ftt. 51.
V7 Gorici, v soboto dne 25. junija  1904.
Iahaja dvakrat ¦• teden, In sioer t sredo in saboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s , Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti   prejemana  ali v Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 10 h. ali gld. 6 60
polleta ....*...   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setft leta...... .   3 , 40 ,   ,    ,   1-70
PolamiSne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema npravniStvo. ,v Gosposki ulic; tv. 7. t Gorici t <GorilK ilakarni* M GatirScek vsak" dan od 8. are zjutraj do 6. zrefier; ob nedeljah pa i>d 9. do 19. ure. Na aarollla brea doposlane aarogalre te ne ostra««.
Of lati I« paalaal«*) «o racnnijo po petit-vrstah Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-ksat 6 kr. vsala vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje firke po prostem _ Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tečaj XXXIV.
Vae za omiko, svobodo in napredek J*    Dr K. Luv.u
Uredništvo
se nahaja v Gosposki olioi 5t 7 v Gorioi vi. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki, dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 11 dbp. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7, v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica, Dopisi nuj se pošiljajo le uredulStvu. Naročnina, reklamacije in droge reci, katere ne »padajo  v delokrog uredništva,  naj  se  poSiljajo le apravnlltvo.
„PRIMOREC"
jahaj« neodvisno od «So5e» vena petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«Sooa» in cFrimorep« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohvrara v Šolski ulioi «n Jellersit* v Nunski nlioi; - v Trstu v tobakarni LavrendiS na trga della Caeerma.
Talafon *t. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Deželna norišnica.
H.
Psihiater dr. Krajatseh pravi v svojem izvestju:
Napravi se nori§nica za Gorico-Gradi-SCHiskc po paviijonskem sistemu, držeč se vzorca deželne norišnice v Ltevringu pri Solnogradu, katero norjlneo »o bili sedaj poselili član: komisije.
O zcmljilču, o katerem je bil predložen načrt, se dozdeva, da odgovarja tem pogojem, kt morajo biti izpolnjeni v svrho gradnje norišnice v proporcijah in v raztezi onega v Solnogradu. Po informacijah članov komisije se da zemljišče tudi razkriti, ker mu je mogoče priklopiti btitnje zemljifče Kmetijske šole*. Ur. Krajnhcha so pri njegovih izvajanih zavajali v zmoto, ker so mu trdili, da je mogoče zemljišče razširiti, kakor prej rečeno, dasi niso vedeli, ali bo res mogoče dobiti ono zemljišče v tako svrho. Pozneje se je ros zahtevalo za razširjenje to zemljišče, ali deželni odbor je moral odkloniti prošnjo.
Pred pogovorom z dr. Krajatschem so imeli dolgo konferenco z dr. Schv/eighofer-jem, ravnateljem norišnice v Solnogradu. Ta je povdarjal ponovno, da če tudi vpoSteva posebne pridelke nase dežele, 7 ali 8 ha nikakor ne zadošča za kmetijsko kolonijo; tako je tudi pisal dno %$. jan. 1901.
V svojem uradnem poročilu komisija o vseh teh nasvetih in pomiiljevanjih popolnoma molči, pravi pa o dr. Krajatschu, da se popolnoma strinja z načrti, dasi to ni res, kakur je razvidno že iz njegovih gorenjih besed in kakor se je komisija Se tudi drugače o tem prepričala.
Kakor se vidi, je tt^la komisija svoje delo skrajno površno in brezvestno ter imela potem drzno čelo napisati izvestje, da se je prepričala o vsem potrebnem ter da je vse tako prav, kakor pravi, in nič drugače. No v naši deželi smo navajeni na take pojave. Pri nas se dela. vse nekako visoko in pom-pozno, pa toliko površneje in kvarljiveje!
V aktu dež. odbora dne 25 junija 1901. je določena   svata  za   deželno norišnico na
1,200.000 K. Seveda se je prišlo do tesvote po ,natančnem* prepričanju l Ali kar nakrat je dobil deželni inženir naio* mižati to svoto. To se je zgodilo hitro, in svota je bila znižana z 1,200.000 na 95.000 K. Dne 8. julija je predložil inženir svoj izdelek! In glej, že čez 24 ur sta mogla dež. odbor in komisija se prepričati o potrebi znižanja svotc, in se je moglo poročilo že razdeliti med poslance. Pa je Slo hitro S
Kaj so počeli z dr. Paetzem, smo lani obširneje povedali, omenili pa smo to tudi v zadnjem članku. Ko je prišel in šel pogledat zemljišče, na katerem ima stati deželna norišnica, je prinesel JPiecolo* vest, da je Sel na ta prostor, ga pregledal ter se izjavil, da je povsem pripraven za gradnjo norišnice. Dr. Paetz se je, kakor znano nad drugim, zavzel tudi nad to notico nasproti zdravnikom v ženski mestni bolnišnici. Resnica pa je, da je mnogo pogojev, katere je stavil dr. Pat t z, pa le nekaterim odgovarja zemljišče. Dr. Paetz je povedal tudi, da ni bil napro-Sen, da naj se na oftcijelen način izreče o sposobnosti zemljišča, marveč je bil postavljen pred — tf=iit accoir-pli*. Rekli so mu, da se da zemljišče razširiti, čeprav ni res, da je bil denar za zemljišče darovan itd. Sam se je potem prepričal, kako nelepo so ravnali ž njim in kako skrilo in dvoumno so mu govorili, samo da bi bili dobili kar na kratko dober paren; ocL. njega, da bi bili mogli reči: sedaj imamo vse. Vse pregledovanje in raziskovanje je bilo kratko, zato pa se jim je zmuznil tako, da je rekel, da posije pozneje avtografičen parere v psihiatričnem smisiu. Ce ga je poslal, je brez dvoma zavrgel načrt, postaviti norišnico Podturnom.
Dr. Pontoni nasvetuje na koncu svoje brošure, da naj se na pridobljenem zemljišču v Š». P( terski ulici zgradi bolnišnica pa ubožnica. To bi bilo primerno. Kak kilometer proč od mesta pa naj se nabavi široko zemljišče, da se postavi na njem nameravana norišnica, in pozneje, pod isto upravo, zavod za bolne na pelagri   in  zavetišče za idiote.
Današcdelo dobro v s p j ne zadostuje, da odgovarjajo namenu edinole načrti poslopij!
To je posnetek iz broSure dr. Pon-tonija. Vidi se, da se strinja dr. Pontoni popotne in« s tistim stališčem, katero zavzemamo mi glede obravnavanega tako važnega vprašanja. Ali, kakor se nam zdi, je že zmagal popolnoma nezdravi nazor, da ostane vse tako, kakor so lepo določili, da se postavi namreč deželna norišnica Podturnom 1
Slovenski deželni odborniki igrajo pri tem vprašanju vlogo kimavcev in nevednežev, ki pritrdijo vsemu, kar hočejo gospodje Lahi, ki rešujejo to vprašanje na tako čuden način. Niti ust niso odprli n. pr. pri tako nelepem početju z dr. Paetzem, marveč kar molčijo, češ, naj bo, kakor hoče. Slovenski davkoplačevalci že plačajo, pa mir besedi. V tem vprašanjubi slov. dež. odborniki igrali lahko prav lepo in deželi koristno vlogo, ali seve, ker so slov. klerikalni poslanci v deželnem zboru tako žalostno capljali za Lahi, caplj ijo tudi ti po taki poti naprej. To je žalostno, da slovenski in deželni interesi nimajo v tako važnih rečeh nikakega brunitelja!
Dr. Puntoniju pa moramo biti prav iz srca hvaležni za brošuro ,Per la storia*, ker nam je z isto zopet postavil v bengalično luč velik kos deželnega gospodarstva.
Dopisi.
Iz kojščansko župan I Jo. (Nadaljevanje.) — Kakor je razvidno iz namest-ništvene razsodbe, katero je naš dopisnik objavil v »Gorici* štev. 34., je bil vložil ud volilne komisije J. J. priziv proti volilnemu činu H. vol. skup. češ, da je volitev v tem razredu neveljavna, ker se je ista 2*/i uri pre-kasno, kakor je bilo napovedano, pričela, vsled česar bi se županovi voliici prostovoljno oddaljili od volišča. Da se drznejo naši poštenjakoviči svoje delo s kamnjem lu-čiti, nam ni niti na misel prišlo. Ker pa se je od nasprotne strani že naprej povdarjalo, da se za slučaj ponesrečenja v enem ali drugem razredu, vkljub uporabljenim dovoljenim in nedovoljenim sredstvom, nap^vijo take pomote v enem ali drugem volilnem predmetu, ki dajo p-vod pritožbam, zato si dovoljujemo to vol. skup. nekoliko opisati.
Volilni komisar g. baron Baum je prišel točno ob napovedani uri (9) v volil, dvorano. Voliici nafie stranke so bili pripravljeni na molitev. Volilcev žup. stranke je bilo le redko katerega videti. Volilne komisije ni bilo nikoder. To obnašanje naših nasprotnikov zdelo se nam je že na prvi pogled nekako čudne, in da mora vse to po čem dišati. Ker so bili voliici gorenje str. že do skrajnosti naveličani, čakati nad 2 uri na pri-četek, so pristopili k volil, komisarju, naj potrebno ukrene pri volil, komisiji, da se volitev prične. In Šele na energično nastopanje vlad. komisarja in volilcev samih, je prišla volil, kom, namesto ob 9. Šele ob 11, uri v volil, dvorano. Ko je bil napočilo poldne in je bilo oddanih naših glasov nekaj nad 20, stopi obč. sluga na vrata volil, sobe ter zakliče: ,Naši voliici noter*. Nakar pristopijo iz nekega skritega kraja žup, voliici in odidejo v volilno sobo,
Nato se zaklenejo duri pred nosom Se ogromne množine volilcev gor. str. Duh naših volilcev pa je kakor da bi strela iz neha Sinila, odprl duri in voliici vstopijo proteatu-joč nasproti zviti nakani v volilno sobo. Na prošnjo prisotnega vol. komisarja, zagotavljajoč, da pristopijo k volitvi, so se razburjeni voliici spet odstranili iz volil. sobe. Le energičnemu nastopu naših volilcev se je bilo zahvaliti, da se ni izvršila zvita nakana kakor prejšnega dne prt HI. vol. skup. izvest-nega človeka.
Torej človek, ki je nastavljal past našim volilcem tudi v tem razredu in ki je namenoma, ko je uvidel, da je grozdje pre-kislo, zakasnil dve in pol uri volitve, se ne sramuje klicati nase javne obsodbe I Mi sicer ne obsojamo moža, po katerem je bil podan priziv ničnosti teh volitev, ker predobro nam je znano, da je le neko pomilovanja vredno orožje, ki služi našemu dobroznanemu za-sebnežu v strankarske namene. Torej ni bilo dovolj našemu poštenjakoviču, da je namenoma, kakor rečeno, zamudil čas volitve in s tem vzel mnogo dragega časa našim volilcem, kakor tudi mu ni bilo preSkandalozno, da je pri voliltvi tega razreda več naših pravičnih volilcev zavrnil, nasprotno pa na svoji strani nepostavnih sprejel, temveč drzne
Islandski ribič.
Pierre Loti.
Roman, h francoščine prevel Fran Št ur m.
In potem, ko padejo na morje prve jesenske megle, se vračajo domov, v Paimpol ali pa v nizke koče, Miele raztreseno v okolici goelski. Tu se posvete* za! nek j mesecev družini in ljubezni, svatbam in poro-! dom. Skoro vedno dobe ob prihodu doma majhne novorojenčke, spočete minulo zimo, ki čakajo na krstne botre: ¦ temu ribiškemu ljudstvu se rodi pač mnogo otrok, da jih pogoltne Island. III.
Lepega nedeljskega večera v mesecu juniju sta sedeli v Faimpolu dve ženski, ki sta si dali mnogo opraviti s pisanjem dHgega pisma.
Pisali sta pred vrokim, odprtim oknom, po čegar ofrrižju so se vzpenjale bujne, dehteče cvetlice.
Ko sta bili tako sklonjeni nad mizo, sta bili videti obe mtedi; prva je bila pokrita z izvenredno veliko staromodno avbo; druga je imela na glavi majhno avbico novomodne oblike, kakor jih nosijo paimpolske deklice: -- dve ljubici, bi si bil lahko kdo mislil, dve ljubici, ki sestavljata skupno nožno pismo za kakega lepega Islandca.
Ona v veliki avbi, ki je narekovala, je dvignila glavo, kakor bi iskala misli. Glej! Bila je stara, že w\6 stara, vkljub svoji mladostni postavi, ki se ti jo
nudila, če si jo gledal tako za hrbtom, zavito v majhen j rjav šal. Da, stara, resnično stara: dobra babica, ki je imela vsaj sedem križev na hrbtu. Bila je še lepa in sveža, lepo rdečih lic. kakor si jih znajo nekatere! starke ohraniti. Njena avba seje tesno oprijemala te-! mena in čela; bila je zvita v tri mušlinaste vozle, ki so kakor zraščeni segali drug v drugega ter padali globoko na tilnik. Njen častitljiv obraz je harmoniral s to beloto in temi gubami, ki so imele nekaj religioznega na sebi. V njenih milobe polnih očeh je sijala dobrodušnost in poštenost. Zob ni imela nič več, popolnoma nič, in kadar se je smejala, so se pokazale njene zebrne, ki so imele na sebi še nekaj mladostnega. Poleg brade, ki se je bila »ošpičilat (kakor se je imela babica navado izražati), ni njen profil mnogo trpel v teku let; videlo se je, da je bil nekoč pravilen in čist kakor pri svetnicah po cerkvah.
Gledala je skozi okno ter pomišljala, kaj bi povedala še svojemu vnuku, da ga bolj razveseli.
