95. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. aprila 1898
XXXI. leto.
Izhaja vsak dan a i eter* Kimal .ladelja in praraike, ter velja po polti prcjeuan aa avatro-ogeraka deaela ca vaa leto 10 gld., ta pol leta 8 gld., ta Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — l* Lfnhlivio hxt% pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za podil janje na dom raćuna se po 10 kr. na uieeec, po  10 kr. aa četrt leta. -   Za taje dežele toliko več, kolikor poltnina anata. — Na narofibe, brez istodobne vpofiiljutve naročnine, se no ozira. Za oananila plaćn^e aa od itmatopne petit-vrate po *> kr., 6a se oznanilo jedenkrat tiaka, po ti kr   iti m dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopia* naj ao izvole fraukovat.       Rokopisi ae ne rrafiajo. — Dradniltvo <n apravniltvo je na Kon^re^nem trgn at. 12. Dpcavmltva naj ae blagovolilo poiiljati naročnine, reklamama oananila, t. j •••»•• adminiatrativtM utvari.
Telefon £u 3-3=.
Častiti gospodje volilci!
Izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb srn napredek in blagostanje stolnega mesta.
Koliko lepega in koristnega je tekom let in Roscbno po potresni katastrofi storil občinski »vet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj kar fe je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve.
Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, isem tako mile bele Lubljane.
Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam soglasno z zaupnim možmi v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, dtlovati za Vašo blaginjo.
Handlilaijc iiarotlne Ntranke
za I. volilni razred, ki voli v petek, dne 29. aprila t L,
so gospodje:
dr. Matija Hudnlk
advokat
dr. Valentin Hrlsper
advokat
«Toslp Iienče
hišni posestnik in veletržec
Elija Predovlć
posestnik in trgovec.
Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, kattre Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo.
Volite torej soglasno! ~£d)
V Ljubljani, dne 27. aprila 1898.
Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vitez Bleiwels-Trsteniški, predsednik.
Thunova i; java o jezikovnem vprašanji.
Poslanska zbornica j« včeraj začela razpravo o raznih jezikovnib predlogih. To ni prva razprava te vrste, odkar je Badeni izdal jezikovne naredbe, aodi se pa, da bo najpomembnejša, ker ne gre samo za to, da razlože posamezne stranke svoje nabore in svoje želje, ampak zato, da se doseže porazu in -ljenje mej strankami in da se naredi jezikovnim bojem konec s tem, da se poskusi zjedinjenje vseh strank na uredbo jezikovnega vprašanja zekonBkim potom.
Razpravo je otvoril ministerski predsednik grof Thun z izjavo, katere najznačilnejša stran je pač velika previdnost v koncepciji Spoznati j« na prvi pogled, da so to izjavo narekovali ne toliko stvarni oziri, ne principijalni nazori, amp<k pred vsem p< lit C-rii oziri. Vlada je hotela s to izjavo — katero je baje spisal nemškoiiberalni minister dr. Biirnreither — pridobiti vse stranke, da prene90 narodnostni in jezikovni boj iz zbornice v odsek in tako omogočijo redno in pozitivno delovanje drž. zbora.
Ta želja, katere ni težko umeti, je rudeča nit v tej izjavi, ali vzlic temu je izjava, če že ne posebno pomembna, vsij jako zanimiva. Doslej ni bil grof Thun na nobeno stran vezan in je imel popolnoma proste roke, nkreniti in storiti, kar je botel. V jednem oziru to odslej ni več: izjava ga veže, da jezikovnih naredb ne sme preklicati, dokler niso cehi privolili v to.
S Thunovo izjavo se je vlada izrekla za uredbo jezikovnega vprašanja zakonskim potom in povse pravilno priznala, da je zajedno urediti nekatera druga vprašanja, katera sicer z jezikovnim niso v neposredni zvezi, katera so pa rešitve isto-tako nujno potrebna, tako vprašanje o varstvu narodnih manjšin, o učnem jeziku v ljudskih šolah in več drugih.
Vlada je tudi mnenja, da ne gre samo za jedno vprašanje, ampak za cel kompleks vprašanj, katera je treba urediti po geogrtfični legi posameznih dežel in po atmosferi v dotičnih deželah, kar naj  pač pomeni,  da  vlada   neče jezikovnega
vprašanja urediti v celi državi po jednem načela, am;> k za posamezne dežele različno Najbrž hoče s tem reči, da n. pr. Slovenci na Koroškem in na Štajerskem ne bodo deležni tistih pravic, kakor Nemci n;i Češkem), toda jasnega in določnega ni grof Thun povedal ničesar.
Določnosti in jasnosti se je sploh izogibal in to z očitnim namenom. Vlada ni hotel* povedati, kako si miHli iavedenje načela, da naj imajo vsi narodi popolno jednake pravice, katero nač-lo je izrecno priznal •, kakor z ozirom na različto mnenje posameznih stranic o vprašanju, kdo je kompetenten urediti jezikovno vprašanje, ni hotela zavzeti določnega stališča, ampak se omejila na samo nami-gavanj';. J >> ločno in jasno je povelala sama to, da želi, naj se izvoli jez kovni odsek, kateremu prepušča odločitev tako glede meritorne strani jezikovnega vprašanja, kakor tudi glede kompetence. Vlada je z vsem zadovoljna, na kar se stranke zjedin'jo, samo da poneha razpor in da se omogoči funkcioniranje parlamenta.
Kakor smo že rekli, je vladna izjava urejena tako, da bi se ž njo mogle zadovoljiti vse stranke. Poljakom in Č-hom je namenjen odstavek, s katerim se prepušča odseku določitev kompetenc, čehom je namenjen odstavek, da se jezikovne naredbe prej ne prekhčejn, dokler oni v to ne privolijo, ffomoejn je namenjeno priznanje, da Badeuijeve jezikovne naredbe m-" bile primerne razmeram če§ke in da pri uredbi jezikovnega vprašanja bo vpošte-vati kolikor toliko tudi kompetenco drž. zbora in se torej stvar ne prepusti popolnoma dež. zborom, vsem slovanskim Btrankam pa je bilo namenjeno molčanje o nemškem državnem jeziku.
Z izjavo bi mogle biti vse stranke vsaj v tri ko za dovoljne, da vstopijo v jezikovni odsek ter poskusijo tamkaj, doseči porazumljenje. Kolikor je doslej znan■>, so slovanske stranke vse pripravljene, se odzvati nujnemu povabilu grafa Tinina, a se-li odzovejo tudi nemške stranke, to s« daj še ni gotovo. Ve se samo jedno : da nemški radikalci nočejo vstopiti v ta odsek in da dolže nemškolibe-ralne veleposestnike, nemško napredno stranko, antisemite in nemško katoliškn-ljudsko stranko, da se
LISTEK.
