680. štev. V Ljubljani, četrtek dne 13. novembra 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina at l*r pošilja upravništvu. Telefon številka 118. Leto n. m ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. * ~ig m-*1’ i „Dejanja govore" v parlamentu. Slovensko učiteljstvo je zadnja leta skusilo na lastnem hrbtu klerikalni bič v taki meri, da je z vnebo-vpljočlmi krivicami napolnilo celo knjigo. Zato je učiteljstvo izdalo kni-go »Dejanja govore«, ki je prevedena tudi na češki in nemški jezik. Sicer tudi v drugih deželah naše kulturne Albanije ne cveto rožice uči-, teljstvu — vendar takega preganjanja, zaničevanja In stradanja niso kulturni delavci nikjer deležni, kakor ravno na Kranjskem pod žezlom slavne S. L. S. Toda o tem se je mnogo pisalo m ne bomo ponavljali. »Dejanja govore!« — tako smo rekli. Kdor ima oči, ta jo vidi, in kdor hoče slišati — ta sliši. »Dejanja« so prišla tudi v parlament. Poslancem, ki se zanimajo za učiteljsko bedo, ta dejanja niso bila neznana. Pisali so o tem nemški, češki, hrvaški, poljski in drugi listi. »Dejanja« so bila predložena poslancem ob važnem trenotku, ko je tudi češko učiteljstvo nastopilo skrajno odločno in je naznanilo, da začne 15. decembra 1.1. s pasivno rezistenco, ako se ne ugodi njih zahtevam. Avstrija torej stoji pred težko nalogo: dva stanova, ki stojita v službi države in njenega blagostanja — napovedujeta za božič pasivno rezistenco: učiteljski in uradniški stan! Doživeli bomo pred svetom sramoto, da sta ta dva stanova morala nastopiti to pot, da dosežeta toliko, da bodeta mogla živeti in delati. Ob tem času so tudi naša »Dejanja« izpregovorila v parlamentu. Poslanci so jih sprejeli kot opravičeno tožbo kranjskega učiteljstva. »Slovenec« je prinesel brzojavko, ki s cinizmom presitega človeka zasmehuje one, ki govore resnico in zahtevajo pravice. Pravi, da so se poslanci smejali in knjigo metali v koš. To so pač storili klerikalni slov. poslanci, ki nimajo nobenega smisla za svoje dolžnosti, ne pa poslanci, ki vedo, da so poslani v parlament zato, da skrbe za državljane in za posamezne stanove. Od ljudi, kakor so slov. klerikalci, ne bo dobilo učiteljstvo pravic. Ne doma, ne na Dunaju. To vemo! Pač pa bodo drugi poslanci storili svojo dolžnost — in tudi vlada bo morala ugoditi opravičenim zahtevam učiteljstva, ako neče doživeti, da se uresniči grožnja češkega učiteljstva. Dejanja govore! Govore jasno, kakšne razmere vladajo v deželi, kjer so mogoči »Vodiški čudeži«! L I ST E k PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Zakaj edino, kar so ji povedali urez prikrivanja, je bila neizmerna usluga, ki jo j^ storila njej — usluga, ki je navdajala Ivonino srce z ne-venljivo hvaležnostjo. O tej svoji hvaležnosti ji je hotela podati dokaz, ki bi dosegel to, kar je storila Gilberta, da jo reši Franca de Pjerfita, tega pustolovca m nepoštenjaka, ki je bil prvi vzrok vseh njihovih muk. Toda kakšna kazen je bila doletela tega ldavernega kavalirja! Odkar je vladala v hiši tolikšna žalost, je bila tista ura morda edina vesela, ki jo je učakala. Nekega dne je bil dejal njen oče: . *yračam se iz kluba: zadeva z onim lopovom je urejena... Da šel sem v njegov klub. kjer poznam mnogo ljudi, m kjer sem vedel da ga dobim. In vpričo gospodov — bogme, bilo