Leto XXIV., št 212 Uwwnihw)i Ljublua«, Puccinijeva Telefon k. 31-22. 31-23, 31-24 (Metanu oddelek i Ljubljana, Pacckajcva aU> ca 5 — Tdefoo h. 31-23, 51-26 Podražmci Novo mesto« Ljubljanska ccaca 42 Izkljolno zastopstvo a oglase i* Italije in inozemstvo: UPJ s. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino po poitno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Ilal"e: Servizio Con ti. Con. Post. No 11-3118 Ljubljana, sobota lfi. septembra 1944 — Cena 1.— L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva uMca it Telefon St 31-22, 81-23, 31-24 Rokopisi ae ne vračajo. Feindliche BriickenkopSe am Albert- and Maas-Schelde-Kanal weiter eingeengt Einbriiche in Vorfeldstellungen des Westwalls— Hafenstadte an der enclischen Stidostkiiste im schvveren Feuer deutscher Fernbatterien — Riicksichtsloser Feindeinsatz in Italien — Nur geringer Gelandegevrinn — Erwarteter sovvjeti-scher Grossangriff im Nordabschnitt der Ostfront — Praga nach harten Hanse- kampfen verloren Aus dem Fiihrerhauptqnartler, 15. Sept DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Albert- und Maas-Schelde-Kanal \vn rden feindliche Brfickenkopfe durch er-folgreiche Gegenangriffe nnserer Truppen weiter eingeengt. Zvvisehen Maastricht und Aachen setz-ten die Nordamerikaner ihren von starken Panzerkraften unierstirtzten Grossangriff fort. Maastricht ging verloren. Siidlich und sfidostlich Aachen gelangen dem Gegner Einbriiche in Vorfeldstellungen des West-vvalles. Die schweren Kampfe, bei denen am gestrigen Tage 40 feindliehe Panzer abgeschossen vurden, dauem mit unver-minderter Heftigkeit an. Auch inm Raum von Nancy und vor der Burgundlschen Pforte vvird weiterhin er-hil;tert gekampft. Von den befestigten Hafen und Stiiiz-pnnkten an der Kanal- und Atlantikkiiste werden auch gestern schwere aber erfolg-reiehe Abwehrkiimpfe gemeldet. Vor dem brennenden Brest, vor Boulogne und am Cap Gris Nez erlitien die Angreifer beson-ders hohe Verluste. Seit mehreren Tagen Iiegen die FSafen-stiidte an der englischen Siidostkiiste im sclmeren Feuer deutscher FemkampfBat-terien. Sichernngsfahrzeuge eines deutschen Ge. leits versenkten nordlich der westfriesi-schen Insel Texel ein britisches Schnell-boot. In Italien setzte der Gegner Im Adria-abschnitt seine Versuche fort, unsere Stel-hingen am Apennin noch vor Emtritt der Sch!eeht\vetterperiode zu cturchbrechen. Unter riicksichtslosem Einsatz von starken Infanterie- und Panzerkraften ramrte er bis in die spi; t on Abendstunden gegen unsere Alnvehrfront an. Im Verlauf der harten Kampfe konnte der Gegner bis auf ctaen Einbruch bei Coriano nur geringen Gelandegewinn erzielen. Auch nordlich Flo-renz scheiterten alle von starker Artillerie miterstutzten Angriffe. Ortliche Einbriiche wurdea im sofortigen Gegenstoss bereimgt. Im siidlichen Siebenburgen imd im Nord- teil des Szekler ZlpfeLs wurden zablrelahe sowjetlsche Angriffe zerschlagen. Bei Sanok und Kros no scheiterten erneu-te Anstrengungen der Boischewisten, unsere Front ztu durchbrechen. Kine Ein. bruchsliicke wurde im Gegenangriff ge-schlossen. An der Welehsel nordlich Sandorrderz beseitigten Grenadiere und Pioniere, unter-stiitzt von Heere-Sturmartillerie und Wer-fer in mehrtagigen harten Angriffskampfen einen feindlichen Brfickenkopf und ver- Sovražnikova predmostja ob Albertovem preliva in preliva Maas-Schelde nadalje zožena Vdori v prednje postojanke zapadnega južnovzhodni obali pod težkim ognjem obzirni sovražnikovi napadi v Italiji — kovani sovjetski velenapad v severnem gubi jena po hudih Ftthrerjev glavni stan, 15. sept. DNB. VVhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob Albertovem prekopu In ob prekopa Maas-Schelde so naše čete z uspešnimi protinapadi nadalje zožile sovražnikova predmostja. Med Maastrichtom ln Aachnom so nadaljevali Američani z močnimi oklopniSkimi silami podprti velenapad. Maastricht smo izgubili. Južno in južnovzhodno od Aacbna se je posrečilo vdreti nasprotniku v prednje nichteten die Masse von zwei verstarkten i vestfalske postojanke. Z nezmanjšano silo- sowjetischen Schiitzendivlsionen. Zahlreiche Gefangene vvurden eingebracht und 161 Ge-schiitze sowie zahlreiche sonstige Waffen erbeutet Im Kam pfraum von Warschau ging Praga nach harten Hauserkampfen verloren. Nordostlich der Stadt wurden heftige feindliche Angriffe abgevviesen. Nordwest-lich Lomscha setzten sich unsere Truppen nach schweren Kampfen auf das Nordufer des Narew ab. Im Nordabschnitt der Ostfront traten die Bolschewisten mit iiber 40 Schiitzendivisio-nen und zahlreichen Panzer- und Schlacht-fliegerverbanden auf bredter Front zum ervvarteten Grossangriff an. Trotz des iiberlegenen feindlichen Einsatzes an Men-sehen und Material vereitelten unsere Truppen in harten Kampfen, von der Lnft-waffe hervorragend unterstiitzt, alle Durch-bruchsversnche der Sowjets. Einbriiche wurden in sofortigen Gegenangriffen auf-gefangen und abgeriegelt. Deutsche Kampf- und Schlachtflieger-krafte bekampften bei Tag und Nacht mit gutem Erfolg sowjetische Marschkolonnen und Verkehrsziele an der Ostfront. Sie zer-storten vor allem im Kampfgebiet der Kar-pathen und bei Modohn zahlreiche Panzer und Geschiitze und iiber 100 motorisierte Fahrzenge des Feindes. In h ef ti gen Luftkampfen und durch Flak-artillerie der Luftwaffe vvnrden am gestri-gen Tage 99 sowjetasche Flugzeuge abgeschossen. An der Kandalakscha-Front wehrten unsere Nachtruppen auch gestern wieder meh-rere sowjetische Angriffe ab, Ha vsa pripravljeni in za vse odločeni članek d?. Gebbdsa v fistn ^Das Reich" Berlin, 14. sept. »Vsaka generacija, ki živi v dobi velikega zgodovinskega preo-kreta in mora prenašati težke in najtežje stvari, se mora odločiti, ali bo poslušala klic zgodovine ali pa slediia trenutnim potrebam,« piše minister dr. Goebbels v najnovejši številki tednika »Das Reich*. Kdo danes še govori, nadaljuje minister, o ogromnem trpljenju, ki ga je prinesla 7-letna vojna pruskemu narodu? Zgodovina zaznamuje le dejstvo, da je iz vsega izšla Prusija kot velesila in tako dosegla prvenstvo, da je postaia jedro nove nemške države. Vsi vemo, da živimo danes v dobi najodločilnejših in najtežjih preokretov v zgodovini človeštva. Pričela se je s prvo svetovno vojno in se bo verjetno končala s koncem sedanje. Sprožilo jo je obdobje stroja, široke ljudske množice hočejo priti do države in hočejo kot ravnopravni člani v skupnost svojih narodov, toda kakor vse revolucije, tako potrebuje tudi ta svoj čas. Mi smo prvoborilci te revolucije. Ako je ne bomo mogli privesti do zmage, se bo izgubilo človeštvo v najtemnejši reakciji, ako pa bo zmagala, bodo zavladali mir, sreča in blagostanje. Moramo skozi dolino bolečin, da se bomo lahko dvignili na vrh naše zmage. Trenutni vojaški položaj lahko pravilno razumemo le tedaj, ako ga gledamo s tega stališča. Ako nam je v prvih treh letih te vojne uspelo vdreti v življenjske prostore naših sovražnikov, potem ne moremo tega pripisati zgolj junaštvu naših čet, temveč tudi posebno ugodnim okoliščinam, glede katerih pa smo morali pričakovati, da ne bodo večno trajale. Po pretehtanju koristi m neprijetnosti, ki so združene z zasedbo obsežnih sovražnikovih ozemelj, prihaja minister do naslednjega zaključka: Naša človeška zaloga ni zadostovala za dejansko prepojitev zasedenih področij, ki bi nam šele na ta način lahko popolnoma koristila v vojaške namene. Bili smo prisiljeni, da smo močno razcepili svoje vojaške sile, tako da od določene točke vojnega razvoja skoraj nismo več mogli preiti k obsežnejšim ofenzivnim operacijam. Vse to se bo kmalu izpremenilo ,zlasti še, ker smo bili na več mestih bojišča potisnjeni na neposredne nemške meje. Dobro vemo in si tudi ne delamo nikakih utvar, da so bile naše krajevne izgube zelo težke in da nas bo stalo