19. številka. Ljnbljana, v petek 24. januvarja. XXIII. leto, 1890.
SLOVENSKI NMOa
Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden nesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vtie leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne pel it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu i Stvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U p m v n i st v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
i -----1   ' ----1---— 1 ■   1     • iMBiir-ir r --------------i--------------.-—----___________._______________ ____j_._«g
Pripovedka o treh bratih.
Pod tem naslovom so priobčili „Narodni Li-8ty" nastopni članek o češkonemškem sporazum-ljenji.
ČeškonemŠko sporazumljenje je kar potlačilo v ozadje vsa druga notranja vprašanja avstrijska, in dosti čudno je, če zlasti moravskih vodij glasila se trudijo v tem trenotku, da bi pokazala v najugodnejše) luči za naš narod v kraljevini Češki dogovor, ki še dosedaj ni znan v vseh podrobnostih, prav kakor bi stanje naroda našega na MoravBkem in v Žlezi ji ne potrebovalo nobenega zboljšanja. Tako prisiljeno vedenje spominja nas narodne pripovedke treh bratih, kateri so šli služit, a pri svojem gospodarji neso imeli druzega dela nego ponavljati tako dolgo, kar jim je bilo zaukazano, da so pozabili vse drugo, kar se je važnejega do godilo v njih življenji, a ko so prišli celo na sum, da so zakrivili hudodelstvo ter so jim pretili z vogali, neso vedeli druzega odgovoriti nego: „Mi trije bratje — zavoljo ničosa in za ničesa — prav tako«.
Kako je bilo z onimi brati, je občno znano.
Danes se gre za prvega brata, za narod češki v kraljestvu in najbližji interesenti, Moravani z vsemi glasili svojih sodnij se prizadevajo nam Čehom prehvaiiti to, kar se sedaj in v ustavni državi čudovitih uzrokov taji, a kar se bode jedva v splošnih načelih kedaj objavilo V takih važnih zadevah je treba biti jako pozornim in je najmanj umestno hvaliti „zajcu v vreči". Mi mislimo, da je še dovolj Časa za hvalo, kadar bodo akti se objavili in kadar pokusimo prvi plod načel v njih obseženih. Kdo se pri tem ne domisli mnogih lepih načel, ki so izražena v ustavi. A pred vsem v članu 19 državnih osnovnih zakonov, a nobenega ni mej nami, ki bi ne vedel, kako velika razlika je mej jezikovno ravno-pravnostjo v praksi iti v teoriji. Tako stališče moralo bi veljati mnogo prej za naš narod v Mora-viji in Šleziji in za druge Slovane tostransko državne polovice, kajti njih teženj se je đosedaj še mnogo manj izpolnilo,  nego teženj našega naroda.
Moravskim listom pa povemo, da smo ostali
neverni Tomaži zaradi tega, ker so nas poučile skušnje, da se je vsaka premena v tej državni polovici zgodila le v prid Nemcem. Treba ni, da bi vse to razkladali počenši od Schmerlinga, do poslednje nagodbe z Ogri. Zadosti je, da omenimo, kako so se vrnila pogajanja o nemških zahtevah.
Kdor hoče v takih akcijah podkrepiti stališče svojega naroda, stori dobro, da bolj hvali stvar in zahteve narodove, nego pa osebe, ki so prevzele nalogo sporazumeti se. In zares bi ne bila ne mala pomoč zastopnikom, da so, ko so se jela pogajanja, vsa Češka glasila na Moravskem in Šlezkem povzdignila glas in jela opozarjati na takta, kako da tri četrtine češkega prebivalstva majorizuje slaba četrtina nemškega prebivalstva. Še zdatnejša podpora bi pa bila, ako bi bil češki živelj, kjer je to zavisno od njega, oglasil se v mestnih zastopih.
Kolikor se more danes soditi, bode prva posledica notranjih premen v tej državnej polovici večje končen tro vari jo nemških sil in še večje raz-drobljenje nenemških sil, zlasti slovanskih. Na Moravskem in Šlezkem imajo n. pr. Čehi razmere za tako neugodne, da nočejo tam o nikakem sporazum-ljenji slišati. Mari hočejo tamošnji Čehi kaj doseči, ko bode v kraljevini že vse uravnano? Ni li naravnost čudno, če v trenotku, v katerem bi se imeli moravski Čehi najglasneje oglašati in poudarjati Bvoje trjatve, njih vodij glasila zmatrajo za prvo svojo nalogo proslavljati Še sedaj neznane dogovore Dunajske. A tega ne pripisujemo na rovaš našim rojakom na Moravskem, tem več registrujemo to prikazen le kot samo nasledek skupnega biva-vanja v Dunajskem parlamentarnem ozračji.
Jednake taktike, kakor bratje na Moravskem drži se večina zastopnikov naroda slovenskega. „Slovenski Narodu jo sicer dobro razumel važnost sedanjega trenotka, noben ostalih slovenskih listov, organov različnih faktorjev mej Slovenci, pa ni spoznal potrebe naglašati potreb in teženj Sloven • cev, temveč se vsi izogibljejo kakeršne si bodi izjave. Tako se tudi da tolmačiti, zakaj se je odložil shod poslancev slovenskih. Slovenski poslanci torej nečejo naglašati sodaj slovenskih teženj, temveč kriče na „Slov. Narod" in na te, ki stoje za njim,
in se ne pomišljajo pisati k nam, kakor čitamo v včerajšnjej politiki. Slovenski listi vedejo se korektno nasproti sporazumljenju ; samo „Slov. Narod" se boji, da bodo oškodovani Čehoslovani. Ostali slovenski listi se vesele ugodnega uspeha, kajti pričakujejo, da po sporazuraljenji češkem, pride moravsko, štajersko in koroško na vrsto. Mi Slovenci baš zaradi tega, ker želimo 3porazumljenja, ne spro -žimo slovenskega vprašanja, dokler ni rešeno češko, ker bi 8 tem le ovirali pogajanja".
Ni li slišati v teh vrsticah tretjega brata v pripovedki „dobro je tako".