jih je kaikh trideset, samih takšnih, ki kaj veljajo in ki tehtajo dovolj, da je bilo obglavljenje popolno in zaključno — sem mu dejal: — Gospod, vi zlorabljate nevednost naših prijateljev, kakor ste zlorabili mojo. Toda dovolj je komedije; porabiti hočem priliko, ki mi jo Iz Voloske Opatije. Casino des Entragers. Bil je in ni ga več, to je dejstvo, vsled katerega se je marsikateremu koritarju v Opatiji glava pobesila a v sebi pa preklinja dotične nesramneže, ki so se predrznih vničiti ta zlati vir prihoda marsikateri opatijski oziroma voloski kapaciteti. Bil je pač že skrajni čas če tudi pravi, v državni službi visoko stoječa oseba, da vsled tega, ker je neki »kelner« zgubil svoje »knofe« v Casinu, pač ni bilo potreba istega kratkomalo zapeča-tati, in s tem spremeniti delnice, ki so na vrednosti z vsakim mesecem rastle, v papir, ki niti v gotovo svr-ho sedaj ni vporaben. Mi pa le ostanemo pri tem, da je bil pač že skrajni čas, da se je butiga nekih nena-sitnežev zaprla, a priporoča se merodajnim faktorjem, da delajo z vso silo na tem, da se zopet ne odpre. Volosko-Opatijski poštni pečati. Pečati pošte v Voloski in pošte v Opatiji so pač lepi dokaz nesramnosti gotovih oseb. Kdo odločuje v takih slučajih, da dobi mesto poštni pečat tudi v tistem jeziku, ki se ga služi 90% prebivalstva, ni znano ali lepo Prcijo nesramnosti je moral pa pogoltniti tisti gospod, ki se nikakor ne more odločiti, da bi na toliko prošenj in pisanja odredil, da dobi pošta Voloska in Opatijska, če že ne čisto hrvaški, pa vsaj dvojezični pečat. Treba bode pač razpisati nagrado, da se tega kavalirja najde in se ga radi njegove prevelike ljubezni do vsega kar ne smrdi po Eulenburgo-vi kulturi, dobro strese. Homoseksualci v Lovrani. Lov-ran je zelo znamenito mesto oziroma zdravilišče že radi tega, ker se tam goje čistokrvni kranjski Italijani. Da bode prišlo pa zdravilišče še na bolji glas pričelo se je v zadnjem času tudi gojiti čisto nov šport, ki je pa na žalost take vrste obrt za katero ne izdaja nobena politična oblast koncesije. Občinski tajnik, lovranske občine, g. Marki si je pa mislil, zakaj bi pa jaz, kakor tak, ne vršil te obrti brez znanja oblasti, ker če more imeti volosko-opatijska občina nameščene posebne ljudi za čiščenje kanalizacije, morem spraviti jaz kakor tajnik lovranske občine to sam in s tem prihranim občini nepotreben strošek. S tem njegovim zaključkom pa voloska sodnija ni bila zadovoljna, pa je vteknila v luknjo podjetnika Markija, ki je poleg tega grozen Italijan, in pa njegove kom-panjone, kjer čakajo sedaj na plačilo za delo, ki je v moralnem življenju popolnoma nepotrebno. Slovensko društvo v Opatiji. Dve leti bode kmalu minilo, od časa ko se je to društvo ustanovilo. Društvo razvilo se je v tem času krasno, tako, da more računati še na uspehe v vsakem pogledu. Dosedaj vpisalo se je v društvo čez 300 članov in članic, ki marljivo plačujejo svoje Posamezna številka 6 vinarfe? #* Uredništvo in upravništvo: Jtg, Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8* Dopisi se pošiljajo uredništvu, Nefranklrana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla»«> se plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* « pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, ut k Telefon številka 118. m