lETO tn, STE*. ISO tìtórtim, tosse, T& sfammi i9ss Seno IO ffld SLOVENSH Izdaja in Uska Casoplsno-založniško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-525 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/II-, telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-356. za ljubljanske naročnike 20-462, za zunanje 21-832 — Postal predal 23 — Tek. r. 60-KB-5-Z-3S7 — Mesečna naročnina 200 din NEW DELHI, 15. avg. (Tanjug). NA PROSLAVAH OSME OBLETNICE INDIJSKE NEODVISNOSTI JE DANES SODELOVALO NAD 209.000 DELHIJSKIH MEŠČANOV. VOJAŠKA PARADA, ZBRANO LJUDSTVO IN NEHRUJEV GOVOR SO DALI PROSLAVI TRADICIONALNI VIDEZ, TODA KLJUB TEMU JE BILA LETOS NEKA SIMBOLIČNA NOVOST: POVELJA ARMADI SO BILA PRVIKRAT V HINDI JEZIKU, NAMESTO VOJAŠKE GODBE PA JE NA KONCU PROSLAVE ZAPELA HIMNO SKUPINA ŠOLSKIH OTROK, KATERIM SO SE PRIDRUŽILI VSI MEŠCANL Ob prazniku so vsi indijski listi pisali o velikih uspehih, doseženih, odkar je Indija samostojna: okrepitev oblasti, rešitev begunskega vprašanja, rešitev pomanjkanja hrane, gospodarska iagradnja, na mednarodnem področju pa vidna vloga Indije. Najbolj značilno pa je to, da Indija ne posveča največ pozornosti gledanju nazaj, ampak gledanju naprej. Indijske ugotovitve o Jugoslaviji New Delhi, 15. avg. (Tanjug) Ugledni indijski list »Hindustan Times« v svoji današnji številki piše, da v Evropi ni dežele, ki bi bila tako predana politiki koeksistence kot je Jugoslavija. List piše, da Jugoslavija iskreno želi mir, da bi zagotovila svoj gospodarski in socialni razvoj, da je pripravljena sodelovati z vsemi državami v splošno korist, da pa ne trpi vmešavanja v svoje notranje zadeve. Zadnje izja- Fredsednik Prasad »Letošnja proslava ni samo v duhu našega ponosa nad uspehi, ampak predvsem našega zaupanja v bodočnost, piše »Indian Britanski veleposlanic na Reki Reka, 15. avg. Britanski ve- ve predsednika Tita kažejo, da leposlanik v Beogradu gospod enotnosti dežele. Frenk Roberts in konzul v Penožim, 15. avg. (AFP). V Zagrebu g. Aldington sta pri- Express«, »Hindustan Standard« pa dodaja: »Počasi toda gotovo se razvija ustvarjalni polet indijskih množic in znaki, da ljudstvo želi sodelovati pri izgradnji dežele, so vedno večji.« To je tudi smisel poročila Defa ara, predsednika stranke kongresa: »Našemu narodu je danes popolnoma jasno, da je treba iti naprej samo z uresničitvijo socialističnega reda. Indijsko ljudstvo se je odločilo da bo ta cilj doseglo, ne glede na težave ali žrtve.« New Delhi, 15. avg. (AFP). »Mi ne bomo poslali čet v Goo. Odločeni smo to vprašanje urediti na miroljuben način. To naj 'vedo vsi, pa tudi Goa,« je izjavil davi predsednik indijske vlade Nehru po govoru, ki ga je imel ob dnevu neodvisnosti Indijske unije. Predsednik indijske vlade je tudi izjavil, da se je mednarodni položaj zboljšal, ker se narodi, ki so bili prej sovražno razpoloženi do drugih, ne bojijo drug drugega. Nehru je tudi pripomnil, da v času borbe za neodvisnost Indije niso niti pomislili na to, da Goa in Pondichery ne bi postala neodvisna istočasno z ostalo deželo. Nehru je tudi dlje časa govoril o notranjih vprašanjih: o petletnem načrtu, o verski nestrpnosti in sistemu kast ter o streljala na skupina 20 indijskih mirnih demonstrantov, ki so obesili indijsko zastavo na tempelj in se niso hoteli raziti. Ob tej priložnosti je bil en Indijec ubit, drugi pa ranjen. Do drugega spopada je prišlo v okraju Parksim, kjer Je policaj ranil dva mirna demonstranta, ker ga nista hotela ubogati. Po sporočilih policije je danes zjutraj prišlo v Goo 317 Indijcev, ki so jih takoj spremili nazaj na mejo. Po zadnjih poročilih o današnjem »maršu nenasilja« v Goo, so portugalske kolonialne oblasti streljale v več skupin indijskih prostovoljcev ter jih ubile 1L Pogled v dvorano, kjer zaseda pl enum svetovne konference »Atomi za mir. — Desno zgoraj v sredi za predsedniško mizo predsednik konference, indijski znanstvenik d r. Bhabha. ATOMSKI KONFERENCI V ŽENEVI Nujnost mednarodnega nadzorstva nad vplivom radioaktivnih elementov Nadaljevanje razprave o izkoriščanju nuklearne energije v miroljubne namene — Prvo poročilo o uporabi izotopov v kmetijstvu — Dokumenti o raziskovanju na področju zaščite živega organizma pred vplivi radioaktivnih elementov je njegov pristop k mednarodnim problemom enak Neh- ŽENEVA, 15. avg. (Tanjug). Član britanske delegacije na ženevski konferenci Christopher Hinton je izjavil da bo njegova dežela v prihodnjih desetih letih razpolagala z viri nuklearne mergije v jakosti 1400 do 1800 megavatov. To je Hinton izjavil, :o je govoril o osnovnih načelih britanskega načrta za izkori-čanje nuklearne energije v miroljubne namene. rujevemu. List tudi piše, da si spela danes na Reko. Britan-V Jugoslaviji iskreno želijo ska diplomata sta obiskala do- razvoja prijateljstva med obema državama in da vidijo Ju- poldne predsednika ljudskega odbora Eda Jardasa, nato pa gosiovani v Indiji prijateljsko sta si ogledala največji reški državo, s katero lahko imajo podjetji, ladjedelnico »3. maj« močne gospodarske in kulturne zveze. Pisec članka je obiskal Jugoslavijo, ko je bil pri nas premier Nehru. in rafinerijo nafte »Boris Kidrič«. Opoldne je reški ljudski odbor priredil na čast gostoma obed. Tito na manevrih na Kočevskem Rogu mestu Ramboli na ozemlju Goe je portugalska vojaška patrulja »Naša želja je, poglobiti sodelovanje z Jugoslavijo« NEW DELHI, 15. avgusta (Tanjug). Vodilni kiltajski list »People’s Daii'iy« pfiše v uvodnli-ku o jugosiov ansko-k Italskih odnosih. List upa, da se bodo ti odnosi razvijali "se hitreje v skladu dosedanje. V britanskih atomskih centrih Calder Hallu in Winccaleu so izgradili šem reaktorje. Britanski riške delegacije Simpson je izjavil, da gradijo v bližini Pirtsbu’- znanstveniki so prenehali graditi ga električno atomsko centralo, ki reaktorje na vodno hlajenje, ker bo samo del splošnega ameriškega reaktor te vrste, ki so ga zgradi- sistema atomskih central, ki bo li, ni bH dovolj zanesljiv. Odio- zgrajen v prihodnpih letih. Cen-oiili so se, da bodo gradili reak- trala prt Pitts-burgu, ki bo proiz- torje z grafitom in na plinsko hlajenje. Britanci menijo, da biodo kmalu proizvajali električno energijo, ki bo mnogo cenejša od govorili o uspehih pri graditvi Na današnji seji sovjetski znanstveniki niso govor®. Poleg Nor- Kočevje, 15. avg. Na področju Kočevskega Roga je bila danes velika taktična vaja, kombinirana z ostrim streljanjem. Tej vaji enot Jugoslovanske ljudske armade je prisostvoval tudi Vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Vojaške enote so izvajale vaje pod vojnimi pogoji. Poleg vrhovnega poveljnika so vajam prisostvovali tudi generalni polkovnik Kosta Nagy, generalni podpolkovnik Radivoje Jovanovič, generalni majorji Milan Že-želj, Vujadin Popovič, Nikola Nove pošiljke pšenice Reka, 15. avg. Štiri oceanske ladje, ki prinašajo poslednje količine pšenice iz kontingenta ameriške pomoči 280.000 ton, so odplule iz ameriških luk in bodo v kratkem prispele na Reko. S tem bo končan prevoz tega kontingenta pšenice, ki ga je prevažalo 40 oceanskih ladij, med njimi 6 jugoslovanskih. Največji del pšenice je bil poslan v reško luko, le 8 ladij je izkrcalo svoj tovor v Splitu in Šibeniku. Iz reške luke odpremljajo sedaj zadnje količine pšenice, ki so jo te dni izkrcali s petih oceanskih ladij. Pšenico razdeljujejo po republikah po načrtu zvezne uprave za prehrano. z interesi obeh držav in miru v svetu. Kitajska in Jugoslavia, piše list, so nedavno vzpostavili diplomatske odnose. Naša želja „ - ... . je, da in se prijateljsko sodelo- Bozanovic In Milan Kihbarda . - , .. „ „ . , „ ter veliko število višjih in nižjih vanJe z Jugoslavijo pogldhtlo ter letnf načrt za znanstvena razjsko- oficirjev JLA s področja Slove- smo prepričani, da bo zboljšanje vanja na področju izkoriščanja vezana Dahla so govorili samo aktor tega tipa. člani sovjetske vorifi o tehniki, ki fo omogoča izločan je urana iz revnih rudnin z razmeroma nizkimi stroški. Zaradi velikih potreb se je pokazalo, da je trdba pridobivali uran tudi iz siromašnih rud. S tehmč- , . _ и , nem postopkom, ki so ga iznašli pnoizvounjc Drug član ame- Jrancoski 2nanstvenikJ; odslej možno pridobivati uran rz rud, M imajo celo manj kot en odstotek urana. Danes so objavili prvo poročilo o uporabi izotopov v kmetijstvu. V poročilu poudarjajo koristnost radioaktivnega gnojila za povečanje pridelkov, o izboljšanju kakovosti sadja s pomočjo radioaktivnih žarkov in še :o vrsti odkritij v biologiji. Nuklearna znanost tudi omogoča boljšo borbo proti zajedalcem ter olajšuje raziskovanje vprašanj metabolizma in fotosinteze. vajala 110.000 kW, bo služila v raziskovalne namene Ameriški znanstveniki so tudi homogenih reaktorjev. Povedali so, da bo v ZDA v začetku prihodnjega leta začel delati prvi re- budo za ustanovitev mednarodne organizacije, ki bi omogočila sodelovanje vseh držav. .Na konferenci bodo predstavniki vseh držav proučili to zamisel. Ko je govoril o današnjem delu konference, je prof. Kamp dejal, da so predstavniki ,’seh držav priznali nujnost mednarodnega nadzorstva nad vplivom radioaktivnih elementov, ker samo to omogoča neovirano delo za razvoj nuklearne energije. Znanstveniki' menijo, da ni samo možno ustaviti povečanje radioaktivnosti ozračja, ampak tudi vplivati na zmanjšanje odstotka radioaktivnosti. Washington želi objaviti zapisnik iz Ženeve London, 15. avg. (Tanjug). — •VI . • 1 • 1 .. n • Ji •• 1j J «-'■c-'l'.iZ-'Ai.Kt чи. lUlVOUiiLL/.C. LUilUUlI) Lel- a V V, -L- aalJ -V&/- amenski m britanski, strokovnja- delegacije M pred dvema dnevo- 0d 12 znanstveaih dokumen- Predstavnik Foreign Officea je nije. Vaj so se udeležili kot gostje tudi tov. Boris Kraigher, Ivan Maček, dr. Marijan Brecelj, dr. Marijan Dermastija, Zoran Polič, številni drugi funkcionarji ter rezervni oficirji iz Novega mesta, Kočevja, Ribnice in drugih krajev Dolenjske. Ob zaključitvi vaj je maršal Tito osebno izrazil polkovniku Janku Sekirniku, ki je vodil vaje, svoje zadovoljstvo nad izredno izvežbanostjo vojakov in vodilnega kadra, ki so pokazali veliko vojaško spretnost kljub velikim telesnim naporom. Popoldne je bil v Kočevju sprejem za starešinski kader, ki je sodeloval na vajah. Sprejema se je udelžil tudi maršal Tito s svojim spremstvom. B. ki. Ameriški znanstvenik Coch je ma govorili o ekonomičnosti takš-dejal, da so v ZDA sestavili pet- nih ireaktorjev. Po izjavi člana norveške delegacije bo na Norveškem kmalu nuklearne energije v miroljubne začel delati prvi atomski reaktor, namepe. V tem času bodo zgradi- To je eden od prvih reaktorjev, tov, ki so jih danes objavili v Ženevi, so največje zanimanje danes izjavil, da želi vlada ZDA objaviti zapisnike nedavne kon- povzročila raziskovanja na pod- ference predsednikov vlad šti- jugoslovansko-kkajskSh odnosov koristilo obema narodoma in mi- Ц pet prototipov atomskih reak- ki jih gradijo v malih državah. ročju zaščite živega organizma od škodljivosti radioaktivnosti. rih velesil v Ženevi. O tem je vlada ZDA britansko vlado ob- ru v svetu. carjev, da bi našli najcenejši na- Francoski znanstveniki so go- Slab odziv na slabo rešitev Maroški nacionalisti odklanjajo kompromis, ki naj bi rešil francosko- maroško krizo Rabat, 15. avg. (AFP). Po vr- val posredoval maroškemu ljud- Maroška demokratska stranka Profesor Kamp, predsednik vestlla uradno. Britanska vlada današnje seje v odboru za me- menj_ tja teh in podobnih zapis-dicino in biologijo, je izjavil, da nv ne ђј bilo treba objaviti, izgradnja novih virov nuklear- ne energije ne bo imela škodljivih posledic. Odločno pa je menil, da je treba graditi z največjo previdnostjo. Po njegovem mnenju je Sporazum ZDI - Iran Teheran, 15. avg. (AP). ZDA in Iran sta danes podpisala nitvi iz Pariza je francoski generalni rezident v Maroku izjavil, da mora biti politična kriza končana najkasneje do 12. septembra. To je mnenje francoskega ministrskega predsednika stvu in mu zagotovil, da gre za neodvisnosti je objavila sporo- ........... treba izdelati sporazum o prijateljstvu go- skupen načrt za stalno preizku- spodarskih odnosajih in kon-šanje radioaktivnosti ozračja zularnih pravicah. Po podpisu in vliva radioaktivnosti na člo- sporazuma je ameriški velepo-veški organizem, na živali in slanik Seiden Chapin dejal, da rastlinstvo. Profesor Kamp je je sporazum »nov Korsk v dol- rešitev, ki bo ustrezala željam Marokancev. Pozval je prebivalstvo, naj bo v prihodnje vzdržno in hladnokrvno ter zahteval, naj mu zaupa. Na koncu POZDRAVLJENI, DRAGI ROJAKI! Edgara Faurea, ki ga je Grand- je v svojih besedah francoskim priseljencem Grandvai dejal, da bodo zagotovili njihovo nedotakljivost in zaščitili njihove interese. Vidni maroški nacionalisti so odklonili francoski predlog, da bi Maroko dobil samoupravo čilo, v katerem je rečeno, da »kompromisna rešitev, ki jo je 12. avgusta sprejela francoska vlada za francosko-maroško krizo, ne odgovarja pričakovanjem in zakonitim težnjam maroškega ljudstva, niti ne more na kakršen koli način pomagati rešitvi te krize«. Nasprotno, demokratska stranka neodvisnosti ugotavlja, da bo ta rešitev samo poslabšala položaj, ki je na- dodal, da je Svetovna zdravstvena organizacija že dala po- gi zgodovini prisrčnih odnosov med obema državama«. NAŠA DELEGACIJA V STALINGRADU STALINGRAD, 15. avg. (Tanjug). Drugi dan obiska v Stalingradu je jugoslovanska parlamentarna delegacija obiskala metalurški kombinat »Rdeči oktober«. Direktor kombinata Matovosjan in tovarniški tehniki in funkcionarji so razložili delegaciji proizvodnjo tovarne ter jim razkazali Martinove peči, livarno in valjarno. ____ _ _ _ v drugi veliki stalingrajski delegacije nove tipe traktorjev. .. . 0 stal zaradi storjenih napak ter tovarni, kjer proizvajajo trak- Za bitke pri Stalingradu so de- pod sedanjim sultanom Moha- nepoznavanja osnovnih dejstev torje je direktor Derebgin po- lavci tovarne traktorjev jurišali Jugoslovanski strokovnjaki v Turčiji SKOPLJE, 15. avgusta. Skupina 50 jugoslovanskih inženirjev, tehnikov in kvalificiranih delavcev — strokovnjakov za telekomunikacije, je odpotovala danes v Turčijo, kier biodo v Smirni $n drugih krajih montirali telefonske in brzojavne proge. S seboj 9o na kamionih odpeljali ves potrebni material za montiranje. ki je bil izdelan v jugoslovanskih tovarnah, medtem ko so kable in te!ek otrru-n ikacšeke naprave mrepel bit» v Turčiiio z lad- KJugoricvansk ! strokovnjak ostai: na delu v Turčiji mesecev. Radostno snidenj« po mnogih letih. (Bon članek na 2, strani) medom Ben Mulaj Arafom. V izjavi stranke Istiklal, ki so jo danes objavili, je rečeno, da lahko maroško ljudstvo samo odklonili froncosko odločitev, ker je v nasprotju z njegovimi stremljenji in ker sloni na zakonu o uporabi sile. Podobno izjavo je dala tudi neodvisna demokratska stranka. V Casablanci krožijo pozivi, naj pol milijona Maročanov priredi demonstracije na obletnico izgona sultana Ben Jusefa. f Slikarska razstava v Opatiji Opatija, 15. evg. V Opatiji so nocoj odprli H. razstavo del iz mojstrske delavnice likovnih umetnosti slikarja Krsta Hegedu-šiča. Na tej razstavi, ki bo odprta* do konca meseca, so razstavljena dela mlajših zagrebških akademskih slikarjev Borisa Dogana, Iva Kalina, Nevenke Lavrič. Ferda Kulmerja in Sime Periča. VBEME " “ Napoved za torek: Deloma sončno vreme z nestalno oblačnostjo. Popoldne nevihte. Dnevna temperatura ae bo nekoliko dvignila. maroškega problema. kazal članom parlamentarne Nov predlog ZDA V atomski dobi je popolna razorožitev nemogoča, trdi »New York Herald Tribune« Washington, 15. avg. (Tanjug). »New York Herald Tribune« piše, da bodo ZDA na zasedanju pododbora OZN o razorožitvi imele nov predlog, v katere bo prvič napisano mnenje, da je v atomski dobi popolna razorožitev nemogoča. ZDA se bodo odpovedale Baruchovemu načrtu, ampak bodo pristale samo na delno nadzorstvo nad oborožitvijo, in sicer na ispekcijo, ki b: zagotovila odkritje vsakega novega vojaškega objekta. Do te zamisli so ZDA prišle po spoznanju, da je nemogoča popolna kontrola nuklearnih rezerv. Bistvo predloga bi bila letalska inšpekcija » pomočjo foto- grafiranja z letal, (v letalih naj grafiranja z letal, v letalih naj bi bili letalci Sovjetske zveze in ZDA), nadzorstvo nuklear- s tanki na Nemce, ko so nemške čete prodrle na ozemlje tovarne. Tovarna je ponovno začela delati maja 1944 in med tem ko so na ozemlju Sovjetske zveze še divjali boji, je tovarna že proizvajala traktorje. Zànimiva je bila vožnja po Volgi mimo Stalingrada, ki se razteza celih 70 km ob Obali. Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije so si tako laže predstavljali hitro obnovitev Stalingrada, ki je ponovno po- nili in drugih pomembnejših ob- stal pomembno industrijsko sre-jektov, pravica nadzorstva veli- dišče. Peljali so se tudi po pre-kih pristanišč, glavnih cest, le- kopu Volga—Don, ki spaja obe tališč, nadzorstvo nad proračun- reki. skimi izdatki za vojaške potre- Včeraj popoldne je delegacija be ter inšpekcijski aparat. Vse Položila venec na skupno grob-to bi moralo že obratovati, pre- n:co Paa 1Д40.0СО ton. Junija pl je bila proizvodnja premoga s». vedno za 3 odstotke manjša od decemberske lani. Preceij pa se je povečala proizvodnja koksa. Indeks proizvodnje nafte je narasel od 107 v lanski prvi polovici lew na 132 letos. Junija smo proizvedli 20.931 ton surove nafte. Indeks povprečne mesečne proizvodnje Črne metalurgije je narasel od 113 v prvi polovici lew lani na 161 letos. Povečala se je taiko proizvodnja surovega železa kakor jekla. Razveseljivo je toil povečanj* ptofavodnj* kemična indujeraj*. Indeks njene povprečne mesečne proizvodnje je narasel od 114 v prVi polovici lanskega leta na 161 leto«. K temu je očitno največ pripomoglo ugodno stanje električne energije. Proizvodnja tekstilne industrije je bila v prvih šestih mesecih letos za 27 odstotkov večja kakor v istem obdobju Jani, junija pa je bila njena proizvodnja manjša kakor decembra, očitno zaradi manjšega dotoka surovin. V prvi polovici leta je bila povprečna mesečna proizvodnja usnjarske industrije za 23 odstotkov večja v primeri z istim obdobjem lam, živilske pa za 18 odstotkov. Mesečn prtom« v trgovini na malo je bil v prvi polovici letošnjega leta povprečne za 29 odstotkov večji kakor v istem času lami. Povpirečni mesečni izvoz v prvih šestih mesecih letošnjega lern je bil povprečno le za malenkost večji kakor lani, medtem ko J» hfl «res pnesj -ret%, jondj» P* M j* vrednot e voza vendar *»- čutneje povzpela navzgor, e sicer je njegova vrednost znašala 7 milijard 22 milijonov dinarjev, medtem ko je‘ maja vrednost izvoza znašala le 5 milijard 265 milijonov dinarjev. Indeks cen industrijskih proizvodov na malo je lani decembra znaša! 