Slovenci torej mislijo, ko kode rešeno večje Češko uprašanje, pa pridejo na vrsto uprašanja : moravsko, šlezko, štirsko in koroško. Ni le to oči-vidna zmota? Ali mislijo prvaki slovenski, da so pogajanja koristila Cehom, a ne Nemcem? Mari ni napredujoči živelj bil Plener, mari je to bil Mattuš ali dr. Rieger, Kje najdejo moravski Čehi ali Slovenci ono potrebno poudarjanje teženj, ki se je vrSilo s strani Nemcev pred konfereucami ? Mari ne bodo njim nasproti stali Nemci že okrepljeni, ki se bodo zatorej Še toliko manj ozirali na njih težnje? Vsak uspeh, ki ga pridobe kjer koli v Avstriji Nemci, koristi vsled njih narodne jednoličnosti vsem avstrijskim Nemcem, nasproti pa pogin ali oalabljenje vsake veje slovanske še bolj odtuji in oslabi druge narode slovanske, ker nemajo podobne kulturne jednote kakor Nemci in se dosedaj neso dokopali do skupnega programa.
Jedina njih vzajemnost in skupnost nahaja se v tem, da so vsi prikrajšani v svojih pravicah in nezadovoljeni v svojih potrebah, a tej vzajemnosti se pa odrekajo sami s tem, da istočasno vsi ne začno zahtevati uresničenja teženj svojih, a druga drugo pregovarja, da bi istočasno ne terjale uresničenja svojih teženj.
Kako posledico pa more imeti njih politično postopanje ? Vsekako le osodo vojske, katere vsak del se zase bori z močno zjedinjeno vojsko.
Kakor vselej so tudi sedaj jedini Poljaki prav spoznali Važnost sedanjega položaja. Pa vsled nenaravnih razmer v Galiciji, sta tamošnji slovanski narodnosti mej sabo v vednem prepiru, kar omo-
LISTEK.
Slike litovske.
Pri belem maznrn.
(Češki napisal E. Jeli nek, posl. V. Nevin.) (Konoc.)
Izvršila sva figuro — in v povratku na najin prostor imela je Cesija zaželjeni listek Že v svojih rokah!
Izvršil sem to delce z eskamotersko vse hvale vredno bravuro; utaknil sem listek za Oesijino pahlačo tako naglo in tako pripravno, da sem jo moral sam opozoriti.
Najkrasneji litovski pogled hvaležnosti mi je bil za kraljevo plačo. Povem le to, da je bil vreden vsenočne muke.
In kako čudo !
Jedva je imela Cesija listek v roki, jela je tožiti o strašnoj utrujenosti.
PoBmejal sem se jej, pustil sem jo: „Blago-volite si odpočiti."
Skočila sva iz kroga in preje nego sem se nadejal, izginila je moja plesalka za dvermi.
To se ve, da si je Šla prečitat pisemce
Za trenotek povrnila se je zopet neopazno, na njenem obličju spoznal sem takoj, da je obsezal listek velemilo razpravo. Žarela je v sreči in se smehljala neizrečno srčno.
Ker je te tik a že dremala nekje jutranje spanje svetnice, ni nič oviralo, da bi se sedaj mirno in zaupno ne pogovorila. No, kar sva čakala vso noč, prišlo je sedaj samo. Okolu naji donel je mazur, migale so plesalke, ali ta ples ni imel za Cesijo niti najmanjše mikavnosti več. Ne le, da mi je dala mir, tudi ine osobe, katere so jo hipoma prihajale prosit plesa, odpravljala je, kazaje na opravičeno in neizmerno utrujenost.
Sedla sva torej mej okni na divan. Cesija je gledala s početka zamišljeno na prizemsko okno, čegar svetlobo je polnil lep rožni grmič. Dolgo ni izpregovorila. Zagledala se je v te rože tako globoko in tako občutno, da sem jo moral nagovoriti.
„Ali so to krasno rože!"
Posraejala se je poredno.
„Čemu se tako smejite?"
Hočete vedeti?
„Prosil bi.K
Pravico imate vedeti o vsem, ker ste sami prispeli k temu. Glejte!"
In jela je pripovedovati polna sreče, čemu se tako smeji in tako rada gleda na te rože.
Lepo pripovedovanje Cesijino — bila je čim dalje, tem mileja — imelo je ta smisel.
Moj gostitelj, Cesijin oče, hoteč si napraviti na poletje park, iskal je po dalaej okolici izvedenega vrtnarja. KoneČno našel je vrtnarja, slučajno takega, kateri je služil pri roditeljih mojega pisemskega pošiljatelja . . . tega, kateri je zaupal svojo korespondenco po mojem posredovanji topolovim dupljam. Ko je to mladenič izvedel, nagovoril je vrtnarja, ko pride na dvor Volinskih, naj pogleda, pri katerem oknu najbližje stoji posteljica Cesijina, in naj bi pod tem oknom zasadil najkrasneji rožni grm. Čemu? Da bi bila Cesija, ko pride domov, iznenajena in da bi se vselej njega spomnila, kadarkoli bi gledala z okna.
In zgodilo se je. Krasni rožni grm, zvan v cvetnej terminologiji Cesar Bocari, razvel se je pod okni Cesije prav v dneh, ko je imela priti pod rodno streho.
Vrtnar je dobro izvršil svojo poslanstvo in jaz — tudi.
Glej, razpravo o tem obsezal je listek, kateri je po čudovitih potih čez podrti topol srečno dospel v prave roke.
gočuje uspehe ponemčevanju. Cisto slovanska Galicija bila bi v prvej vrsti poklicana, da prevzame vodstvo avstrijskih Slovanov, toda poprej bi morali tamošnji narodnosti prenehati borbo mej sabo. Kompaktni zastop Galicije vkupe z zastopniki družiti slovanskih narodov, bila bi taka sila, da bi se zastonj v njo zaganjala germanizacija ; potem bi ne bilo več mesta za delna sporazumljenja, pa žalibog tudi v Galiciji germanizacija dobiva vedno več tal.
In kakor vidimo so avstrijski Slovani sedaj bolj nego kadar koli oddaljeni od uresničenja svojih individualnih idealov, do vzajemnih se pa še pospeli neso.
V ljubi jani 24. januvarja. „Na vrabce ni smeti streljati s kanoni |" rekel je nekoč bivši minister Andrassy in vodja angleške politike, lord Salisbury, bi je bil najbolje pogodil, da se je ravnal po tem načelu. Taico pa je zaradi nekegp divjega afriškega rodu, ki je zavratno uapal portugalskega majorja Srpo Pinto, a bil od poslednjega s krvavimi glavami zavrnjen, začel koso-repiti in kot zastopnik mogočne Velike Britanije osorno pritiskati na malo Portugalsko, s katero je Anglija dolgo časa živela v ozki zvezi ter imela ž njo jako živahno trgovino.