največjih naporov, da jih vsaj kolikor toliko izravnamo, toda iz tega smo potegnili trdne zaključke, predvsem pa, da se lahko najbolje bojuješ, ako se zaneseš na samega sebe in na svojo lastno moč ter svoje vojevanje tako urediš, da v primeru potrebe lahko sam izhajaš. Sicer obžalujemo, da so nas v kritičnem obdobju te vojne zapustili nekateri naši bivši zavezniki ter da zo se zatekli k popustljivosti in k brezznačajnosti, deloma pa celo k izdajstvu, toda to ne izpreminja našega trdnega sklepa, da bomo zmagovito končali to vojno, pa naj stane, kar hoče. Sedaj točno vemo, pri čem smo in kaj moramo braniti, kje so naše ceodsvojljive življenjske pravice in katere narodne sile moramo uporabljati, da si jih bomo ohranili. Branimo svojo deželo in s*'oje življenje. Trdno smo odločeni, da se bomo pri rein poslužili vseh možnih sredstev in da ne bomo niti v najskrivnejših mislih nikdar pomislili na podlo kapitulacijo. Ponosni smo na to, da smo doslej zmagovito obvladali vse krize te vojne, in nihče ne more omajati našega trdnega prepričanja, da bo tudi v bodoče tako. Nemški narod koraka v tem tednu k ogromnemu osredotočenju svoje narodne močL Naši nasprotniki so izjavili, da smo bili morali načeti že svoje poslednje ohromele rezerve, da bi se z muko držah na nogah, a da nam tudi to ne bo nič pomagalo. Bližnja bodočnost bo pokazala, kdo ima tozadevno prav. Ah naši prehitro se veseleči nasprotniki ah mL Vojaški uspehi naših nasprotnikov, ki so nastali spričo sedanjega položaja, nas ne bodo hipnotizirali, zakaj ml ne sličimo zajcu, ki čaka brez odpora, da ga bo požrla kača. Mi se borimo, kjer stojimo in kjer se pomikamo ter bijemo ljudsko vojno s stalno menjaj očimi se metodami, a vedno z istim ciljem. Nismo si izbrali časa, v katerem živimo in v katerem moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, ker pa nas je postavila vanj višja odločitev, smo prežeti z žare-čim ponosom, da v njem vztrajamo in da damo svetu in zanamcem primer junaštva, vztrajnosti in vzdržnosti. Ljudska vojna za naše življenje je stvar vsega naroda. Od Fiihrerja pa do zadnjega moža in zadnje žene, da, do zadnjega otroka, je narod pripravljen na vse in k vsemu odločen. Novi svet, ki smo si ga zasanjali, nI Izgubljen, le rodi se med groznim trudom ln bolečinami, a ml ne odstopimo od njega ničesar, dbkler nas ne bo blagoslovila usoda. vitostjo se nadaljujejo težki boji, v katerih je bilo včeraj uničenih 40 sovražnikovih oklopnikov. Tudi na področja Nancyja In pred Bur-gundskimi vrati se nadalje ogorčeno borimo. Z utrjenih luk ln oporišč ob Rokavskem prelivu in atlantski obaH so poročali tudi včeraj o težkih uspešnih obrambnih bojih. Pred gorečim Brestom, pred Boulognom in ob Cap Gris Nezu so utrpeli napadalci posebno visoke izgnbe. Nemške daljnometne baterije že več dni močno obstreljujejo pristaniška mesta ob angleški južnovzhodni obalL Zaščitne ladje neke nemške spremljave so potopile severno od zapadnofrizijskega otoka Texel britanski brzi bojni čoln. V Italiji nadaljuje nasprotnik v jadranskem odseku poizkuse, da bi prebil naše postojanke na Apenlnih še pred pričctkom slabega vremena. Z brezobzirno uporabo močnih pehotnih In oklopniških sil je napadal do poznih večernih ur našo obrambno bojno črto. Med hudimi boji je nasprotnik razen vdora pri Corianu le prav malo napredoval. Tudi severno od Florence so se izjalovili vsi z močnim topništvom podprti napadi. Krajevne vdore smo očistili s takojšnjimi protisunki. Na južnem SedmograSkem ln v severnem zida — Pristaniška mesta na angleški nemških daljnostrelnih baterij — Brez-Le malenkostno napredovanje — Priča-odseku vzhodnega bojišča — Praga iz-bojih od hiše do hiše delu Szeklerskega rogljiča smo razbili številne sovjetske napade. Pri Sanofcu in Krosnu so se izjalovili ponovni poizkusi boljševikov, da bi prebili našo bojno črto. Neki vdor smo zaprli s protinapadom. Ob Visli severno od Sandomjerca so grenadirji in pijonirji, ki jih je podpiralo vojaško napadalno topništvo skupaj z metalci, v večdnevnih hudih napadalnih bojih odstranili sovražnikovo predmostje. Uničili so večino dveh ojačenih sovjetskih strelskih divizij. Privedli so mnogo ujetnikov, zaplenili pa 161 topov ter številno ostalo orožje. Na bojišču pri Varšavi smo po hudih bojih od hiše do hiše izgubili Prago. Severnovzhodno od mesta smo zavrnili silovite sovražnikove napade. Severnozapadno od Lomže so se odmaknile naše čete po težkih bojih na severno obalo Nareva. V severnem odseku vzhodnega bojišča so pričeli boljševiki z več kot 40 strelskimi divizijami in s številnimi okiopniškimi in letalskimi oddelki na široki črti pričakovani velenapad. Kljub mnogo močnejši sovražnikovi uporabi ljudi in materijala so naše čete v hudih bojih, v katerih jih je sijajno podpiralo letalstvo, preprečile vse sovjetske prebijalne poizkuse. S takojšnjimi protinapadi smo prestregli vdore in jih zajezili. Nemška bojna letala so ponoS in podnevi z dobrim uspehom napadla sovjetske kolone in prometne cilje na vzhodnem bojišču. Na karpatskem bojišču in pri Mo-dohnu so uničila številne oklopnike in topove ter nad sto sovražnikovih motoriziranih vozH. V silovitih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom v sestavu letalstva smo sestrelili včeraj 99 sovjetskih letal. Na bojišču pri Kandalakši so odbile naše zaščitnioe tudi včeraj več sovjetskih napadov. Vojni položaj na zapadnem bojišča Berlin, 15. sept. Celotna strateška slika na zapadnem bojišču se 13. septembra ni bistveno spremenila. Potrjena je Eisenho-werjeva namera, da bi z osredotočenjem svojih sil prodrl na obeh straneh Maase proti severu in obšel severno krilo West-falske ter razširil ameriško bojiščno območje. Novi ameriški oMopndški zbor je pod poveljstvom generala Simpsona. Po Izjavah nekega ujetega štabnega častnika bodo dodelili generalu Simpsonu sile, ki bodo postale proste po zaključenju bojev za trdnjavsko področje v Bretanji, s čimer bo ustanovljena nova armada, kot 9. ameriška armada. Težišče bojev Je bilo tačE včeraj na črti Maastricht do južnovzhodno od Aache- na, kjer se bijejo ogorčeni boji za prednje westfalske postojanke. Medtem ko so bili odbiti severno od trdnjave nadaljnji napadi na predroostju pri Metzu, se je posrečilo neki iz 40 oklopnikov sestavljeni ameriški izvidniški skupini, da je južno od Pant-a-Moussona prodrla do področja Chateau Salinsa. V teku so nemški protiukrepi za zajezitev vrzeli, tako da bi se ta oklopniški oddelek odrezal od zaledja. Nadaljuje se tudi močan pritisk proti Bur-gundskim vratom. Omembe vredno je, da Američani vedno bolj pošiljajo v prednje bojiščne črte francoske plačance. Preprečeni so bali vsi prebojni poskusi na črti Langres-Vesoud ter vsi napori sovražnika, da bi pridobil nadaljnje ozemlje vzdolž švicarske meje. Droga Saza bitke za Padsko nižino Berlin, 15. sept Potem ko se desnemu krilu 8. britanske armade doslej ni posrečite, da bi razpršilo spretno Izmikajoče in in nenadoma napadajoče nemške čete, da bi na ta način z boka in izza hrbta zavzeli vse apeninske postojanke, so zavezniki sedaj prisiljeni, da poskušajo težki frontal-ni napad na močno utrjeno področje razklanega visokega pogorja. Na vsem bojišču od področja severno od Florence do jadranske obale so se razplamteli izredno težki boji Istočasno so pričeli z napadom severno od Lucce in Pistoie močni ameriški oddelki, da bi s tem vezali nemške sile. Težišča nove veleofenzfve so severno od Florence in na visoki planoti zapadno od jadranske obalne ravnine. Severno od Flo- Močan sovražni pritisk na Rokavske loke Vdor ob Albertovem kanala zajezen — Žilav nemški odpor v Ar^cnlSi — Srditi boji pred Bttrgund«kimi vrati - Uspešen nemški protisisnek bilo pet takoj uničenih. Ob gorečih bojnih vozovih je napadla pripravljena pehota ter vrgla popolnoma presenečene