Z08. ftOTlM v UiMUil v poMtkiick. U upiodn isu niv.iete. .Slovenski Narod■ velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta.......» 12 — četrt leta......- 6 — na mesec o-_ v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ......_ H*— četrt leta.......550 na mesec......„ 1-90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica H, 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34. lahnim vsak dna svećer iiiieaail aedel|e in praznike. Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ---Posamezna številka vel|a 10 vinariev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama* telefon ŠL .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.....#. . K 25 — pol leta a 13-— četrt leta....... 650 na mesec . 2-30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 2'& Vprašanjem glede inseratov sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Unravntstvo: Knaflova ulica St 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85 Občinske volitve v Novem mestu. IX. Novomeščani, naročil »Te De-um« in sam prost dr. Elbert ga naj poje. Zmagal je dr. Elbert nad pl. Šn-kljetom, deželnim zborom in vso klerikalno stranko, kolodvor ne bo na kandijski strani, ampak ostane, kjer je; dr. Elbert je dal to naznanilo tiskati ta teden, ko je agitacija za občinske volitve že v tira, in razobesiti plakat v oknu prodajalne katoliške tiskarne v Novem mestu, ki to vest naznanja! Znano je, da se klerikalna stranka s Sukljetom in kranjskim de-. Lnini odborom poteguje za to, da bi tekla železnica iz Brežic do Novega mesta na desnem bregu Krke in bi bil glavni kolodvor potem za to in za belokranjsko železnico na desnem bregu Krke na kandijski strani. S tem bi bili Novomeščani grozno oškodovani.. Morali bi vsaj most zgraditi, hi bi vezal kolodvor v Kandiji z mestom, kar bi stalo do pol milijona kron in še ne bi dosti odlegel. Izvedeli smo za to zahtevo klerikalcev, katero je naglašal deželni glavar ob prilikah, ko je prišel na svoj grad in novomeški občinski odbor je poslal dr. Elberta na Dunaj v železniško ministrstvo, da tam izpodbije nogo deželnemu odboru s Sukljetom na čelu. Nekateri odborniki sedanjega mestnega odbora so bili mnenja, da v ministrstvih sekcijski šefi in ministri pred dr. Elbertom kar na kolena padajo, vsaj pa, da se jim skrivijo hrbtišča, ko stopi dr. Elbert pred nje. Dr. Elbert se je peljal na Dunaj, nazaj prišedši, je pravil z vso gotovostjo, da je vse uredil v železniškem ministrstvu, da Šuklje tam ne bo mogel v bodoče nič več proti NovonieŠča-nom storiti in da ostane na novomeškem kolodvoru vse, kakor je zdaj, da se le kolodvor povekša, ako bo vozila železnica tudi iz Brežic do Novega mesta in od tam naprej v Trst. Rekel nam je dr. Elbert, da smo lahko brez skrbi in si nič ni treba glav beliti zaradi tega vprašanja. Verjeli so večinoma Novomešča-ni in bili mirni. Cez mesec ali kaj potem je dobil naš občinski odbor pismo od odbora v Brežicah, priprav-IjajoČega zgradbo brežke železnice, da se piše iz železniškega ministrstva, da je deželni glavar pl. Šuklje bil v ministrstvu, se tam potegoval v imenu deželnega odbora za tek brežiške železnice na desnem bregu, da se postavi glavni kolodvor v Kandiji ter tam tudi rekel, da so občinski odbor Novega mesta in vsi merodajni ljudje za to, da bi bil kolodvor v Kandiji. Nato se je naš občinski odbor zdramil in pisal železniškemu ministrstvu, da ni res, kar je pl. Suk-Ije o njem govoril v ministrstvu ter razložil ministrstvu, da se Novome-ščane grozno oškoduje, ako hi prišlo do tega, kar Šuklje in deželni odbor ukanjujeta in da je upati, da bo država vendarle svoje meščane varovala škode. Na to se je dobilo avtentičen prepis pisma, ki se je pisal brežiškemu odboru in z obelodanjenem istega v »Slov. Narodu« Sukljeta, ki je le klaverno v »Slovencu« zanikal, da je kaj o privoljenju Novomeščanov v žel. ministrstvu govoril.prisililo,da se je več brigal za to. ako je lažnjivec ali ne, ker seveda Novonieščani niso privolili, da bi se jim prerezala ena važnih žil. Znano je, da je pridobil pl. Šuklje nato nekega Gramcerja, stavbnega uradnika v ministrstvu, ki je vse vzel nase in pisal, da je neresnično poročal v Brežice. Dr. Elbert je na to sklical shod v Beli cerkvi, tam zavpil: »Sram me je našega deželnega glavarja« in protestiral proti delovanju pl. Sukljeta. Dr. Elbert je bil nato strašno čislan. To je bila ko-rajža in to je naš mož, so djali Novonieščani! Ali ta mož je stisnil rep in brzojavi! j Slov. Narodu«, ki je objavil njegovo zaničevanje pl. Sukljeta, da ni tako govoril, kakor se je pisalo »Slov. Narodu«, ampak le, da bi bilo njega sram. tako delati, kakor dela pl. Suklje. Vprašali smo Novonieščani, ki dr. Elbertu ne zaupamo. — on je katoliški duhovnik in mora stati v klerikalnih vrstah, — on je toliko pameten, da se ne bo skregal s svojim dobrim kruhom, on je delavec klerikalne stranke, kakor vsi duhovniki, zakaj to nastopanje dr. Elberta v Beli cerkvi, zakaj shod, ako je že prej v železniškem ministrstvu vse tako opravil, da je pl. Šukljetu in deželnemu odboru tam spodbil nogo in se ni bilo nič bati Novomeščanom! Zvedeli smo, da je pl. Šuklje v železniškem ministrstvu vse dobro opravil za Kandijote in da se bo trasirala brežka železnica zdaj tudi na desnem bregu Krke in hudič — ne zlodej — naj vzame vse, gotovo je, da * e bo zidalo že zdaj na desnem bregu v Kandiji skladišče in dovozna r;kupščino, mnogo storil za prohujo tržiških Slovencev. Proslavljal je nato v krasnem in prispodob polnem govoru delovanje dru/Juter poživljal k inleuzivuemu in M uinornemu narodnemu delu. — Odgovoril mu je na njegova izvajanja prvomestnik družbe g. vladu i svetnik Senekovič, poudarjajoč, da se je vodstvo družbe rade volje odzvalo pozivu priti v Tržič in to iz več vzrokov. Prvi vzrok je, da se pokloni družba pokojnemu svojemu mecenu Viljemu Polaku, nadaljni vzroki pa so kakor ta prvi, znani vsakemu zavednemu Slovencu. Tre ha je izpod-buditi mladino, ker je občina žalibog še danes v tujih rokah. Treha pa jc, da se orobudi narodno čustvo sploh po vseh takih krajih, in da se to čustvo, koder je prohnjeuo, poglablja. — Govoril je nato mali gojenec šolskega vrtca Slavko Jelene, ki jo oddajajoč šopek cvetlic prvomestni-ku družbe neustrašeno in z otroškim, toda zavednim ponosom izrekal zahvalo družbi. Nato so se začele pomikati vrste u deležnikov, katerih je bilo kakih t\00 izventržiških. proti mestu. Trije slavoloki z narodnimi zastavami okrašeni, so bili postavljeni skupščinarjem na čast ob cesti in na cesti in zelo lepo število zastav jih je pozdravljalo na poti sko- LISTEK. Ljubejen in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) »Aha,« si je mislil Ržen, ki je vedno pazno motril zdaj Zal ko, zdaj Zgovorna. »Sedaj-le ji je pa gotovo odkril svoje zaljubljeno srce.« Toda temeljito se je zmotil mladi Ržen. Kajti Zgovoren ji je samo povedal, da mu je všeč, ker je tako lepa. O ljubezni pa so ji govorile le njegove oči, katerih Zalka navidezno ni hotela razumeti; v resnici pa so ji vnemale te velike in odkritosrčne zgovorne oči vedno večjo Ha-bezen do njega . . . In šli so na kolodvor, kjer niti pet minut nif*o čakali vlaka, čegar težka lokomotiva je mogočno zavrtela svoja kolesa. Zaškripalo je kolesje drugih vozov, in vlak se je ustavil na prvi, drugi, tretji in četrti postaji, katera je bila ravno Zavinek. In tu je bil tudi kraj slovesa. »Upam, da me pridete kmalu obiskat v Pristranje,« povabi gospod Sušnik vsakega posebej. »Na Matijevo morate priti vi in vsi važi tovariši,« reče Zalka gospo- du Zgovornu ter ga pogleda tako ljubeznivo, da se mu je srce tajalo, kakor maslo na solncu. »Gotovo pridemo, gospodična,« de vzhičeno Zgovoren, ne da bi trenil z očmi od Zalkinega obraza, ter ji seže v roko. Hotela jo je hitro izmakniti, a neka čudovita sila ji je to zabranila. Udano mu je dovolila, da jo je pritisnil na svoje ustne. »Gospod Zgovoren^« vzklikne komaj slišno Zalka. »Zalka!« zadrhte ustnice Zgovornu. In objela bi se bila in poljubila z ustno na ustno, da nista bila v razsvetljenem kupeju v družbi treh mladeničev in gospoda Sušnika. »Gospod Zgovoren, na Matijevo je rojstni dan mojega papana, in njegovo godovščino imamo obenem,« zašepeta natihoma Zalka Zgovornu. »Imenitno, prav izborno in zares krasno,« ji zašepeta Zgovoren. »Pridemo, kolikor bo nas moglo priti.« »Ze govorita tako, kakor razkriva grešnik svoje grebe duhovniku v spovednici,« pripomni Slamnik Ržen u. In izstopiti so morali, ker je vi ako vodja že dal znamenje za odhod. »Torej zagotovo, gospodje!« reče gospod Sušnik za izstopajočimi. »Brez skrbi,« ga potolažijo vsi obenem. »Zbogom, gospodje!« jim zakličo Zalka v slovo skozi okno; vlak je pa drdral liki žareča kača po železnih tirih ter hitel k svojemu cilju. Tovariši Zgovoren. Griva, Slamnik in Ržen so šli v prometno pisarno pozdravit službujočega asistenti Hanza Alpenštajna, ki je bil doma nekje na Tirolskem in zelo nacijo-nalnega mišljenja. »Ich babe die Ehre, meine Herren,« odgovori AlpenŠtajn njihovemu pozdravu. »Strašansko pusto se držiš, Hana,« meni Slamnik. »Es ist nicbt der Muhe wert, da-riiber zu sprechen,« odgovori ošabni Tirolec. »Pustimo puščobo pusto ter pojdimo spat,« svetuje Griva, ki je kar pisano gledal nadutega Nemca. Vsi štirje so poslušali Grivin nasvet ter odšli iz pisarne proti svojemu stanovanju. »Vrag naj vzame tega Tirolca,« zaželi Slamnik. »Saj ne bo več dolgo kužil našega zraka, kakor si mi pravil ti sam,« jih tolaži Ržen. »Kolikor časa je, je preveč,« meni Griva tor si zapali smodko. »Imaš popolnoma prav,« mu pritrdi Zgovoren. »Kar pustimo ga! Se nekaj dni, pa zaide tirolsko solnce v Za visku,« rcoo Ržen; »No, kako pa je i tvojim srcem,« vpraša Slamnik Zgovorna. »Skoraj gotovo ima krč v njem, in bojim se. da ga ne zadene kap ponoči, odgovori Ržen mesto Zgovorna. »Molči, prijatelj! Sicer se ti zna še slaba goditi nocoj, nevoljno za-reiitači Zgovoren ter se spomni le-I>ega Zalkinega obraza. »E lepo je imeti lepega dekleta.« »»Te že boljše, nič ne bo hudega/.- se šaljivo potolaži Ržen. »Se mu že taja ledena skorja njegovega srca,« reče smeje Slamnik. »Griva, ali se je tebi tudi tako počasi tajalo f« »Njemu še ni nikdar zamrznilo,« odgovori spet Ržeu namesto Grive. »Ti si prava klepetulja in velik širokoustnež,« ga zavrne Griva.« »će sem prav kaj takega, včasih pa le o pravem času zamaje m svoj jezik, kaj Zgovoren!?« se opravičuje Ržen. »Ne, zavihtiš ga nad človekom, kakor hudoben hlapec svoj bič nad neumno živaljo,« popravlja Zgovoren. »Nekoliko več hvaležnosti pa že pričakujem od tebe,« očita Ržen Zgovornu nehvaležnost. »Ali si mar že pozabil, kako sem te potegnil iz blata že nocoj s svojim nesrečnim jezikom, kaj t!« >Ali te je kaj rahlo potipa!,« vpraša Slamnik Zgovorna. »Nikar ne bodi neumen! Saj menda vendar veš, da je Ržen največji bahač na celem Slovenskem,« reči Slamniku Zgovoren. »Tega pa še do danes nisem vedel,« de Ržen. »Hvala za to velevali imivo novico.« »Pusti ga! Saj vidiš, da mu ne moreš do živega,« mu pojasnjuje Griva, ki se je hotel pokazati užalje-n^ra, in mu je bilo zelo žal, da ni imel še nikdar zaprtega, oziroma oledenelega srca do ženskih oči. Tako so se prijateljsko pomenkovali, dokler niso prišli do spalnice, v kateri so bile štiri postelje nt en divan; to je bilo ob stenah. Na sredi pa je stala podolga**ta miza, in okoli nje štirje stoli. V kotu na precej veliki kmečki peči je stala skleda in steklenica, oboje napolnjeno z navadno vodo. Očividno je bilo, da s** se umivali z njo. Ko so se slekli, zlezejo vsak v svojo posteljo. >;Vraga, fantjje, nekaj mi je prišlo sedaj le na misel,« reče Ržen ie izpod odeje. »Kaj takega,« ga vprašajo vsi naenkrat. »Kaj bi bilo, če bi kam trči! vlak, s katerim se pelje Sušni kov a Zalka,« jim pove Ržen svojo misel. 0W irlHnS»|SJ> fci meslc h grobu družbenega prvega mecena, pokojnega Viljema Polaka. Ko je dospela množica do pokopališča, kjer leži eden onih, ki je najbolje pojmoval, kaj je treba našemu narodu, je zapel že omenjeni pevski zbor žalostinko »TTsliši nas, gospod!