Ker je dotično preporno ozemlje v Afriki neznatno in ker je javno mnenje vedno na strani slabejega, odvrnil si je Salisburv s svojim pretiranim postopanjem simpatije vse Evrope. Vse je v tem soglasno, da so nasproti mali Portugalski in zaradi tacega predmeta tako osorni koraki bili ne umestni in da se je Salisburv nekoliko prenaglil. Včerajšnji telegram nam je že prinesel vest, da je stari Gladstone pred svojimi volilci potegnil se za Portugalsko in gotovo to ne bode jedini glas, temveč nadejati se nam je še jednacih izjav ne le na Angleškem, ampak tudi na evropski celini.
Portugalski minister vnanjih zadev je nekda na podlagi člana XII. Berolinsko Kongiške pogodbe vlasti Že poprosil za posredovanje. Tej prošnji se bode gotovo ugodilo, ker se Že vidijo znamenja. Tako n. pr. je nemški poslovodja dne 16. t. m. angleškemu vnanjemu uradu izročil kneza Bis-mareka telegram, v katerem državni kancelar angleški vladi priporoča, naj kraljestva portugalskega ne spravlja v nevarnost. Tudi ruski veleposlanik imel je dolgo posvetovanje z lordom Salisburvjem, poprej pa resen razgovor s portugalskim poslanikom.
Tudi avstrijski in turški veleposlanik bila sta v tej zadevi pri angleškem ministerskem predsedniku. Oba sta mu izrekla željo: naj bi angleška vlada Portugalskej ne delala težav, ker pri njijinih državah ne bo našla podpore, ako meri na to, da uniči monarbistično načelo v Evropi. Celo kraljica Viktorija je za to, da mejnarodno razsodišče reši prepir mej Angleško in Portugalsko. Istega mnenja so vsi višji angleški krogi, ki dobro čutijo, da je lord Salisburv preveč odurno ravnal.
V Portugalski sami pa je postopanje Angleške prouzročilo skrajno razburjenost in srditost. Bile so že burne poulične demonstracije  proti Angleški in
Tu sem stoprv prav razumel, kolika nezgoda bi bila, da izročeni mi listek ni dospel do svojega namena. Na jesen bil bi krasni grm tožno sklonil svoje stolistne rože — neoceujene in nepoznane! Sedaj se je blesketalo na listkih in cvetih tisoč kapelj rane rose, in Cesija je mogla prav ocenje-jevati i rože i dijamantove kaplje na njih!
„Ah kako krasne so te rože!" vzdihnila je Cesija ljube/njivo in ni izpregovorila več besede. Ocenjevala je torej te rože, kakor je dostojno in prav!
Ničesar nimam pridjati nego prozajično opazko, da sem potem do druzega dne pošteno spal, torej po malem štiriindvajset ur. Ali prosim vas, vspali sta me trdo dve okolnosti. Ne le beli mazur, marveč i vepokojena zavest, da sem storil, kakor je pisano v svetem pismu: „Dajte cesarju ... to je Cesiji, kar je CeBijino.
Tretji dan ločil sem se prijazno s panBtvom Voiinskib. Pri odhodu javil je gospodar dobrotno svoje začujenje, da Cesija od rana do večera gleda na cvetoče rože v oknu, kakor bi drugje ne bilo nobenih rož.
Nie ma cogadač — Cesiji in meni ni bilo prav nič čudno !
Zvita Litvinka sama ni ničesar ugovarjala in le skrivaj se je smejala. Tako krasno, ah tako krasno!"
agitacija v tej zadevi je vedno silneja. Označujoče je, kar v tem oziru piše navadno dobro poučena: .Indšpendanee Belge". Vladni listi sami potrjujejo vest, da je kralj Don Carlos I. z ozirom na položaj v deželi in splošno razburjenost, kraljici Viktoriji poslal pismo, v katerem je odklonil podeljeni mu red hlačne podveze. Ob jednem je kralj nazaj poslal tudi red, ki mu ga je bila angleška kraljica podelila, ko je zašel prestol. V kolikej meri pa srditost proti Angliji in proti angleški trgovini narašča, razvidno je n. pr. iz tega, da so samo v Manchestru Štiri Lizbonske tvrdke preklicale za 10 milijonov naročil.
Salisburv je s svojim odurnim postopanjem slabo UBlugo napravil svojim rojakom in nehotoma vodo napeljal na francoski in nemški mlin. Francija in Nemčija bodeta v Lizboni zavzeli mesta angleških trgovcev ter zaradi tega tudi diplomatski podpirala malo državo, katera je že sedaj na pol zmagala, ker ima vse javno mnenje na svoji strani.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 24. januvarja.
V nedeljo snidejo se v Pragi vsi volilci usta-vovernega posestva na Češkem, na katerem shodu se bode poročalo o čečkonemšklli konferencah na Dunaj i in sklepalo o tem, kar se je dogovorilo na teh konferencah glede veleposestva.
Na«l*kof Dunajski bode, kakor se zagotavlja vojaški škof Gruša. Imenovanje se pa ne bode še tako hitro objavilo, ker je Gruša si izprosil nekaj časa pomisleka, še le po preteka tega časa se pa začno dogovarjanja mej Dunajskim ministerstvom vnanjih zadev in Vatikanom.
Oalidko namestništvo je razpustilo te dni občinski zastop v Grodeku. To je Že osmi zastop, ki se je razpustil zaradi nepravilnega gospodarjenja. Rusinski listi pa trosijo, da vlada razpušča občinske zastope le po onih občinah, kjer neso hoteli voliti poljskih kandidatov, torej čisto iz političnih ozirov.
Naučni minister ogerski je pri budgetni debati izjavil, da so se strokovni krogi izrekli proti učenju grščine na srednjih šolah. Vlada bode v kratkem zbornici predložila predlogo, da se gimnazije v omenjenem zmislu prestrojijo.
V n u n J o države.
Ako bode zbornica rnmunska zavrgla pred* log, da se toži ministerstvo Bratianovo, hočejo baje člani tega ministerstva izdati knjižico, v katerej bodo poskusili opovreči nekatere točke odsekovega poročila. Vlada baje odločni želi, da se vsa ta zadeva potlači.