Američane z neke višine. Ob zapornicah v švicarskem Juri in ob gornji Meusi se vrše na črti Gray—Vesoul ter pri Neuf chateauju in južno od Mirecourta hudi boji s prodirajočimi sovražniki, ki hočejo zapreti pot s področja pri Langresu ln Dijonu odmikajočim se nemškim oddelkom. S protisunki in z žilavo obrambo pa je Nemcem vedno znova uspelo, da so sovražnika prestregli ln v skladu s povelji Izvedli svoje pokrete. Obstreljevanje angleške Berlin, 15. sept. Na zapadnem bojišču se težišča bojev v sredo niso izpremenila. Sovražnik je ojačil svoj pritisk proti utrjenim postojankam ob Rokavskem prelivu, vsled česar je prišlo na vzhodnem in južnem območju prvih črt pred Dunkerquom do hudih in uspešnih obrambnih bojev. V Flandriji je sledil sovražnik korakoma odmikajočim se nemškim četam. Njegovi mo-tilni napadi pri Brugesu, Gandu in Anver-su so se izjalovili. S protinapadom so zajezile nemške čete sovražnikovo vdorno področje ob Albertovem prelivu severno od Hasselta med veliko Neetho in prelivom Maas—Schelde. Posebno hudi so bih boji zopet ob železnici Ličge—Aachen, kjer so pritiskali močni deli prve severnoameriške armade proti severu in severovzhodu. Nadaljnji sovražnikovi oddelki so se pomaknili v vzhodnih Ardenih na široki črti proti vzhodu. Spričo žilavega odpora nemških čet, ki so vedno prehajale v protinapade, je sovražnik le prav malo napredoval Na področju Metza so zbrali Američani močne sile ter pričeli pripravljati svoj nameravani napad z najtežjim topniškim ognjem. Južno od Nancyja so nemške čete silovito napadle sovražnika, ki je prodiral v smeri proti Lunevillu. Na področju Burgundskih vrat postajajo boji vedno silovitejši. To velja zlasti za odsek med Doubsom in švicarsko mejo. Tu se je ponoči razvil silovit oklopniški spopad. Oddelku težkih nemških oklopnikov, ki naj bi podpiral protisunek pehotnega bataljona, je uspelo, da se je na 80 metrov približal ameriškemu oklopniškemu krdelu. Poveljujoči nadporočnik je razsvetil sovražnikove oklopnike s petimi izstrelki iz svoje svetilne pištole. Le dve minuti so svetile magnezijeve rakete nad sovražnikovimi oklopniki. A to je zadostovalo, da jfh je Stockholm, 15. sept. Kot javlja londonska poročevalska služba so nemšk daljnostrelni topovi v noči na četrtek obstreljevali angleško obalo Rokavskega preliva. Velika železniška nesreča zaradi „V 1" Stockholm. 15. sept Londonska poročevalska služb« javlja, da so v Londonu objavili poed nosti o železniški nesreči, ki jo je na področju Londona nedavno povzročil izstrelek »V 1«. Vlak s 600 potniki je strmoglavil v dolino, ko je izstrelek razdejal progo. Trije vagoni to bili popolnoma un čeni. lokomotiva pa se je prevrnila. Nove aretacije v Pariza Madrid, 15. sept. Severnoameriški novinarji poročajo lz Pariza o novih aretacijah. Da bi preprečil te samovoljne aretacije, je odredil pravosodni minister, da sme v bodoče aretirati le še policija. Pariški prehranjevalni položaj prikazujejo kot izredno na- renče je na skrajnem levem krilu ameriški zbor zamenjal Angleže. Ta ameriški zbor ima nalogo prodreti vzdolž avtomobilske ceste Florenca Bodogna proti prelazu Futa, medtem ko napadajo Britanci vzhodno od tod na cestah v smeri prati Forliju. Na obeh težiščih so osredotočili močne oklopniške oddelke in motorizirano topništvo. Napade podpirajo številna letala. Prvi dan boja se je končal s popolnim obrambnim uspehom nemške obrambe. Vzdolž oeste k prelazu Futa, kjer zadržujejo napadalce prostrana minska polja in cestne zapore vseh vrst so nemški protitankovski topovi in protiletalske zaščitni-ce uničili ameriške oklopne osti. Napad angloameriške pehote, ki je poskušala obiti ceste preko prelaza, se je zrušil v nemškem zapornem ognju. V dolinah vzhodno odtod je prišlo do ogorčenih bojev iz bližine, v katerih so bili prestreženi vsi britanski sunki. Vzhodno od odselka ob Sievi se je posrečilo Angležem po štirikratnem napadu zavzeti gorsko postojanko, proti kateri so v teku nemški protinapadi. Na jadranskem odseku so po dve in pol urnem bobnečem ognju iz sto topov v več valovih brezuspešno napadli britanski oklopniški oddelki. Na nekem ozkem odseku je bilo zbranih preko ,150 oklopnikov. Na povsem majhnem napadalnem področju so držali nemški oklopniški lovci Britance tako dolgo v šahu, dokler niso port-spela ojačenja, ki so vrgla sovražnika zopet nazaj na izhodiščne postojanke. Britanci so izgubili tu 43 bojnih voz, veliko količino orožja in nad 200 jih je bilo ujetih. Med Corianom in Rictionom so se zrušili vsi napadi še pred nemškimi postojankami. Bofi ob madžarsko*rayiMinski meji Budimpešta, 15. sept Z merodajnega vojaškega mesta poročajo: Rumunske sile vzdolž obmejnega odseka Szeged-Nagyvarad poizkušajo že dva tedna vsak dan vdreti na madžarsko ozemlje. Madžarske čete so odbile te poskuse. V zavarovanje obmejnega odseka ki žara. di preprečenja nadaljnjih motenj so prešle madžarske čete v sredo dopoldne v protinapad in razbile severnovzhodno od Arada osredotočene rumunske sile Med temi zaščitnimi operacijami so vkorakale madžarske čete v Arad. Nadaljuje se zasledovanje bežečih sovražnikovih čet Budimpešta, 15. sept Uradno objavljajo, da je 13. septembra v poznih večernih urah nekaj sto sovražnikovih letal priletelo s severa in s severozapada nad madžarsko področje in teroristično napadlo prestolnico. Povzročena j* bila Skoda, še en opomin več likvidacija varšavskega uporniškega poskusa z vsemi modnimi posledicami ne le za njegove neposredne udeležence, temveč tudi za del ostalega prebivalstva, je za evropske narode novo kričeče svarilo in obenem nov dokaz, kako usodo jim pripravljajo boljševiško-plutokratski »zavezniki«. Oboji so vsak s svoje strani nahujskali del kratkovidnih in zaslepljenih Varšavcev k brezsmiselnemu, vprav samomorilskemu uporu In oboji so jih potem cinično prepustili njihovi usodi. Sedaj drug drugenm očitajo, kdo je več kriv na tragediji, ki Je zadela del Varšave in njenega prebivalstva, dejstvo pa ostane, da pada odgovornost razen na povzročitelja in udeležence blaznega početja v enaki meri na Anglosase kakor na boljševike. O Angležih je znana rečenlca, da so vedno pripravljeni boriti se do zadnjega moža _ drugih narodov. V gotovi meri velja to tudi za boljševike in za- njih eksponente, za komuniste po vsem svetu. Tudi ti so vedno pripravljeni boriti se do zadnjega — neko-munista. žalostna usoda slovenskih prisilnih mobilizirancev v komunističnih krdelih na naših tleh je že sama po sebi zadosten dokaz za to. Angleži In Američani so tem bolj zadovoljni, čim bolj krvave in se slabe drugi narodi, v sedanjem primeru zlasti evropski. Na kak način se to godi, aH s tem, da služijo Angloameričanom za topovsko krmo, ali s tem, da se v njihovem interesu podajajo v brezupna samomorilska početja, ali pa s tem, da se v državljanski vojni uničujejo med sabo — to je anglo-amerišklm »osrečevalcem« vseeno. Zapeljujejo in hujskajo jih k temu in onemu. Glavno je, da Evropa čimbolj oslabi, da bi v bodočih generacijah ne mogla spregovoriti nobene tehtne besede več. Enak cilj zasledujejo komnnisti, čeprav iz drugih nagibov. Tudi oni streme za tem, da bi postali evropski narodi — tako vsak zase, kakor vsi kot celota — elm bolj šibki in čim bolj razrvani ter bi tako laže postali plen komunistične revolucije. Ta naj bi jih potem privedla v oblast židovsko-komunističnega imperializma, ki si je zastavil za cilj nič več in nič manj kakor obvladanje sveta, sedaj za prvi obrok pa vsaj obvladanje evropske celine ter kar največjih delov Afrike in Azije. Zato agenti boljševiške kominterne pri vseh narodih netijo In podpirajo stremljenja, ki lahko dotični narod čim bolj oslabe, pri čemer so v sredstvih prav tako malo izbirčni kakor Angio-američani. Ako imamo pred očmi te vzporedno tekoče cilje in upoštevamo še na obeh straneh