„Ksenofont".
(Novaleta.) (Konec.)
Prihodnji dan je knez najel sobo pri Ani Pav-lovni, a pridržal radi lepšega svoje staro stanovanje. Ana Pavlovna je morala kakor nalašč odpotovati v okolico Peterburga k svoji stari sorodnici, ki je nenadoma težko zbolela. To je zaljubljencema dopolnilo čašo blaženosti; poslednja pregraja do cele sreče je bila odstranjena in imela sta popolno prosto roke. Sprva sta nadaljevala svoje sestanke samo doma, potem pa sta začela, da bi spravila v svoje razmerje več romantike, od bi rat i mesta za svoje sestanke kje na prostem : v letnem parku, v Aleksandrovem letališču, na tej in tej ulici, nasproti tš in te hiše itd. Zopet čez nekaj časa sta se že toliko ohrabrila, da sta žs skupaj obedovala ali ju-žinala v posebnem kabinetu kakega restavranta. Knez se je Čutil v sedmih nebesih in v globini svoje duše je bil poln ponosa.
— V mojih letih! si je mislil. Ta mila de-vojka me ljubi neverjetno! — in obsipal je Aro z datU?, cvetlicami in konfekti.
Samo nekaj ga je jezilo: da se pred svojimi snanoi ni mogel pobahati s srečo, ki ga je zadela. Kolikor tudi je Aro nagovarjal, da bi šla kdaj Ž njim v gledališče ali se peljala iz mesta, vedno se je branila in dejala: Dragi moj, ne zahtevaj tega od mene! Glej, jaz sem iz dobre rodbine; ali me hočeš kompromitirati ? Lahko naju srečajo znanci, spoznajo naju — in kaj bo potem? Moj dobri glas poštene, dostojne dev<jke bi bil izgubljen za vselej! — Prizanesi mi! Žrtvovala sem ti vse, udaj se tudi ti v tej malen kosti f
Mej tem je bila nastopila pomlad. Neva se je osvobodila ledu. Vrtovi so začeli zeleneti. Knez je delal velikanske načrte za poletje. Letovišče v Pe-terhofu, izleti na Krim, na Kavkaz, potovanje po Vo'gi, v Pariz, v Nico, Italijo, Švico, — o vsem je sanjaril. Ana Pavlovna k sreči ni mogla delati ovir, odpotovala je bila nekam v Finladijo, spremljaje staro Borodoieo, katera se v kljub svoji nevarni bolezni ni mogla odločiti za smrt.
Nekega prekrasnega dne ali bolje rečeno, večera — bilo je desetega maja — je doletela kneza ogromna sreča. Ara je bila slednjič privolila, da se pelje ž njim na sprehod, a moral ji je prej obljubiti, da ne bode ta. zapustila ekipaže. Knez je za-s tavil svojo besedo, in okoli devete ure zvečer s'a
se peljala na strelko. Konji so bili dobri, dirjali so bliskovo, tako da ju znauci, ki so ju od časa do časa srečavali, niso mogli spoznati in če bo tudi spoznali Uržumskega, niso mogli razločiti lica njegove spremljevalke. Vse je šlo srečno do Jelagino-vega mosta.
Tu pa je bila na nrsrečo taka množica kočij, da ni bilo treba samo v koraku voziti, ampak za minuto popolnoma ustaviti se. V tem hipu je kočijo dohitel koledar, v katerem je knez spoznal, svojega tovariša iz kluba, barona Ziindeja.
Baron je pogledal v kočijo, spoznal kneza, ga pozdravil, potem pa pogledal je Aro, zlobno se nasmehnil in se peljal dalje. Ta dogodek je tako razburil mlado dovojko da se je morala nemudoma domu vrniti, da bi ne prišla v drugič v nevarnost, da bi jo kdo spoznal. Knez je ustregel njeni želji in vrnila sta ae v mesto . . .
Naslednji dan je šel Uržumski v klub, kjer že dolgo ni bil in katerega je do svojega romana z Aro posef-al točno vsak dan. Da resnico povemo, šel je tja nalašč in samo zato, da bi vide!, kakšen vtiaek je napravilo na njegove tovariše njegov vče-rajšnji nastop; kajti da je baron Ziinde rezglasil i v klubu i po'.8td drugod včeraj "no snčanje na Ostrovih,  o  tem  niti dvomil ni.    In ni se varal!
hočejo u Jati vladni želji ia vstopiti T , K apuo duhov", v jezikovni odsek.
Nemški ralikalci izvajajo iz Thunove izjave, da vlada neče ugoditi pogojem, pod katerimi so pripravljeni, dogovarjati se z dragimi strankami glede jezikovnega vprašanja', da neče brezpogojno preklicati jezikovnih naredb in se zavezati za uveljavljenje nemških zahtev ter groze Dvojim nnmškim bratom z najbrezobzirnejšim bojem, ako h • drznejo vstopiti v jezikovni odsek Ri likal-cem se najbrž pridružijo tudi nemški nacijoualci in ker so ti najštevilnejša nemška stranka, je lahko mogoče, da ljubeznivo vabilo grofa Thuna ne najde odziva, da se vsled nagajivosti in hudobnosti nekaterih f matičnih razgrajačev izjalovi tudi ta poskus, narediti red v parlamentu.
Ali spozna potem grof Thun, da miru in sprave s prepotentnimi Nemci sploh ni možno doječi ?
Špansko ameriška vojna.
Sedem duij je že tega, kar se je začela špansko an;*: -ki vojna, o kateri je ameriški generalni konzul oblastno trdil, da bo trajala kvečjemu štirinajst dnij, a še vedno ni počil prvi strel, da, kaže se celo, kakor da ee tako Španska kakor Zjedinjene države umikajo boju. Iz Novega Vo-ka se poroča, da računa Mac Kmley, da se Španski udi, čim zavlada lakota na Kubi, kjer ne raste žito in kamor ae uvaži meso iz Teksas*, španska mornarica pa ee uda čim zmanjka premoga. Španska zatrjuje da je to U'auje jalovo, češ, da je Kuba za šest me secev pr<skrb'jena z živili, premoga pa da je pripravljenega na otoku 80.000 ton, pa da bo mrzlica ugonobila am r ško vojsko, čim se izkrci na Kubi, tako da jo bo lo potem Španci brez posebnega na pora uničili.