« Ob grobu pokojnega je izpregovoril nato g. prof. dr. IlesiČ približno sledeče misli: »Tužno veseli zbor, ki smo ga slišali, nam vzbuja razna čustva. Vprašamo se, ali je res danes naš prvi korak namenjen med grobove, ali se posvečamo morda smrti 1 Ne, — z »robovi je kakor z ljudmi. Enim pomenijo grobovi smrt, drugim pomenijo življenje in grob, ki pomeni sto in sto slovenskim otrokom življenje, je grob našega Viljema Polaka. So grobovi ob katerib zidajo svetišča, tako svetišče je sezidano nad Polako-vim grobom, obokano je s sinjim nebom, oltar tega svetišča je narodna delavnost in kadilo je hvaležnost malih, katerim je dal rajni priliko, da jim že v rani mladosti ne zatro materinega jezika, hvaležnost onih, ki stopajo krepki v življenje, zavedajoč se svoje dolžnosti, da podpirajo na domačih tleh delo za probu jo svojega naroda, hvaležnost -vseh revnih in zapostavljenih. Nič manj hvaležnosti pa ne prinašajo temu možu oni, ki so bili preizkušeni v narodnem delu, ki so občutili vse nevihte življenja. Moči iščemo za sebe pri rakih značajih in k njim se zatekajo o, ko nas čakajo težka dela. — Iz arroba čujem zamolkel glas: »Ce hočeš služiti idealom, moraš prinesti s seboj Čisto srce, če si zgrešil na potu življenja pravo smer, izpremeni se-ue, Če preziraš siroto, izpremeni se« be, če ne upoštevaš delavca, izpremeni sebe, če ne čutiš ljubezni do svojega naroda, če si dal, da so se tvoji otroci vzgojili v tujem duhn, izpremeni sebe!« Vseh teh moči nam more dati duh Viljema Polaka na če-gar grob polagam v znak hvaležnosti »Družbe sv. Cirila in Metoda« venec. — Mrtvim slava, živim moč, Viljemu Polaku trikrat slava!« Slava je zadonelo trikrat na pokopališču, znamenje, da se zavedajo skupščin ar ji v polni meri velike dobrote, ki jo je izkazal prvi slovenski mecen družbi. Vrste so se pomikale potem uazaj v mesto, kjer se je vršil :i ob 11. v velikem salonu pri Bastlju XXVI. redna skupščina. Prvomestnik g. vladni svetnik Senekovič je otvoril mnogoštevilno obiskano zborovanje, ter pozdravil vse došle, zlasti delesrate iz sosednih dežel s Koroškega, Štajerskega, Goriškega, iz Istre in Trsta, vse jrospe in gospodične ter člane iz oddaljenega Devina. Imenoma je pozdravil nato še državnega poslanca dr. Ry-bara. deželne poslance dr. \Vilfana, ilr. Novaka, dr. Tavčarja, dr. Tril-lerja, višjesodnega svetnika Višni-karja in Gangla ter župnika dr. F. Šegulo iz Rogatca. Vsako ime so pozdravljali navdušeni živio-kliei. ki so se zgrnili v dolgotrajno spontano ovaeijo, ko se je prvomestnik spomnil s posebno srčnimi besedami tudi ge. Dimni k ove iz Trbovelj. Družba je letos končala svoje 26. leto. Vzroka za procvit družbe je seveda treba iskati v narodu samem in v njega zavednosti. Hudi boji so sicer čakali družbo, a družba jih ie vse častno izvojevala in je danes še enkrat tako močna, kot takrat, ko so ji želeli njeni sovražniki pogin. Danes ravno zborujejo v Celju naši narodni sovražniki in se posvetujejo, kako bi odtrgali kos za kosom naše zemlje in nam ukradli srca naših otrok. Mirno pa lahko trdim, da bo ostalo brezplodno njih prizadevanje, dokler bodo stale naše vrste tako neomajno, kakor stoje danes. Boj nam vsiljujejo, mi se ga ne strašimo. Naši sovražniki pa so spoznali, da v bo-jn proti nam nimajo upanja na sko-rajšno zmago, zato so si izmislili nov način boja, ki obstoja v tem, da pošiljajo v naše kraje kakor vidimo to y Št. Lenartu v Slov. goricah, na rejo otroke čeških delavcev z Dunaja, ki jih izdajajo za Nemce. Treba nam je tedaj podvojene pozornosti in podvojene požrtvovalnosti, da probudimo in ohranimo naše ogrožene postojanke. Treba nam je šol in izobrazbe naroda, ki sta prvo in glavno za razvoj naroda in za narodno navdušenje. Kdor v svoji mladosti ne vsrka v sebe narodnega navdušenja, ta ga tudi pozneje ne dobi več. To pa je mogoče edino le v šolah, ki temelje na narodnem načelu. Slovenski otrok, ki hodi v nemške šole, je za svoj narod skoro izgubljen. Nemški učitelji ga uče zaničevati svoj materni jezik in zgodi se tako, da preklinja sin, kar je sveto očetu. Ozrimo se na Trst. Pogosto najdemo očeta in mater, ki sta vrla Slovenca, otrok pa, ki je hodil v laške šole, je pozabil jezik svojih staršev in ga zaničuje, zaničuje pa tudi svoje starše, če ti go\Tore slovensko med seboj. Vse to stori vzgoja v soli. Kdor bodi v tujenarodno šolo, ne bo nikdar dober Slovenec. To bi moral uvideti vsak narodnjak, toda žal imamo mod nami Slovenci Se tudi ljudi, lat nasprotujejo v svoji zaslepljenosti naši družbi. Pravijo, da Jim je naša družba preliberalna in da hočemo vreči iz šole križ, v isti sapi pa dostavljajo, kakor bi bilo to nekaj prav posebnega: »pa ga ne morejo!« Kako smešni so ti ljudje! Pravijo, da smo tatovi in morilci in če jih vprašamo zakaj nam dajejo taka imena, ko vendar nismo storili nI notar, pa se izgovarjajo, da je mogoče, da še kdaj storimo kaj takega. Takih ljudi ne bi smeli resno upoštevati in vendar se dobe še med našim narodom ljudje, ki jim sedajo na ta lim. Družba vidi kako nujno potrebne so šole za naš narod, in družba pozdravlfa vsakega, ki si prizadeva širiti omiko in izobrazbo ter narodno zavednost med narodom. Ce ustanovi družba 20 ali 30 šel, in če ustanove »Straža« in »Šolsko društvo za KoroSko« 40 ali 60 šol. jim tega drnžba nt bo zavidala. Vse to pa bi bilo >še mnogo premalo, da bi moglo imeti uspeh. Konstatiram, da ima družba od dne do dne več prijateljev, kar se kaže v konstantnem naraščanju družbenih podpornikov iz vseh slojev. Hvala jim vsem, zlasti pa iskrena hvala našemu zavednemu ženstvu, ki je družbi najkrepkejša opora. Pri tej priliki se moram spomniti vzor žen** Slovenke, dne 11. januarja 1. 1. umrlo gre. Marije Vilharjeve, ki je ^*oliTa drnžbi p\-oje premoženje v znesku 11*2.400 K. ki jih dobi družba po smrti njenejra soproga. Slava njenemu spominu! Odbor pa si šteje v dolžnost zahvaliti se tudi nanrednemu časopisju, ki jo stalo družbi vedno ob strani. Spomniti se ie treba pri tej priliki tudi ameriških Slovencev, ki so s svojimi vsakoletnimi, prav izdatnimi prispevki dokazali, kako vedo cenit- delo družbe. Tudi to leto je ime1 a smrt bogato žetev med našimi člani. Mnogo jih je šlo iz naše srede, ki jim vsem niti imen ne vemo. Mnogo pa je bilo med njimi tudi takih, ki so hoteli nakloniti družbi tudi še ob smrti dobroto in so se spomnili naše družbe z volili. Omenil sem že g. Vilharjevo, ki je z^rustila družbi 112.400 K, g. Trček iz Ljubljane ie volil 2000 K, g. Ivan Medic 100 K, gdč. Nolli 200 kron, g. župnik Cerne 1168 K, g. Cinsl iz Tržiča 400 K, g. Balon iz Brežic 300 K. Spomin svojih dragih pa so počastili nekateri tudi z ustanovitvijo euega ali ce^o dveh kamnov za obrambni sklad. To se je. zgodilo ob smrti gg. Kozlevčaria in Široka iz Trsta, g. Fr. Krnica iz Slovenske VSistrice, gdč. Jakilove in g. Pogačnika. Slava jim vsem! (Trikratni »Slava« je za donel po dvorani.) . Prvomestnik se je nato bavil z raznim družbenim blaerom ter priporočal zlasti razglednice, računske listke in kolke, da se jih družbeniki bolj poslužujejo. Nato je preči tal pozdravn" brzojavki, ki sta družbi došle od »Osrednje matice škotske« v Pragi in od »Družbe sv. Cirila in Metoda zi Istro«. Sledilo je nato blagajnikovo poročilo, ki je je podal g. notar Huclo-vernik. Omejujemo se samo na glavne točke poročila ker smo natančnejša poročilo pr:nesli že v soboto. Dohodki so presegli v minulem letu en milijon kron ter /našali 1,043.654 K 45 v, rednih stroši ov pa smo imeli TC 91 v, torej pre- bitka za ?47.0r*R K 54 v. Za narodni kolek je zanimanje nekoliko ponehalo in vendar bi ga moral rabiti vsak narodni S1 o venec. Za obrambni sklad nabralo se je leta 1010. 56.766 K 16 v, ter znaša koncem leta z naraslimi obrestmi vred 87.039 K 66 v. Obrambni sklad, kakor tudi Po-lakov in Kotnikov sklad se po=ebej upravljajo, ravno tako pokojninski sklad za učiteljsko osobje. Za obrambni sklad manjka samo še nekaj kamnov (79), da dosežemo štev. 10000 Naj bi se ocrlasili š<> tisti imoviti Slovenci, katere doslej pogrešamo med brambniki, da se bode završilo število 1000. Tudi bi želeli, naj bi tisti, ki so se oglasili za obrambni sklad, pa doslej še niso vplačali kamna, pričeli z vplačevanjem. Od veojib dohodkov minulega leta moramo pohvalno omeniti čisti dohodek lanske jubilejne veselice v znesku 12.452 K 87 v in prispevke ameriških Slovencev v znesku 3661 kron 01 v Dovolite mi, da tu izrečem damam iz vseh slovenskih pokrajin na čeln jim naši znani dobrotnici gospe Franji dr. Tavčarjevi, in vsem tistim, ki so prispevali k temu gmotnemu uspehu, našo najiskrenejšo zahvalo. Nič manj priznanja pa velja našim bratom v Ameriki, ki si s težkim delom služijo denar, pa se vendar ob vsaki priliki spominjajo z obilnimi prispevki naše družbe. Nehvaležno bi bilo, da se pri tej priliki ne spominjamo na i večje naše dobrot-nice med slovenskimi ženami gospe Vilharjeve (Slava!), vredne vrstnice našim velikim imunimi Viljemu Polaku in Karlu Kotniku. TVrnfbo čakajo novi veliki stroški z ozirom na to, da bo letos otvorila novo solo v Gorici in pričela a j stavbo nove prepotrebae šola v Trstu. Z ozirom na to nove velikanske izdatke znaša vslod proračuna za leto 1912 primanjkljaj 544.400 K. Od vas je tedaj častiti skupščinarji odvisno, ali bo mogla drnžba tudi v bodoče zadostiti svoji vzvišeni nalogi. Apelu:em danes zopet na vas, ki uvažujeta naše obrambno delo, da v svoji domovinski ljubezni ne zabite naše družbe. Politična kroniko. O rekonstrukciji ministrstva piše »Prager Tagblatt«: Če bi se pogajanja v Pragi ugodno izvršila, tedaj bo kabinet rekonstruiran na ta na-I čin, da bosta imenovana češki mini-I ster - krajan in nemški minister-kra-jan. Za češkega ministra - krajana bo imenovan posl. Maš talka ali pa Udržal. Ce bodo pogajanja v deželnem zboru brezuspešna, tedaj Se bo sestavilo uradniško ministrstvo. V tem slučaju bosta imenovana dva češka uradnika kot voditelja dveh re-sortnih ministrstev, in sicer železniškega in naučnega ministrstva. Češko - nemška spravna pogajanja se torej pripravljajo. Čehi so še vedno rezervirani, kar je precej razumljivo, ker o Thn novem načrtu pravzaprav še ni nič avtentičnega znano. Pač pa imajo Nemci svoj spravni načrt že gotov in hočejo stopiti k posvetovalni mizi zopet s svojim sie volo, sic jubeo. Knez Thun bo nadaljeval danes svoje konference z voditelji obeh narodnosti. Večina Čeških in nemških deželnih poslancev je že v Pragi, ker je že gotovo, da bo češki deželni zbor sklican dne 20. t. m. Nemci so pripravljeni, vprašanje ureditve učiteljskih plač pod gotovi-I mi pogoji izločiti iz obstrukcije in je odkazati posebni šolski komisiji. Ker tudi Cehi ne smatrajo regulacijo učiteljskih plač kot politikum, tedaj je toliko kot gotovo, da hodo učiteljske plače na Češkem regulirane še letos. "Kako se bodo spravna pogajanja končala, se paČ danes še ne more soditi. Treba je predvsem počakati plenarnih sej obeh narodnostnih strank. Češka plenarna seja se vrši dne 12. septembra, plenarna seja nemških deželnih poslancev pa dne 16. septembra. Deželni zbor bo imel samo štiri seje. V prvi seji se bo, kakor poroča »Narodni Politika« stavil predlog, naj se narodnostno - politično komisijo proglasi kot permanentno. Izvoliti nameravajo tudi posebno šolsko komisijo, ki se bo pečala z regulacijo učiteljskih plač. i Dunajski krščanski socijalisti so se že jeli tudi sramovati svojega klerikalizma. Dunajska »Kesidenz-Kor-respondenz« poTOČa, da je bivši predsednik državnega zbora dr. Pattai pisal predsedstvu krščansko - socijalne zveze, v katerem svari, naj ne nadaljujejo svojega dosedanjega političnega kurza in naj se preveč tesno ne vežejo s klerikalnimi elementi stranke. Dr. Pattai se zavzema za to, da se ustanovi na Dunaju nova nemška meščanska stranka, ki naj nosi tudi novo ime. Predlog dr. Pattajev v predsedstvu krščansko - socijalne zveze ni dobil večine. Pač kaže ta pojav, da je nezadovoljstvo v krščansko - socijalni stranki veliko in da je stranka pred popolnim razpadom. • * * Ogrska delovna stranka je baje precej nezadovoljna s sedanjim predsedstvom državne zbornice, ker prekorektno postopa in s tem takore-koč podpira opozicijo. Nekateri člani ; te stranke zahtevajo celo, naj predsedstvo odstopi. * Truplo ustreljenega poveljnika eksšahove vojske Aršada je bilo 24 ur razstavljeno na nekem trgu v Teheranu. Ustreljeni general Ali chan j Serdar Aršad je živel za časa perzij-: ske revolucije nekaj mesecev na Du-! naju in je bil tam znan kot mož evropske naobrazbe. Aršad je bil stric eksšaha Mohameda Alija. Vojaško se je naobrazil med avstrijskimi čast- ( niki, ki so bili pred leti poklicani v Perzijo v instrukcijsko svrhe. Pod šahoma Muzaferjcm Edinom in Mohamedom Al i jem je bil poveljnik telesne straže. S pomočjo nekega av-! strijskega častnika je preložil Aršad vežbalnik za avstrijsko konjenico v perzijski jezik. Z Aršadom je izgubil eksšah - pretendent eno izmed glavnih opor. Socijalno . demokratični strankarski dan so otvorili včeraj v Bero-linu in se ga je udeležilo 450 delegatov iz Nemčije ter zastopniki socijalnih demokratov na Angleškem, Francoskem, iz Avstrije, Švice, Belgije in balkanskih držav. Poslanec a Debel je isvajal v bistvu sledeče: »Vsled vmešavanja Angleške je maroško vprašanje prišlo v zelo kritičen stadij in se bodo morali socijalni demokrati tudi s tem vprašanjem baviti. Klub pomirljivemu govoru cesarja prod trgovci v Hamburgu, niti misliti ni na razoroženje. Socijalni demokrati morajo napeti vse sile, da se ne zabrani uvoz živine, da se odstrani carina na živila in zniža to-vornina za krmo. Brez dvoma se bližajo težki časi. Končam: Na boj! K zmagi!