enako zaslepljeno in besno sovraštvo do Nemčije in nemškega naroda, potem lahko razumemo, zakaj se angloameriška ln bolj-ševiška taktika ln agitacija tolikokrat ujemata, čeprav so si življenjski interesi teh dveh taborov diametralno nasprotni, v kolikor seveda ne vodi njune politike na obeh straneh isti činitelj — mednarodno židov-stvo. Pod istimi vidiki nam je laže razumljiva tudi na prvi videz absurdna podpora, katero Angloameričani predvsem s svojo agitacijo nudijo komunistom v raznih evropskih državah, zlasti tudi na ozemlju bivše Jugoslavije in posebej še v slovenskih krajih. Kakor komunizem si iščejo tudi oni svoje žrtve predvsem med narodi, Id so politično manj zreli, v presojanju lastnih interesov ne dovolj prekaljeni in zato napram slepilom hujskajoče zunanje agitacije manj odporni V mladih, vročekrvnih balkanskih narodih so upali najti te pogoje, zato so se s tako močjo vrgli na nje. Vendar so se nračunali tudi tu. Res M jim povzročili premnogo nesreče in gofja, toda v svojem jedru zdravi narodi slej ko prej odklanjajo komunizem, pa naj se jim vsiljuje tudi kot angloameriški »zaveznike. Odklonil ga je in odklanja ga v celoti srbski narod, prav tako po svoji ogromni večini hrvatski narod, odločno in nedvoumne pa ga slej ko prej odklanja tudi slovensko ljudstvo. Izkušnje zadnjih let so tudi med Slovenci pripomogle do zmage spoznanja, da je očuvanje samega sebe za vsak narod prvo pravilo in prva zahteva. Vsako početje, ki ni v skladu s tem načelom, je za narod škodljivo ln pogubno. O tem pa lahko sodi le narod sam, on* naše ljudstvo, ki je ostalo zvesto svoji grudi. To ljudstvo pozna in tudi instinktivno občuti, kaj je njegova življenjska korist. Primer Varšave ga je samo še podkrepil pri njegovi pravilni sodbi, da mu tako bolj-ševiška kakor angloameriška hujskanja morejo prinesti samo nesrečo. Zato ga ne bo omajal noben bobneči ogenj rušilne agitacije, pa naj prihaja od katere koli strani, da ne bi nadaljevalo edino pravilne In odrešilne poti, ki si jo Je izbralo, poti, kt je ooeležena na eni strani po neupog!£vi borbi proti komunizmu v vsakršni obBki, na drogi strani pa po konstruktivnem, ustvarja-jočem delu za narodno skupnost. a. K. Strašna beda na Sicififi Bern, 15. sept V Bernu izhajajoči mesečnik »Lupe« objavlja članek »American Travellerja« iz New Torka o bedi otrok v Siciliji, po katerem so v južno Italijo že prišli sovjetski strokovnjaki za »vzgojo« 'zapuščenih otrok. V vojni zmedi, tako pravi ameriško poročilo, ki je dejansko velikanska obtožba proti angloameriškim »osvoboditeljem«, js ostalo na Siciliji mnogo otrok popolnoma samih. Ti sedaj ogrožajo varnost v dežetL Otroci se ponoči skrivajo deloma v razvalinah, deloma pa spe kar na polju in se morajo preživljati z beračenjem in tatvinami. Kriminalnost je zavzela na Siciliji velik obseg. Večina gladujočih otrok se je združila v tolpe, ki napadajo potnike. Predvsem če sto ropajo opite vojake okupacijskih siL Otroci se udejstvujejo tudi kot agentje za javne hiše in kot posredovalci na črni borzi. Kot grenko roganje zveni pač zaključek poročila: »Ker spominjajo te razmere na sovjetsko trpljenje otrok, so ameriške okupacijske oblasti poklicale v južno tlaltjo sovjetske strokovnjake za vzgojo.« TU je dejansko kozel postal vrtnar in bodo Američani glede uspeha vzgoje doživeli še lepo presenečenje. črni vrh, Turjak, Grčarice Poročali smo že o komunističnem napadu na Črni vrh pri Idriji, z več ko desetkratno premočjo so komunisti v začetku tega meseca navalili na tamošnjo posadko Slovenskih narodnih varnostnih straž in jo premagali po hudem boju, v katerem je junaško padel tudi poveljnik posadke, mladi poročnik Jože Jakoš. Med štirimi komunističnimi »brigadami«, ki so napadle, je bila ena sama sestavljena iz Slovencev, dve sta bili iz italijanskih komunistov in badoljevcev, ena pa iz pripadnikov vseh mogočih narodnosti, zlasti iz Mongolov. Slovenski junaki na Črnem Vrhu so tako podlegli italijanskim in drugim tujerodnim komunistom, katere je žalostna »osvobodilna fronta« poslala nad svoje lastne rojake, nad slovenske fante in može iz Pri-morja. Ali je še kdo tako neumen in tako zaslepljen, da bi mogel verjeti, da se bado-Ijevci in italijanski komunisti borijo za koristi slovenskega naroda, za njegovo •osvoboditev«? Enako jasno je, da se za slovenske narodne koristi tudi oni slovenski komunisti ne borijo in ne morejo boriti, ki ubijajo rojake s pomočjo italijanskih komunistov in badoljevcev. Črni vrh je na ta način znova glasno ln nedvoumno potrdil to, kar sta ravno pred letom dni, sredi septembra 1943., pokazala že Turjak ln Grčarice. Tudi takrat so po badoljevskem zloma slovenski komunisti s pomočjo badoljevcev, njihovih topov ln drugega njihovega orožja navalili na postojanke zavednih slovenshih mož in fantov, zslasti na oni dve najmočnejši, ki sta bili na. Turjaka in v Grčaricah. Vsak zaveden Slovenec je moral že takrat, vsaj fe takrat, spregledati, da gre slovenskim komunistom res samo za oblast, izključno za to, da bi komunizem zavladal v naših kra jih. Tega spoznanja tudi kasnejši dogodki niso mogli omajati, temveč so ga še vedno na novo utrjevali. Turjak in Grčarice sta postala tako najvažnejša prelomnica v razvoju javnega mnenja pri nas in sta največ prepomogla k razpoloženja prebivalstva, iz katerega se je nato tako mogočno razrasla odrešilna domobranska misel. Ta njen razmah je tudi porok, da žrtve junakov s Črnega vrha, s Turjaka in Grčaric in z vseh drugih narodnih postojank niso bile zaman. Trpljenje kmečkih ljudi pod komunisti Z Dolenjskega prihajajo vedno nova poročila o pretresljivi Kalvariji kmečkih ljudi v onih krajih, ki še niso očiščeni komunistov in jih ti zato še vedno lahko stra-hujejo. Značilno je. da se ta poročila mno. že zlasti v zadnjem času, ko komunistična agitacija spet enkrat na vso moč zatrjuje lahkovernežem doma in v tujini, da borba OF ni komunistična borba, temveč borba »za koristi slovenskega ljudstva«. Toda na Dolenjskem in na Notranjskem, kjer vedo, da ljudje njihovim lepim besedam ne nasedajo več, komunisti le še bolj besne proti nezaščitnemu prebivalstvu jn zlasti proti vsem onim, o katerih sumijo, da v srcu niso z njimi. CH ljudi zahtevajo nemogoče dajatve v živilih in obleki, še huje pa je to, da so jih začeli v zadnjem času vnovič v velikem številu izseljevati. Ncč za močjo se pojavljajo komunistični oboroženi oddelkj zdaj v tem, zdaj v onem kraju, poberejo posameznike in tudi cele družine ter jih odvlečejo s seboj, istočasno pa iz-ropajo vse njihovo imetje. V noči od 7. na 8. t. m. so n. pr. komunisti navalili na Sodražico in okolico. Iz So-dražice so med drugim odpeljali Frančiško štupic (Ostrčevo). kateri so že v začetku poletja odpeljali dve hčeri, dalje Angelo Gruden (Ajdukovo), Karolino Vesel, Ludvika Lavriča itd. Iz okolice so isto noč olvlekli Frančiško Košir (Modičevo) iz Zamosteca, kateri so ravno pred letom dni ubili moža, Alojzija Oražma z Vode in še nekatere druge. Pri njih so pobrali toliko živeža in obleke, da so odpeljali proti Loškemu potoku sedem polno naloženih voz. Odgnalj so tudi nekaj živine. Iz Kota so odvlekli vso Venceljevo družino ter Martina šilca z ženo in rejenko. V Fari pri Kočevju so komunisti 5. t. m. prijeli in neznano kam odvlekli tamošnje-ga župnika Stareta. o katerem ni prišla potem nobena vest več. Iz žimaric so odpeljali Matjaževo družino, iz Jelovca Koširjevo družino itd. Nekaterim, ki so jih tudi hoteli odvesti, se je posrečilo pobegniti ter se rešiti v Kočevje ali Ribnico. Enako žalostna so poročila iz novomeške okolice. Iz Velikih Brusnic so odvlekli družino trgovca Krevsa nekam v Gorjance, iz Ajdovca osemčlansko družino Angele Gni-dovec in petčlansko družino Antonije Gni-dovec, iz Brezove rebri družini Stupar tn Rozman. Z Jezera pri. Trebnejem