štev- 29. TRST, soboto 29. januvarja I9IO. Tečaj XXXV. - IZHAJA VSAK DAN tir« »b rtdeljah in praznikih ob 5„ nb ponedeljkih ob 9. ijvtraj. ? ofRHiifne Slev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih *r'b<*karnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranja, št. Petru. J'ostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fc/.iD:, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). GCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2© st. vi ih. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseraini oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti1-. — --PlaJijivo in utožlj«vo v Trstu. — NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava De ozira. Vuočnlaa u nedeljsko lsdanj« „EDIVOBTI" stane: z« celo let« Kron 5-20, za pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokophi sa ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorg-o Galatti <8 iNarodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18. ■ PoJtno-hranilnifni rafcin It 84V652. TELEFON 5t. 11-57. Političnof društvo Edinost •abi na XXXI, Tedni bčni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 30. januv. 1910 o O1/* Kri ^rcdpalndno v Sokolovi dvorani v „N domu 4. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročita tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. p( ročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. ODBOR POLIT1Ć. DRUŠTVA EDINOST. BRZOJAVNE UESTL Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 28. „N. Wiener Tagblatt poroča, da bo državni zbor sklican dne 22. februarija in ne 15. febr., kakor se je doslej zatrjevalo. Francoska zbornica. PARIZ 28. Zbornica je razpravljala proračun ministerstva za javna dela. Francoska torpedovka ponesrečila. CANES 28. Torpedovka št. 192 se je pri otoku St. Marguerite razbila in je izgubljena. Moštvo se je rešilo. Nezgoda aviatika Lathsma. KAIRO 28. Aviatik Latham je pri svojem poskusnem poletu padel z višave 40 metrov. Aparat se je razbil; -Latham je ostal nepoškodovan. Novi metropolit za Tuzlo. SARAJEVO 28. „Večerni Sarajevski list" ie zvedel, da je cesar imenoval Hilarijona Radoniča, ravnatelja srbsko-pravoslavne bc-goslovnice v Reljevu pri Sarajevem, metropolitom v Tuzli. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON 28. Do 4. ure popoiudne je bilo izvoljenih: 263 unionistov, 262 liberalcev, 40 pristašev delavske stranke in 75 nacionalistov. l>nionisti so dobili 124 sedežev. Dunaj 29. General pehote Jekelfalussy ie na lastno prošnjo umirovljen. Ob tej priliki mu je cesar podelil red železne krone 1. razreda. Ogrski državni zbor. Nezaupnica Khiienu-Hedervary-ju. Zbornica odgodjena. BUDIMPEŠTA 28. Ob 2. uri popoiudne je poslanska zbornica z veliko večino vspre-;ela Justhov predlog, s katerim se izreka nezaupnica ministerstvu Khuen-Hedervary-jivemu. Minist. predsednik se je na to dvignil in prečital kraljev dekret, s katerim se odgadja zbornico do 24. marca. Pridržal O O T K K. Igrale s. rfJMAN, - IZ SPOMINOV MLADENIČA. K»«ki »fin«! F. II. I>o«tojev*kij. Poelovenil K K. 0, oni večer, ko sem nesel svojih sedemdeset goldinarjev na igralno mizo, je bil tudi zanimiv. Pričel sem z desetimi goldinarji in zopet s passe. Do passe imam predsodek. Izgubil sem. Ostalo mi je šestdeset goldinarjev v srebru. Pomislil M*m in si izbral zero, na katerega sem začel sta i-i po pet forintov. Pri tretji stavi je prišel nenadoma zero. Skoraj bi t»il umrl od veselja, ko sem dobil stopet-insedemaoset forintov. Ko sem priigral si je nadaljne odredbe, ki jih zahteva po-ložaj. | BUDIMPEŠTA 28. Tekom razprave je posl. Hollo v svojem govoru rekel: Ako se tudi odreče indemniteto, se vendar ne bo oviralo produktivnega delovanja dežele. Oviralo se bo s tem le vlado — in to hočemo, ker ne moremo n-a drug način priti do svojih pravic. (Živahno odobravanje na levici. Bigovor na desnici.) Govornik se je potem bavil z bančnim vprašanjem. Rekel je, da se je oni vladi, kateri je pripadal tudi An-drassy, pustilo v parlamentu svobodno roko tudi glede samostojne banke. Vlada je pač pustila zbornico v dobri veri, da se ustanovi samostojno banko. (Živahna pohvala na levici, prigovor na desnici.) Mi ne moremo trpeti — je vskliknil govornik — da se naš denar in naš kredit urejuje po zahtevah in potrebah tuje države. Zakaj naj se potem odrečemo samostojne banke ? Morda zato, ker se je Nj. Veličanstvo, zaveden od nekaterih politikov, izrekel proti samostojni banki! Posl. Hollo je konečno izjavil, da je njegova stranka za splošno volilno pravico in da se pridružuje predlogu posl. Justha. Posl. baron Banffy (izven strank) je očital predgovornikom, da se medsebojno pobijajo, mesto da bi napadali vlado. V prvi vrsti je treba vendar le pretresti vprašanje, ali naj izrečemo vladi zaupanje ali nezaupanje. Govornik nima zaupanja do vlade in zato se pridružuje nezaupnici Justhovi. Glasoval bo tudi za Košutov predlog glede samostojne banke. Govornik je nadalje izvajal, da je potrebno ustanoviti enotno stranko, ki naj stoji na libera!no-de-mokratični podlagi. To je tem potrebneje, ker se zamore iz govorov v magnatski zbornici sklepati, da se namerava ustanoviti enotno konservativno stranko. (Živahna pohvala). Posl. Peto (demokrat) je nato povzel besedo, kar je na levici provzročilo vihar ogorčenja. Govorniki so se namreč dali vsi brisati, da bi se moglo še danes zaključiti debato in glasovati o predlogu glede nezaupnice. Ko je začel posl. Peto govoriti, so mu neprehoma klicali, naj se odreče besedi. Konečno je vendar nastal mir. Nato sta posl. grof Andrassy in Košut imela še sklepna govora, nakar se je prešlo na glasovanje. Predlog grofa Andrassy-ja je bil odklonjen. Za predlog je glasovala le ustavna stranka in dva poslanca narodnosti. (Viharna pohvala na levici). Istotako je bil odklonjen tudi predlog posl. Mihaly-ja. Predlog glede nezaupnice posl. Justha je bil vsprejet z veliko večino. Za predlog je glasovala Justhova stranka, Košutova stranka, radikalni Srbi, nadalje posl. Dezider Banffy, Pavel Sandor in Saszlo. (Dolgotrajno odobravanje). Nato se je dvignil ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary, da bi govoril. Viharni klici: Glasovati je treba še o Košu-tovem predlogu — Predlog Košutov je bil potem vsprejet z istim razmerjem glasov, kakor predlog Justhov, le da so zanj glasovali tudi demokratje. (Dolgotrajna pohvala in ploskanje na levici. Ministerskemu predsedniku so klicali : Sedaj zamorete iti na Dunaj!) Tedaj se je dvignil ministerski predsednik, da bi govoril. — Dolgotrajen hrup; konečno je nastal mir. — Ministerski predsednik je izjavil, da je vsled izrečene nezaupnice ustvarjen nov položaj. (Neprestan hrup). Nastopite dve alternativi : Prva je, da se odloči vlada jia odstop. (Pohvala na levici in klici: Če bi bila dostojna...) druga je, da se razpusti zbornico. Ker sta stotisoč forintov, nisem bil tako vesel. Nemudoma sem postavil sto goldinarjev na rouge — dobil, vseh dvesto na rouge — dobil, vseh štiristo na noir — dobil, vseh osemsto na manque — dobil. S prejšnjim sem torej imel tisočsedemsto forintov in to preje nego v petih minntah. Da, take trenutke pozabljaš tudi vse prejšnje izgube. Saj sem pri tem tvegal več nego življenje, osmelil sem se tvegati in evo — zopet sem postal človek ! Najel sem si sobo, se zapri, bdel do treh zjutraj in prešteval denar. In zjutraj