V državnem zboru nemškem začela se je debata o zakonu proti socijalistom v drugem branji, Poslanec baron Langwerth je izjavil se proti zakonu, ker je izjemni zakon, kakeršni zakoni se radi zlorabijo tudi proti drugim strankam. Navel je jeden slučaj. Pl. Kardorff je očital predgoverniku, da on kakor vsi Veffe simpatizuje s socijalnimi demokrati. Odgovarjala sta mu AVindthorst in Langwerth. Prvi miBli, da bi se dal socijalizem zatreti le s pomočjo cerkve, poslednji je pa zagovarjal lojalnost Hano-veraucu. VViudthorst bi dovolil izjemni zakon pa le za dve leti in če se izpusti debata glede iztiranja. Specijalna debata se je hitro nadaljevala do 8. paragrafa. Govorila sta dva socijalna demokrata. Kan celarja ni bilo v prvi seji in se ne ve, če se udeleži nastopne seje.
Na DaiiNkcm so bile predvčeraj volitve za drugo zbornico. Zbornica je bila razpuščena, ker ni hotela vlada dovoliti budgeta, kar se je mnogokrat zgodilo poslednja leta. Volitve za vlado neso ugodno izpale, kajti vladna stranka je zgubila več mandatov, dasi se ji je posrečilo prodreti s tremi ministri. Socijalisti so pridobili jeden mandat in imajo sedaj tri. Mnogo je pridobila skrajna levica, katere vodja je Berg. Zbornica se snide Že danes, da reši budget pred 1. dnem aprila. Najbrž bode zopet budget odklonila. Ministerstvo Estrupovo pa zaradi tega ne bode odstopilo, temveč bode si dalo od go renje zbornice dovoliti začasni budget.
Mamojska pogodba se je objavila. Predložila se je senatu severnoameriških zjedinjenih držav. Večina določb je že poprej znanih, le to je novo, da je več neinteresovanih vladarjev odmenjenih za razsodnike, ko bi se interesovane vlasti sporazumeti ne mogle o kakej zadevi, če bi se razsodniki ne mogli sporazumeti, bode švedski kralj imenoval višjega razsodnika, kateri bode vsako zadevo ko-nečno odločil. Mej razsodniki je naveden tudi don Pedro, ki je pa tačaB že zgubil prestol.
Domače stvari.
— (Lavantinskiknezoškofdr. Napot ni k) je zbolel, a bolezen ni nevarna in je upanje, da v kratkem okreva.
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima jutri svojo glavno skupščino v mestni dvorani. Začetek jej je prav točno ob 7. uri Odbor opozarja na to, ponavljajoč uljudno vabilo, da bi p. n. društveniki došli polnoštevilno.
— (Občinski odbor v Radoslavih) je v svoji seji due 7. t. m. bi g J. Gor upa jednoglasno rastnim udom svoje občine izvolil. Priznanica se mu v kratkem odpošlje.
— (Umrl) je danes zjutraj v Kranji po Kranjski mnogo znani slikar, podobar in pozlatar Alojzij Gotzl v 70. letu starosti. Ranji je bil vedno vrl narodnjak. Naj v miru počiva!
— (Tehniško društvo za Kranjsko) priredi v soboto dne* 25. t. m. društveni izlet v Kleče, da si ogleda vodnjake in postavljene stroje vodovoda Ljubljanskega.
— (Pri plesu „Slov. bicikli h t o v) iznenađene bodo dame z jako krasnimi darili, katere si je društvo omislilo v spomin na sijajni ples. — Ker je zanimanje za ples vsestransk in se vstopnice vrlo dobro razpečavajo, opozarjamo vse rodoljube na ta večer.
— („LaihacherSchulzeitung") odlikovala se je s svojo neukretno pisavo, ko jej je še znani g. Sima bil urednik. A tudi seduj ni bolje, ko jo ureduje Viljem Hallada, nova metla slabo pometa. Kdor se hoče o 'tem sam preveriti, vzemi blagovoljno v roke prvo številko tega lista. Takoj na prvej strani videl bode, kako se nerodno ponavlja glagol »erklart* in kako Hallada obeta: „Es vvird mein Pestre ben sein, ilie Zeitung im Sinne der bisherigen Bestrebungen.... fortzufiihren" itd. A najboljša točka je na 13. strani, kjer je nekrolog pokojnemu učitelju P utre tu. Ondu čita se doslovno: .Nach der Verehlichung derselben mit dem BUrgerschullehrer Herrn Tiech in Cilli ver -liess auch derlleimgegangeneMarburg." Kdor zna, pa zna!
— (Iz Doba) došla nam je pritožba, da se je na javni dražbi, ko se je prodajala ostalina pokojnega župnika Albrehta, rabila stara mera in vaga. To je nepravilnost, ki je vzbudila mej občinstvom mnogo opazek.
— (Glas izmej občinstva.) Piše se nam : Severnovzhodni del našega mesta ima mnogo ne-prilik, odkaz se je onkraj železnice na polji zgradila takozvana „smrdljiva tovarna" (Leimfabrik). Kadar sapa proti mestu potegne, vselej donaša skrajno neprijetnega smradu. To je iz vestno neprilika, katera se pa sedaj več odpraviti ne da. Te dni zapazil sem pa še drugo nepriliko , katera pa ni neizogibna in katera bi se iz zdravstvenih ozirov nemudoma morala odstraniti. Videl sem namreč na železnici vagone s kostmi, namenjenimi v „smrdljivo tovarno". A kakšne so te kosti I Ne samo to, da se mej njimi nahajajo celo človeške, prezirajo se popolnoma tudi zdravstveni predpisi. Kosti neso razkužene in dovažajo se v takem stanji, da se kar od vagonov cedi in smrdljiva tekočina kuži vzduh. Ako se po mestu vsak kotiček potresa s klorovim vapnom, bi se zaradi ljubega zdravja tudi smelo malo bolj gledati na take nedostatke na železnici in jih čim preje tem bolje odpraviti.
— (Poprava.) Ker je v zadnji „zahvali" akad druš. „Triglava" izostal po neljubi pomoti „Slovanski Svet" mej brezplačnimi listi, se odbor „Triglavov" tem potom iskreno zahvaljuje lastništvu „Slov. Sveta."