so pregnali petčlansko Župančičevo družino z majhnimi otroki, od katerih je najmlajši star šele 8 tednov, iz Gornjega Globodola devetčlansko družino Alojzija Pusta. Iz Dolnjega Globodola družino Leopolda Kuž-nika, iz občine šmihel Stopiče mater Ano Golob s sedmimi otroci, iz Potoka osemčlansko družino Zupančičevo. Vse to se je zgodilo v zadnjih 14 dneh in samo v kraiih. iz katerih so že lahko prispela poročila. Koliko sličnih tragedij se je odigralo v tem času še v drugih krajih. se bo izvedelo šele polagoma, O usodi odgnanih ljudi največkrat ni mogoče do-gnaM ničesar zanesljivega, vsem pa so odvzel' tudi vse njihovo premoženje. Tako se brez konca in kraja nadaljuje vrsta novih žrtev komunističnega sovraštva. Nekaterim, ki jim je grozila enaka usoda, se je posrečilo, da so se rešili k najbližjim domobranskim posadkam. Tudi tam jih je čakala vse prej ko zavidanja vredna usoda beguncev in brezdomcev. Kako je pri srcu tem ljudem, al vsi oni, ki varno žive v večjih krajih, ne morejo niti predstavljati. Majhen odsev njihovega duševnega trpljenja in njihove razumljive zagrenjenosti izhaja iz pisma, ki ga Je mlada begunka poslala novomeškemu domobranskemu glasilu. V njem pravi na račun onih novomeških deklet, ki še sim-patizirajo s komunisti, med drugim: »Mi vsi, ki smo begunci zaradi obsedenosti vaših Ijubčkov, bi bili rajši doma, kakor da moramo biti priče vaše grdogle-de gostoljubnosti. Nismo tukaj po svoji krivdi. Zašli smo sem po krivdi vaših »rdečih tovarišev«, ki so nas oropali vsega ter nas gole in bose zapodili z doma. Morali Smo iti, drugače bi nas pobili. Rajši bi ostali doma pri svojem kmečkem delu, kakor da gledamo leno novomeško gcspodo, kako postopa po zaprašenih ulicah.« Ce ravnajo komunisti z našimi kmečkimi ljudmi na tak način že sedaj, ko se na zunaj delajo še njihove prijatelje in zaščitnike, Si ni težko predstavljati, kaj vse bi pcčeli potem, če bi enkrat res zavladali ... ztoovanja na deželi Pravo mišljenje podeželskega prebivalstva prihaja najbolj do izraza na prot;komunistič nih prireditvah v onih krajih, ki so očiščeni komunističnih krdel in v katerih zaradi tega ljudje spet lahko svobodno dihajo in svobodno govore. Nedeljo za nedeljo se vrste večja ali manjša protikomunistična zborovanja m druge slične prireditve po raznih krajih Dolenjske in Notranjske. Ljudje povsod z veseljem poslušajo odkrite besede govornikov in jim iz srca pritrjujejo. Pretekli dve septembrski nedelji in na praznik 8. t. m. ie bila spet cela vreta takih zborovanj. Iz dosiej doslih poročil posnemamo na kratko: Dve največji zborovanji sta bili na praznik v Ribnici in v Kočevju. Obe sita bili zelo dobro obiskani. V Ribnici je govoril tudi gosp. Nikolaj Jeločnik iz Ljubljane V Kočevju je bilo kratko zborovanje po maši preči cerkvijo. Ljudje so se zbrali v velikem številu in z odobravanjem sledili izvajanjem g. Lupinca '.n drugih govornikov, ki so ji™ pojasnjevali namen in pomen slovenske borbe proti komunizmu. Na :sti praznik dopoldne je bilo veliko 'judsko zborovanje na Trški gori. znani božji poti pri Novem mestu, ter v Kostanjevici. V necfeljo 3. t. m. so v Št. Jerneju praznovali drugo obletnico, odkar so tamošnji fantje n možje posegli po orožju, da obranijo pred komunisti sebe, svoje družine in svojo domovino Št. Jernej se je za ta praznik ves odel v zastave. Svečanost sta povzcfgnila domobranski pevski zbor m godba iz Kostanjevice. M"Jo na prostem je opravil g. dr Blatnik 'z Novega mesta, po maši pa je bila prisrčna svečanost z obhodom domobranskih oddelkov, s petjem, glasbo n govor!. Prebvalstvo je prirejalo do-' mobrancem navdušene ovac i je. V Grosuplju je bila na praznik zelo dobro obiskana mladinska akademija z deklamacija-mi. petjem in gledališko igro ČTsti dobiček ie bil poklonjen domobranskim ranjencem. Slična prisrčna prireditev je b:!a st' dan tudi v Pijavi gorici, kjer je naredla najglobM vtis na vse prebivalstvo. Nesa?^a vslfa je es^sšnejša kakor kdajkoli Bern. 13. sept. V članku o vojnem položaju piše »Berner Tagblatt«, da vztraja Nemčija kljub udarcem z železno žilavostjo. Potniki, ki so se nedavno vrnili iz Nemčije, so soglasno izjavil', da Nemčija še ni izigrala poslednje karte v svojem boju za biti ali ne biti. Visoki vojaški krogi so se izrazili izredno pozitivno.. Glasovi :z sovražnikovega tabora so postali v zadnjih dneh bistveno pohlevnejši. Tako meni londonski »Times« da »ni čudno«, ako je postalo angloameriško napredovanje počasnejše, ker so številni večj: deli nemških čet »zelo močni«. K temu je treba prišteti nemške posadke v Lorientu. Brestu, Le Havru. fa s svojim' odporom odtegujejo angloameriški plovbi te dragocene luke Na jugu je slika podobna Po prekoračenju doline Rhme postaja sedaj odpor v bližini Belforta vedno jačji. Nemci so popolnoma uničili toulonsko luko. »Times« se tudi pritožuje, da so razdalje velike in da so zahtevali hrib; prav tako visok davek od angloameriških tankov in avtomobilov kakor nemški topovi. Poleg tega se je Nemcem posrečilo. da so nj'"hove čete. ki so prišle iz Lyona, vzpostavile gvezo z armadami ob Moeselli. Britanski radijski komentator Mc. Gerchv ugotavlja z razumljivim obžalovanjem: »Ne borimo se proti Nemčiji iz 1 1918.. temveč proti odločnemu narodu ki ie temeljito discipliniran in bolje preskrbljen z živili in vojaškim materialom.« Tudi »Obeerver« meni užaloščeno, da je nemška volja močnejša kakor kdajkoli prej. ... , v, V Zedinjenih državah imajo pred nemško moralo 'n pred odpornim duhom prebivalstva največje spoštovanje. To ie razvidno iz raznih člankov, ki jih objavlja »New Week«. List piše. da je sporočil general Eisenhower mornariškemu ministru Forrestalu, da nikakor ni mogoče računal na kapitulacijo nemške domače fronte. Vojaški sodelavec lista general Fuller je izjavil, '-da je Nemce sicer mogoče ubiti s kroglami in s tem z orožjem končati vojno da pa je nemogoče s svincem uničiti <^ko idejo. Bofi na Novi Gvineji Tofao, 15. sept Poročila z Nove Gvineje javljajo, da se tamkaj boji še nadaljujejo. Japonske oklopniške čete so vrgle ob koncu aprila pr Madangu oziroma Eitap številčno močnejše sovražnikove invazijske čete nazaj 'n korakajo proti zapadu Od pričetka junija vežejo mnogo močnejše skunne sovražnikovih erl V času od pričetka aprila do konca avgusta je izgubil sovražnik 2.27» padlih in 2.610 ranjencev k- jih je moral pustiti na bojišču. Japonci so sestrelMi 93 sovražnikovih letal ter Potopili ali težko poškodovali 17 torpedovk Uničil^ ali zaplenili so 17 oklopn 'kov ter številne topove. Letalske Izgube na Pacifiku Tokio, 14. sept Japonski glavni stan objavlja, da je japonsko letalstvo v avgustu sestrelilo ali težko poškodovalo na vseh bojiščih 816 sovražnikovih letal v istem času je bilo izgubljenih 60 lastnih 'etaL izmed katerih se jih ie 27 namenoma vrglo na sovražnikove cilje, 22 pa jih je bilo uničenih na tleh. Eden v Ouebeeu Amsterdam. 