To priča, di se nobena vojskujoč h držav ne upa storiti odločilnega koraka, nijveč zategni-l, ker ni nobena dobro pripravljena na vojno. Tudi Zjedinjene državu ne. Mobilizacija, ne napreduje, mornarica pa menda tudi ni v najboljšem stanu, kakor je v senatu dokazal senator Butler iz uradnih poročil.
Ameriška eskadra stoji pred Hivano in si od daleč ogleduje špansko trdnjavo. Bombardovanje se še ni začelo in nekateri listi poročajo, da Američani tudi nimajo dosti upanja, da bi z bombardovanjem kaj opravili, ter je hočejo začeti samo »za poskušnjo", v pomirjenje Jingov, kateri čedalje glasneje kriče, ker se nič ne zgodi.
Ameriška eskadra se omejuje sedaj na brodolov. Polastila se je že več španskih ladij, mej njimi ladje „ranama", a najbrž bodo Zjedinjene države morale vse te ladje lastnikom vrniti, ker so bile ujete še prud napovedjo vojne.
Iz ameriških virov prihajajo tudi vsakovrstne druge novice, katere pa je prav tako skeptično pre sejati, kakor novice iz španskih virov. Tako se poroča, da se kubanski ustaši bližajo Havani, in da so od nje samo še 30 milj oddaljeni, da se je krdelo 50O mož pod vodstvom stotnika Lacreta vtaborilo v bavanskem predmestju (^Jjanabuco, kar je popol-
noma neverjetno, da se je neki ameriški Častnik pri Santjagu izkrcal in Šel v Gircio dogovarjat se z ustaši, da je vojno ministerstvo odločilo, da poskusi general VVilson s 400O mož izkrcati ss na Kubi in se združiti z ustaši, in da je vlada odredila tudi kar mogoče popolno utrdbo Novega Vorka.
Precej akrbi dela Američan m španska mornarica. Kolikor je doslej znano, je ta še vedno pri S. Vincentu, dasi poročajo nekateri listi, da je na potn proti Havani. Američani pravijo, da pri S. Vincentu ni zbrano vse brodovje, ampak da so jo tri bojne ladije nekam krenile, najbrž proti severnemu ameriškemu obrežju, da bi tam bombardirale kak nezadostno zavarovan pristan. Ako se to do mnevanje obistini, bodo morale Zjedinjene države poklic iti nekaj svojih lad j izpred Havane, s čimur bi bila blokada Ha van* razdrta.
Wash<ngtonska vladi sodi,  da pride najprej pri Filipinih do  boja.   Ameriško bro lovje je zapu silo Ilongkong ia krenilo proti Filipinom. Ameri čani upajo, da se jim brez težav posreči premagati špansko brodovje in bombardova i M m 1\ potem pa se s pomočjo ustašev polastiti vseh otokov.
Dočim prihaja iz ameriških virov jako mnogo poročil, je iz Španske te malo čuti, o vojaških operacijah celo nič. Jedino, kar 8e poroča, je to, da je general Blanco odreJil splošno oboroženje llavancev, da je španska ladja „Ligera* pregnala iz pristana Curdenas nekaj ameriških ladij, ki so razdevale torpede in da je kubanski marki Arguellas daroval 10 milijonov frankov v vojne namene. Ta zadnja vest je Še najpomembnejša, kajti Španski nedostaje pred vsem denarja, kakor je razložil riaančni minister v predvčerajšnji seji španskega parlamenta.
Bi ropske države so že skoro vse izjavile, d* ostanejo neutralne. Tako izjavo je izda'a tudi Angleška, ve-.>der je iz te izjave jasuo razvideti, da se že ž^li prikupiti Zjedinjeuim državam. Menda jo je strah radi Kanade. Angleška je odredila, da sm°jo španske in ameriške ladje v angleških pristanih samo toliko premoga naložiti, kolikor ga potrebujejo za lastno rabo do prihodnjega pristana, da pa se potem tri mesece ne smejo ustaviti v angleškem pristanu. Ker imajo Američani doma zadosti premoga, je ta odredba seveda naperjena proti Šp inski, ki utegne radi nedostajauja premoga imeti velike težave.
V IJuhlJuili, 23. aprila.
H glasovanju za ministersko obtožnioo.
„Grazer Tagblatt" poroča, da ni resnica, da bi blo šest tirolskih državnih poslancev katoliška narodne Btranke glasovalo z Nemci z . obtožbo Badenijevega mtnisterstva, ker so se vsi odstranili. Klerikalna poslanca Kapferer in Sehopfer, ki sta glasovala z opozicijo, nisto člena katoliške narodne stranke. Istina pa je, da so glasovali skoraj vsi italijanski poslanci, nekateri Mdorisi in nekateri členi poljske narodne stranke za obtožbo. — Zanimivo piše „Va-terland" o moralni zmagi opozicije: Tak rezultat je provzročila najbolj  katoliška narodna stranka, ker
Komaj je vstopil, že ga je obk lilo kakih dvajset navzočdi členov kluba , vpraševaje in pozdravlja je ga.
— Fejiicite, mon vieux! Tedaj razmerje imaš!
— Aha, sedaj vemo, zakaj te toliko časa ni bilo nič na izpregbd!
— Ona je divna !
— Pili bomo šampanjca na njeno zdravje !
— Ali je lepe postave?
I) asi je knezu v notranj m laskalo, da je napravil tak vtink na nje, je smatral vender za svojo dolžnost, preseči te razgovore in vsklike; zdelo se mu je, da ho preveč lehkomiSljeui in da oskrunjajo njegovo milo, drago Aro.
— Oprostite, gospoda! je dejal resno, — pustite te neslanosti; v tem slučaji so neprilične! Oseba, katero sem včeraj spremljal, je jako mila, poštena devojka iz ugledne rodbine; še le nedavno je izgubila svojega ženina, ki je umrl za sušico . . .
Ilomersko krohota nje je prekinilo knezovo fi lipiko.   Baron Zli ade je skočil  na stol, razprostrl roki proti knezu in patetično vskLknil: Ksenofont!
Uržumski je bil popolnoma zmeden.
— Ti si podoben Ksenofontu, kaj ne? je nadaljeval baron, — tudi jaz sem  mu bil podoben!
— In jaz tudi! je dejal umiraje od smeha suhotni grof Latkin.
— In jaz tudi! je zmagonosno izjavil knez Gžatski, tolst, okrogel blondin z majhnimi brkarai.
— Et me me moi, il y a de cela trois anćea l — je s svoje strani pripomnil vikomt de Neflea, plešast diplomat z ogromno brado, ki je že nad dr-set let v Peterburgu preživel.