prispevke in se tudi polnoštevilno udeležujejo vseh društvenih priredb. Pred letom počel je tudi delovati dramatični odsek in je končal svojo prvo sezono s krasnim vspehom. Letos priredil je pa ta odsek še-le eno predstavo oziroma gledališki večer v Narodnem domu v Voloski. Če človek vpraša kompetentne sebe zakaj se bolj_ pogosto ne prireja predstav, pa dobi odgovor, ki je pač značilen za naše razmere: da se ne more dobiti slovenskih iger, niti za drag denar. Zveza dramatičnih društev, ki bi morala oskrbovati slovenske odre s primernimi igrami pa spi spanje pravičnega. Kako se more zahtevati potem, da obmejna društva vrše svojo dolžnost, ko ne morejo dobiti potrebne snovi od tam, kjer bi se kaj tacega moralo imeti vedno v zalogi. Ali ni v Ljubljani nobenega, ki bi proti plačilu točno in brzo prepisal par iger, ki v originalu ležijo kje zaprašene. Je to sicer ponižno ali zelo nujno vprašanje...........r. Štajerska. Revizija na magistratu. '»a?/ »Svobodna šola« na delu. V nedeljo, dne 9. t. m. je priredila v Gradcu »Svobodna šola« za Štajersko zborovanje v dvoranah »Steinfeld«, ki je bilo še dokaj dobro, na vsak način bolje kot so to mislili klerikalci, obiskano. Klerikalci so že ves prejšnji teden razvili tiho a splošno protiagitacijo, ki pa vseeno nr imela zaželjeni uspeh. Izvajanja glavnega govornika na zborovanju, dr. Hart-manna, so žela vseobča priznanja. Prvotno nameravana resolucija, pa se je zdela zborovalcem premedla, vsled česar so jo odložili in mesto nje spravili na dnevni red kratko vprašanje, se li hoče 'posvetiti agitaciji za »Svobodno šolo« večjo pozornost kot doslej. Ta dr. Hartman-nov predlog je bil vsestransko, brez komentarja z živahnimi aklamacijami vsprejet. — V najkrajšem času bodemo torej doživeti živahno agitacijo in nabiranje članov za »Svobodno šolo.« Seveda to ne bo ugajalo niti nemškim niti slovenskim klerikalcem. Nemški klerikalci bodo imeli težavnejše stališče, kajti pretežna večina agitacije, bo pač padla na nemške pokrajine, nemška mesta trge in vasi. Ker se nemški klerikalci zavedajo vse škodljivosti te agitacije za »Svobodno Šolo« so si izmislili prav dobro taktiko proti njej-Začeli so v svojem časopisju na drobno se baviti z izvajanjem dr. Hart-manna s tem, da so jih priobčili v celotnem obsegu. S tem so seveda hkrati vrgli če že ne vse, vsaj mnogo — na eno samo karto. Računijo, da s tem ali pridobe številno somišljenikov, računajo pa tudi sami s tem, da jih lepo število izgube. Boj bo gotovo nudil dokaj zanimivega - Manj važen je ta boj glede ^fa njegovo nevarnost, Za slovenske Klerikalci čakajo uspehov. klerikalce in njihovo posest. Seveda le za te; gotovo pa pomeni za nas Slovence mnogo, če bi se hoteli i mi dvigniti do tega, da začnemo obsežne istovetne akcije in agitacije sami za se, med nami. Seveda, eno je gotovo: Kdor ima moč v rokah, se mora bati vsakega najmanjšega protivetia. Za to pa bodemo tudi mi imeli priliko, brati po naših slovenskih klerikalnih listih vse polno napadov in izbruhov na to najnovejšo, oziroma pomlajeno, svobodomiselno agitacijo. Saj je že »Straža« z dne 7. t. m. prinesla dolgovezno kloba-sarijo o »liberalizmu« in njegovi škodljivosti — v splošno zabavo vseli, ki z razumevanjem bero. Saj se je baš v tem članku »Straža« — sama obsodila... Mi bi