— (Ormoške čitalnice nov i odb or) sestavljen je tako: Gosp. dr. Ivan O mulec predsednik. Odborniki pa so gg. :Cajnkar, dr. Geršak, Kandrič, Krajne Al, dr. Lemež in Miki. — Zabave (jour fix,) katere letos Ormoška čitalnica vsako sredo prireja, bo prav vrlo obiskujejo. Z igrokazi, petjem, deklamacijami in igranjem na glasoviru se posebno marljive gospodičine odlikujejo. — Plesni venček priredi Ormoška čitalnica v svojih prostorih, dne 27. t. m. P. n. rodoljubkinje in rodoljubi se k mnogobrojni udeležbi prijazno vabijo.
— (Nesreča na morji.) Pretekli torek od-plul je parobrod „Adriana" iz Pulja v TrBt, a v kratkem moral ustaviti se, ker se mu je stroj pokvaril. Parobrod „Aida" zavlekel ga je v Pulj nazaj, potem pa odplul proti TrBtu. Ko je bil parobrod „Aida" baš na vidiku mesta Rovinj, pripetila se je grozna nesreča. Mladič pri stroji, Peter Spangher iz Pirana, 17 let star, snažeč razne dele stroja, bil je nepreviden, stroj ga prime in v malo trenutkih tako razmesari, da ga ni bilo druzega nego kup kostij in mesa. Ostanke nesrečneža pobrali so
v vrečo in izročili je sodišču v Ho vin ji, kjer se je o tem dogodku takoj sestavil zapisnik. Parobrod odplul je potem dalje in popoludoe dospel v Trst, kjer je na nabrežji čakala silna množica, katera pa seveda ni videla, kar bi bila rada.
— (Hripa) tudi v Ormoškem okraju razsaja. Več Sol je radi tega zaprtih. ,
— (Ormoška kmetijska podružnica) si je dne 29. t m. izvolila za predsednika g. dr. Ivana GerŠaka; za podpredsednika g Antona Je-h i ha in za odbornike gg. K le men Čiča, M i ki-na in Po rek ar-j a. — Za 66. občni zbor kmet. družbe taza Šjersko se kot zastopnik izvoli g. dr. GerŠak, in njemu namestnik g. oskrbnik Jesib. — Podružnica izreče željo naj bi kmet. družba pravočasno priskrbela galicije ter jo oddajala po nizki ceni — ali ubogim vinogradnikom je dala s pomočjo države ali dežele brezplačno, da se zatira pogubonosna „peronospora." Podružnica izreče Še željo, naj slov glasilo kmetijske družbe „Gospodarski glasnik" ostane in se še, ako mogoče bolj razširi. Predsednik ko-nečno naznani, da je zagotovljeno, da se prihodnjič premiranje konj vrši v Ormoži, ko pride Spodnje Štajarsko na vrsto Na željo konjerejcev se bodeta letos v Ormož poslala dva nova žrebca. Podružnici bi bilo želeti več udov.
— (Tatvina.) Pri tržaškej filiali banke „limon" kradel je dolgo časa fakin Josip Maroko s takozvanim „provinom" kavo iz vreč, katere je imel čuvati. Redar, ki je že dalj časa nanj pazil, zapazil ga je poslednjič. Dobili so pri njem provin in kilogram kave, na kar so ga zaprli.
— (V ormoškem okraji) je vreme zelo toplo. Snega skoraj več najti ni. Po vinogradih režejo trto. — Tatov je v Ormoškem okraji mnogo, ki prav predrzno hodijo po vaseh in vrhovih. Najbolj jim diši slanina, obleka in vino. Ljudje na nje dobro pazijo, vender jih dobiti ne morejo. ŽeletLbi bilo, da se radi tega v Središče nastavi več c. kr. orožnikov, ker dva sta za tako veliko okrožje premalo. Posla je tukaj na meji mnogo. Po ormoško-Ijutomerskih goricah kupci pridno vino kupujejo. Plačujejo letino 89. po 10—13 kr. 1888 po 13 — 15 kr. 1887 pa po 16—18 kr. liter. Vino iz škrop-Ijenih goric se plačuje itrtinjak od 100—140 gld.
— (Vabilo) akad. društva „Triglava" na V. redno zborovanje, ki se ima vršiti dne 25. januvarja v hotel nRos8H Mariahilf se sledečim vspore-dom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Predavanje: nO v z duhu in njegovem uplivu na človeško zdravje." 3. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri. Gostje Slovani dobro došli!
— (Narodna čitalnica na Reki) priredi dne 1. tebruvarja sijajen ples v spomin premeščenja v svoje nove prostore ter v ta namen razpošilja ukusno izdelana vabila. Začetek ob 9. uri zvečer.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi Sežanska čitalnica na Svečnico, dne 2. febru-varja 1890, v prostorih hotela „Tri krone". — Vspored : 1. A. Foerster „Pjevajmo!", možki zbor. 2. S. Gregorčič „Nevesta", deklamacija. 3. F. S. Vilhar: „Mornar", samospev se h premi je van jem glasovira. 4. F. S. Vilhar: „Slovo", moški zbor in samospev se spreniljevnnjem glasovira. 5. Grand-jean: .Brati ne zna", burka v jednem dejanji. 6. Ples. — Pri plesu kakor mej posameznimi točkami svira izborni goriški oktet. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 2 gld. K mnogobrojni udeležitvi uljudno vabi — veselični odbor.
— (Bralno društvo „Edinost" v Središči) ima v nedeljo 26 t. m. ob 6. uri zvečer v društveni sobi svoj občni zbor s tem vsporedom: a) Letno poročilo, b) Polaganje računov, c) Volitev predsednika in 6 odbornikov, d) Določba časnikov, e) Predlogi, f) Vplačevanje letnine.