— Ksenofont! Ksenofont 1 so zakričali v koru vsi prisotni, bližaje se knezu in 8 prsti nanj kažoČ.
— Vrag vas vzemi, kaj pomeni vse to? Ex-plirjuez vouz! — je jezno vprašal knez, k iteri je bil popolnoma zmeden. V odgjvor je zadonel nov krohot, a ko se je obča veselost nekoliko pomirila, je baron Ziinde zmagoslavno pojasnil: To pomeni, da je tvoja Ara ravno toliko poštena generalova hči in bivša nevesta, kolikor jaz indijski mabaradža. V Peterburgu je najmanj štirideset komadov Kseno-fontov kakoršen si ti, popolnoma nič podobnih drug drugemu, ki so se vjeli kakor ti na spretno nastavljeno vado te gospice Are. Razumeš sedaj ? No, nič ne de — boljše nekaj kakor niči Se laj pa poj* dimo in pijmo na zdravje neutolažne neveste pokojnega Ksenofonta in želimo ji, da bi bil sledeči Ksenofont mlajši od tebe 1 . . . . To ima človek od tega, če hodi v Pariz, a ne pozna tajnosti rodnega mesta! Hura!
Čez tri dni je knez Uržumski odpotoval za granico, ne poslovivši se od Are.
(Ii ruščine preval J. J.)
ni glasovala. To vedenja katoliške narodne stranka bodo razlagali sa znamenje definitivnoga raspada večine.   Ako se izkaže, da je ta razlaga
resnična, potem bode treba računiti a dejstvom, da nima pari ment od danes naprej splob nobena večine. Parlament brez večine pa je podoben noša brez ostrine — js brez moči, oblika brez vsebine. Morda je taka razlaga prezgodnja. Posl. Zaliingsr je izjavil v svojem poslednjem govoru da ostane stranka v večini, a da ei pridržuje v naroda h in verskih vprašanjih svobodo. Ministarska obtožna je z narodnimi vprašanji vs- kakor v zvezi, a sama za-se nima narodnega značaja. Od subjektivne sodbe je torej zavisno, ali pomeni vedenje nemške katoliške narodne stranke odpad cd desnice ali ne — »Politik4, „Narodni Listv" in .11 las Naroda* so složni z našim listom v svoji sodbi o vedenju nemške katoliške narodne strank* in o i'uzorni večini.
K debati o jezikovnem zakona.  Danes se menda začne debata o nujnih  predlogih. kat«-re so stavili levičarji iu desničarji glede zakonite rešitva jezikovnega vprašanja. Predlogi so ti le: 1. Predlog dr. Funkeja in tovarišev, naj se češko-moravske jezikovne naredbe odpravijo iu nemščina prizna državnim jezikom. V ta namen naj se izvoli jezikovni odsek.   2. Predlog Steinvvendorja,  naj se jezi ko«ne naredbe z dne 5. februvarja 1898 odpravijo. 3  Predlog Schonererja, naj se proglasi naredbe z dne 24. februvarja 181)3 neveljavne,  naj se jezikovno vprašanje reši zakonitim potom s priznanjem nemščine državnim jezikom. 4. Predlog Zellerja, na| se izvoli jezikovni odsek, ki bo izdelal jezikovni zakon  na   podlagi  popolne ravnopravnosti vseh v Avstriji  živečih  narodov.   5. Predlog Vašatvja, naj se rabi češčina tudi  pri obravnavah najvišjega sodnega dvora. 6. Predlog Dipaulija, naj se naredbe odpravijo ter naj se reši narodno in jezikovno vprašanje zakonitim potom odseka, ki naj poroča v dveh mesecih.   7. Predlog Liechtenateina, naj se   naredbe  odpravijo  ter  izvoli  jezikovni odsek. 8. Predlog H ero Id a,   naj se jezikovne naredbe z dne 24 februvarja 1898 izpremene  9. Predlog Gre-gor ca, naj se reši jezikovno vprašanje na temelja § 19. drž osn. zak.  To so vsi predlogi glede jezikovnih naredb in jezikovnega odseka. „Grazer Tag-blatt" poroča, da bodo nemška narodna in nemška napredna stranka ter Schonererjeva skupna vse storile, da se Nemci  n e udeleže  volitve v jezikovni odsek, Češ: Največji in ter-s nemštva je odvisen od tega, da se zabrani nemška udeležitev jezikovnega odseka. Krščanski socijalisti in ustavoverni veleposestniki so naklonjeni „taktiki približanja".
Dopisi.
Z Vipavske*«, 26. aprila. (Vipavska železnica) Pod tem naslovom objavljen je bil v *J0. številki cenjenega .Slovenskega Naroda" dopis iz Ajdovščine, ki je moral obuditi največje ogorčenje po celi vipavski dolini. Dopisnik pripoveduje namreč, da so Ajdovci v zadnji uri  dosegli, da je železniško  ministerstvo  poslalo  inženirja,   ki naj prouči in izmeri alternativo Kodrovo Ajdovščina, in da bi bila ta alternativa ob jedn»m zagotovilo, da se bo železnica nadaljevala ob stari cestni črti na Podkraj  in dalje proti Hrušici v Logatec, da se torej izpelje najkrajša črta mej Gorico in Ljubljano. Valed  tega  opuščen  bi bil kolodvor na Ustji, in opuščeno nadaljevanje žoleznice od Ustja Bkozi najj-gosteje naseljeno Gornjo Vipavsko dolino proti Po-Btojmi, Šonpetru ali Divači, kakor je bdo to prvotno nameravano, in zidala bi se proga, ki bi vodila ob Čavnovem podgorji proti Podkraji v knez-VVindisch« griitzove gozdove, in ustrezala le 5O0O prebivalcem, dočim zahteva 30 000 prebivalcev prvotno proiekto-vano progo.   Vsekako bi čudno bilo, ako bi morali Vipavci le gledati železnico iz doline v Oavnovo podgorje, in sicer železnico, ki se zove Vipavski. Ali se pa morda po novejših  pojmih začenja Vipavec šele pri Lokavčanu ali Ajdovcu? — Razumemo sicer prizadevanja grofa  Alfreda Coroninija, ustreči svojim Ajdovskim (?) in Lokavškim volilnem, kakor tudi pobožne želje kneza Wind»8chgratza, da bi po gališki maniri vsak njegov gozd železniška proga rezala, toda ustrezalo naj bi se željam Ajdovcev in Lokavčanov — ako mogoče — brez škode za ogromno večino 30 000 kranjskih in primorskih Vipavcev. Ako bi pa to bilo nemogoče, zapostaviti je koristi 6000 prebivalcev onim večine 30000 daš, kajti železnica ne zidajo se radi par kilometrov krajše proge, marveč radi večjega dnevnega prometa in naseljenega ljudstva. To je dalo povod, da se je na vabilo poslanca Božiča sešlo dne 24. t m. jako obilno število vipavskih rodoljubov na posvetovanje,  ki so sklenili, delovati z vsemi močmi proti gornji nakani, ter povabiti državna poslanca gg. dr. Ferjan-čiča in dr. Žitnika, kakor tudi gospodarsko in politično društvo za Notranjsko, da vse sile napnd, da w nameravano zlo prepreči. Sklical se bode naj*
brže tudi v kratkem Sata shod v Vipavi, ki ima proti tema protestovati. Pri rečenem posvetovanji •orgaoizovalo ss je tudi gospodarsko in politično društvo za Notranjsko glede Vipave jako povoljno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. aprila.