gotovo z veseljem pozdravljali, če bi se kje med nami našli faktorji, ki bi tudi med Slovenci pričeli z delom za pravo svobodno šolo. Saj je že čas. V »Slov. Narodu« z dne 10. t. m. se je oglasil člankar iz Maribora v tonu, ki smo ga v naših krajih že dolgo pogrešali. Z veseljem smo vzeli te gotovo lepe načrte na znanje in gojimo toplo željo, da bi se vse tudi uresničilo, za enkrat vsaj toliko, da bi bilo možno sklepanje, da se res vsa dosedanja otrplost spreobrne v nasprotno, v delo za napredno stvar. Seveda, nismo več oni optimisti od nekdaj, a kljub temu pozdravljamo tudi to objavo, tudi to oznanjenje. Dolgo je sicer trpelo, predno se je prerinilo spoznanje, dolgo — a končno je prišlo! V ostalem je pa že skoraj skrajni čas, kajti, manjkalo je pač preklicano malo — in bilo bi prepozno. Danes je še najti razpoloženje med prebivalstvom. Koliko časa pa bi še ostalo? Gotovo bi bilo nadaljno od- nudite sami, da jim povem, kar mi jjj zdaj znano in očito: vi ste nepošten človek... — On me je seveda poizkusil prekričati: <— Gospod,« le viknil, dali mi boste zadoščenje! — Drage volje, mu pravim jaz, kakor hitro mi pojasnite, zakaj pišete podpisujete in datirate takole sestavljene izjave: priznavam, da dolgujem gospodu temu in temu pet-desettisoč frankov, ki sem mu jih ukradel. — To je obrekovanje! je kriknil on, pokažite takšno listino, ako jo morete!... Jaz pa sem skp-mizgml z ramami: — Fant, tisti pa- .tuk^J,e> v žepu. Vem, da si domišljate, da ste ga izmaknili njegovemu lastniku, l oda vedite da tisti dan niste imeli bistrih oči: ukradli ste samo ponaredbo... Vsi navzoči so mi molili roke, v zalivalo da sem onemogočil lupeža, ki se je bil vrinil v njihov krog. On, to videč, je zbežal ves besen in zmeden, in zdi se mi, da ne slišimo več tako kmalu govoriti o njem.« To jim je povedal grof d’ Orni od. In to je bila poslednja beseda o Ivoninem snubcu. Toda v Ivoninem srcu je ostala ta zgodba zapisana z neizbrisnimi črkami. Ves čas od tistega trenotka ni bilo več dneva ne ure, ne da bi si bila dejala v nemi odločnosti: . * kei Pogumni in hrabri prijateljici dokažem tudi jaz svojo hva- ležnost — dokažem ji svoje prija. teljstvo.« liii. Gregor Leitietre Zapuščale Pariz, je v‘ede]a 0il. berta dobro, kam se obrne Najprej se je hotela ustaviti v Sen - pizjeju in si poiskati prenočišče v kaki gostilni; m nato> iz Sen_ Dizjeja iskati, ali bolje rečeno osvojit njeg&, ki mu je hotela reči: »Otrok sem vašega otroka; vaša vnukinja sem.« Kakšen je? Kakšno je njegovo življenje? To dvoje ji je bilo popolnoma neznano. Biti mu je moralo tako nekako sedemdeset let. Naselil se je bil po svojem slovesu od gozdarske službe v tistem koncu šume, ki mu pravijo Šans-nejski les. Več ni vedela Gilberta toda bila je prepričana, da najde s temi podatki svojega starega očeta. In ko ga najde, je bila njena naloga, omečiti to srce, v katerem je bivala nekdanje čase globoka ljubezen do otroka, ki ga je zapodil stari vojak nekega dne neusmiljeno iz svoje hiše. Tako je dospela Gilberta zjutraj v Sen - Dizje. Poprašala je, kje najde kako gostilno. Izvedela je za njo in zahtevala ceno sobo — saj si lahko mislimo, da revica ni bila založena s cekini; in kakor hitro se je pogodila z gostilničarjem, je vprašala:! lašanje istovetno s popolnim zaigra-njem