15 sept V londonskih krogih pravijo po Reuterjevh vesteh, da Pričakujejo v kratkem v Quebecu britanskega zunanjega ministra Edena. Zatemnitev od 20. do 6. Od 17. septembra do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20. do 6. zjutraj. Obvestila »Prevoda" Vsi prodajalci krompirja naj prineso nalepljene odrezke za ves do sedaj izdani krompir najkasneje do dne 18. t. m. na Prevod, Gosposka ul. 12, I, soba St. 11. Prodaja mesa V soboto, dne 16. septembra, dobe meso samo bolniki na bolniške dodatne karte, bolnišnice in sanatoriji. gospodarstvo Razbremenitev nemške davčne uprave Državni pooblaščenec za totalno mobilizacijo državni minister dr. Goebbels je objavil sporočilo, ki pravi, da je državni finančni mnister izdal uredbo o poenostavljenju davčne uprave, ki bo omogočila ne le osvoboditev mnogih delovnih sil v državni finančni službi, marveč bo milijonom davkoplačevalcev močno olajšano delo. Odpadlo bo mnogo uradnih potov v gospodarstvu in upravi in več milijonov formularjev in pisemskih pošiljk. Uredba določa med drugim: 1.) Dohodnina se bo v letu 1944./45. pobirala v isti višini kakor v davčnem letu 1943./44. Ista poenostavitev je uvedena pri plačevanju osebnega in prometnega davka. Prometni davek, za katerega danes obstojajo 4 postavke, se bo plačeval v bodoče po povprečni postavki posameznega podjetja. Odpade večje število maniših vrst davka. Število plačilnih rokov posameznih davkov bo zmanjšano. Obračunavanje plač bo poenostavljeno. Trgovski obrati bodo razdeljeni v dve kategoriji, v takšne, ki so v vojni potrebni in bodo zaščiteni, čeprav bodo glede osebja močno omejeni, in v takšne, ki bodo v smislu totalne mobilizacije opuščeni. Tudi vojno važna podjetja bodo ob nadaljevanju svojega dela odstopi a v veliki meri svoje uskižbenstvo ki je sposobno za vojsko ali za delo v oboroževalni industriji. Te delovne sile je treba nadomestiti z onimi, ki so bile doslej v za vojno nepomembnih podjetjih, ki pa niso sposobne niti za vojsko, niti za oboroževalno indu strijo. V ojačeni meri se bodo izvedle združitve med posameznimi trgovinskimi podjetji, za dobo vojne, če se s tem doseže boljša preskrba ali racionalnejša izraba delovn.h moči. One delovne sile, ki bodo ostale v trgovinskih podjetjih in katerih delavna moč v teh službah ne bo popolnoma izrabljena, bodo pritegnjene k vogno-domovinskemu deluj Na območju državnega komisarja za cene so bile podvzete dalakosežne omejitve, ki bodo zmanjšale osobje v teh uradih ter bodo poleg tega prinesle občutne olajšave za vse gospodarstvo. Prošnje za dovolitev višjih cen bodo brez nadaljnjega odklonjene, ker mora biti predvsem v interesu gospodarstva, da se med vojno ne ugodi željam za povišanje cen. Nadzorstvo cen ostane, da bo tudi nadalje ohranjena stabilnost vrednosti denarja, bo pa tudi močno poenostavi j eno. Po odredbi šefa zdravstvene službe bodo sprejemali zdravniki bolnike tudi v večernih urah da bo delovnemu prebivalstvu dana možnost, obiskovati zdravnika tudi po končanem delu. Bofi med Varšavo in Lomzo GOSPODARSKE VESTI = Letina v Nemčiji. Nemški državni prehranjevalni stan je izdal v začetku septembra naslednji pregled o stanju letine: žitna letina je bila letos naglo pospravljena. Sredi avgusta so bila dela že povsod zaključena. Letina krušnega žita je letos zadovoljiva, vendar zaostaja za lansko letino, ki je bila izredno dobra. Spričo današnjega položaja je torej računati z zmanjšanjem dovozov pri rastočih zahtevah potrošnje v zvezi z okrepitvijo vojske in oboroževalnega gospodarstva. Toda medtem ko je lanski Izredno dobri žitni letini stala nasproti docela nezadostna letina krompirja, ki Je v naprej predstavljala precejšnjo obremenitev prehranjevalnega gospodarstva ln je zahtevala povečanje krušnega obroka, je položaj letos drugačen: če bo vreme količkaj ugodno, bo letina krompirja precej večja kakor lani, kar bo zopet omogočilo večjo štedljivost v sektorju krušnega žita. = Hranilne vloge v Vzhodni marki. V alpskih in podunavskih pokrajinah (Vzhodna marka) deluje 189 hranilnic, ki so imele 31. marca 1938 samo 1.23 milijarde mark hranilnih vlog; do konca leta 1943 so te vloge narasle na 3.53 milijarde, sredi julija pa so vloge narasle že na 4.06 milijarde mark. Od marca 1936 so se vloge povečale za 2370/». = Na italijanskih borzah so bile tudi letos od 2 do 21. avgusta počitnice. Ko so borze pričele zopet poslovati se ni uresničilo pričakovano zvišanje tečajev raznih delnic, pač pa so se še nadalje okrepili tečaji državnih papirjev. Vojna posojila fza-kladni boni) so skoraj brez izjeme dosegla paritetno mejo. BerHn, 15. sept. Kar j« de ostalo ▼ bivši poljski metropoli po prejšnjih dogodkih ln po prenagljenem uporu, bo uničeno v sedanjih bojih. Predmestje Praga, ki je ob vzhodnem obrežju Visle, so boljše viki v sredo ves dan obstreljevali z najmočnejšim in neprestanim topniškim ognjem. Razen tega so močno bombardirala te razvaline še sovjetska letala. Divjali so ogorčeni poulični boji. Boljše viški oklopniški oddelki, ki so prodrli prejšnjega dne od jugovzhoda, so kljub žilavemu odporu nemških čet vdrli na pod. ročje, ki je bilo nekoč predmestje Praga, toda tudi sedaj so napredovali le korak za korakom, kajti nemški vojaki so branili vsak vogal, vsak ostanek hiše. Tudi od severovzhoda iz Radzymina so nadaljevale sovjetske čete težke napade na Prago, čeprav so zaradj močne obrambe nemških oddelkov vojske SS utrpele že prejšnje dni velike izgube. Madžarska I. konjeniška divizija pod poveljstvom generalnega majorja Ibranylja je že 11. septembra odbila osredotočene boljševiške napade in očistila krajevne vdore. Dne 12. septembra so spremljali 3 bataljoni Malžarov oklopniško skupino SS, ki je prešla v protinapad, ter prestregli sovražnikov probojni poizkus, pri čemer so uničili 16 sovražnikovih oklopnikov. 13. septembra so prišli Madžari v stik s sovražnikom, ki je prodiral od jugovzhoda, ter mu preprečili razširjenje vdora. Dva madžarska kolesarska oddelka sta vrgla nazaj sovražnika, ki je prodrl preko ceste Varšava-Wyzkow. Boji so bili izpre-membe polni. Izgubljen je bil kraj Marki. Madžari so ga nato zopet zavzeli in uničili tega dne 25 sovražnikovih oklopnikov. Sovražnik je utrpel zelo velike krvave Izgube. V tem odseku boljševiki niso dosegli nobenega uspeha. Tudi ob Narevu med Ostrolenko in Lom-žo so se nadaljevali boji z nezmanjšano silovitostjo. Tu je napadel sovražnik z izredno močno podporo bojnih letalcev, toda modžarski bojni letalci so se vrgli s pogumom in vzdržljivostjo na vedno novo prihajajoče valove sovražnikovih letal. Glavni cilj sovjetskega napada je bilo nemško predmostje južno od Nareva, ki obkroža mesto Novgorod in ki ga brani ena lovska divizija. Proti tem postojankam je nastopilo 4 ali 5 strelskih divizij. Id so dosegle tudi vdor, vendar niso mogle napredovati dalje. Prodor do Nareva ee jim ni posre&S. Težki boji Se*trajajo. Nadaljšnje težišče bojev na vzhodnem bojišča je ostalo področje med Sanokom in Krosnom, kjer so nadaljevali boljševiki z uporabo močnih sil poizkuse, da bi prodrli nemške čite proti jugu ter vdrli preko vzhodnih Beskldov na Slovaško. Proti boljševikom, ki pritiskajo na finskem področju za nemškimi odmikajočimi se četami, da bi s tem preprečili izpolnitev finskih pogojev premirja in ustvarili pretvezo za zasedbo Finske, so izvedle nemške čete močne obrambne udarce. Nemški bojni letalci so bombardirali na cesti Msalla-Oorja sovražnikove kolone vojaštva in vozil. VojaSko poročilo o pcfcžaju Berlin, 15 sept Kot najvažnejše vojaške dogodke smatra vojaški dopisnik DNB-ja Martin HallensJeben naraščajočo nemško aktivnost na zapadnem bojišču ter močno nemško obrambo napram novim sovjetskim velo-napadom proti Varšavi in proti področju Lom-ža—Ostrolenka. Med ostalim piše: Na črti Maastricht—Metz je prišlo včeraj skoro povsod do uspešn:h nemških protnapa-dov. ki zasledujejo očividno namen, zavarovati izgradnjo glavnih nemških odpornih postojank. Severno od Metza so bili Amerčaai z nenadnim nemškim protinapadom vrženi « svojih postojank ter so morali prepustiti ozemlje. Samo pri Nancvju ;n na področju južn odtod napredujejo oddelk' 7. ameriške armade dalje, po mnenju vojaških strokovnjakov pa ne gre pri tem za ozemeljske pridobitve kot posledice bojev, marveč izključno za sugestivno sleditev v področja, s katerih so se odmaknile nemške čete. ki eo prišle od juga in jugozapada. Nemški vojaški krog; izjavljajo. da so ti nemški oddelki sedaj kratko pred določen'mi cilji, zaradi česar se bodo nemški odmikalni premik' tam verjetno prav tako kmalu ustavili kakor prej v srednjem in severnem delu zapadnega bojišča V ostalem izražajo v Berlinu mnenje da je že iz sedanjih velebojev razvidno, da