— (Dijaška kuhinja v Cel j i.) Za IV. društveno šolsko leto 1889/90. so darovali naslednji častiti in prečastiti daritelji: Stoklas, dekan v Brežicah, 2 gld.; Dekorti, kaplan v Brežicah, 1 gld.; Munda, živinski zdravnik v Brežicah, 2 gld.; Ogrizek Fran, kaplan v St. Jurji, 1 gld.; Hriber-nik Jakob, kaplan v Braslovčah, 5 gld. ; KlanČnik Jurij, deficijent, 5 gld.; Bohnic J., dekan, 5 gld.; Peter Erjavec, župnik v Trbovljah, 5 gld. ; Jan Kozinc, provizor v Kostrivnici, 2 gld.: Radoslav Marzidovšek, c. kr. vojni kaplan v Gorici, 5 gld.; Mihael Novak, c. kr. sodnik v Kostanjevici, 5 gld.; Ivan Gaberšek, okrajni tajnik na Vranskem, za oktober in november 4 gld.; Ivan Gabršek, (domača
veselica v Mozirji), 4 gld. 11 kr.; Josipina Pru-sova v Konjicah 5 gld., Dr. Rudolf, odvetnik v Konjicah, 5 gld ; Dr. Srebre, odvetnik v Brežicah, 5 gld.; M. Ogorevc, trgovec v Konjicah, 5 gld.; Štef. Javoroik v Šmarji, 1 gld.; Dr. LeŠČnik, odvetnik v Št. Lenartu, 5 gld.; Josip Jeraj, kanonik v Žavcu, 5 gld.; Dr. Schirmaul, zdravnik v Brežicah, 5 gld.; Vllibald Venedig, Župnik v Središči, 2 gld.; Dr. Weingerl v Krapinskih toplicah, 5 gld.; Alojzij Šijanec, župnik Negovski, 2 gld.; Matevž Vrečko, župnik v Ponikvi, 5 gld.; Jar Valentin, župnik v Gotovljab, 5 gld.; Fišer Aoton, župnik v Dolu, 2 gld.; Bogataj, kaplan v Dolu, 1 gld ; Maks Pleteršnik, c. kr. profesor v Ljubljani, 5 gld.; Marija Potočin, na Zidanem mostu, 5 gld.; Norbert Zanier, trgovec v Št. Pavlu, 5 gld.: Vilhar Ivan v Ljubljani, 5 gld ; Jos. Šetinc v Brežicah, 2 gld.; T. Cajnkar, sodnijski priBtav na Laškem, 2 gld,; Ivan Fišer, c. kr, notar v Mokronogu, 5 gld.; Ferdinand Roš v Hrastniku, 3 gld.; Dr. M. Matek, profesor v Mariboru, 5 gld.; L. Potočnik, dekan v Gornjemgradu, 5 gld.; Ferdinand Jan, župnik v Št. Petru, 5 gld.; Presečnik Gregor, kaplan v Pol-čanah, 3 gld.; Dr. Fran Celestin, kr. profesor v Zagrebu, 5 gld.; Dr. Filipič, odvetnik v Celji, 5 gld.; Lemež Jurij, gostilničar v Celji, 1 gld.; Dr. Prus, zdravnik v Konjicah, 5 gld.; Jakob Pla-ninšek, Priester zu Neu Algersdorf bei Graz, 2 gld.; Turnšek Anton, trgovec v Nacaretu, 5 gld. Mux Gril v Postojini, 1 gld.; Pelan, od vesele družbe v gostilni pri „Blažu" nabral 6 gld. 4n kr.; J. Ja-nežič v Grižah, 2 gld.: Dr. Lavosl.iv Gregorec, ka« nonik v Novi cerkvi, 5 gld. Od udov Celjske čitalnice: Tomaž VVaida 1 gld.; Kregar Boštjan, učitelj, 2 gld.; Baš Lovro, c. kr. notar, 5 gld.; Dr. Vrečko Josip, odvetnik, 5 gld.; L Hudovernik, mestni kaplan, 2 gld.; Milan Hočevar, trgovec, 5 gld.; Jrgl Fran, vikar, 2 gld.; Požar Jakob, poštni urad nik, 1 gld ; Leopold Vehovar, not. kan 1., 1 gld. ; Dr. Vrečko, c. kr. profesor, 1 gld.; Dr. Ivan Dečko, odvet. kand., 5 gld., Detiček Jurij, c. kr. notar, 5 gld.; Mihael Jezovšek, not, kand., 2 gld.; Dr. Dragotin Treo, odvet. kand., 3 gld. ; Dr. Jurij Hrašovec, odvetnik, 5 gld.; Wach, uradnik, 50 kr.; Atteneder, mestni kaplan, 1 gid.; Dr. Jos. Sernec, odvetnik, 10 gld.; Gospa Žolgar Emilija za leto 1888/89. 5 gld.; Gospa Žolgar Emilija za leto 1889/90 pa 2 gld.; Žolgar Mihael, c kr. profesor, 3 gld.; Raučigaj Anton, nemški pridigar, 1 gld. Dalje so darovali: Slavna občina, trg Vranski 5 gld,; Ivan Gabršek, okraj, tajnik na Vranskem, 2 gld.; Ivan Govedič, župnik v Šoštanji, 5 gld.; Franc Pečnik kaplan na Prihovi, 5 gld.; Mikuš, kaplan v Konjicah, 5 gld.; Ivan Šepic, hišni posestnik v Konjicah, 5 gld.; Rudolf Raktelj, kaplan  v  Slov. Bistrici,
2 gld.; Anton Brumen, c. kr. sod. pristav, 5 gld.; Dr. Gustav Ipavic, zdravnik Št. Jurji, 5 gld.; Slavni okrajni odbor Vranski, 15 gld.; Kupljen Anton, c. kr. notar v Črnomlji, 3 gld.; Gabršek Ivan, okraj, tajnik na Vranskem, 2 gld.; Andrej Elsba-cher, trgovec na Laškem, 5 gld.; Slavni okrajni zastop Šmarije 10 gld.; Fran Mikuš, nadžupuik v Konjicah, 5 gld.; Ana Dimnik (Roš) v Trbovljah,
3 gld.; Dr. Kari Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku, 5 gld. Presrčna zahvala vsem blagim darite-Ijem in podpirateljem naše mladine, prosimo uljudno, da še za naprej podpirajte to velevažno društvo z blagim namenom ki daje mnogim revnim pa pridnim dijakom prepotrebno hrano, osobito so letos potrebe velike, kajti dajemo na mesec nad 600 kosil, kar stane čez 120 gld.; kdor še ni postal podpiratelj naše dijaške kuhinje, naj to zdaj stori, naši dijaki ne dobijo niti najmanjše podpore od drugod, ampak le kolikor morejo, zatirajo našo mladino — našo nado. Zneski naj se blagovolijo pošiljati na blagajnika- Celje, dne 23. januvarja 1890. Mihael Vošnjak, predsednik. Mak so V er še c, blagajnik.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Berolin 23. januarja. „Post" sodi o nemško-češki spravi nekoliko skeptično. Srčno je želeti, da vlada spozna in poplača Nemcev zvestobo. Od tega je zavisna bodočnost Avstrije.