sem se zbudil ne več nego lakaj. Sklenil sem oditi še tisti dan v Homburg. Tam nisem služil kakor lakaj in nisem bil v ječi. Pol ure pred odhodom vlaka sem šel napravit samo dve stavi in zaigral sem poldrugi tisoč forintov. Ne glede na to sem se odpeljal v Homburg in tukaj sem že mesec dni... Seveda živim ▼ večnem nemiru, igram z malimi vsotami, pričakujem nečesa, računam, stojim po cele dneve pri ruletki obe alternativi taki, da bi vlada nekatere točke... Velik hrup, tako da ni bilo možno razumeti besed ministerskega predsednika. Grof Khuen-Hedervary:... Vsled tega naznanim odlok vlade v poznejšem času. V trenotku mi je čast, da izročim vsled pooblastila Nj. Veličanstva najviši reskript. — (Velikanski hrup in veliko razbur-jenje). Podpredsednik Rakovsky je otvori! najviše pismo in dal isto, potem ko je nastal mir, prečitati. ^Lastnoročno pismo odgadja poslansko zbornico do 24. marca. — Dolgotrajen hrup in veliko razburjenje. Ministri so ostavili dvorano. — Hrup je trajal dalje. Konečno je podpredsednik Rakovszkv izjavil, da mu je najprej glede najvišega lastnoročnega pisma naznaniti sklep zbornice. Izjavil je, da pošlje lastnoročno pismo magnatski zbornici. Nato jc podelil besedo posl. grofu Batthyjany-ju, ki je ob dolgotrajnem velikem razburjenju in ponovno prekinjen od viharnega pritrjevanja z levice, stavil predlog, v katerem se povdarja, da zakon prepoveduje razpust ali odgoditev zbornice ob času, ko ni proračun še odobren. Vsled tega se je zbornico odgodilo brez zakonite podlage. — Grof Apponyi se je pridružil temu predlogu. Istotako posl. Ivan Molnar v imenu ljudske stranke. Nasprotno je izjavil posl. Andrassv, da je tudi on mnenja, da se odgoditev "zbornice ne ujema z ustavo. Ker pa gre za korak, ki ga je možno še popraviti, ker prevzema posle vlada, ki spoštuje ustavo, in ker se je sklepni predlog grofa Batthyany-ja v velikem hrupu komaj razumelo, ne smatra za umestno, da bi zanj glasoval. Nato je podpredsednik Rakovszky izjavil, da se je najviše ročno pismo vzelo z dolžno spoštljivostjo na znanje in se je iž-roči magnatski zbornici. Nato se je glasovalo o predlogu posl. Batthyany-ja. Za predlog so glasovale Košuto va, Justhova in ljudska stranka. Proti pa ustavna stranka. (Velikanski hrup.) Predsednik je nato izjavil, da se bo na podlagi najvišega ročnega pisma vršila prihodnja seja dne 24. marca. Seja je bila zaključana ob 2.20 pop. * BUDIMPEŠTA 2S. (Ogr. biro.) Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary odpotuje danes popoiudne na Dunaj. Velike po^odnji na Francoskem. PARIZ 28. Oficijelna poročila od polu-noči pravijo: Od 7. ure zvečer ponehuje naraščanje Marne. V gorenjem teku Seine voda trajno upada. V Parizu narašča voda od 8. ure naprej vsako uro za 10 mm. Stanje vode je med 3. in 6. uro zjutraj menda doseglo višek. PARIZ 28. (12-30 po noči.) Voda neprenehoma narašča, V enem delu Faubourga St. Antoine obstoja nevarnost, da počijo vsi kanali. Ulica je popolnoma poplavljena. Vse je temno. Na Quai de grande Noblesse se je udri trotoar. Place de la Concorde je odrezan od prometa. V Jardinu de Pariš kopljejo jarke. PARIZ 28. (Ob 2. uri zjutr.) O polu-noči se je položaj poslabšal. Od 3. ure popoiudne je zelo mraz, tako da zmrzuje voda. Kanali pokajo. Dvanajsti okraj, eden naj-večih okrajev pariških, je ves pod vodo. Možno je preko okraja le v čolnih ali po brveh. Poplavljenje obrežij narašča. Voda in opazujem igro, celo sanja se mi o igri; pri vsem tem se mi dozdeva, da sem odrevenel, da sem zagazil v blato. Sklepam to po utisu, ki sem ga dobil po srečanju z m. Astlejem. Videla se nisva od onega časa in srečala sva se nepričakovano. Evo, kako se je zgodilo! Hodil sem po nasadu ter računal, da sem sk-i-raj brez denarja; imam še petdeset forintov in v hotelu, kjer sem si najel sobo, sem pred tremi dnevi poravnal svoj račun. Tako morem samo še enkrat iti v igralnico: če kaj dobim, mi bo možno nadaljevati igro, ako zaigram, bom moral iti zopet služit v slučaju, da ne najden kakega Kusa, ki bi takoj potreboval učitelja. V te misli zatopljen sem šel po svoji navadni izprehodni poti po nasadu in gozdu v sosedno kneževino. Včasih sem hodil tako po cele štiri ure in se truden in gladen vračal v Homburg. Komaj sem prišel v park, sem nepričakovano zagledal na klopici m. Astleja, „ ki me je prvi zagledal in me poklical. Sel sem k sega pri Pont de Barnapasse do sklepnikov mostnega svoda. Voda narašča dalje v 13. in 15. okraju in v St. Denisu in Pantinu, ki sta brez razsvetljave in brez vode. PARIZ 28. (ob 2 45 zj.) V 7. okraju se je položaj poslabšal. Po ulicah Belle Chasse in Constantine je možen promet le v čolnih. Voda je do polovice preplavila esplanado des Invalides. Avtomobili in tramvaj ne smejo voziti. PARIZ 28. Na postaji St. Lazare se je zrušilo nekoliko poslopij. Bati se je, da še poslopja postaje ne bodo mogla ustavljati povodnji. Zdravstveni svet je imel sejo, na kateri je ukrenil potrebne korake. Svet bo pozval i prebivalstvo, naj ne pije nego prekuhano vodo, naj ne je surove zelenjave, ki priha-ija iz poplavljenih krajev ter naj desinficira j hiše prizatete od povodnji. PARIZ 28. Glasom vesti došlih sinoči v ministerstvo za javna dela doseže voda ob 6. uri zjutraj maksimum in začne potem upadati. Zdi se pa, da se ta nada ne uresniči, ker je začelo zopet deževati. PARIZ 28. Ob 2. uri po noči je dosegla voda parapet obrežja Louvre. Delavci so si na vse načine prizadevali, da bi zvišali parapet z vrečami cementa in jih podprli s tramovi, ker je sicer vsled udajanja zidov izpostavljena katastrofi vsa okolica Louvra, trg de la Concorde in Elizejska polja. PARIZ 28. Noč je minula razmerno mirno. Pripetila se ni nobena onih katastrof, ki se jih je pričakovalo. Seina še vedno polagoma narašča. Včerajšnjemu ojstremu mrazu je sledilo mirno vreme in zopet dežuje. V 11. okraju je več ulic pod vodo in so zaprte za promet. V VI. okraju je položaj še vedno vznemirjajoč. Voda neprestano narašča in je preplavila tunel metropolitanske železnice. Bolnišnico Boncicanet v naglici izpraznjujejo in spravljajo bolnike v druge bolnišnice. PARIZ 28. — 10.423 telefonskih naročnikov pariškega omrežja je odrezanih od prometa. Voda je udrla v spodnje prostore telefonske centrale. Direktne zveze med Anglijo in Avstrijo so pretrgane. PARIZ 28. V mestnem delu Jardin des Plantes in v ulici Foubourg St. Antonine je povodenj napredovala. V mestnem delu Au-sterlitz je voda od včeraj narastla za 15 cm. LONDON 28. Lordmajor je pričel nabirati za žrtve povodenjske katastrofe na Francoskem. PARIZ 28. Postaja Tuileries metropolitanske železnice je skoraj popolnoma pod vodo. Kanal v ulici Bambuteau se je vsled pritiska vode razpočil in je poplavil podzemske prostore dvoran. Blago so spravili ven in zaprli mreže. Dovažanje živil je nekoliko manje, ali vendar skoraj normalno. Pod trgom Preira nahajajoči se zbiralni kanal je počil in vode so se zlile na stav-bišča metropolitanske železnice, ki jo gradijo. Delavci so se morali z vso naglico umakniti. Na Campsj d'Elysee je izginil v nekem jarku voznik s konjem. Moža so za-mogli še rešiti. PARIZ 28. Ker iz podzemskega kolodvora ob Quai d'Orsayu še vedno prodira novo vodovje, neprestano narašča poplava v Rue de Lille in v sosednih ulicah. Vode je tam 2 m na visoko. Nemško poslanstvo je odrezano od vseh strani in je možno do istega le s čolni. Iz kancelijskega poslopja v prostore poslaništva je možno priti le po strehi nekega malega pritličnega poslopja. Nemški konzulat so morali danes izprazniti, tako tudi dekliški zavod v Rue de Lille. Prilična stanovanja v vseh ulicah tega okraja so popolnoma pod vodo. Neprestano vozijo čolni, njemu. Ker sem opazil na njegovem obrazu resnobo, sem takoj omejii svoje veselje, dasi sem se ga silno razveselil. „Torej ste tu ? Vedel sem, da vas srečam,1* mi je dejal. „Ni treba pripovedovati. Vse vem. Vse vaše življenje v tem letu in osmih mesecih mi je znano." „Ba! Silno se zanimate za starega prijatelja!14 sem odvrnil. „Dela vam čast, da ne pozabite. Čakajte, vzbudili ste mi neko misel. Ali me niste odkupili vi iz rulettenburške ječe, kjer sem sedel radi dolga dvesto tolarjev ? Neznano mi kdo me je odkupil.