102, leaos junija 109, julija pa 112. Indeks cen kmetijskih proizvodov, ki je decembra lani znašal 104, se je junija povzpel na 119, julija pa na 123. V skladu s tem je skupni indeks življenjskih stroškov štiričlanske delavske družine, ki je lani v dobi od januarja do julija znašal 96, narasel letos v istem obdobju'na IM, uslužbenske družine pa od 95 na 109. Naraščanju cen je očitno v največji meri vzrok potrošnja, ki raste hitreje kakor možnosti proizvodnje za njeno zadovoljitev. Veliko pomanjkanje mladih delavcev — Več materialnih sredstev za šolanje GOSPODARSKE VESTI Novi pogoji za prodajo traktorjev Beograd, 15. avg. Zvezni izvršni svet je izdal odločbo o pogojih za prodajo traktorjev domače proizvodnje, kakor tudi traktorjev, uvoženih iz sredstev ekonomske tripartitne pomoči. Po tej odločbi se bodo traktorji prodajali predvsem kupcem iz žitorodnih krajev, ki dokažejo s potrdilom pristojnega odbora, da se bodo traktorji uporabljali izključno za potrebe kmetijske proizvodnje. V kolikor žitorodni kraji ne bodo mogli pokupiti vseh razpoložljivih traktorjev, se morejo prodajati kmetijskim posestvom in ustanovam, ekonomijam in kmetijskim zadrugam z ostalih gospodarskih področij. Podjetja morejo prosto prodajati traktorje, ako žitorodna in druga gospodarska področja nimajo več potrebe po njih. Zvezni izvršni svet je pooblastil Zvezo kmetijskih zbornic FLRJ, da posreduje pri sklepanju pogodb za prodajo traktorjev, določa žitorodna področja v smislu te odločbe in izdaja tudi navodila o sklepanju pogodb. Elektrifikacija proge Beka-Zagreb Reka, 15. avg. Na Dan republike 29. novembra bo električni vlak prvič peljal po progi med Reko in postajo Drivenik v Gorskem Kotarju na dolžini 36 km. Elektrifici-ranje proge je v glavnem končano in se delo nadaljuje sedaj med postajama Drivenik in Lokavo. Proga bo elektrificirana do Lokave, zaradi pomanjkanja naprav pa bo obratovala samo do Drivenika. Z elektrifikacijo proge Reka—Zagreb se bo kapaciteta povečala za 60%>. Cas potovanja se bo skrajšal od 6 do 7 ur, na slabe 4 ure. Prihranili bodo tudi mnogo na premogu. Ugotovili so na primer, da bodo z elektrificiranjem proge med Reko in Srbskimi Mora-vicami, ki naj bi bilo končano L 1957, prihranili okoli 50.000 ton premoga na leto. Povečanje izvoza iz Makedonije Skopje, 15. avg. V prvih šestih mesecih letos so iz Makedonije izvozili blaga v vrednosti nad 2700 milijonov din, skoraj dvakrat več kakor v prvem polletju lani. To veliko povečanje izvoza je v glavnem posledica zelo ugodnega plasiranja makedonskega tobaka, ki je eden izmed glavnih pridelkov v izvoznem planu republike. Vrednost izvoženega tobaka v tej dobi je dosegla 2200 milijonov dinarjev. Po vzpostavitvi trgovinskih zvez s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi državami je dobil makedonski tobak, ki ga tudi drugače zelo cenijo na tujih trgih, nove kopce. Tudi še mlada kovinska in električna industrija v Makedoniji je zabeležila povečanje izvoza svojih izdelkov ter si je pridobila več novih trgov v evropskih in azijskih državah. Pričakujejo, da bo do konca leta izvozni plan dvakrat prekoračen. Planirani izvoz kmetijskih pridelkov bo bržkone v drugem polletju prekoračen, v kolikor se bo uspešno uredil problem embalaže. Dobre okoliščine za izvoz so tudi za kromovo rudo ter za izdelke usnjarske, tekstilne in živilske industrije, nekoliko pa tudi industrije nekovin. * Podražitev kruha v Britaniji. — Prihodnje dni bodo v Veliki Rriiwn'iiji porisali cene kruha za 10 do 15 odstotkov. Nacionalno združenje pekov je pojasnilo w ukrep z nedavnim pio večanjem cen premoga, moke, masti in sladkorja. Prav wko so nedavno rodi povečali cene električne energije in plina ter potniške w-rife na železnici. Svetovne rezerve železne rade. Sedemčlanska komisija Organizacije združenih narodov je ocenila svetovne rezerve železne rude na 84.580 milijonov ton. Pri dosedanji višini potrošnje bi te rezerve zagotovile zadovoljitev povpraševanja za polnih 600 let. Ameriška prodaja presežkov masla in mleka. — Ameriško ministrstvo za kmetijstvo -je objavilo prodajo 52.448 liber masla za Izvoz v Panamo po 39 centov za 1 libro. Prav tako je bila objavljena predaja 418.420 liber nemastnega mleka v prahu po 9.05 centov za libro za izvoz v Peru, Mehiko in Grönland! j o. Irak kupuje avstralsko pšenico. — Iraška vlada je kupila v Avstraliji 30.000 ton pšenice. NOVI PREDPISI Kako je z uporabo deviz od izvoza kmetijskih proizvodov? O uporabi deviz, doseženih z izvozom kmetijskih proizvodov, je izdal zvezni izvršni svet pred kratkim poseben odlok. Po tem odloku morajo kmetijske zadruge, ki pridejo do deviznih sredstev z izvozom kmetijskih in žl- pet v domovini Po dveh večjih skupinah Izseljencev iz Nemčije, ki sta te dni prišli na obisk k svojim v domovino, je prispela včeraj dopoldne s posebnim vlakom večja sknpina — okrog 470 Izseljencev — iz Francije. Že na Jesenicah je bil sprejem nadvse prisrčen in ganljiv, saj je izseljence pozdravilo mnogo ljudstva z godbo jeseniške železarne na čelu. Nato pa se je vlak pomaknil dalje, proti Ljubljani. Že nekaj časa pred napovedano uro se je na železniški postaji v Ljubljani zbrala velika množica ljudi. Takoj, ko si se pomešal mednje, si lahko spoznal, da so to večidel sorodniki izseljencev. S šopki v rokah in solzami v očeh so jih končno pričakali. Pesmi, ki jih je igrala mladinska godba »Svoboda center« iz Trbovelj, pa se je kmalu pridružil pisk lokomotive, ki j« med tem pripeljala drage rojake. Komaj se ie vlak ustavil, že so si planili v objem. Bilo je mnooo takih prizorov, ki jih je težko gledati, ne da bi se človeku prikradla solza v oči Cas je naglo mineval od tedaj, odkar so si mnogi med njimi poslednjič segli v roke. Petnajst, dvajset, trideset let In več je vmes ... »Bil je mlad fant, ko je odhajal,« pravi sestra Ivana Eržena iz Mokronoga, ki že 31 let kaplja premog v francoski remiji. Kfljub temu, da mu že dolgo tiči silikoza v pljučih, je danes ves veder in vesel, saj je, spet doma pri svojih. In vsi težki dnevi skrbi in tegob, ki jih človek preživi v tolikih letih, so se nekam umaknili v pozabo. To je bilo danes videti pri vseh izseljencih, ki so večinoma sami rudarji. • Sredi precejšnje gruče je nekako zbegana stala drobna, sivolasa ženica. Ze uvel šopek rož je pritiskala na prsi in nekako odsotno opazovala vrvež okoli sebe. Petinosemdesetlet-na Sedejeva Marija iz Vrhnike je prišla na postajo, da pričaka svojo hčerko Ivanko Urba-sovo. ki že trideset let živi v Merlenbachu. »Poglejte jo. to našo mamo, pa jo le Se vidim,« pravi Ivanka. Mama pa je preveč ganjena, da bi mogla kaj povedati, le obraz se ji smehlja v neštetih gubicah okrog ust in oči, ki že slabo vidijo, a so le še dočakale, da ugledajo Ivanko. Kolikor je bilo izseljencev, toliko je bilo podobnih ganljivih prizorov snidenja. Končno so se le začeli počasi razhajati, nekateri pa bodo odšli že popoldne naprej v Trbovlje in Zagorje — v rudarske revirje, kjer so se pred mnogimi leti prvič spoprijeli pod zemljo s kopačo, toda ni jim dala toliko, da bi lahko pošteno živeli doma. Zato so odšli na tuje. Sedaj so spet tu in želimo jim. da bodo te dneve, ko so med nami, preživeli kar nai-tepš*. J. K. Več let se te grafična podjetja v Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani, resno borijo za dotok mladih delavcev. Odgovorni činitelji v grafični industriji in sindikat grafičnih delavcev vedno znova ugotavljajo, da je povprečna starost delavcev v grafičnih podjetjih iz leta v leto večja, kar pomeni, da priliv mladih ni normalen. Čeprav zaenkrat pomanjkanje mlade delovne sile ne vpliva na proizvodnjo, tako v količinskem obsegu kakor v kakovosti, ima pa lahko čez nekaj let težke, če ne usodne posledice. V grafični stroki ni lahko postati dober strokovnjak. Vsak delovni proces in nenehni razvoj grafične industrije zahtevata večletno prakso, stalno Izpopolnjevanje, učenje in veliko prizadevnost. Danes sloni največje breme proizvodnje v grafičnih podjetjih na starejših tovariših (nekaj manj kakor 300 zaposlenih je starih nad 50 let). Mnogi med njimi bodo v nekaj letih izpolnili svojo delovno dobo za upokojitev. Samo v letošnjem In prihodnjem letu bo upokojenih 35 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Predvidevajo tudi, da bodo leta 1959 izpolnila pogoje za upokojitev večina direktorjev, oddelkovodij in drugih vodilnih uslužbencev ter tretjina visokokvalificiranih delavcev. V letošnjem letu potrebujejo grafična podjetja v Sloveniji 93 vajencev. V Mariboru, Kranju in Celju so dobili potrebno število -grafičnih vajencev, medtem ko jih grafičnim podjetjem v Ljubljani primanjkuje skoro 50. To število vsiljuje toliko več zaskrbljenosti, ker je novo šolsko leto takorekoč pred durmi. Kje so vzroki majhnega prijavljanja vajencev v grafično industrijo? Marsikateri starejši grafični delavec pripoveduje, da se je šel učit grafične stroke zaradi tega, ker je bil njegov oče ali kdo drugi v družini zaposlen v tiskarni. Danes te tradicije skoro ni. Starši, ki se zanimajo za grafično stroko, se večkrat pre- Produktne borse za kmetijske pridelke vinorejskih proizvodov svojih članov, izvzemši žita, ali s tem, da se ti proizvodi izvozijo na njihov račun, prodati Narodni banki FLRJ 90% tako doseženih deviznih sredstev po dvojnem uradnem tečaju, popravljenem po obračunskem tečaju, ki je veljaj na dan pred sklenitvijo posla. Od preostalega dela vnovčenih sredstev morajo kmetijske zadruge prodati 30% Republiški glavni zadružni zvezi za skupni sklad deviznih sredstev organizacij s področja kmetijstva za plačila v tujini, prav tako po dvojnem uradnem tečaju, popravljenem po obračunskem tečaju, ki je veljal na dan pred prodajo teh deviznih sredstev, 50% pa jim ostane za prosto razpolaganje. Trgovska podjetja, ki Jih usW-novijo kmetijske zadruge in zadružne zveze in druga trgovska podjetja, ki pridejo do deviznih sredstev z izvozom kmetijskih in živinorejskih proizvodov, izvzemši žiw, ali s tem, da se ti proizvodi izvozijo na njihov račun, morajo prodati Narodni banki 95% tako doseženih deviznih sred-štev po popravljenem dvojnem uradnem tečaju, 5% pa Jim ostane za prosto razpolaganje. Od omenjenih deviznih sredstev, ki jih kupi od trgovskih podjetij, ki so jih ustanovile kmetijske zadruge in zadružne zveze, proda Narodna banka FLRJ Republiški glavni zadružni zvezi po tečaju, pa katerem jih je kupila, 5% celotnega zneska deviznih sredstev, ki jih je doseglo trgovsko podjetje. Teh 5% deviznih sredstev položi Republiška glavna zadružna zveza na svoj poseben devizni račun pri Narodni banki FLRJ. Od deviznih sredstev, ki jih kupi od drugih trgovskih podjetij, pa prenese Narodna banka FLRJ na poseben devizni račun 5% od celotnega zneska deviznih sredstev, ki jih je doseglo trgovsko podjetje, z deviznimi sredstvi iz tega računa razpolaga Zveza kmetijskih zbornic FLRJ. Devizna sredstva na posebnem deviznem računu Republiške glavne zadružne zveze in devizna sredstva, s katerimi razpolaga Zveza kmetijskih zbornic, se uporabijo za uvoz blaga, namenjenega za pospeševanje kmetijske proizvodnje in promeW s kmetijskimi proizvodi. Za gospodarski prestopek se kaznuje tista kmetijska zadruga, ki i zvozi proizvode svojih članov oziroma kadar se ti proizvodi izvozijo na njen račun, če navede v prijavi o sklenitvi posla, da izvaža proizvode lastne proizvodnjo. Zadnji čas se po srbskih in cen-nralnsli gospodarskih časopisih precej razpravlja o tem, v katerem kraju bi kazalo organizirati produktno borzo za kmetijske pridelkd, ali naj bi bila samo ena, ali več. Odlok o kupovanju in prodaji na javnih dražbah, je pred dnevi izžel tudi v Uradnem listu, kij predpisuje, naj javne dražbe kmetijskih in induser.jskih proizvodov oh-gamzjra Zveza trgovinskih zbornic FLRJ, dokler Obisk švedskih železničarjev Ljubljana, 15. avg. Sinoči je dopotovala v Ljubljano sedemčlanska delegacija švedskih sindikatov železničarjev. Delegacija je gost CO sindikatov železničarjev in uslužbencev Jugoslavije. Na ljubljanski železniški postaji je goste dočakal tov. Milutin Milič, tanik CO sindikatov železničarjev Jugoslavije. Švedska delegacija bo ostala v Jugoslaviji 10 dni in bo obiskala Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Beograd. B. Letovanje francoskih mladink Ljubljana, 15. avg. Skupina francoskih mladink, hčerk padlih borcev proti fašizmu, ki je tri tedne letovala v Malem Lošinju, je včeraj popoldne odpotovala iz Ljubljane. Francoske mladinke so bile na počitnicah na stroške sindikata železniških delavcev In uslužbencev Jugoslavije. To letovanje je bilo v okviru sporazuma vseh članic Mednarodne organizacije bor-cev-železničarjev proti fašizmu, katere članice so Francija, Holandija, Belgija, Luksemburg in Jugoslavija. V naši državi je na počitnicah tudi skupina belgijskih otrok, 16. t. m. pa bodo prišli še holandski otroci. V tem času so naši otroci^ pad- lih borcev in žrtev fašističnega terorja na počitnicah v Franciji, Belgiji in Holandiji. B- V Ptuju se je začelo jadralno tekmovanje za prvenstvo Slovenije Ptuj 15. avg. Dopoldne se je začelo na ptujskem, letališču tekmovanje za prvo slovensko jadralno prvenstvo, otvoritveni govor je imel preds. OLO v Ptuju Jože Tramšek, ki je želel 11 e^j-Pasn Aeroklubov lz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja in Jesenic mnogo uspehov. Pokrovitelj tekmovanja je okrajni ljudski odbor v Ptuju, ki je z velikim razumevanjem pomagal mlademu Aeroklubu iz Ptuja v njegovem razvoju, tako da si je klub v enem letu postavil hanger in že vezba mlade iadralce. Takoj po otvoritvi so letalci in jadralci počastili z enominutnim molkom Sporn,n letal skega heroja Branka Ivanuša. Otvoritvi je prisostvoval Wdi podor edsednik Letalske zveze Slovenije tov. Marko Peršič. Tekmovanje vodi letalec Jure Stìrn, nje gov namestnik pa je Ljubo ymer. Uspehe jadralcev bo °сеп1®Т?1® petčlanska komisija. V nedeljo ob zaključitvt I. slovenskega tekmovanja za jadralno prvenstvo bo na ptujskem letališču velik miting. Takrat bodo tudi га^||?!=е-ni izidi tekmovanja ter razdeljene nagrade najboljšim letalcem. Smrtna nesreča v Kidričevem MARIBOR. 15. avg. V soboto popoldne se je pripetila v tovarni aluminija v Kidričevem smrtna nesreča, ki Je terjala življenje 28 letnega elektromonterja Franca Veršiča. Pri razdelilni transformatorski postaji v Kidričevem so izmenjavali stikala. Pri tem delu se je nagnil tronožnik s škripcem za dviganje bremen ter padel na dovodno žico, ki je bila pod nape-tostjo 110.000 voltov. Veriga škripca je pri tem udarila v bližini stoječega Veršiča. V hipu se je močno zablisnilo in mogočna električna iskra je oplazila Veršiča po hrbtu, tako da se Je na mestu zgrudil. Mojstra in ostalih šest elektromonterjev, ki so bili v transformatorski posWji, Je pometalo po tleh, vendar se ni nobenemu nič zgodilo Takoj so poklicali zdravnika dr. Prodana, ki si je več kot poldrugo uro zaman prizadevaj, d« bi nezavestne#» Veršiča obndH k življenju. Vest o tragičnem dogodku je zbudila v Kidričevem in v vsej okolici žalovanje za pokojnim Veršičem, ki je bil vzoren delavec in splošno priljubljen. Zapušča ženo in poldrugo leto staro hčerkico. Preiskava Je ugotovila, da je pripisati nesrečo nesrečnemu naključju. R. O. ne bodo takih dražb organizirale produktne borze. Pio vsej verjetnosti bodo na začetku ustanovili le eno produktno borzo. Ni pa že določeno, ali nai bi Ш njen sedež v Beogradu — v pomožnem centru, aili pa v Novem Sadu — v centru našega največjega poljedelskega bazena. Morda bi bilo res bolje, da bi bil sedež v Novem Sadu, v središču naše najrodbvliroejše pokrajine, ne ipa v Beogradu, ki je le eden od mnogih potrošnih centrov. Pred vojno, ko smo imeli v obeh mestih produktne borze, je imela novosadska mnogo veči; presnet lod beograjske. Medtem ko je znašal 1925. leta promet beograjske borze le 84 milijonov dinarjev, je b3 promet novosadske borze 466 milijonov dinarjev. 1936. lew je bil promet beograjske borze 70 milijonov dlinaitjev, promet novosadske pa 407 milijonov dinarjev. Novi okraji in občine v Makedoniji V Makedoniji je dosedaj bilo 18 okrajev in eno mesto v rangu okraja — Skoplje, 205 občin, 13 mestnih občin in 8 mestnih občin s posebnimi pravicami. Okraji dosedaj niso predstavljali neko določeno ekonomsko celoto. Občine so bile majhne, bolj administrativne enote brez neke izrazite ekonomske osnove. V dosedanjih okrajih je bilo povprečno po 68.000 prebivalcev. — V najmanjšem okraju 25.000, v največjem pa 126.000. Sedaj je na osnovi splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev v Makedoniji osnovano 7 okrajev in 86 občin. Največji okraji so v Stipu in Bi-tolju z 813.136 ha površine in 479.611 prebivalci. Najmanjši pa v Skopi ju in Kumanovu z 386.910 ha površine in 349.434 prebivalci. Povprečje narodnega dohodka na prebivalca v letu 19Г4 je v Makedoniji znašalo 41.641 dinarjev; od okrajev ima največji dohodek Skoplje — preko 72.000 din, najmanjši pa Ohrid — okoli 22.000 din. Občine so relativno velike — večje so v nerazvitih, manjše pa v razvitih predelih. V 31 občinah s sedežem v mestih povprečni letni dohodek na prebivalca znaša preko 30.000 dni, od 55 občin s sedežem v vaseh ima 10 občin dohodek preko 30.000 din, 31 občin od 10 do 30.000, 14 občin pa pod 10.000 din na prebivalca. Ti podatki govore o nerazvitosti materialne osnove novih občin, kar bo imelo za posledico tudi težave glede na uveljavljanje in razvijanje družbenega upravljanja. Ustanovljeni so že okrajni ljudski odbori. V organizaciji občin je problem osnovanje zborov proizvajalcev. Zbori proizvajalcev bodo obstojali za sedaj v vseh tistih občinah, kjer so doslej bili centri starih okrajev, kakor tudi v nekaterih razvitih industrijskih centrih. Odstopanje od principa, da naj bo organizacija organov ljudske oblasti vsepovsod enaka, je začasnega značaja, in sicer do novih volitev, ki so predvidene za konec 1956. leta. V novih ljudskih odborih, zlasti v občinskih, je treba uporno razvijati delo svetov. Posebno težko je vprašanje kadrov. Ker je razvoj občin in okrajev v veliki meri odvisen od aktivnosti delovnih ljudi in njihovega sodelovanja v organih oblasti, so organizacije in vodstva SZDL usmerila svoje delo na ta področja. malo poglobijo v lepoto ia pestrost poklica, temveč gledajo zelo radi življenjski poklic z* svojega otroka le skozi dobodk« in ugodnosti (postranski zaslužki, nadure itd.). Eden izmed pogojev za sprejem v grafično stroko je uspešno opravljena mala matura. Prene-kateri interesent je zaradi tega izpadel. Delo v grafični stroki je zahtevno in terja solidno predizobrazbo. Za vse taste, ki se odločijo za grafični poküc, sta predpogoj tudi zdravje m dobra telesna razvitost. Prav zaradi težkih in nezdravih razmer grafična stroka ni priporočljiva za dekleta. Razen teh specifičnih problemov ob sprejemanju vajencev v grafično stroko, vpliva v veliki meri tudi problem njihove nastanitve. Mnogi