Dunaj 23. januvaijii. Kakor je „Polit. Correspondenz" poizvedela iz Varšave, se bode v kratkem zopet iztiralo večje število nemških, na Rusko-Poljskem bivajočih podanikov. Najbolj bodo od te naredbe prizadeti obrtniki in
veleposestniki. Generalni guberner Gurko poslal je že gubernerjem dotičnih gubernij naročila, da sestavijo natančne imenike v njih okrajih stanujoČih Nemcev.
Beli^rad 23. januarja. Vesti, da so priseljeni Crnogorci nezadovoljni in da so mej njimi in srbskimi oblastvi nastala nasprotstva, so popolnoma izmišljene.
Rim 23. januvarja. Hripa se tako siri, da je v vsaki obitelji po več osob bolnih. Na železnicah osobje ne more več službe opravljati. Ravnateljstvo je prosilo, da bi se mu v pomoč dalo nekoliko častnikov in vojakov od želez-ničnih batalijonov.
Berolin 23. januarja. Državni zbor se bode v soboto zaključil. Državni kancelar se v državni zbor ne pričakuje več.
Atene 23. januarja. (Izvestje Havasovo.) Novoimenovani ruski poslanik Onon semkaj došel. — Reserva sklicana tekom meseca marca.
Bukurešt 23. januarja. Zborovanje parlamenta je danes pričelo. Zbornica sklenila, da se obtožba ministerstva Bratiano postavi na dnevni red prihodnje seje, ki bode prihodnjo sredo.
Bruselj 23. januarja. Štrajk okolu Char-leroi je končan. Delo se je povsod zopet pričelo.
Praga 24. januvarja. V deželnem zboru naznanil vrhovni deželni maršal, da je ustanovitev češke cesar-Fran-Josi pove akademije dobila Najvišje potrjenje, kakor tudi njena pravila. Dalje, da je nadvojvoda Karol Ludovik imenovan pokroviteljem akademije. Vrhovni deželni maršal izrekel potem brezmejno hvaležnost cesarji, na kar so zaorili navdušeni slavo-klici na cesarja.
Bazne vesti.
* (Nekaj o španskej kraljici.) Posebno od zadnje bolezni mladega kralja govori se mnogo o španskej kraljevski obitelji, največ pa o kraljici sami Kristini. Vstaja zgodaj in precej v jutru se koplje v rnrzlej vodi, se sama potem obleče in si da samo pri česanji streči. Oblači sa jako preprosto, dragotine redkokedaj nosi. Odpravivši jutranjo molitev, zajutrkuje s svojimi otroci. Vsako dopoludne sprejema ministre in potem si dopisuje vsaki dan s .svojo materjo Elizabeto. Pozneje se gre sprehajat in popoludne vsprejema audijence. Govori kraljica španjski, francoski in angleški, najraje pa kot rojena Avstrijanka svoj „Wiener DeutschPosebno hvalijo njeno neprisiljeno prijaznost z vsakim, vendar pri tem nobenega pred drugim ne odlikuje. Najpriljubljenejše ste jej vojvodinja Albanska in grofinja Guaqui.
* (Goljufije v Italiji) Nikjer se ne gode" taka pono ver jenja kakor v blaženi Italiji. Odvetnik Sanfelice v Napulju, brat kardinalov izneveril izročeno mu svoto 700 000 lir in potem ušel. V mestu Barletti ukral je župan 500.000 lir občinskega denarja. Sedaj pričakuje že v preiskovalnem zaporu svoje obsodbe.
* (Nesreča na železnici.) V Elberfeldu trčila sta 21 trn. skup tovorni in osobni vlak. Koliko se jih je ponesrečilo, dosedaj Še ni znano.
* (Zaradi ljubosumnosti.) Umoril se je žurnalist Palkovio, potem ko je ustrelil neko Strei-cher v desno oko. V njegovih pismih izjavlja, da jo je ustrelil zato, ker ga je goljufala z nekim častnikom. Ker si pa ne želi priti v dotiko z vešali ali v ječo, dostavlja, da se je umoril raje sam. K koncu prosi, naj ga pokopljejo poleg nje. Ustreljena Streicher bori se s smrtjo in zdravniki nimajo ni-kacega upanja.
* (Nesreča na morji.) Dva kilometra od rta Makarac blizu Praprotne napolnil se je brod jadrajoč iz Sučurja. Huda burja vrgla ga je na kraj. Poginili so gospodar broda in dve potnici, jedna z 40 leti, druga z 22 leti.
(Prepozno) Prva ženska: ,Draga moja, zdi se mi. da bode tvoj mož kmalu umrl." — Druga: „Da, sedaj nmrje, ko sem že tako stara, da druzega več ne dobim".
* (Brati ne zna.) Prvi sluga: „Ali je res, da je tvoj novi gospod tuko neizobražen, da še brati ne zna?" — Drugi sluga: „Kaj še — še včeraj mi je bral take levite, da še danes na to mislim."
„LJUBLJANSKI Z70H"
vtojl
zu VNe lelo 4.00; za pol leta
gld. ti.»O: za četrt leta gld. 1.15.
Izjava.
UredniltTO „Slovenskoga Naroda* izjavlja, da gosp. Joaip Ver bič iz Histre ni pisal no poslal nobenega dopisa o žaganji ob nedeljah in praznikih v Galle-tovi graščini v Bistri. . _
rl"njoi ;
23. jannvarija Pri Nlonn: Mikala iz Medvod. — Talltan iz Moravskoga.  — Lippich,  Kallah, Deutscb, Jelači,e z Dunaja — Kallivoda iz Kaniže. — Božič iz Jaške. — pl. Bartuschka iz Trsta. — Hanl iz Prage.
Meteorologično poročilo.
C «3	C as opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
23. jan.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	729*2 mm. 727 2 mm. 722*1 mm.	3 6° C 6 3° C 7 0° G	si. jz. si. jz. si. jz.	obl. obl. obl.	1 10 mm. dežja.
Srednja temperatura f>*ti°, za 7 6° nad normalom.
— gld.