* „Ne, o ne! Nisem vas jaz odkupil iz rulettenburške ječe, kjer ste sedeli radi dolga dvesto tolarjev, toda vedel sem, da ste bili v ječi radi dvesto tolarjev dolga." „Torej vendarle veste, kdo me je odkupil 1U „O ne, ne morem reči, da vem, kd-> vas je odkupil." (Pride še.) Stran II. „EDINOST 4 Št. 29. V Trstu, 20. januvarja 1910. da sc težkobolne osebe spravlja iz ugroženih stanovanj. Položaj blizu kolodvora St. Lazare je zelo neva*en. Plinovi kandelabri polagoma izginjajo v tleh. Mnogo pariških listov se boji, da ne bodo radi pomanjkanja papirja mogli več izhajati. PARIZ 29. (Ob 12.20). Od 5. ure zvečer je Seina narasla le za 25 cm. Gorenja Seina upada. Ob 4 uri pop. je stala voda v predmestju St. Antoine 1 meter visoko. Voda je vdrla v Comedie frangais. Nemško poslaništvo je sedaj odrezano od vseh strani. Položaj blizu kolodvora St. Lazare je zelo nevaren. Vodovje je tukaj slično deroči reki. Že več ur dežuje kakor bi lil iz škafa. V podzemske prostore avstro-ogrskega poslaništva je predpoludne vdrla voda, vendar ni za palačo nobene nevarnosti, ker je precej oddaljena od poplavljenega ozemlja. V mnogih mestnih okrajih je promet popolnoma ustavljen. Pisma iz KcroJRe.*) v. Boj, ki ga bijejo koroški Slovenci za obstanek svoje narodnosti, traja že dolgo vrsto let, toda ne bije se vedno v enakih oblikah. V prejšnjih desetletjih ni bil tako oster in tudi ne tako brezobziren in krut kakor je dandanes, ko se bije po načelih zob za zob. Dandanes je nemško-nacijo-naina armada mnogoštevilna in se množi še vedno, orožja ima na razpolago vsakovrstnega, taktiko ima previdno zahrbtno in tudi brezobzirno. Nasproti jej stoji mal narodič, ki v svojem taborju še sloge ni zmožen vzdržavati med svojimi boritelji; manjkajo mu sredstva, nima načrta, po katerem bi delal. Tako je dandanes. Pred leti pa se boj ni vršil v tej obliki. Ko je leta 1848 revolucija predramila avstrijske narode, da so začeli zahtevati za-se večjih pravic v narodnem oziru, so valovi preobrata prinesli tudi med Koroške Slovence zahtevo po narodnih pravicah. Nova pomlad je napočila avstrijskim nprodom. Po vsej Avstriji se je razlegal krik : proč z Metternichom, proč z reakcijskim zistemom ! Narodi so navdušeno pozdravljali svobodo. Svobodo in enake pravice vsem ! je bil bojni klic. To so bili ideali tedanjih časov. Med priprostim slovenskim ljudstvom nove ideje niso prinesle postbno velikega gibanja. Kmet je vrgel s svojih ram jarem grajščaka in se zadovoljil s to svobodo. Narodne ideje niso našle ugodnih tal med priprostim narodom. Čuditi se temu ni. Narod ni uinel narodnostnega vprašanja in tudi ni čutil potrebe za to. To neumevanje in mnenje o nepotrebnosti narodnostnega vprašanja sta se ohranila še do dandanes v veliki meri. Med izobraženci je bilo vse drugače. Ti so hitro spoznali veliki pomen narodne ideje in so se je takoj oprijeli. V Celovcu je začel spiritual Slomšek v bogoslovcih v semenišču buditi narodni duh, sprožil je idejo izdavanja slovenskih knjig, hoteč ljudstvo izobraževati in probujati v narodnem duhu. Videl je, da je obstanek naroda možen le tedaj, če je dovolj izobražen in sicer v narodnem duhu in na narodni podlagi. Enakih misiij je bilo lepo število sodobnikov Slomšekovih. S slovansko mislijo so bili napolnjeni Matija Majar, Janežič, Einspieler in dr. Negovali so slovensko življenje posebno v slovstvu, pisali so knjige, izdajali liste in sicer s tem namenom, da bi povzdignili narod na višjo stopinjo izobrazbe. Akoravno so prenapete oblasti v tem gibanju videle že nekako panslavistično strašilo, so vendar kazale več razumevanja za potrebo vzgoje na narodni podlagi, nego dandanes. Tudi v drugih krogih ni bilo med Nemci takih zagriženih lm iskače v, ki jih ima dandanes že vsaka večja slovenska vas. Pač so bili že med Nemci tudi tedaj možje, ki so sanjarili o nemškem mostu do Adrije, ali bili so manje vročekrvni in so bili mnenja, da ni treba bogve kakih nasilste\\ker se koroški Slovenec it?.k polagoma potujči. Toda velikonemška ideja je rasla bolj in bolj. Nemci so L 1866 premagali Avstrijo in jo pahnili iz nemške zveze; I. 1870 pa so porazili Francoze in si ustvarili novo nemško cesarstvo. Velikanski razvoj Nemčije na vseh poljih, posebno na političnem in gospodarskem, je povzdignil mlado Nemčijo v kratkem času na prvo mesto v Evropi. Nemčija je imela povsod glavno besedo. Bismarck je bil prvi mož v Evropi. L. 1878 so se sestali evropski diplomati v Berolinu. Poravnali so ori-je nt diske razmere in sieer po želji Bis m a reka. Nemčija si je začrtala novo pot; napravila si je nov načrt za svojo ekspanzivnost proti Vshodu. Proti Balkanu so se obrnile nem-škc misli, porojene v glavi Bismarcka. Nemci so si vstvarili geslo „Drang nach Osten". Ideje svetovne Nemčije so omamile vse Nemce. Bismarck je postal njih bog; saj se no Koroškem že po vseh nemčurskih bez-picah nahaja Bismarckova podoba. Avstrijski Nemci so se posebno vneli za velikega Nemca Bismarcka in se oprijeli njegovih idej. Velika Nemčija od Belta do Adrije, od vinorodnih Champagnskih gričev pa tja na vshod do Črnega in Egejskega morja, jim Glej št. „Edinosti'' od 25. t. Pripomba ..zvr-it tifc je veljala le za oni članek. Urad. „Ed ** je začela rojiti po možganih. Toda treba je' veliko dela prej, da se ta velika misel izvrši. Treba je pomoči, treba zaveznikov.1 Treba je podjarmiti veliko nenemških narodov, treba jih najprej gospodarsko podvreči, j treba jih je pred vsem ponemčiti. Zaveznikov so našli. Prvi so avstrijski Nemci ponudili roko, dobro vedoč, zakaj se gre;, pristopili so mongolski Madjari, ki so takoj: začeli konkurenco z Nemci v zatiranju Slo-' vaeov; pomagajo na tem delu povrh še Slovani sami in sicer avstrijski Poljaki, s ( tem, da hodijo v Avstriji roko v roki z Nemci, kakor nam kažejo dogodki iz avstrijskega parlamentarnega življenja. Vsi ti delujejo vzajemno in smotreno za zgoraj omenjeni cilj. No v sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo? Pred nekoliko dnevi se je začela širiti vest o prizadevanjih, da bi prišlo med Avstrijo in Rusijo zopet do prijateljskih odno-šajev. Glede okolnosti, od katere strani je izšla inincijativa za ta prizadevanja, se širijo različne verzije. Eni hočejo vedeti, da je inicijativa prišla od strani avstrijskega ministra za vnanje stvari grofa Aehrenthala, drugi trdijo to o njega ruskem kolegu Izvoljskem. Tretji pa hočejo celo vedeti, da bosta žrtvi teh prizadevanj oba: Aehrenthal in Izvoljski, ki naj bi oba hkratu odstopila, da pride potem ložje do sporazum