ljudskega zaupanja v moč misli na slovensko narodno in napredno stvar. A tudi tako bo trebalo ne le morda previdnosti, pač pa skrajnega potrpljenja in najskrajnejše požrtvovalnosti. Mnogo se je z odlašanjem že izgubilo, precej je še na razpolago... A tu in tam bo treba pričeti docela znova. Ne bodo le slučaji, ko bo trebalo za malenkost desetkrat truda in napora, bodo tudi slučaji, ko bo trebalo naravnost železne volje, če se bo hotelo doseči vsaj minimalnih uspehov. Eno pa bo veljalo v bodočem narodnem kot tudi političnem boju: vedno in povsod delati z najmanjšim presledkom, pa najsi bi bi,i. l\r.votni uspehi tudi še tako majhni. Cim se bo ljudstvo zavedalo pomembnosti novega delovanja, bo se tudi oklepalo dela in takrat šele bo moč videti, koliko hvaležnega narodnega in političnega polja je doslej bilo neobdelanega ... •7 , *>.rag®.rsko- (»Slovencu« in co.) Zadnji »Slovenec« in za njim tudi mariborska »Straža« se na vse pre-tege bahata, po vzoru srake, s pavovim perjem, kaj vse sta dosegla s svojo pisarijo in dreganje,m slovenskih klerikalnih poslancev. Razne kričeče slučaje smo mi že pred meseci objavili v »Dnevu« in šele na to drezanje so posegli »vmes« naši klerikalni bahači. Seveda so se potem na vsa usta hvalili okrog, da gre njim zasluga za zboljšanje pragerskih razmer. No, mi zaslug ne bi odrekali klerikalcem, če bi se jih bili res stekli. A kaj in koliko so dosegli, to smo že omenili pred dvema mese-CeI11av bl danes? »Slovenec« in »Straža« sama priznavata, da so se od takrat razmere germanskih junakov na Pragerskem le še poostrile »Ali poznate gospoda Gregorja Lemetra?« »Bivšega gozdarja? Ah, to je izvrsten človek! Ako bi bilo na Francoskem le tisoč njemu enakih in bi pobil slehrni toliko Prusov, kolikor t jih je on s svojo puško ...« »Kje pa prebiva sedaj?« »Na svoiem posestvu. Podedoval je svoje dni sestro, ki je živela v Parizu in mu zapustila lep kupček denarja.« »Olimpija Kavaljejeva,« si je mislila Gilberta. »Njeno imetje je prešlo v njegovo last. Saj res, Flo-restan mi je pripovedoval, da je imela moja stara teta velike, varno naložene prihranke.« Z radovednostjo je poslušala možaka, ki je dodal: »No, in ker je bil gozdar tiste čase že sam... njegova hči je bila umrla...« »Ah,« je vzkliknila nehote, »torej je vedel...« »Kaj pa da je vedel. Bila je bolna, poslal jo je v mesto, da bi se zdravila. Ona pa je umrla tam...« »Seveda,« je dejala sama pri sebi. »Revež si je izmislil to bajko za ljudi v svojem kraju.« A gostilničar je nadaljeval: »Ker je bil sam in se je malo pomedvedil... to ga je prijelo baš po odhodu njegove hčere... si je kupil čedno hišico s koščkom vrta, na robu Šansngiskega gozda. Tam ga nihče ne moti... živi lahko kakor hoče.« »Sam, pravite?« »Sam. Res, da ima žensko, starko, ki živi v leseni kolibi ne daleč od ondot...« »Jero nemara?...« »Glejte no, ali veste? Da, baš Jero. Vsako jutro pride k njemu, skuha mu juho in mu pospravi v hiši. Kadar je gotova, gre, in on je zadovoljen, da mu obrne hrbet.« »Pa ... kako daleč je od tod posestvo gospoda Gregorja Lemetra?« »Pičlo miljo.« »Ali je težavna pot?« »Ne; pot je ves čas dobra.« »Ali dobim koga, ki me spremi do tjakaj?« »Eh, baš ta le bo za to...« Poklical je fantička. »Vodi gospodično k Lemetru.« »V Sansnej?