mladinci širšega ljubljanskega zaledja (Dolenjska, Bela krajina, Notranjska in Primorska) bi nedvomno radi prišli v Ljubljano in se šli učit grafične stroke, če bi jim podjetja zagotovila primemo bivališče v kakšnem vajenskem domu. Ce bodo grafična podjetja v Ljubljani hotela vsaj deloma zadostiti nujnim potrebam po novih kadrih, bodo morala razen grafične šole misliti tudi na lasten internat. Seveda jih bodo morali pri tem materialno podpreti vsi odgovorni družbeni činitelji. Prav bi bilo tudi, da bi podjetja razpisala štipendije za šolanje na grafični šoli In morda še na kakšni ustrezajoči šoli. Po podatkih združenja grafičnih podjetij bi grafična industrija takoj potrebovala šest tehnikov in enega inženirja. Iz vsega torej izhaja, da so dolžna skrbeti za kadre v prvi vrsti grafična podjetja. Njihova dolžnost bo, da bodo novo ustanovljeni grafični šoli v Ljubljani pomagali tako materialno kakor tudi s kvalitetnimi predavatelji in vzornimi učili. Ne sme se namreč zgoditi, da bi odgovorni činitelji v grafičnih podjetjih pokazali do te šole tak odnos, kakor so ga imeli do grafičnega oddelka pri vajenski šoli raznih strok. Z. B. Dobre priprave za izvoz sliv Priprave za izvoz letošnjega bogatega pridelka sliv so v polnem teku. Preračunane sk> možnosti izvoza suhih in svežih sliv v inozemske države. Določena so podjetja za odkup in izvoz in sklenjen dogovor, da bodo podjetja na zunanjem trgu skupno nastopila. Računajo, da bo letošnji pridelek tltsansklh sliv znašal 18 tisoč vagonov. Iz te količine bi mogli doMti 5 tisoč vagonov suhih sliv, če bi mogli vse posušiti. Kapacitete sušilnic pa znašajo 1.800 vagonov suhih sliv. Sklenjen je že dogovor z železnicam!, ki bodo preskrbele za reden (odvoz blaga, pa rodi z zaboji za sveže slive ne bo težav. Primanjkuje zaenkrat pa še zabojev za suhe s!ive. Naš pridelek sliv predstavi ja ogromno bogastvo, saj letošnje leto računajo še na posebno ugodne cene na zunanjem trgu zaradi tega, ker je pridelek nekaterih drugih v.rst sadja v uvoznih državah nekoliko pod povprečjem. Dobili bodo približno 190 dolarjev za eno tono suhih sliv. Jeseni 1Q.GÖ0 novih študentov na beograjski univerzi Beograd, 15. avg. Pričakujejo, da se bo ob začetku novega šolskega leta vpisalo v beograjsko univerzo 10.000 novih študentov. Tako bo v 19 fakultetah beograjske univerze, med katere sta všteti tudi dve fakulteti v Novem Sadu, nad 52.000 študentov. Tudi letos ne bo pri vpisovanju novih študentov od 5. do 15. septembra nobenih omejitev. V kolikor bodo potrebne kakšne omejitve zaradi pomanjkanja šolskega prostora ali Števila predavateljev, bodo izvršene v teku študij samih. Uvaja se namreč pripravljalno leto — prvo leto študija, v katerem bo izvršena selekcija študentov po uspehu. Studenti se ne bodo mogli vpisati pri- TUJE ŠTIPENDIJE ZA JUGOSLOVANSKE ŠTUDENTE Beograd, 15. avg. Več kakor 100 jugoslovanskih diplomiranih Studentov ln maturantov bo odšlo v začetku šolskega leta v mnoge evropske in azijske države na specializacijo in študij. Večina izmed njih bodo štipendisti tamošnjih vlad, ki so sklenile s komisijo za kulturne zveze sporazum o medsebojni Izmenjavi študentov. Največ Jugoslovanskih študentov bo bivalo v Franclji. Sedaj Je v Grenoblu že skupina 20 jugoslovanskih učiteljev francoskega Jezika na dvomesečnem izpopolnjevanju, v septemDru pa bo odpotovala skupina 16 diplomiranih študentov na večmesečno specializacijo. Ob koncu leta bo v Francijo odšlo še pet diplomiranih študentov na dvomesečno specializacijo in en študent na univerzo v Bordeauxu kot njen štipendist. V Veliko Britanijo bo v kratkem odpotovala skupina 11 diplomiranih študentov na 10-me»ečno specializacijo. Ti bodo prejemali štipendije od britanske vlade. V Anglijo b« odpotovalo tudi 7 štu- dentov kot štipendisti »Sklade srbskega poslanika«, v London pa en študent kot štipendist »Trinity Colledge« v Cambridgeu. Hkrati bo na ponudbo »Goethejevega inštituta« odšlo tudi 20 jugoslovanskih diplomiranih študentov na krajši tečaj v München, štirje študenti pa na devetmesečno specializacijo, ki jim bosta dajali štipendijo nemška vlada ln urad za izmenjavo študentov. Vlade drugih evropskih držav (Avstrija, Holandija, Švedska, Norveška, Grčija, Danska in Belgija) bodo prav tako dajale štipendije nekaterim jugoslovanskim diplomiranim študentom v prihodnjem šolskem letu. Prvič letos bo odšlo pet Jugoslovanskih absolviranih študentov v LR Kitajsko na specializacijo kot štipendisti kitajske vlade, v naši državi pa bo prav tako študiralo pet kitajskih študentov. Letos bo nadaljevalo študije tudi 10 jugoslovanskih študentov v Indiji in Burmi, ki že prejemajo štipendije t^cjpšnjth vlad. hodnje leto, ako ne bodo opravili vseh izpitov iz prvega leta študija. Letos se bodo mogli vpisati poleg absolviranih maturantov gimnazije tudi ab-solvirani študenti srednjih strokovnih, umetniških in učiteljskih šol, in sicer v določene fakultete. Preveliko število študentov na fakultetah beograjske univerze je že v lanskem šolskem letu vplivalo na uspeh študentov. Na 19 fakultetah beograjske univerze je diplomiral lani 2001 študent. Največ je diplomiralo študentov na medicinski fakulteti — 395 in na filozofski — 540, najmanj pa na stomatološki 29 in geološki 37. Izpiti dijakov med šolskim letom so pokazali še slabši uspeh. Lani je bilo prijavljenih 83.938 izpitov, opravljenih pa je bilo le 38.846. Pri izpitih jih je padlo 15.833. Zanimivo je, da je veliko število študentov odstopilo od prijavljenih izpitov, in sicer 28.928. Povprečna ocena ončh, ki so opravili izpite, je bila zadovoljiva. _____ iiùMCIiSkl Vćpćceitalec UREJUJEJO: SERGEJ VOSNJAK (glavni ln odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo! 'USAN RENK-* 'rananli poMtHc*| '.ULAN SEGA (kultur*) STANE LIPAR (šport) Za oglase odgovarja BPRIS KRMAC ogoeUzov je v deželi iSli ...ga, dvoma ni — v ; , ; edina vsa poročila . demonstracije, o ka-dilo zadnje dm po-: -sdraia Sing Man Ri-: da. Če korakajo po ulicah tisoči študen-dnješolcev, če oapu-; .dani napadajo po-.raim komisije, če calino oblečene žene iškim veleposlani-ikujejo žrtve, »ki so c .an«, še ne, pomeni, tinokorejsko javno taki meri razjarje-početjem nekaterih v traine komisije ali mlje, južno od 38. i. ki je ostalo po ,,od severno oblastjo, neobhodno za var-ga dela. .ureja je dve leti po premirja še zmeraj na vojaškemu tabo-državi, ki po dolgi . novo življenje. Praia vojaška policije gre na demon-... iz šole, izgubi indi podporo... Jav-: je predsednik Ri. •ca ozemeljske zah-ba pripomniti. da ■ črti, ki jo je dola- le, dobil več kot : tega pa zahteva-c nima neposredne :no republiko, ker un ustja reke Han. je torej meja zado-nbolj v obdobju po-napetosti. Toda ne civanje v nevtralni dobi, ko je bila a a v polnem razma-I zmeraj nevtralno, :islimo in so poro-im potrjujejo. Prav pa tudi pravijo, da : : v zadnjem letu crnila na boljše (v misiji v Indokini, iežena Poljska, tarn n. pr. ni bilo). Pa tega je bilo s pri-severa na račun n švicarskih članov Čehov in Poljakov re kompenzirano... ca to ne gre. ca to, da se Sing Man iru. Ta za uspeh n jetičnih ciljev ni pri-dlaga. Odtod grme-■opotanje, ki pa iz rari razlogov mora iz-r prazno. ■ je zgodilo. Ultimat emisiji je bil umak-pohod na sever je n za čss, ki »se nam rimeren«, kot je dere Departmentu nje-ne gredo v račun, •očko Sing Man Rija •pa drugega) je brez riferii Walter Lipp-■e zapisal, da bo pore v zadnjem času, ko -drževanjem statusa iji, brez dvorna po-rrhanje in razpada-režimov v Južni ■ Formozi in v Juž-‘namu. Kar pomeni io dilemo tudi za izterja Dullesa, toda 'da več v okvir tega lave v Seulu se botai, ki jih prinaša Sss, . le težko sprijaznile. jutranje tišine« še •valu miru. Posebno, da na podobnih sla-meha tudi severni reje sicer brez dvoma zniziran kot korumpi-eva vladavina in po n sodeč ima tudi lep-rektive, a vendar se cev°rneqa obrambnega Čoja Kong Kona, da rorožene .‘ile Severne - vsemi silami uresni--užitev Koreje« mirno ob stran vroklamaci-reaa gospoda iz Seula. ’ ve so tudi v Pjong- mar ne živimo v času koeksistence? J. Štular Ir Sen predlaga -313ПС0 -rkong, 15. avg. (Reuter). ;:k vlade Severne Korn Ir Sen je zahteval, ;!iče konferenca o Dalj-odu, na kateri bi rešili e mirne združitve Ko-visednik vlade Severne e predlagal, naj na kon-sodelujejo predstavniki žav, ki se zanimajo za to vprašanje ter azijske Kirn Ir Sen je govoril r.gu v Pjongjangu o pro-: sete obletnice osvobodit-■reje. Predlagal je tudi, naj "a in Južna Koreja mimo sedanja nesoglasja in naj 'tata svoji armadi na mi-. da bi zmanjšali vojaške -ednik kitajske vlade Cu La-j ;e danes tudi ponovil og svoje vlade za kor.fe-o Daljnjem vzhodu, na bi razpravljali o mirni vi korejskega vprašanja. Predlog ¥ duha dasa Zahodnonemška nota glede nemškega obiska v Moskvi kaže pripravljenost na vzpostavitev normalnih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo BONN, IS. avg. (Tanjug). Zahodnpnemška vlada je predlagala Sovjetski zvezi, naj bi se razgovori med delegacijama obeh vlad začeli 9. septembra v Moskvi. Zahodnonemška vlada je istočasno privolila na predlog sovjetske vlade v noti od 7. junija, naj delegaciji v Moskvi govorita o vprašanju diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnošajev med obema državama. Prav tako se fconnska viada strinja, da bi ob tej priložnosti razpravljali ludi o vprašanju izmenjave dokumentov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, o sklenitvi trgovinskega sporazuma in o sporazumu o kulturni izmenjavi. predlaga Zah. Nemčija 9. september zato, da bi se delegacija lahko pripravila na pot. Menijo, da nota zahodnonem-ške vlade odgovarja pričakovanjem in najnovejšim izjavam iz vrst vladnih krogov o stališču do pogajanj v Moskvi. Pripominjajo, da sta v noti, zlasti opazni dve vprašanji, o katerih želi Adenauer govoriti. Prvo je vezano na dnevni red in bo uradnega značaja, drugo pa ni uradno, vendar pa zajema probleme združitve Nemčije, ki ga združuje z vprašanjem evropske varnosti in vprašanje nemških vojnih ujetnikov in internirancev. Značilno je, da je zahodnonemška vlada pripravljena govoriti o tem vprašanju neuradno in da rešitev prve skupine_ „Fpafde“ zu rsšitev nemškega vprašanja sporazume in pogodbe z drugimi državami, ki se jih ne da ignorirati. Zaradi tega bi bilo najbolje, če bi predstavniki obeh delov Nemčije sodelovali pri reševanju nemškega vprašanja na širši osnovi. 'V zvezi s tem »Pravda« zlasti poudarja, da je važno ustanoviti sistem splošne evropske varnosti, pri čemer tudi pravi, da bo Nemčija združena toliko kasneje, kolikor bodo ta problem počasneje reševali. Stari dvomi Zakaj so v Washinglonu rezervirani ob sovjetski objavi o zmanjšanju oboroženih sil SPOR SE ZAOSTRUJE Petrov dnroree pri Lenta gradu 15.000 km PO SOVJETSKI ZVEZI na sto otoklb SERGEJ V O 9 N J A K Mesto Četrtek, 21. julija. Od Moskve do Leningrada smo potovali z vlakom. Ima posebno ime »Rdeča puščica« in je najlepši vlak v Sovjetski zvezi. Kompozicija je sestavljena samo iz spalnih vagonov, vsak kupe pa je opremljen z radijskim aparatom. Leningrad je zelo razsežen. Kot so nam povedali naši gostitelji, ima nad 4 milijone prebivalcev. Točnih številk ni, ker je bilo v Sovjetski zvezi zadnje štetje pred približno dvajsetimi leti, struktura mest pa se je predvsem po vojni zelo izpreme-nila. Posebna zanimivost Leningrada je ta, da ga prepleta 96 kanalov in je samo mesto sestavljeno tako rekoč iz sto otokov. V samem Leningradu je 360 mostov, po večini manjših, nekaj pa velikih preko reke Neve. Leningrad je bil med vojno precej uničen. Dosedaj so že obnovili toliko stanovanjske površine, kot je bilo uničene, to je okoli 4 milijone kvadratnih metrov. Prijetno je vplivalo na nas to, da so vse nove stavbe v arhitektonskem pogledu enake starim palačam, ki so značilne za Leningrad in kar daje zunanjemu izgledu mesta neko celovitost. Poleg precejšnjega števila novih gradenj pa smo opazili, prav tako kot v Moskvi, da starih stavb nihče ne popravlja in da jih lahko po milji volji razjedajo zob časa, dež, mraz in sonce. Povedali so nam, da primanjkuje po vsej Sovjetski zvezi raznih gradbenih podjetij za popravilo hiš in da so bili doslej v vseh budžetih določeni samo izdatki za nove gradnje, ne pa za popravila. Popoldne smo se peljali v Peterhof, 120 ha obsegajoči park kakšnih 30 km od Leningrada proti Kronštatu. To je bil včasih dvorec Petra Velikega. Tu 60 imeli Nemci med vojno svoje topništvo in zato je razumljivo, da je bil ves park z znanimi vodometi povsem uničen. Razen proti demokratom. Njihov cilj je doseči napetost v državi in povzročiti nestabilnost vlade.-Poleg tega želi, da bi bila Turčija v tujini videti kot negotova in neuravnovešena država, v katero ni možno zaupati.« Podpredsednik Köprülü je označil dejavnost opozicije kot izdajalstvo. Minister Köprülü je nadalje dejal, da organizira opozicija te dni propagandne in politične akcije, ki naj bi ustvarile čim večjo nestabilnost in negotovost. Köprülü je zlasti kritiziral dejavnost generalnega sekretarja republikanske stranke Kasima Guleka, ki je bil pred dvema dnevoma aretiran. Zahodnonemški predlogi so bili izročen: Sovjetski zvezi v noti, ki jo je včeraj v Parzu izročil nemški ambasador Malt-zan sovjetskemu veleposlaniku Vinogradovu. Poleg tega je zahodnonemška vlada v svoji noti izrazila željo, da bi izven dnevnega reda govorili tudi o vprašanju združitve Nemčije, »od česar je odvisno vprašanje evropske varnosti«, kakor tudi o izpustitvi Nemcev, ki so še v Sovjetski zvezi. V noti nadalje poudarjajo, da LAHORE, 15. avg. (AFP). Mesto Deragazlkar,, kjer živi okoli 30.0fl(l ljudi, je voda popolnoma obkolila. Poročila o poplavah pošiljajo z mesta po radiu. Poročil o človeških žrtvah še ni, materialna škoda pa je menda zelo visoka. MOSKVA, 15. avg. (TASS). Moskovska »Pravda« piše pod naslovom »Uresničljiva pot za rešitev nemškega vprašanja«, da je ženevska konferenca šefov tiad štirih velesil dokazala, da je treba pristopiti k reševanju nemškega problema na nov način. Sovjetska vlada je »jasno in nedvoumno povedala zahodnim silam, da je bila in da bo vedno pristaš ponovne združitve Nemčije«. »Pravda« piše, da je sovjetska vlada v Ženevi skušala odstraniti glavne vzroke razdelitve Nemčije. »Ta cilj se lahko doseže v okviru sistema evropske kolektivne varnosti, ki ga je predlagala SZ, v katerem bi sodelovala oba dela Nemčije, in to bi bil v današnjih pogojih najbolj realen način in najkrajša pot k' nemški združitvi. »Pravda« tudi piše, da še nemškega vprašanja ne da rešiti, ne da bi upoštevali interesov obeh delov Nemčije in poudarja, da sta Zahodna in yzhodna Nemčija suvereni državi, ki imata določene Ben Guricn se že posvetuje JERUZALEM, 16. avg. (Reuter). Predsednik izraelske vlade Meša Saret je danes odstopil, ne-kalj ur preden se je prvič sestal novo izvoljeni (parlament. Pričakujejo, da bo predsednik republike Izak Ben Zwi dal mandat za sestavo nove vlade Davidu Ben Guifonu, obrambnemu mi- nistru v vladi Moše Šareta. Ben Gudion je bil predsednik prve izraelske vlade ter se je ponovno posvetil potešenemu življenju, ko je stopu v vlado in v vodstvo socijaldemokratske stranke Mapaj. Ben Giirion se že posvetuje z večino strankarskih prvaktov. Pričakujejo, da bo sestavil vlado iz predstavnikov vseh strank, razen komunistov in stranke Herat. Vlada Moše Šareta bo še naprej opravljala svoje dolžnosti do sestave nove vlade. Tl prostesti so se začeli že v začetku letošnjega leta, ko so južno tirolski poslanci italijanskega parlamenta predložili vladi v Rimu svojo spomenico, ki je vsebovala najvažnejše pritožbe nemško govorečega prebivalstva Južne Tirolske. Vse te pritožbe so poudarjale, da se pariški sporazum sploh ne izvaja. Ko je bila pozneje sklenjena avstrijska državna pogodba, so se politični predstavniki Južne Tirolske napotili na Dunaj ter tudi avstrijski vladi razložili svoje pritožbe s prošnjo, naj posreduje, da se bo vendarle začel enkrat izvajati pariški sporazum, k: je bil podpisan od predstavnikov avstrijske in italijanske viade. Ta korak južnotiirol- Washington, 15. avg. (Tanjug). Odločitev sovjetske vlade, da bo zmanjšala oborožene sj-l-e, je povzročila določeno presenečenje v Washingtomu z ozirom na to, da so t.p objavili tik pred new-yorškiim razgovori o razorožitvi. Ta vtis so dobili opazovalci iz pojasnil o sovjetski odločitvi, ki jih dajejo poluradni dobro obveščeni ljudje. V teh pojasnilih je marsikaj, kar spominja na staro vprašanje prestiža in £e-zaupanje proti tistemu, kar predlaga Sovjetska zveza. Ti krogi poudarjajo, da je sovjetska poteza preračunana na populariziranje sovjetskega predloga o razorožitvi, Ta poteza pomeni zelo malo, pravijo, ker se ničesar ne ve o dej.anskem stanju sovjetske vojaške moči. Po ocenitvah obveščevalnih služb zahodnih velesil ima Sovjetska zveza pod orožjem nad 4,5 milijone vojakov. Iz sovjetskih virov pa prihajajo eatrdila, da jih ni več kot 2.5 milijona. Ameriški krogi, ki boia verjamejo ameriškemu podatku, pripominjajo, da je zmanjšanje grmade za 640.000 vojakov daleč za prejšnjo privolitvijo Moskve, da bi zmanjšali armade SZ, ZDA in LR Kitajske na milijon ali mi- Zmaga levice v San Marinu SAN MARINO, 15. avgusta (AFP). Na včerajšnjih volitvah v republiki San Mariino je zmagala zveza komunistov in sodia-ìistóv. Po rezultatih, ki so jih objavili danes zjutraj, sta dobili komunistična in socialistična stranka 3.008 glasov, koalicija ostalih strank pa samo 2.257 glasov. Zveza komunistov in socialistov je 'dobila 37 od skupaj 60 mest v velikem svetu. skih političnih predstavnikov je najprej italijanski neofašistični tisk, za njim pa tudi tisk drugih strank, označil kot primer »veleizdaje«, češ da se italijanski državljani pri neki tuji via-di pritožujejo proti vladi svoje države. Ko so nekaj tednov pozneje v Avstriji proslavljali deseto obletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov, je avstrijski zunanji minister ing. Figi na shodu v Innsbrucku v svojem govoru poudarjal, da se rojaki na Južnem Tirolskem ne morejo priključiti proslavi, ker nimajo ničesar od tega, kar jim je zajamčil v okviru najvišje mednarodne organizacije sklenjeni sporazum. Letos 1. aprila je bilo vprašanj ni vezano na reStev ostalih vprašanj. V tem vidijo pripravljenost nemške vlade, da ne bi delala ovir za vzpostavitev normalnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Zah. Nemčijo. Poleg tega je značilno, da zahodnonemška vlada v svoji noti ni niti povezala združitve Nemčije s sistemom varnosti. V diplomatskih krogih v Bonnu so prepričani, da bodo sovjetsko - nemški razgovori končno pripeljali do tega, da bo Sovjetska zveza priznala Zah. Nemčijo in da se bodo od-nošaji med obema državama normalizirali. Istočasno bodo razgovori resen korak k popuščanju napetosti v Nemčiji, s čimer nastajajo tudi elementi za kasnejšo rešitev nemškega problema v celoti. Kljub temu, da pomeni priznanje Zahodne Nemčije s strani Sovjetske zveze določeno podaljšanje razdelitve Nemčije, menijo, da so možnosti za rešitev sedaj boljše glede na to, da bo po razgovorih v Moskvi možno rešiti vrsto problemov med Vzhodno in Zah. Nemčijo in da bodo odnošaji (med obema Nemčijama postali znosni. Vsekakor ni treba pričakovati neposredne rešitve nemškega problema, ki spada v vrsto naj več j ih spornih vpra-•šanj med velesilami, ni pa dvoma, da bo z zahodnonemško-sovjetsikimi razgovori v Moskvi napravljen nov korak k zmanjšanju napetosti v Evropi. KAIRO, 15. avg. (AFP). Egiptovski minister za gospodarstvo in finance Abdel Kajsuni je včeraj izjavni, da bo Egipt kmalu podpisal trgovinska sporazuma s Sovjetsko zvezo in Romunijo. Kajsun je dejal, da bo sporazum s Sovjetsko zvezo omogočil Egiptu nabavo potrebnih količin nafte. na Dunaju veliko zborovanje, na katerem so predstavniki vseh parlamentarnih skupin Avstrije in predstavniki političnega in kulturnega življenja Južne Tirolske razpravljali o položaju na Južnem Tirolskem ter seveda tudi o ukrepih, ki naj bi jih avstrijska vlada uvedla, da bi se pariški sporazum po tolikih letih vendarle začel uresničevati. Najpomembnejši govornik na tem političnem zborovanju je bil dr. Gschnitzer, profesor na univerzi v Innsbrucku in član zveznega avstrijskega parlamenta. Glavni poudarek njegovega govora je bil naslednji: »Leta 1946 so zavezniki priznali Tužno Tirolsko premagani državi Italiji, čeprav je bilo znano in mnogokrat dokazano, da v tej državi ne znajo ali nočejo pravilno ravnati z narodnimi manjšinami. Nobeno določilo pariškega sporazuma- doslej še ni bilo izvajano. Nemški jezik ni enakopraven, temveč je samo pomožni jezik in dva nemška orada na Južnem Tirolskem morata med seboj korespondirati v italijanščini. Namesto 'enakopravnosti jezika manjšine so uvedli sistem tolmačev, ki pa tudi ni uveljavljen v vseh uradih.