ID-u.23.a,jsl-ra, "borza,
dne 24. januvurja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. H8 10
Srebrna renta.....»     8S 86
Zlata renta....... 10990
5°/0 marčna renta .... „ 101 GO Akcije narodno banko   .   .     „   J*30*—
Kreditno akcije.....»   322 —
London........n 118*80
Srebro........„     —'—
Napol.......... 9*45'/,
C. kr. cekini...... „ £'56
Nemške marke.....„     f>7 80
4°/0 državne srećke iz 1. 18f>4      25> gld. Državne srečke iz 1. 18G4 100   ,     176   n 60
Ogerska zlata renta 4°/0.......102   „ 15
Ogerska papirna renta 5°/0......99   B 20
Dunava reg. srečke 5°/0 • • • ll)0 gld. 121 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4V,70 zmti zast. listi .   .   116   „ 75
Kreditno srečke......100 gld.   181   , 50
Rudolfov« srečke..... 10   „       1«   „ 50
Akcije anglo-avstr. banko . 120 „ 161 . 50 Traramway-društ. velj. 170 gld. a. v..   .   .     —    „ —
danes H8-10 88*30 10990 101 60 931*— 323 50 118 25
9-357, 6*66 ri7-80 133 gld. 25 kr.
Tužnim srcem naznanjamo soro inikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas predragi oce, gospod
ALOJZU GOTZL
slikar, podobar in zlatar v Kranji
po dolgi bolezni, v 70. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, daues zjutraj ob 11. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bodo v soboto dno 25. t. ra. ob 3. uri popoludne.
Svete maše zadušnico bralo se bodo v farni cerkvi v Kranji.
Nepozabljivi priporoča se v blag spomin.
V Kranji, dno 23. prosinca 1890.
(58) Žalujoči ostali.
S tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš sin, oziroma brat in strijc, gospod
FRANČIŠEK DOLENC
bivši poštni uradnik
danes v sredo 22. januvarja ob 3. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Popreb bode v petek dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše št. 6 v Trnovem na pokopališče pri sv. Krištofu.
Dragi ranjki priporoča se v blag Bpomin.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1890.
Jakob Dolenc
brat.
Muri ju Dolenc
mati.
Helena Dolenc, Marija Znlasnlk roj. Dolenc sestri. (62)
Angelu Zalasnlk
nečakinja.
Jakob Zalasnlk
svak.
Restavracijski salon
v hotelu.„pri Malici" („zur Stadt Wien")
V soboto dne 25. prosinca 1889
nastopata
priljubljena pevca Dunajskih popevk in ti neto v
EDI Se BIEIDBKS^^STKJT
z; cLnaržsToo
s čisto novim programom. Začetek ob S. url. Ustopnlna »O kr.
Z globokim spoštovanjem
(6i) H. Hoselmaver, restavrater.
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, vhprejmem ttakof v prodafalnlco z mešani nt blagom.
Anton Ditrich,
(57—2) trgove« t Poatojlnl It. nt. SO.
St. 23.021.
(42-2)
Razpis službe.
Pri deželnega stolnega mesta Ljubljane magistratu je popolniti službinsko mesto
druzega inženirja
z letno plačo 1000 goldinarjev in s pravico do dveh v pokojnino uštevnih 10% petletnic.
Prošnje, v katerih je dokazati usposobljenost, kakeršne treba za državno stavbinsko službovanje, je uložiti
«lo SO. februvarja letos
pri podpisanem magistratu in sicer potom pr.d-stoječe gospodske, če se prositelj že nahaja v javni službi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
17. dan januvarja 1890.
Župan: Grasselli s. r.
OC* OC* *M* »M* OC* *X* ♦M* *KC* *JK* •■C* *K* •M* *X* *Hr» »M* *H* *m*
n
A. KORSIKA
OUfua proilajalnica:
Tržažka cesta 10
poleg c, kr. glavne tobačne tovarne.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v li j nbljanl.
Poddr užnica:
»Selenburgovo ulice 1»
vii-a-vla o. kr. poit. In telegraf, uradu.
Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje sveiib šopkov In vencev » trakovi In napisi. Im i veliko zalogo trakov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene sobe vence* kakor tudi Makarilove vence in bukete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naroČila po pošti se hitro in po ceni zvršč.
Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnlb In družili semen« pravih in dobro kalilnih, rastlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegevo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
_ALOJZIJ KORSIKA.
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
St. 570.
(56—2)
Oklic dražbe premičnega blaga!
C. kr. okrajno sodišče naznanja:
V zmislu oporoke umrlega Blaža Lenček a dovoljuje se očitna dražba sodno  na 1441  gld. 67  kr. cenjenega premakljivega blaga
zapuščine gospoda Blaža Lenček-a, bivšega župnika v Starem trgu pri Ložu, in sicer:
govedi, svinj, sena, slame, žita, gospodarstvenoga orodja,  hišne oprave itd.
Za to določuje se dražbeni dan na
27« januvarja 1 890
in sledeče dneve, vsakikrat od 9. do 12. ure pred in od 2. do 5. ure popoludne v Starem trgu, s pristavkom, da se bodo stvari pri tej dražbi za vsako ceno in le za gotov denar oddale.
O- 3sx. ol-zraorL© sodišče I^oztjl
dne 23. januvarja 1890.
C. kr. okrajni sodnik: Jesemig m. p.
Zahvala.
Pri britki izgubi  našega nepozabljivega očota, soproga, brata i. t. d., gospoda
JOSIPA LIPOLDA
se je nam od vseli stranij toliko sočutja izkazulo, da nam ni mogoče vsem osobno zahvaliti se, torej storimo to tem potom tev so posebno srčno zahvaljujemo mnogodošli visokovredui duhovščini, gospodu Antonu Goričarju, Milanu Pelanu, gospodom pevcem Šaleškim in Mozirskira za pndepo nagrobnico, „Sokolu Savinjskemu", požarnim hrambam iz Rečice, Ljubnega in Žuvca in vsem darovateljem prekrasnih vencev ter sploh vsem mnogobrojnim spremljevalcem ranjcega k večnemu počitku.
(60)
Mozirje, dne 22. januvarja 1890.
Žalujoča rodbina.
Naznanjam uljudno, da sem odprl svojo
odvetniško pisarno
Novo Mesto, sredi januvarja 1890.
45 > Dr. J. SCHEGULA.
prodaj ti
(1045-9)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".