« Maroško vprašanje vendar ne bo tako hitro« in gladko končano. V polil radnih poročilih pariških zatrjujejo, da so nasprotja med stališči Francije in Nemčije glede maroškega vprašanja precej znatna. Tudi izjava francoskega zunanjega ministra Selvesa ni preveč optimistična. Po roda se, da se glavna nasprotja tičejo gospodarskih koncesij, katere zahteva Nemčija v Maroku, ne pa teritorialnih nagrad Nemčiji izven maroškega ozemlja. V pariških dipio-matičnih krogih je razširjena vest, da zahteva Nemčija navzlic odporu Anglije pristanišče za svoje vojne ladje v Atlantskem oceanu. Kor Nemčija ne smatra Agadirja za ugodno vojno pristanišče, tedaj baje pritiska na Francijo, da bi intervenirala pri Angliji, da ji Španija odstopi pristanišče Las Palmas. Anglija je odbila ta predlog. Španska vlada je zelo razburjena vsled nastopa Nemčije in pripravlja z veliko naglico pomnožite v svoje vojne mornarice. Pri teh okolnost ih se ne smemo čuditi, da so zavladale znpet napete razmere med Francijo in Nemčijo. — >iLiberte« pravi, da so nove nemške zahteve nesprejemljive za francosko vlado in pozivlje vlado, naj vse potrebno ukrene na vzhodnih mejah. Kazna jx)ročila pričajo, da je situacija jako resna. Že nekoliko dni zelo primanjkuje zlata. V Marseille so poslali velike množine vojnega materijala. Rezervisti, ki bi morali iti že na dopust, so morali še ostati v služI »i. — Iz Pariza nadalje poročajo: Za slučaj, če bi se francosko - nemška pogajanja prerušila, tedaj bi Francija in Anglija takoj poslali vojne ladje v Agadir. — »Echo de Pariš« pravi, da se je v petek sklenilo, še nadalje pridržati rezerviste. Teh se toliko časa ne bo pnstilo domov, dokler se to ne zgodi tudi v Nemčiji. V Nemčiji se nadaljujejo runi na denarne zavode. — Nemški protipredlogi obsegajo 100 strani in so pisani v nemščini. Najprvo bo treba torej ta BJ»is v Parizu preložiti v francoščino. — Splošno sodijo, da se bodo francosko-nemška pogajanja še dolgo vršila in povzročila še mnogo nemirnih ur. * * O bodoči francosko - nemški vojni piše oficijozni francoski vojaški list »La France Militaire« sledeče: »Nemčija je v maroškem sporu osamljena, kar je popolnoma primerno njeni pohlepnosti in nenasitljivo^ti, dočim Francijo, katere potrpežljivosti in lojalnosti se čudi ves svet in ki je povsod priljubljena, podpira Anglija in Rusija. Francoska vojska in mornarica sta popolnoma enaki nemški vojski in mornarici. Francoske rezerve so boljše in številnejše, nego nemške rezerve. Vsled tega bj imela Francija za slučaj vojne 5 milij:>nov, Nemčija pa samo 45 milijonov vojakov. Franciji bi prišla na pomoč Anglija s štirimi armadnimi kori, ki so jako dobro oboroženi in organizirani na japonski način. Temu bi se pri družilo še afriško francosko vojaštvo, ki bi se lahko poklicalo v Evropo, kajti angleško - francoska pogodba se nanaša na celo Sredozemsko morje. Na vzhodu Evropo čaka ogromna vojna pomoč Rusije, ki bi prišla na pomoč Franciji, če bi jo Nemčija prisilila do vojne. Tudi oboroževanje Belgije in Holandske je v interesu Francije. Pomorska moč Anglije in Francije je nepremagljiva. Francoske vojake se ne sme pustiti domov, kajti Francija ne sme nikdar pozabiti, da postopa Nemčija vedno brutalno in iznenada. itoiersko. Pogajanja za delozmožnost štajerskega deželnega zbora. >>G razor Tagblatt«, ki je kakor znano, glasilo nemško-nacijonalne skupine v štajerskem deželnem zboru, javlja, da so se pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora že pričela v Gradcu — in sicer sedaj oficijelno. Vodi jih namestnik grof Clary. Isti list javlja tudi, da se je štajerski deželni odbor z večino glasov izrekel za sklicanje štajerskega deželnega zbora meseca septembra. O teh zadevah nam je za »Slov. Nar.« s poklicane stran obljubljen daljši članek. Štajerski deželni šolski svet je odredil, da se vrši 8. štajerska deželna učiteljska konferenca od 11. do 13. septembra inkluzivno v Štefanijini dvorani štajerske hranilnice v Gradcu. Zadetek vsakokrat ob 8. zjutraj. Predkonferenca se vrši 10. septembra ob 8. zvečer v isti dvorani. Nemške — svinje. Iz Ebersdorfa na Srednjem Štajerskem poroča — da se nas od nemške strani ne bo dol-žilo lainjivosti — »Grazer Tagblatt«: Začetkom septembra se je poročil nad uei tel j v tej vasi s hčerko nekega meščana iz Sp. Štajerske. Pred poroko si je uredi) svoje malo stanovanje, obstoječe iz dveh sobic in kuhinja, popolnoma na novo. Med drugim je kupil jako lepo novo pohištvo. Vse je bilo urejeno »kakor v škatljici« za sprejem mladega para. 2. septembra se je odpeljal nadučitelj k poroki in se je 4. vrnil v Kbersdorf. Pa kaj je našel! Celo stanovanje je bilo enako — stranišča. Stene, tla, preproge, pohištvo, vse je bilo popolnoma namazano in pokrito s Človeškim blatom iz šolskih stranišč. To je bil sprejem za mladi parček! Stanovanje seveda ni za rabo in nadučitelj ima veliko škodo. — To je nemška kultura, katero bi menda »Sehul verein« in »Siid murka« rada naselila tudi med nami. Značilno je, da »deluje« nemški župnik Otokar Kernstock, ki nam v istem listu (v pozdravu *udmar-kovskim zborovalcem v Celju) očita, da krademo Nemcem premoženje, tudi v tisti blagoslovljeni okolici. Bi raje svoje nemške svinje učil najna-vadnejše dostojnosti kot se brigal za protikultumo delo »Siidmarke« na Spod. Štajerskem! Poslanec dr. Verstovšek in uči-teljstvo. V zadnji številki »Sloge« čitamo sledeče: »Naj tedaj g. poslane*-, (z ozirom na svoje zadnje članke v Straži«) vzame na znanje, da ga slovensko štajersko učiteljstvo enkrat za vselej odklanja in iz njegovih rok ne rabi nohene milosti. — Slovenski katoliški narodni učitelj. Po kozjanskem okraju so klatijo štirje drzni lopovi, ki so v noči od 5. na 6. septembra skušali vdreti v trgovina A. Kosa v Podsredi, a so bili pregnani. Naslednjo noč so se pojavili v Kozjem, kjer so že odprli iz-ložno okno v trgovini J. Druškoviča, a jih je opazil nočni čuvaj in so pobegnili. Iz Zgornje Radgone nam poročajo: Za načelnika okrajnega zastopa je izvoljen znani nemškutar vVra-tsehko Frane, za namestnika Oton Zorzini, za odobrnike Vincenc Stoin-brenner, dr. Hohn, Bertold Bauvier, Janez Žižek in Alojzij Kolar. Slovenci so po okrajnem zastopniku Terste-njakn vložili protest proti volitvam in se pred volitvijo okrajnega odbora odstranili. Javnost nemške šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pod tem naslovom piše /Straža« z dne 4. septembra 1911, da se je ugodilo pritožbi Slovencev* ter pripomni: »Zadeva ni bila priprosta, ker je bila zavožena od prvega trenutka. Ugovor, katerega J3 vložil dr. Gorišek, bi lahko docela ovrgli, ker je oblast popolnoma pravilno postopala pri spraševanju staršev in so le-ti zakrivili, ker niso prišli na poziv glavarstva k zaslišanju, tako da je obveljala izpoved staršev, katero so prvič podali, ki je pa govorila za nemško šolo.« — Ko je ^preštudiral« dr. Karel Verstovšek van akte in pri okrajnem šolskem nadzorniku zastonj iskal dobrih informacij (pri nemčurskih nadzornikih tedaj išče ta Slovenec »dobre informacije!), je šel (potemtakem brez informacij) s tovarišem Roškarjem k uaučnemu ministru in zahteval razveljavi jen je odloka deželnega šolskega sveta, sklicujoč se na neopra-vičenost nemške minoritetne šole v Št, Lenartu poleg že stare utrakvi-stične. Utemeljevanje v tem smislu, katero sta podala RoŠkar in Vrstov-Šek, je bilo odločilno za ministrstvo. Poslancema Roškar in Verstovš« k gre zahvala za ta uspeh. Tako ^Straža«! — Ne oporekal hi tej javni hvali Roškarja in Verstovska za njuno tako temeljito in uspešno delovanje, če ne bi izrekla »Straža« glede našega posebno mojega delovanja v predleže-či zadevi zame tako ponižujoče neresnice. Vsakemu čitatelju gori navedenega Članka je moralo biti takoj jasno, da ni imel dr. Karel Versto\ še niti v trenutku, ko je pisal gori navedeni članek onih »dobrih informacij«, katere bi moral imeti, če bi res hotel priti k ministru s stvarnimi postavam odgovarjajočimi razlogi.ki bi zahtevali razveljavljenje odloka deželnega šolskega sveta. Pač pa se upa napisati gorostasno brezpomembne besed e: »da se je sklical na neopravičenost nemške minoritetne šole pri Sv. Lenartu poleg že stare utrakvistične in da je bilo to stališče (?) odločilno za ministrstvo. Slično postopanje priporoča še drugim in si obeta obilo uspeha.« Škoda, da mi ni bilo prej znane, da je to jedrnato »stališče« ie samo na aebi v stanu de-rogirati v 59 d. š. z. Ce je to res, potem ima Verstovšek že prav,6e pravi, da smo združeni Slovenci v predsto-ječi zadevi pošteno lavozili. Mi pa mislimo, da temu ni tako. 2e od jeseni leta 1908 traja pri nas neprestan boj za gori navedeno vprašanje, boj, ki ga vodijo skupno vse občine in njim na čelu kakor duhovniki, tako posvetnjaki brez razlike prepričanja. Med tem, ko so drugi prevzeli agitacijo na kmetih, poverilo se je meni od obeh strank — kakor se sedaj vidi .— »hvaležno« in »lukrativno« postopanje napram oblasti. Kljub napenjanju vseh sil od nase strani izdal je deželni šolski svet dne 28. novembra 1910 odlok, s katerim odredi ustanovitev javne enorazredne ljudske sole. Proti temu odloku vložil sem po sklepu vseh prizadetih občinskih zasto-pov ,izvzemši občine Št. Lenart, na naučno ministrstvo pritožbo, v kateri sem navedel med drugim sledeče: Postavni predpogoji za ustanovitev slične šole niso dani. V predležeči zadevi vršile so se tri komisijonelnc obravnave. Prva je bila že dne 11. februarja 1909. Pri tej priliki izkazala se je kot petletna povprečnica onih otrok, ki so baje nemške narodnosti in ki so hoteli obiskati javno nemško šolo, število 274/.v Takrat se je zahtevek na ustanovitev javne šole zavrnil. Druga tozadevna obravnava je bila šele 16. decembra 1909. Kljub temu, da se je predlog sprva navedenih staršev za ustanovitev javne nemške šole zavrnil, in so radi tega j>ostale prejšnje izjave brezpomembne, se ti starši niso več povabili k tej komisiji, marveč se je prejšnji rezultat enostavno rezultatu tega dne prištel, čeravno so se dejanske razmere pri teh otrocih bistveno spremenile. Na tak način je bilo seve mogoče izkazati petletno povprečnieo 442/R otrok. Obrazložil sem neo-pravičenost tega postopanja, pritožil s< proti postopanja okrajnega gla-varstva pri tretji komisijonelni obravnavi ter skušal dokazati, da popravno potrebna petletna povprečnica 40 otrok ni podana, in da je način postopanja, kako je prišel deželni šol->ki svet do svoje gori navedene številke, proti postaven. Dne 15. julija 1911 je razveljavilo naučno ministrstvo spodbiti odlok deželnega šolskega sveta in to iz sledečih razlogov: Merodajen za preračuimnje števila a rok, potrebnih za ustanovitev narodnostnih šcd je dan zaslišanja. V postev imajo tedaj priti le isti otroci, ne kakor računa deželni šolski svet, ki so istega dne, ko se je zaslišalo starše, bili šoloobvezni, ter ki so imeli istega dne v šolskem okolišu svoje redno bivališče. Ker je predležeče postopanje pokazalo, da preračuna nje prijavljenih otrok za leta 1903/4 do 1907/8, koja leta je vzel deželni šolski svet za podlago, pri uvaže vanju sprvo uvedenega načela, ne poda po-i robno, 40 otrok presegajočo po-vprecnico, je bilo sj>odbiti odlok raz-v olja viti. Ministrstvo je tedaj pri-]«oznalo, da je bil način preračiman.ia otrok od strani deželnega šolskega sveta napačen ter naš nazor pravilen. O Verstovškovem a stališču; pa v teh razlogih ni duha ne sluha. Toliko širši javnosti v spoznanje tega eminentno narodnega vprašanja. Če je dr. Ve rs tov še k opozoril ministra na to perečo šolsko vprašanje, gre s4 ve njegovemu trudu primerna hvala. Sicer pa je bil v to itak naprosen domači poslanec Roškar, katerega dolžnost je to bila. Netaktno in stvari skrajno škodljivo pa je po neopravičenem žaliti celo vrsto ljudi, ki so za to zadevo že trudili leta in le-la in to edinole vsled želje obdati glasove gotovih oseb s sumljivo pri--luženimi lovori, druge pa odtujiti narodnemu delu. — D r. M i lan 1 i