« Predstavniki političnega in kulturnega življenja nemško govorečega prebivalstva Južne Tirolske so že za manifestacijo na Dunaju zbrali mnogo podatkov, ki so jih pozneje še izpopolnili. V teh podatkih je rečeno, da se na Južnem Tirolskem nadaljuje politika raznarodovanja, ki se je začela v Mussolinijevih časih ter dosegla, da se je odstotek italijanskega priseljenega prebivalstva na Južnem Tirolskem zvišal od 7 na 33. Italjansfci priseljenci niso samo uradniki, najrazličnejši podjetniki ter delavci, zaradi katerih so ustanovili posebna podjetja, temveč je med njimi čedalje več tudi izrazitih nesocialnih elementov. V raznih južnotirolskih krajih so zgradili 1817 novih stanovanj, domačini pa so od tega dobili samo 186 stanovanj, ker so bila vsa druga stanovanja prepuščena priseljencem iz raznih italijanskih pokrajin. dvorca je že vse obnovljeno in nad 200 razkošnih vodometov brizga vodo v zrak. Tudi v tem dvorcu je mali ermitaž, kjer je zbrana manjša galerija najslavnejših mojstrov iz časa Petra Velikega. Dva naša tovariša sta se začela razgovarjati z neko učiteljico. Ko sita jo vprašala, koliko šol je v mestu, od koder je doma, jima je odgovorila, da je to državna tajnost. Ko pa sta tovariša odšla, je pristopil k njej nek človek in zahteval legitimacijo. Ta dogodek smo povedali enemu naših spremljevalcev, ki nam je dejal: »Brez skrbi, da se učiteljici ne bo ničesar zgodilo. Tisti, ki jo je legitimiral, bo verjetno dal prijavo, toda ne bodo jo upoštevali, ker mi danes želimo, da se naši domačini porazgovore s tujci. Želimo tudi, da pride čim več tujcev v Sovjetsko zvezo in zato bomo odprli naše meje za tuje turiste. Kar pa se tiče tistega človeka, ki je legitimiraš učiteljico, pač živi še v starem; saj veste, da vseh ljudi ni mogoče čez noč izpremeniti in da so stare navade še ostale.« Petek, 22. julija. Danes smo obiskali zgodovinski dvorec Smolni, kjer je bil sedež revolucionarnih sil v Oktobru. Tudi tu je Leninov kabinet — dve železni postelji, pisalna miza, zemljevid — to je bila vsa oprema Leninovega stanovanja, ko je postal prvi predsednik sovjetske vlade. V dvorcu Smolni sta sedaj sedeža oblastnega in mestnega komiteja KPSS. Zatem smo odšli v tovarno turbostrojev. To je že stara tovarna, ki bo kmalu praznovala svojo stoletnico. Izdeluje parne turbine od 25 do 150.000 KWH in hidravlične od 40 do 126.000 kWh. Konstruktivni biro te tovarne šteje okoli 400 ljudi. Bazen turbin izdelujejo predvsem še kreking črpalke za nafto. Danes smo si ogledali še Raz-liv, kraj, kjer se je v kolibi iz slame skrival Lenin julija in avgusta 1917. Tu je sedaj postavljen velik spomenik, zgrajena je lesena hišica kot Leninov muzej in sem prihaja z avtobusi in avtomobili zelo mnogo ljudi. Proti večeru smo si ogledali križarko »Auroro«, ki je kot zgodovinski objekt iz Oktobra zabetonirana v Nevi. Sprejela sta nas komandant ladje (»Aurora« služi danes mladim mornarjem kot učni prostor) in pa podpolkovnik Lipatov, ki je bil 1917. leta politični voditelj vojaškega ladijskega komiteja, ko je vseh 570 članov posadke prestopilo na stran boljševikov in je »Aurora« s svojim topovskim ognjem omogočila zavzetje zimskega dvorca. Sobota, 23. julija. Obiskali smo mestni sovjet, kjer nam je sekretar Puškov Tudi za šolstvo veljajo samo predpisi centralne italijanske viade ter ni tako prav nobenega govora o prosvetni in kulturni avtonomiji, ki jo je pariški sporazum obljubil nemško govorečemu prebivalstvu Južne Tirolske. Zaradi vsega tega so že mnogi listi poudarjali, da je postala Južna Tirolska evropski problem, ker so razmere v tej deželi že davno presegle okvir navadne italijanske notranje politične zadeve ter tudi odnose med Italijo in Avstrijo, ki sta bili podpisnici pariškega sporazuma. Ves napredni tisk priznava Avstriji vso pravico, da se odločno zavzema za izvajanje pariškega sporazuma ter za pravice svojih rojakov na Južnem Tirolskem, če se bodo v začetku okitbbra res začela pogajanja med predstavniki avstrijske in italijanske vlade, bo tem pogajanjem posvečena največja - pozornost naprednega sveta, zaradi katere bo morala italijanska vlada predvsem tisku neofaši-stov in raznih drugih strank naročiti, da dela državi zelo slabo uslugo, če meče problem Južne Tirolske v koš nekakšnega iredentističnega prizadevanja, -tg. odgovarjal na razna vprašanja. Med drugim nam je povedal, da je kljub temu, da so po vojni gradili precej stanovanj, stanovanjska kriza še precejšnja. V zadnjem času lahko tudi v Sovjetski zvezi grade eno do dvostanovanjske privatne hiše. Seveda so vse te hiše izven mesta, ker v mestih gradijo le velike palače. V samem Leningradu je 1% mestne površine zazidan s privatnimi hišami, zato pa je mnogo privatnih hiš ob cestah, ki vodijo iz Leningrada. Lesena emostanovanjska hiša s tremi sobami stane okoH 20.000 rubljev. Tako kot v Moskvi v samem mestu, smo v okolici Leningrada videli precejšnje število majhnih lesenih hiš. Razlika je v tem, da so moskovske lesen« hiše še tam iz 17. stoletja, medtem ko je večina hiš iz okolice Leningrada zgrajenih po vojni. Toda na večini teh lesenih hiš smo videli antene za televizijo. Televizija se v' Sovjetski zvezi močno razvija. Na naši poti smo zasledovali televizijo v Moskvi, Leningradu, Kijevu, povedali so nam pa, da bodo še letos, odnosno v prihodnjem letu, imeli televizijske edäajnike tudi v Tbilisiju v Gruziji in v Taškentu v Uzbekistanu (Centralna Azija). Za ogled ermitaža smo imeli kaj malo časa — niti tri cele ure ne. V tej galeriji pa je zbrano toliko kulturnih zakladov, da bi, če bi se hotel človek pred vsako sliko, kipom ali drugim izdelkom zadržati vsaj pet minut, potreboval za to nekaj let. Tu so zbrane slike od Leonarda da Vincija, Raffaela Sanfija, Michelangela, Tiziana, pa do slik Toulouse-Lautreca in Picassa. Ogromna zakladnica je tu vseh šol in vseh narodov — pretežni del slik, kar so jih nabrali ruski carji in rusko plemstvo do Oktobrske revolucije. Same dvorane, kjer vise te umetnine, pa so okrašene s stebri iz malahita, marmorja itd. Razen slik in kipov pa so v posebnih prostorih, kamor je dostop dovoljen samo študentom umetnostne zgodovine in nekaterim delegacijam, razstavljeni dragoceni predmeti, od dragocenega orožja, posutega z diamanti in biseri, do najrazličnejših izkopanin iz zlata in brona, pa do raznih lesenih ur, katerih številke so sestavljene iz dragih kamnov. Zvečer smo imeli v posebni sobi hotela »Evropa« poslovilni večer. Leningrajski gostitelji so hoteli slišati nekaj naših partizanskih pesmi. Zapeli smo jih. Odšel sem malo iz naše sobe skozi glavno restavracijo proti verandi. Z menoj je šel urednik leningrajskega »Tassa«. Naenkrat se nam približa nek kapetan v uniformi in vpraša, če smo Jugoslovani. Urednik leningrajskega »Tassa« mu pokaže name. In začel se je takle razgovor: »Kdaj ste prišli iz Jugoslavije?« »Pred tednom dni.« »Potem niste emigrant?« »Ne, novinar.« »A, Titov novinar!« In kapetan me je objel, trdo stisnil, dal roko in nadaljeval: »Poslušal sem vašo partizansko pesem. Še nikdar nisem bil v Jugoslaviji, toda o junaštvu jugoslovanskih narodov med zadnjo vojno smo mnogo vedeli. Takrat sem bil na Poljskem in srečal sem mnogo jugoslovanskih internirancev, ki so peli iste pesmi, kot ste jih sedaj vi. Tako plemeniti ljudje so to bili, da pač nihče od nas gojencev, ki smo bili v vojni akademiji v Moskvi leta 1948, ni verjel, da bi Jugoslavija bila fašistična država. In vi ste vsem tem klevetam junaško kljubovali in prav zato sem ponosen, da lahko enemu od Jugoslovanov danes stisnem roko in ga objamem.« Na naši poti smo še večkrat srečali preproste ljudi, srečali na ulici in ko smo se začeli z njimi pogovarjati ter jim povedali, od kod smo, so nam približno na enak način izrazili svoje simpatije do Jugoslavije. (se bo nadaljevalo) j Jamstva na papirja Po zagotovilu predstavnikov italijanske vlade se bodo takoj po končanih parlamentarnih počitnicah v Italiji začela med predstavniki avstrijske in it alijanske vlade nova pogajanja o Izvajanju pariškega sporazu ma o Južni Tirolski: Ta sporazum sta pred sedmimi leti podpi sala takratna zunanja ministra Italije in Avstrije De Gasperi in dr. Gruber, sporazum z vsemi jamstvi za nacionalni in kul turni razvoj nemško govorečega prebivalstva Južne Tirolske, pa je še do danes ostal samo na papirju, zaradi česar je bilo v avstrijski javnosti letos že mnogo protestov. lijon in pol vojakov v vsaki teh držav. Težko je vedeti, ali so tega mnenja tudi najbolj odgovorne osebe v ZDA, čeprav je doslej to bilo vedno tako. V vsakem primeru,- urad Ha-rolda Stasisena, predsednikovega pomočnika za razorožitev, pripravlja predlog za prihodnji sestanek odbora OZN. Eisenhower je večkrat izjiavil, da sprejema določene točke nedavnega sovjetskega predloga kot osnovo za diskusijo o razorožitvi- Sovjetska zveza ima isto stališče na-pram Eisenhowerjevemu predlogu o tako imenovanem »legalnem vohunstvu«. Ljudje, ki so blizu zunanjemu ministrstvu, pravijo, da bo zadnja sovjetska odločitev vplivala na to, da bo svetovno javno mnenje dobilo vtis, da So-vjetska zveza dejansko želi razorožitev. Opazovalci zato iščejo prav v tem razlago za rezervirano reagiranje poluradnih ameriških krogov na sovjetsko odločitev o zmanjšanju oboroženih sil. ANKARA, 15. avgusta (Tanjug). Organ demokratske stranke »Zaifer«, ostro kritizira demokratskega poslanca Ferid-ima Ergina, ki že dlje časa piše uvodnike v neodvisnem časopisu »Džumhu-riet«, v katerih se za zavzema za stališče opozicije. Disciplinski svet demokratske stranke je .Ergine izključil iz članstva stranke. Ankara, 15. avg. (Tanjug). — Podpredsednik turške vlade Fuad Köprülü je na tiskovni konferenci ostro kritiziral delo opozicije. Köprülü je poudaril, da je opozicija začela s kritiziranjem, ki je prešlo dovoljene meje. »Cilj te kampanje,« je poudaril Köprülü, »je gospodarski in finančni napad na vlado ter politični napad r 4 rtf. 7 SLOVENSKI Р8ВОШЈШЗС ] »* -*«• Atow» m» Poia^iki teden v Brežicah POHEMBDIA «08P0BABSKA Ü8IAIOVA Lani je bil organiziran ▼ Brežicah »Posavski teden« z zelo dobro uspelo razstavo in obširnim ter bogatim kulturnim sporedom. Praksa in potreba je pokazala, da so sedaj v Brežicah ustanovili samostojni zavod »Posavski teden«, ki bo vsako leto prirejal gospodarske razstave in kulturne revije. Tako bo letos prirejen II. Posavski' teden v dneh od 1. do 9. oktobra 1955. Razstava in sejem bo v prostornih halah Agroservisa v Brežicah, športni program na stadionu in kulturne prireditve v Prosvetnem domu. V prihodnjih letih nameravajo Sgraditi lastno gospodarsko razstavišče. Ker letos zaradi tehničnih ovir odpade Sloven-sko-hrvatski festival, bodo v teh dneh organizirali kvalitetne prireditve ob sodelovanju raznih družin območja novega trboveljskega okraja in vsega Spodnjega Zasavja. Poseben poudarek razstave — kmetijska proizvodnja Letošnja razstava bo mogočna revija kmetijske, industrijske in obrtniške proizvodnje ter domače obrti ter prikaz komunalne dejavnosti in turizma. V kmetijskem oddelku bodo razstavljale splošne kmetijska zadruge, zadružna in državna posestva ter individualni proizvajalci svoje kvalitetne poljske, vinogradniške in sadjarske pridelke. Na živinskih razstavah bo prikazana goveja živina, konji, svinje, perutnina in male živali last vseh sektorjev kmetijskih gospodarstev. Za to razstavo s« kmetije! in Okrajne zadružna zveza marljivo pripravljajo. Udeležencem bodo povrnjeni stroški in najlepša živina bo nagrajena z bogatimi nagradami. Nadalje bodo kmetijske zadruge in posestva razstavljali pridelke svojih območij in lastne proizvodnje. Tu bo zastopana proizvodnja žitaric, krompirja, povrtnin. krmskih in industrijskih rastlin, sadja in grozdja. Vinogradniki, kmetijske in vinarske zadruge Bizeljsko, Kostanjevica, Brezina in Pišece ter izvozno podjetje »Vino« Brežice bodo razstavili kvalitetna vina svojih okolišev. V posebnih paviljonih bo organizirana priljubljena poiz-kušnja vin, ki bo dostopna slehernemu obiskovalcu razstavišča. Pomembna bo tudi razstava kmetijskih strojev, ki jo bodo uredila podjetja »Agrotehnika« in »Kmetijski magazin« iz Ljubljane. Nadalje bodo prikazali uspehe agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu in zatiranje škodljivcev. Prireditev' bo imela tudi komercialni značai Pomembna in zanimiva bo razstava industrijske in obrtniške dejavnosti. Tu bodo zastopana podjetja iz vsega Zasavja in bo tako prišlo do tesnega sodelovanja med industrijskimi središči in kmetijskimi okoliši bivšega krškega okraja. Letošnja kmetijska razstava bo urejena na komercialni osnovi v obliki sejma. Tako bodo kmetijske zadruge, vinarska podjetja, proizvajalci in ostala proizvodna podjetja sklepali pogodbe in prodajali blago. Ta novost je že iato pomembna, ker bodo lahko trgovska, gostinska in ostala podjetja kupovala blago neposredno pri proizvajalcu. Kvalitetni koncerti in kulturni program Tudi športni in kulturni program je zelo obširen in kvaliteten. 2e prvo nedeljo v oktobru bo na stadionu v Bre- žicah pokalni turnir štirih najboljših nogometnih enajstoric — Zasavja. Brežiški nogometaši, ki letos tekmujejo v republiški ligi, se marljivo pripravljajo na težka tekmovanja. Predvidena so tudi tekmova- poeameznih okrajih, naj bi po predlogu omenjenega ekonomskega odbora prevzeli okrajni komiteji Ljudske mladine. Večinoma okrajev je predlog z odobravanjem pozdravila, saj so zdravstveno-socialni problemi srednješolske mladine zelo pereči, le da žal doslej ni nihče zbiral teh podatkov med dijaki, ker bi potem gotovo naletela predlagana akcija na še večje razumevanje. Republiški svet za zdravstvo in socialno politiko je akcijo priporočil okrajem ter jim je predlagal, naj po možnosti zagotovijo brezplačno zdravstveno varstvo za dijake srednjih šol. Potrebno bi bilo, da posvetimo eocialno-zdravstvenim prilikam dijakov več skrbi. Nadarjenim dijakom moramo omogočiti študij in jih rešiti zdravstvenih neprilik ter najti sredstva za štipendiranje. Celjski okraj je na primer razpisal samo okoli 20 štipendij, medtem ko je na ljubljanski Tehnični srednji šoli 80 dijakov iz tega okraja, na vseh ljubljanski šolah pa celo preko 300. Čeprav dovoljuje nova uredba najvišje štipendije 4000 dinarjev za srednješolce, je bila oskrbnina v internatih že v lanskem letu večinoma po 5300 dinarjev, letos pa jo bodo po Izjavah nekaterih upravnikov dijaških domov povišali še za 500 dinarjev. Omenjena akcija je le eden izmed poskusov reševanja socialno - zdravstvenih problemov med dijaki, kaže pa, da tudi mladina ne bo držala križem rok, saj pripravlja v Ljubljani nekakšno mladinsko podjetje, ki naj bi z izdelovanjem najrazličnejših predmetov, katere industrija ne izdeluje in ne zahtevajo strokovne delovne sile, omogočila zaslužek socialno šibkim dijakom. Novi strokovni kadri so interes vse družbe in zato bi bilo prav, da se tudi za njihove socialne in zdravstvene prilike bolj kot doslej zanima vsa skupnost. D. J. nja v odbojki to košarki to velike meddruštvene moto dirka V dvorani Prosvetnega doma je na otvoritvenem programu koncert domačega orkestra in pevskega zbora. Za sodelovanje so pridobili Veseli večer Radia Ljubljana, vokalni oktet, koncert opernih arij s sodelovanjem priljubljenega tenorista Rudolfa Francia in prvakov ljubljanske opere, nadalje imajo na programu gledališka dela in telovadno akademijo s sodelovanjem vrhunskih telovadcev. Na razstavišču bodo igrale godbe na pihala in priznani orkestri. S tem v zvezi bo urejeno tudi obširno zabavišče s plesom, dobro prehrano ta pristno pijačo najboljših vinogradniških predelov. Velike možnosti za izlete v brežiški okolici Za številne obiskovalce bo v svečano okrašenih in gostoljubno razpoloženih Brežicah vsestransko preskrbljeno. Posamezni obiskovalci in kolektivne skupine, ki pridejo na razstavo, si bodo lahko ogledali zanimivi Posavski muzej v Brežicah in napravili izlete v Kumrovec, Čateške topilce, Bizeljsko, prijazne Pišece, v Mokrice in druge lepe Izletniške kraje brežiške okolice. Avtobusne in vlakovne zveze so zelo ugodne. Pričakujejo, da bo II. Posavski teden v Brežicah na osnovi skrbnih priprav dobro uspeL TOM. Znižanje cen tudi v Skoplju Zaradi dovoza velikih količin kmetijskih pridelkov so cene nekaterim od njih naglo padle. Tako- je cena lubenicam padla od 30 na 20 din za kg. Kmetje so znižali cene krompirju od 5 do 10 din ter ga prodajali po 30 do 35 din predvsem zaradi intervencije mestnega podjetja za promet * sadjem in povrtnino »Jagoda«, ki je prodajalo krompir od 20 do 25 din za kilogram. Paprike prodajajo po 20 do 25 din ter znaša znižanje 10 din, medtem ko se gibljejo cene paradižniku med 10 in 20 din za kg. Prav tako je padla zaradi velike ponudbe v preteklem tednu tudi cena rižu, ki ga sedaj prodajajo v Kumanovem po 150 namesto po 170 din, kot je bilo to preje. Za 20 din ceneje