ljenja. Siri pa se še neka druga verzija, ki bi jo mi Slovani le zadovoljstvom pozdravljali. Grof Aehrenthal da ne uživa na Dunaju več tistih simpatij kakor jih je užival neposredno po aneksiji Bosne in Hercegovine. Pa tudi tisto večno bahanje Berolina s pomočjo Nemčije Avstriji v tistem kritičnem momentu ter o dolžni hvaležnosti Avstrije do Nemčije, da je začelo na Dunaju nekoliko presedati. To usiljevanje varuštva Berolina nad Dunajem je razburjalo Slovane, a potem je začelo ozlovoljati tudi druge avstrijske kroge. To so baje psihologični vzroki, radi katerih so se začela gori omenjena prizadevanja za zopetno zbližanje med Avstrijo in Rusijo, da bi se tudi ta poslednja pritegnila k nekaki trozvezi. Za nas Slovane bi bila ta sprememba preobrat na bolje v toliko, v kolikor bi bilo vplivanju Nemčije na našo državo ustvarjeno fiekako protitežje. Tozadevno so došle nastopne zanimive vesti: DUNAJ 28. Petrograjski dopisnik „Neue Freie Presse" doznaja, da je inicijativa za sporazumljenje med Rusijo in Avstro-Ogrsko došla od Rusije. Izvoljski da je izrekel v nekem pogovoru z avstro-ogrskim poslanikom v Petrogradu Berchtoldom, da-li ne bi se našlo načina in sredstva, ki bi odstranila napetost med obema državama. Ta izjava je bila zelo ugodno vsprejeta na Dunaju in avstro-ogrska vlada čaka daljnih predlogov ruske vlade, PARIZ 28. Večina francoskih listov pozdravlja z zadoščenjem nameravano zbližanje med Avstrijo in Rusijo in izraža nado, da bo to zbližanje ie v prilog splošnemu miru. Osobito bi sporazum medj obema velesilama, ki sta v prvi vrsti interesirani na Balkanu, ugodno uplival na razmere balkanskih narodov, posebno Srbov in Bolgarov. BEROLIN 28. Vsi večji tukajšnji listi skoro kroz izjeme pozdravljajo z zadoščenjem zbližanje med Avstrijo in Rusijo. Nekateri listi izražajo ob enem nado, da se bo po sporazumu med Avstrijo in Rusijo, za-moglo odstraniti tudi nesporazumljenje med Nemčijo in Anglijo. PETROGRAD 28. Od strani nekega odbora se dela na to, da bi sc vse one Ruse, ki so potovali do sedaj v Nemčijo, obrnilo v Avstrijo. Ta odbor ima svoj sedež v Petrogradu, a pododbori so v Moskvi, Odesi in Kijevu. Opaža se, da vlada očevidno podpira to gibanje. DUNAJ 28. Petrograjski dopisnik „Neue Freie Presse" se je razgovara! z nekim odličnim členom ruske dume, ki je izjavil, da ruska družba ne goji napram Avstriji nikakega sovraštva. Ako pride torej do •sporazuma med obema vladama, bomo to le z veseljem pozdravljali. Preobrat na Hrvatskem ?! „Obzoru" brzojavlja njegov budimpeštanski dopisnik dne 27. t. m.: „Po ministerskem svetu v katerem je ministerski predsednik grof Khuen obvestil svoje ministerske tovariše o propozicijah hrvatsko-srbske koalicije in členov narodne stranke glede uspostave ustave na Hrvatskem, je vsprejel ministerski predsednik Vašega poročevalca v avdijencijo. V obširnem razgovoru, ki Vam ga priobčim z dopisom, je izjavil ministerski predsednik, da sicer ni imel namena že sedaj reševati hrvatskega vprašanja, ali, ker se mu je nudila prilika in je imel časa, more izjaviti, da je dovolj znakov, ki opravičujejo nado, da se ustavne razmere v Hrvatski vsposta-vijo v najkrajšem času!" K temu brzojavnemu sporočilu pripominja „Obzor", da iz istega izhaja jasno, da se je ministerski predsednik že sporazumel s členi kabineta o predlogih hrvatsko-srbske j društva nek naroden davek (ker okolnost, koalicije in z voditelji bivše narodne stranke ! da odračuna blagajnik ob izplačevanju plač .............. dotične prispevke, daja vsej stvari neko sankcijo društvene uprave), je jako značilno za duh, ki vlada v tem zavodu, ki dela zelo veliko tudi s Slovani in posebno Slovenci. Slovani so oni, ki prispevajo milijone za ta zavod, in s slovanskim denarjem so bile zgrajene palače, ki jih ima ta zavod p» raznih slovanskih mestih, posebno tudi v Ljubljani, na enem najlepših kraje\r mesta. Opozarjamo na to izzivalno vedenje družbe „Assicurazioni" nasproti našemu narodu, a slovenski liste brez razlike strank prosimo, naj pouče naše ljudstvo, da začne proti rečeni družbi izvajati konsekvence primerne takemu izzivanju. Milo za drago treba da povrnejo tržaški Slovenci nocoj milim češkim bratom. — Oddolže naj se jim za letošnje dokaze bratske ljubavi z obilim obiskom na elitnim venčku, ki ga priredi nocoj Češka beseda v veliki dvorani „Narodnega doma". Izlasti slovenski inteligenciji je v dolžnost, da pri- glede vsp ostavi jenja ustave na Hrvatskem. Potrebno je torej le še privoljenje krone, na katerem pa ni dvomiti po dogodkih v zadnjih časih in sosebno po Friedjungovem procesu. Hofrichterjeva afera. Kakor morska kača se vleče ta afera že tri mesece. Vzlic temu, da se preiskava vodi popolnoma tajno, prodira vendar včasih kaj novega na dan. Tako poročajo, da je bil v Meranu zaslišan nadporočnik lig, ki je tudi dobil strupene krogljice, a jih vrgel v peč. Ali gre zopet za novo sled ? Vsekakor bi bilo želeti, da pride ta mučna afera do kakega zaključka, naj si bo že takega ali takega. Narodna odločnost Cehov. O priliki vojaškega nabora za Prerovski in Kojetinski okraj na Moravskem je prinesel okrajni tajnik nemške izkaze vojaškemu pomore nocoj do zopetne manifestacije našega naboru podvrženih mladeničev. Proti temu bratstva. so češki županje odločno protestirali ter Zborovanje slovenskih uradnikov izjavili na usta predsednika zveze županov;-užne žeieznice, ki bi se imelo vršiti 30. Kojetinskega okraja, da odklanjajo svoje so- i t m na zidanemmostu, se mora radi na-delovanje pri predstojećem naboru. Se-le, stajih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj ko je pozneje došli okrajni komisar obljubil, da se v bodoče priredi češke imenike, so se češki županje udali, tako, da je bilo se bo vršilo, sporočimo pravočasno. Družba sv. Cir. in Metoda praznuje letos svojo petindvajsetletnico začetkom možno začeti z naborom. Našim slovenskim j :uiija. je" slavnosti se udeleže slovensko-županom kličemo : Pojdite in storite tudi vi j narodno misieči rodoljubi vseh slovenskih __! pokrajin ; vsa narodna društva pa naj bi — >'emci V Galiciji. i vsako po svoje — sodelovala, da bo slavje tako! ^ .. ~ ... „ VT . . ., veličastneje. Program za to slavnost sicer Tudi v Galiciji so zaceli Nemci postajati j še ni sestavljen ; opozarjamo pa posebno nesramni. V gahškem deželnem zboru se narodna društva, da se za to slavnost pri-pnpravlja nova volilna reforma. j pravij0> se mobilizirajo in s svojim sodelo- Inglej! Mejtem, :ko smo bili vedno vanjem povspeše velepomenljivo petindvajset- uverjenja, da v Galiciji Nemcev sploh ni, je vložilo sedaj kar naenkrat 75 nemških občin na deželni zbor prošnjo, v kateri zahtevajo gališki Nemci, da se mora pri volilni reformi ozirati tudi na njih, ter jim dati primerno število mandatov, ki bo odgovarjalo njih j ™.liaicl. " "f" J™1"?. ■ i • j - » „ ^ i roenika. Vzrok temu nesrečnemu ctnti e številu in zgodovinskemu pomenu. . j Če bodo Poljaki primerjali to zahtevo galiških Nemcev s postopanjem Nižje-Av- letnico obrambe in prosvete našega naroda po dični družbi sv. Cirila in Metoda. K samomoru nadporočnika Schmieda v Kanalu. Med goriškimi vestmi nam javljajo iz Kanala o samomoru tega nadpo- strijskih Nemcev napram Čehom, jim bo to moralo odpreti oči: kam vodi pot, po kateri so dosedaj hodili združeni z Nemci proti ostalim Slovanom!! Dnevne vesti. „Slovenec" prinaša