Gotovo ni bilo v celem Paimpolu druge starice, ki bi bila znala pripovedovati tako ljubke smešnice o tem ali onem, kakor ta babica; v tem pismu so bile že tri ali Štiri mične dogodbice, — toda ne da bi hotela s tem koga smešiti, kajti njena duša ni poznala zlobnosti.
Ko je videla mlajša, da se ne more babica ničesar več domisliti, je napisala z največjo skrbnostjo naslov:
Gospod Moan Silvester, na krovu »Marije«, kapitan Guermeur, — na islandskem morju, via Rei-ckawick.
Potem je dvignila glavo ter vprašala:
— Ali je sedaj dovolj, strina Moan?
Bila j 3 zelo mlada, v najlepšem cvetu dvajsetih let. Svetle polti, — redka barva v tem kotu Bretanije, kjer so ljudje večinoma rjavi: svetle polti, oči modro-sive s skoro črnimi trepalnicami. Njene obrvi, svetle kakor njeni lasje, so se videle proti sredini pobarvane z rdečo, temnejšo potezo, ki je dajala obrazu izraz krepkosti in odločnosti. Profil je bil malo kratek, toda fino izrezan, čelo in nos sta stala popolnoma v jedni in isti 7rsti kakor pri najpravilnejših grških. Globoka jamica, vrezana pod spodnjo ustnico, je delala njen obraz posebno ljubek; — od časa do časa, kadar je kaj naporno mislila, si je grizla spodnjo ustnico z belimi gornjimi zobmi, in videlo se je takrat pod fino belo kožico, kako so se pretakale rdeč« kapljice krvi proti onemu mestu. Načeli njeni osebi je bilo nekaj kakor ponos in objednem nekaj resnega, kar je bila podedovala po svojih prednikih, drznih islandskih ribičih.
Njena avba se je spuščala globoko na čelo ter se ga oprijemala kakor tesna vez, na obeh straneh ob sencih pa je bila močno privita navzgor, da so se videli krasni lasje, spleteni tesno nad ušesi v dve debeli kiti, — zelo stara noša, vsled katere se zde Pa-impolečanke nekam starinske, kakor izza davno minulih časov.
Takoj ee je lahko videlo, da je bila ta mladenka' drugače vzgojena kakor uboga starica, ki  jo je nazi-vala labico, ki pa je bila v resnici samo oddaljena so-rodnica, doživevša na svetu že dovolj nesreče.
se Se s svojimi prizivi z visimi oblastnijami igrati marijonete,!
Vam, gosp. dopisnik, ki ste enako pomilovanja vredno orožje v spornih predmetih našega .katoliškega stebra", smo vam hvaležni na objavi dotične razsodbe, iz katere nam je pojasnjena vsebina, na katero smo bili radovedni, priziva ničnosti II. vol. skup. Iz gorenjega pojasnila lahko razvidi naS dop., kje je resnica in kje je ni.
Še marsikaj zanimivega bi imeli z voli-litvenega pozorišča opisati, toda menimo, da za razsodnega poznavalca razmer bode zadostovala že popisana faktiCna pojasnila glade presoje, v katerem gnezdu tiči laž in kje da je resnica dom?.
Mimogrede naj omenimo; Mnogim po-znovalcem naših domaČih razmer hr županovega značaja, kakor se Cuje, zdijo se naši dopisi premi« nasproti strastno zdivjani brutalnosti, ki strelja z laži-kanonadami po »Go-ričinih" predalih na našo pošteno stranko. Res je sicer, da ne odgovarjamo po zaslu-ženju in da ne odbijemo napad s kamenjem na kamen, toda naši strani na podlagi resnice osnovani so dopisi ono rezko orožje, pred katerim se mora sleherna lažnjiva surovina ukloniti.
Riganje, zijanje, in lažizavijanje prepuščamo našim nasprotnikom. .Toliko na to stran! Vrnimo se torej k drugemu predmetu. Nas volilni položaj se je pojavil iz lastne ljudske inicijative, ter je tak, da je v najhujši opoziciji napram malomarnosti naše obe. uprave, v kateri prevladuje neki brezobziren absolutizem, ne upoštevaje vitalnostnih interesov posestnikov. To svojo stališče ali težnjo je prizadeto občinstvo pokazalo dovolj odločno, ko je z nad 700 podpisi s tehtnimi razlogi opremljeno prošnjo vložilo na merodajnem mestu, naj bi poklicani Cinitelji potrebno ukrenili, da dobi glasom postavnih določil ta ljudski glas svoje pravice v toliko, eta si sme poljubno po 'svoji dobri vesti in prepričanju izvoliti in poslati v obe. zastop take može, ki se bodo zavedali svoje naloge ter nepristransko in nevstrašeno delovali za procvit in blagostanje občine. Žali Bog, ta opravičena ljudska namera je tako prestrašila našega dop., da jasno razodeva svojo neopravičeno bojazen v svojem depisu v .Gorici' štev. 37,, ko javka, kakšen veter piha na merodajnem mestu, in da je približne 400 (!) volilcev iz najveljavnejših (1) posestnikov in vsi duhovniki uložilo protivlogo, naj vodi prihodnje volitve sedanji župan in naj se iste vrše v Kozani in ne drugje, češ, da tu se ni bati hrupnih prizorov. Na to naj sledi: Da župan se tako krčevito poteguje za vodstvo volitev, mora gotovo imeti svoje posebne namene, ki so v zvezi z uže izvršenimi volitvami. Da v Kozani ni primeren kraj za volitev, kaže že geografični obseg te obširne županije. V tamkajšnem kraju ne krati se svoboda volitve le v volilni dvorani, ampak tudi zunaj iste po nahujskani druhali kažejo
v to dovolj prepričevalno sledeči slučaji: »Žugalo se je našemu pristašu veljavnemu možaku g. S. A., da se ga ubije, ter ga je moral glede varnosti spremljati orožnik proti domu. Drugemu našemu možu A. M. pljuvalo se je v obraz, ter zažugalo, da ako ne gre domov, da mu preparajo trebuh. Da je nastavljena nevarna pest našim volilcem, ako bi hodili skozi Kozano v obč. zadevah, to je sam žup. brat javno izjavil v neki kremi v Vipolžah, da je v to svrho nastavljena tamkaj tolpa mož, ki je na straži: Seveda vse to za sveto katoliško stvar!
Naši stranki je bit doloCen čas samo na 48 ur za uložitev dotične izjave, a nasprotni pa nad 8 dnij j iz tega se lahko razvidi, kakšen veter da je moral pihati na merodajnem mestu na eno in drugo stran. Ne-hvaležnost je pač plačilo sveta! (Pride še.) Sedlo pri Kobaridu. — Pravicoljub iz Sedla je sicer zginil, a njegov odmev je vendarle zopet v 24. št. »Primorskega Lista". Spoznal je menda, da pod njegovo kloba-sarijo ne pritiCe podpis .Pravicoljub", zato se raje ni več podpisal. Tam rravi, da ni še dolgo temu, ko je vedno ležal »Primorski List" na moji mizi. Res je! Pregovor namreč pravi: Da se resnica dozna, treba čuti dva zvona. Iz naprednih vrst nisem še nikdar slišal, da bi odsvetovali citati ta aii oni Kst, pač pa ravno narobe: berite vse in sodite sami. Kako pa klerikalci ?! In zakaj tudi ne bi čitai ,Pr. L.", ko sem ga prejemal po dobroti od drugega naročnika.
Dopisnik pravi tudi, da sem dregnil ob našega deželnega poslanca, kar pa ni res; zavrnil sem le »Pravicoljuba", ki je tako človekoljubno dregnil ob naše volilee, da so vdove, penzijonisti in »te krumpasti". Seveda, te se že sme blatiti — ti so nekaj drugega!
Kakor se vidi, ni dopisniku všeč. da sera pohvalil njegovo in njegovih tovarišev veliko spretnost računanja s pomočjo turšič-nega zrnja. Pravi, da sem se branil izvolitvi odseka, ki bi pregledal račune, zadevajoče razdelitev občinskih zemljišč. Prijatelj, ali te spomin zapušča, ali pa me vedoma obre-kuješl Se-li ne spominjaš več, da ste (posebno nekoji takratni obč. svetovalci) pregledovali in študirali dotične račune nič manj { kot v treh sejah, namreč 31. marca, 4. in 6. aprila I. 1901. in še niste toliko dognali, da bi vedeli, kako se računi sestavljajo. In ko niste v vseh treh sejah mogli ničesar dognati, ste šele zahteval: rač. odsek. Ne veš li več, da sem jaz sam že pri prvi seji zahteval, naj se pokliče dež. računarja, a ne na občinske, ampak po krivdi na moje ali pa tvoje stroške, — tega pa si se vstrašil. Sicer pa sem ti v tem ozira še sedaj na razpolago. Toliko dopisniku!
Še enkrat povdarjam, da sera po dokončanih volitvah želel in delal na to, da se, stranke pomirijo in da se ne neti po potreb-
nem prepirov po gostilnah ali pa še celo po listih. Radi tega tudi ni bilo od strani naše stranke (in nekaj časa tudi ne od nasprotne) v nobenem listu niti omenjeno, da so se vršile pri nas občinske volitve, karao-H kdo da je zmagal. Ko sem že menil, da so volitve in nasprotstva že skoraj pozabljena, začutil j je .Pravicoljub* potrebo, podnetiti ugasujoCa nasprotstva ter dal v .Prim. L." duška svoji jezici nad zgubljeno zmago s tem, da je v prvi vrsti mene napadel. Jasno je, da temu nisem mogel molčati — odgovoril sem mu v .Soči* — a glejte Čudo! To ni bilo po volji nekomu, katerega ta zadeva prav nič ne briga. Vsa moja polemika s .Pravicoljubora* ni dotičnika prav nič zadevala, in vendar se je moral tudi on oglasiti in to na prostoru, odkoder bi se moralo glasiti: »Mir med vami". Ko me je .Pravicoljub« v .Prim. L." napadel, je dotični gospod molčal, torej odobraval, da se še nadalje neti prepir in sovraštvo v občini, namesto da bi to izzivanje obsojal, če se je že hotel vtikati v to zadevo ; ko sem pa jaz zavrnil .Pravicoljuba" v .Soči", bil je ogenj v streh«, Groraelo je po že znanem napevu: Si li še katoliki kristjan, ko fiitaš in podpiral prepovedane liste, in ni dosti to, celo dopisuješ v take liste... i. t. d. Krščanska pravičnost kje si? Ti Be-njaminček, le izzivaj, saj zato imaš na razpolago »Pr. List" in njegove bratce, ti pa napredna in nepokorna ovčica: kuco! Ha, ha, — takih časov si želite; ne bo nič!
Kaj pa je prečastni s tem gromenjem nameraval ? Troje je mogoče:
1.  morda me je hotel s tem v njegovem zmislu poboljšati, v tem slučaju mu svetujem, naj se preveč ne razburja,
2.  če me je hotel ustrašiti, mu povem, da nisem plašljiv,
3.  ako je pa s tem le svojo dolgo zadržano jezico izlil, radi grdega poraza pri volitvah, ni bilo to lepo od njega, posebno — ker ni bilo na pravem mestu I
J. G.
Iz SorodenJ. — Odkar je bila klerikalna banda na podlagi rekurza vržena v mlako, je vsa iz sebe. Ni ga miru več. Pa tudi nekaj tožeb se jo že nabralo. A. T. je tožil Š. T., ker mu je rekel, da je zmoten, on in še kdor je podpisal rekurz. Radi ža-Ijenja časti je dobil 2 dni zapora in 10 K troškov mora plačati. A. L., J. P., A. T. in J. M. so ga spravili v zapore pri kapucinih, ker so ga Sunlali in hujskali, naj gre proti A. T. — M. J. pa je dobil 3 dai zapora in 50 K denarja mo .ačati radi razžaljenja Velič.
Beležiti moramo še to-le: J. T. je A. T. v Sovodnjah v nedeljo 19. t. m. v županovi krčmi ranil pod desnim očesom in na strani z udarci z zaprtim nožem. K sreči da mu ni zadal še hujših ran. Šlo je radi vina, katero je naročil oni drugi, hotel pa, da plača A. T. Ko ga je ta vprašal, zakaj da bi moral plačati on, je kar skočil nanj pa ga začel suvati z nožem.
V naši občini so klerikalci popolnoma zdivjali. Nikdo ni več varen pred njimi. Na-prednjaki se obnašajo povsem dostojno, le klerikalna banda divja ter ne more mirovati. Pa jim že uhladimo kri...
Domače ta rum novice.
Goriški Slovenci!
VdeležUe se mnogoštevilno vsesokol-ske slavnosti v Ljub'jani,?ki bo največja, kar jih je bilo kedaj na Slovenskem ali celo na slovanskem jugu.
K posebnemu vlaka, ki ga priredi „Go-riški Sokol", se je prijaviti s kavcijo kron 670 za III. in kron 10*30 za H. razred.
On«, ki se nameravajo voziti z drugimi vlaki, prosimo, da aa udeleže a sokolsklm vlakom, kar se nam alcar najbrza na posreči dobiti 300 od ialaznlcnaga vodstva zahtevanih vdalažnlkov, In bi moral poaobnl vlak vslad tega Izostali I — Vrhu tega gra tu za impozantan nastop goriških Slovencev 1
Konocletni izpit učencev glasbene šole .pevskega in glasbenega društva* se bo vršil dne 29. t. m. ob 9'/» dopoldne v prostorih »Slovenske Čitalnice* v Gorici. Program obsega razne točke na gosli in klavir kakor razvidno spodaj. Stariši gojencev, poil-piratelji in člani društva, siavno občinstvo in ljubitelji glasbe so najuljudneje vableni, da se udeleže tega izpila mnogoštevilno.