o r i š e k. Iz Ormoža. ( 8 1 o v o. ) Na poziv tukajšnje čitalnice so se v gostiln] gospe Gomzi pri »Zlatem jelenu« zbrali društveniki, tovariši in prijatelji na čast odhajajočemu učitelju okoliške 9ole gosp. Milko Jeršetu, ki imenovan na stalno mesto v Hrastnik. V različnih govorih sv je gosp. Jerse slavil kot slov. učitelj, pevec m vrl družabnik in so se jx>vzdigova-njega vsestranske zasluge in motat nastop. Odhajajoči se je zahvaiil -in jeni m srcem. Bog ga naj živi in repi. Naj bi ne bilo zadnjikrat, da -m o bili ž njim skupaj. Iz mariborske okolice nam piše-• >: Tajno se je izvedelo za hrepenenje derikaleev po vladi v spodnještajer-ddh podružnicah štajerske kmetijske družbe. Gospodovali bi radi ti kleri-alei, a le s tujimi sredstvi — svojih ne izpuste. Kmetijska družba deli innogO denarja — tega bi radi dobili duhovniki V roke in ga delili, a ne /aslu/jtim vzorkmetovalcem in trpinom, temveč obdarovali bi radi svoje privržence in kimovce s tujimi sredstvi, ker svoja porabijo zase. Od Velike Nedelje. Ormoška nemška šola bo definitivno dobila h sti razred z našimi otroci, ki več ko ♦ no uro od nje stanujejo. Med tem pa okoliški šoli za ormoške slovenske otroke ne privoščijo četrtega definitivnoga razreda. Ormoški Slovenci bi I al i ko zahtevali lastno slovensko šolo v tem nadutem, le za Nemštvo gorečem menta, Sedaj SS bode in se je že /.ačel zopet lov na slovensko deeo v okolici in nalovili jih bodo, ker bodo vsled bede meti ljudstvom obljubili staršem vse, kar le mogoče. Omehčali bodo ti zviti hinavci marsikatere- ga in še obdarovali deoo, katera jim pomaga prigovarjati in hvaliti ter loviti deeo iz sosednih šol. Čudno, kam jadrajo nekateri »možje«, da pomagajo s kurilom v sosedno peč, pri kateri se ne bodo dolgo greli. Sini solnce boljše domovine! To se ne bi našlo nikjer na svetu — tako postopanje in tako sladko ginevanje po tuji hvali in vabljivosti — še med culukafri ne. — Nasprotniki vedo, s kom imajo opraviti. Kadar so med seboj, se smejejo tej nerazsodnosti v pest. Sramota tem prodajalcem šol in slovenske dece ne more izostati. Priti mora prej ali slej. Zapeljanci jih bodo še kam nali. Iz Laškega trga nam pišejo: Witthalmovo cementno tovarno je kupil neki Poljak. S tem se je slovanska posest v trgu znatno povečala. Iz Žalca. V tukajšnjem farovžu je zbolela neka ženska na bolezni, ki je imela znake kolere. Takojšnja zdravniška preiskava je sicer pokazala, da sum glede kolere ni utemeljen, vendar pa se je iz previdnosti žensko takoj spravilo v izolirnico pri celjski bolnišnici in so se izvršile tudi druge varnostne odredbe. Iz Celja. Dodatno k poročilu o občnem zboru ženske Ciril - Metodove podružnice pripomnimo, da je ta podružnica nabrala v svojih nabiralnikih 215 K 44 vin. (»Narodni dom« 124 K 7S vin., gospa Dichlova 76 K 88 vin. in gospa Minka Koželj - So-dinova 14 K). — Vsled tega je dobila od vodstva Ciril - Metodove družbe tudi diplomo, katera visi v večji sobi gostilne v »Narodnem domu«. Iz Celja. »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« priredi dne 20. septembra t. 1. IV. narodno zbirko. Vsi nabiratelji, oziroma nabirateljice so vljudno naprošene, da pošljejo klubu takoj jk> zbirki nabiralne pole. Drobne novice. Stavka p e -k o v s k i h pomočnike v je izbruhnila ravno pred »Siidinarkinim« slavjem v Celju pri peku Achleitncr-ju.Povod so različne diference z mojstrom. Ko je hotela gospa Vošnakova Achleitnerju pomoči iz zadrege, je izbruhnila stavka tudi pri ujej. — Koliko zakadimo na štajerske m \ Iz poročila tobačne režije za leto 1910 je razvidno, da se je zakadilo na Štajerskem leta 1910 l3.24o.6b-3 K t. j. 444.179 K več ko leta 1909 in zanosljalo 75.000 t, j. 1000 kron manj ko leta 1909. — Zaprli so te dni tri tatove iz Ogrskega, ki so na progi Zidani most - Zagreb izvršili zadnji čas več tatvin. Tatovi so zaprti pri okrožni sodniji v Celju. — Poštna uprava je določila, da se imenuje pošta Šoštanj v bodoče uradno »Šoštanj na Štajerskem.« — Iz Maribora tožijo dopisniki v graških listih o množečih se vlomih i i! tatvinah. Tr- je slabo spričevalo za tamošnjo policijo in — reklama za neko družbo, ki oskrbuje zapiranje in straženje vrat. — Proti zvišanju osebne dobodninein p r i d o b n i n e se je vršil dne 7. septembra zvečer sila bureu protestni shod v Brueku ob Muri. Udeleženci so šli po končanem shoda pred hotel, v katerem biva davčni referent dr. Moisi mt in zahtevali od hotelirja, da mu odpove hrano in stanovanje. Koroiko. Koparski umor. V Škofičah so našli umorjeno neko zasebnim Marijo Piček. Imela je globoko prerezan vrat. Kot storilca so izsledili nekega Svetnega dninarja Franca Schuster-ja. Schuster, ki so ga odpeljali v Celovec, je umor že priznal. Pri /eni je dobil samo 2 K. Požar. V sredo ob 3. zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju in kozolcu posestnika Kir-chenbauerja v okolici Volšperka. Pogorel je a" poslopju cel letošnji pride lek. Z veliko težavo so ubranili, da se ni razširil požar. Kirc-henhaucr za pridelke ni bil zavarovan. Nesreča na železnici. Pri premikanju voz na postaji Breze je izpo-rlrsnilo delavcu na progi Tomažu Laknerju. Padel je pod voz in kolo mu je povozilo desno roko. Roka je bila tako zmečkana, da so mu jo morali takoj odrezati. Utonil je pri kopanju uradniški aspirant državni]] železnic Ivan He-bein v Hirtu v okraju Breze. Smrtna nesreča na V ruskem je. zeru. V četrtek zvečer so se peljali iz Krive vrbe proti sredini jezera z malim čolnom 4 izletniki in sicer dva gospoda in dve gospodični. Vsled neznanega vrzroka se je čoln nagnil in prekucnil vse štiri v vodo. En gospod in ena gospodična sta se rešila, ostala dva pa sta utonila. Ponesrečenca sta računovodja deželnih dobrodelnih zavodov Ernest Buchcr in železu ična aspirantinja Mici Skuhala, doma iz Maribora. Trupel utopljencev še niso dobili. Jezero je na mestu nesreče čez 60 m globoko. Mladi tatovi. Na kolodvoru Lau-ensdorf so odprli šolski otroci s silo avtomat tvrdke Hartnig & Vogel in ukradli iz njega skupilo 13 K. Dalje so ukradli postajenaealniku is kleti 8 steklenic šampanjca. Tatovi so znani. Pošar. V torek je izbruhnil ogenj v skladišču za volno tvrdke Martina Oašperšič v Feldkirchnu. V skladišču je bilo 3000 kg volne. Iz skladišča je preskočil ogenj na bližnji kozolec posestnika Krausa. Pogorel je kozolec z vsemi letošnjimi pridelki. Kraus ima škode nad 1800 K, Oašperšič pa škode še ni cenil. Oba sta sicer zavarovana, vendar presega škoda zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Živinska bolezen. V okraju Spi-tal ob Dravi se je pojavila zopet pri goveji živini kuga na gobcu in park-ljih. Uvoz in izvoz živine v ta okraj je prepovedan. Primorsko. Dellrium tremens. V soboto ob 7. zvečer je skočil iz okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju na cesto Michele v Trstu 411etni brivec Albin Gaspardis. Samomor je izvršil v blaznosti. Gaspardis je bil nepoboljšljiv pijanec in je imel že dalj časa delirium tremens. V kavarni okraden. Pek Matija Zaletič je zaspal v soboto zvečer v kavarni »Universo« v Trstu. Med spanjem so mu ukradli žepni tatovi srebrno uro in verižico ter 15 K drobiža. Tatove so izsledili še tisto noč. Aretirali so 30Ietnega dninarja Antona Kl u na in delavca Ivana Švo-geljna, oba iz Sežane, in delavca Josipa Kokliča iz Hrvaškega. Poskušeni vlom v judovski tempelj. 2e pred kratkem so vdrli neznani tatovi v judovski tempelj v Trstu in odnesli dva srebrna svetilnika. Ker se jim je to zdelo premalo, so poskusili v soboto po noči nov vlom. Poskusili so vdreti skozi okno, ki leži na zapuščenem judovskem pokopališču. Na omrežju se pozna, da bi se jim vlom zopet posrečil. Toda slučajno je prišla mimo mestna straža, pred katero so vlomilci pravočasno zbežali. Pretep med delavci. V soboto je udaril med pretepom delavec v Sta-bilimento Tecnico Leopold Mahnič svojega tovariša Furina z lopato za oglje s tako silo po glavi, da so morali Furina odpeljati takoj v l>olnico. Poškodba je zelo nevarna. Mahniča so aretirali. Skozi okno je skočila v samomorilnem namenu v Trstu 521etna po-sestnica in lastnica trgovine za obleko na vogalu cest Torre bianca in Carducei, gospa Viktorija Dobavšek. Ona stanuje v tretjem nadstropju. Pri padcu se je tako poškodovala, da je že med potjo v bolnico umrla. Vzrok samomora je bil obup radi neprestanih družinskih prepirov. Potovanje stoletnega starca. V Trstu se je zglasil v soboto v bolnici star mož in prosil za vsprejem. Iz njegovih listin je razvidno, da je prosilec neki Rol>crt Sremanskv, doma iz Krakova. Star je 104 leta. Kljub visoki starosti je prišel iz Dunaja v Trst peš. Pravi, da je do Nabrežine prav lahko hodil. Tam je sešel pešati, vendar pa je prišel do Trsta, fcjer je moral iskati pomoči v bolnici. Za premeščenje hrvat, učiteljišča iz Kast vi v Pazin ali v Pulj. Dne 4. t. m. so imeli hrvatski in slovenski poslanci istrski sestanek v Divači. Na tem sestanku so sklenili, da se prestavi hrvaško učiteljišče iz Kast ve v Pazi u ali Pulj. Osnovali so na tem sestanku tudi odsek 4 deželnih poslancev, ki bodo poskrbeli vse jk>-trebno za premeščenje učiteljišča.Ob-enem pa se bo bavi I ta odsek tudi z vprašanjem glede ustanovitve popolne obrtne šole s hrvatskim učnim jezikom. Med vožnjo izgubljen potnik. V soboto je priplul iz Rim ini v Trst laški pa mik »Romagna«, ki je imel na krovu 51 potnikov iz Italije. Pri zdravniški preiskavi pri Sv. Jerneju so pogrešali potnika 81 letnega Luka Gabi ca iz Rim ini. Gabič je bogat posestnik, trgovec in predsednik trgovske zbornice v Rimini. V njegovi celici so dobili njegov klobuk, dežnik, odprto denarnico, v kateri je bilo 30 lir, srebrno žepno uro in postno legitimacijo, ki jo je izdala pošta v Rimini dne 21-julija 1911 in ima številko 105.008. Gabič je bil prejšni dan okoli polnoči še v družbi potnikov na parnikovem krovu. Par-nik je bil takrat oddaljen od Rimini kakih 40 milj. Ograja na parnikovem krovu je tako visoka, da je padec v morje vsled nesreče skoro izključen. Gabič je izvršil torej samomor ali pa ga je kdo zavratno napadel, oropal in vrgel v morje. Spuščanje v morje nove avstrij. ske ladje. V soboto so spustili v Tržiču z velikimi slovesnostmi v morje nov parnik avstrijske trgovske mornarice. Parnik se imenuje »Cesar Franc Jožef I.« Ta parnik je sedaj največji med avstrijskimi trgovskimi parniki. Slovesnega spuščanja se je udeležila tudi nadvojvodinja Marija Jožefa, ki je parnik u kumovala. Parnik je dolg 500 čevljev, 62 čevljev ši- S rok in 83 čevljev visok. Parnik nosi, če gre 26 čevljev pod vodo, 7500 ton in ima poleg tega prostora za 160 potnikov I. razreda, 480 potnikov II. razreda in 1800 potnikov III. razreda. Parnik ima dva velika glavna stroja, ki imata 13.000 konjskih sil in vozi s hitrostjo 19 morskih mil na uro. Parnik je najmoderneje urejen in odgovarja vsestransko vsem zahtevam modernega pomorskega prometa. Živinski semenj v Sežani. Mestni magistrat je prepoved živinskega semnja, ki jo je izdal radi kužne bolezni, delno preklical in dovolil na jutrišnji semenj pripeljati le enoko-pitarje. Za ostalo živino je semenj zaprt. Smrt dalmatinskega deželnega poslanca Bor čiča. K smrti dalmatinskega deželnega poslanca Borčiča poročajo listi natančneje sledeče: Borčič je prišel v četrtek s svojo soprogo v Trst in se nastanil v hotelu »Adria« V petek pa je nenadoma izginil. Iskali so ga povsod, toda brezuspešno. V soboto so potegnili ribiči iz zaliva pri Zavijah moškega vtop-ljenca. Policija je takoj spoznala, da je vtopljenec poslanec Borčič, kar je pritrdila tudi njegova soproga. Borčič, ki je bil že delj časa bolan, se je, kakor pišejo listi, bržkone ponesrečil. Natančnih podatkov o tem ni. — Truplo bodo prepeljali v družinsko rakev v Split. Ponarejeni bankovec. Pred devetimi meseci je izmenjal v neki kavarni v Trstu 231etni mornar Mario Seljič iz Splita dobro ponarejen 20-kronski bankovec in srečno odjadral s prigoljufanim denarjem. Kavarnar si je Seljiča dobro zapomnil. V soboto pa je prišel Seljič zopet v to kavarno. Kavarnar ga je takoj zopet spoznal in poklical policijo, ki je predrznega menjalca takoj aretirala in oddala sodišču. Zopet samomor, trgovca. Zgoraj smo poročali, da je skočila predvčerajšnjim skozi okno tretjega nadstropja v Trstu trgovka Dobavšek. Včeraj pa so dobili obešenega v svojem skladišču trgovca s suhim mesom in slanino Alojzija Zorzettija. Ko so ga zvečer domači i>oprrešili, so opazili tudi, da manjka ključev njegovega skladišča. Odprli so s pomočjo požarne hrambe s silo vrata in našli Zorzettija obešenega z dvojno vrvjo na nekem tramu. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. — Zdravnik je konštatiral, da je visel obesenec že kakih 5 ur, predno so ga našli. Robo le prBlo itn umora srnskeja krnila Aleksandra m kraljice Draje? v. Pismeno za kletev je ua to Milovan Oavrilovič izročil meni in Gen-čiču. da jo shraniva. Vsi smo bili mnenja, da je bil s tem aktom storjen vrlo važen korak naprej in da je s tem dan stvaren temelj zaroti. Mene je zanimalo, kako da so se odločili za pismeno zakletev, zato sem se obrnil na Gavriloviča, da mi stvar razloži. ^Jaz i-ora tu v Belgradiu — jc jel pripovedovati Oavrilovič —, »že dva meatea Ba dopustu, da položim izpit za višji kurz. Imel sem s svojimi prijatelji-zarotniki več stal a n kov. Pri Itn mi je padlo v oči, da se pripravljamo že več kakor leto dni za eden smoter, a da trdovratno stojimo na eni in isti točki in da vse naše delo obsega samo razgovore in posvetovanja. Govorili smo mnogo in gojili nado na uspeh leto dni, a nismo ničesar resničnega storili. To me je napotilo, da sem na včerajšnjem sestanku nastopil z onim zares zelo nevarnim ali brezpogojno potrebnim predlogom. Na to sem pozval prijatelje v prepričevalnem tonu, naj podpišejo pismeno zaprisego. Z mojim predlogom niso vsi soglašali, označujoč ga kot izredne nevaren. Nekateri izmed njih so celo odšli s sestanka, a so obenem izjavili, da ostanejo še nadalje z dušo in telesom zarotniki. Vkljub temu sem takoj sestavil besedilo zakletve hi nas devetorica jo je takoj podpisala. S to zakletvijo je začrtan — tako je nadaljeval Gavrilović — jasen cilj in videli boste, da nas bo v najkrajšem času na zakletvi, podpisanih najmanj sto. V teh dneh, ko predstavlja družba v Srbiji razstro-jen svet, znači ta akt skupnosti krepko celoto in močno organizacijo ljudi, nrrpravljenib na smrt, kar bo imponiralo tistim, katerim bomo ponudili zakletev v podpis. Vsak izmed nas podpisanih bo čutil na svoji duši težko breme ter bo želel, tla se ga ejinprcje osvobodi. Pri tem bo vsakdo računal tudi z možnostjo, da pride zakletev slučajno v roke kralja Aleksandra. Vse to bo, — tako je končal Gavrilovil — verujte mi, stvar močno pospešilo.« Na to smo sklenili, naj pismena zakletev ostane v rokah nadpo-ročnika Gavriloviča, ki naj takoj drugi dan poseti razno svoje prijatelje častnike, ki so služili pri raznih polkih v Bclgradu, ter jih pozove, da nodpišejo zakletev. Končno naj zakletev izroči Antiču, ki jo ima takisto predložiti v podpis svojim prijateljem. Naša seja je bila končana ob 2. popoluoči. Gavrilović je skril zakletev v svejo kapo. Ko je Gavrilović odšel, sem se v sedel in si zabeležil vse, kar smo tisto noč govorili in sklenili. Pri tej priliki se mi zdi umestno, da zavrnem očitanje, kakor da bi bili zarotniki započeli stvar radi osebnih koristi. Vprašam, kaj hi bilo z devetori-co onih mladih oficirjev, z mano in Genčičem, ako bi policija, ki je takrat dobro pazila na našo hišo, prišla zaroti na sled in dobila v roke ono zakletev? Brez dvoma, bi mi vsi zapadli smrti, saj je bilo mnogo takih slučajev pred 11. junijem 1003! Vsakemu pametnemu človeku mora biti jasno, da se takšne zarote ne ustvarjajo iz koristoljubja. Treba je mnogo silnejših vzrokov, da se človek c dloči, tla nosi toliko časa na svoji duši tako breme in da je vsak trenutek pripravljam na to, da se mu sname z ramen glava, ki jo je zastavil za svojo idejo. Dnevne vesti. -j- Nemški duhovnik M »Siid-marko«. Na Štajerskem nekje živi duhovnik, ki ga nemški nacijonalci proglašajo za nadarjenega pesnika. Ta katoliški duhovnik O. Kern-stock je v pozdrav »Siidmarki«, ki je zdaj kai tri dni zborovala v Celje, zložil pesem, ki je bila natisnjena v časopisu za protestantsko propagando, namreč v »Grazer Tag-blattn«. Ce bi na Kranjskem kak slovenski duhovnik priobčil v kakem naprednem časopisu le najmanjši spis, bi ga škof Jeglič seveda nemudoma Sfiupendiial Slučaj Kemsto-ekov nam kaže, kako veliko svobodo uživajo nemški duhovniki na Štajerskem in kako škofje respektiralo njih svobodo in nacijonaliio delavnost; na Kranjskem so duhovniki sužnji in dela se z njimi po pasje. Pa tudi v drugem oziru je Kernstockova pozdravna pesem >;Sudmarki<: jako karakterističen pojav. Pesem kaže, da je ICernstock fanatičen nemški nacijonalec* in srdit sovražnik Slo-veneerv. Nemška besnost doni iz vsakega, verza te pozdravne pesmi. »Sudnu:rka<- je roparska družba, ki se hoče polastiti slovenskega ozemlja in ugonobiti slovenski narod — aktivni katoliški duhovnik Kern-stock pa pozdravlja in blagoslavlja, to roparstvo in i>suje slovenski narod, ki SO vendar le brani, da hoče Nemeem ukrasti njih pojest!! Kakšen razloček med Kernstockom m med našimi slovenskimi duhovniki! Ta nemški duhovnik je prod vsem Nemec in stoji na stališču, da mora sodelovati povsod, kjer gre za nemštvo, naj bo potem te delo v rokah katoliški cerkvi prijaznih ali sovražnih ljudi. Na strani svojega naro-il:i stojim kadar ima prav in tudi kadar nini'i prnv< — te je geslo nem-IkegH dubovnikn Kernsloeka. Slovenski duhovnik pa si šteje v sveto dolžnost, ubijati vse, kar ni v klerikalnih rokah, ubijati zlasti narodno-obrambna društva in delati nečiste kupčije i narodnimi interesi. 4- Pecrza nikjer ne marajo. Učiteljiški profesor in bivši okrajni šolski nadzornik Pecrz ima najlepšo življenje. 2e poldrugo leto ima dopust. Zdrav je in krepak je, a vendar nič ne dela. Zaradi svoje sekan -valnc podjetnosti je postal na Kranjskem nemegoč. Prizanašali so mu dolgo, kolikor časa se je dalo, a naposled ima vendar vsaka stvar svoje meje. Peerza na Kranjskem ne morejo več porabiti, drugod pa ga nikjer ne marajo. Na vseh koncih in krajih je iskal profesorja, ki bi hotel ž njim službo menjati, a kadar jara je dobil, je pa dotični zavod rekel: Ne, Pecrza pa ne maramo. In zato je Peerz zdaj že poldrugo leto na dopustu in je zdaj novic vložil prošnjo za dopust. Če bi imel kak Slovenec take tfrehe na vesti, kakor Peerz, bi bil seveda že davno penzijoniran. Peerz pn vleče že poldrugo leto polno plačo in se veseli življenja, ne da bi kaj delal in ho tudi zdaj dobil novic 2apro5eni dopust ter se dobro imel. Nemeem na Kranjskem je pae dobro postlano! 4- Zoper draginjo. ljubljanski socijalni demokrat je se imeli včeraj številu.) obiskan shod zaradi draginje. Sbod je pokazal, kako velika nevolja vlada med delavstvom, zaradi te strašne draginje, ki jo klerikalci s tako vnemo zagovarjajo in ki jo bo Indolentna vlada menda toliko časa gledala, da bo nastala katastrofa. 2e se kaže, da pride do velikansko stavke železničarjev. Po shodu so socijalni demokrat je demonstrirali pred »Katoliško tiskarno« z ironičnimi klici: Živio »Slovenec«! in Dol s »Slovencem«! -f Radi nemških hišnih tablic. Leta 1909 je dal mestni magistrat ljubljanski v smislu sklepa občinskega sveta z dne 11. junija 1907 na vseh hišah pritrditi izključno slovenske hišne tablice. Uradnik pri deželni vladi Ferdinand Staudacher in Lina Kreuter-Galle sta dala poleg slovenskih pritrditi nad hišnimi vrati tudi nemške tablice. Mestni magistrat je ukazal, da se morajo te nemške tablice odstraniti tekom 24 ur pod izogibom izvršbe. Proti tej odredbi sta se Staudacher in Lina Kreuter-Galle pritožila na mestni občinski svet in ko je ta pritožbo zavrnil, na deželni odbor. Ta rekurz je sedaj deželni odbor rešil, zavrnivši ga v celem obsegu kot neutemeljen. V razlogih se pravi med drugim: »O imenovanju in označen ju ulic, cest in trgov, kakor tudi o napravah v s vrho orienticije odločuje v samostojnem delokrogu občina po svojem svobodnem preudarku, ker ni v tem oziru vezana na nobene obstoječe zakonske predpise. Iz tega sledi brezdvomno, da je vprašanje, kako se naj kaka cesta ulica ali trg imenuje, javnopravnega značaja in da zato o tem ne more odločevati hišni posestnik ali kaka druga oseba po svoji volji, marveč samo občina po svojem zakonitem zastopstvu.« + Za prisilno delavnico bo menda treba napraviti res stalno rubriko, to pa zaradi pristranskega klerikalnega deželnega odbora in pa zaradi klerikalnih paznikov, ki se ne drže službenih predpisov in so tako nesramni, da celo v službi uganjajo politiko in agitacijo za klerikalno stranko. Tako se poroča: Blaž Papež je zagrizen klerikalni paznik, kateremu je pod sedanjim klerikalnim fleželnim odborom že tako greben /rasel, da čisto več ne upošteva ukaza, ki ga je izdal deželni glavar pri svojem nastopu, da se namreč deželni uslužbenci ne smejo vtikati v politiko. Ta hinavski paznik, ki ga sploh ne morejo videti drugi pazniki, samo radi njegovega denuncijantstva in svetohlinstva, se je postavil na stališče, da ga naj Šuklje v uho piše, ker ima samo Lampe govoriti. Mož je klerikalec, a do svojih otrok ni imel krščanskega usmiljenja in nobene ljubezni. Njegovi otroci so se izražali o njem zelo slabo in nobeden ni hotel biti pri njem. Ta dični paznik je sedaj kot dr. Zajcev valpet v prisilni delavnici. Obenem je tudi predsednik jugoslovanske strokovne zveze za prisilnične paznike, ter hoče ta priganja č, kakor se poroča od paznikov, z nasilstvom in sirovost jo vse paznike spraviti v tisto brezpomembno klerikalno zvezo. Posebno novim paznikom dokaj prizadene, ki se kot pošteni uslužbenci ne marajo vtikati v politiko. Temu deželnemu uslužbencu, ki je dobro plačan od dežele in ki se vmešava v politiko, ter tudi ne vpošteva ukaza deželnega glavarja, se pod sedanjim klerikalnim deželnim odborom ničesar ne zgodi. Gorje pa Takemu, ki ga zaslede, da čita napredne časopise. Takega se pa brez pardona vrže na ulico! Taki so naši klerikalni gospodarji, ki so, dokler so bili v manjšini, tako kričali in oblju-hovali, kako bodo uredili pošteno vse razmere v prisilni delavnici ter da l>odo olajšali naporno službo paznikov. Naredili pa niso ničesar, ravno narobe, naporna služba je še večja kot je bila poprej. Pa še nekaj je. Ti hinavski klerikalci so pred volitvami vedno govorili, da bodo nepristransko in pravično delali s pazniki. Tudi s tem so se prav pošteno zlagali, to dokazuje način, kako klerikalni deželni odbor deli podpore paznikom. Klerikalnim paznikom, ki imajo denar v hranilnicah ali pa so tudi hišni ]>osestniki — imena za danes zamolčimo -so dali letos po 70 K podpore, da so se potem lahko vozili po gorenjskih božjih potih eden ali drugi, ako pa na primer prosi paznik za l>odporo, ki je v resnici potreben in povrhu še bolan, se ga pa morebiti sumi, da je bolj naprednega ali demokratičnega mišljenja, pa se mu od deželnega odbora kratkomalo prošnja za podporo odbije. To se je tudi letos zgodilo. Take škandalozne razmere ter pristransko krivično postopanje napram revnim uslužbencem zamore uganjati le tak klerikalni deželni odbor, ki stoji pod patro-nanco kakega dr. Lampeta in njegovih kum pano v. -f- Najcmščina v mestu. V rokah imamo izkaz o najemščinah, kolikor so jih plačali ljubljanski prebivalci v letu 1910 svojim hišnim gospodarjem. Glasom tega izkaza so znašale najemščine za leto 1910 — brez vodarine in gostasčine — 3 milijone 420.654 K 86 vin. Od teh jih pripade na stanovanja do letnih 100 K 84.703 K 18 vin., do letnih 200 K 343.176 K 97 yin. in čez letnih 200 K 2,992.774 K 71 vin. Oe računamo mestno prebivalstvo s 40.000 prebivalci, je plačal vsak Ljubljančan v letu 1910 85 K 50 vin. najemščine in vrhu tega še posebe vodar ino in go-staščino. Prav v letu 1910 se je veliko govorilo in pisalo, da so se v Ljubljani najemščine od stanovanj zelo povišale, zato ne velja danes nič več ori navedena Številka, dasi je viso-a dovolj. O letošnji najemšcini torej ne moremo razpravljati, ker nam še ni znana; poznamo pa ono iz leta 1909, zato primerjamo vsoto vplačanih najemščin iz leta 1909 oni za leto 1910. V letu 1909 jih je bilo vplačanih za 2,851.370 K 84 vin., v letu 1910 pa, kakor že omenjeno 3 milijone 420.654 K 86 vin., v enem letu so se torej zvišale za 569.284 K 02 vin. in to smo hoteli povedati. — Podražila so se torej za okroglo 20% (natančno za 1999652%). Pa pravijo klerikalci, da v Ljubljani ni draginje! -f Kolikega zavijanja so zmožni idrijski klerikalni dopisniki »Naše Moči« in »Slovenca« more presoditi vsak, ki količkaj pozna idrijske rezmere. Sodeč po njihovih dopisih so se za časa narodno - napredne občinske uprave gradila občinska pota le za naprednjake in vodo iz mestnih vodovodov so smeli porabljati zgol narodnjaki. Uveljavljeno, da je bilo brezpogojno načelo: »liberalcem groš, klerikalcem knof!