v svoji številki od četrtka dolgo poročilo v predavanjih p. Ge-mellija iz Italije, ki jih je imel v dvorani tržaške borze, in omenja med drugim, da so italijanski liberalni listi popolnoma ignorirali ta predavanja. Toda „Slovenec" pristavlja na to strupeno in z debelimi črkami: „ Tudi tržaška „Edinost" sc je ustrašila ponižnega redovnika-doktorja in ni črhnila o njegovih konferencah niti besedice ,. V pojasnilo, zakaj nismo mi črhniii v teh predavanjih niti besedice odgovarjamo: Kakor žurnalisti bi morali gospoda pri „Slovencu" vedeti, da noben list ni dolžan poročati o katerisibodi prireditvi, ako ni bil povabljen. Med tem, ko je „Societd cattolica Triestinau povabila na to predavanje (saj v „Amicu" čitamo tako) tržaška liberalna lista „Piccolou in „Indipcndente", je „Edinost" popolnoma prezrla in ignorirala. Kakor v tem slučaju, tako „Edinost" „ne črhne niti besedice" o drugih italijanskih predavanjih brezverske barve — in to iz ravno istega vzroka. Zato je „Slovenčeva" debelo tiskana trditev, češ, da se je „Edinost" „ustrašila" ponižnega redovnika-doktorja, jednostavno smešna, ako ne zlobna. In „Slovenec" naj bo prepričan, da bo naš list — kolikor mu bo prostor dopuščal poročal tudi o italijanskih predavanjih od tistega trenotka, ko bodo italijanska izobraževalna društva smatrala za potrebno obveščati in vabiti na ista tudi „Edinost". Naša navada ni bila in ne bo, da bi se komu usiljevali, najmanje pa tistim, ki nas žaljivo ignorirajo!! — Sapienti sat. C. kr. enakopravnost. Te dni razpošilja c. kr. uprava telefona naročnikom opomine glede plačanja naročnine. Slovenski zavodi prejemajo nemško-laške opomine ter nemško-slovenske položnice z nemški napisano svoto. Celo omoti nosijo : „Von der k. k. Post-Direktions-Casse in Triest", mesto slovenskih napisov ! Slovenski groši ^so dobri ! Kaj ne slavna c. kr. gospoda ?! Čas je, da bi začeli Slovencem baje ta, da dotičnik ni bil imenovan častnikom generalnega štaba. Ta dogodek je dal našemu kanalskemu dopisniku povoda, da nam je doposlai nastopno pripombo : V vojno šolo vsprejemajo vsakoletno navadno 150 — 160 subalternih častnikov. P& dovršeni vojni šoli, ki traja 4 leta, se vrši imenovanje častnikom generalnega štaba ; ali največ 41 častnikov od vsacega tečaja, ker ni več prostorov zistemiziranih, torej komaj ena četrtina vseh onih, ki so obiskovali šolo. Vsi drugi frekventanti pa nimajo nikakoršne praktične koristi od svojih štiriletnih študij na vojni šoli, ker jim ta, ak« niso imenovani v generalni štab, ne daja nikakoršnih prednosti v avanzma pred drugimi tovariši, ki so dovršili le kadetno šolo. Da se na imenov. gleda včasih tudi na rojstva dotičnika, menda ni treba povdarjati. To dejstvo cavno je potisnilo že marsikateremu mlademu častniku samokres v roko. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" dne 22. t. m. priplula v Kagošimo in je dne 27. t. m. zopet odplula. — Na ladiji vse zdravo. Imenovanje. Poštnim vežbenikom e imenovan abiturijent Egidij E p p i c h. Nocoj v kolo našega „Kola" ! ! Pevsko društvo „Kolo" priredi nocoj v prostorih „Trg. izobr. društva" (ul. S. France-sco štev. 2) družinski večer kaj zanimivim deloma resnim, deloma predpustnemu času primernim vsporedom. Možki, dobre izvežbani zbor bo proizvajal več lepili zborov, več znanih diletantov priredi veleza-bavno gledališko igro, a prava predpustna točka bo ohcet z „bando", kakoršnje še nismo čuli na naših prired/tvah. Potem bo svobodna zabava s šaljivo licitacijo in krona bo vsemu animiran ples na gladkih parketih lepe dvorane. Začetek ob 9. uri. Vstop je brezplačen za člene in mile znance in prijatelje našega „Kola11. Jutri torej bomo imeli v gledališki dvorani „Nar. doma" izredno predstavo. St. Ja: kobška „Čitalnica" nam poda z velikim trudom in troški lepega užitka ; zato zasluži, da posetimo to predstavo v velikem številu. Čitalnica je ob vsaki priliki rada priskočila na pomoč bratskim društvom ; zato se tudi nadejamo, da se ista udeleže te predstave. Opozarjamo, da je povpraševanje po sedežih veliko in priporočamo vsem, naj se pravo- streči v njihovem jeziku in da bi jim ne časno preskrbe. Na razpolago je tudi še par vsiljevali še dalje tistih nemško-laških tiskovin ! Uradniki „Assicurazioni generali" so se obvezali - kakor čitamo v „Indipen- Iož. — Zimski šport v Bohinju. Prava zimska sezona se letos v Bohinju šc-le začenja. Velika otvoritev se vrši prihodnjo nedeljo 39. dentu" — da bodo dajali stalen mes'ečni; t. m. Ta dan vozi posebni posebni športni prispevek za „Lejo nazionale". Ta prispevek, vlak iz Trsta za izdatno znižane cene. V « • 1__nm'mnnin Dft aI.1 ___ X__t, O ^ 1.. nnmnm in nnlflfT UlHrtllih ''nlllV r» 1 ki bo znašal najmanje 30 stot. mesečno, bo obračunaval vsaki mesec blagajnik zavoda ob izplačevanju plač. To, da žrtvujejo uradniki „Assicurazioni generali" vsak toliko in toliko na mesec za „Lego nazionale", je njih privatna stvar in pravica, ki jim je ne bo nihče odrekal. To pa, da se je naložilo uradnikom „Ass. gen." nekako od strani Bohinju samem je poteg športnih [zabav na programu dvojen vojaški koncert, eden na sankališču in drugi zvečer v hotelu „Triglav". Glasom došlih poročil je v Bohinju nad 1 m snega in so sankališča in pota jako prikladna za sankanje in vožnje s sanmi. Prijatelji zimskega športa! Na svidenje v Bohinju ! f 11 lebr. «110. nt Der VELIKI TRGOVSKI PLES t gledal, dvorani Mip li. V Trstu, 29. januvarja 1910. „EDINOST" št. 29. Stran JII Tržaška podružnica Slov. plan. dr. obvešča vse svoje člene, ki se hočejo udeležiti ski-kurza (vožnje se smuči) v Bohinji, da se bo prvi tak tečaj za začetnike v Bohinjski Bistrici vršil 30. januarja, 2., 6. in 13. febr, t. 1., torej vedno le ob nedeljah in praznikih. Namen tega tečaja je, da seznani udeležence z alpinsko tehniko in je vsled tega v zaključek projektiran izlet na Mo-žico (1604 m). Vsak udeleženec mora imeti športne potrebščine. Vezava pri smučih je postranska stvar. Za udeležbo ne plačajo členi podružnice nobene pristojbine, pač pa je treba najkasneje do 29. t. m- prijaviti udeležbo pod naslovom hote! .Turist", Bohinjska Bistrica. Starost in spol ne prihaja v poštev pri tem tečaju. Udeleženci se snidejo 30. t. m. dopoludrie ob 10. uri pred hotelom „Turist" v Bohinjski Bistrici. Podrobni program se naznani udeležencem ustmeno. Kurz vodi tajnik dež. zveze za promet tujcev na Kranjskem, g. Mencinger, ki si pridržuje za slučaj potrebe pritegniti še druge izvežbane vozače. Po potrebi bo sledi* prvemu takoj drug kurz, ravno tako določen na nedelje in praznike. ____ Tržaška mala kronika. Tatvina in mornarska begunca. — Dne 16. novembra m. 1. se je Lloydov par-nik „Austria" nahajal v Kalkuti. Mornarju Dušanu Berborovič je bil tam vkraden iz kabine znesek K 432. Tat je bil 17-Ietni Olivier pl. Persich iz Trsta, pristojen v Lovran, ki je bil vkrcan kakor častniški vajenec. Po tatvini je zbežal s parnika skupaj s kuharjem. Včeraj pa je bil Persich aretiran v Trstu. Ni mogel več najti svojega stanovanja! Dne 21. t. m. je lakirar J. Namestnik Iz Varaždina prišel v Trst s parnikom ..Split". Čim je bil na kopnem, si je šel poiskat prenočišča in, ko je je našel, je pustil tam prtljago, v kateri je bilo razun oblačil tudi precej denarja, ves njegov prihranek. Šel je potem ven, da si poišče dela. A ko se je hotel vrniti domov, ni mogel na