Vspored koneeletuega lepila učencev »pevskega in glasbenega društva*:
1.   P. Schubert: »Otroška koračnica", za klavir na 4 roke, Ana in Helena Jerkič.
2.  I. D on t: a) Allegretto, b) Andante, c) Andante religioso, d) Allegro moderato, svira zbor majhnih goslistov.
3.   Low: »Spominski list*, Franke: »Vspavanka", za klavir na 4 roke, Marica Bajec z učiteljem.
4.  Za gosli s spremljevanjem klavirja: M. Hauptmann: Sonatina, Vida in Milena Kra-Sevec, G. F. Handel: L'rgo, Henrik Kodrin, M. Hauptmann: Romanze, Anton Ntffat, spren*?U učitelj.
5.  Za klavir: P. I. Čajkovskij: »Stara francoska pesem-, Antonija Jerkič, Oesten: »Na saneh', Milena Kraševec.
6.  I. IIaydn: »Avstrijska himna*, svira zbor majnih goslistov; pri glasovir]u — E. Benigar in B. Volarič.
7.  F. Schubert: »Vspavanka*, za klavir na 4 roke, Ana in Antonja Jerkič. F, Skroup:
(Dalje v prilogi.)
Bila je hči gospoda Mevela, starega Islandca, ki si je bil opomogel z drznimi podjetji na morju, morda tudi nekoliko po nepošteni poti.
Ta lepa sobica, kjer se je pisalo sedaj pismo, je bila njena: popolnoma nova, po mestno narejena posteljica z mušlinastim, čipkasto obrobljenim preginja-lom; kar je bilo nepravilnosti na debelih stenah, b^ jih zakrivale svetlobarvne papirnate tapete. Debeli stebri na stropu, ki so pričali o starosti poslopja, so bili belo pobarvani; — skratka, bila je to hiša boljših, premožnejših meščanov. Okna so gledala na veliki, starinski trg, kjer so se vršili paimpolski semnji.
—  Ali sva sedaj končali, mati? Mu nimate ničesar več povedati?
—  Ne, hčerka, pristavi samo še moj pozdrav za mladega Gaosa.
Mladega Goasa !... drugače imenovanega Jana... Lepa ponosna deklica je zardela, ko je pisala njegovo ime.
Ko je napisala s spretno roko pozdrav na rob pisma, se je dvignila ter pogledala proti oknu, kakor bi gledala tam na trgu nekaj posebno zanimivega.
Bila je visoke postave lepih, elegantnih oblik kakor kaka dama v tesnem modrcu brez vsakih gub. Vkljub svoji avbi je bila videti čisto kakor kaka gospodična. Njene roke, ki sicer niso bile tako čudovito majčkene in ozke, kar velja konvencijonelno za največjo lepoto, so bile fine, bele, ker nikdar se še niso| dotaknile težjega dela.                                                j
Res, v prvi mladosti je brodila naša mala »Gaud« | bosonoga po vodi; takrat že ni imela več matere in ostajala je skoro zanemarjena doma, dočim je oče ribaril na daljnem Islandu; lepa, rdeča, razmršena, svojegiavna in trmasta, se je krepko razvijala v zdravem, ostrem morskem zraku ob la Manehu. V tistih
časih je preživela cela poletja pri tej stari Moanki, katera jej je izročala malega Silvestra v varstvo, dočim je sama iskala zaslužka pri paimpolskih meščanih.
Ljubila je svojega varovančka kakor ljubi mlada mati svoje dete, dasi je bila komaj poldrugo leto starejša od njega; bil je v isti meri rjav, kakor je bila ona bela, v isti meri pohleven in miren, kakor je bila Gaud živahna in poredna.
Spominjala se je še tega mladega življenja, in ne bogastvo ne mestno življenje ni izbrisalo v dekličji duši mladostnih vtisov: ostali so jej kot daljne sanje neomejene svobode, kot nejasna slika iz neke skrivnostne dobe, ko je bil zaliv širji, ko so bili bregovi še mogočnejši, gigantski...
Ko je bila še zelo mlada, kakih pet ali šest let, je njen oče obogatel. Začel je bil prekupčevati s pomorskim blagom in si tako opomogel; takrat je jw vedel svojo hčerko v Saint-Brieuc in pozneje v Pariz. — In tako je vzrastla iz male Gaud »Gospica Marjetica«, velika, postavna, resna. Bila je še vedno kolikor toliko sama sebi prepuščena, seveda v drugačnih okoliščinah nego na bretonskih bregovih, in tako se je zgodilo, da je ohranila tudi pozneje svojo samovoljno naravo, ki jo je kazala že kot dete. Ker je vedela o življenju, se jej je bilo odkrilo slučajno, ne da bi dobila o vsem. jasno sodbo; toda neka prirojena} stroga dostojnost jo je bila obvarovala. Od časa do časa se je vedla drzno ter govorila ljudem v obraz stvari, ki so jih presenečale, in svojega lepega, jasnega očesa ni vselej povesila pred pogledi mladenčev; — toda bila je poštena, tako poštena, da so mladi ljudje takoj vedeli, kako malo so jej mar; videli so, da imajo pred seboj pametno deklico, katere srce je bilo še tako sveže kakor je bila sveža cela njena postava.
V teh velikih mestih se je bolj izpremenila njena vnanjost nego pa ona sama. Dasi je še vedno nosila avbo, od katere se Bretonke le težko ločijo, je vendar hitro premenila vso nošo. Postava nekdanje majhne ribiške deklice se je začela razvijati, njeno lepo telesce, vzklilo sredi zdravih morskih vetrov, je začelo dobivati polne oblike, toda bilo je vitko, kajti nosila je vodno tesne modrce.
Vsako leto se je vračala z očetom v Bretanijo, — samo po letu, kakor letoviščniki, — oživljala nekaj dnij stare spomine in cula zopet svoje nekdanje ime Gaud (kar se pravi bretonski Marjetica); rada bi bila enkrat videla tiste »Islandce«, o katerih je toliko govorilo, katerih ni bilo nikdar tu in od katerih je vsako loto ta ali oni zmanjkal; ko je vedno toliko slišala o tem Islandu, se ji je zdel nazadnje kakor daljno, strahovito žrelo — in tam je bil sedaj on, katerega je 'jubila...
In nekega lepega dne sta prišla z očetom za vedno v Paimpol; oče se je bil naveličal dosedanjega življenja ter sklenil se naseliti stalno in živeti kot meščan na paimpolskera trgu.
Dobra babica, ubožna, toda Čedno napravljena, se je odpravljala na pot proti domu ter se hitela zahvaljevati : pismo je bilo končano in zapečačeno. Stanovala je precej daleč, v ploubazlaneškem okraju, v majhni nabrežni vasici, še vedno v isti koči, v kateri je bila rojena, v kater? je negovala svoje sinove in svoje vnuke.
Ko je stopala tako po mestu, jo je sreSavalo mnogo ljudij, ki so jo pozdravljali: bila je jedna najstarejših žensk v okraju, zadnja potomka hrabre, spoštovane rodbine.
Njena izvenredna snažnost in redoljubnost je povzročila, da je bila videti skoro dobro oblečena, dasi
Priloga „Soee" «. 51 i dne 25. junija 1904.
»Kje dom je moj ?«, za klavir na 2 roki, Bogomila Volarič.
8.  R. Schuraann: »Nokturno*, Cb. de Beriot: »Dve melodije«, a) AHegretto, b) An-dante grazioso, na gosli igra Raoul Coen, na glasovirju spremlja učitelj.
9.  L. v. Beethoven: »Spominski list*, za klavir, France Cigoj, F. Schubert: »Marche heroique«, za klavir na 4" roke,' Evgehija Benigar in B. VolariC.
tO. F. Mazas; Duet za gosli op. 61. št. 4.: a) AUegro non troppo, b) Andante so-stenuto, c) Rondo, igra Raoul Coen z učiteljem.                                            '   "'*""
Klavir: razred g. E. Eomela. — Gosli: razred g. 1. Mtchla,
Ztčetek toCno ob 9'/» dopoldne.
VojaSke InSpekelJe. — V četrtek zvečer je prišel v Gorico iz Gradca generalma-jor B, pl. Bildass, ki je pregledal urade po-veljnistva na stražišču ter vojaško oskrbovalno skladiiCe. — Feldmarlallajtnant Rob. pl. Chavetme je priiel v Gorico tudi v Četrtek zvečer, pregledat tukajšnji pešpolk,
MoŽkl In ženski zbor »Pevskega In glasbenega društva* v Gorici priredila 26 t. m, na vrtu pri »Jelenu* pevski večer z vojaško godbo Peli se bodo izbrani možki in mešani zbori, tudi nekateri z zadnjega koncerta; program bo na mizah. — Pricetek ob 8Vt uri zvečer, vstopnina 50 vin.; posebna vabila se ne razpošiljajo. Za slučaj slabega vremena se vrši pevski veCer SS9. t, j m. istotam. Društveniki in prijatelji petja se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi.
Odbor.
Dva koncertu  v naših hotelih. —
Jutri, v nedeljo, predpoldne bo običajni matinee koncert na vrlu hotela »pri zlatem jelenu*. — Ti koncerti so prav priljubljeni. Občinstva je vedno polno.
Jutri večer pa bo v istih prostorih pevski ve^er obeh zborov »Pevskega in glasbenega društva*. Kdor more, naj se udeleži te lepe domače veselice, ki dokazuje naš napredek v goriškem mestu.
Stanovanja v   »Trgovskem  domu*.
¦— V »Trgovskem domu* je tudi 6 zasebnih stanovanj. Nekatera so že naprej oddana, druga pa so Še prosta. — Vsled zagotovila stavbenega vodstva bodo stanovanja dogotov-tjena do konca septembra, da jih stranke s 1. oktobrom že lahko sprejmejo. —• Stano-novanja imajo vsa kopalne sobe in postranske prostore, po zimi dobe gorkoto po želji stanovalcev iz centralne naprave (kakor v justiCni palači), razsvecava električna.
Kdor bi nameraval kako stanovanje vzeli, naj si prej ogleda na licu mesta ob delavnikih do 6. zveCer.
Hotel ,prl liatem jelena*. — Kmalu začne voziti na kolodvor nov omnibus, kateri bo vozil  par krasnih črnih konj, ona
ista, ki sta vzbujala občudovanje v ekvipaži j znane aristokratske rodbine. — Opozarjamo na ta omnibus rojake. — V hotelu je blizu 40 krasnih sob za ptujce.
Sodnim prlstavom v Sežani je imenovan dr. Oskar Cumar, komisar c. kr. državne železnice, ki je poprej služil v sod-nijski stroki.
se Se nekoliko pomirimo*! — Oglasil se je zopet v, Ed." neki goriški akademik. Sledimo kafr po vrsti njegovim mislim in izvajanjem. Kmalu s početka pravi, kakor da stoji na-rodno-napredna stranka na tem stališču, da se*ne sme storiti niC za »Š. dom*, ker se nahaja v rokah somišljenikov ene stranke (klerikalne se boji reci!), kakor velja načelo za klerikalce, da ne smejo storiti niC za »Pevsko in glasbeno društvo* ali za druga društva, ki se nahajajo v rokah somišljenikov narodno-napredne stranke. Pri klerikalcih res velja načelo, da se ne sme storiti nič za nikako napredno društvo. Le pomislimo malo, kaj vse je počel Mrcina po »Gorici* z omenj. društvom; snesti je hotel društvo, slov. profesorji so prepovedali dijakom pohajanje glasbene šole, osobje ,Š. doma* ni smelo več blizu, bojkotirali so društvo na vse naCine — tako so delali po n a C e 1 u celo na tako ostudne načine proti temu društvu. Ne le, da ga niso nič podpirali, storili so celo vse mogoCe, da bi se kolikor mogoč® malo učencev in odraslih deležilo pouka v tej šoli l Kar je v naprednih rokah, s tem proč — to je njihovo geslo, po tem se držijo. Mi pa nismo nikdar stali na tem stališču, da se ne sme storiti nič za »Š, dom*, ker se nahaja v rokah druge stranke, marveč smo vedno le povdarjali pogibelj, ki mu preti, ker je v strankarskih rokah, in tisočkrat smo že povzdignili glas, naj se dene to tako važno narodovo institucijo na nevtralna tla. To pa delamo za to, ker želimo društvu d o b r o, ker mu želimo podpore od vseh stranij, ker mu želimo obstanka in napredka. Darovi iz vrst nar. nap. slranke niso prenehali kljubu vsemu potiskanju ,Š. d.* v politiko, seveda v taki meri, kakor prej, jih ni bilo. So paC ljudje, ki imajo še pred očmi nekdanji namen »š. doma*, in so drugi, ki vidijo jasno, kam so zabredli s ,Š. d.* — To je ravno tista razlika med nami in klerikalci, da mi hečeno dobro društvu ,Š. d.* ter nasvetujomo vedno le pot do utrjenja društva, dvignenega izven vsakega političnega boja — klerikalci pa hočejo požreti vsa naša društva, pa če so še tako dobra in potrebna. Akademik stoji naj-brže sam pod tem vtisom, kajti ko pravi, da ,se ne sme ničesar storiti za to društvo* — namreč ,Š. d.*, ne omenja naravnost naše stranke, doCim glede klerikalne jasno pove, da je njeno načelo, delati proti vsem društvom, ki so v naprednih rokah. To pribijamo.