« In vendar je ravno nasprotno resnica, pota so se popravljala in širili vodovodi tam, kjer je bila najnujnejša potreba in naj si so bili dotični posestniki klerikalci, socijalni demokrati ali liberalci. Napreden občinski odbor v tem oziru ni poznal izjeme. Klerikalni posestniki ravno morejo klerikalne dopisnike postaviti na laž. Klerikalni lažnjivci in obrekovalci pišejo: >Da bi se prikupili ljudstvu in narodnemu delavstvu, kakor so vedno naglašali, so v občini dovoljevali celo vrsto podpor, remuneracij, nagrad in enakih dobrot za prazen nič in prazno delo ter za »reveže« dovoljevali take vsote, kakršnih občinski proračun, od vestnih ljudi sestavljen, nikdar ne bi bil zmogel . . . .« Poživljamo klerikalnega pavšalnega obrekovalca, da navaja konkretne slučaje in zlasti pove kake vsote so se dovoljevale za reveže, da moremo te brezstidne lažnjivce razkrinkati pred javnostjo. One malenkostne ubožne podpore, ki so se dovoljevale ubogim rudarskim vdovam in sirotam, imenuje klerikalni dopisnik vsote! Seveda imajo naprednjaki več sočutja do reveža, ko tisti, ki so slepemu ubožcu plačevali nekaj vinarjev za zvonenje pri Sv. Trojici in ga tako dolgo vrsto let na nesramen način izkoriščali. Uboga vdova, ki mora s par kronami pokojnine na mesec skrbeti za toliko in toliko sirot, ne sme prejeti nekaj občinske podpore, c. kr. katehet Oswald pa sme dobiti za potovanje v sveto deželo mastno nagrado. Taki prijatelji ubogega ljudstva so idrijski klerikalci! Le potolaženi naj bodo, še vse drmrače bo obremenjen ubožui zaklad idrijske občine, kakor je danes! Uboštva in potrebe v Idriji je čedalje več. Svojim lahkovernim pristašem lahko natvezate, karkoli hočete, naša dolžnost pa je, da grda klerikalna zavijanja razkrinka varno in po za služnost i oži srosam o. Idrijski klerikalci imajo dan^s veliko korajžo proti naprednjakom zategadel. ker nastopajo napram njim soeijalni demokrati z rokavicami. Pa prepričani smo, da ta nenaravna razmerja ne bodo ostala dolpra. Tudi idrijski soeijalni demokrati, če nimajo zavezanih oči, bodo spoznali kmalu, da rede samo klerikalnega gada na svojih prsih. -f- Iz sodne službe. Dežel no vladni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Logatcu Štefan K r a u t je prestavljen v Novo mesto, sodnik Josip Preveč v Logatcu je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Logatcu. — Vojaška nastanitev. Vse one stranke, stanujoče v mestnem okrožju ljubljanskem, katere so za časa letošnjih vojaških vaj tranzenalno prenočile bodisi častnike, moštva ali konje, oglase naj se radi izplačila na-stanjevalnih pristojbin od jutri, 12. septembra, dalje z dokazali o nastanitvi v nastanjevalnem uradu mestnega magistrata (pisarna mestnega ekspedita) od 11. do 2. popoldne ali od 4. do 6. zvčer. Nepoklican gost v Borovnici. V noči 31. avgusta se je v Borovnici vtihotapil nek individij v Majaronov hlev, iz katerega je izvlekel na dvorišče hlapcev kovčeg. Tam ga je vlomi! in ukradel črne čevlje na zadrgo in srajco ter nato odšel s plenom v temno noč. Isto noč je prišel nepoklicanee pri odprtem oknu v spalno sobo posestnika Andreja Pu-stovrha, ukradel s stene niklasto žepno uro z verižico ter zopet skozi okno izginil. Naposled je pa obiskal še hišo posestnika Ignacija Hustiča na Bregu št. 11 in ukradel zlat po-roni prstan, zlat navadni prstan in par zlatih uhanov. Ker ni dobil nič več pripravnega, je sopet brez sledu izginil. Teh tatvin je sumljiv nek popotnik srednje velikosti in je bil takrat oblečen v črno obleko. Na gimnaziji v Novem mestu je razpisana su plen t ura za klasično filologijo; iz telovadbe izprašani kandidati imajo prednost. Prošnja se mora vložiti takoj pri ravnateljstvu novomeške gimnazije. • Zopet ponočni napad v Kandiji, oziroma na Brodu. Opetovano smo že naglašali, da ni menda nikjer na svetu tako sirovih in podivjanih ljudi, kakor so na Brodu in na Drski, torej komaj 20 minut od Novega mesta in komaj 10 minut od hiše župana Štemburja. Ponočni napadi na mirne ljudi kar ne pridejo z dnevnega reda. Dne 27. avgusta t. 1. so pili v gostilni Ivana Matoha na Drski Matija Gimpelj in njegov sin Polde, tesarja iz Podljubaa, ter neki Ivan N., nekje od Št. Jerneja. Ko so vsi trije zapustili po 10. zvečer gostilno, sta jih ustavila na Brodu zloglasna pretepača Karel Gril in Jože Božič in sta jima žugala s koli. Ker so Šli napadeni mirno svojo pot dalje, sta šla Božič in Gril za njimi. Pridružila sta se jima pa tudi Anton Fink in France Drenik. Ko so jih dohiteli, so jih začeli pretepati s koli in so pobili Matijo Gimplja na tla ter tako zdelali, da je moral iti v bolnišnico. In blizu Drske nameravajo postaviti novo. meški kolodvor. Kdo pa bo hodil na kolodvor med sirovine, da bi še življenja ne bil varen?! Brezvestna sirovost. Julijana Piškur se je šla dne 13. avgusta t. 1. v družbi Ivanke Horvat kopat v potok imenovan »Breg«. Stari ste komaj po 10 let. Julijana Piškur je zapuščena sirota. Njena nezakonska mati je namreč odšla v Ameriko in pustila siroto pri stari materi v Ga-brovšici. Ko ste se obe deklici slekli in šli v vodo, ki je tam komaj par de-cimetrov globoka, je prišel neki možak in začel metati proti deklicama kot pest debelo kamenje iz bližine. Deklici ste begali pred kamenjem, končno pa je zadel precej velik kamen Julijano Piškur na glavo, ki ji jo je prebil. Brez zavesti je padla v votlo, ki jo je gnala v bližnjo staro strugo, kjer je deklica v omedleviei utonila. Storilcu so za petami in je želeti, da bi dobil strogo kazen. Žal, je še vedno pri nas precej razširjena navada, da se nagaja kopajočim, bodisi, da se jih obmetava s kamenjem, »tunka« pod vodo, jim skrije obleko, ali pa se jim brani, stopiti na suho. Iz Mokronoga. Pri divjem požaru, k: je uničil vse, kar je dosegel, je tepelo tudi vse drevje in trte. Pri Gačniku, ki je popolnoma pogorel, je poleg hiše, ki je danes kup pepela, ostala jablan. Čudo je, da ni zgorela. Še večje čudo je, da je danes v polnem cvetju. Upajmo, da oznanja to cvetje vstajenje izpod pepela in razvalin! Premalo orožnikov v Mojstrani. Pne 7. t. m. sta orožniški postajevod-ja in njegov mlajši kolega aretirala tovarniškega delavca Anžiča zaradi boja in sta ga privedla na postajo. Aretiranec jo je popoldne iz orožni-ške postaje popihal. Dva orožnika sta ga Šla lovit: nastala je prava dirka, a končno se je vendar posrečilo Anžiča vjeti. Dobro bi bilo, če bi se število orožnikov v Mojstrani pomnožilo. Stari grobovi. V Zagrebškem predmestju Horvati na Savi so našli delavci pri kopanju nekega jarka človeški skelet. Obvestili so delavci o tem vlado, ki je takoj odredila preiskavo. Sumili so namreč, da je izvršil kdo zločin. Toda pri nadaljnem kopanju pa so našli še več človeških skeletov. Med njimi je ležalo precej orožja, po katerem sodijo, da mora biti to skupen vojaški grob iz 8. ali 9. stoletja. Poleg človeških skeletov so odkopali tudi cela okostja konj. Nadaljne izkopavanje se vrši pod nadzorstvom in vodstvom arheolo-gičnega muzeja v Zagrebu. Strokovnjaki so mnenja, da je to skupen vojaški grob in da se je vršila na tem mestu v davnih časih kaka bitka. S ceste. V soboto popoldne je peljal po Bleiweisovi cesti nek posestnik železne cevi ter sedel s svojim sinom na vozu. Med vožnjo mu sin pade i voza. V tem pa pride nasproti nek avtomobil. Ko je šofer videl, da se konja plašita, je vozilo ustavil in ker voznik ni hotel z voza, sta odskočila na stran ter zlomila oje. Poredni vajenci. Minoli teden je prišlo ponoči na nek vrt v Veliki čolnarski ulici sadje »rabutat« več obrtnih vajencev. Ko jih je hišnica napodila, so jo ozmerjali potem se na povrnili nazaj in začeli sadje še hujše tresti. Da dobe zato zasluženo plačilo, je preskrbljeno. Zaradi petja. Včeraj popoldne je v ueki gostilni v Sodnijski ulici rekla natakarica gostu, nekemu slikarskemu pomočniku, da ne zna peti. Ta jo je zato po »notah« oštel, potem hotel pa oditi. V tem ga pa naskočita dva čevljarska pomočnika ter mu na glavi prizadjala več lahkih poškodeb, naposled ga je pa eden še ugriznil v levi mazinec. In vse to je moral možakar prestati zaradi ljubega glasu. V znamenju draginje. Včeraj popoldne sta dva posestnika iz To-mačevege zasačila na svojih njivah neko žensko, katera je bila nabrala večjo množino krompirja in zelna-tih glav. Ko sta jo oddala stražniku, je izpovedala, da je to storila iz sile, ker ji mož premalo zasluži in ne more preživljati z njegovo plačo sedem otrok. Čigavo je kolo? V Žužemberku je bil aretovan Jakob Oberstar iz Marinčevasi pri Krki, kateri je imel črno kolo z napisom: »Fahrradwer-ke A. Greger u. Co. Commanditge-sclschaft \Vien«. Kolo je prostega teka in ima pneumatika rdeče črte. Oberstar trdi, da je to kolo ukradel dne 27. avgusta ob 10. dopoldne pred neko trgovino v Florjanski ulici v Ljubljani. Lastnik naj se čimpreje zglasi pri policiji. V Ameriko jo je hotel v soboto popihati 1892 1. v Gotovljah pri Celju rojeni in tjekaj pristojni Martin Zupane ter se s tem hotel izogniti vojaške suknje. Namen mu je pa pred vlmrlom na južnem kolodvoru službujoči stražnik preprečil I tem, da pa je a^etoval. Oddali so ga deželnemu sodišču. Strel za strah. V petek zvečer sta se v obližju Kolinske tovarne sprla delavca Karel Berentin in Ma rt in Jeriša. Med prepirom je Berentin potegnil iz žepa samokres ter ž njim dvakrat nstrelM, baje v zrak. Obveščeni stražnik je Berentinu sa-rwjkres in 19 patron konfiskoval. Delavsko gibanje. V soboto se Je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Kočevarjev in 10 Hrva-! >v, 30 Hrvatov je prišlo pa nazaj. Včeraj je prišlo pa iz Amerike 100 Slovencev in 200 Hrvatov. Tzffublieno in najdeno. Posestnik Ivan Žagar je izgubil dve konjski odeji. — Ga. Marija Kavčič je izgubila zlato zapestnico z višnjevim kamenom. — Sla^č^eariea Karolina Nemec je našla dve konjski odeji. Srebrno kljuko je nekdo izgubil na poti od Leon inu ma do Ilirske ulice. Pošteni najditelj jo naj izroči g. Feld*tnjnn. Radeokega cesta št. 12. Popravek. V sobotnem uvodniku * Roparska družba« bi se moral stavek v 2. koloni v 26. vrsti od zdo-laj »Ako bi imela vpogled v pomožno akcijo* kakor jo je izvedla »Gospodarska zveza« glasiti tako-le: »Ako bi iirela vlada vpogled v pomožno akcijo, kakor jo je izvedla »Gospodarska zveza« . . . Društvene naznanila. Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slug je priredila včeraj popoldne javen shod v restavracijskih prostorih pri »Črnem orlu« v Gosposki ulici. Shod je bil jako dobro obiskan; udeležili so se ga tudi nekateri odposlanci z dežele. Shod otvori društeni predsednik gospod Z o r k o iu pozdravi navzoča dr. žavna poslanca gg. dr. Ravni-h a r j a in prof. Jarca. Ko je nato govoril o namenu shoda, ki naj bi pojasnil skrajno beden položaj državnih uslužbencev vsled vedno naraščajoče draginje, da besedo g. H i b -s c h e r j u, ki poudarja, da so ravno državni sluge vsled draginje najbolj prizadeti. Višji uradniki draginjo lažje prenesejo, obrtniki se lahko proti nji zavarujejo s tem, da nastavijo višje cene svojim izdelkom, ravno tako trgovci. Le državni uslužbenci si ne morejo ničesar pomagati. Vse se draži, a oni morajo ostati vedno pri svoji nizki plači, ki komaj zadostuje, da se preživi samo ena oseba, ne pa cela rodbina. Skrajna potreba je, da se njih obupnemu položaju od pomore. Apelira na državna poslanca, da zastavita vse sile in izposlujeta v parlamentu vsaj to, da se jim da toliko plače, da se more pošteno preživeti in da jim ne bo treba opravljati službe z lačnim želodcem. Nato govori g. Jeglič, ki poudarja, da ni treba posebej naglašati, da je draginja, saj itak vsak ve, ki kupuje. Da je položaj državnih slug v resnici skrajno obupen, kaže dejstvo, da imajo definitivni uslužbenci komaj 90 K plače. Kaj naj store s to boro plačo! Izhajati gotovo ne morejo, morajo se zadolžiti, in iz dolgov se nikdar ne izkopljejo. Aktivitetna doklada, ki jo dobijo, zadostuje komaj za stanovanje, včasih je pa še premalo. Z draginjsko doklado 5 do 10 K jim ni sploh nič pomagano. To se niti ne pozna, je to le trenotna od pomoč. Tu je pa treba trajne od-1 )omoči, treba je, da se jim plača zviša v toliko, da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja, prosi nato državna poslanca, da skušata čim preje i z pošlo -vati povišanje plače. Nato govori državni poslanec prof. J a r c. Peča se v svojem govoru o draginji sploh, navaja različne vsroke draginje, previdno pa zamolči, da je ravno klerikalna stranka tista, ki ji ni mar be- da ljudstva, ki Ima na jeziku vrne polno obljub, ne stori pa ničesar. Da klerikalni stranki ni ležeče na blaginji ljudstva, zlasti nižjih slojev, je povedal prof. J a r c sam, ko je rekel, da je glasoval proti uvozu argentinskega mesa in da je njih kolovodja glasoval za milijone v vojne namene. Tudi tega ni povedal prof. Jarc, da so ravno klerikalci krivi, da železniško ministrstvo ni dovolilo mestu Ljubljani 50% znižanje voznih tari-fov za živino in to radi tega, ker je ix) njihovi krivdi ne deluje občinski svet. Končal je svoj govor z obljubo, da se bo zavzel v parlamentu za državne sluge. (Će bo le res in če ne bo zopet samo obljuba. Op. stavca.) Nato je govoril g. državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar, katerega temeljita in stvarna izvajanja priobčimo radi pomanjkanja prostora jutri. Stavljeni sta bili nato dve resoluciji in sicer ena na mestni magistrat ljubljanski, ki se glasi: Mestni magistrat se poživlja, naj ravno tako, kakor je dovolil razne izredne izdatke, tudi 50% znižanje klavničnih pristojbin pod pogojem, da državna uprava dovoli tudi za Ljubljano 50% znižanje železniških tarifov za uvoz živine in mesa in naj deluje tudi na to, da se to znižanje dovoli sploh in ne samo na razdaljo 100 km in da pride konsumentom popolnoma v korist. Druga je naslovljena na c. kr. vlado in se glasi: Splošna pretirana in vedno naraščajoča draginja živil in stanovanj in drugih potrebščin pripravila je državne sluge v skrajno obupen položaj, tako, da je nastopila nujna potreba istim od-pomoči. Visoka c. kr. vlada se tedaj nujno naproša, da dovoli za utesnitev bede svojim nižjim uslužbencem izdatno draginjsko podporo, za čas trajajoče neznosne draginje pa trajno draginjsko doklado. Obe resoluciji sta bili enoglasno sprejeti. Nato je predsednik zaključil ta za državne sluge jako pomemben shod. Skupščina »Organizacije svobodomiselnega narodno . naprednega dijaštva« se je vršila dne 8. septembra 1911 v ljubljanskem »Narodnem domu.