pri enem kilogramu prodajajo riž tudi v Tetovem, v Prilepu pa 10 din ceneje kot v preteklem tednu. Cena pšenici pa se je znižala za 5 din pri kilogramu v Titovem Velesu in Skoplju, do 15 din pri kilogramu v Kumanovem itd. Cene živini in mesu so ostale nespremenjene. V Bitolju so bile cene v preteklem tednu brez večjih sprememb, medtem ko se je ponudba nekoliko zmanjšala pri belih žitih, kar pa ni vplivalo na njihovo ceno. Cene mleku, mlečnim proizvodom, jajcem in mesu so ostale nespremenjene. Akcija za soclaiio zavarovanje srednješolcev Ekonomski odbor pri Okrajnem komiteju Ljudske mladine v Ljubljani je v začetku junija pričel akcijo za socialno zavarovanje ljubljanskih srednješolcev, ki se je razširila v akcijo za zavarovanje vseh dijakov v republiki. Predlagajo, naj se v novih okrajih formirajo dijaški zdravstveni fondi, v katere naj prispevajo po 100 dinarjev na leto vsi dijaki gimnazij in srednjih strokovnih šol, ostalo vsoto 1500 din pa naj prispevajo okraji, oziroma starši koristnikov zavarovanja po sledeči lestvici: dijaki iz družin, ki imajo manj kot 750 dinarjev letnega davka naj bodo oproščeni plačevanja pristojbine in naj zanje prispeva okraj po 1500 dinarjev, iz družin, katere plačajo do 50.000 din letnega davka, naj prispevajo letno 500 dinarjev, družine, ki pa imajo do 100.000 din davka, naj plačajo letno 1000 dinarjev, z nad 100.000 din davka pa celotno pristojbino 1500 din. Ti zneski niso davčne osnove, pač ČE BI RAD TELEFONIRAL, PA. hotel telefonirati iz govorilnice na peronu, sem ugotovil, da telefon ni uporaben. Dvignil sem slušalko, spustil po navodilu v odprtino dva nova kovanca po 5 din ter zavrtel številke, toda slušalka je oddajala še vedno isti zvok kot prej. Ko sem jo odložil, nisem dobil kovancev nazaj. To se mi je primerilo že trikrat v zadnjih štirinajstih dneh. Povprašal sem, kako je z avtomatom, pa so mi dejali, da se večkrat pokvari. Mislim, da bi morali odgovorni uslužbenci pošte, ki skrbe za javne telefonske govorilnice v Ljubljani, bolj pogosto kontrolirati delovanje avtomatov, da ne bi ostal telefon neuporaben celo po nekaj dni na tako prometnem mestu, kot je peron ljubljanskega kolodvora. -sč Ljubljana bo v bližnji prihodnosti dobila več novih javnih telefonskih govorilnic ter bo s tem poštna uprava zelo ustregla prebivalcem v mestu, izmed katerih se mnogi dostikrat ne morejo hitro poslužiti telefona, kar bi bilo v sedanjem obdobju tehničnega razvoja in napredka zelo zaželeno. Toda tudi s sedanjimi redko razmeščenimi javnimi telefonskimi govorilnicami so nepotrebne težave, katere povzročajo upravičeno nevoljo pri ljudeh, ki bi radi uporabili telefon za nujno sporočilo. Pred nekaj dnevi sem čakal na ljubljanski postaji na gorenjski vlak. Zvedel sem, da ima polurno zamudo in ker sem imel nujen sestanek, sem hotel sporočiti po telefonu, da se bom zakasnil. Toda ko sem pa višina plačanih davkov v letu. Na ta način dobljena sredstva bi v Ljubljani zadoščala, da vsi srednješolci uživajo ugodnosti zavarovancev, kajti doslej je bilo zavarovanih le nekaj nad 70% dijakov. Polovica plačevanja zdravniške oskrbe dijakov je že itak zagotovljena, čeprav to v praksi niso popolnoma izvajali. V tej akciji gre predvsem za zavarovanje kmečkih in obrtniških dijakov, ki doslej niso bili zavarovani, razširi pa se tudi na štipendiste, čeprav so že zavarovani z odredbo, ki jo Je doslej popolnoma Izvajalo le 5 okrajev. Sredstva, ki jih bodo dajali okraji omenjenim fondom niso neko novo finančno breme za okraje, temveč samo potrebna izpopolnitev že zagotovljenih olajšav po uredbi. (Uradni list FLRJ št. 56/48). Pri posameznih okrajih bo sicer treba izdelati posebne kalkulacije, ki pa se ne bodo bistveno razlikovale od ljubljanskih. Iniciativo za ustanovitev fondov pri Èli ГамГГЛ ■% ; > Mariborska Opera in Filharmonija Mariborska Opera Je ▼ pretekli sezoni 1954/56 dosegla prav gotovo največ, kar je bilo v danih prilikah mogoče doseči: po relativni ustalitvi svojih umetniških ansamblov, po resnem in trdem delu je uvodoma nadvse uspešno nastopila pred šestde-Eettisočglavo množico na Ostrožnem, sodelovala pri 20. obletnici »Ljudske pravice« v Lendavi, izvedla 7 opernih oziroma baletnih premier ter tik pred zaključkom sezone gostovala z velikim uspehom še v Celovcu. Zlasti zadnji nastop v tujini je dal kolektivu zadoščenje za njegovo umetniško prizadevanje, za doseženi nivo in uspehe. Tudi statistični pregled vseh izvedenih predstav v sezoni, ki je dal za mariborske prilike visoko številko 139, preseneča, sad to številka presega vsa najuspešnejša povojna leta vsaj za 14 predstav. Uspeh mariborskega opernega kolektiva je tem večji, če vemo, da je bilo vse to delo opravljeno s 17 solisti, le s 3 dirigenti, Cirilam Cvetkom, obenem direktorjem ustanove, Heribertom Svetelom in Jakovom Cipcljem kot gostom, ki so morali biti Istočasno tudi korepetitorji svojih predstav od bralnih preko ansamblskih vaj do aranžirk, brez stalnega režiserja in takó-rekoč tudi brez koreografa. Vsa manjkajoča vodstvena mesta so izpolnjevali gostje, iz Ljubljane in Zagreba oziroma Sarajeva. Problem vodstvenega umetniškega kadra je pravzaprav v mariborski operi pereč že vsa leta po osvoboditvi. Vselej so ga morali reševati gostje, kar je seveda močno vplivalo na normalni potek dela v ustanovi, na repertoarno politiko in ne nazadnje na stalni umetniški kader. Čeprav prinašajo gostovanja nebroj nevšečnosti, odvisnosti od dela drugih ustanov itd. itd., je vendarle delo z renomi-ranimi gosti, režiserji, koreografi ali dirigenti (C. Debevec, H. Leskošek, VI. Habunek, Ivelja I. in dr.), v umetniško vzgojnem smislu bilo vsaj doslej zelo uspešno. Prav zaradi tega se je mariborski Operi tudi posrečilo, da je bila š svojimi predstavami daleč od provincializma, da je z izenačenostjo svojega ansambla presenetila marsikaterega domačega in tujega obiskovalca. Vendar, gledališče je živa ustanova, kjer vse neprestano vre, prihaja, odhaja, odpoveduje ... Zagotovitev vodstvenega umetniškega kadra za vsako novo sezono je zatorej ena najvažnejših nalog slehernega opernega vodstva, še posebej v Mariboru. Že ob koncu prejšnje sezone sta bila za to angažirana nova dirigenta, sprejeta nova koreografka, ki je uspešno gostovala v sezoni 1954/55, zagotovljeno je bilo sodelovanje gostov, brez katerih mariborska Opera ne more živeti; pri vsem tem pa ni bil pozabljen mladi kader: že takoj v začetku novega leta bo lahko debutirala nova koloratuifca, preizkušen bo mlad tenor Itd. V kadrovskem pogledu je torej delo v novi sezoni zagotovljeno. Repertoar vsake operne hiše Je pravi odraz hotenja umetniškega kolektiva, njegove sposobnosti, možnosti in sredstev, ki so na razpolago, ter v neki meri tudi okusa opernega občinstva oziroma njegovega kulturnega nivoja. Slednje je zlasti pomembno v Mariboru, ki že toliko let sistematično vzgaja svoje poslušalce, predvsem mlajše: delavsko in obrtniško mladino (ZlS, TAM), da ne govorim o srednješolcih, ki so sploh naj-hvaležnejša poblika, tako v Operi kakor na koncertih. Letošnji repertoar mariborske Opere je v novi sezoni bil že prediskutiran in sprejet po opernem odboru SNG v Mariboru; upošteval je vse zgoraj navedene momente, poleg vseh pa še dejstvo, da je nova sezona jubilejna: minilo je namreč deset let, odkaT v Mariboru spet deluje slovenska Opera. V tem smislu bo novo sezono odprl Gotovčev »Ero z onega sveta«, v tem smislu je programirano eno od slovenskih opernih del, ali Poličev »Deseti brat« ali Švarov »Prešeren«, v tem smislu bo v Mariboru tudi krstna predstava novega baletnega dela Marjana Kozine. Slovenski oziroma jugoslovanski operni tvornosti je bil torej določen precejšen odstotek, kar je z ozirom na jubilej gledališča samega in na deseto obletnico svobodne države gotovo upravičeno. Od ostalih del slovanske in svetovne operne literature bo v prihodnji sezoni v Mariboru izveden balet sovjetskega skladatelja Asafjeva »Bahčisarajski vodnjak«, Mozartova »Figarova svatba«, ki je bila v glavnem naštudirana že v pretekli sezoni, pa iz finančnih razlogov premaknjena v novo sezono, Giordanov »Andre Chennier«, Verdijevo delo »Moč usode«, Rossinijeva standardna opera »Seviljski brivec« ter predvidoma Au-berjev »Fra Diavolo« ali Suter-meistrov »Razkolnikov«. Zlasti slednje delo predstavlja za Maribor veliko postavko: z njim bo prvič v Jugoslaviji izvedeno moderno delo švicarskega skladatelja, ki si je s svojim »Romeom« pridobil tudi pri nas pomembno mesto. Predviden repertoarni načrt nagiba morda malo preveč v smer komične opere, vsekakor pa je v njem lepo sorazmerje klasične, romantične in novejše operne tvornosti, pri čemer ima — kakor že omenjeno — poseben akcent domača literatura. Zastavljene naloge nikakor niso lahke, opravil jih bo lahko ansambel le tedaj, če bo tudi v novi sezoni delal z enako prizadevnostjo, poletom in požrtvovalnostjo kakor v pretekli sezoni. Tega pa mariborska kulturna javnost vsekakor pričakuje. Delo mariborske Filharmonije je tesno povezano z delom Opere. Razlogi za to so dovolj jasni in menda tudi znani: v celoti je orkester mariborske Opere vključen v ansambel mariborske Filharmonije. Orkester Opere prevzema tako poleg svojega rednega dela v gledališču vsako sezono na skrb tudi izvedbo simfoničnih koncertov, ki so važno dopolnilo v mariborskem glasbenem življenju. Vodstvo mariborske Fffi;;. nije je v preteklih dveh nah močno razgibalo tak: ansambel kakor tudi mar: ■' publiko. Prvič so bili v: poleg domačih dirigente-" drugi jugoslovanski ozirom; zemski dirigenti. (S. H. J. Cipci, R.P. Chouteaul. je bil izveden koncertni - . ki je dal koristne pobude zi doče delo. po osvoboditvi -v preteklih treh sezonah :-spet izvedena velika v;:; instrumentalna dela, Verč »Requiem«, Dvoršakov ški ženin«, Papandopulova i; janka«, »Majka Knežp: prvič so bili uvedeni k -za mladino, skrbno in prokomentirani. In ker so <3c«; Mariboru še ni posrečilo usn viti polprofesionalnega veh' ga ansambla, ki bi ne hrv po stopinjah sindikalni:; no-umetniških društev, v-stremel k višjim ciljem ir Sl gam, je bil prvič v okviru angažiran tudi zbor ms h-Opere; ob njegovem koncertu klasičnih m; r (dirigiral je S. Zlatič! v ? sicer ni bila polna. Na praznine so kar zevale! v® pokazal je pot, ki b! jo hii: trebno hoditi, izpolnil j? -vrzel, navdušil je mri • občinstvo, da je po k ri; sporedu obsedelo v d terjalo dodatke. Kljub vsem neugoriin četnim težavam je tr tako vodstvu kakor ir samim, da je potrebno ; d-nadaljevati. Potrpeti j bombastičnih fraz in ki' : i ritemu nerazumevanju : krogov, ki so doslej strani. Nadaljevati s k mladino, nadaljevati z skimi koncerti, nada!; s -takimi vokalnimi ker kršen je bil oni v preriti zoni. Angažirani so dirigenti, ki bodo v mr glasbeno življenje pri h polet, novo interpret vabljeni so bili novi ; prvimi je zlasti pol: niti skladatelja Borisa i pula in B. Leskovca, gimi italijansko violin Carmirelli, francoske. Jurija Bukoffa, od ri M. Lipovška in J. Stani; n У pretekli sezoni je : nični orkester izvedel v set koncertov (pri tem : slavnostne akademije mostni nastopi). Važno : tudi v novi sezoni dosed; ko število prav tako fcv koncertov, kakor v P re; zoni. Več verjetno ob d' pogojih dela v Operi ne goče doseči, ali pa bi 1; vplivala na kvaliteto, h s tem bo doseženo ogr ne Spominski kam Janezu Trdini V nedeljo dopoldne je bila v Mengšu spominska počastitev slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Ob 125. letnici njegovega rojstva in 50 letnici smrti so domačini postavili svojemu rojaku, na prijetno urejenem prostoru nasproti rojstne hiše, dostojen spomenik. Poleg številnega prebivalstva in skupine slavistov, so se svečanosti udeležili predstojnik Slovanskega inštituta na ljubljanski univerzi dr. A. Slodnjak, zastopnik republiškega Sveta za prosveto in kulturo Stane Melihar, zastopnik Slavističnega društva ter predstavniki krajevne oblasti in množičnih organizacij. Po uvodnem pozdravu predsednika iniciativnega odbora za postavitev spomenika je go- voril prof. dr. A. Sri daljšem govoru je r približal dobo in ra: katerih je živel siati! udaril njegovo dosie: boju z absolutizmom E ga režima in kašne j* osemdesetih letih — pr Ijavljanju ostankov 7 gospode v slovenskem ; nem življenju, kar se " kaže v pisateljevi tvornosti. Ob zaključki je dr. A. Slodnjak odk lief Janeza Trdine. Z ubrano pesmijo ■' pisateljevega drugega vanja poklonil njegove" minu novomeški mošk: zbor. Po polaganju ver slavnost zaključila godba na pihala. Ati so cene za tuje turiste res prenizkei Večkrat je slišati kritične pripombe, češ da so cene za inozemske turiste prenizke, da ino-zemci za iste usluge plačajo manj dinarjev, kot domači gostje in podobno. Koliko inozemski turisti dejansko plačajo in ali v resnici ali samo navidezno plačajo manj kot domači gostje, bi bilo treba prej šele ugotavljati, ker ne gre za zgolj navadno plačevanje v dinarjih, temveč je bil dinarski znesek obenem pokrit tudi z valuto, ki je drugačna od dinarja. Gre torej za razumevanje nekaterih odnosov v gospodarstvu in za razumevanje naše politike v razvijanju in utrjevanju turizma ter koristi, ki jih ima od tega naša skupnost sploh. Nam je nenehni razvoj in napredek turizma neobhodno potreben. Potreben nam je zaradi tega, ker s prilivom tujih deviz čvrste valute ustvarja naša dr-, lava materialne terjatve v inozemstvu. Glede priliva deviz pa Je bil turizem kot gospodarska panoga na enem od prvih mest v našem gospodarstvu in s tem državi veliko doprinaša. Te naše terjatve v inozemstvu pa so po-Oaemhne toliko bolj, ker niso bile ustvarjene z našim izvozom, temveč z nudenjem turističnih mstIK in storitev. Vse to so predmeti turizma pred drugimi go-£odarskmri panogami. Zaradi tega, kot že rečeno, država ne more iti mimo tega, da ne Di razvijala turizma. Čim pa ona razvija turizem, ki je v bistvu neke vrste zunanja trgovina z uslugami in storitvami raznim gostom, tedaj je gotovo, da na tem trgu zadene na turizem drugih držav, ki prav tako kot naš, nudi svoje usluge in storitve po določenih cenah. Z drugo besedo, cene turističnim uslugam in storitvam se formirajo ob mednarodni ponudbi in povpraševanju ter konkurenci. V turizmu lahko torej dosegamo približno enake cene kot drugi konkurenti, zlasti naše sosedne države (Avstrija, Italija). Kolikšno ceno bo torej plačal tuji turist pri nas v dinarjih, je odvisno prvič od tega, kakšno ceno bomo dosegli na mednarodnem trgu pri ponudbi svojih turističnih uslug in storitev, drugič pa od tega, kakšen bo tečaj, po katerem bo tuja valuta zamenjana v naš dinar. Glede doseganja cen na mednarodnem trgu, naj navedemo nekaj konkretnih primerov. Najdražji hotel A kategorije Schloss Velden ob Vrbskem jezeru na Koroškem ima naslednje cene: penzion z eno- in dvoposteljno sobo izven sezone stane 850 do 1050 din dnevno, v sezoni pa st^ne kompletni penzion v enoposteljni sobi 1100 do 1500 dinarjev, v dvoposteljni sobi pa 1000 do 1500 din. Navedeni hotel je podoben našemu hotelu Toplice na Bledu. Penzion v Toplicah pa stane v sezoni 1020 do 1320 din (soba z eno posteljo) ter 1060 do 1270 din (soba z dvema posteljama). Izven sezone pa je cena v Toplicah za 10 odstotkov nižja od one, ki velja za glavno sezono. Kot vidimo je pri nas nekoliko cenejše, vendar pa bistvenih razlik ni, zlasti ne glede spodnje meje cene penzionu, ki je v obeh hotelih praktično vzeto ista, medtem ko so Toplice izven sezone dražje. Hotel Kärtnerhof spada v C kategorijo in je podoben našemu Park hotelu na Bledu, kateri spada v B kategorijo. V prvo navedenem hotelu stane penzion v eno- in dvoposteljni sobi izven sezone 450 do 500 din, v sezoni pa 620 do 750 din, medtem ko stane isti penzion v Park hotelu v sezoni 900 do 1000 din, izven sezone pa 10 odstotkov manj. Približno isto sliko dobimo pri primerjavi cen v planin- skih in zdraviliških krajih s pripombo, da so naše cene v zdraviliških krajih višje od avstrijskih. V hotelu Savoia Splendido, ki se nahaja ob nekem jezeru v Italiji in je podoben našemu Park hotelu na Bledu, spada v B kategorijo (naša kategorija A), stane penzion v sezoni 1200 do 1400 din. Penzioni v planinskih krajih pa so dražji kot pri nas. Pripomniti moramo, da pri doseganju višjih ali nižjih cen na mednarodnem trgu igrajo veliko vlogo tudi pogoji, oprema, udobnost in drugo. Tako je večkrat Inozemski hotel C kategorije bolj podoben ali enak našemu hotelu B kategorije kot gostinskemu objektu C kategorije pri nas. Cene turističnim uslugam in storitvam, ki jih dosegamo v mednarodni konkurenci, torej ne morejo biti in tudi niso odvisne zgolj od naše volje in naših želja. Rekli smo že, da je cena, ki jo bo turist plačal v dinarjih, odvisna od tečaja, p« katerem se tuja valuta zamenjava za naš dinar. Pri tej zamenjavi pa je mogoče, da bi turist plačal manj kot znaša cena uslug, izražena v dinarjih. V tem primeru podjetje, ki nudi turistične usluge, ne bi krilo svojih dinarskih izdatkov in bi zabeležilo dinarsko izgubo v svojem notranjem poslovanju. To pa seveda ne pomeni, da je s tem nastala že tudi izguba za skupnost. Znano nam je tudi, da je država stimulirala razvoj turizma s tem, da je tovrstnim podjetjem priznavala tudi določeno razliko v dinarjih na uradni tečaj. Na primer: uradni tečaj za dolar je bil 1:300. Država pa je podjetjem priznavala ne le 300 din za en dolar, temveč precej več. Na ta način so podjetja dosegala v dinarjih precej višjo ceno od tiste, ki je veljala za domače goste. Kaj Je sedaj resnica, ali so tuji turisti plačevali manj ali več, kot domači gostje? Kot vidimo, na to vprašanje ne smemo iskati odgovora v tem, koliko dinarjev plača tuji turist po uradnem tečaju temveč moramo dobiti pravilen odgovor le, če je razmerje med domačo in tujo valuto pravilno postavljeno in če pravilno ugotovimo, oziroma primerjamo vrednost terjatve, ki je nastala v inozemstvu za našo državo z vrednostjo materiala, ki je bil potrošen pri dajanju turističnih uslug in storitev. Z drugimi besedami, kakšno protivrednost lahko v inozemstvu dobimo ali kaj lahko v inozemstvu kupimo za en dolar. Ali bi ta vrednost pri nas znašala več ali manj kot 300 din, kolikor pri nas velja dolar? Zato je povsem mogoče, da smo v inozemstvu pridobili večje terjatve, kot pa se to sliši v dinarjih. —Iz tega je razvidno, da ni važno samo nominalno razmerje med vrednostjo dveh valut, temveč je predvsem važno to, ali to nominalno razmerje ustreza tudi stvarni vrednosti teh valut. Le v primeru, da bi razmerje 300 din za en dolar prikazovalo tudi stvarno vrednost dolarja, bi lahko trdili, da tuji turist plača tudi dejansko in ne samo nominalno mapj kot domači gost. Giede na to bi lahko govorili o raznih možnostih izenačenja domačega gosta s tujim. C« hočemo torej pospeševati razvoj turizma zaradi ekonom- sko političnih koristi, ;c ;:i postaviti vprašanje ne »sl!;-plačajo