— (Občinske volitve.) Jutri bode volitev iz l. razreda in zato apelujemo danes zadnjikrat na slovenske volilo j, naj se polnoštevilno udeleže volitve in naj glasujejo za narodne kandidate. Ako pridejo vsi slovenski voMci na volišče in če volijo soglasno, je zmaga kandidatov gotova. Nasprotniki Špekulirajo na nejedinost slovenskih volilcev, oni računajo, da ne bodo vsi volilci glasovali za vse kandidate in delajo z vso silo na to, da bi se tega okoristili. Zlasti strastno agitirajo proti gosp. Kliji Predoviču, katerega zaaramujejo na vse mogo'e načine. Sosebno ga pitajo s „praš čjim trgovcem1*, prav kakor da bi bila ta trgovina manj časti vredna kakor kaka druga. Gosp. Predovič je j^den največjih kupčevalcev na Kruijskem in kdor zna spretno in VKpešuo voditi tako veliko trgovino, kdor ima toliko soli v glavi, da zna voditi obširno kupčijo s Švico, Francosko in Nemčijo, tisti ni tako neznaten človek, kakor pisarijo nemški olikanci v I --svojih listih. Gosp. Predovič zasluži v vsakem oziru i naipopolnejše spoštovanje, on je Ugleden meščan, pozna želje in potrebe prebivalstva in ima zmožnost in vwljo jih krepko zastopati. Sicer je pa naše mnenje, da bi bilo jako žalontnn spričevalo za razsodnost in značajnost slovenskih volilcev, ako bi dali nase uplivati po umazanih nemških listih in ako bi bilo zanje merodajno zasramovanje spoštovanih someščanov - kandidatov. Mi si kaj tacega j niti misiti ne moremo ter računamo na to, da slovenski volilo! 1. razreda jetri ri4 narede Ljubljani sramote.
— (Kranjska hranilnica in hišni posestniki ) Piše se nam: Kar ste zadnjič v ^Slovenskem Narodu" pisali proti Luckmanovi kandidaturi in proti kranjski hranilnici, je popolnoma opravičeno. Hipotečni upnik je pač nekak solastnik obremenjene hiše in kot tak bi moral potresne škode vsaj deloma deležen biti, ker se posestnik zoper potres ne more zavarovati, mej časom demohranja in dozi-danja hiše pa ima le velikanske stroške, dohodkov pa nobenih. Nekoliko krivice vander leži v tem, da mora vkljub t-niti tudi za ta čas plačevati obresti, in kar je najkrivičneje, da hranilnica celo zamudne obresti tirja. V tem oziru bi se na vsak način pričakovalo, če že zaprošenega milijona niso hoteli prispevati, da bodo gospodje jedno oko zatisnili iu kakoršnekoli olajšave dovolili, posebno glede na to, da je hranilnica jedini obilno obdarovani domači ; kreditni zavod večjega obseza, in da žal hipotečne banke nimamo. Jedino, kar prizuavamo hranilnici, je to, da je hišnim posestnikom dala za stavbe Večjega kredita nego je bilo posojilne vrednosti, a to je tudi storila le v lastnem interesu; zamol čati pa ne smemo, da je tukaj naš deželni predsednik precejšnje težkoče delal. Znano je, da nam je zlasti Badenijevo ministerstvo jako dobrohotno na roko šlo, tam pa, kjer bi človek naj preje moral najti pomoči, je naletel na velikanske ovire, in to je — doma! Žalostno, a resnično.
— (Samomor.) Danes zjutraj našli so v Gra-dašči pri Kolizeju truplo bivšega krojaškega mojstra Ivana Nučiča, kateri se že od 16. t m. pogreša. Istega dne šel je bil z doma in pisal svojemu snu, naj ga iščejo v Gradašci nad Pasjim brodom Sin našel je očetovo obleko res ob Gradašci, ali trupla ni bilo najti nikjer in tako se je mislilo, da je Iv. NučiČ kam odšel in finguriral samomor. Na trupli ni bilo niti najmanjše poškodbe in je nedvomuo, da si je Ivan Nučič sam končal življenje.
— (Poskusen samomor.) Včeraj prišel je medicinec Oton Schramm 27 let star, rojen na Dunaji, iz Lovšinja v neki ljubljanski hotel, kjer je nevarno obolel. Ker pa se je hotelskim uslužbencem to naglo obolenje etimnivo zdelo, poklicali so takoj policijskega zdravnika dr. Illuerja, kateri je kon-atatoval, da se je Schramm z morfijem ali pa s kakim drugim narkotičnim sredstvom zastrupil. Schramm je bil skoraj v popolni nezavesti, ko je prišel zdravnik k njemu. Prepeljal se je v deželno bolnico.
— (Osobne vesti) Gozdni pristav g. Avgust Ga zel j je imenovan gozdnim komisarjem. — Notarski kandidat v Ajdovščini g. Artur Lok ar je imenovan notarjem v Kanala.
— (Volila.) Dne 21. t. m. v Spodnji Šiški umrla gospa Ana Knez, katera je bila znana
kot velika dobrotnica revežem, volila je v evoji oporoki 100 0 gld. zajedno ustanovo ubož-nega zaklada občine Spodnja Šiška s tera določilom, da naj ae vsakoletne obresti od ustanovne glavnice razdele na sv. Ane dan mej najbolj potrebne reveže v Spodnji Šiški. Poleg tega volila družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, čitalnici in gasilnemu društvu v Spodnji Si ški po 100 gld. Blaga pokojnica naj v miru počiva !