« Po delegatih so bila zastopana: akad. tehn. društvo »Triglav« iz Gradca, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Suvp.x na Dunaju, slovensko akad. društvo »Ilirija« iz Prage, »Klub slov. napr. akademikov« iz Celja in akad. fer. društvo »Sava« iz Ljubljane. Navzoče je bilo tudi zastopstvo narodno-na-prednega neakademskega dijaštva. Po pozdravnem govoru gosp. predsednika Milka Naglica m poročilu o dosedanjem delovanju, se je na predlog dunajske »Save« organizacijski statut izpremenil glavno v tem, da imajo na skupščini glasovalno pravico ne le samo delegati včlanjenih društev, ampak kurijalno tudi izredni člani O. s. n. n. d., to so člani kakega v O. s. n. n. d. nevčlanjenega društva. Za tem so se vršile volitve v vodstvo O. s. n. n. d., ki so izpadle soglasno sledeče: predsednik Milko Naglic; podpredsednik M. Ogorevec; tajnik Verbič; blagajnik F. Dekval; gospodar R. Mat ko; odbornika Srečko Lapnjne in M. Kuhelj. Revizorjem so bili izvoljeni: Fr. Hrašovec. M. Jenko in R. Fst. Nad vse zanimivi so bili referati in debate o podpornih fondih in podpornih društvih za slovenske visokošolce. Več kakor dve in pol ure se je skupščina pečala s tem najvitalnejšim vprašanjem in preštudirala vsestransko te institucije v Gradcu, Pragi in na Dunaju. Sklenili so se resni in važni sklepi in sprejela soglasno resolucija: »O. s. n. n. d. poživlja vse narodno - napredno dijaštvo, da se oprime z vso vnemo ideje in uresničenja dijaške samopomoči.« Poudarjalo se je pa istodobno, da samostojne podporne akcije svobodomiselnega dijaštva še nikakor niso vzrok za še večje zmanjšanje podpor s strani podpornih društev za slovenske visokošolce, o katerih razmerah, posebno na Dunaju in v Pragi, se je natančno razpravljalo. — Ostale točke dnevnega reda so obsegale naše slovenske dijaške razmere, družbo sv. Cirila in Metoda, organizacijske prispevke, organizovanje poročanja v »Dijaški vestnik« in druge važne dijaške zadeve. Na skupščino je prišlo več brzojavnih pozdravov, med drugimi od organizacije splitske napredne omladine, ki se glasi: »Kulturom, napredkom, slobodom, demokratizmom ovast če nam bolja budućnost (ostalo nečitljivo). Živeli!« — S tem brzojavom je v zvezi daljši dopis centralnega odbora hrvaško - srbske napredne omladine v Dalmaciji, s katero je skupščina O. s. n. n. d. sklenila, stopiti v reden stik, da se posplošijo naše ideje in se s skupnimi močmi vsega jugoslovanskega svobodomiselnega dijaštva uspešnejše deluje za uresničenje naših načrtov. Po šestur-nem zborovanju je bila zaključen« skupščina O. s. n. n. d., katere uspehi se bodo tekom leta gotovo poznali v napredku svobodomiselnega dijaštva. Natančnejše in obširnejše o skupščini O. s. n. n. d. bo poročal »Dijaški vestnik« našega lista. Prosveto. Operni zb**~ slovenskega deželnega gledališča. . rvo skušnjo ima pod vodstvom g. kapelnika V. T a I i c h a operni zbor v torek zvečer ob pol 8. v gledališki dvorani. Oni gg. in dame, ki hočejo biti letos v tem zborn, naj se oglase najkasneje do torka zvečer (med 6. in 7. uro) v ravnateljski pisarni. Na kasnejše prijave se ne bo moglo ozirati. Dramatična šola slovenskega deželnega gledališča se zaključi danes zvečer. Javna produkcija se vrši dne 17. t. m. popoldne na odru deželnega gledališča ter se vprizori Anzengru-berjeva ljudska igra »Četrta božja zapoved«. Med gojenci in gojenkami je več prav nadarjenih in že dokaj spretnih igralcev in igralk začetnikov. MZnTŠtlaTn^ * Kolera. Kakor smo poročali že v soboto, so konstatirali tudi pri sedemletni Juliji Jager na Dunaju kolero. Vsi štirje otroci umrle Jager so tedaj bolni in v bolnici. Pri vseh so konstatirali kolero. Do včeraj ni bilo posebne nevarnosti za njih življenje. — Ogrsko notranje ministrstvo razglaša, da so konstatirali pri 31etnem Ivanu Javoreku v Novi Pešti kolero. V petek je umrl v Pešti delavec Aleksander Frorian za kolero. Do sobote je bilo izoliranih v peštanskih bolnicah 76 oseb, pri 7 so konstatirali kolero. — V Dragi pri Sušaku je umrla v petek neka tovarniška delavka. Bakteriologična preiskava še ni končana. — V Burgasu so zbolele za, kolero 3 osebe. V Solunu je zbolelo v soboto precejšnje število ljudi za kolero, umrli pa so 3, včeraj pa je /.bolelo že 54 oseb, umrlo pa 30. V Novempazam je umrlo 17. v Skopi i u 17, v Bitolju 21, v Peratu 11 oseb. \ l ari gradu so konstatirali v petek 25 -lučajev kolere, umrlo pa je 19 oseb. * Monna Lisa. >Miinehner neu-este Nachrichten« so dobile od nekega Eenanta pismo, v katerem pravi, da je on ukradel iz Luvra Monno Liso in jo spravil v t resor ju neke nemške banke. Renant pravi, da je Francoz in da je izvršil tatvino zato, ker ga je jezilo, kako slabo čuvajo v Luv-ru slike. Najbrže je vse to slaba šala. »Figama je prinesel te dni neki neznane«- neko soho iz muzeja Tro-radero kot dokaz, kako slabo čuvajo še sedaj francoske muzeje. V Parizu so aretirali v soboto nekega Rusa Kostrovskega, ki ga imajo na sumu, da je ukradel one predmete, ki jih je potem vrnil muzejem s posredovanjem časnikov. V zvezi s to aretacijo sc> čiretirali tudi pisatelja Apollinai-reja, ki je baje sokriv na tatvini. V poučenih krogih so mnenja, da se je policija v tem slučaju zmotila. Pri policiji v Parizu se je oglasil v so-ix)to neki Blaudin, ki je izpovedal, da je bil oni dan, ko je Monna Lisa Izginila, na Orleanskem kolodvoru. Ker je bil prišel ravno iz bolnišnice, kjer je prestal dolgotrajno bolezen, je bil zelo slab in se mu je videlo, da Komaj hodi. Na kolodvoru ga je nagovoril neki moški, da naj mu drži mket. da si lahko kupi karto. Blaudin je držal sliko in je tudi opazil, da je bila slika slikana na les. Ko je prišel neznanec nazaj in zopet vzel svoj paket, mu je dal 20 frankov. Blaudin pozneje ni čital časopisov, ato je bilo tudi mogoče, da tako dol-?o ni ničesar izpovedal. Ce bo ta novi sled pripeljal do zaželjenega cilja, ni gotovo. Telefonska in brzojavna Zmaga na Koroškem. Beljak, 11. septembra. V občini rnberg, ležeči na skrajno nemški meji tik Beljaka, so Slovenci pri občinskih volitvah po ljuti borbi zmagali v vseh treh razredih. Izmed 18 odbornikov je 15 naših. Deželni zbori. Dona j, 11. septembra. Danes je bil izdan cesarski patent, ki sklicuje Češki in nižjeavstrijski deželni zbor za 20. september, predarlski in tržaški deželni zbor pa za 25. september. Rekonstrukcija kabineta. Dunaj, 11. sektembra. Vprašanje nstmkcije kabineta še ni rešeno. )dajni krogi zatrjujejo, da bo re-trukcija kabineta izvršena še sklicanjem državnega zbora. Dunaj, 11. septembra. »Neue Presse« je prinesla včeraj vest, e cesar sprejel barona Schouai-v soboto ob 11. dopoldne v avdi-i. Ta vest je popolnoma izmišlje-Schonaich je bil v soboto od 11. do s/412. v svoji pisarni in je jel generala Krobatina ter nad-z°r ika Brudermanna. Danes šele bo . r sprejel vojnega ministra v av- ; dij* nci in mu sporočil svojo odloči- i te* na njegovo demisijsko prošnjo. Državnopravna pozicija Češkega« Praga, 11. septembra. Povodom 401etnioe cesarskega reskripta, ki potrjuje češko državnopravno pozicijo, je imela češka državnopravna napredna stranka slavnosten meeting, ki se ga je udeležilo 2000 oseb. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja, da vztraja češki narod na svojih državnopravnih zahtevah. Resolucija protestira proti nameravani obliki češko-nemške sprave in zahteva, da naj češki državni poslanci ne pripuste delovanja državnega zbora, če ne deluje češki deželni zbor. Praga, 11. septembra. Državnopravna stranka je sprejela podobno resolucijo, kakršna je bila prejeta na nieetingu. Ta resolucija pa še posebno poudarja nedeljivost Češkega kraljestva in absolutno enakopravnost obeh narodnosti. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 11. septembra. Današnjo sejo državnega zbora so napolnila poimenska glasovanja. Pre-eitana je bila tudi interpelacija zaradi demisije Schonaicha. Odgovor pride najbrže v 2 dneh. Sestanek srbskih zarotnikov z zaupnikom princa Karagjorojcvica — v Ljubljani. Belgrad, 11. septembra. Nova-kovič pripoveduje v svojih, v »Tribuni« priobčenih memoar jih, o sestanku Genčičevim z zaupnikom tedanjega pretendenta Petra Kara-gjorgjeviča, s sedanjim srbskim poslanikom v Carigradu — Jaso Nena-dovieem. Predno je prišlo do tega sestanka, se je dolgo razpravljalo, kje bi se naj ta sestanek vršil. Po temeljitem prevdarku se je za mesto sestanka določila Ljubljana. Genčie in Nenadović sta stanovala v hotelu pri »Slonu«. Tu so se tudi vršile njihove konference glede odstranitve kralja Aleksandra in kraljice Drage. (VeČ o tem poročilu v jutrišnjem listu. Opomba ured.) Obisk kralja Petra na Dunaju. Belgrad, 25. septembra. Med av-stro-ogrsko in srbsko vlado se vrše pogajanja zaradi obiska kralja Petra na dunajskem dvoru. V dobro infor-miranib krogih zatrjujejo, da je obisk skoro že popolnoma zagotovljen in da je določeno, da obišče kralj Peter cesarja še to jesen na Dunajn in ne v Budimpešti, kakor so prvotno trdili. Uvoz srbske živine. Belgrad, 11. septembra. Pogajanja med srbsko vlado in avstrijsko vlado glede povišanja letnega kontingenta za uvoz srbske živine v Avstrijo se nadaljujejo. Srbija je temu zvišanju zelo naklonjena, ker je morala oddajati italijanskim kupcem samo mlado živino, vsled česar je bila srbska živinoreja za leta oškodovana. Protirevolucija na Portugalskem. Idzahona, 11. septembra. Rojali-sti razpolagajo s pehoto, konjeniki in topničarstvom ter imajo tudi dva zrakoplova, ki sta že stopila v akcijo. Lizahona, 11. septembra. Med vjetniki lizbonske državne ječe so roja listi razdelili orožje, zlasti revolverje, da bi ti napadli na dan revolucije čuvaje in jih umorili. Maroko. Madrid, 11. septembra. Ministrski predsednik naznanja, da sta dve španski tepničarki streljali na maroški obal i na maroške vasi. Domači so odgovarjali s puškami, pa ladij niso zadelL Kolera. Braila, 11. septembra. Tn in v okolici se je zcrodilo v zadnjih 3 dneh 0 slučajev kolere. Rim, 11. septembra. V Južni Italiji so se zadnje dni ponovili izgredi proti sanitetnim uradnikom. Budimpešta, 11. septembra. Tu sta se pripetila dva nova slučaja kolere. En^ oseba je umrla. Cospodurstoo. — XIII. redni občni zbor Kolin-ske tovarne kavinih primesi, trgovskega delniškega podjetja, vršil se je dne 8. kimavca 1911 v Kolino ob navzočnosti 39 delničarjev zastopajoč i h 20112 delnic in 1363 glasov. Po pozdravnih besedah obrazložil je g. predsednik v daljšem govoru delovanje zavoda in njegov razvoj, k čemur je jako mnogo prispelo dejstvo, da se surovin ni kupovalo, ampak so se večinoma pripravljale v lastnih sušilnicah in poljih. Iz predloženega letnega poročila upravnega sveta je razvidno, da je tudi vse splošna gospodarski in trgovska tisen močno vplivala na cikorijsko stroko in pro-vzročila ta nedogleden čas, brez-dvomno, mnogo skrbi upravnemu svetu in le z vstrajnim prizadevanjem posrečilo se je z uspehom zo-perstavljati se tem razmeram, s tem, da se je dvignila prodaja in razširjenje izdelkov za 11V«% napram lanskemu letu, kar je bilo z odobravanjem vsprejeto na znanje. Poročilo se peča v nadaljnem o požaru v Sadovi VVisznii, po katerem provzro-čena škoda je bila popolnoma krita s zavarovalnino, in se popolna dovr-šitev nove tovarne že bliža svojemu koncu. Dalje omenja poročilo ravnokar razpisano subskripcijo V. emisije novih delnic, neblage vremenske razmere letošnjega leta in v kratkih potezah opisuje bodoče naloge, ki čakajo upravo. Bilanca izkazuje z dnem 30. rožnika 1911 imetje v nepremičninah in napravah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani, Sadowi Wisznii, Ričaneh, Pisku, Chropinju in Dothomeseiskah 1..