nikak način — bil je prvič v Trstu — najti hiše, kamor je bil "spravil svoje stvari. Šel je na policijo, kjer so naročili policijskemu agentu, naj pregleda skupaj s tujcem vsa prenočišča v Starem mestu. A revež ni mogel spoznati, kje da je bil. Oni, pri katerih je Namestnik pustil svojo prtljago, so naprošeni, naj to naznanijo pol:ciji. Nasilen soprog. Teodor Tilny, star 30 let, iz Plzna, strojar, stanujoč s svojo soprogo Ilono pri rodbini Ruzzier v ul. Sanita št. S. je v tem zadnjem času večkrat tepel svojo ženo na brutalen način, jej zlomil prst in jej celo grozil s smrtjo. Predsinočnjem ob 11.30, ko je revica ležala, je soprog planil v njeno sobo, jo najprej vzmerjal s strašnimi psovkami, potem jo vzdignil iz postelje in vrgel skozi duri ven na cesto. Žensko, ki se je nahajala v sami sraici, je neka milosrčna soseda vzela na svoj dom. Na ovadbo je bil potem soprog aretiran, ki je kratko malo vse zanikal. Huda babnica ! Včeraj zjutraj po prihodu Herpeljskega vlaka je bila vsled ovadbe kondukterja aretirana Marta jakšič, stara 49 let, iz Markopole na Hrvatskem, znana po-tepenka. Hotela se je peljati zastonj do Trsta in se skrivala pred konduktorjem. Ko so jo aretirali, je grozno razsajala in se vedela tako trivijalno, da je vzbudila obče pohujšanje. Koledar in vreme. — Danes : Frančišek Sal. škof. — jutri: 2. predpep. ned. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 8° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zv. dež. — Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna. Padavine. Društvene vesti. „Klub dramatičnih diletantov" na Prošeku uprizori dne 30. jan. t. 1. tragedijo v petih dejanjih „Za pravdo in srce", v kateri nastopi vse diletantsko osobje v kostimih iz 17 stoletja, ki si je klub izposodil od deželnega gledališča v Ljubljani. V prvem dejanju vpraša grajščak Erazem logarjevo hčer za ženo. Njen zaročenec Andrej, kmetski fant, ga vsled tega obstreli. V drugem dejanju pretepa grajski oskrbnik Dizma slepega logarja, ker noče dati hčere Erazmu. Nenadoma nastopi Andrej, ki odžene Dizmo. Sprememba II. dejanja slika zaroto kmetov proti grajščakom. Na to napadejo kmetje grad na Raki, vjamejo graj- caki njo in njenega sinu ter ju vklenjena tirajo pred sodbo. V istem trenotku, ko ju mislijo obsoditi na smrt, prihiti sel, ki kmetom pove, da je kmetska vojska vni-čena, na kar sklenejo oba grajska zapreti v neko votlino. Vojaštvo ki prihiti gradom na pomoč, oprosti tudi Erazma in njega mater iz votline potem, ko je Katarina, logarjeva hči izdala grajščaku Valvazorju njihovo skrivališče. — Vojaki polove puntarje in jih dajo uskokom v varstvo. Dizma pa opije uskoke, samo da reši Andreja, ki mu v zahvalo pove, kam je skril svoj zaklad. Dizma ga izkoplje in ko hoče žnjim vbe-žati, ga vojaki vstrele. — Andrej pa hiti h Katarini in jo zabode radi nezvestobe. Njen oče slepi logar, umre od žalosti. Andreja pa odpeljejo vojaki vklenjenega. Tako konča ta krasna drama. Telovadno društvo „Sokol" "/✓r Tv v Trstu. — Ker priredi danes zv. bratsko društvo „Sokol" v Vrdeli š svoj družinski večer, v veliki dvo-rani „Narodnega doma" pa bratje ^ Čehi svoj „elitni venček-, odpade današnja sokolska plesna vaja. Priporočamo bratom Sokolom, da se v čim večem številu odzovejo povabilu bratskega društva v Vrdeli in pa bratov Čehov, da s tem pokažejo svoje simpatije, ki jih goje do svojih sobratov na tržaškem ozemlju. Začetek sokolskega večera je ob 8. uri in pol zvečer, češkega elitnega venčka pa ob 9. uri zvečer. — Na zdar ! ^ Glasbeno društvo „Trst". Danes zv. pevska vaja za mešani zbor. Ker se prične s poučevanjem novih zborov, so gg. pevci in pevke naprošeni, da se polnoštevino udeležujejo vaj, ki se vrše vsako sredo in soboto ob 8.30 uri zvečer. Vsprejemajo se nove pevske moči. Vojaško veteransko dr. v Trstu priredi dne 1. febr. ob 9. uri zvečer svoj društveni ples v dvorani društva drž. uradnikov (ulica sv. Frančiška št. 5.) Vstopnina 1 K za osebo. Pevsko in bralno dr. „Zastava" v Lonjerju priredi svojo pustno veselico jutri 30. t. m. v postorih „Konsumnega društva". Obilo zabave bo nudilo petje, šaloigra „Čitalnica pri branjevki" in ples."Med pevskimi točkami in k plesu bo sodelovala domača godba. Odbor vabi na obilno udeležbo. DAROVI. — Za podruž. dr. sv. C. in M. v Skednju je nabrala na „ohceti" gospice Ivanke Godina-Ban vesela kuharica med svati 21 kron. OVORA^A ZA 3038ENE DRAŽ3E ulica Sstnitž 23-25 pritIiS|e. Dražba, ki se vrši danes 29. t. m. od 9—12 predp. in od 3—6 pop. Umivalnik z mramorjem in zrcalom za eno osebo, ponočna omarica, kuhinjska omara s stekli, slike, zrcala, mizica, chiffo-nier, poltrone, tehtnice, decimalna tehnica z uteži, vožički na 2 kolesi, testenine, cikorija, polenovke, moka. riž, osoljene sardine, papir za zavijati, gris, ječmen, grah in druge jest-vine. ZIMSKO:ŠPORTNO SREDIŠČE : BOHINJ V nedeljo, dne 30. januv. 1910 ZABAVNO: SANKANJE vožnje s sanmi, ture s skiji. Na sankališču in v grand ho-:: teiu „TRIGLAV" vojaški •.KONCERT: Godba pešp. št. 97 iz Trsta Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvorit znano gostilno Halentimi", Srsi B^rriera veochia šiev. 34. TVeil bom prUtna vina. — Dobra domača kuhinju cenj gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLEVA. % % % ,4 f to S \m Odda se tiobroidoča : velika trgovina: s špecerijskim blagom in dež. pridelki v večjem mestu na Kranjskem na najbolj prometnem prostoru. Pismene ponudbe sprejme Inseratni odd. Edinosti pod „TRGOVINA St 130« Zahvala. Podpisana si šteje v dolžnost te tem potom najiskreceje zahvaliti vsem očim. kateri so na katerisikoli način izkazali povodom smrti soproge, ozir. matere Antonije Bekar svo e sočutst70vanje. Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki »o spremili drag > pok"j-nico k več. emu pućiticu, p M>eOuo pa g c. kr. ekrajnemu Šolskemu nadzornika AL Kante iu g. županu F Štolfa- SEŽANA, 58. jan 1910. Anton Bekar in otroci. pekarna in sBasčščsr'rea z ziato kolajno in Icrižcsni m međi «.r.»-ini obrtni r:iz>.t t vi v Londai n !»!>» Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na 3an $nz krah. Frodajalni-.:a e tua n»r čila z i v^akovnune torto, krotaute itd., fcalror tudi v3ake pre-l-nete za npefi. — Lna t-j H n^ifineišo moko iz najboljših rnfinov pa najnižji coni !i 1EZ-PLAĆNA POSTREŽBA NA DOM. — Pripo-n&m *e «a obilen obisk z odličnim spoStovanjetn Vin'*o Skork fr\7*-t—t-* -j? - Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na trgu pred Narodnim domom št 1 (vegal ulice Ghega) je na razpolago VELIKI IZ BO II najfinejšega ruma Aati Spumanto, Kefošk zagrebški Pelinkovac in Sokol - P e m : : Rjso po naizmerr ejših cenah. Oglasa treba aastovijat! na Inseratni r>ddetek „EdinestI" 0 odlik, prodajal. oMa „Calzcieria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente>, dobi pe pole^ raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po na"zmern?j'ib cenah in sicer : 1 Moški čevlji iz usnja Bcxcatf (za pv.ezati) Kron 9 BT1 „ „ Boxcalf (2 elastiko) „ 9 ! „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ ,, Boxcaif zap. Triumph .. 