— (Prvi roj.) ZDobrave pri Kropi se nam piše: 2G. aprila je dobil tukajšnji posestnik g Filip Pogačnik prvi roj. Lept solnčni dan je splašil matico, da si je omislila lastno gnezdo v jako praktičnem Črnetovem panju, kakršne izdeluje po nizki ceni tukajšnji spretni mizar Janez Bertoncelj.
— (Občno bojno društvo v Ptuji) — pokrovitelj prevzvišeni knezo&uf dr. Mih. N.tpotnik — imelo je v pretočenem društvenem letu dohodkov G74 gld. 15 kr., stroškov 350 gld. 84 kr., prebitka torej 314 gld. 31 kr. Prebitek iz 1806.1. 719 gld, 49 kr., vrednost inventarja 192 gld. 60 kr., znaša premoženje koncem 1897. leta 1220 gld. 40 kr.
— (Brez komentara.) ,E d i n o s tu piše: „C e I e mesece so sedeli naši okoličani v p re • i h k o v a I n c m zaporu radi izgredov, ki so se bili dogodili o priliki zadnjih državnozborsk h vo litev. Dekleta, mladeniči in očetje mnogobrojnih družin ječe že več mesecev v zaporih in bodo ječati še mnogo mesecev. Čujemo, da je nedavno temu bilo obsojenih radi istih izgredov zopet več okoli čanov. — Torej ni šh dopolnjeno! ! Ti nesrečneži, ki so pobili nekoliko šip in sokričali: „Doli h cikorjo! — Živijo Nabergoj! — Živela Avstrija!" so bili v preiskovalnem zaporu po več mesecev ia vrhu *«-ga. jih je mnogo obso jenih na t e ž k e ječe. Dolžnost je nasa, da pomagamo bednim družinam ki trpe po ned itžnem, ker jim nedost-je hr*nit*djev. A pel uje m m torej zopet in zop»-t na namiljena srca rojakov I — Že so na s v o h o j i v s i o a i, ki so bili are irani o priliki zadnjih demonstracij rali propove li, o kateri pnl.ki je bilo več redarjev hudo ranjenih in kame n a n i h. Tako poroča sobotni „Piccolo" in se veseli na tem. Saj ima tudi prav. Kajti gotovo se ni rnog^l nadejati tako nena.adn-i uaglosti preiskovalnega sodnika."
— (Razoroženjo v Istri) Tr/.aško namest-ništvo je v občiuah Poreč, Vršar in Vižioada prepovedalo sumljivim osebam nositi orožje. Ta prepoved je prav umestna, saj je znano, čemu rabi orožje laska drubal v teh krajih.
* (Ženska akademija) Ne lavno je nasve-toval navdus-n pristaš žensue eratuc pioij«, naj bi Be osnovala tudi za ženske akademija nestnrtmc. In res so zbrali že štirideset dara, katere naj bi bile v akademci. Neki novinar pa se je obrnil do nekaterih predlože-nib čienic akademije, da iave, kako (ne sodijo o tej ideji. Madanoe Adam je dejala, da mora stvar še le dobro premisliti, predao odgovori. Gospića C h a u v i n pa zavrača to idejo, češ, da bode ženskam pristopna tudi moška akademija ne-smrtnih, ako bodo v to pposobn*'. Gospa Roatand pa se za akademijo navdušuje ter povdarja. da mo rajo biti vse „neamrtnice" — lepe in mlade.
Telefonična in brzojavna poročila.
Škofia Loka 28. aprila. Ž>veli zavedni Slovenski volilci Jjubl|»iisk ! — Loški narodnjaki.
Dunaj 28. aprila. Poslanska zbornica je imela danes najprej tajno sejo, v kateri je razpravljala o tem, ali naj se konfiskovane spise navajajoče interpelacije čitajo v javni ali tajni seji. Zbornica je s 127 proti 106 gla-som sklenila, da tacih interpelacij ni čitati v tajni seji, s činmr pa Še ni rečeno, da naj se čitajo v javni seji. Razprava je bila jako burna. Pravosodni minister Ituber je nazuauil, da je plenissimarni senat najvišjega sodišča izrekel, da so interpelacije deležne iste imunitete, kakor govori, in da se bo po tem ravnal. Daszinski in Stojalo*-s ki sta se ostro spoprijela, ker je Stojalowski predlagal, naj se čitajo radi tega proti veri ali proti morali naperjene interpelacije v tajni seji. AVolf je zahteval, naj se izjava pravosodnega ministra vzprejme v zap'snik, ki se prečita v javni seji, česar predsednik ni pripustil. G ros s je rekel, naj ima minister Kaizl isti respekt pred najvišjim sodišče, kakor lluber, in naj torej prizna, da so jezikovne naredbe nezakonite, kakor je raz sodilo najvišje sodišče, dasi je dotično razsodbo v Češkem dež. zboru imenoval predrznost Schonerer je dolžil poštne urade na Češkem, da koniiskujejo njemu namenjene po-šiljatve, češ, iz Nemčije mu je bilo 20 000 izjav doposlanih, a dobil jih je samo 10.000, vse druge so bile na pošti konfiskovane. Zato je izrekel poštnim uradom svoje .najpopolnejše
zaničevanje". Wolf je protestoval proti temi, d* hoče zbornica cenzurirati interpelacije, Brzorad pa je izjavil, da so Čehi za to, da se vse interpelacije politične vsebine Si te jo ▼ javni seji. Potem se je vršilo glasovaoie. Čehi so glasovali za javnost, h »teč s tem pokarati kat. ljudski stranki, da se nečejo ozirati na njene želje. Potem se je začela javna seja, v kateri so bile prečitane najprej oavoboiene precej nedolžne interpelacije, na to p* se je začela jezikovna razprava. Princ Liechten-stein je prišel prvi na vrsto in začel citati svoj govor.
Dunaj 28 aprila. Z najavtoritativnejše strani se mi je pojasnilo, da imajo zadnje besede v včerajšnjem g noru ministersktga pred-sedn ka: „Nič bi ne bilo nevarnejše, kakor če pride prebivalstvo do prepričala, da sicer ima poslansko zbornico, di p* ni Sposobna za nobeno delo" m „vse države napredujeio, samo pri nas stoji vse", največji pomen, da je to zadnji opomin k pozitivnemu deln, in da B6 pokažejo takoj posledice, ako ostaue opomin brez uspeha
Dunaj 28. aprila. V parlamentarni komisiji desnice je včeraj govoril tudi dr Fer • jančić, kateri je pojasnil jezikouie razmere na Primorskem, Štajerskem in Koroškem.
