Novi(^ar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Razglas c. k. doarstveneg;a ministerstva «d 22. t. m. oklicuje novi deržavni zajem (posojilo), kije z loterijo združen. Cesarska vlada, da bi se opomogla v deržavnih dnarstveriih zadregah, je že lani po cesarskem ukaza od 29. aprila 1859 hotla 200 milijonov gol d. na posodo vzeti; al vnela se je — kakor „Wiener Zeitg.^ pravi ~ laska vojska in ni bilo več časa za razpis
-    103
tega zajema po domačih deželah. Vladi tedaj ni bilo dra-. zega storiti kot na dunajsko banko se oberniti, naj ji ona posodi 130 milijonov gold. proti tema, da naredi bankovcev po 5 gold., in da se ji bo ta dolg poplačal, berž ko bo mogoče za volj vojake ustavljeno posojilo od 200 milijonov najeti. Zdaj se ima io zgoditi. Razpisan je novi zajem, kakor „Wien. Ztg." pravi, da se bo banki ppvernilo tistih 133 milijonov, ki jih je lani deržavi posodila, in z ostalimi 67 miiij. se bojo poravnali še drugi izredni stroški, ki jih je vojska prizadjala. Posojilo to je prostovoljno; dale se bojo posodnlkom obligacije po 500, pa tudi po 100 gold. nov. du., ktere bojo na leto po 5 od 100 gold. obresti (čiuža) donašale, zraven pa tudi v loterii igrale, ki se bo skozi 57 let (od leta 1861 do 1917), vsako leto dvakrat, napravljala tako, da 1. svečana in 1. avgusta se bojo ver s te obligacij (serije) srečkale ali lozale, 3 njesce po vsakem takem verstnem srečkaoji, tedaj 1. maja in 1., novembra, pa se bojo dobitki vlekli. Pervo srečkanje serij bo 1. avgusta letos. Dobitkov bo veliko in kdor pervo srečko zadene, dobi 300.000 gold. Podpisovanje za to posojilo se je začelo včeraj (27. dan t. m.) in bo terpelo do 7. prihodnjega mesca pri vseh bankinih in cesarskih velikih in manjših kasah; podpis se zaara z 10 gold. od 100 podpisanih; posojilo se odrajta v 10 obrokih ali brištih (15. maja, 30. junija, 15. avgusta, 30. sept., 15. nov. tega leta, in pa 15. jan., 15. marca, 15. junija, 15. okt. prihod, leta) ali v bankovcih ali kuponih deržavnih obligacij; 20 gold. od podpisanih 100 se more pa odrajtati tudi v obligacijah poslednjega narodnega posojila po celi vrednosti kakor na obligacijah stoji. Ker posojilo nese 5 od 100, ker je dobitkov veliko in velikih v loterii, ker se tudi obligacije narodnega posojila morejo kolikor toliko spečati, se je na-djati, da bojo ljudje, ki imajo dnarja, segli po tem zajema, ki je mikaven zavoljo loterijnega dobička. Kurzi več obli-gacjl so berž po oklicu tega zajema na dunajski burzi ner, koliko poskočili, cena srebra je pa za par goldinarjev padla.
—  V prevdarek deržavnih stroškov in dohodkov za leto 1861 poklicana komisija je svoje posvetovanja sklenila. Ministerstvo dnarstva vreduje sedaj, kar je komisija dover-šila, da bo izročilo pomnoženemu deržavnemu svetovavstvu mesca maja še enkrat v prevdark.
—  Nov cesarski ukaz razglaša obravnavo s cesarskimi vradniki, ki prestopijo svoje dolžnosti, in določuje straho-vavne kazni, ki so: svarjenje, globa (kazen na dnarji), zguba pravice do višje službe, prestava na drugo mesto, odpoved službe.
—  Čeravno zaperti Richter še zmiraj terdi, da nI nobene goljufije kriv, mora vendar sodnija veliko dokazov zoper njegovo poštenje imeti, ker je prošnjo njegovega akvokata, naj bi se Richter za čas preiskave iz zapora izpustil, naravnost zavergla. — Govorico, da bi bila še dva generala po izgledu podmaršala Eynatten-a svojemu življenju konec storila, preklicuje ^,Wiener Zeitg^. Kakor na D a naj i tako tudi v Ter sta sledijo po tergovcih in ba-rantačih, na ktere sum leti, da bi utegnili deležniki biti velike Eynatten-ove goljufije. V Benetkah so že več takih zaperli; njih veliko gnjezdo pa je v Vero ni.