Sedaj pa nekaj imenitnega!   Akademik pravi,   da   ,Š.   d.*   je društvo, ki ima
svoja pravil«, v katerih   ni   niti besedice o kakem kierikalizmu*. To pa je resi  »Š. dom* je bil pač ustanovljen takrat, ko Se ni bila moč klerika-lizma tako razvita, kakor je dandanes, takrat je prevladavalo narodno navdušenje, in edi-nole  v   narodne  namene  so  se ustanovili »Slog/  zavodi, ki  so  preSli  pozneje v »S. d.* Akademik hoče s tem reči,,da.«zavod juJ klerikalen. Ne smel bi biti, ali jei Kaj mislite res, da klerikalci, ki so si priredili vse po klerikalnih vzorcih iz Ljubljane, pustijo prav šolo  neklerikalno ? Seveda se piše   a enako po liberalno  in po klerikalno, ali je še drugi pouk v Soli, je duh, ki je objel »Š. d.* — in ta menda vendar ni liberalen! Vse, kar je v klerikalnih rokah, je prikrojeno po njihovo. To  pač vidi vsakdo, kdor ima oči za to, da gleda  in vidi! — Sklicevanje na pravila je tu naravnost smešno, kakor je smešno oporekanje, da »Š. d.* ni politična postojanka klerikalne stranke. Kaj je oni akademik edini tujec v Jeruzalemu, da  ni Cul v zadnjih   letih  po   .Gorici« in drugodi, kako  so se bahali, da  je ,Š. d.* * I edino njihov in nikogar drugega, da je last njihove stranke? Ali  ne ve, kaj vse so na-gromadili tam, kaj vse utaborili? Saj smo o tem že vendar dosti govorili in dosti že žigosali zlorabo od prvega početka!  —   Ako so »Adr.* res tako idealni, potem bi morali ubrati drugo pot, ter zajedno z nami zahtevati, da naj ostane   »Š. d.*  le šolsko društvo, v nepristranskih rokah, izven boju-jočih se strank.  »Š. dom*   bodi last, bodi delavne torišče vsega naroda 1 Narobe svet pa je, ako piše akademik: »Ko bodo vsi gor. Slovenci podpirali  »Š. d.*, potem izgine iz tistega tudi vse, kar bi le količkaj dišalo po politiki*. — Ali ne ve, da klerikalci nočejo nič slišati o tem, da bi izpustili »Š. d." iz svojih  krempljev? Ako  bi  bili naprednjaki tako  »drzni*,  da  bi  skušali  izvesti to, kar trd: akademik okoli »Nar. kolka*, ako bi z naravno tekmovalno silo prisilili  »Š. d." na nevtralna tla, tedaj se zgodi gotovo to, da ne le v  zakristiji Stoln* cerkve (kakor že), ampak po  vseh zakristijah bo Cul Bog prisego: Za »Š. d.*   niti vinarja l In takrat bi imeli naprednjaki cel »Š. d.* na svojih ledjih, iz klerikalnih vrst bi ne prišlo niti vinarja, dočim je zdaj iz naprednih morda več nego iz klerikalnih I Zuto, ker poznamo klerikalce, bi si dobro premislili, predno bi začeli tako akcijo.   Mi   hočemo   imeti  zavod   izven strank, vzvišen, fcb splošni podpori  od vseh stranij. Vsak   »naskok*  bi le škodoval. — Le dobre volje je treba od strani sedanjega vodstva, pa se takoj lahko vstvarijo razmere, ko bo »Š. d.* sijajno vspeval.  Saj smo  govorili  že dusti. če pa ostanemo pri tem. kakor je, ne bo pravega vspeha, in vse gre le v klerikalne namene. Klerikalne namene in trdnjave podpirati pa so poklicani le klerikalci. — Dosti I
DomaČa obrt.  — Doznajemo, da se je jako   pomnožilo   delo   v   Jochmannovem
mlinu v Ajdovščini, ker to moko ljudje čedalje bolj zahtevajo. — Gosp. J. Rovan v RabatiSču je povzdignil goriško zalogo že na jako visoko stopnjo.
Med Trstom in postajami Vipavske železnice so se uvedle direktne vozne karte, katerih poprej ui bilo, marveč se je moralo za Vipavsko železnico kupiti v Gorici posebno karto. Istotako se dobi direktne vozne karte tudi v obratu z Vipavske železnice do Trsta.
Kako naj gredo primorski mladeniči na Brezje? — »Primorski list« je napisal velik poziv na primorske mladeniče, naj *r^_na_^raje^ne^._Jalija_t_|._na_shod_ »vseh mladeničev slov. pokrajin*. — Da bi jih bilo več, vabi tudi može, ,da se vzradu-jejo ob pogledu nadebudnih mladih bojevnikov za krščanski preporod milega slovenskega naroda«. Jako ginljivo in milo!.,. »Prim. list* pravi, da ima o d n e k o d vesti, namreč iz Primorske, da se pripravljajo za udeležbo na shodu. Bog ve, kje je ta -.nekod ?• Nam se zdi, da če bi vedel »Prismojenec* za ta nekod, bi ga hitro razbobnal ter post* vil mladeniče v tam »nekod* za vzgled. Ali ker ne pove, kje je ta nekod, je jasno, da si je »Primojenec* to izmislil.
Pa kako naj gredo na božjo pot na Brezje 1 Čujte, kaj pravi: »Res je Brezje precej daleč; pa kaj to de. krepkim mladeničem, če deloma peš, deloma po železnici s hlebom kruha in kosom suhe svinjine v malhi romajo k sestanku pri Marijinem svetišču«... To bi bila lepa karavana z malhami, polnimi suhega kruha in suhe svinjine, ki bi se peljala nekaj časa po železnici, nekaj časa pa hodila pes, »Prismojenec* odsvetuje vsako potrato, ter pravi, da že velja oddati par kron za tak shod. Par kron? Bo premalo. Potem bo težko kaj z vožnjo po železnici, marveč bi bilo treba hoditi le en čas peš en čas pa »k nogam* na Brezje.
Kmetje imajo polno dela po vinogradih in njivah, ali sedaj kar nakrat naj »raj-žajo" mladeniči na dalnje Brezje ter zapustijo domače potrebno delo 1 To se pravi naravnost Škodovati kmetijstvu. Na Brezjah nimajo naši kmetski mladeniči prav nič iskati, kajti k spovedi in obhajilu gredo lahko doma, tistih neumnih pridig, a katerimi obkladajo ljudi ob takih prilikah, ko zabavljajo liberalcem, je pa tako že vsak sit.
Vsega siti popje so si izmislili romanje mladeničev na Brezje za to, da se bodo potem bahali, češ, vse je naSe, vse gre za nami, samo migniti je treba s prstom!
Nič koristnega jih ne čaka gori, in če govorijo klerikalci o čistosti in varčnosti pa o lepem, rednem življenju, je to grda laž in sleparija, kajti ni večjih nečistnikov od klerikalcev, zapravljivcev in pijancev, do katerih nečednostij jih navajajo zlasti  po svoji »or-
se je njena stara, zakrpana obleka komaj Še skupaj držala. Rjav« ruta, ki jo jo imela ovito krog vratu, na katero so padali že Šestdeset let vozli njene avbe — to je bil njen poročni šal» ki je bil prvotno modro-barven, ob ženitvi njenega sina Petra pa rjavo prebarvan. Od tedaj ga je nosila samo ob nedeljah, in bil je še vedno čeden.
Kadar je hodila, se je držala le vedno pokoncu; in vkljub svoji nekoliko prešpičasti bradi se je morala zdeti Človeku še vedno lepa s svojimi blagimi očmi in svojim finim profilom.
Spoštovali so jo zelo; kdor jo je le srečal, vsak jo je pozdravil.
Na potu je morala srečati tudi svojega nekdanjega čestilea, osemdesetietnega starca, po stanu mizarja; r aj je ostajal večinoma doma, dočim so bili njegovi sinovi v mizarskih delavnicah. — Nikdar ni mogel pozabiti, da ga ni hotela niti prvič niti drugič poročiti; toda s starostjo se je izpremenila ljubezen v neko smešno sovraštvo, pol iz prijaznosti pol iz zlob-nosti, in vselej jo je ogovoril, da jo podraži:
—  No, lepa soseda, kdaj pa pridem k vam »vzet mero« ?
Zahvalila se jo in odklonila, češ da se ni še odloČila za naročbo. V resnici je mislil ta starec v svoji nekoliko robati Šali čisto posebno obleko, namreč mrtvaško krsto, ki je zadnja na tem svetu in s katero se vse neha...
—  Torej drugikrat, kadar vam drago; samo ne ženirajte se povedati, saj veste...
Že večkrat si je bil dovolil starec to Šalo; toda danes se je le s težavo nasmejala: čutila se je utrujeno, ubito od tega nap^nega življenja, in mislila je na svojega dragega vnuka, poslednjega,  ki ga je še
imela, in Še ta bo moral obleči cb vrnitvi z Islanda, vojaško suknjo. - Pet dolgih loti... Morda bo moral, na Kitajsko, v vojno !... Bo li Še živela, ko se povrne?i — Tesnoba se je je polastila, ko je mislila na to... Ne, nič več ni bila tako vesela, kakor se je zdelo] poprej, uboga starica, celo telo jej je vstrepetalo, I kakor bi hotela zaplakati.
Torej je bilo vendar možno, bilo je vendar res, da jej ugrabijo še tega zadnjega vnuka !... Oh ! morda bo morala umreti sama in zapuščena, ne da bi ga zopet videla... Pač so storili nekateri znani gospodje iz Paimpola potrebne korake, da bi oprostili Silvestra vojaške dolžnosti, ker je bil jedina opora stare onemogle babice. Toda bilo je brezuspešno. Zakrivil je bil to Silvestrov starejši brat Jean, ki je pobegnil od vojakov. V družini se ni več govorilo o njem, toda živel je Še tam nekje v Ameriki. Zaradi njega so odbili starki prošnjo; tudi majhne pokfjnine, kakršno dobivajo stare mornarske vdove, jej niso dali: gospodom se še ni zdela dovolj revna.
Ko je prišla domov, je dolgo molila za vse umrle sinove in vnuke; slednjič je še molila z nekim vročim zaupanjem za mladega Silvestra — in potem je skušala zaspati. Mislila je na mrtvaško krsto, in srce se jej je krčilo, ko se je čutila tako staro sedaj, ko se je morala ločiti od svojega Silvesterčka...
Mlada deklica je obsedela pri oknu, gledala rumene žarke zahajajočega solnca, ki so padali na sive zidove, in strmela za Črnimi lastovicami, ki so letale pod večernim nebom. V teh dolgih majniških večerih je bilo v Paimpolu vse tiho, eel6 ob nedeljah; samo mlade deklice, ki so bile sedaj same, zapuščene, so se izprehajale po dve in dve, po tri in tri, ter sanjale o lepih Islandcih...
»... Pozdravi mi mladega Gaosa...« Zmedlo jo je to ime, ko ga. je pisala, in sedaj jej ni hotelo iz spomina.
Mnogo večerov je presedela tako ob oknu, kakor kaka gospodična. Njen oče ni maral, da bi se izpre-hajala z drugimi deklicami njene starosti, ki so bile nekdaj njene tovarišice. In potem, ko se je vrnil iz kavarne, s pipo v ustih, v družbi kakega starega mornarja, tovariša izza nekdanjih dnij, potem ga je obšla posebna radovoljnost, če je videl svojo hčerko sedečo visoko ob oknu, sredi cvetočih rož, v tej lepi hiši.
Mladi Gaos!... Nehote se je obrnila tja v ono stran proti morju, ki ga sicer ni bilo več videti, pač se je pa culo njegovo šumenje čisto blizu, na koncu onih ozkih ulic, po katerih so prihajali mornarji v mesto. In vedno je morala misliti na to brezkončno ravan, vedno očarujočo, zahtevajoč© vedno novih žriev; — misli so se jej ustavile tam daleč, daleč, na severnih morjih, kjer je plula »Marija, kapitan Guermeur«.
Kako čuden človek, ta mladi Gaos!... Približal se jej je bil tako nenadno, tako drzno in tako ljubeznivo, in sedaj se je izogiblje, plah, nedosežen...
In potem je dolgo sanjala in se spominjala, kako se je vrnila preteklo leto v Bretanijo.
Mrzlega decemberskega jutra ju je pripeljal vlak iz Pariza, njo in očeti. Ustavil se je v Guingampu, ko je še ležal nad hišami polmrak, meglen, bledikast, mrzel, pomešan s črno temo. Tedaj jo je ol lo neznano čir Jtvo: tega starega, majhnega mesteca, ki ga je bila vajena videti samo po letu, ni več poznala: čutila je, kako se je hipoma pogreznila v spomine, -spomine na davno minule čase. Ta molk v primeri s Parizom! To tiho, mirno življenje med ljudmi z dru-
ganizaciji* in po katoliških društvih, prištete .Marijine družbe*.
Nič nimajo iskati gori, zato naj ostanejo lepo doma pri delu. To bc Bogu in domu ljubi in res koristno. Kadar bodo pa sami gospodarji ter si kaj prislužijo, potem pa jim vsak rad privošči zasluženo razvedrilo, kakor jim tudi tako pač ni nihče nasproten, če se povesele in razvedrijo po težkem delu. Ali to treba da je pametno in umestno — ne pa hoja na Brezje na ljubo par ljubljanskim hujskačem v črni suknji, ki hočejo imeti Boga in ljudi "za norca! — Zato odsvetujemo vsako udeležbo pri tem shodu na Brezjah. Nijeden naj ne gre, marveč najrajši lepo duma jedo ,hleb kruha" pa .suho svinjino", z malho pa v kot in kronice v žep!