Dunaj 28. aprila. „Slovanska krščansko-Darodna zveza" je sklenila, vstopiti v jezikovni odsek, a se je izr-kla proti temu, da bi odsek zboroval permanentno, toda s pristav kom, da prepušča odločitev parlamentarni komisiji desnice.
Drmaj ?S. aprila. Nemške stranke se še niso definitivno odločile glede vstopa v jezikovni odsek, a vender se kaže da vstopijo v odsek vse, tudi nemški naci|otialci, ti pa S protestom in da bodo volitvi odseka nasprotovali samo Schdnererjanci.
Dunai 28. apr la Danes bi se bila morala vršiti obravnava 0 tožbi „Iieichswfhr" proti vladi, a ker vladni zastopnic ni bil zadostno leg ti miran, je sodnik preložil obravnavo na dan 2 6 maja.
Dunaj 28. aprila. Magistratni uradnik Ivan Maver se je Sbin ovadil sodišču, da je dtfravd'ral 20 000 gld.
Madrid 28 aprila. Oficijalno poročilo iz Manile javlja, da je španska Iad'ja „AlUno" v pristanu lloilo uielti ameriško fregato „Si-ranece*. Ameriško brodovje pride vsak čas pred Filip ne, kjer jo čaka špansko brodovje.
Novi York 28. aprila. Is Kingstovna se poroča, da so Američani ujeli špansko transportno ladjo, na kateri je bilo 1000 vojakov, namenjenih na Kubo.
Kolonija 28 aprila. „Koln. Zeitung" javlja, da se je Mac Kinlev odločil za hitro akcijo in da hoče polovico vojne nemudoma poslat na KijIi >.
London 28. aprila Ameriško brodovje je bombardiralo Matazas. I!■nnbardeini nt se je začel ob 1. uri popoludne. Po ameriških poročilih so Spanci izgubili mnogo mož, Američani nobenega.
London 28 aprila. Ameriška ladija „Ma* jesty" je pnšia v Kmgstovvn in naznanila, da je kacth 1700 milj od tam videla špansko brodovje 7 ladij, ki je s polnim parom plulo proti Ameriki.
London 28. aprila. Španski policija v Portorici je aretovala poročevalca „New York Heralda".
London 28. aprila. Američani so ujeli necega španskega poročnika in necena podčastnika. Helena Gould je darovala 100.000 dolarjev v vojne namene.
London 28. aprila. Ameriška vlada ja poklicala tri ladje izpred Havane, da varujejo ameriško obrežje pred špansko mornarico. V mnogih ameriških obrežnih mestih je nastala panika, ker se ljudje boje bombardementa.
Ker se govori po mestu o moji kandidaturi v občinski svet ljubljanski v I. razredu, izjavljam, da ne kandidujem, ter tudi ne sprejmem eventuvalna izvolitve.
V Ljubljani 28. aprila 1898.
Dr, V. Gregoric.
Spominjajte ne dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
April	Cas opazovanja	St:inje baro-mt-tra v mm.	i.«-S 2	Vetrovi Nebo	S "S •I 9 S 5 s 5 2 s» « cu >
27 2S. ■	9. zvečer 7. zjutraj 'J. popol.	72S 9 7:^4	12 8 10 (J 17 2	sr. jzah. ' pol obl sr. svzh. j jasno p. m jztih. olilafno	00
Srednja včerajšnja temperatura  13 6 ,   za  2 0-normiilikiD.
nad
iDTJLnaoslceL borza
dn» 28. aprilu 1898
Bknpni državni dolg v notah..... 102 jfld.
SLnpni državni dolg v srebrn    .... 101 a
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4° ,..... 101 „
OfrerskM tinta renta 4° ,....... 120 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 98 f
Avstro-ogerske banane delnic«    .... 914 ,
Kreditne delnice......... 3-'4 §
(jondon v ista........                                   ... 120 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 -
90 mark............ 11 .
80 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci.....i   .   . 44 n
C. kr. cekini .......... 5 «
75 40
60
t>a
90
85 65 80 75 55 55 66
Tnžnega srca naznmjnmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. o smrti na-Sepa iskreno ljubljenega sina, oziromu brata, gospoda
Josipa Bltenoa
frkostavra
kateri je> včeraj oh •/« 8. nri rsvečer, previden s sv. zakramenti za nmirajole, po dolgi in mu ('ni bolesni v 22. letu dobe svoje mirno v Gospodn zaspal.
Tmplo predragega ra^jkeira bode v petek dne 29. aprila ob 8, nri zvečer v hi*i žalosti, Konjnsne nlice št. 1, MncoHlovljeno in potem na pokopališke k sv. Kr<stofti preneseno in tamkaj pokopano v lastno gomilo.
Svete mase zadušnicu se bodo brale v mnogih cerkvah.
Dragi rnnjki se priporoča v pobožno molitev in prijazen spomin. (659)
V Ljnbljani, dne 28. aprila 1898.
Terezija Biten o, nviti  — Drag-otin Biten o, brat. — Min k a  n Slavio« Bltenc, sestri.
Vbbto sorodnikom, prijateljem in znancem jav'jamo prežalostnn vest, da je nas ljuhijeni o£e, oziroma stan oče, brat tu tast, gospod
Fran Orožen
danes ob 6. nri popoldne po kratki bolezni v 74. letn starosti, previden s svetotajstvi za nmirajoč« mimo v Gospodu zaspal.
Nepozabt ega ranjkega bodemo v petek, dne 29 aprila, oh h, nri p poldne spremili k večnemu počit Iv i na Tret>anjs<o pokopališče.
V Trehnjum, dne 27. i j, rila 1H98.
Fran Oroien, a kr. profesor. MIlan Orožen, c. kr. notar, Aleksandar Oroien, c. kr. davk. kontrolor; sinovi. — Ignacij Orožen, stolni prost; brat. — Fanl Flti, Amalija Kuko vio ; sestri.  — Fanl Orožen, Ida Orožen: sm&hi.
Franek,  Janko, Milan.  Eda, Draga, M Inka. Bogomil, Marta, Ank*:  vnuki m vnukinje. (65:
T>oT>i'iiJ
poštna in brzojavna upraviteljica
mv viprijme (»ko} kis v«*rj«» poAto.
Ponudbe  in prgoji  na npavnistvo „Sleven «kega Naroda*4 pnd S frb „Slovenka". (640—3)
K sejmu! ^
Na voglu Št. Peterske in Resljeve ceste
se bode o«l ti. do I O. niaja
in
rajava kuhinjska posoda
proilnjula po (652 — 1)
najnižjih cenah.