—  Med cesarskimi graj ši nam i, ki jih je vlada leta 1855 dunajski banki za prodaj prepustila in ki jih je banka 29. dan preteklega mesca^ za prodaj oklicala, se bere razun mnogih grajšin na Ceskem, Avstrii, Galicii, Ogerskem itd. tudi loška graj sina na Krajnskem z 960 orali zemlje, med kterimi je 890 oralov gojzda; cenjena je na 60.000 gold.
Iz Tersta 22. marca. Barka „Fantasie^ je dobila akas po nadvojvoda Maksa, ki po dolgem potovanji pride iz Bra-silije nazaj, v Malto iti, da ga pripelje do 1. aprila v Terst, odkodar se bode podal na Dunaj.
Iz Benetk.   Novi deželni poglavar stopa zlasti vrad«-
nikom krepko na noge; nezanesljive odstavlja in prestavlja
¦»
tako, da ne preteče skor noben dan, da bi se ne slišalo od tacih prememb kaj.
Iz Celavca. Sliši se, da jezuiti, ki so predlanskim kupili v St. Andreji na Koroškem škofijsko ^rajšino, se mislijo, ako jim vlada dovoli, spet v Celovec preseliti, kjer 60 stanovali, preden jih je rajnki cesar Jožef odtod odpravil. Njih nekdanja cerkev je sedaj stolna cerkev in njih nekdanji samostan je sedaj kosama. Ako jim vlada da cerkev in kosamo nazaj, da si napravijo spet svoj samostan B svojo cerkvijo, hočejo na svoje stroške novo kosamo zidati in tudi stroške za prenaredbo kake druge cerkve v stolno cerkev na se vzeti.
Stajarsko. Iz Gradca se piše, da se bo pobiranje davkov popolnoma novim županijam (soseskam) izročilo; potem takem se bo za celo Štajarsko toliko davkovskih inšpektorjev napravilo, kolikor je zdaj kantonskih gosposk; en sam višji inšpektor v Gradcu bo čuval nad vsem dav-kovstvom.
Cesko. Tudi v Pragi kakor unidan v Ljubljani so zasačili 17. t. m. na železnici tružico z 1500 gold. šestič, ki so imele v Frankobrod potovati.
Ogersko. Iz Pozuna 29. marca. Nepokoj peštanski bi se bil tudi tukaj ponovil; al vojaške in policijne oblasti so zvedile v pravem času, kaj se pripravlja, in vse je bilo kmali pri kraji. Tukaj pa niso bili študentje nepokojni, ampak rokodelski fantje so hotli v nedeljo zvečer nekako rogovilili, pa policija jih je upokojila.
— Iz Peš ta. Tukaj in po več ogerskih mestih se na-pravljajo gledišne igre, kterih dohodki so namenjeni revnim Horvatom in Slavoncom na pomoč.
Laško. Ko je bilo glasovanje v Toskani, Modeni, Parmi in Romagni za združenje s Sardinijo končano in so se kralju V^iktoru Emanuelu prinesle dotične pisma, je kralj na ogovor Fariniov 18. dan t. m. med drugim odgovoril sledeče: „Z veseljem sprejmem, kar mi ljudstva tako enoglasno izročujejo; ponašam se, jih odzdaj moje imenovati. Ko pa ne le samo Modeno in Parmo, temuč tudi Romagno, ki se je po lastnih prizadevah odcepila od papeževe vlade, s svojimi starimi sardinskimi deželami zedinim, ostane moje spoštovanje do poglavarja katoliške cerkve vedno živo kakor poprej. Pripravljen sem, braniti samostojnost papeževo, ki je potrtbna za visoko njegovo duhovno službo, pripomoči k svečanosti njegovega prestola in se pokloniti njegovi najvišji oblasti. Zedinjeni sardinski deržavni zbor bo varoval blagor, svobodo in samostojnost nove sredotalijanske deržave". Po tem takem ste Parma in Modena naravnost sardinske deželi; v Romagni spoznava kralj sardinski višjo papeževo oblast in se ji uklanja; vendar jo združuje s svojim kraljestvom in čeravno le kot namestnik papežev si vendar pri-lastuje vse vladne pravice. Tudi Toskana ni popolnoma ze-dinjena, ampak ima na videz nekako samostojnost; al princ Carignan jo bo vladal kot namestnik Emanuelev. Vse dežele bo objel edini deržavni zbor. V Parizu mislijo, da zdaj sv. oče ne bojo izobčili kralja sardinskega, ker ni kot samooblastnik vzel Romagne, ampak si jo pridružil le kot njih namestnik (vikar); vendar po pismu, ki ga je kardinal Antonelli unidan poslal velikim vladam, ni misliti, da bi rimska vlada odstopila od svojih pravic, čeravno dosihmal ^e ni razglasila ekskomunikacije. Turinski vladni časnik ,,Gazz. uffic.