Kdo je judofll t — Strašno se repen-čita oba farovška lista, ker nismo hoteli takoj poročati o grdih rečeh, katere je zakrivil dr. Luzzatto, marveč smo malce počakali, da se je potrdila resnica. Radi tega nam očitajo celo judofilstvo! — Smešni komedi-jantje, ki ne vedo nič drugega nego čeuče, katere poberejo na ulici. Ker jim je le do Škandalov, ker se ti časnikarski šakali zaganjajo najrajši v čast svojega bližnjega ter jim je prešlo v meso in kri sumničenje in' obrekovanje, seveda planejo po vsaki reči ter jo vtaknejo hitro v svoje liste za časti-krajo in podle laži. — Ce kdo drugi postopa pametneje ter se ravna po položaju, kakor baš je, ter je tudi točno informiran o situaciji, tedaj vedno zarjovejo nad njim klerikalni subjekti. Tega smo že navajeni. — — O begu dr. L. smo bili mi dobro obveščeni, vedeli pa smo tudi, do kedaj je veljal za človeka neznanega bivališča, in vedeli tudi, kako so ga skušali rešiti. Če so ga le dobili njegovi soverniki do nekega dne, je bil resen — in kako vlogo bi bila igrala potem
farovška lista?------Tudi »Gazzett.,« ki pač
nima vzroka, prizanašati Luzzattu, je čakal ter potem še le spregovoril, ko je bilo do-gnano, kako in kaj je ž njim ter da je ušel na Krf. — Seveda .Gorica" in »Prismo-jenec" ne vesta nič, ne prideta do nikakih dobrih informacij pa časnikarske poštenosti ne poznata.
Ker so naši klerikalci sami judofili, no, potem je umevno, da očitajo to drugim. Rečem ti, da mi ne porečeš! — — Saj je znano, da so zbrali v znani pravdi A. Ga-brščeka proti »Gorici* zvijačnega bratranca pobeglega Luzzatta Rajmonda za svojega pravnega zastopnika, dr. Gregorčič in drugi »možje* so imeli ž njim opetovano konference proti Gabrščeku, in celo bojkot, ki se je vporabil v svetem narodnem boju proti nasprotnikom, je moral privleči jud na željo klerikalcev na dan proti Gabrščeku. Intimno so zvezani ž njim, njihova desna roka je jud v političnem boju, in z dr. Susteršičem, ki mu odstopa zastopstva, sta debela prijatelja. V sodni dvorani je jud prosljavljal sorodnika sv. Doba z „egregio srgnor collega." —
Potem pa govorijo o judofilstvu drugih, ki nimajo nikakega stika z judi! Tako morejo delati le podle, propadle duše.
Kar se tiče vesti o politikujočih duhovnikih in drugih klerikalcih, češ, da lu ne čakamo, da se resnica potrdi, omenjamo, da jih pišejo ali sporočajo možje iz ljudstva, častitljivi možje in mladeniči, ki govorijo resnico in nič drugega nego že dognano resnico. Kaj je treba tu čakati! O popravkih pa je najlepše, da lepo molčijo. Ti popravki niso drugega nego kup lažij, to smo že stokrat dokazali. Najklasičnejši dokaz, kako se more lagati s popravkom, je podal dr. Pavlica, ki je popravljal tako: Ni res, da se je to zgodilo, ampak res je, da se je to zgodilo! Kdo more tem ljudem še kaj verjeti?*
vabilo na Clrll-Metodovo veselico, katero priredi bralno in pevsko društvo »Ipava" v Mirnu (pod Gradom) v nedeljo dne 3, julija 1904. na dvorišču g. M. Faga-nelija. Vspored: 1. Pozdravni govor. 2. »Mladi vojaki", koračnic«, igra vojaški orkester. 3. »Ciril-Metodova himna", poje možki zbor. 4. Zit: »Gozdna rožica", valjček, igra vojaški orkester. 5. »Moj dom", (novi akordi), poje možki zbor. 6. Reinhardt: Pesem iz operete; »Sladka devojka", igra vojaški orkester. 7. »Zriasko-Frankopanka*, poje možki zbor. 8. Zajec: Kor iz drame: ,Zriny", igra vojaški orkester. 9. V »Cvetice«, dvo-spev s spremljevaujem orkestra. 10. Kouzak: »Venec velike dunajske ljudske godbe", igra vojaški orkester. 11. Igra: »Telegram«, veseloigre v enem dejanju. Po končani igri ples. Začetek točno ob 4. uri popoludne, Svirala bode vojaška godba. Vstopnina: Za neude k veselici 40 vin., k plesu venček 6 komadov 1 K. — Sedeži: I. prostor 2 K, II. prostor 80 vin., III. prostor 40 vin. Opazka: Radodarni doneski se hvaležno sprejmejo. Udje so k veselici in k plesu vstopnine prosti. V slučaju deževnega vremena se vr§i veselica prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Oddelek veter. društva t Kamnjah priredi dne 29. t. m. plesno veselico pri Rebku. Vabijo se na veselico vsa sosedna narodna društva.
V tukajšnje zapore so pripeljali v četrtek pop. 23 letnega Ant. Kovšca, ki je rojen v Trtu pa pristojen nekam na Vipavsko, in Fr. Bubniča iz Trsta, ker sta obtožena javnega nasilstva proti redarjem v Tržiču.
* Dr. Urazladlo Luzzatto se nahaja na Krfu. Vsaj tako je sporočila te dni v Gorico tudi višja sodnija v Trstu. Tam ga je videl neki tržaški trgovec pa ga malce začuden vprašal, kaj dela tam, ker ni še nič vedel, kaj je storil. Graziadio je odgovoril, da se nahaja tam po opravkih. Ko se je vrnil trgovec domov, je izvedel, kakšni so ti opravki.
Na Krfu živi tudi tržaški odvetnik dr. Angeli, ki je ušel iz Trsta radi storjenih svinjarij.
Izdana je za dr. L. tiralmca, ki ga natanko  opisuje ter  naroča  izročitev  sodniji.
Sliko njegovo je prhnsel že tudi »Das inte-ressante Blatt*.
Sodni pristav dr. Iv. Dalia Zonca v Pazinu je imenovan namestnikom državnega pravdnika v Rovinju.
O rlcnianjskem cerkvenem vprašanju prinaša »Slov. Narod* tehtne članke, v katerih čitamo marsikaj, česar doslej ni bilo znano. Ker je to vprašanje velevažno, spre* govorimo nekoliko o njem v prihodnji številki.
Telefon v Nabrežtnl, na Proseku In ˇ sv. Križa. — Na poštnih in brzojavnih uradih v Nabrežini, na Proseku in v sv. Križu so odprli z današnjim dnem javne telefonske postaje. — S tem je ustreženo nujni potrebi.
Padel Je z voza 10 letni deček L. Miklus iz Podgore ter se poškodoval na glavi, vsled česar so ga poslali v tukajšnjo bolnišnico.
Pod kolo je prišel z nogo 48 letni voznik Iv. Boštjančič iz Bi!j. Nogo mu je zvilo, vsled česar je moral v bolnišnico.
Pevsko društvo »Zarja* v Bojana vabi na veliki koncert, ki ga priredi v nedeljo dne 26. junija 1904. v prostorih »Narodnega doma" v Barkovljah. Na tem koncertu nastopi prvikrat novo ustanovljeni društveni tamburaški zbor.
Farlan proti Laha. — Med našimi Furlani in Lahi iz kraljestva ne vlada navadno idilično prijateljstvo, marveč le pre-često imajo Furlani za nje le zabavljanje pri rokah in jih obkladajo z ne preveč lepimi naslovi. Tako je te dni v Tržiču ribič Fr. Lugnan iz Gradeža zmerjal agenta Fel, Dri-gani s »porco, sporcacion d*un talian* itd. Hotel ga je celo tepsti. Prišli so redarji, ki so prijeli ribiča, pa odvedli v zapor ter naznanili sodniji.
Kmetsko opekarsko bralno društvo v Bnkovlcl bode imelo dne 26. t. m. ob 4l/i pop. svoje letno zborovanje v društvenih prostorih. Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pred sodnljo sta stala agenta Ant. Kocijančič iz Trušk v Istri, rojen I. 1871., in Avg. Bremic, roj. leta 1854., obtožena goljufije na škodo tvrdki Saunig & Dekleva, katero sta ogljufala za dva stroja, jeden šivalni in drugi za rezanje krme, v vrednosti 350 K. Dobila sta po 5 mesecev trde ječe s postom vsak mesec.
S svečo je sta služkinja K. Hrova-tova pri družini Ongaro iskat v soboto neko odejo. Ker je prišla s svečo preblizu, se je unela odeja, kakor se je prijel ogenj tudi še drugih rečij. K sreči so ogenj hitro pogasili. Škode je 46 K, krite z zavarovanjem.
Srebrno uro z verižico je izgubil nekdo preteklo nedeljo na Plačuti, ko je bila tam »šagra*. — Shranjena je na tukajšnjem re-darstvu.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.
Javen ples v Tomaju prirede tomajski mladeniči dne 29. junija t. 1. na dvorišču g. M. Ucmana. Svirak bode veteranska godba iz Mavhinj. Pričetek ob 1 uri popoldne.
Zopet tri Igre. — V založbi »Goriške tiskarne* so izšle (zbirka »Talija* št. 13., 14. in 15.) zopet tri igrice, enodejanke, ki so primerne »za naše navadne odre. To so : 1. Nemški ne znajo, izdatno popravljena. 2. Raztresene a, le 4 osebe, jako vesela igra, prav primerna za naše male razmere. 3. .Prvi ples", prav elegantna igrica, bolj salonska. — Gena iztisu po 40 v.
Razgled po svetu.
Karol pl. Stremavr. — V starosti 71 let je 22. t. m. popoldne umrl dr. Karel pl. Stremavr. Rojen je bil v Gradcu. Leta 1849. je bil izvoljen v frankobrodski parlament, kjer se je pridružil V3enemški stranki. Načelom stranke je ostal vedno zvest in zlasti Slovenci smo to bridko občutili. L. 1861. je bil Stremavr izvoljen v štajerski dež. zbor in v dež. odbor, leta 1868. pa ga je Giskra poklical v ministrstvo notranjih del. Naučni minister je po3tal v Hasnerjevem ministrstvu in osla! na tem mostu tudi v ministrstvu grofa Potockega. Po Hohenvvartovi epizodi je prišel Stremavr zopet na krmilo in bil v Auerspergovera kabinetu od 1. 1871. do leta 1879. učni minister. V tej dobi je izvršil sicer zaslužno delo, to je reformo konfesijo-nalnih zakonov — žal, da je velik del tega dela ostal samo na papirju. Stremavr je imel nalogo, prepričati cesarja, da se je vsled pro-klamacije papeževe »nezmotljivosti bistvo rimske cerkve izpremenib, in opravil je to nalogo tako dobro, da je vlada odpovedali konkordat. Takrat je po vsi Avtriji zavladalo nepopisno veselje. Slovencem je bil Stremavr v narodnem oziru skrajno sovražen. To je posebno pokazal, ko je po Hohenwartu prišel zopet do oblasti. Tudi slovenske profesorje je Stremavr kruto preganjal in s cinično odkritostjo rekel, da so slovenski profesorji najboljši, kadar so slo milj od svoje domovine. Od l. 1879. se ni Stremavr več udeleževal političnega življenja.
Dr. Ktfrber o enakoprarnofltl. — V skupni izjavi mladočeških državnih in deželnih poslancev iz Češke, Moravske in Šlezije je povedano, da je ministrski predsednik dr. Kčrber rekel, da brez privoljenja Nemcev ne more niti veljavnih zakonov izvrševati, v kolikor isti jamčijo češkemu narodu in drugim nenemškim narodom enakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju. Z drugimi besedami : tudi osnovni državni zakoni so v popolni oblasti Nemcev. Seveda je dr. Korberju skrajno neljubo, da je ta njegova izjava prišla v javnost. Ali je potem čudno, da so se poslanci soglasno izrekli za obstrukcijo proti vladi!
Dunajsko vseučilišče je zopet na skrajno   predrzen  način   poseglo   v  narod-
gega, neznanega sveta, ki hite skozi meglo po svojih I malenkostnih opravkih! Ta stara poslopja iz temnega granita, črna od vlažnosti in nočne teme, ki je še ležala nad njimi, — vse to se jej je zdelo ono jutro, ko še ni ljubila Jana, pusto in žalostno. Pridne gospodinje so že odpirale hišna vrata, in mimogrede se je ozrla zdajpazdaj v te stare hiše, kjer so sedele po ognjiščih zaspane babice, zavite v velike rute, ravnokar zlezle z ležišč. Ko se je malo zdanilo, je stopila v cerkev, da nekoliko pomoli. Kako velika in temna se jej je zdela ta veličastna cerkev s svojim hrapavimi stebri, razjedenimi od starosti, s svojimi vzduhom po zaduhlih kleteh in preperelosti, in kako vse drugačna je bila nego pariške cerkve! V kotu za visokimi stebri je brlela svečica, pred njo je klečala ženska in molila; slaboten sijaj ozkega plamena se je izgubljal trepetajo med visokimi oboki... Začutila je naenkrat, kako jo je obšlo znano, že davno pozabljeno čuvstvo: tista čudna žalost, pomešana z mrzloto, ki jo je občutila kot majhna deklica tedaj, ko. je hodila po zimi k jutranji maši v paimpolsko
Po Parizu se jej ni tožilo, gotovo ne, dasi je bilo tam lepo in zabavno, čutila se je tam preveč na tesnem, kajti v njenih žilah se je pretakala topla kri svobodnih pomorščakov. Čutila se je v Parizu tudi tujo, kakor bi ne bila na svojem mestu: Parižanke so bile tenke čez pas, imele so umetno zaokrožene boke, znale so hoditi na poseben način ter se zibati v okroglih bokih; Gaud je bila preveč pametna, da bi jih bila poskusila kdaj posnemati. Čutila se je v zadregi, ko je hodih* po širokih pariških ulicah v svoji beli avbi, naročeni vsako leto iz Paimpola, in nikakor ni mogla umeti, da se možki ozirajo tako radi za njo; v resnici pa je bila v svoji avbici jako ljubka
Med boljšimi Parižankami jih je bilo pač mnogo, do katerih je čutila naklonjenost in ki bi se bila rada družila ž njimi, toda zdele so se jej nedostopne. In druge, ki bi se bile rade seznanile ž njo, je smatrala za nevredne svoje družbe. In tako je ostala sama, brez prijateljic, navezana samo na družbo svojega očeta, ki je bil mnogokrat zadržan, odsoten. In zato si je želela nazaj v to tuje, osamelo življenje.