Ces. kr avstrijske jjgg državne železnica
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 189 7. lota. 0«lh«Ml I« I* j u h I )*»•««• juž. kol. Presa eea Trfetia
Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno: čez Selzthal v Ausse, Solnograd; če* Klein*Reifling v SUjt, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. nri 5 m. zjutraj oaohni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak Celovec, Frunze-isfeate, Liuhno. Dunaj; Čez Selzthal v Solne grad; čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludn* osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sete thal, Dunaj — Ob 4. nri 2 m. popolndne osotini vlak v Trbis Beljak, Celovec, Liubno; čez Sd/.thal v Solnograd, Lom Oastein, Zali ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; čez Klein-ReiHing v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove Vitre, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — 2"r«MC* v Noro racalo le v H »»<•**% J«-- Oh 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ot 12. uri J>6 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m ■večer nieSani vluk. — Prihod v L|ul»lj)tsa<». j. k. Proč« Ia TrblaM. Ob 5. nri 52 m zjutraj osobni vlak z Dunaji via Amstetten, iz Lipskega, Prago, Fraucovih varov, Karlo vih varov, Hetm, Marijin h varov, Pl.-nja, Badejevic, Solno grada, Linca. Steyra, Ansseea. Ljuhna, Celovca, Bel'aka, Frac senBfeste. — Oh 11. nri 20 m dopoludue osobni vlak s Du na i a v>a Amstetten, Karlovih v.inv, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuc.a, Steyra, Parna, Geneve Curiha, Brugeuca, Inomonra. Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob l. uri 87 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečet »sol in vlak z Duauja v:a Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Protra l .*. Nov«*k» iuesw iu it K»«*e>v|is Ob 8. uri 19 ra. zjutraj uieSaai vlak — Ob 9, uri 32 tn popoludne mešam vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešan v>"'-, — Otltio'1 1» L|«BrlJmo d. k. v Knunilk. 01 i. ari -'.'> m. zjutraj, ob 2. uri 5 m, popoludne, ob 6. uri 50 ui zvečer. — Prihod v Lfubl|»ao d. k. Im Kausuikis. Ok 6. uri 5H m. zjuti'aj, oL 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. tir 2o m. zvečer. (17—95J
Trgovina z galanterijo in igračami
Iv. Kordik-a
Ljubljana, Preširnove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo bogat > zalogo
emajlirane lulMe posode
prvo vrste, kakor tudi
patent-lonce z bakrenim obitkom
in dnige jednske reči po pritv nlmklli cen*li ;
nudalje;
namizne svečnike    nože in vilice
iz pakfona, medi in alpake.       za sal.ito,  deserte in drugo.
Različne reči iz alpake ln alpaka-srebra iz najbolj Ae c. kr. priv tovarne W. Bach-mann & Comp. z Dunaja.
Kunan|n nnro4SilM l*\r*n|- |o ite tucao In pa
iii«ulh eeiiHli. (645—2)
Trgovski pomočnik
iznčen v trgovini z mfS-nim blagom, želi «liižbo> nnntoplll. — Vprašanja na upravmštvo ,Slov. Naroda". (649—1)
Vrt se da v najem.
Jedna ismej najstarejših, najbolje renomiranih oma-teljnlh la trgovlntklh vrtnarij ae da v najem od 1. Oktobra 1898 pod ugodnimi pogoji
Već se i i v«'- pri gospe Fanl Ermsoors v Ljnbljani, Gradiifto it. 10, I. nadstropja. (HOV— 2)
▼ nsjloplom kraju na Gorenjskem, četrt nre
od post« je Lesce-Bled, je na prodaj čisto nova 12 let davka prosta
vila,
z mnogimi sobami, kuhinjami, jedilnimi shrambami, 4 verandami s prekrasnim razgledom na Triglav in druge gore; zdrav gorski srak. Vila se v pomladanskem času prav lahko odda v najem tujcem. Spredaj teče redni potok, poraben za vodomet in kopališče, zadej pa je lep ružni in sadni vrt. — Več se izve pri 1... (irilou yr Xtta>u~ ■>,»»Ii |». Hodilo (C <i> i-oii)mIc.o). (053—1 )■
Poštena, urna prodajalka
ki j# že 11 let pri trgovini z manufrtktnrnim in špecerijskim blag' m, ivll nv»|o m«>«taii)o silnilM* Mpremenltl. Vzprejmn rmlt* službo v mestu ali na deželi in jo more. tmntopiti takoj ali pa o dogovorjenem času. — Naslov pove upravnifitvo tega lista. (647—1)
Od f. unija t. I« naprej
se bodo dobi i vsake vrtite
fini slamniki
moški in ženski fiorentinci
in drngi fini ie tovtrne (651—1) V*\l©iitiii «31* i« Doiužal
na trgu Sv. Jakoba v Ljubljani.
MARIJINA KOPEL J
poleg Prul
otvorila se bode v nedeljo 1. maja.
NaroČila na kopanje
v lesenih in kamnnitili banjah ae tadi vzprejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(654-i) Josipina Ziakowsky.
Na voglu
Reseljeve in Sv. Petra ceste štev. 3
se odda
velika prodajalnica
cela ali le polovica iste, takoj ali pa sa avgustov termin.
Povpraša naj se istotam. >62H—5)
8>
Lepo stanovanje
[88fl t)
v novczgrjjjeni vili za vilo J S. Benedikta, « krasnim razgledom, ob*dojeu»* iz teh sol), predsoba, kopalne sobe in zrn ven npadaioćil) p atraoak h prosto
dovodom in vrtnim de.l«žem, »••* «»«l«lsa x Vei se izve pri blagajni v banki r Slav i jiJ
tov, z električno razsvetljavo, niKiivtovIm Ivrnaliioua. v Ljubljani.
o
z dobro gostilno in trgovino na deželi ali na prometni cesti ali pa v mestu sc kupi ali v najeiia vzame*
Ponudh«  peljejo naj  se pod  mtro  „100* na upravniAtvo „S'o-v<-nskega Naroda". ^057—1)
:
3
Kmetska posojilnica, ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, na Marije Terezije ceeti št. 1, v Kneževi hiši obrestuje hranilne vloge po
brest o«ll»ICkia rentn*K* davka, kojej^rs zadruga sama kis vložulke |»lut^ii|e, na kar bo občinstvo Opozarja.
Uradne ure vsak dan od 8 do 12. ure dopoludne.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nuli*
Lastnina io f!a5c .ISAroJne li8karnett