^^ razglaša pisma ponižne udanosti, ki jih je duhovšina s Sardinijo združenih dežel poklonila sardinskemu kralju in si prizadeva s tem poterditi, da ljudstvo in duhovni BO ,,srečni v novem kraljestvu". Ker ima zdaj Sardinija, cesar je želela, je pa le to čudno, da se pripravlja za vojsko kakor nikoli pred tako, ker po novih rekrutbah v Toskani in Emilii hoče do 1. aprila z reservami vred 300.000 vojakov na nogah imeti. Nekteri pravijo, da kralj napolitanski hoče z veliko armado pomagali papežu,   in da
{^¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦IMaiHHMn^MIHMil^^HHMiiM^B^M^M^a^MHMl^Ha^BiHai^a^HMn^Ma^lMli^
se od te strani kmali utegne vneti nova vojska; drugi mislijo, da Sardinija namerja napad na beneške dežele. Nihče pa ne ve pravega, ker sardinsko-francozka politika je tako skrivna, da od mini govori, vojsko pa naklepa. Že je po ukazu Napoleonovem začela francozka armada marširati iz Lombardije in se preseljevati v Savo j o ia Nico, kar pride 24. dan t. m. iz Pariza v Milan drugo povelje, ki zapoveduje armadi stoj! — Savoja in Niča ste že francozki. Iz Savoje je prišla deputacija 35 poslancev v Pariz, ki v imenu vsega ljudstva ponuja cesarja Napoleonu deželo. Cesar je poslance prijazno sprejel in jim rekel, da bo njih „želje" rad spolnil. „Moniteur^ od 25. t. m. naznanja, da je pogodba med sardinsko in fran-cozko vlado za odstop Savoje včerej v Turinu podpisana bila proti temu, da pogodbo poterdi sardinski deržavni zbor; cesar Napoleon obeta v tej pogodbi, da se bo zavoljo Savoje z velikimi vladami in s Švajco že porazumel. Ničanje niso zadovoljni, da se prodajo Francozom in zato je prišla te dni ualaš deputacija v Turi n; al kralj je poslance tolažil, naj nikar zdaj ne mermrajo in cesarja ne razjezijo, ker bi ga utegnila laška dežela kmali še bolj potrebovati kakor lani. Tudi S vaj ca se zlo huduje, al teško, da bi ji kaj pomagalo. Dokler ne stopijo vse velike vlade na noge, je Napoleon samopoveljnik Evrope; od kakega krepkega in zedinjenega nasprotovanja pa ni še ne duha ne sluha. — Na Napolitanskem se iz vsega, kar se sliši, kuhajo nove homatije; plamen punta bi utegnil kmali tudi to deželo zgrabiti; zaperajo sicer nepokojneže čedalje bolj, al čedalje več jih je, ker, kakor listnica (Blaubuch) med an-gležkim poslancom lord Elliotom in angležko vlado razodeva, je stan napolitanske vlade nek tako razdert, da ji je nemudoma treba važnih prememb, ako se hoče oteti pogubi. Tudi v Rimu se čedalje bolj naznanuje puntarsko početje. 16. t. m. je sv. očetu udana množica ljudi — kakih 5000 jih je bilo — jih spremila v veliko cerkev Vatikana, da bi ž njimi molila. Vse je bilo tiho in mirno, ko se je to «fia-menje verne udanosti sv. očetu očitno na ulicah rimskih razodelo. Al drugi dan so se razpošiljali listki po mestu z napisom „Zivio Viktor Emanuel!^' in na sv. Jožefa dan so praznovali študentje s sv. mašo združenje s Sardinijo in god Garibaldi-tov; zvečer je bilo sila veliko ljudi na korsu in ker so žandarji nektere nepokojneže hotli zapreti, se je začel boj, v kterem je bilo 40 ranjenih; žandarji konjiki in patrole francozke so vendar pomirile mesto. — Tako stoje zdaj reči na Laškem.
104