« »Nov srebrn frank dobiš za trud,« je dejala Gilberta. »Imenitno,« je menil m zažvižgal. Odpravila sta se po mestecu, polnem marnega šuma svojih fabrik. Skoraj tik za Sen-Dizjejem sta zavila na veliko gozdno cesto, ki pa sta Jo zapustila čez nekaj časa, da kreneta po bližnjicah. Kmalu sta prišla* mimo bajarja, kjer je štrlelo suho ločje ob robu nepremične, globoke vode. »Povejte,« je prašala Gilberta, »ali je to tisti bajar, ki mu pravijo bajar ljubimk?...« (Dalje.) paglavec nupratn Slovencem. Prihodnjič več o tem ... Slavno uredništvo! Ker Se dopis, natisnjen v Vašem cenj. listu z dne 7. t. tn. 674 štev. pod naslovom: Ga-berje pri Celju, kar se tiče mene osebno, neresničen, se sklicujem na § 19 tiskovnega zakona ter zahtevam, da natisnete sledeči popravek: Ni res, da sern jaz onečastil 91etno deklico Brigito Binder, res pa je, da po zdravniškem preiskanju in nju niti ni bila onečaščena, temveč je bila z roko poškodovana, pa od mene nikakor ne, ker sem njo jaz kritičnega dana ko je hotela iti z menoj, spodil domu. Nadalje ni res, da bi bila omenjena deklica težko bolna, temveč res je, da se je kritičnega dana, celo popoldan z drugimi otroci igrala in redno šolo obiskovala. — Z spoštovanjem Ivan GroB. Gaberje, dne 11. 11. 1913. — (Besedo ima naš poročevalec.) Goriško. »O rastlinstvu naših Alp« bo predaval v soboto, dne 22. t. m. g. prof. Ferdinand Seidl. Ker je med Slovenci malo naravoslovcev, še manj pa takih, ki bi javno nastopali, v predavanjih in spisih (izjemo tvorita le g. F. Seidl in dr. Grošelj) je popolnoma upravičeno naše pričakovanje, da se mora vzbuditi med našimi ljudmi veliko več zanimanja za to veliko yedo. Doslej smo poznali to in ono cvetko le iz prirodoslovne knjige, pri prihodnjem predavanju »Nar. Prosvete« pa bomo imeli priliko slišati o tem predmetu kaj več v »Trgovskem domu«, kjer nam bo mnogotere dosedaj neznane stvari razložil g. Seidl v poljudnem tonu. Posebno opozarjamo, da se udeleži tega predavanja v čim večjem številu naše dijaštvo. V Sežani se vrši proti godbi »Narodne delavske organizacije« že dalje časa prav ostudna gonja. Kakor doznajamo, je načelnik te gonje sam župan gosp. Štolfa, za kar so na razpolago dokazi. Gosp. županu povemo danes samo to, da kai takega absolutno ne bomo trpeli, in če temu že skoraj ne bo konec, bomo udarili na ostrejše strune. Druga predstava »Slovenskega gledališča v Gorici« se bo vršila dne 16. t. m. Na odru bomo videli Hubertovo ►Žetev«. Pred kratkim smo izrazili željo, da bi se dala kaj kmalu dramska predstava, in ker smo govorili v imenu občinstva, upamo, da bo sedaj zadovoljno. Ker so pa vse predstave pri nas zvezane s precejšnjimi stroški, je dolžnost občinstva, da jih primerno pokrije. Postaviti se moramo na trdnejša tla, da nam bode vsaj nekaj predstav zagotovljenih. Tiho smo začeli s »Charlejevo tetico«, zdaj smo že pri »Žetvi«. Naloga naša pa je, da stremimo vedno višje, da pridemo enkrat do tiste točke, ki jo pravo gledališče zahteva. Seveda, ne bomo tega dosegli takoj, morda že v teku enega ali dveh let, toda truditi se moramo, da bomo imeli preskrbljeno vsaj za nekaj. O tem bomo še govorili prihodnje dni v članku. Naši rojaki v tujini. Včeraj se je vršil na Dunaju koncert v korist slovenskim visokošolcem, na katerem 80 nastopili naši ožji rojaki: g. tenorist