10. — Lviivno taki fr-vlji zs dečke 1 krono mani. Vsaki par ie iz najfinej5ega usnia DELO SOLIDNO. SIRITE „BDJNOiT" Velika klobučarna G-. I>opIieIier Klahiiki Iz klol)iii:eviae prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Em posij kap za potovanje in za šporf. Oorso Št. m? mmmmm&mm O908098888880»«88888«88888888^ m Prodajal niča manifaktnrncga blasa - 'i1 H S i' - ulica Viiicenztr Bež lin i štev. h (vogal S. Catcriua) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono. Fuštanj, Lawa-Teatiis, perilo, pleten ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tud> drobnih predmetov in moderai ok:ra3ki. Avt. civilni zemijemerec Kristjan Portot ima suoio pisarno o Trstu u ulici delia Caserma it e». 5, II. nadstropje. Priporoča se slavnema občinstvu Kot odlcl slovenski zemlje mere e. Erpest Pega p. Trsi Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse vrste salami. Najfln. air. Mast. Konservc. Praske in graške gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vpdno sveže 1> EBERJEVO PIVO. — K SAŠKI TERA.N. — Garaiitirjim PiUSTNA VLM iz vlr'«^® »io»rske ^adr^e — §A3IPANJEC. — Oi-SERTNA TINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVBDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Stran IV. „EDINOST" št. 29. V Trstu, 29 jannvarja 19iO. Velesilaši in drugi gostje zbrani, po pogrebu pok. gospe Plečnik v gostilni „Kons. društva* darovali 20 K. G. I. Pajer daroval 1 K. Srčna hvala vsem! Nar. del. organizacija. Podpisani vabim vse organizirane tovariše iz „tržaškega tehničnega zavoda" pri sv. Marku v soboto, dne 29. t. m. v društvene prostore (Campo S. Giacomo 5, I. ob 8. uri zvečer na posvetovanje glede podpore v slučaju bolezni. Ker je stvar za nas deloma jako važnega pomena, prosim, da se tega sestanka udeleže v s i delavci. Za skupino sv. Marka : Rudolf Pregarcc, predsednik. Vesti iz Goriške. Gostovanje tržaškega slovenskega gledališča v Gorici. V nedeljo 30. t. m. vprizori tržaško gledališče v „Trgovskem domu- edino predstavo L* Arronge-ove ljudske igre „Lonin oče". — Znano je, da je imela ta igra v Trstu krasen vspeh in prav gotovo se posreči istotako v Gorici. Ko je zadnjič vprizorilo trž. gledališče slavno Ibsenovo dramo „Nora*4, je bila dvorana „Trg. doma" zasedena do zadnjega kotička, zato je pričakovati velike udeležbe tudi v nedeljo. Snov igre „Lolin oče" je na kratko sledeča : Bregar, vpokojeni pismonoša, ima dve hčeri: Karo!ino, ali (kakor jo on naziva) Lok) ter Berto. Med tem, ko ljubi mati Lucija srčneje Berto, je oče zavzet le za Lolo, ter se mora vedno le to zgoditi, kar želi in hoće ona. No, Lolo pa se zna tudi tako prilizovati staremu svojemu očetu, da jej ta verjame vse in posebno, ker st v svojem egoizmu obeta vse najboljše le od svoje Lolo, ki naj bi mu osladila življenja z bogato ženitvijo. Berta ljubi le enega in sicer knjigoveza Repara, ki pa žal nima premoženja, da bi mogel imponirati staremu Bre-garju, ki ga kar ne more videti in kaže to svojo nezadovoljnost na vse možne načine. Vendar se nazadnje Berta in Repar poročita ter se v svoji ljubezni zadovoljujeta s priprostim življem in sta presrečna. Nasprotno pa je čisto drugačnega značaja Lolo, ki se je naveličala revščine v domači hiši in hrepeni le po bogatstvu. Prvi ljubljenec Rudež jo je moral zapustiti, ker je zgubil vse svoje premoženje vsled očetovega konkurza in ko se jej je ponudila druga prilika. da se omoži z bogatim starim pl. Zagorskim, si ne pomišlja dolgo, ampak prepušča, da odloči njen egoistični oče, kaj naj stori. Bregar si zagotovi prijetno gnezdo pri svojem zetu in potem dovoli poroko. Lolo se kaže sicer na videz zadovoljno, toda njeno srce je prazno, želi svobode in hrepeni po življenju in uživanju. Njen soprog jo zaupava mladim možem. Tacega razmerja pa mati ne more prenašati in zato naroči Bregarju, da govori s pl. Zagorskim, ter mu pojasni, v kaki nemarnosti se nahaja njegovo dobro ime, ako bo še nadalje dovoljevat, da dela Lolo, kar hoče. Pl. Zagorski jo hoče pokafflii, toda Lolo ga premami s svojim laskanjem in nazadnje ji obljubi, da jo nikdar ne bo mučil s takimi vprašanji. Lolo pa si hoče dobiti še popolno svobodno življenje in zato »f d slovi iz hiše očeta in mater, rekoč, da naj si poiščeta drugje stanovanja, da pa bo že ona plačevala vse potrebno. — Užaljeni stariši zapuste Lolino bivališče ter se preselijo k Reparjevima, ki ju prav iskreno vsprej-meta, s-c ' 5je Pri tej priliki bodi omenjeno, da nase občinstvo še vedno greši proti točnosti do-hajanja, kakor smo opazili zadnjič pri predstavi „Nore". Da-si je predstava radi tehničnih ovir pričela cele pol ure pozneje, nego napovedano, vendar so mnogi prihajali še druge pol ure in več kasneje ter so med igro iskali po dvorani svojih sedežev, in s tem nemalo motili občinstvo in predstavo. Tudi se je zgodilo, da se je občinstvo s stojišča gnetlo preko zadnjih sedežev proti središču in tako onim, ki so sedili, naravnost zakrivalo pogled na oder. — Upati je, da v nedeljo ti nedostatki odpadejo, za kar se nriporočamo občinstvu in upravi gledališča. Samomor Častnika. — Kanal, dne 27. jan. 1910. — Nocoj se je ustrelil tukaj v svojem stanovanju nadporočnik Schmied tukajšnjega (7.) lovskega batalijona. — Vzrok samomoru je baje ta, da Schmied, čevarno je dovršil vojno šolo z dobrim vspehom, ni bil imenovan častnikom generalnega štaba. — Samorilec je pustil na svoji pisalni mizi več pisem, naslovljenih na sorodnike in prijatelje. Iz Sežane. Jutri v nedeljo, dne 30. t. m. se vrši v Sežani v restavraciji pri „Zvezdi" (Gulič) vstanovni shod£ podružnice Sežana „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Po shodu bo plesni venček, pri katerem bo iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo „Zo-rislava". Pričetek shoda točno ob 3. uri popoiudne. Ker je zanimanje za organizacijo „Zveze jugoslovanskih železničarjev" veliko, se pričakuje obilega obiska od strani železničarjev. • Pevsko in bralno društvo „Draga" v Orleku pri Sežani, priredi na pustno nedeljo dne 6. febr. t. !. pustno zabavo s Majcen Miloš mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnetsu občinstvu Jflflj 11 svojo mizarnico. if ^ I-sdetoJevsakn vratno, tuli ^ H SAJFINEJŠB POHIŠTVO R petjem, igro, šaljivim prizorom. — Med petjem, bo sviral tamburaški zbor iz Brišče-kov. Potem bo ples. — Začetek točno ob 4 uri popol. Ob enem se tudi, prosi vse člane društva, da plačajo zaostalo mesečnino. — Mesečnino pobira naš gospod blagajnik vsak dan. Iz Divače. Tukaj imamo veliko snega, kar je zelo ugodno za vožnjo s sanjkami ^ in ski-ji. — Sneg leži od —l'i, m. visoko. Podružnice dr. sv. Cirila in Metoda v Nabrežini ustanovni občni zbor se bo vršil jutri dne 30 t. m. v risarski šoli v Nabrežini z nastopnim dnevnim redom: 1). Razgovor o važnosti naše šolske družbe. 2). Volitev odbora in delegatov za glavno skupščino. 3). Vpisovanje novih članov. 4). Razni nasveti in predlogi. Začetek ob 2.30 uri popoiudne. Pevsko bralno društvo „Štanjel" v i Štanjelu na Krasu, priredi v nedeljo pred | pustom, t. j. dne 6. februaija t. I. ob 3 popoiudne, veliko predpustno veselico s petjem, igro, šaljivimi, prizori in plesom. ' , ... ... Veselica se bo vršila v krasni dvorani šta-,Kdor ***** mora ll1 T go'tl,ao njeiskega gradu. _____ jj Leban, ul. Salice, T rst . Vesti iz Istre. \ jod ptopnicflBni. kjer toči dobro vipavsko po 72-54 ) stotirk liter. Jstrcko po 64—tO BtOtink liter Za t-bilfn cbiak se «•!. občinstvu priporoča J. LEBAM. ALEKS. FRA>C 1IAYER - TKST žgalmca ka^e TELEFON 1743. Najboljši vir z& dobivanje pcfteae kave Gostilna Al Belvedere NuI« Belvedere št. 37 || .-.v. toči najboljša .v.