premalo ali P-'ev' temveč, kako doseči v turu ugodnejše cene, kateri U danes pri nas še niso izpo.r.r da bi mogli v mednarodn: s kurenci dosegati višje cene so današnje, ali naš turizem : di poleg naravnih in drugoj ev, tudi vse tiste ugoet ki jih nudi turizem drugi žav itd., itd. Nominalno nižja dinarska na turističnim storitvam za : ce ne predstavlja dejanske e de za našo skupnost. Prava ; da za skupnost nastaja šele tem, če naši državi ne bi us: ustvariti nikakršne terjatve inozemstvu, ko bi na P inozemski turist pritihota; našo državo razno blago iu tukaj mimo carine prodal, z kupičkom pa lepo in počen: vel. V takem primeru bi bJ kradel nftši skupnosti prav pred ust. Približno tako je stvar s nami v gostinstvu za tuje ste gledana z ekonomsko-po’-ne plati. Nekaj drugega P2 idejno politična stran tur oziroma odnosa do turistov katerem je bilo prav tako vora v zadnjem času. O tem morda kd,ij pozneje. Z-e Indijanske zgodbe j F. COOPRA i P sa m Ш m IDI M © m ICC, Al n (rini £ Riše MIKI MUSTER BADIO Medved se Je zibal sem In tja In nekaj godrnjal, pa ni kazal sovražnih namenov. Mingo ga je imel . r>.;em praznoverju za prikazen zlega duha, verjetno tistega, ki je žensko uročil z boleznijo, in si je 'JI, da ga bo imenitni francoski vrač že zagovoril pregnal, major pa je menil, da je medved pač udo-jn, čeprav mu takšna druščina ni nič kaj dišala. Ш. Se bolj tesno ga je obilo pri sren, ko je videl, da se je mrcina napotila za njima In da se je celo zrinila v kočo, še preden sta mogla za seboj zapreti vhod. Že prvi pogled na bolnico je majorja prepričal, da je brez slehernega upanja zapisana smrti. Ob njenem vznožju je sedel Gamut ln Izvabljal iz svoje piščali čudovite napeve, da bi ji lajšal zadnje ure. 102. To je bBo vse, kar je vedel storiti, ko so ga poklicali k bolnici. Morda je sam nekoliko verjel, da bo s svojo glasbo pregnal zle duhove. Ko pa je v kolibi nenadoma zagledal medveda, se mu je pesem pri priči utrgala. In nemudoma je pobral šila In kopita, ne da bi poskusil ukrotiti zver s svojo umetnostjo. Utegnil je le še majorju zašepetati, da je Alice v bližini. SE NEKAJ isplozija granate sdi mesta -prav obstojajo strogi predpisa je treba sleherno najdbo ■plodiranih granat in podob-izstrelkov prijaviti pristoj-organcm oziroma naj bližji . Ljudske milice, se še ved-u j dej o neprevidni ali lahkoti ljudje, ki zaradi borih dinarjev, ki jih utegnejo POMURJA ndavske opekarne, ki imajo begate zaloge najboljše gline, v bližnji bodočnosti poipol-i modernizirane. V okolici nave je namreč do-volj take iz katere bo mogoče izde-. najbolj kakovostno opeko. ..ičije v lendavskih opekar-bodo po predračunu znašale . ILjonov dinarjev. Ta znesek bo -poplačan že v nekaj letih, testo dosedanjih 1,650.000 ko-peke, bodo namreč lendav-•pekarne po opravljenih delih i .ie letno 3,5 milijonov kom. tke, kar je za 112% več, kot . Okrajni ljudski odbor v .pski Soboti je že dal jamstva najem potrebnih kreditov. * Tankova, kl je važno gospodarji in kulturno središče dela Po-.rja, bo v kratkem dobila novo i turno dvorano. Dvorana bo in a -pridobitev za Cankovo zla-. ker je Cankova ob letošnjem L ne . a -. staje dobila tudi elektriko. Zs i užni dom je že dograjen, ocrebne so le še notranje uredit-Za dograditev kulturne dvo-ne v zadružnem domu so zbrale ma sredstva razne organiza-. predvsem »Partizan«, IZUD SZDL. Socialistična zveza je n -jdarala tudi nabiralno akcijo prebivalstvom, ki je prine-. lepe vsote. * Po osvoboditvi so v Tišini pri .skl Soboti začeli na okrog 4 /eftkflnt, izsekanem zemljišču .evati drevesnico, ki si je v ...jih letih pridobila sloves *. ne drevesnice ne samo v naši . av., ampak tudi v inozemstvu, urevesnici gojijo okrog 40 raz-._h vrst listavcev in iglavcev, -d njimi tudi nekaj žlahtnih: --2Č1 bor, črn: oreh, rdeči amerl-. hrast, pa tudi tulipanovec, ki s.cer okrasno drevo, ki ga pa ta: njegove nagle rasti in iz-s tu ega lesa predvidevajo tudi . razna pogozdovanja. V areves-. ^ oj e tudi raznovrstno okras-) grmičevje in drevesa za par-orevorede in domače vrtove, - resnica dobavlja vsako leto na -:e;:isoce sadik raznim naročni-л v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji Makedoniji, črni oreh pa izva--uai v druge države. * Novi občinski ljudski odbor v Mraki Soboti, ki zastopa obcnoč-blvših občin Murska Sobota, i-na, Puconci in del občin Mač-- vai in Bodonci, šteje skupaj 40 ibomikov. Te odbornike čaka .-.ernibno in odgovorno delo. saj soboiSuca občina najmočnejša v smu-rju. Zato so občinski odbor-sklenili pri svojem delu tes-- sodelovali z odborniki SZDL hi območja soboške občine. Tak -..pen sestanek odbornikov ob-č_,kcega ljudskega odbora in oZDL bo tudi te dni v zvezi s statutom soboške občine, kjer se b-'do odborniki o statutu prej, V- t'-ien bo sprejet, temeljito pogo-Voräi. * C&atjCai ljudski odbor v Murski Sobota je na predlog Sveta za prosveto in kulturo ustanovil v burska Soboti muzej in pa študijsko knjižnico. Oba zavoda sta Že ■sAČeia z delom. Pomurje je namreč izredno bogato na raznih še-iah in običajih; v tem delu Slo-venij« pa so tudi gradovi in cerkve, ki so dragoceni kulturni in a:?odovlnslki epomeniki. Prav tako J« v Prekmurju precej najdb — izkopanin. Zaradi nepoučenosti ljudi pa se je mnogo takih drago-ceain najdb že izgubilo. Razne izkopanine, na katere so ljudje naletel; bodisi pri kopanju temeljev гз hiše, bodisi pri delih na polju. so zavrgli, ker niso poznali njihove vrednosti. Naloga novo ustanovljenega zavoda bo, da bo ljudi — zlasti preko prosvetnih delavcev — opozarjal na vrednost takih najdb in zbral razne dragocenosti iz preteklih časov, ki so ie raztresene po prekmurskih dotti ovih. H. IZ ŠKOFJE LOKE Te^prjenja se je letos v Škofji Loki zelo razmahnilo, zlasti med kriško mladino in vajenci. To nanošenje se je pokazalo tudi v tu-Ä*UÄnem tednu, ko so tudi taborniki proslavili pomembnost tega tedna s kulturnim programom ob tabornem ognju. Ob tej priložnosti je izročil v imenu občine predsednik mestnega odbora SZDL tov. Žakelj tabornikom lep prapor. Preteklo soboto je kulturno umetniško društvo »Tone Šifrer« pripravilo kulturno prireditev v počastitev Turističnega tedna. Na prostem so pred šolskim poslopjem prikazal» bogato zgodovino e&ofje Loke od najstarejše dobe *$0 današnjih dni v resni in zabav-m obUki, v pristni loški govorici. dobiti za staro železo, spravljajo v nevarnost ne samo sebe, marveč tudi okolico. Tak primer se je pripetil v nedeljo pozno popolno sredi Maribora. Ob bregovih in v strugi Drave je še vedno nekaj neeksplodiranih granat iz druge svetovne vojne. Za njimi stikajo razni nabiralci starega železa in jih zlasti ob nizkem stanju vode spravljajo na dan. Tako sta tudi 27-letni Milan Žnidarič in 30-iet-ni Janez Novak, oba iz Maribora našla več neeksplodiranih granat in jih v nedeljo začela že dopoldne na bregu Drave, v neposredni bližini državnega mostu, razbijati in demontirati. To dopoldne sta s kleščami, kladivom in železnimi drogovi razbila in demontirana že dve granatL Popoldne okrog 16. ure sta se spravila na tretjo. Misleč, da bo šlo vse po sreči kakor prej, sta postala še bolj neprevidna. Nenadoma pa je nastala huda detonacija in oba sta obležala hudo razmesarjena v mlaki krvi. Ljudje, ki so šli ob tem času čez most, so sprva mislili, da je eksplodirala kaka letalska bomba. Nekateri so začeli bežati, drugi pa so stekli pod most in priskočila ponesrečencema na pomoč. Reševalci so ju z avtomobilom hitro prepeljali v bolnišnico, kjer se Žnidarič še vedno bori s smrtjo, Novak pa ima poškodbe. Na kraju nesreče so našli £e tri cele granate in je vsa sreča, da niso tudi te eksplodirale. Ta tragtčni (dogodek, naj bo ponovno resno svarilo vsem, ki nalete na granate in druge izstrelke iz pretekle vojne, da se jih ne dotikajo, marveč o najdbi takoj obvestijo pristojne oblasti. K, O. Kdo bi mu verjel... Žagar Ernest, krojaški pomočnik pri podjetju »Model« v Ljubljani je 1. julija zvečer pred Domom JLA v Ljubljani vzel zen-sko kolo. vredno 30.000 din. Zagovarjal se je, da je našel kom na Resljevi cesti in ga je hote, odpeljati na Tajništvo za notranje zadeve. Ljudje, ki so ga odkrdi in izročili organu LM, so pa izpovedali, da je bežal s kolesom m da jim je ves zmeden dajal različne izgovore. 2agar je bil že prej kaznovan, ker ni hotel vzdrževati svojega otroka, čeravno ima lep zaslužek. Sodišče ni našlo olajševalnih okolnosti in ga je obsodilo na S mesecev zapora. N. Vzela sta si pravico, ki jima ne gre M. I. in P. F. predsednik in član hišnega sveta v Gradišču 11. v Ljubljani sta vdrla v stanovanje Z. M., da bi omogočila vodnemu inštalaterju preurediti kopalnico v stanovanju Z. M. v stranišče za neko drugo stranko v stanovanju. Za svoj postopek nista imele nobene odobritve odnosno dovoljenja pristojnega organa. V upravnem sporu med hišnim svetom in stranko Z. M. ni bila izdana še nobena odločba, po kateri bi se lahko imenovana stranka utesnila. Obsojena sta bila na 4500 dinarjev denarne kazni in 1800 din povprečnine. Denarna kazen i e bila izrečena pogojno za dobo dveh let. N- Nesreča pri razstreljevanju Pri razstreljevanju skal v kamnolomu granita v bližini Oplotnice se je 1. avgusta pripetila nesreča. pri kateri sta dobila telesne poškodbe ln opekline delavca Leskovar Jože iz Oplotnice in Juhart Anton iz Keblja. Leskovar je s smodnikom polnil vrtamne, pripravljene za razstrelitev skal. Ko je vlagal tretji naboj smodnika, je ta iz nepojasnjenega vzroka eksplodiral. Eksplozija «e minerja Leskovarja poškodovala na rokah in nogah, Juharta, Ki je pri delu pomagal, pa je opeklo po telesu. Oba ponesrečena delavca so odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. —K Vino je »krstil« Kaj vse že prodajajo pod nazivom »vino«! Od navadnega umetnega vina pa do »originalnega«, zalitega z vodo. Ubogi potrošniki, kaj vse morajo piti in še drago plačati! Niso bili redki primeri, da je tržna inšpekcja odkrila »krščeno« vino. Nekaterim neodgovornim gostilničarjem in prekupčevalcem je pač vseeno, kako bodo potrošniki z vinom zadovoljni, saj vedo, da bo tudi slabše vino »šlo« za drag denar v promet. Priznati je trebi, da je večja ponudba srbskih in dalmatinskih vin ugodno vplivala na cene vinu. To konkurenco so potrošniki ugodno sprejeli, saj so za več kot 50.— din ceneje dobili liter kar dobrega vina. Vse bi bilo v redu, da niso posamezni vinski trgovci začeli izkoriščati ugodno konjunkturo in so pod nazivom »pristno srbsko vino« začeli prodajati baš »svašta«. V Ljubljani, v Rožni dolini cesta П, Štev. 36, J? j« toonec leta 19*4. ut c boril s polnimi sodi srbečega vina STANKOVIČ VOJISLAV iz Mofcranja, Slabija. V želji za Vttfisto do*>«teom Je v sod ba- lega vina dolil kar 20 odstotkov vode, tako da je iz 373 litrov vina »pridelal« kar 447 litrov »špricarja«, ter ga je hotel prodati kot pravo vino. Vmes pa je posegla tržna inšpekcija MLO Ljubljana, ki je vzela vzorec vina in z analizo ugotovila izdaten dodatek vode vinu. Za to dejanje se je Stankovič zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Poskušal se je izvleči s trditvijo, da sod, iz katerega je vzela vzorec tržna inspekcija, ni bil njegov ln da nt vedel, kakšno vino mu Je sosed dal v prodajo. Izkazalo pa se je, da je ne samo vedel, kakšno vino je pripeljal, ampak tudi, da je prav njegova »zasluga« za krščeno vino. Zaradi poskusa goljufanja je bil obsojen na 3 meseca zapora pogojno za dobo l leta. V. Zaradi sovraštva jo je napadla Pred časom je Kušar Marija lz Brda pri Ihanu posekala nekemu posestniku iz vasi 14 jablan. V zvezi s tem je na sodišču v Kamniku nastopil kot priča tudi posestnik Kavka iz Brda. Zaradi poškodovanja tuje stvari je bila Kušar jeva kaznovana na dvajset dni zapora in plačilo nastale škode. Sklenila je, da se bo maščevala Kavkovii družini. 25. julija je šla na njivo in tam pričela z rov-nico kopati jarek na meji med svojim in nekim drugim gozdom in s tem hotela uničiti pot, ki jo je Kavka imel do svoje njive. Kavkova žena, ki je bila tedaj na svoji njivi, je odšla do Kušarje-ve in jo vprašala, zakaj koplje. Le-ta jo je pričela zmerjati, nenadoma pa jo je z rovniico močno udarila po hrbtenici in ji s tem povzročila težko telesno poškodbo. Po izvršenem dejanju je zbežala v gozd. Kušarje va se je zagovarjala, da je sploh ni udarila, temveč je le odvrgla rovnico in zbežala, ker Je prišla Kavkova do nje z bičem v roki. Varnostni organi so kasneje ugotovili, da je imel bič njen mož. ki je bil tedaj daleč stran od dogodka. Tio Prometne nesreče v celjskem okraju V Zagradu pri podvozu železniške proge se je pripetila nedavno prometna nesreča. Zaletela sta se tovorni avtomobil in osebni avtomobil. Oba voznika sta namreč pripeljala do podvoza, ker pa je cesta na tem odseku zelo ozka. sta hotela vozili ustaviti. Tovorni avtomobil je na svoji desni strani obstal, medtem ko se je osebni avtomobil zaradi nenadnega defekta na zavorah zaletel. v tovornega. Na osebnem avtomobilu je škode za 50.000 din, na tovornem pa približno za 10.0(H) dinarjev. Človeških žrtev ni bilo. Tudi v tem primeru je neurejenost vozila pripomogla, da so zavore odpovedale in da je prišlo do trčenja. Nedavno Je voznik osebnega avtomobila S-4739 povzročil v Podplatu pri Rogaški Slatini lažjo prometno nezgodo. Voznik V. F. je vozil s preveliko hitrostjo in je tako na dvojnem ovinku izgubil oblast nad krmilom in se zaletel v hišo ob cesti. Pri karambolu je bil sopotnik poškodovan, nato pa odpeljan v celjsko bolnišnico, medtem ko se šoferju ni ničesar pripetilo. Na avtomobilu je nastala večja materialna škoda. Do nesreče Je prišlo zaradi neupoštevanja prometnih znakov. * 3. Vili, sta na cesti Ii. reda Celje—Podčetrtek na dvojnem ovinku v Sodni vasi pri Pristavi trčila osebni avtomobil W 26753 in osebni avtomobil S-4925. Prvi je vozil pTOt-i Celju po levi streni ceste, medtem ko je drugi vozil po svoji desni strand v smeri Podčetrtka. Na ovinku se voznika nista pravočasno videla. Materialna škoda na osebnem avtomobilu S-4925 znaša približno 50 tisoč, na inozemskem vozilu pa približno 10.000 dinarjev. Nesrečo je zakrivil inozemski voznik, ker je vozil po levi strani oziroma sekal ovinek na tem odseku. * 3. vm. je prišlo v Konjicah do težje nesreče med motoristom, ki je vozil proti Ločam, in kolesarjem, ki je vozil v isti smeri po desni strani. Do trčenja je prišlo, ker je motorist privozil na zavoj s preveliko hitrostjo, in po krivdi kolesarja, ki bi lahko vozil še bolj po desni strani. V tem primeru je namreč komisija ugotovila, da je kolesar vozil 1.70m od desnega roba. Pri nesreči je bil kolesar težje poškodovan in odpeljan v celjsko bolnišnico, medtem ko se motoristu ni ničesar zgodilo. P. J. Smrtna nesreča pri prevažanja gnoja 63-letni upokojenec Pondelak Ignac iz Orehove vasti pri Mariboru je 10. avgusta popoldne vozil na njivo gnoj. Voznik Pondelak Je konje spremljal tik ob stranicah voza. Na vzpetini v bližini njive pa sta konja nenadoma hitreje potegnila z gnojem naložen voz in pri tem podrla voznika. Pondelak je padel tako nesrečno, da Je priše-l ravno pod kolesa, ki 90 mu «strta levo stran prenega koga. Zaradi težkih notranlih po-ЗкххЊ je Pondelak nekaj mlnat po noma ladihniL —ti Od sončnih očal do 6 mesecev zapora Kako tragično se včasih konča življenjska pot človeka, ki po prvem uspelem podvigu pada zmeraj globlje v kriminal. Na srečo naša kaznovalna politika in sistem prevzgoje v kazenskih poboljševalnih domovih dajeta največjo možnost, da se obsojenec še pravočasno reši in se kot koristen član spet vključi v delovni proces. Seveda ni v vsakem slučaju uspeh zajamčen, kar pač zavisi od dosedanje slabe vzgojo obsojenca ali pa od nadaljnjih negativnih vplivov slabe družbe. V našem slučaju, upajmo, gre za mladoletno lahkomiselnost, ki morda ne bo imela tragičnih posledic. P. M si jg. zahotela sončna očala. Sposodila si jih je, ni jih pa vrnila kljuib opozorilom. Želela je imeti ročno uro in do nje Je prišla tako, da jo je nekomu odpela iz roke in nato pobegnila. Prvi »uspehi« so jo zavedli v nove podvige. Z izgovorom, da rabi denar za vlak, si je sposodila 110.— din in zapestno uro, vredno 2500.— din, čeprav ni imela namena vrniti ne eno, ne drugo. Od prvih precej naivnih akcij je prešla že na bolj »strokovne«. Oglasila se je pri^ neki družini in rekla, da jo pošilja njihova hčerka s prošnjo, da ji izroče za hčerko eno poletno in eno kopalno obleko. Pri tem podvigu pa se je ustavilo. Prišla je pred sodišče, kjer je bala kaznovana s 6 mesecev zapora. Glede na mladost, dosedanjo slabo vzgojo in lahkomiselnost, kazni ne bo nastopila in če v 2 letih ne bo ponovno kaznovana, se ji bo štelo, ‘ kakor da ni bila obsojena. v. Posledica vinjenosti v javnem prometti Vinjeni vozniki motornih vozil, pa tudi kolesarji in pešči večkrat brezobzirno ogrožajo varnost javnega prometa ter svoje zdravje in življenje. Tako je v četrtek zvečer vinjeni šofer J. M. na Titovi cesti v Ljubljani s tovornim avtomobilom podrl in težje poškodoval pešca K. N., ki je tudi zaužil preveč alkohola. Nekaj dni ртеј pa je precejšnja količina alkohola vzela razsodnost in previdnost motoristu G. J., da se je v Bertokih pri Kopru z motorno prikolico zaletel v dva pešca in oba tako poškodoval, da sta morala iskati pomoči v bolnišnici. Pa še zgodbica o pešcu L. J.f ki se je v nedeljo po povratku iz gostilne brezskrbno sprehajal po mariborskih cestah. Ko je opolnoči s svojo družbo kolovratil kar po sredini Tržaške ceste, ki je poznana kot najbolj prometna cesta v Mariboru, ga je nenadoma zaneslo pred prehitevajoči osebni avtomobil, da voznik ni mogel pravočasno ustaviti. Lešnika je avtomobil odbil in ga vrgel na cesto. Pri padcu je neprevidni Lešnik dobil takšne poškodbe, da je moral v bolnišnico. —k S kamionom v spuščene železniške zapornice Večkrat na leto se zgodi, da so na enem ali drugem železniškem prelazu poškodovane zapornice. Vzrok? Karambol zaradi pokvarjenih zavor, slabe vidljivosti, gladkega cestišča ali pa tudi zaradi vinjenosti šoferjev* Pred nedavnim so na okrajnem sodišču v Ljubljani razpravljali o nekem takem dogodku. Šofer 2LEMDER MARJAN se je namreč zagovarjal zaradi vožnje proti predpisom, ker se je 6. aprila letos s tovornim avtomobilom zaletel v spuščene železniške zapornice na Dolenjski cesti v Ljubljani, s čimer je povzročil Železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana škodo 125.764.