se držijo zaveznik-: svoje tako zvane materijalne strategije. Nova letalska ofenziva Angloameričanov kaže tudi že razvidne bodoče večje operacije na zemlji. Tudi na vzhodnem bojišču se kaže. da bo prišlo do novih velebojev. To velja predvsem za baltsko področje. Popolna kapitulacija Rumunije pred boljševiki Berlin, 14. sept Moskva je objavila sedaj podrobnosti o tako zvanem premirju, ki ga je Sovjetska zveza med odobravanjem Anglije in Amerike diktirala Rumuniji. Ta pogodba, ki določa v prvi točki nadaljevanje rumunskega vojevanja pod vrhovnim sovjetskim poveljstvom, ne predstavlja dejansko nič drugega kakor nadaljevanje vojne. To je pogodba o popolni kapitulaciji Rumunije pred boljševizmom, pogodba o zasužnjen ju rumunskega naroda in vsega njegovega javnega življenja. Ta pogodba določa uničenje vseh su"erenih romunskih državnih funkcij in sploh odstranitev vseh znakov samostojne države. Ne uničuje le rumunske suverenosti, ampak tudi romunsko samostojnost v razpolaganju z oboroženimi silami. Ustvarja vse pogoje za brezpogojno uničenje rumunskega gospodarstva in romunskih financ. Ukinja nedotakljivost rumunskega ozemlja in ne dopušča Rumunom niti skromne soudeležbe pri lastni upravi. Vsaka točka te pogodbe o nadaljevanju vojne predstavlja ogromno nasilstvo nad voljo rumunskega naroda. Rumunski vorjak ne sme kakor v pravem premirju odložiti orožja, temveč je prisiljen, da se pusti uvrstiti v boljševiško armado in da se bori za moskovske cilje. Dočim niso dobili Rumuni nikakih zagotovil o vrnitvi romunskih vojnih ujetnikov, mora Rumuni j a takoj izpustiti vse ruske ujetnike. Poleg tega mora brezpogojno dati na razpolago ves prometni sistem. Vsa industrijska podjetja, prevozne naprave, elektrarne, javne naprave, rudnine. zaloge goriv, živil in ostalega »materiala« na romunskih tleh bodo izročene boljševikom Finančne obveznosti Rurnunije predstavljajo popolno uničenje romunskega gospodarstva. Tudi vse duhovno življenje v Rumuniji bodo boljševizirali. V bodoče ne bodo smeli tiskati, objavljati, oddajati po radiju ali igrati ničesar, kar bi ne ustrezalo boljše-viškim nazorom. Takoj so odpravili tudi vsa določala, ki so odstranila Žide z njihovih močnih postojank v Rumuniji. Štockholm, 15. sept. Vodja rumunske delegacije za premirje v Moskvi, komunistični pravosodni minister Moskvi poslušne rumunske vlade Petrascanu je podal na neki tiskovni konferenci svole mnenje o sklenjenem dogovoru o premirju, ki predstavlja resnično samo poftoje in obveznosti Rumunije za nadaljevanje vojne ob strani boljševikov. Imenoval je ta dogovor kot vzorec za vse bodoče dogovore, ki bodo sklenjeni z Moskvo. V ostalem je izjavil ta boljševižki poglavar. da je pripravljen motorizirati vse Roparske študije anglosaških nlutokratov Dunaj, 10. sept Po zasedeni Italiji od | Italija bi si poglej ne mogla nikoli več časa do ča^a potuieio odnos1 anstva angloameriških strokovnih zvez. ki seveda nimajo namena, da bi olajšale bedni položaj italijanskega nrebivMstva. marveč le zbirajo podatke in izkušnje kasnejše učinkovitejše izmozeavanie Italije pri ob-iavi pogojev nremiria z dne 8 septembra 1943 so angleški in ameriški listi na dol "o in široko razpravljali, kako bi se dalo spraviti gospodarstvo Italije popolnoma pod kontrolo, kar bi seveda Douolnoma ohromilo tudi pol'tično sibUivost Ttalije Vodja nekega takeea odposlanstva 1e izjavil, da se mora oolirično gnmodarski istem v Ttaljii nodred'^ ^niognomu gostvv darskemu programu zed'n1er pospravljeno in na njem ni bilo nobenih snovi, ki bi požar pospeševale. Kljub temu pa ee je ogenj naglo širil, ker je bilo tramov je zelo presušeno in je gorelo kakor slama. Neposredne nevarnosti za samo cerkveno notranjosit n; bilo. Položaj je bil nevaren le v toliko, ker bi se mogla vneti zvonika. V tem primeru bi ne bilo mogoče napasti požar neposredno in bi se morali gasilci odmakniti. Za pospešenje in uspešnejše gašenje je vodja poklicnih gasilev ing. Dolenc, ki je od začetka vodil vso gasilno akcijo osebno, poklical na pomoč še tretji in četrti gasilni voz m pa magirusovo lestev na konjsko vprego. Obveščene so bile tudi prostovoljne gasilske čete, od katerih so prišle na pomoč četo z Viča, iz Zgor. Siske in Spod. SiSce. Pomoč je ponudfl tudi ravnatelj tobačne tovarne, ki ima organizirano lastno gasilsko četo za svoje industrijske objekte. Tudi ta je prišla pomagat gasit. Poleg notranjega gašenja se je začelo sedaj tudi gašenje z zunanje strani s pomočjo magirusove lestve, ki je varovala desni zvonik in župnišče. Zunanja akcija je uporabila tudi manjšo raztezalno lestev, jo naslonila na župnišče b gas:la gorišče z desne strani. Kljub pazljivoss se je vnel desni stolp na južni strani, vendar ne zato, ker bi ga bil dosegel plamen, temveč zaradi vročine. Na srečo je bilo tamkaj le mak) lesa in je bil ogenj kmalu po-gašen. Ko je bila na tem mestu nevarnost odstranjena, sie je vsa gasilna akcija osredotočila na južno stran strehe. Magirusovo lestev so prepeljali v Karunovo ulico, kjer je gorelo že podstrešje nad zakristijo. Tu je uspešno pomagal motorni voz in lestev tobačne tovarne ter magirusova lestev na konjsko vprego. Vse te gasilne akcije so bile bolj obrambnega kakor napadalnega značaja. Vendar so tudi tu napeljali cev skozi zakristijo na podstrešje, tako da so znotraj gasile tri cevi Ob 12. je bilo že toliko pogašeno, da so gasilci imel: zvezo z obeh strani Povzpeli so se na streho m uničevali posamezna ognjena gnezda. Požar je vedno bolj popuščal in kmalu so posamezne gasnlske čete odhajale. Zadnja je odšla ob % na 14. Poklicna gasilska četa je ostala na kraju požara do 17., na pogorišču pa so stražili do 19. ure. Tu pa tam so še vedno odkrili manjša gorišča, ki so jih polivali z vodo iz veder. Opustili so stražo šele tedaj, ko so pregledali vse pogorišče in niso ugotovili nobene nevarnosti več Pri gašenju je sodelovalo skupno okoli 120 gasilcev, polovico poklicnih, polovico prostovoljnih. Delali so zelo požrtvovalno in napadali ogenj kljub temu, da so bili ponekod v življenjski nevarnost. Ponoči ob 2.56 so biti pa ponovno alarmirani poklicni gasilci. Tmmovje, ki so ga zmetali popoldne na vrtna tla se je vnelo. Na pomoč je odšel takoj gasilski roj, k: je kmalu zatrl ogenj in se vrnil ob 322 nazaj. Kaj je povzročilo požar? Začetne govorice so širile najrazličnejše možnost. Popoldne, ko je bil glavni požar že poga- mnnistL Prava In trdna protikomunlstlčna skupnost se da doseči le tako, da si sličnih vprašanj sploh ne nastavljamo, da se oziramo samo nase in računamo samo s seboj. Zato ponavljamo: NI naSa naloga, da se komurkoli približujemo in dobrlbamo, temveč Je naloga zaslepljenih, da izpregle-dajo in zavzamejo nafie stališče. S tem je tudi zadeva Kuhar, ki nam bodi resen opomin v tej smeri, za nas re- Niti ta članek sam ne bi bil potreben, ako bi se pri nas vsi držali gornjega pravila in ne načenjali vprašanj, na katerih odločitev sploh ne moremo vplivali. Bil Je zato napisan brez vsakršnih izzivalnih in napadalnih namenov zgolj s toplo željo, da bi ga razumeli vsi, ki jim je namenjen. V. L šen, je začela pregledovati pogorišče komisija sestavljena iz gasilcev, policije in dveh strokovnjakov mestne elektrarne. Najprej so opazili precej nezavarovanih električnih žic na še stoječih tramovih. Napeljava je bila površna. Našli so celo več golih žic. t j. takih, ki n:so bile po predpisih napeljane skozi cevi. Nt šli so tudi staljeno žtco, iz česar z gotovostjo sklepajo, da je bil vzrok požara električna iskra. Pri ogledu lestenca so ugotovili, da je bila žica na lestencu na več krajih pritrjena na samo nosilno jekleno vrv m se z njo vred navijala in odvijala na vrteno Žica je bila mnogokje oguljena Nosilna jeklena vrv se je na nekem mestu popolnoma razbelfla in se je zato utrgala. Iz tega