\ 68 belo In {ma olp. In Crna daltn. vino. Domfl«*a kuhinju, gorka in mrzla jedi'a vedno na; Cl NE ZMERNE" razpolago. POSTREŽBA TOC.^A. Za obilen obisk se priporoči Vekoslav Iiebel:. oo tli- In moiem. flplritr,, UkorJ** in fKzjt7<"r«n. © __1 on 1 »Ml _ ki toči najboliše vino! Pevsko društvo „Slavec" v Ricma- njih sklicuje redni letni občni zbor (v II. sklicanju) jutri, dne 30. t. m. ob 3. uri popol. v društvenih prostorih v „Nar. domu" v Ricmanjih. Plemenita požrtvovalnost. — Zadnja „Naša Sloga" prinaša veči izkaz većih in manjih darov dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu povodom novega leta.j Mej temi sta tudi dva darova neznanih; „prijateljev" po 300 K, oziroma 1000 K. * — Čast taki zares plemeniti požrtvoval- j nosti! _ Zadnje brzojavne vesti. Kristijanija 28. Kralj je poveril sestavo novega kabineta predsedniku stortinga Konow-u, ki je prevzel nalog. London 28. Ministerski predsednik Asquit je odpotoval v Boulogne, odkoder se poda na Riviero. *..... 5 Spečimi. sumil, predmete? Elastične^ nogo vite, kilni pa«i. ' puai, irigatorji, Ko.-ipeazorii, gu« g' __ mijeve rjuLe, eevi za vino, vodo | in plin, o?»ta. — Prodija in poprava gum. predmetov Higijenični predmeti CENE ZMERNE. ✓v^ CENE ZMERNE fc8erico Stc-nškr, $cque3otio 14. MKtKHC^« mjmls oglasi s ^ -M . t j tvS s-t rafenaje vv 4- siot besedo ; mssfao ff- UiKi«? iv* TzbiMio e«Urai ^e". ; najinanjlđ pilsccjMna stan« 4-9 stotlnk. •p — — — Plat* se 4*i«j.--- t? '.. , ner-mtff-V^- i 'in '>A ifC* Vpt t".»i* - Pt>:>0 z dobro hrano pri boljši družini »li pri kaki u «10 v i v bližiot „Narodnega doma", i'ouudbe j-od r5t. 90"4 na luseratni oddelek EdiuoBli. _ Mesnica v Sežani. Naznanjam slave. o^iastvu, da sem odprl novo mesnico ter as pripor- čam z\ obilen obiflk. Zago ovljiim, dn bom vehbega dobro p-stremel k Y3«6e Trste mesom in po najnižji cepi, Franc B o ž c g 1 a v. Krasni gramofoni rJUSSSS v&takimi komadi po Kron '6. — ..EMPOHIO", u';ica Cavana 4. 152 Q«ho 8 br^no vred »e odda. Ponudbe na: Mla OUUd. ker v a*. S. Fr^nceaco 29. Ča«Dikar8bi_papir s^ proda. Ina. odd. Biinosii. _149 Naslov pove Maske se (joaojUjejo, razni kostimi, domino, zn'žane etne. Via iS- Lazzaro 11. (150 II v »»loven-ki dmžini (eventnv. slovenski nrdnu poduk) i^e neki trgovec. Ponudbe s ceno pod ,Merknr" na Ina, odd. Edinopt^._132 Slovenci in Mestjani 1 S poslužujete le v tlovtnski brivnici v ulici Sette F< Liane 13, za kar Vam toplo priporo6i ndani Anton Ko^ak — Svojim k avojim t_3057 Pm Lr rmoril uprava Bfn< ficija Rakotole Olj' K" LlllCil Ji* (latra) ponnja izv stno belo m čino >ino po 22 K hekt. ne manje od 10 bektol. franko na železnički poeta j i Motovun ali Pazin. (118 Hiša ptpolnoma nova 2in8 zelo ngodr i in lepi legi ob cesti in na postajališču vipavske Železnice se prav po ceni profa (za polovi- o vrednosti). HiSa je pripravna za trgovino in drege obrti. Naslov pove »prava Edinosti. 137 7omlii *oo 0,1 io morj«, od Ghr- ^CllllJIdUcI 4jana in do Brojence se proda. Bafael Biazaj, ka*arna Francese. Borzni trg. 142 Dcfiho S3 let »tara, vtšča slovenskega, nem-USvUd Akega in prilično lahkega jezika, išče elufbo kot natakar. raznaSalec, sluga pri kakem društvu ali banki, v trgovini kot iztiijevaler, ali sploh katerosibodi službo. Ponuja najlepša spričevala in ima ?mern5 zahteve. Več pove Inser. odd. Ediioati ped Ste* $00- 900 Pošten marljiv ter energičen mladenič dobre slovenske korespondence ter hitre pisave, išče primernega zaposlenja v Trstu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod „IVAN". _217 Pes na prodaj ^r^'t^t^ jako domsč. Naslov p.»ve laser, odd. Edinosti. (1800 Josip StOtfd mizarski mojster, Trst, ulica B Iveder« Štev. 8, izvrSujJe vsakovrstna mizarska dela._ Odlikovani fotografski ateljč A. JERKlO, Trst, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 212!» CaanailiAna govori sio.enaki, italijanski bospouicna w BekoUko nemiki, teli stopiti ▼ službo kot prodajalka aH blagajaičarka. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „Ins. odd. Edinosti-. GOSTILNA „Rndemo de Matal" 1BST, Belvedere štev. 47 toči furLnska in dalmatinska ina kakor tudi L vrste PMtipisKflioveflDflSF^fi Domača kuhinja. Cece zmerna. Podpirana priporcĆM svojo dobroznano gostilno „Pri stari breskvi'5 S! dere Stev. 17, kjer t' či najboljši KKAŠKI TE BAN istrsko črro in vii a'ako belo vino. Domača kub-uja Postreže oo vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili Postrežba točna. — Ceno zmerne. Za obilen obisk se priporočit u Jana Jogipina. Fiier gcstil^iUrka. Ve »k iibor izdelanega perila, ovr?.t-11 cikcv, zapestnic, srajc, nogavic in^i rokavic! t|j Žepne iute tuc&t od K i*— d^lje. Rokavice iz keže od K 2*30 dalje Ležniki cd K 2 50 jij — dalje. — 81 Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrice Zerquenich Trst, Passo S. Giovtnni 2 (Sasproti Kovini cbokom] XX Odprla se ie zrmen a nova gostilna „C v ul. del Toro 18 in ul. Boschetto 4 o pivo prve vrste ia S saten iz ioge F. VOLPICH. — Istrska in dalmatinska vina in teran. — DomaČa kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstn. jedili. Priporočajo udaca Va?JC6l!2ri. m B 'i ■ a B H B Đ B jj lastnica t?--* .SlŽ?^ BDSBEaBB 345 a K K s u C ia »s B3BSaC!9B\_- Izvršuje vs kovrstnt hrašer.ia Rodolfo Botteri bratsar, via lielvcdere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, žkarii, iHižev vaeh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izfcorno in očno po nizkih csn, h m: EotosraflCnl; mjj '"•ri sv. Jako* ^ bu - TKST. pri bu s* tt-i.. v. -Talro-■ TRST. 1 ulica Sivo štev 42 (pritiidjol EJ Kdor hoče dober zajutrak naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razre s anine k£kcr tudi razn vrstna vina in vedno svcžf i— Dreherjevo pivo. Izrrfn'e T9»ko f^tografič^o delo, ka-Vor tmli razglede, pocnttke, nuira-rjoat lokaler, porceLiaAite p'o če 73. TsalcoTrstae spomeniki- is.J. iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije. Radi udobeo-ti P. N. uaruOniaor sprejema naroćbe iu i!h i/rrjuje a* domu, eteiituelao tudi Miiiaj mesta. m m m p C ji Ji F=ll==1|: nr=nr=i Ivan Godina I Giacomo ]fmdxn stavbni klepar TRST - ulica Scnna fctar. 3 TE. 3 T Iznsnje Tsako\rstnu v to stroko »piflatoca d U :: ka&or n. pr. s'a^bsa, pomorska in obrtna. :: Poprave iz bandona ciaks, medena, bakra itd. se Izofšulejo točno in solidno. K0P£LJI IN SESALKE PO NAROČILU. - Fro- daja tuhinjski 1» in kmet »j k»h potrebSe n 1.1 d. vse to po ji t jiaijih oen^li- urar in dsagotinsr v Trstu, ulica della Guardia 22 VELIKA IZBEhA SKEORMU IN ZLA-TIH PREDMETOV. — POPRAVE Is naroČila se izvršujejo po naj- ffo ZMEUNEJIH CENAH. Kupuj a se zlato in srebro. V krojsčnici Amalija pod- MAvnib Tr»t, ulica Farneto štv. 40 gornlK odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. ZOBOZMlVtt)' MUMIJ Dr. Viktor Bondel Trst, ulica Sod filovonnl J, L nudi po 9n do 1» in od 8» do 6. mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvr&ujo vsakovrstna kovaška in mehaniška deLi kakor tudi uikelovanja. ) -i- Sinilo Redflerjen -i TRST, ulica Giosue Carducci itev 23 » - TELEFON ilev. 8(3 " s Klrarfičao or«4je, »rtopodliul aparatu Mudercl, umetne rok« la aofe, kerfljti, kllai past, elasUial la uofovle^ elekUaUrapevtičur priprave, apatatl ta M—lahaluelje. i//////// UlADlićS |ttr*tioto za klnr|l«u i«»m-Ueaj» rotraMolM U ««aa>*a ta *mvxo*ir»«t* ; : : : : : i kl«c»- ::::::::