— din. Obtoženec se je zagovarjal, da so bile zapornice spuščene zadnji trenutek, da ni bila prižgana signalna luč in da je bila vidljivost slaba. Zatrjeval je tudi, da je bil zaradi celodnevne vožnje precej utrujen. Kri, ki mu je bila odvzeta takoj po karambolu, je ob analizi izkazala 1,17 promil alkohola. kar kaže. da je bil šofer ob dogodku precej vinjen, saj je skrajna dovoljena meja alkohola v krvi šoferja 0,5 promile. Izkazalo pa se je tudi, da je šofer prejšnjo noč »popival« In da je torej utrujenost posledica prečute noči in ponovno zaužitega alkohola, kar je pač skoraj nujno moralo privesti do karambola. Za to dejanje je bil Zlemder obsojen na tri mesece zapora in na plačilo odškodnine železniškemu transportnemu podj et j u Lj ubij a-na v višini 125.764 din. v. To je samo akontacija V »MESTNI OPEKARNI« v Litiji so imeli v letu 1954 za knjlgo-vodkinjo in blagajničarko DANICO TURNŠEK iz Ljubljane. Svoje posle je opravljala precej malomarno, tako da se res ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Denar, ki so ga stranke plačale podjetju za razne usluge, se je včasih knjižil, včasih pa tudi ne. Tako se je od januarja 1954 do oktobra 1954 nabrala že čedna vsotica 49.487 din, ki se je nekje »zataknila«, ne da bi prišla v knjige. Ko je bila Tumàkova poklicana na zagovor, Je zatrjevala, da je večkrat vzela zase akontacijo na plačo, nekaj denarja pa je kot akontacijo dala delavcem v podjetju. Za £udo pa te »legalne« akontacije niso bile nikjer zabeležene. Soddšče njenemu zagovoru ni verjelo in jo je za poneverbo obsodilo na pet-mesecev scassa. * v. DI1EVI1! VESTI KOLEDAR Torek, ie. avgusta: Rok * Dr, Pance Pavel, Ljubljana, Cankarjeva 7. do preklica ne ordinira. Klub koroških Slovencev v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži danes, v torek ob 16-30 na Zalah pogreba rojakinje Milke Rožič. »FLEX« mora biti vedno doma! GARANTIRANO NEŠKODLJIV za čiščenje mastnih madežev na tkaninah, usnju Itd. je »FLEX«. — Pazi na zaščitno znamko FLEX. Za sončenje samo kvalitetna krema! Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo, desiniLcira in krepi tvoje živce 1 RAZPISI RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja Lestne obrti »Smreka« KZ Gornji grad razpisuje na podlagi 80. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov mesto DIREKTORJA tega podjetja. Pogoji: 1. Lesno industrijski tehnik z najmanj 3-letno prakso. 2. Strokovnjak z mapjšo Izobrazbo, z najmanj 10-letno prakso. Ponudbe dostavite z življenjepisom do 25. 8. 1955 na tajništvo za gospodarstvo OLO Šoštanj. ŠOLSTVO RAZPIS Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka razpisuje štipendije za sledeča mesta v aparatu ljudskega odbora: 1. za 2 pravnika; 2. za 2 ekonomista e fakulteto ln za 2 s srednjo ekonomsko Šolo; 3. za 1 veterinarja; 4. za 1 gradbenega tehnika in 1 inženirja; 5. za 1 agronoma; 6. za 1 geometra; 7. za 2 babici. LOIMO je pripravljen prosilce štipendirati do zaključka študija na podlagi sklenjene pogodbe o višini in pogojih štipendiranja. V prvi vrsti naj se prijavijo dijaki višjih letnikov, od katerih imajo prednost domačini iz območja komune. Na gimnaziji v Postojni se bodo pričeli popravni, maturitetni in sprejemni izpiti (za višjo gimnazijo) v četrtek, l. septembra ob 9. uri. Vsé prijave je treba oddati najkasneje do 20. avgusta v ravnateljevi pisarni. Natančen razpored vseh izpitov bo objavljen na oglasni deski v avli od 25. avgusta dalje. Naknadno vpisovanje za vse razrede bo od 1. do 6. sept. v pisarni. Kasnejši vpis je mogoč le s posebno prošnjo na ravnateljstvo. Pričetek pouka je 6. septembra ob 8. uri s skupnim sestankom vseh dijakov v Kulturnem domu. UMRLI »PORED ZA TOREK Poročil»! 1.03, MO, 7.80, Ш0, 10.018 17 *0. 1»J0 M 22.00. *■00—0.20 Dobro Jutro drogi po* »luiolcl (pester glasbeni spored)! I.J0 Pregled tisk*; e.as Slovenske narodne pesmi ln poskočne domačo melodije; 7.10 Zabavna glasba, vmee reklame; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—*.00 ИааШ zvoM; 12.00 Opoldanski spored lahke glasbe; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.00 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Jerman: O pripravljanju drv; 13Л0 Glasbeni mozaik; 14.30 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 14.40 Nastopajo dijaki srednje glasbene šole v Mariboru; 15.15 2eleli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki Iz literature —Szabo Pal: Pomlad 1945; 16.20 v svetu opernih melodij; 17.15 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Zdravstveni nasveti; 18.10 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 18.30 Športni tednik; 19.09 Zabavna glasbe; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zbori .pojo slovenske narodne pesmi; 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.40 Skladbe K. Szymanovskega in A. Skrjabina igra pianist Pavel SIvic; 21.00 Radijska Igra — Branislav Nušič: Občinsko dete (ponovitev); 22.15—23.00 Zaplešimo (plesna glasba); 22.15—23.00 TTKW program; Nočni koncert; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos lz Zagreba). MALI OGLASI REKA — LJUBLJANA — trisobno sončno stanovanje s cca 140 m2 vrta na periferiji Reke (pol ure od centra) zamenjam za enako ali slično v Ljubljani. Informacije: Mlakar Martin, Tomšičeva ulica 15, Ljubljana. GOSPODINJO sprejme takoj 4-članska družina. Naslov v oglasnem oddelku. 15151-1 AVOLICAKSKI POMOČNIK Išče službo. Naslov v oglasnem oddelku. 15143-1 RADIO APARAT znamke »Philips« ugodno prodam. Roška 25. Vprašajte od 15—le ure. 15142-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO, italijanske znamke, ugodno prodam. Poljanska cesta 19. 15144-4 MLADE DOBERMANE prodam. Jemec, Ljubljana, Tobačna ulica 6. 15046-4 ČISTOKRVNA NEMŠKA OVČARJA, stara 3 mesece z rodovnikom: Mati Orta von Oftendin-gen, oče Azor blejski, prodam. Švabičeva 7, Požar, Trnovo. IZGUBLJENO CRNO AKTOVKO z dvojnimi skripta mi in šestilom, na Trubarjevi ali Miklošičevi cesti, vrnite na ogl. odd. proti nagradi. 15145-10 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno ln pošteno, vajeno kuhe in otrok, sprejmem. Naslov v oglasni oddelek. 15134-2 KMETIJSKA ZADRUGA zoj., Predgrad ob Kolpi, razpisuje mesto upravnika Kmetijske zadruge. Reflektantt s potrebno strokovno izobrazbo naj pošljejo svoje ponudbe na gornji naslov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po kolektivni pogodbi. 15127-1 MLADEGA BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Brivski salon iskra, Kamnik. 15122-1 DEKLE za vsa kmečka dela sprejmem. Debeljak, Podbrezje 54, p. Duplje. 15131-2 ISTRSKI BOKSITI ROVINJ iščejo 1 težki buldožer v dobrem stanju, ali za kupiti pod jpogojl ali v daljši najem. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: »Istarski boksiti Rovinj«. 15128-5 LAVRENČIČ VALENTIN, stanujoč v Ljubljani, Mestni trg S pri Pivk Karlu, preklicujem neresnične vesti, ki sem Jih govoril o Pivk Karlu in njegovi ženi Antoniji. Izjavljam, da onadva nista nikogar ogoljufale in ne izkoristila. Obžalujem ter se Jima zahvaljujem, da rta odstopila od tožbe. 15120-11 ♦ POSTANITE VIŠJI! Povišajte svojo postavo za i do 12 centimetrov po naši najnpvejši metodi. Priporofljivo obema spoloma. Uspeh zajamčen. V nasprotnem primeru v celoti vrnemo denar. — Prosimo pošljite 30 šilingov * britansko poštno nakaznico, z denarno nakaznico ali po banki, izplačljivo v Indiji, Veliki Britaniji ali ZDA. Naslovi ACTIVITIES (Dept 898), Kinggsway, Delhi -9, ♦ India j KINO »UNIO««:---------------------„ tekloatu. Tednik. Predatavi ob 1*. ln 20. V glavni vlogi Orson Walles in Claudette Colbert. »KOMUNA« smer fni» »Ko ženske ljubijo«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. V gl. vlogi: Eleonora Parker in Ruth Rocnen. »VTC«: amer. film »Meato iluzij«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20. V gl. vlogi: Lana Turner in Kirk Douglas. »SOCA*: nemška filmska komedija »Amphitrfon«. Predstavi ob 18. in 20. V gL vlogi: Witty Fritsch in Paul Kamp. Predvaja KINOTEKA. — Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih samo od 15. dalje. »SLOGA«: amer. barvasti film »Pas ze pištolo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Ob 10 Je matineja istega filma. V glavni vlogi: Georg Montgomery in Helen Westoott Prodaja vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »Ko ženske ljubijo«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOM JLA: amer. film »Sireno de Bergerac«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uto pred pričetkom predstave. »SISKA.«: amer. film »Berlinska zgodba«. Predstave ob lfl.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: angleški barv. fikn »Jassy«. Tednik. V tl Ti Margaret Lockwod, Patricia Roc in Dermot Walsh. Predstavi oto 18. in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. »LITOSTROJ«: slov. film »Trenutki odločitve«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred n ri čet. kom predstave KAMNIK: angleški film »Karavan«. BLED: avstrijski film »Luč ljubezni« ob 18. in 20.30. BREŽICE: amer. film »Trija koraki do vešal«. NOVO MESTO »KRKA«: мпег. film »Ni malih grehov«. KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film »Možje«, ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«: amer. film »Bandit1 Korzike«. Predstave ob 18. in 20. [ESV-TPF "PLAVŽ«: «nem«?’ film »Ešalon dr. M« ob 18. in 20. Po težki bolezni Je umrl naš ljubljeni mož. oče. sin, brat, stric, svak FRANC LICOF Pogreb bo v sredo, 17. avgusta ob 16. uri na Jesenicah. Žalujoči: žena Katarina, sin Peter, hčerka Anka. mama. bratje, sestra in ostali sorodniki. Jesenice, 15. avgusta 1955. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš ljubi mož, oče, brat, stric in svak IVAN PLATNAR Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 17. avguste 1955. ob 16.30 uri iz Marijine mrliške vežice na pokopališče Žale. Ljubljana, Ig, Beograd. Banat 15 avgusta 1055. Žalujoči: žena Nežka, hčerki Ivica im Darinka ter ostalo sorodstvo. STE PRESUHI? All bi radi povečali svojo telesno težo za pet, deset, petnajst kilogramov ali več? Končno je to možno. Pišite po brezplačne podatke (priložite 2 britanska šilinga) kako do* dati težo Izsušenemu telesu* Activities, Kings way, % (T 598) Delhi 9, India | 2 LETI STAREGA zdravega fantiča oddam za svojega, ker ga sama ne morem oskrbovati. Naslov v ogl. odd. 35130-11 VSOTO TUJEGA DENARJA sem našla^ Naslov v ogl. odd. 15129-11 KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. Dolenji Logatec razpisuje mesto šefa računsko gospodarskega sektorja. Predpisana izobrazba: srednja ekonomska ali podobna šola z najmanj 10 letno prakso v računovodski ali knjigovodski stroki. Plača po dogovoru. 14772-1 USLUŽBENCE za obratovno in materialno knjigovodstvo ter perfektno strojepisko z znanjem stenografe sprejme podjetje v Ljubljani. Plača po tarifnem, pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Sl. por. pod »Industrija«. 14946-1 KNJIGOVODJO-kinjo s prakso iščemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Gostinsko podjetje »SORA«, Šentvid pri Ljubljani. (Škofovi zavodi). 15108-1 NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA prodamo: 1 Vrtalni stroj, s hladilno nepravo, vrtalna zmogljivost 0—23 mm. nov. 1 Stružni avtomat fabrikata »Cleveland«, stružni premer do 0 20 mm, sposoben za takojšnjo uporabo. Ponudbe na Puškarna — Kranj, telefon 398. 14883-4 VODNO ČRPALKO ročno s 35 met. pocinkane cevi 5-4 in dvižnim cilindrom; navadno diro nosilnost 1500 kg ter razno staro uporabno železnino prodam. Naslov v ogl. odd. 14906-4 DOBRO OHRANJENO, čisto opravo iz trdega lesa za samsko sobo ugodno prodam. Postelja z vložkom. Treo, Prijateljeva ulice 8. 14655-4 LEPO HIŠO v Zemunu s 4 in pol sobami, komfortnim stanovanjem zamenjam za podobno v Mariboru ali Ljubljani. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v upravo lista v Mariboru pod »Zamenjava«. 14562-7 Potrta javljava žalostno vest, da je nenadoma preminil naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak IVAN RÄM0R višji carinski inšpektor v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 16. avgusta 1955, ob 16 .uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Vera, sin Vlado in ostalo sorodstvo. Celje, Ljubljana, Slovenska Bistrica, Sloveni Gradec, Dravograd, Maribor. Sporočamo žalostno vest, da je dne 14. avgusta 1955 dotrpela ljuba žena, mamica in babica ZORA TOMAN roj. JELEN Pogreb bo dne 18. avgusta 1955, ob 17. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: mož Vili, hčerka Metka, sin Vili, vnuk Matjažek, družini Kropič in Germ. Uprava In sindikalna podružnica podjetja »Elektro« Marlbor-okollca «poročata, da м je pri izvrševanju službenih dolžnosti smrtno ponesrečil njen član Franc Veršič «tikalnlčar RTP Kidričevo, obrat Ptuj Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo obranili v trajnem spominu! Uprava ln sindikalna podružnica »Elektro«, Maribor-okoKca BTEV. IM — 18. AVGUST 1955 medconski Šahovski finalb Socialisti in zadnja nota Socialni demokrati pozdravljajo predlog za razpravo o združitvi, a ne verja* mejo v uspeh — Blank je sestavil prvi seznam generalov in polkovnikov BONN, 15. avg. (Tanjug). Socialnodemokratska stranka Zahodne Nemčije je danes objavila svoje stališče do note bonnske vlade, ki predlaga datum za začetek pogaj an j za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Socialni demokrati pozdravljajo dejstvu, da zahodnonemška vlada omenja v svoji noti -vprašanje združitve Nemčije kot »nujen predmet moskovskih pogajanj«, dvomijo pa, da je to zadosti, da bi zahodnonemška vlada v Moskvi s to zahtevo uspela. Socialni demokrati ne verjamejo, da bi ti razgovori lahko uspeli. Svoj dvom utemeljujejo z izidem ženevske konference z zadnjo sovjetsko •uradno izjavo in z dejstvom, da pariški sporazumi omejujejo možnosti zaho-dnonemške vlade v zvezi z nemškim vprašanjem. Zato pa socialni demokrati brez rezerve pcdravljajo predlog današnje note zahodnonemške vlade Hoteli so umoriti Perona? V zaroto so zapleteni člani radikalne stranke in bivši oficirji — Odkrite zaloge orožja BUENOS AIKES, 15. avg. (AP). Iz krogov, ki so blizu vladi, se je zvedelo, da so med višjimi oficirji argentinske armade odkrili zaroto, ki je imela za namen umor predsednika Perona in nekaterih argentinskih vojaških voditeljev. Zaroto so organizirali nekateri katoliški elementi pod vodstvom bivših mornariških oficirjev. Iz istega vira poročajo, da je bilo med preiskavo ugotovljeno, da so imele skupine oboroženih civilistov nalogo, da izzovejo nerede, napadejo eiektične centrale, radijske postaje in prometne vozle. Nastalo zmedo bi izkoristili za umor predsednika Perona, vojnega ministra generala Lucera in drugih vojaških osebnosti. Po odkritju zarote so aretirali precej ljudi. V neki katoliški šoli so našli orožje, namenjeno zarotnikom. V Cordobi (osrednja Argentina) je prišlo danes do spopada med katoliškimi demonstranti in policijo. 'En policaj in več demonstrantov je bilo ranjenih, aretirali pa so 15 ljudi, ki so sodelovali pri pretepu. Zvedelo se je, da so bili v zaroto proti predsedniku Peronu zapleteni eden od voditeljev argentinske radikalne stranke Miguel Torino, bivši visoki funkcionar zunanjega ministrstva Ario Amadeo in nek poslanec radikalne stranke, katerega imena pa niso objavili. Z druge strani pa poudarjajo, da so bili med zarotniki tudi socialistični elementi. o izpustitvi vseh Nemcev, ki so še v ZSSR. Zahodnonemžki minister za obrambo Theodor Blank je že sestavil seznam prvih generalov in višjih oficirjev nove nemške armare, poroča AFP. Seznam bo predložil 30. avgusta personalni komisiji, ki ima 38 članov. Ta bo dala dokončno sodbo o kvalifikacijah vse’n oficirjev od polkovnikov navzgor. Na prvem seznamu je 12 imen. med njimi general Adolf Heusin-ger, ki naj bi postal načelnik vojaškega oddelka obrambnega ministrstva in bivši general Hans Spiedel, nekoč načelnik Rommelo-vega štaba, ki naj bi bil zastopnik Zahodne Nemčije v vrhovnem poveljstvu Atlantskega pakta. Oddelek za splošna vprašanja obrambe bi dobil bivši polkovnik Ulrich de Maitzir, med zadnjo vojno adjutant generala Heusingerja. Vojaški, letalski in pomorski oddelek bi prevzeli bivša polkovnika Bergengrün in Panicki ter biv-* KAIRO, 15. avg. (AFP) Konec septembra bo egiptovska novinarska delegacija obiskala Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. čilska socialista v Beogradu BEOGRAD, 15. avg. (Tanjug). — V Beograd sta prispela generalni sekretar ljudske socialistične stranke CHa Aniceto Rodriguez in tajnik komisije za mednarodne zveze socialistične stranke Oscar Weìiss, ki hosta v Jugoslaviji mesec dni kot gosta Socialistične tveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na letališču v Zemunu so ju sprejeli član predsedstva SZDL Petar Stambolič, načelnik oddelka za zveze s tujino Zveze sindikatov Marijan Vivoda in tajnik komisije za mednarodne zveze SZDL Marija Vilfanova. U NU POVABLJEN V EGIPT KAIRO, 15. avg. (AFP). Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser je povabil burmanskega predsednika vlade U Nuja, naj obišče Egipt. Slovesna otvoritev v Göteborgu Za objavo — Coda sporazumno Kitajski premier o Koreji PEKING, 15. avg. (Nova Kitajska). Predsednik kitajske vlade in minister za zunanje nadeve Cu En La j je izrazil danes zaskrbljenost zaradi postopkov Sing Man Uljeve vlade (prctòi komisiji za nadzorstvo premirja na Koreji. Cu En Laj je govoril na sprejemu. Id ga je priredil severnokorejski veleposlanik ob desetletnici osvoboditve Koreje. Dejal je, da so juž-nokorejske oblasti poskušale prisiliti nevtralno komisijo za nadzorstvo premirja, da bi se umaknila s Koreje. »Grožnje Južne Koreje, katerih namen je izpodkopavanje sporazuma o premirju, so povzročile veliko zaskrbljenost med miroljubnimi državami in narodi,« je dejal Cu En Laj. Po njegovem je vsaka akcija, katere namen je kršenje premirja na Koreji in ogrožanje nevtralne komisije za nadzorstvo, nedopustna in jo je treba odločno preprečiti. Pri tem, je dodal kitajski premier, imajo ZDA posebno odgovornost. O vprašanju združenja Koreje Je dejal Cu En Laj, da lani na ženevski konferenci niso dosegli soglasja o mirni združitvi Koreje. »Po našem mnenju, je dejal kitajski premier, bi se vse tuje čete morale umakniti s Koreje, zainteresirane države pa naj zagotovijo njen miren razvoj. Vsi, ki želijo združitev Koreje na miren način in popuščanje napetosti na Daljnem vzhodu, se našim predlogom ne bi smeli upirati«, je dejal na koncu Cu En Laj. Washington, 15. avg. (AFP). — Ameriško ministrstvo, za zunanje zadeve še vedno namerava v kratkem objaviti poročilo s sestanka predsednikov vla-d štirdh velikih držav, ki je bil v Ženevi od 18. do 25. julija. Zastopnik ministrstva je danes izjavil, da glede tega zdaj teče izmenjava mnenj po običajni diplomatski poti med Washingto-. n om, Londonom, PaTizom in Moskvo. Poudaril je, da ameriška vlada ne bo ukrenila ničesar v zvezi z objavo teh dokumentov, dokler ne bo končano izmenjavanje mnenj. Odgovarjajoč na vprašanje, je zastopnik zunanjega ministrstva izjavil, da so med temi dokumenti v glavnem govori in pripombe predsednikov vlad z uradnih sestankov konference Na Olimpijadi ena Nemčija? BERLIN, 15. avg. (AFP) Olim-pdj?ka o đih o «a Vzhodne dn Zahodne Nemčije ista se sporazumela, da bosta imela v Freiburgu na Breslaui sestanek, na katerem bodo govorili o možnosti za sestavo skupnega moštva za prihodnje olimpijske igre. Manevri okrog: Sudana Komisija za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru Koper razpisuje mssto DIREKTORJI gostinskega podjetja »TURIST« - Ankaran Pogoji: visokokvalificiran gostinski delavec * daljšo prakso v stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Kolkovane ponudbe pošljite komisiji za imenovanje direktorjev pri OLO Koper. Komisija za razpis mesta direktorja LESNOINDUSTRIJSKEGA KOMBINATA ŠOŠTANJ razpisuje na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov frusto DIREKTORJI tega podjetja. Pogoji: 1. lesnoindustrijski inženir z najmanj triletno prakso; 2. lesnoindustrijski tehnik z najmanj desetletno prakso; 3, strokovnjak z manjšo izebrazbo, a več kot desetletno prakso. Ponudbe dostavite z življenjepisom do 20. avgusta 1955 na tajništvo za gospodarstvo 0L0 Šoštanj London, 15. avg. (AFP). Britanska vlada je v zvezi s Sudanom zelo previdna in se očitno želi izogniti sporu z egiptovsko vlado. Zastopnik Foreign Officea danes ni hotei dati nobenih pojasnil o pozivu, ki ga predsednik sudanske vlade El Azhari poslal Veliki Britaniji in v katerem zahteva, naj protestira v Kairu zaradi kršitve anglo-egiptovskega sporazuma o Sudanu. Azhari je tudi predlagal ustanovitev strogo nevtralne mednarodne komisije, ki bi nadzorovala volitve v ustavodajno skupščino. Po drugi strani pa Je britansko zunanje ministrstvo potrdilo, da je Egipt predlagal, naj bi vprašanje sestava kontrolne komisije prepustili sudanskemu parlamentu. V zvezi s tem je izjavil zastopnik Foreign Officea, da ne smatra egiptovskega predloga za nasprotnega duhu anglo-egiptovskega sporazuma o Sudanu. Opazovalci sodijo, da želi britanska vlada, preden določi svoje stališče, ugotoviti, kakšen bo po- Češkoslovaški graničarji odstranjujejo mine BONN, 15*. avg. (Tanjug). Po tukajšnjih podatkih so češkoslovaške obmejne čete začele odstranjevati ovire in varnostne naprave na češkoslovaško-nemški meji pri Hohenbergu na reki Eger. Naprave so bile postavljene že pred 10 leti. Vrhu tega so obmejne čete na tem oäseku meje začele odstranjevati mine iz takozvanega mehkega pasu ob meji. Ukrepe povezujejo z vestjo radia Prage o želji češkoslovaške vlade po vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov tned ČSR in Zahodno Nemčijo. Štritof in Mugoša v Budimpešti Beograd, 15 avg. (Tanjug). — Drago Štritof in Veliša Mugoša bosta tekmovala na velikem mednarodnem atletskem mitingu, ki bo v Budimpešti od 20. do 21. t. m. V Budimpešto bi moral iti tudi Stanko Lorger, toda zdravnik mu je prepovedal nastope za 10 dni. S tekmovalcema potuje na Madžarsko tudi zvezni kapetan Stevan Lenert. tek razprave v sudanskem parlamentu, ki naj bi se zbral v torek in proklamiral začetek »avtonomnega razdobja«. Göteborg, 15. avg. Včeraj ob 17. uri je v slavnostni dvorani palače umetnosti v Göteborgu predsednik Svetovne šahovske federacije Roggard o tvoril Ш. med-conski šahovski turnir za svetovno prvenstvo. Slovesnosti so prisostvovali razen udeležencev kongresa FIDE številni tuji in domači novinarji, sekundanti igralcev in člani mestne uprave Göteborga Po izmenjanih pozdravih so bili Igralci izžrebani po temle vrstnem redu: Petrosjan 1, Ker es 2. Spaski 3, Geller 4, Ilivicki 5, Bronštajn 6, Pachman 7, Rabar 8, Medina 9, Bisguier 10, Panno 11, Pilnik 12, Najdorf 13. Guimard 14, Fuderer 15, Filip 18, Stahlberg 17, Unzic-ker 18, Silva 19, Szabo 20 in Donner 21. Turnir bodo igrali vsak dan od 17. do 22. ure. Vsak tretji dan bodo prosti, nedelje pa so sploh popolnoma proste. V L kolu se srečajo: Keres — Donner, Spaski — Szabo. Geller — Silva, ilivicki — Unzicker, Bronštajn — Stahlberg, Pachman — Filip. Rabar — Fuderer, Medina — Guimard, Bisguier — Najdorf. Panno — Pilnik.- Petrosjan je prost. ♦ V VIII. kolu mladinskega prvenstva v Smederevu so bili doseženi naslednji izidi: Živkovič — Bjelica 0:1, Buljov-čič — Babič remi, Panov — Bavdek remi, Karanjac — Ivičevič 1:0. Šestič : Bojadžijev remi, Vukčevič — Vranešič 1:0, Studnička — Komšič remi. Draksler — Savko-vič remi. Prekinjeni partiji lz VII. kola sta se končali takole: Savkovič — Studnička 1:0, Komšič — Vukčevič 0:1. Stanje na tabeli- po Vin. kolu: Karanjac in Vukčevič 6.5, Buljo-vič 5.5. Savkovič 5. Ostojič 4.5 ((2), Draksler in Bavdek 4, Panov 3.5 (1), Vranešič. Bojadžijev. Ivičevič in Cerpnjak 3.5, Babič in Studnička 3, Bjelica in Komšič 2.5 in Živkovič 2 točki. Prvi poraz Vukovićeve Celje, 15. avg. Na državnem prvenstvu v šahu za ženske je bil danes prost dan. Odigrane pa so bile vse prekinjene partije zad- njih Štirih kol. Večina teh iger se je končala brez nadaljevanja. Posamezni dvoboji pa so se izšli z naslednjimi izidi: Prekinjena partija iz V. kola Balaban : Lukinec remi, prekinjeni partiji VI. kola Dvoršak : LuT kinec 0:1 (brez nadaljevanja), druga Igra Lazič : Arih 0:1. VII. kolo Radenkovič : Vukovič 1:0. To je prvi poraz Vukovičeve. Balaban : Osterc 0:1. Vin. kolo Dvoršak : Timotejeva remi, Osterc : Lukinec remi, Iv- nik : Balaban 0:1, Lazič : Radenkovič 0:L Vse te partije so se končale brez nadaljevanja. Po Vin. kolu je stanje na tabeli naslednje: Vukovič 7. Radenkovič in Timotejeva 5 in pol, Vin-celjak 5, Dvoršak, Osterc' in Balaban 4 in pol, Stadler 4. Arih 2 in pol, Lukinec 2, Lazič, Ivrtik 1 in pol točke. Do konca turnirja preostajejo še tri kola. Deveto kolo bo odigrano v Dobrni, deseto v Velenju, zaključek turnirja pa bo v Celju. M. B. Tudi poraz je treba znati preboleti Mnogo je bilo že napisanega o vzgoji mladine v športu in teles-novzgojnih organizacijah. Zelo po gostoma pa se le še dogaia, da vzgojitelji mladine pozabljajo na to osnovno dolžnost in da mladinca ali mladinko zavajajo na slabo pot in mu tako jemljejo veselje do udejstvovanja na športnih tere nih. in če se vprašamo po krivcu, si moramo priznati, da smo si ta kih napak in njihovih posledic marsikdaj krivi sami. Verjetno je takih pojavov največ v nogometu, ki je pač še vedno najbolj razširjen in najbolj udomačen pri nas. Zato bi morali biti mladinci in pionirji, ki prihajajo v nogometne klube, še prav posebno pod nadzorom in na skrbi svojih vzgojiteljev, kajti rado se primerja, da taka mladina zgreši cilje športa v naši državi in se sprevrže v ljudi, od katerih družba nima takšne koristi, karš-ne bi imela, če bi bili vzgojeni pravilno. Za te besede nam je dal povod nedavni dogodek na nogometnem igrišču v Zagorju. V počastitev občinskega praznika so v Zagorju organizirali pokalni nogmetni turnir za pionirje, na katerem so sodelovala 4 društva, in sicer Rudar iz Trbovelj, Svoboda iz Kisovca, Bratstvo iz Hrastnika in domači Proletarec. Vsi so računali. da bo končni zmagovalec Rudar iz Trbovelj, vendar je prišlo drugače. Domači pionirji so se v finalni tekmi tako razvnel; in zagrizli v borbo, da je bila tekma res vredna ogleda. 2al pa na to tekmovanje zasavski nogometni center ni poslal sodnikov, tako da so vodje nastopajočih moštev opravili ta posel sami. Tako je to tekmo sodil vodja Bratstva iz Hrastnika. Malo pred koncem — Dobre planinske poti — najboljša propaganda Vsi planinci se dobro zavedajo, da so dobre planinske poti najboljša propagande za planinski svet in zato tudi vsako leto kar moč veliko store za vzdrževanje starih, obenem pa napravljajo čim več novih. Med planinskimi Mii M za proizvodnjo piškotov kupuje parna pekarna DIMITRIJE TUCOVIC Beograd, Sajkaška ul. 20, Telefon 31-379. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na gornji naslov. Agencija za trgovinsko posredovanje v prometu z robo SRBO AGEN CUA prodaja POTNIŠKE VOZOVE znamke »Mercedes-Benz«, 4 cilindre, bencinski pogon. Cena 1,500.000 din. Za ostale pogoje se obrnite na gornji naslov Beograd, Trg Republike št. 3/VI., telefon 21-775. Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva Lepi dol razpisuje mesto REFERENTI za sadjarstvo in vinogradništvo. Pogoji: kmetijski tehnik z najmanj dvoletno prakso ali pa absolvent nižje kmetijske šole z najmanj petletno prakso iz sadjarstva in vinogradništva. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko pozneje. »KOVINOTEHNA« CELJE trgovsko podjetje na debelo sprejme v službo DVE K0RESP0NDENTKI z znanjem strojepisja in stenografije ter ENO K0RESP0NDENTK0. ki poleg tega perfektno obvlada tudi nemški jezik. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati z navedbo šolske kvalifikacije in dosedanje zaposlitve na tajništvo podjetja. potmi, ki lahko zadovoljijo obiskovalca, pa je vsako leto zaradi naravnih pojavov, nekaj pa tudi zaradi nediscipliniranosti obiskovalcev, vedno znova potfebnih mnogo pora vil. Kolikor je znano, so zdaj spet zanemarjene nekatere planinske poti po Savinjskih in Kamniških planinah. Prehod preko Sukal-nika in Boštjanice je vedno nevaren m tudi na Podih pod Skuto in Štruco, kakor tudi na poti preko Kalške gor* in grebena proti Krvavcu, se o’aninec prav lahko zgubi. Pota v Julijskih Alpah so nekoliko skrbneje vzdrževana, vendar bi jih bilo treba na več mestih temeljito obnoviti in opremiti z novimi markacijami. Posebno slaba je Hanzova pot na Prisojnik, pa tudi Jeseniško Ko-piščarjevo pot na to goro bi bilo treba popraviti in na novo zavarovati. Planinci z Javornika so obnovili Kovinarsko pot, ki vodi preko Debele peči na Lipanco in dalje proti Pokljuki. Temeljitega popravila bi bile potrebne planinske poti v Karavankah, ki jim je močno škodovalo poletno deževje z neurji. Komisija za planinska pota pri PZS je namestila letos tudi zimske markacije, ki vodijo iz Krme k Staničevi koči, dalje iz Gornje Krme na Konjsko planino in preko Velske doline na Hribarice. Ce bodo na voljo sredstva, bodo do jeseni postavljene tudi zimske markacije z vrha Hribaric po Za-jezerski dolini do Komne. Letos poleti je bila temeljito popravljena planinska pot na Rja-vino od Staničeve koče s sestopom v Pekel nad Kotom, v kratkem pa se bodo lotili tudi popravila in zavarovanja poti od Kredarice preko Malega na Veliki Triglav, od ondod pa na Bovško škrbino do planinske postojanke na Doliču. Pozneje bo obdelana Še nova plezalna pot z Doliča po policah severne stene Kanjevca na Vodnikov Vršac ter dalje na Prehodavce, kjer je od lani odprta prijetna planinska postojanka. Ta plezalna planinska pot se bo imenovala po alpinist in j j M. M. Debeljak o vi. ki je prva šla preko nje. V pripravi je tudi nova planinska pot k Utrujenemu stolpu s sedla med Razor jem io Planjo. Dela na planinskih poteh je torej na vseh koncih in krajih dovolj in treba bo krepko zasukati rokave, da bo storjeno. Seveda pa je tudi od slehernega obiskovalca odvisno, koliko bo ta skrb prinesla čimveč in čim trajnejšo korist. stanje tekme je bilo takrat 2rl za Zagorjane — so trboveljski pionirji navalili na zagorska vrata, vendar so bili kar trije igralci v offsideju in zato je sodnik ta napad povsem pravilno zaustavil. Ta ukrep pa ni bil pogodu tehničnemu vodji Rudarja inž. Petriču, ki je zaradi tega najprej posredoval pri sodniku. Ko pa je bilo to zaman, je naročil pionirjem, naj takoj zapustijo igrišče. Ker niso odhajali dovolj hitro, jih je še sam podil z njega. Tako je bila tekma predčasno zaključena, ker ta vodja Rudarja ni znal preboleti poraza svojega moštva. Mishcno. da ni treba dokazovati, da je ta vodja mladine ravnal napačno. V športu velja eno samo pravilo: boriti se je treba častno in plemenito, pri сетет nista važna ne zmaga ne poraz. In prav to je tisto, kar je inž. Petrič na tej tekmi čisto pozcbil in dsi slab zgled pravega vzgojitelja mladine. M. L. BLIŽNJI DOGODKI V ZAGORJU • Danes popoldne ob 17. uri bo na stadionu Proletarca v Zagorju mednarodna rokometna tekma med Proletarcem, ki bo ojačen z nekaterimi gosti, in nemško ekipo iz Gunzenhausena na Bavarskem. V predtekmi bosta nastopili ženski ekipi Proletarca in trboveljskega Rudarje. V počastitev 10-letnice športa pri nas in tretje obletnice prve košarkarske tekme v Zagorju bo košarkarska sekcija Proletarca izvedla prihodnjo nedeljo košarkarski turnir z udeležbo 4 ekip. in sicer trboveljskega Rudarj2. Triglava iz Kranj?., Partizana iz Medvod in domače ekipe. Vsi Zagorjani vabljeni na prireditvi! SE GLASOVI O BELFASTU Pariz, 15. avg. »Videl sem najboljši napadalni duo sveta: Kopo in Vukasa.« ali »Francosko-jugo-slovanski tandem K ona-Vuk as je povzročil poraz angleških nogometašev,« — taki in podobni so naslovi poročil in komentarjev pariških listov s tekme celina : Anglija. Vsi dopisniki brez razlike navajajo to dvojico kot najboljša igralca na igrišču, ori čemer pa dajejo prednost Vukasu kot nezadržnemu strelcu. »Vukas je bil« — tako piše »L equipe-, najuspešnejši in najzanesljiv-e.iši ter tudi boljši kakor Kooa. ki popolnoma obvladal situacijo na terenu in je v drugi polovici igre zabil tudi tri efektne gole.« »France Soir« pravi med drugim. da je francosko-jugoslovan-ska dvojica v napadu docela kraljevala med tekmo. To je bdi pravi francosko-iugoslovanski nogometni festival. Kepa kot duhov., organizator in Vukas kot neustavljiv realizator sta se očitno odločila, da pokažeta Angležem ogromen zastoj njihovega nogometa. Gledalci so uživali v izrednih prikazih te igre in ustvarjanju situacij, kakršne je kdajkoli pokazal kakšen nogometaš. Stereotipni in nepremični igralci, kakršni so bili Angleži, proti takim umetnikom z žogo niso mogli opraviti ničesar. »Le Parisien« pravi za Vukasa. da je močan j n točen strelec, ki je znal izredno izkoriščati žoge. kar mu jih je pošiljal Kopa. Ta dva igralca — Vukas in Kc-oa — sta od prvega začetka s spretnimi driblingi in neprestanim spreminjanjem ritma igre zasejala pravi poplah v britanskih vrstah. MED CONSKI FINALE AVSTRALIJA : ITALIJA 2:0 Philadelphii a, 15. avg. Včeraj sta bila po nekajdnevnem odlogu odigrana prva dva singla v med-conskem finalu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal med Avstralijo in Italijo. V prvem srečanju je Hoad brez posebnih naporov premagal Gar-dinija v treh nizih 6:3. 6:2, 6:0. Drugi single sta odigrala Avstralec Rosewall in Italijan Pie-trangeli. V tem srečanju se je Italijan nekoliko bolj upiral odličnemu nasprotniku, vendar je moral konec koncev tudi kloniti. Štirje nizi te partije so se končali takole: 8:6, 3:6. 6:1, 6:4. »Dobro, dobro!« se je vmešal zopet isti... »Naj samo pogledata, pa boste z nama nadaljevali pot do korpusa!« je dejal z glasom, ki ne trpi ugovora. »Prav, potem bom šel tudi jaz ž njima! Veste, mi se nikdar ne ločimo,« je rekel Cerim in nato pozval druga dva. »Pojdimo, tovariša!« »Dobro, pojdi še ti, toda motrite pazljivo!« Ko so se nekoliko umaknili, ju je Cerim vprašal: »Ali poznata onega črnega?« je vprašal Cerim za onega, ki je kričal nanj. »Kateri tovariš je to?« »Vojo Markič-Šarae!« je dejal Djordje. »Ali ga ne poznaš?« »Nisem ga videl doslej!« je odvrnil Cerim. »Nisi?« ga je vpraša] Batos v dvomu. »Nisem, verjemi mi!« je rekel Cerim. »Oh, ti ga menda poznaš?!« je zbodel Djorđje. »Kako ga ne bi. Na Šatoru sem bil ž njim, med IV. ofenzivo,« jima je zagotavljal Batos. »A, na Šatoru? Potem ti verjamem!« je odvrnil Djordje sedaj resno. Vedel je, da je bil Batos res na Šatoru in da mu je ostal večen spomin nanj. Kot posledica zmrzovanja so mu ostali grčasti nohti, ki so mu čudno rasli, bili so rdečkaste barve in trdi. Razen tega mu je na eni nogi manjkal palec, na drugi pa srednji prst, ki sta mu zmrznjena odpadla. Batos se je sedaj spomnil tega in se polagoma zamislil na tedanje dogodke, kar ga je kmalu zavedlo v preteklost. Snežni zameti na gori Šator. Pretrgana partizanska kolona gazi po snegu že tretji dan... Nekje daleč ob vznožju gore ropotajo nemški Šarci... Iz daljave grme letalske bombe kakor grom... Kolona gazi po snegu. Kakor začarana se ponovno vrača na isti kraj. Naprej-nazaj, naprej-nazaj. Obrazi partizanov so mu znani, vendar pa jih ne pozna. »Ali imaš kaj kruha, tovariš?« »Kruha?« mu je odvrnil mladič, kakor da ne bi vedel, kaj je to, kakor da je prvič slišal to besedo, in ni več izpregovoril. »Ne, ničesar nisem vprašal... Da, sedaj vem... Mislil sem ga vprašati... Da, misel se mi je ustavila na pol poti pred tako nesmiselnostjo.« Kolona gazi po snegu, naprej-nazaj. »Kam gremo?« je vprašal kmeta, ki je bil na begu in ki jih je komaj nekako došel, ogrnjen z debelim volnenim plaščem. »Bog ve, kam?!« Noč... Noč... brezkončna tema ... Obrnil se je nazaj, pogledal okoli sebe. Ne, nikogar ni razen njih, skupine partizanov sredi noči v snežnih zametih. In leden veter. Večen sneg. Nobene poti... Ne, nihče mu ni odgovoril. Skupina njegovih tovarišev je daleč. Bržkone se mu je burja zarežala v ušesa... Neusmiljeni veter mu je metal snežni prah v oči... Obstal je, da bi prisluhnil. Tišina. Tema in tišina... Ko je veter prenehal za trenutek, je zaslišal tuljenje volkov.,.. Tišina. Tema in tišina. Ne, moti se! To ni volčje tuljenje, to sc klici njegovih tovarišev. Moč se mu prebuja. Skrita partizan* ska rezerva. Vidi se hiša. Crna staja na belem snegu. Streho so prekrili kodravi zameti snega, ki leže po njej kakor odpadki, kakor naplavina, usedlina po poplavi. Vseeno, svetijo se okna. Znotraj je toplo! Debele trske dogorevajo in prasketajo. Kako toplo je pri duši... Samo še nekoliko korakov ... Vleči se poleg ognja in zaspati. S trdnim'Spanjem utrujenega popotnika, borca. »Lezi, lezi, odpočij se!« Topli glasovi tovarišev poleg ognja... partizanov. »Tu je slamnjača za te... pripravili smo ti jo ...« In spanje... Strznil se je. Kako je bilo toplo spanje, na Šatoru, pod debelo snežno odejo. Spominja se. Ko se je prebudil, je začutil hude bolečine v sklepih. Ni se mogel postaviti na noge. Udi so mu otrpnili, prstov na nogah ni več čutil. To noč je preležal ob mrtvem, zmrznjenem kmetu, beguncu iz Banije. Šel je sedaj kakih dvajset metrov za tovariši. »Batos, pohiti!« mu je zaklical Cerim. V svojem razmišljanju niti ni opazil, koliko je zaostal za njimi. »No, Švab, pohiti, ako hočeš ugrabit: kaj angleškega blaga!« ga je dražil Djordje. Batos je pospešil korake in jih dohitel. »Angleškega blaga, praviš?« se je obrnil k Djorđju.« Preden se bomo vrnili z ogledovanja: .Prepozno je prišel Janko na Kosovo!" Videi boš!« Djordje se mu je nasmehnil: »Janko je šel na Kosovo zaradi boja in ne zaradi delitve angleškega blaga!« »Ej, pri razdeljevanju angleškega blaga prideš najlaže prepozno, pobratim, vedno je kdo hitrejši... Kdaj pač vržejo kakor za vzorec, toliko, da vidiš, kako se angleška vojska oblači, in ne da bi nam pomagali pokriti goloto in obuti bose noge!« je rekel Cerim slabe volje. »Oh, hose noge!« j» vzkliknil Djordje in začel pripovedovati. »Nekoč smo čakali na Palanaškem polju letala. Vsi. ves odred, smo bili bosi kakor koze. Govorili so, da bbdo poslali obuvala. Menili smo se, kako se bomo do jutra že vsi obuli.