In vendar je vplival ono jutro, ko se je vrnila v domovino, pogled na to sivo Bretanijo, zavito v zimske megle, neprijetno na njeno dušo. In misel, da se bo vozila še štiri ali pet ur skozi to mrtvo, zapuščeno deželo proti Paimpolu, jo je tiščala in vznemirjala.
Res sta se vozila onega sivega dne z očetom cel popoldan v starem, škripajočem vozu, odprtem vsem vetrovom; noč je že padala na zemljo, in še vedno sta se vozila skozi zapuščene vasice, med gostim drevjem, od katerega je kapljala vlažna megla v drobnih vodenih krogljicah. Kmalu je bilo treba prižgati na vozu luči, in skoro ni bilo videti ničesar več, — samo dve ozki, zelenkasto svetli črti sta se vlekli kakor bengalična luč na obeh straneh pred konjema; to je bil sijaj slabih svetilk, ki je padal z voza na pot ter osvetljeval goste meje. — Toda od kod naenkrat to sveže zelenje sredi decembra?... Začudila se je ter se sklonila, da bi bolje videla, in potem jej je bilo hipoma vse jasno: to je bilo bodičje, vedno zeleno bo-dičje, ki raste na skalnih morskih bregovih ob ozkih stezah in ki ne porumeni krog Paimpola nikdar. Ob istem času je zavel milejši veter, in zazdelo se jej je, da pozna tudi tega, da prinaša morske vonjave...
- Ko se je bližala vožnja koncu, jo je vzdramila in oživila nova misel:
— Sedaj, sredi zime, sedaj jih bom vendar enkrat videla, lepe islandske ribiče.
Meseca decembra so se morali vrniti vsi, bratje, zaročenci, ljubimci, sorodniki, vsi, o kateri so jej toliko pripovedovale njene {prijateljice, velike in majhne, v dolgih poletnih večerih, ko je bila tu na počitnicah. Ta misel je ni hotela več zapustiti, noge pa so jej zmrzovale, ko jih je držala tako nepremično v vozu...
In potem jih je videla v resnici... in jeden izmed njih jej je sedaj ukral srce...
IV.
Prvikrat ko je videla tega Jana, je bilo drugi dan po njenem prihodu, ko so obhajali Islandci zahvalni dan za srečno vrnitev, v dan 8. decembra, na praznik spočetja Marije, zaščitnice mornarjev. — Bilo je takoj po procesiji; po temnih ulieau so vihrale bele zastave, posute z bršljanom, z zelenimi listovi palm in drugimi zimskimi cvetkami.
Veselje tega dneva, pod žalostnim, oblačnim nebom, je bilo nekoliko razuzdano in divje. Razposajenost brez prave radosti, pol uživanje pol izzivanje, fizična moč in alkohol. In nad vsem težka grožnja, kakor slutnja neizogibne smrti.
Hrupno veselje v Paimpolu; zvonenje zvonov in petje svečenikov. Po krčmah surove, monotone pesmi; stari napevi, uspavajoči mornarje; tihe tožbe, prihajajoče sem od morja ali bog ve od kod, iz globoke noči preteklosti. Po ulicah gruče mornarjev, ©potekajočih se pol iz navade pol vsled popitega alkohola; njihovo oči se obračajo Živahnejše in bolj hrepeneče za lepimi deklicami po tolikem Šasu osamelosti na širnem  morju.
(Dalje pride.)
nostoi in politični boj. Profesorski zbor je izvolil posebno komisijo, v kateri so rene-gatje Filipovih, SrnSka in Bernaeik, in ki naj preišče, če je naredba naucnega ministrstva zastran veljavnosti študij na vseučilišču v Zagrebu zakonita! To je že vrhunec drznosti. Tudi vse nemško Časopisje že tuli v zboru: Ta naredba se mora razveljaviti.
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademlkoT  »Sava"  na Dunaju priredi dne 28 t.  m. ob 1. popoldne "v društveni! prostorih (VIII. Alserstrasse 7.) svoj IV., v tem tečaju zadnji, redni obCni zbor s slede- i Cim  dnevnim  redom:   1.  Citanje zapisnika j zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, j 8.   poročilo  odseka  za  poslovnik, 4. ~Shi- '\ Cajnosti.
Cesar za domafo Industrijo. — Cesar je sprejel te dni kitajskega ministra On-Tai-Canga, ki zapusti Dunaj, v posebni avdijenci. NaroČil je ministru, naj izroči kitajski cesarici in kitajskemu cesarju pozdrave; izrekel mu je tudi svoje zadovoljstvo, ker se Kitajska drži nevtralitete v vojni med Rusijo in Japonsko. Končno pa je porabii to pr';lifco, da je i/Dslaniku priporočil, naj bi Kitajska mislila tudi na avstro-ogrsko industrijo, ako bi potrebovala nove ladje, orožje ali muni-cijo. Cesar je pri tem poudarjal, kako zelo razvito tehniko ima naša industrija, m da je Kitajska lahko zagotovljena, da avstrijske tovarne vsakojaka naroČila iz Kitajske izvrše najbolje in najpopolneje. Cesar je tudi pripomnil, da želi, naj bi se trgovinske raz-sploh med Kitajsko in Avstro-Ogrsko bolje razvile, — To je prvič, da se je cesar tako očitno in goreče zavzel za domaČo industrijo. V proizvajajoči!) krogih so obudile cesarjeve besede veliko veselja in hvaležnosti.
Zastopnika srbskih dijakov v Ljubljani. — V torek sta se pripeljala v Ljub-bljano srbska akademika g. filozof Gliša Eie-zovič in jurist g. Ljubom. NesiC vabit Slovence na jugoslovansko umetniško razstavo in dogovarjat se s slovenskimi akademiki o Času in vsporedu kongresa jugoslovanskega dijastva v Belemgradu. Na kolodvoru ju je pozdravilo slovensko dijaštvo. Ob 2. uri po-poludne so je vršil na Čast gostoma banket v »Narodnem Domu*, na veCer pa je bil Častni veCer gostoma v Svicariji.
Žena sleparfca. — Neka pustolovka je bila znala spraviti v svoje mreže okr. glavarja na Gor. Štajerskem po imenu Hervaj pl. Kirchherg, da jo je poročil. Pozneje se je pokazalo, da je ničvredna ženska, ki je bila že večkrat poroCena, Pri Javnosti na Seme-ringu se je prikazal njen prejšnji mož Lut-zow. Nastal je škandal, odpeljali so jo v zapor — ubogi glavar pa se je te dni vs-trelil z revolverjem.
Car ta ueasakoneke otroke. — Ruski car je izdal ukaz, da oni nezakonski otroci, katerih oCetje padejo v sedanji vojni,
Vpliv filozofije.
— e —
Zamišljen je stopal po svoji sobi.
Poznalo se inu je, da mora biti ner-zoven. Desnica mu je pohtevala vsakih deset sekund preko Ceh, preskoCik meje, katerih ni bilo, in se nastanila za nekaj trenutkov na zreaino-bliščeCom se temenu, kjer so divjale pred leti skrbi in vesele urice ve-tikomestnega življenja liki beuecanske sekire po Krasu, in pokončate one goste gozdove temnorujavih kodrov tako, da niti pogozdovanje iz tovarne Anne Czillag ni moglo poklicati najmanjše koreninice k novemu življenju.
Stopil je k pisalni mizi. Levica je začela brskati po aktih, zapisnikih, zakoniku, Lambrosiju in Mantegazzi, Čemur so stedili kratki izpiski.
In zopet je stopal po sobi. Kaj bi tudi ne bil nervozen ? Jutri, da, jutri nastopi prvič kot zagovornik pred porotniki. Miogo je odvisno od njegovega prvega nastopa, velikanski vpliv ima prvi uspešni zagovor. Ko mu vsaj državni pravnik ne bi preveč kvaril njegovih smelih dedukcij, saj ima pri požigalcih «n znanih lumpih celo oajspretnejši odvetnik *efcko stališče, tem težje pa odvetniški kon-c'pijent, ki nastopa prvič pred porotniki.
Težko stališCe I Kdo je zakrivil v prvi **st», da je pogorel kmetu hlev in senik. Najprej slaba vzgoja obtožencev; doma je vladala revščina, stariši so bili veseli, da so jim pomagali in niso jih pošiljali v šoli. Vaški otroci so jih zasmehovati, ker so bili revni na telesu, zaničevali so jih, podili iz svoje srede, in pri obtožencih se je prviC pojavil srd proti človeški družbi. Brez omike, brez prijateljev, telesno pokvarjeni, navezani sami nase, obožujoc edinega tolaž«telja svojega v onih obupnih urah, narareC alkohol, so prišli v službo k surovemu kmetu. — Delali so kakor živina za mal denar, ko je pa izvedel gospodar, da hodi najmlajši med njimi  za njegovo  najbrhkejšo deklo, jih je
imajo pravico do pokojnine, ako so jih oCetje podpirali, to je, ako si jih priznavali kolikor-toliko za svoje.
KartnzIJanska afera na Francoskem.
— V* komisiji, ki preiskuje to afero, je bil 21. t. m. velik vihar. Neki dan protiministr-ske veČine je imenoval nekega dana manjšine .bandita*. Nastal je pretep. Člani komisijo so se obmetavali s Črnilniki ter se bili s pestmi. Vidi se, da bijejo klerikalci zadnjo obupno bitko, zato so tako surovi. . '-..«'^«8^^SfeUC^I^i.kraUiLroti vojaštvu, temuč menda sploh nimasrce. Te dni ga je prišla v Przemvsl obiskat njegova sestra, oraožena Horvath, ter ga prosila pomoči, ker je v najhujši bedi. General pa je izročil svojo lastno sestro policiji, ki jo je zaprla zaradi beračenja.
Vojna med Rusi in Japonci.
tfeneral Stakelberg.
Generalni poroCnik baron Gregor Kar-lovic pl. Stakelberg, poveljnik 1. siberskega kora, je bil rojen leta 1851. ter prišel kot paže na petrograjski dvor. L*ta 1869. je bil imenovan za kometa prvega reda, 1873. pa za stotnika, Leta 1886, ja postal poveljnik 25. dragonskega polka in štiri leta pozneje transkaspiške kozaške brigade z naslovom generalni major. Leta 1897. je poveljeval 15. konjeniško divizijo ter bil 1901. poveljnik 2. sibirskega vojnega kora. Kot tak se je odlikoval proti kitajskim boksarjem ter postal 1892. poveljnik 1. konjeniškega kora in kmalu nato poveljnik Cet mandžurske armade. Tudi v turški vojski se je odlikoval baron Stakelberg ter bil odlikovan z raznimi redovi.
Baske žene Junakinjo.
»Ruski Invalid" je prinesel Črtico oce-vidca boja na reki Jalu. V prvih vrstah, v Času razjarjenih spopadkov naših z Japonci, so vsi strmeli nad tremi drznimi jezdeci v siv h vojaških plašCih. Ti jezdeci so se pojavljali sedaj tu, sedaj tam z najpotrebnejšimi pripravami za obvezanje ran. Pozneje se je dokazalo, da so (i jezdeci bile Ženske in sicer žene udeležencev boja. To so bile soproge : poveljnika 22. polka, gospa Gromova, Častnika konjsko gornic batarije SCegoljova in nadzornika divizijnega lazarela, Makarova. PlašC prve je bil ves prebit od krogel. Ko so Japonci prišli k lazaretu in so, ne glede na znaf"enje »Krasnega Križa*, streljali po njem in ubili in ranili nekaj konj, ni se ganila s svojega radovoljno izbranega si mesta niti ena teh ruskih junakinj.
Poročilo admirala Skrvdlova.
Brzojavka podadmirala Skrvdlova na carja od 21. t. m. se glasi: Danes se je divizija torpedovk, ki je na moje povelje od-plula dne 15. t, m. pod fregatnim kapitanom Vinogradskim, povrnila v Vladivostok s svoje ekspedicije proti Japonski. Torpedovke so se približale prisianteču E-saši m otoku Hokaido,
zapodil brez usmiljenj?, in priroda jim je postala domovje. Zapiii so svoj prislužek, duh jim je bil omamljen, srce polno srda, jeze in maščevanja in užgali so krutemu kmetu hlev. Hoteli so ga le ostruSsti, toda cgenj se je širil, ognjegasei niso skočili tako hitro v svoje uniforme, in pogorel je hlev. Pravdnik sicer lahko poreCe, zakaj so se skrivali in skrili, zakaj so tajili, toda kr,j, zavrne se ga, da tiči v vsakem človeku n: g b do samoobrambe, posebno pa še pri njih. ki si niso bili v svesti nikakega zloCina. Vsak ni tak značaj, da bi postavil še desno lice. ako ga biješ po levem. Kri je vskipela tudi njim, srd, ki se je kuhal vse življenje, je počakal pravega momenta, izbruhnil je v maščevanje itd.
Tako približno se bi dalo govoriti. To bi že šlo. Še malo razvrstitve, še malo priprave, za pogum še kozarček .konjaka*, in občinstvo mora biti zadovoljno z novopeCe-nim zagovornikom.