sklepajo, da je ogenj izbruhnil tik nad lestencem. Kratek stik je nastal bodisi na vretenu. ali v njegovi neposredni bližini. Splošno je bila po ugotovitvi preiskave vsa električna napeljava slaba. Gasilna akcija je rešila vse, kar ae je rešiti še dalo. Stresni stol je uničen, prav tako je uničen ves skrilj, s katerim ie bila cerkev pokrita. Voda je bila povsod koristno uporabljena in ni napravila nikjer večje škode. Stropna konstrukcija ni prizadeta Kupola je nedotaknjena. Z uspešnim nastopom gasilcev je bila trnovska cerkev v toliki meri rešena, da je bilo mogoče spravljati njeno notranjo opremo nazaj na mesta. Delo je šlo naglo izpod rok in tako je bilo mogoče, da so dav- maševali v njej. Popoldne so prihajale v Trnovo trume meščanov, ki so si ogledovale pogorišče. Karunova ulica je bila do večera zaprta za promet, ker so metali s strehe na ulico ožgane, nerabne tramove. KINO MATICA Telefon 22-41 Kdo je ugrabitelj in morilec filmske igralke Binnie Casilla? Heinrich George v moderno režiranem filmu Proces Cafllla Ostali igralci: Dagny Servaes, Juta Frej-be, Albert Hehn Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Napeta kriminalna drama Slučaj Deruga Willy Birgel, Geraldine Katt Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Prekrasen alpinski velefilm V senci gora Attila Horbiger, Hansi Knoteck Predstave ob: 16. in 19.15 url ŠPORT Nogometaši iz Novega mesta Dve živahni tekmi med vojaškimi edini-cami v dolenjski prestolnici Novo mesto. 11. sept Športna kronika dolenjske metropole je spet bogatejša za dva nogometna dogodka, k: sta ponovno nudila tukajšnjim pripadnikom oboroženih sil nekaj dobrodošle priložnosti, da so se za nekaj uric predali zdravemu razvedrilu na zelenem polju. Naj tukaj zabeležimo nekaj kratkih beležk z obeh nogometnih prireditev, ki sita bili odigrani ob precejšnjem zanimanju občinstva zadnjo nedeljo in na praznik 8. t.m. med tankovc: in njihovimi tovariši — Madžari odn. domobransko enajstorico. Tankovci—Madžari 6:2. Na precej raz-mehčanih tleh sta ee v nedeljo pomerili med seboj moštvi tankovcev in njihovih tovarišev Madžarov. Tankovci so od vsega začetka pričel* s silnim ognjem, toda Madžari so izravnavali nasprotnikov polet z dobrim: kombinacijami, vendar jim mehka tla očitno niso bila po godu. V živahnem prenašanju igre z ene polovice na dn^o se je prvi uspeh nasmejal Madžarom, k; pa sio ga že minuto kasneje izravnali nepopustljivi tankovci. Pet minut za tem so izid že dvignili na 2:1 in tik pred koncem prve polovice dosegli še tretji zgoditek. Po odmoru so se Madžari znova lotili dela z vso vnemo in res — vsekakor iz enajstmetrovke — znižali razliko na 3:2. potem pa je prišlo, kar je moralo priti. Tankovci so prihajal; vse bolj do besede in do zaključka še trikrat zadeli neubranljivo v črno. Izid je prišel precej nepričakovano celo za zmagovalce same, saj so se ves čas zavedali, da imajo pred seboj zelo dobrega in nevarnega nasprotnika. Domobranci—Tankovci 2:1. Na praznik sta se v povratni tekmi srečali enajstorici domobrancev in tankovcev. Vreme je bilo prijetno hladno ta kakor nalašč za nogometni šport Sprva je kazalo, da bodo tankovc-: ponovili svoj nedavn uspeh, toda domobranski vratar K riše se je držal nad vse pričakovanje. Tankovci so sicer stalno vdržali v lahki premoči, toda za dosego številčnega uspeha je bila le premajhna, V zadnjih 10 minutah pred odmorom se je tehtnica nagnila v korst domobrancev. Pravilnemu vodilnemu golu je sledil v kratkem razmaku še drugi gol iz enajstmetrovke m v kabine sta od3i moštvi z izidom 2 K) za domobrance. Tud: v drugi polov'ci igre go tankovci še zmerom računali na uspeh, toda mnogo njihovih prodorov je ostalo neizkoriščenih. Nekaj kočljivih situacij so domobranci razčistili po sreči, nemalo pred koncem pa so tankovci le spravili v mrežo svoj edini in častni zgoditek. Tako so se domobranci z enakm izidom oddolžili za svoj nedavni neuspeh istemu nasprotniku. S sodnikom te tekme del gledalcev ni bil zadovoljen. Obe tekmi sta pritegnili za tukajšnje razmere razveseljivo Število gledalepv. k; sta jim bila oba športna dogodka gotovo prijetna sprememba v vsakdanjem življenju. — Nemca Heinz in Syring v dobri formi. Na lahkoatletskem tekmovanju v W:Ihelms-havnu je uspelo nemškemu metalcu kladiva Karla Hečnu več dobrih metov kladiva. Najboljša znamka je znašala celo 55,36 m, 6 katero je izboljšal, letošnji najboljši uspeh Stor-cho, ki je šele pred nekaj dnevi prišel do daljave 55.48 m. — V teku na 10.000 m je zmagal Max Syrmg v času 31:36 ter s tem dosegel letošnji najboljši nemskj uspeh na taki progi. Na drugem mestu je bil Friedrich, ki je dosegel dobrih 31:37,2. Iz zbora nogometnih sodnikov (Službena objava) Za jutrišnje tekme delegiram naslednje gg. sodnike: ob 10.: Mladika—žabjak ln ob 11. Ljubljana—Vič (obe tekmi po 2X 30 minut), g. Safošnik Rajko; dalje ob 14.: Žabjak—Iztok, g. Pušenjak; ob 15.30: Ljubljana—Vič, g. Dolinar; ob 17.: Hermes —Mladika-Korotan, g. Kos. Predsednik. Gornja objava kaže brez posebne napovedi, da se bo jutri začel med klubski nogometni turnir za 25 žog, darilo tv. Mergen-thaler, na katerem bo na prvi termin — tekmovanje bo zavzelo vsega 5 nedelj — nastopilo 6 ljubljanskih enajstoric, med njimi tudi tri najvidnejše: Ljubljana, Hermes in Iztok. Na prireditev se bomo še povrnili v jutrišnji številki. Za Socialno pomoč Iz pisarne odbora za »Socialno pomoče smo prejeli: »Socialna pomoč« je prejela prispevek 200 lir v poravnalni zadevi med den ti. stom g. Joškom Bevcem in g. Ivanom Go-rencem. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 39-01! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«! Drobne zanimivosti Prva moška krojačica v Nemčiji, ki je nedavno opravila mojstrski izpit, je gdčna Elizabeta Kretschnerjeva iz Wiesbadna. Prestala je triletno učno dobo. stara je 24 let in je izpite opravila z odliko. Vsekakor je bilo pred sedanjo vojno v Nemčiji nad pol milijona krojačev, od tega skoraj polovica za damsko stroko. Kar je bilo v tej stroki zaposlenih žensk ,so bile izključno šivilje za dame. V vojni pa se zelo kaže potreba, da se ženske posvetijo moškemu krojaštvu, zato je Elizabeta Kretschnerjeva dala dober zgled. 24 žrtev neprevidnosti. Nemški listi poudarjajo, da so ljudje še vedno premalo oprezni ob času alarmov in letalskih napadov. Dogajajo se primeri, ko prebivalstvo, čim kakšen sestreljeni bombnik trešči na tla, privro na kraj nesreče, ker ne računajo s tem, da lahko nastanejo zanje hude posledice. Nedavno je padel na tla teroristični bombnik ter je pri tem ubil 24 radovednežev, 10 nadaljnjih pa hudo poškodoval. Sestreljenim bombnikom se ne sme nihče približati, pač pa je treba o tem vselej obvestiti najbližjo vojaško ali policijsko postojanko. Naročite se na romane »DOBRI KNJIGE«! Umrl je naš ljubljeni MILAN ŽELEZNI Pogreb bo v soboto, 16. t. m. ob 3. url popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Frančiške §ch!ey roj. BESCH Izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram »Jožefišča« za skrbno nego, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. LJubljana, Celje, Kranj, dne 15. septembra 1944. DR. FRANC SCHLET V IMENU SORODSTVA Zahvala Zahvaljujemo se za izraženo sožalje, pokloni tev cvetja ln spremstvo na zadnji poti mojega moža, gospoda Trbovca Gustava Posebna zahvala finančni kontroli in gg. pevcem, čč. duhovščini in gg. zdravnikom prsnega oddelka za lajšanje trpljenja tn čč. sestram za postrežba Ljubljana, 16. septembra 1944. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA Schriftleiter . Urejuje: Davorin Ravljen — Fttr das Ronsortlum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: ttskaroarja: Fran Jeran — Fttr den Inaeratentett verantw«rtttch • Za Stanko Vlrant — Fttr »Narodna A. G* ala Drucksteile — Za »Narodno Vol®