^40.227 K 82 v, v gotovini pa 28.144 K 26 v, v zalogah in skladiščih 828.118 K 02 v, v terjatvah in vrednostnih papirjih 938.585 K 25 v, v prenosih računov 43.632 K 91 v, proti temu pa so pasiva delniška prlavnica 1,800.000 K, rezervni fond 378.250 K 10 v. menice 0.^6.000 K, dolgovi 68.664 K 41 v, nrenos dobička od lanskega leta 4973 K 36 v in dobiček za upravno leto 1910/11 190.811 K 44 v. Po poročilu pregledovaleev računov je bila bilanca odobrena, dobiček pa se je razdelil tako: 10^ tantiem upravnemu svetu 19 081 K 14 v, 8 in V-% na dividenda t. j. 34 K na delnico, kar znaša 153.000 K, (lani le 96.000 kron), tantiem ravnateljem 2601 K 85 v. remuneracije 7965 K 50 v. delavstvu delež na dobičku 3000 K in starostno zavarovanje 1500 K, nagrada pregledovalcem računov 1000 kron, na razne dobrotvorne namene 1830 K in prenos na novi račun 5806 K 31 v. Sprejet je bil predlog upravnega sveta n dopolnitev pravil v smislu,da sme upravni svet zvišati delniško glavnico do 3,000.000 K. V upravni svet so bili zopet izvoMeni g^-. Fifka Anton, Kraupner Ferdinand V., in Kfička Vincenc, kot namestnik pa g. H. Weywara, pregledovale! računov pa gg. Karbus Vac-isrv in Kviz Boanimil, kot namestnik ir. Kl epa č Alojz! j. Občni zbor se je vršil pod predsedstvom predsednika upravnega sveta arhitekta g. Kfička iz Prage. 99 Domovina" posred oje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam rad evo! je ustreglo. — Pojasnila daje srosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 I. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemšek. Zahvala. Povodom prebridke, nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega soproga in skrbnega očeta oziroma starega očeta in tasta, gospoda Matevža Medica lesnega trgovca In posestnika izrekamo za vse dokaze srčnega sožalja, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega ranjkega k večnem počitku tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo globoko zahvalo. Posebej pa se iskreno zahvaljujemo za tolažilne obiske domačemu duhovniku slav. občinskemu odboru, veleč. gg. železniškim in poStnim uradnikom in osobju, c. kr. orožništvu za časteče spremstvo, vsem gg. pevcem za tolažilne nagrobnice kakor tudi prijaznim darovalcem prelepih vencev. Bodi vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! St. Peter na Krasu, 9. septembra 1911 ialsjoftl MteB. Žitna eono v Budimpešti. Dne 11. septembra 191L PSenica za oktober 1911. . za 50 kg 12 08 Pšenica za april 1912. . . za 50 kg 12 26 Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 10 31 Koruza za september 1911 . za 50 kg 8 89 Koruza za maj 1912 . . za 50 kg 8 48 Oves za oktober 1911 . za 50 k* 9^8 MeteorolotKno porodio. Vili*« ■•« atrlei a** SrcOji trttal U« Wnm septem. 1 Čas opazo-taaja Stanje barometra T mm • o 2« s z Vetrovi Nebo 9 • z. pop. 9. zv. 7356 735*6 221 172 m.szah. si. jvzh. del. jasno * 10. 7. zj. 733o 130, brezvetr. 1 jasno • • 2. pop 9. zv. 7334 739-2 262 15-0 si. vzh. brezvetr. pol oblač. del. jasno 11 7.zj. 741*1 10-4 ' si. jvzh. jasno Srednja predvčerajšnja temperatura 18*1\ norm. 1571 in včerajšnja I8*l°t norm. 15*6f. Padavina v 24 urah 5-2 mm in 83 mm V soboto in nedeljo popoldne nevihta. Veliko denarja si prihrani tisti, ki zahteva kadar rabi kake potrebne stvari in priložnostna darila, moj glavni katalog s ca 4000 slikami, ki se mu pošlje gratis in tranko. C. in kr. dvor. dobavitelj Jan Eonrad, Most ste v. 1170, Češko. Stanovanje s 3 sobami, v sredini mesta se po nizki ceni 3107 takoj ali z novembrom odd*š. Natančneje v trgovini KristofiC-BuČar teo napi i trgatvijo ki meri 11 oralov, sadonosnika in hoste 7 oralov, 2 veliki zidani enonastropni kleti z vinsko posodo. 1'4 ure od od postaje trg Konjice na Spod. Štajerskem se ceno proda. Priraste po 200 polovnjakov vina, letos se pričakuje 80—100. Ako ni kupca za celo posestvo, proda se tudi na dele, ozir. sama trgatev. Kupci ne zamudite te prilike, ker se kupnina lahko na obroke plača. — Pojasnila daje: Ivan Kranjc v ===== Celin. - 3092 Fotiafi il$ v Trstu se proda, ker se dele opusti redi bolezni. Cena 2000 K. Naslov pove uprav »SI. Nar.« v Zagorju ob Savi. Velika na novo urejena hiša z renomirano gostilno, obsegajočo 10 najemninskih sob, velikim hlevom in pripadajočimi lokali, uporabnimi za 6 stanovanj, skoro 11000 kvadrat metrov sveta, ki je primeren za stavbišča, velikim svinjakom, kozolcem itd. Pogoji jako ugodni. — Pojasnila daje Josip Rossi v Zagorja ob Savi. sa ves dan, u sprejme. Plača po dogovoru. ~ Kje, pove upravntštvo »Slov. Naroda«. liče ae galanterijske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, za Trst. — Ponudbe naj se odpošljejo na naslov 3097 BjB ltwi. Irci, lia Itlla ta« t?. Kovačija z ali brez orodja, na jako do* brem in prometnem kraju, ob cesti med Matulji, Volosko- :: Opatijo in Reko, :: odda takoj v najem. Natančneje se izve pri Mariji Rupnik, Pavlovac. poŠta Volosko. 3101 Primari] ! dr. Derganc ■ I" je odpotoval S za 6 tednov. I 31.4 as v gosposki ulici štev. 3. in sicer pet velikih prostorov, kuhinje, drvarnice in kleti, pripravno event. tudi za tiskarno, konsumno društvo itd. se s 1. novembrom 1911 ceno oddajo v najem. Več pove Alojzij Kunst, Židovska ulica 4. 3198 več stanovanj, mesečnih sob« gostilna s 1. novembrom L L Več osebno pri lastniku v hotela »Vega« ali v Ljubljani. Metelkova ulica Štev. 10. 3105 (P 3106 M zi ortopedi« tivoi v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrivljen|e hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rane, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici št 8, pritlično. tjj Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do S. popoldan istotam. Hj {Ja -■-1131 II ^^^^^M DIVIDENDA določana aa daaaiajeai ebenem zbora delničarjev sa apravao lata 1910/1911 Izplačajo aa prati predložitvi doticala kuponov v aaith Magajaah v Kolina, Prostjelova, LJablJaal In Sadovi Wlaxnli, dalje v ČeftU banki v Pragi, v Praiake arami banki ta njealk pedflalueb, v poioJUalcl kralj, atesta Belina, v menjalnici kreditnega drastva posojilnice In zastavljalnice v Prostiojora ter v LJnbHanakl kreditni banki v Idnbljaai ta aje- V KOLINU, dne 8. kimovca 1911. Kolinska tovarna kavinih primesi, trtjevske doltiloko •••Jjotje). ■ aUB Vincenc Kfička« m. p. predsednik upravnega sveta, 80 8301 L7 BU Temeljito M igranje na citre Metode najboljša, pri pridni vaji uspeh gotov. — Več na Cojzovi cesti • pritličje desno. 3090 nujnnr 3009 Spod. ŠUkm pri Ltaa4|ani se takoj odda v sajeai ali pa sa raco Vpraša se osebno pri lastniku Antona Maver v Hotela ali Metelkovi ulici »tov. ie v UJnkllsai. Naznanilo. Na o« kr. državni višji realki v Idriji se prične šolsko, leto 1911/1912 s skupno službo božjo dne 19. septembra 191L Vpisovanje v I. razred se vrši dne 15. septembra dopoldne od 8.—10. ure dop. naprej. V vse ostale realčne razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra, in sicer: II.—IV. razred dopoldne od 8.—12. ure, V.—VIL razred pa popoldne od 2.-5. ure. V pripravljalni razred se bodo vpisovali učenci dne 15. septembra dopoldne od 10.—12. ure. Nadaljna pojasnila so razvidna iz razglasa na črni deski; daje jih pa tudi ravnateljstvo. Ravnateljstvo c. kr. državne realke v Idriji. aaaaaaaHHaaHaBnHBM^«^^^HaaB^^MMHMa^HMn^aiMHMHHaHMviaffanBaaa Naznanilo. Na c* kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanova ulica. Zraven ..Narodnoga doma".) se prične šolsko leto 1911/12 s slovesno službo božjo v domači kapeli dne 19. septembra ob 9. url. Nanovo vstopajoči učenci za prvi rasred se bodo vpisovali dne 16., za višje razrede pa dne 17. septembra dopoldne Učencem, ki so že dOSlOf Obiskovali ta zavodi se je zglasiti dne 18. septembra dopoldne. Vsa natančnejša pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju. Ravnateljstvo. Slovenska trnovska šola v Uljani Kongresni trg štev. i talka jmuti podeljena z odlokos t kr. ministrstva za bogočastje in nk z dne 20. avgusta 1111. tov. 21.137. * . ---- ————————a—_ Sprejemno naznanilo. V d v o razredu o Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo še sprejemali učenci MT dne IG. septembra t. L od 10. do 1?. are dopoldne. ~Vf V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj Štiri razrede ljudske šole. V L letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v L letnik le UČenci, ki so dovršili 4. razred kake srednje šole ali ki so vsaj z zadostnim uspehom dokončali popolno meščansko šolo. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev aH njih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15 vpisnine in prispevka k učilom. V Ljubljani, dne 1. septembra 1911. 3038 Ravnateljstvo. Vse U na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane Qg j j šolske knjige j j mm v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi LJubljana, Kongresni trg 2. #^ zMT Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. prodajalko ^ dobro izurjeno v manufakturi, veščo slovenskega in nemškega jezika. T. OGRIM, Novo mesto. 3059 ISHEEIE s prenočiščem v Pnlfn se zaradi dolge bolezni žene cono proda. Je prav dobro obiskovana. Vprašanja pod „Dobra go-atUaa" posta reatante PalJ. 3939 ki ji je kaj ležeče nt lira-vea negovanju kože, zlasti ki hoće odpraviti pege kakor tudi dobiti ia ohraniti neino mehko koio. se umiva le i lilijinim mlečnim milom s konjičkom (Znamka iesea konjiček). Bergmun A Co„ Dečin o. l Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trpovinah s parfemi. :: eventuelno :: s stanovanjem pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13 se odda v najem s I. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Črno dalmatinsko Vino 233 j Kuč 1 najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Br. Novakovič, Ljubljana. IZaradi pozne sezije o rokovlcef o svilnate io pletene po znižanih cenah, o Ljubljana. Dunajska testa 12. i lathiacovi hiti. 667 Zi obila naroČila se priporoča OTILIJA BRAČKO. Optični zavod z električnim obratom. Prvi Slovenki Mani Ravnokar došlo sveže Najmodemeje fino izvršene obleke, raglani, površniki in pelerine za gospode, dečke in otroke, :: kakor tudi konfekcija za dame in deklice. Prodajan lajiohratje klobuke od veluniBik tvrdk litii. Pittiier ii losi do K no. Brez konkurence. — Priznano nizke cene. Angleško skladišče oblek - 0. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5. II 11=1"' 1E r. Šolske knjige Dragotin Jurman Ljubljana, Selenburgova nlica št 1- lit. Krnil Ijubljana, WolJova u. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejših, na|tineiših cilindrov, klobukov, »KOV ID DJPL jjlago ceno in solidno. v najnovejših predpisanih izdajah ter vse Šolske potrebščine najboljši kakovosti priporoča po v zmernih cenah L. SCHWENTNER V. v Ljubljani Prešernova ulica štev. 3 (noslopje ..Mestne hranilnic). 3094 RSolske knjige R za ljudske ln srednje šole, učiteljišče in licej, za obrtne :-: in strokovne šole :-: ima v najnovejših izdajah v zalogi v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. Dobra prodajamo slovenščine in nemščine zmožna v besedi in pisavi »« takoj »prejme v špecerijsko trgovino v velikem kopališkem kraju. — Istotam se tadi takoj sprejme : vajenec : s popolno oskrbo in oblačilom. — Ponudbe pod »Svetovno kopalU6aM poste restante Ljubljana 3047 I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. □•■nitka glavni«« K 5,000.000 Stritarjeva uliea itev. 2. Rosorvnl fon« 810.000 kron. Podružnice v Spljeta, Celovca, Trata, Sarajeva ta Borici. Sprejema vtogc ia knjižice i. ia tekočI nbu ter jik M "I I 01 otresti je od Ht vloge po BsHk 4 lo igJ*9**' to 1***** matt fa tre>»M*»e P«pirj< t$e» vrsi I2 jO po ittviea ktm. Lastalna I« tlak »Narodne tiskarne«. 17 39 6402 84 A73C 8484 01 72 822914 9645 25