Toda, Čakalo ga je še drugo delo, in desnica se je zopet napotila na opolzli Kras njegove glave. Bil je narareC vri narodnjak, podpiral sleherno koristno društvo bodisi gmotno z mesečnimi doneski, bodisi s svojim prvim basom, elegantnim nastopom prijavni telovadbi, ali pa naudušenim slavnost m govorom pri kakem nerodnem slavju. -•' kratka, bil je duša vseh društev, in kot taks* zavzemal tudi najimenitnejša odborniška mesta kot predsednik, podstarosta, reditelj itd.
V istem Času se je moral pripravljati tudi na pozdrav doSlim udeležencem na veliko narodno veselico, ki bi se imela vršiti drugi dan po njegovem nastopu v porotni dvorani. Razna društva so se zglasila, da pridejo že dan prej v mesto. Kdo naj jih pozdravi? Seveda doktor! Rad jevsprejelto nalogo, saj si je sam priznaval v veselih trenutkih, da mu tak pozdrav le koristi, ljudje spoznajo bodočega odvetnika, listi popišejo natanko njegove uspehe pred porotniki, njegove pozdrave, ime njegovo zaslovi po širni deželi in ne bode mu treba iskati
v katere pa radi megle niso mogle priti. Torpedovke sto zaplenile veC trgovskih ladij in eno transportno ladijo. Eno ladijo so pripeljali semkaj. Listine ladij in tovori so pokazali, da je veČina teh trgovinskih ladij vozila ribe in riž v luke Saseho in Siraonoseki. Usmrtitev vohunov.
Pred Port Arturjem so Ru3i obesili dva Japonca in pet Kitajcev. Usmrtitev se je izvršila na način, da so jo lahko "videie" ja-~| ponske Čete. Usmrteni so bili ujeti kakor vohuni; oba Japonca sta bila najbrže inženirska Častnika.
Poročilo Is Vladlrostoka.
.Novoje Vremja« je prejeia brzojavko iz Vladivostoka: Na ladlji »Sadomasu« seje nahajala japonska vojna blagajna z zneskom 2 milijonov jenov v zlatu (10 milijonov kron). Japonci so vrgli blagajno v morje, ko so se bližale" ruske križarke. Trije Častniki ladije »Sadomaru* so bili Angleži. V tem opaža .Novoje Vremja": .Anglija da je lep izgled svoje nevtralnosti."
Iepred Port Arturja.
Namestnik Aleksejev je poslal carju uradno poročilo admirala Vitnefla, v katerem uradno naznanja, da so vse ladje port-arturške eskadre že popolnoma popravljene ter docela sposobne in pripravljene za boj. Iz Tokija se poroča, da so Japonci zajeli neko kHajako ladjo, ki je došla iz Port Artnrja. Moštvo te ladje pripoveduje, da so pred nekaj dnevi dve torpedni uniCevalki in par-nik .Šin-taj-ping* pri vhodu v pristanišče zadeli ob mine in zleteli v zrak. Utonilo je baje 140 oseb. Rusi ss baje z naporom vseh svojih sil trdijo, da bi štrli japonsko blokado. To pa je baje zelo težavno, ker veCje križarke kakor .Novik" ne morejo iz pristanišča. Ladje so vse popravljene. Posadka je polna upa.
Poročila z raznih strani potrjujejo, da se Japonci pred Pori Arturjem Cisto niC ne ganejo. Neki amerikanski poročevalec, kateremu se je posrečilo, priti v Port Artur, pravi, da imajo tam dosti živil, da je garni-zija veCja, nego se misli, in da se prirejajo celo plesi. — Okrog Pori Arturja stojeCa japonska armada trpi vslod deževja Že od 16. t. m. jako mnogo. Rusi so prepričani, da se Port Attur sam ubrani vsakega naskoka.
Pohod vladi rostoSkega brodovja.
Po vsej pravici se občuduje pohod vla-divostoškega brodovja do Porl-Arturja. To brodovje se je gibalo smelo po morjih v velik strah Japoncev, prizadjalo jim premnogo škode ter šlo celo neko japonsko luko ogledava!. Brodovje se je vrmlo tako, kakor odšlo, v Vladivostok. Ta Cin je velepomem-ben in se mu daje obCe priznanje. Seveda ako bi storili Japonci kaj takega, potem bi jih dvigali v deveta nebesa!
pozneje svoje klijentelc z dijogenovo svetilko, katero bodo Že itak vsi obkrožali liki veše po noci.
.Pozdrav* ni ravno težka stvar! Dobrodošli, zahvala, da so se udeležili v tako velikem, oziroma ogromnem številu, da so premagali vse teŽkoCe, prehodili hribe in doline, nekaj fraz z zagotovilom, da niso fraze, par takih stavkov kaker je n. pr.: ,Xri ni voda*, prošnja naj podpirajo mestno centralo v Ijutem boju proti krutim sovražnikom, gromoviti »Živio*, prisrčno stiskanje rok — in pozdrav je konCa;\
Sicer pa je vsekakor mnogo odgovornosti združeno s takimi posli, n6. tem veCje veselje bo vžival, ako se mu posrečite obe misiji. VeCkrat mu je prihajala misel, da bi bilo bolje zanj, ako bi nadaljeval pred leti flozofiCne študije. Toda kamor je prišel, vedno je moral poslušati stare dovtipe: ,Ha, filozof, kaj si pa danes pozabil ?*, in ako je rekel: ,NiC !* je zopet sledil smeh: .Glejte ga, danes je celo pozabil pozabiti 1" Take zafrkacije so bile povod, da se je vpisal na juridieno fakulteto. In vendar bi bil zdaj že zdavna profesor, in nikoli ne bi imel toliko skrbij, kakor jih ima sedaj. Kaj se pa vsega ne napravi za narod, za   ljudstvo in ?.a-se!
Sodna dvorana je bila polna radovednih poslušalcev. Državni pravdnik je že konCal ^voj obbžcvalni govor in jezno je zrlo občinstvo na obtožence. Vstal jo zagovornik in začel. Qhs se mu je v začetku nekoliko tresel. Toda, ko je prišel v ogenj, se mu je ojtCil glas, in njegove besede so bile izborno milo, s katerim je pral črno barvo raz obraze požigalesv. Aka so bile Giceronove besede res sam med, potem bi morale biti njegove besede najokusnejše velikonočne potvice, katere je presentiral občinstvu in obdolžencem, kateri so se kar Čudili odprtih ust svoji nedolžnosti, posebno še, ko so zaslišali tu pa tam glasno ihtenje v porotniških vrsteh. »Sedaj Vara pa klicem*, obrnil se je proti
Zadnje restl. Z bojišča je le malo vestij. Pričakuje se spopadov pri Kaičiu in TaCitao. Zlasti se trudijo Japonci vzeti Tačitao ter tako napraviti Korejo brezpomembno za vojne operacije (?) — General Saharov poroča o manjših spopadih pri ŠinnešCenu. — Iz Port Arturja je izginil kitajski inženir Ho, ki pozna natančno Port Artur. Baje je zbežal k Japoncem, da jim izda načrte Port Arturja!
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje.
(Por...aa dovoljen le proti' naznanilu vira). (Dalje.)
Ali ne le govedoreji je obrnila bosen-ska vlada svojo veliko pozornost, marveč tudi konjereji; prešičereji, ovčereji, čebeloreji m reji dobre kuretnine je dajala svojo pomoč.
Tako je dal tudi Njeg. Vel. cesar 5 plemenitih žrebcev - plemenjakov depotnomu hlevu v Mostaru. Dalje so nakupili 41 žrebcev, arabske krvi, iz kr. ogrske državne žrebčarne v Balolni. Leta 1893. se je povišalo število žrebcev po nakupu še novih 30 na 71. Te so porazdelili v Času spuščanja na 54 postaj. Depotne postaje so v Sarajevu, Mostaru in Travniku. Deželna vlada je potem nakupila na eipernskem otoku 10 oslov, da bi si mogla Hercegovina sama nabavljati zadostno mul. Prirejali so jahanje na distance, dirkanje vllidžu, kjer so postavili tudi dirkališče, kakor tudi na drugih krajih. Postavljali so na ogled konje in bike, prirejali razstave goveje živine, premije razdajali za bike. Vse te naprave so pri prebivalstvu jako priljubljene ter jih imajo za praznične dneve. Zlasti se zavzemajo za dirkanje konj mohamodanci.
Leta 1893. se je ustanovilo v Priedoru dež. okrajno društvo, katero je nakupilo 40 berkshire-prešiCcv, 27 suffolk - prešičev, 15 ramboullet-ovac za rejo Istotako je nakupilo to društvo 6 mčllthalskih bikov in 12 krav. S tem hočem povedati le to, da privatniki in vlada delujejo skupno na to, da dvigajo kmetijsko gospodarstvo.
V Priedoru so napravili deželno-eraricno rejo perulnine, kjer redijo posebnih vrst kokoši, race, gosi.
Zavod za riborejo so napravili ob Vrclu Bosne. Da se prepreči izkoriščanje veda, z ribami napolnjenih, se je dovolil ribji lov le z »licencami*. Da bi se pa kolikor mogoče vstreglo prebivalstvu, so uvedli d*jje .licence", in sicer z »rujavo licenco* (po ceni) se sme loviti ribe le za lastno ribo ter se jih ne sme prodajati. Z »rudečo licenco" (drago) pa se sme prodajati naiov-Ijene ribe. Ako potreba pri lovu rib, določenih za prodajo, pomožnih delavcev, tedaj mora imeti vsak pomožni delavec svojo rudečo »licenco*. Vsaka »licenca1 velja le za
obtožencem ,. dobrodošli! Veseli me, da Vas morem pozdraviti na tem mestu 1 Vi ste oni faktor našega naroda, ki podpira z duševnimi in telesnimi doneski našo narodno stvar v mestu, vi ste noc in dan pripravljeni poseči nam pod pazduho s svojimi krepkimi rokami, da ne padem", v boju za lastno eksistenco, za katero se bojuje naš narod že leta in leta. Hvala Vam, da ste prišli na naša srca, da ste nam prinesli pozdrave svojih somišljenikov in zatrdilo, da nam hočete pomagati. Solznim očesom iskrene ljubezni do Vas Vam ponujam roko v prisrčen pozdravi*
Obsojeni so bili na sedem, osem in devet let.
Popoldne istega dne. Polno ljudij je pričakovalo prihod vlaka št. 103. Žvižg, in prišel je. Izstopala so društva, požarna braraba iz K., pevsko društvo .Kos*, bralno društvo iz M., pevsko društvo iz B., tamburaško društvo .Struna* iz P., telovadno društvo »Lev" iz G., itd. Postavili so se na peronu, in govornik je stopil pred nje, pozdravil jih z navdušenimi besedami, obrnil se proti koncu še k občinstvu in rekel: »Sedaj pa prosim, ne sodite jih prestrogo, da so prišli sem. Oni sami niso prišli radi, bodite uverjeni, da igrajo tu veliko ulogc drugi vzroki, drugi slučaji, proti katerim se človek ne more boriti. Zapuščenost, slaba vzgoja, zaničevanje, slabo ravnanje ž njimi, srd proti sedaj obstoječemu družabnemu redu, vino in žgane pijače, ki izpremene najkrotkejšega jagneta v besnega, ničesar se zavedajočega vclka, so jih pripeljali v te prostore. Pomislite si njihov obupen položaj in recite svoj: »Niso krivi 1*
Narodno slavlje je baje vkljub temu dobro vspelo.
In vzrok te) dvojni pomoti in tej raz-stresenosti govornika je bil ta, da je leto dni-Študiral filozofijo, česar mu pa ni nihče zameril I
eno leto. Vporaba dinamita in drugih takih sredstev pri ribjem lovu je strogo prepovedana.
FinanCne straže komisar Fr. Grossl, znamenit čebelorejec, je ustanovil bosensko-hercegovsko osrednje društvo za čebelorejo. To društvo ima že 800 Členov in 34 podružnic. Čeprav se najbolj goji govedoreja, je iz gorenjpgi vendar razvidno, da se ne zanemarja konjereja, prešiCereja itd. V dokaz temu dejstvo, da se je izvozilo iz Bosne še leta 1893. na Hrvatsko in v Dalmacijo 3980 konj, 88.500 ovac in 227.300 prešiCev.
Predno zaključim poglavje o bosenski živinoreji, ne morem opustiti omenitve nekaterih korporaeij, kmetovalcev in kolonistov, ki imajo posebne zasluge za živinorejo in kmetijstvo. Vlada ni samo ustanovila de-želno-eraricnih postaj, marveCje iz napredujočih kmetijskih dežela poklicala v deželo dobre kmetovalce, ki delujejo vspodbujalno z
dobrimi vzgledi.
A. Rollett.
(Pride Se.)
Šladočarka (sirup)
Tamarindo
pripravljen v kemičnem laboratoriju
LEKARNE CRISTOFOLETTI.
najboljša higijenična in :—
zzzz: okrepčeualna pijača
u poletnem času. Cena steklenici 80 vin.
štv. 1318.
Razpis dražbe.
Podpisani c. kr. okrajni šolski svet razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega šolskega poslopja v Solkanu.
Sklicna cena je 32.000'— K.
Načrti, prevdarek in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v tukaj-šnem uradu v navadnih uradnih urah.
Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 7. junija t. 1. ob 12. uri opoludne.
Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5 odstotno varščino.
Izrecno se pristavlja, da c. kr. okrajni šolski svet pri oddaji stavbe ni vezan na najnižjo ponudbo.
L kr. okrajni šolski svet
v  Gorici,  dne  23. junija  1904.
Predsednik:
Attems.
Vino belo in črno,
pristnega pridelka
v sodih od 56 1 naprej in sicer črno po 32, 34, 36 in 40, belo po 36 in 40 kron za    100 1 kakor  tudi  zalogo sodov a 7C0 1 po ugodnih cenah priporoča     Q    p    RESBERG  -   GOPiCa Šempatoraka costa it 9.
Zahtevajte
v svoj prid rtel«)
pristno Kathreinerjovt
Kneippovo sladno kavo
«amov7avo)ih i varstveno inimk« ž p ,.ka Kneippa in t imenom Katlirciner ter se skrbno izogibajt« vseh   manj    vreduib   puftaemkov.
Hotel pri zlatem jelenu.
Se mnogo denarja na
Povsod!             Stalen,
Povsod1
lahek in |> i;eten zaslužek za osebe vsakega stanu, dame in gospode, z navadnim obrtnim, domačim In pisarniškim delom; ročnim delom itd., brez posebnega predznimji in se lahko opravlja doma ali zunaj (lahko tudi v prostem času) Ponudbe: Rudolf Kast Odd. 12S Teschen 1111 Elfol. (Vprašanja po d -dopisnici; označili je ta list.)           128
v nedeljo dne 26. junija  \
...... bode na urtu ¦                                     i
dopoldanski koncert
od 10 'jz do IZ1* popoludne                            j
Suira uojaška godba.        L J       Dstopilina prosta. (
Hiša št. 70 na Grahovem pri Tolminu iz proste roke. Hiša je prav blizu novograjene železnice in kolodvora, ter pripravna za kako obrt osobito za gostilno. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila  daje  lastnik  gosp. Franc Crobath, sestnik in trgovec v Kranju.
Gorica # Gorica
Hdtel
jri zlatem jelei"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko  «prazdroj»-pivo.
Gorica  -**~   Gorica
Klimatično zdravišča.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta, — Hotel prvega reda. —• V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobilomnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretožno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
C. kr. priviligiraoi
aparati za krojiti obleke
M. Po vera j
v Gorici,  na  Travniku  štev. 5.
Civilna,  vojaška  in  uradniška  krojač
)                     niča I. vrste.
1         Velika  zaloga  vsako  vrste blaga
za obleke iz inozemskih in  avstrijskih
j tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem
( za vojaški in uradniški stan.
; „Sokolska" kompletna obleka popred-
• pisu K 35 -. Na obroke K SM>-~. Obleke za birmanco od 7 kron naprej; za
: dečke od 3—1» let od 2 kron naprej; za
j gospode od 17 kron  naprej;  hlače za
j              delavce od 2 K naprej.
j Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreška reže obleko v 40 velikostih.
Cena le 10 kron.
Hočete dolgo živeti
In se radovati svojega zdravja! Da pa to dosožetc, morate skrbeti za zdrav želodec In za urejeno prebavo.
Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladil želodec z neprebavljivimi, prevroč mi ali premrzlimi jedili, pomaga gotovo
Germanova življenska esenca,
katera se da vspežno uporabljati pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenja Ju kopanju, *gagi, slabostih, gluvob In, omotici, krtih, zaprtosti iu Mnecenos«. iiemo-rojidah (zlata ži'a.) Po preobilib obcdib, posebno po mastnih in težko prebav jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk ia b. lečin-j, pospešuje tek, vsled Cesar pripomore v veliki men k vzdt zevanju m hranitvi telesa. S tem da izloča vse pokvarjene sokove iz telesa, čisti tudi našo kri m ima med vsemi enak mi sredstvi prednost radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in ngboljsih rastlinsib sokov, ker ima prijeten grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauž;vnjo celo občuti'!ve osebe ženske in otroci. Germanova življenska ese«ca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiši, ker nas obva uje večkrat rcnih boleznij tam, kjer nimamo koj p i rokah zdravnice pomoa. Pn kupovanju zahtevaj vedno wfiermanovo življensko esenco" Iz lekarne „T»ri črnem orlu', v Belovaru, ker je Se polno reds ev z en kim imenon toda nkakor ne z isto vrediosijo. Kot znamenje pristnosti nosi vsaka .-teklenka zavita v zelenem kartoni polno ime firme: lekarna „Pri črnem orlu« K. . erman v Belovorn tU-vaško), kamor naj -e pošiljajo tudi vsa potna naroČila. Cona steklenici je K t-40* p. pošti se pošiljajo najmanj tri steklenice. Za iiek stane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa mdi če se taprej pošje doiično svito. Naslovi bodijo tog o in razločno pisani. Poja nla na vprašanja, prospekti m navodila k uporabi zastonj.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =
= lirizpliiica h
nove sestavo, koje od de ae Sn leve strani vodo vlečeji In mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev,
I i 129 odlikovanj l i

Fran Obrdank
(prej Jos. Hrovattn)
^^= sodowiLar ~----
v Gorici, ulica Torrente h. it. 10.
priporočam svoje sifone in pokalice, ka
tere  imam  vedno v zalogi po zmerni
— ceni. —
Anton Potatzky v Corici.
Na uredi Raltetja T.
TRGOVINA NA DR0SN0 IN DEBELO.
Najceneje kupeval*6» nlrolierikeaa It drabatfa blaga tsr tkiiln, preja Ii ¦MJ.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kaiilee in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krcjaie in ievtjarfe,
Svetlnjlcd. — Bolni Tenel. — Masne knjižice.
Itišns obuvala m ysb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih 1                          ter na deželi.   *    35 -8
\ Soba v najem
brez oprave se odda takoj. Vhod prost. Natanjčneje se izve"
v ulici Riva Piazzutta 11.
Božjast.
Kdor trpi na bo^asli, krtih in dmgih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in fracko v prlr, Schirannen-Apoteke, Frank fiirt a. V
Kerševani & Čuk
v Gorici
t ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  r1p5e1p
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov, Sprejemava vsako popravo in rekopstru-Jttanje^bgid^^ Šivalnih strojev, dvokoles pušk ui sa^wkTe1f$v.T"t*-T"^*'"'     *-**»*t
Vsako popravo, šivaki stroj ali dvokolo jamčiva.
*Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežnij ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno.
____Pogojujeva tudi tivokolesa.
«** Mizarska zadruga ¦*
v Gorici      Solkanu
_,.-,, ,„,.,-¦, ,,¦,,,„,„—.—     vpisana zadruga z omejenim jamstvom              ¦.:„¦„:.„""   .....,
tovarna s strojcviitiu obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
____zrr~—— ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. -----_nr-
Podružnica v Trstu Via dl Plazsa vecrrtia 1. Zastopstvo v Spljotu tor Orijentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
j^nton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih betih in ernih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavljat na dom in razpošilja po železnici m vse kraje avstro^agerske. monarhije v sodih od 56 1 naprej;^ Na z htevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniško družbe združenih pivo-varen Zalee-Laški Jrg in plzenjskega piva ,prazdroj" iz sloveče češke „me-jeanske pivovarne".
Zaloga ledu, katerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Pfaff-ovi šivalni stroji
___so najboljl.     w_^-i
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta ki navadno ruti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelie nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po na« ve« kot 20-Ielm poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, ca so res Pfatfovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim au-ojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
ffaffovi šivalni stroji jjj^j p« io.uw 4*11.^00 ffaffovi šivalni stroji IKamS za domio rcb0 iB
ftaffOVi Šivalni Strni "« posebno pripravni za umetno vezenje riaiiuci •ifniiii Oliujl   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
ffaffovi šivalni stroji' fiTt ^f*^ V8ak0 iovarno-
„..—. _.._..,. v..«|. ,,amCi se za 10tett
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove Šivalne stroje.
laloga I faffovih šivalnih in drugih strojev v Boriti via Sunicipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
ropravljuliilctt Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14
Ranjenja
v.-ake vrsto naj se. skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled le vsaka majhna ranitev lahko naslane velika. Ie2k«i ozdravljiva rana. Ze 40 let je odkar se imenuje inečilno mazilo, prasko domač« mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rano, olajfiujo vnetja in bolečine, hladi in pospešuje eelenje in zdravljenje.
Siejr-   Razpošilja se vsak dan.
iVftti naprej poslanem znesku K :Mli se pošilja */, Skalljic ali K '.VMi ",.a lk., ali K -MU "/t hk , :ili K <l"Mi "/« Sk. franko na vse postajo avstro-a-visk.i   iiiouaihije.           Vsi   doli  omota  iuiiijo   postavno   doponlrauo
uifstveuo znamko.
z=zz=  Glavna zaloga   n
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spomerove ulica e. 203.
Zaloga v lekartmli Avstio-Ogerskc. — V Gorici v lekaruah  Crfotofolettf, tiliubich, Pontonl in tilroiic •!!.                                                                                             i
Prejil.105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois,^Minnesota, Monlaha, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor ia odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj nastov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
1 Biroji k sirojim T
Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega go podarja,  da edina hrvatski zavarovalna zadruga
„CROATIA"
stoječa   pod   pokroviteljstvom  slob.   in   kralj,   glavnega   mesta   Zagreba
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiSe, gospodarska poslopja, tevarne.) in premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, blago,  žito,  seno,   slamo,   Mag" zloženo  na prostem ah v skladiS5ih) v zavarovanje proti ognju in streli ob najnižjej ceni in najboljšem jamstvu. Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zavodih. Dolžnost ja «sak«ga dobrega Slovana zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino. Glavno povarjeniilvo za Trsi, Goriško in Istro se nahaja v Trs u, ulica Miramar št. 11.
Srhovno poverjeništvo za  (Soriško  in,  Bradiščansko  v Sorici  ulica —        tozellim štev. 22,-----------:,
I Siroji k enojim I,
Christofle & Gč
se™                             c, in ki\ avonH zaiozniKi                        isn
Heinriehhoi Dunaj I. Opern lUng 5
ToŽko posrobrnjono I       namizno orodje in potodje vseh vrst f               (žlice, vilice, noži itd.)
Pnpoznani najboljši izdelki iircdnc trpežnosti.
Največja izkera najlepših modelov.
gNr~ Ilustrovan cenik na zahteva nje. "%<¦
Vsi Christoflovi izdelki imap v jamstvo svojo izvirnosti vtisneno gornjo vanv «:\m znamko iu ime Christofle.
SAjglOO
zelo znižane   I vozne cene v L
Ameriko
Vsakovrstna zanesljiva semena
kakor: domače, lueerne ali nemške in rudece detelje; velikanske bele rudeče in rumene pese;  repno seme;   raznih   trav in vseli vrst salat se dobivajo po nizkih  cenah pri
ss Josipu Kordinu v Ljubljani, ==
pred tokofijo št, 3.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
. Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila ter  obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
•«§¦¦•¦
UMI MHUtlMMMIHlg
Andrej Fajt  j
| pekovski mojster ]
v 6irici drsi Franc. Gius. št. t      j
filijalka V isti ulici št. 20.  j
Sprejema naročila vsakovrstnega !
peciva, tudi najfinejega, za nove j
maše  in  godove,  kolače  za   bir- !
| mance, poroke itd.  Vsa naročila i
izvršuje točno in natančno po želji ]
naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, ]
j fino pecivo, fina  vina in  likerje ]
X po zmernih cenah.
| Za veliko   noč  priporoča   goriške j
pince, potice Itd.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloga se obresti1'bjo po V>«%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5*/*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5%%.
Stanja 3L dec. 1903. (v kronah): članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573 «6. —Posojila 1,471.65042 — Vrednost hiš 162.162*93 (v resnici so vredne več). — Reservn* zalog 70.12585.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Telefon St. 79.
^Sffl
Z        Prva koncesijonirana delavnica z m<>-
<  tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma-
2  tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd. I J  Vpeljava strelovodov,   brzojavov,   hiSnih   tele« •4  fonov, plina in vode.
^      Poprave ae IzvrSoJejo hitro in po ceni.
1 Ivan Potofinilc & A. Hiipl |
<             Gorica, za vojašnico.            t t   Precizijste delavnica predmetov za merjenje, t
3                       Bogata zaloga                    >
4   raznih predmetov sta razsvetljavo z« plinovo L 4                     in 6'ektiiguo Iuf.                     r* ^ Posamezni deli za električno, plinovo vodno > 4   in parno vpeljavo. Pumpe. želozne in kovinske t ¦4   cevi. Zaloga mesarskega o odja, kuhi iskili L ^   nožev, brivskih britev, škarij itd.                             > 4   RazpoSiljatev na deželo se tevrSl hitro in L ^                           — po ceni. —                           >
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrBtncjSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje In flmrt z zmanjflujočimi ee vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Prag-f.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. izplačane odškodnine In kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vMsfcazI »lo.™», o n.rodoo uprav«.
Vi« pojasnil* dajei
Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej baočosj hiti Oospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko „JELEN".  -l^j
Ono je 8W* zajamčeno čisto *THfl in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.  Kdor hoče dobili zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko ,,JELEN .
Georg Schicht AllSSig a. E.  —   Največja tovarna te vrste na evropejskem r.:emlju!                flAHlllsI   CP   TlftllCrifl I
= Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9.
Dobiua se pousod!
Ustanovljena leta 1854.
G. Auerjevi dediči v Ljubljani,
-  WoIfove ulice št 12                 -
priporoča   svoje   izborno   marčno   in   na   bavarski   način   varjeno   pivo   v
sodčkih   in   zabojih.
Zaloge na Bralo« in t PUM i MM, nadalje t ftiji
Mrepoljali, v Polvenraflcn in na Ip na Kranj*.
Ma je Hi t letošnjem letu odloma t Parizn za razstavljeno marčno in na
toniti način varjeno nivo z najvišjim darilom „graM prir, z zlato kolajno in
Kranju, Metliki, v
Ho diplom Svoji k svojim!!
Slovenska pivovarna
Ustanovljena leta 1854