Rijavec, pianist Neffat in konser-vatoristka gdč. Medvedova. Za svoje nastope in izvajanja so želi veliko pohvale, h kateri se pridružujemo, tudi mi z z iskreno željo, da bi napredovali in dosezali vedno lepše in častnejše uspehe. Poskus samomora. V Baji blizu Rihemberka na Vipavskem se je hotel usmrtiti neki Ivan Birsa, in se je v ta namen ustrelil v desno stran prsi. Ranil se je precej nevarno, vendar je upanje, da bo okreval. Povod poskusu samomora so dale nepri-like družinskih razmer, v katerih se je nahajal Birsa. Visoka starost. V Puštalah blizu čepovana je umrla starka Marija Plesničar. Pokojnica je dosegla izredno visoko starost. Bila je rojena 1. 1814, v februarju, torej ji Je manjkalo do 100 let le tri mesece. Do zadnjega časa je bila precej krepkega zdravja in dobrega vida. Še ena „Johanca“ na Goriškem. Zasvetili sta se dve zvezdi na obzorju Slovenije. Ena Johanca iz Vodic, druga »Tunina Santa« iz Trsta. Druga je prehitro utonila; dodeljena ji je bila le kratka pot. Iz zamaknjenosti jo je prebudila policija — jedla bo 4 leta ričet. Prvo, Johanco iz Vodic, so že rojenice proglasile za svetnico. Pozna jo marsikdo kapucini na Reki, tomajske nune. kranjski duševni pastirji, njim na čelu g. škof, poznajo jo vsi, ki so čutili moč njenih čudežev.^ Poznajo jo razni mesarji in uslužbenci mestne klavnice ljubljanske in tisti, ki so pili njeno čudodelno kri (telečjo) in njeno vodo. — Pustimo to vodiško Johanco, naj živi mirno v »kejhi« in preidimo k naši Johanci iz Goriške. Ko so se pojavljale v Trstu in na Kranjskem svetnice, so začeli ozirati se zaničljivo na našo Goriško deželo in so hoteli reči: Zdaj pa pokaži ti, če moreš kaj takega; pokaži nam svetnico, kakor so pokazale naše dežele. Ali tudi naša Goriška ni zadnja med našimi deželami. Rodila je Johanco Jerončič v vasi Zavrdo pri Kanalu. Johančina mlada leta. Johanca J. je bila »fest« punca. Ogledala si je vse fante v fari, a vsak se ji je zdel grd, nihče jo ni bil vreden. In sklenila je: raje ko vzamem kakega kmetavzarja, ostanem devica. Noben knez ni prišel po njo in tako je ostala naša Johanca devica. Vedno je tičala v cerkvi in zato so jo imele ženske rade. V vasi so zidali novo cerkev in cerkvenega patrona so postavili izven cerkve, to pa Johanci ni bilo prav, zbobnala je skupaj nekaj tercijalk in s pomočjo teh je zahtevala, da mora priti pa-tron v cerkev. To je povzdignilo Johančino moč in slavo. Njena slava je čimdalje bolj ra-stla. Nekega dne je zaupala Johanca ljudem, da se ji je prikazala Marija in se z njo dolgo časa pogovarjala. Ljudje so jo začeli imenovati svetnico. Se bolj se je razširila njena slava, ko so izvedeli, da nič ne je In ne pije. In vendar je bila še tako lepa. Čim večkrat se je odsedaj naprej pogovarjala z Marijo in svetniki, ponoči so prihajali tudi angelci k nji. Takrat so začele delovati tudi prižnice. Kdor ni veroval v Johanco, ta je bil sam hudičev brat. Začelo se je tudi v tistem času Johančino zamaknjenje. V zamaknjenosti se je pogovarjala večkrat celo z Bogom samim. j Ta ji je tudi odprl pekel In vica, da je videla vse trpljenje, ki ga morajo duše prestati. Prav smilile so se Ji te uboge duše, ko so se cvrle v velikih razbeljenih ponvah. Hotela je rešiti te uboge duše in ljudstvo Ji je moralo nositi denarja. Njena slava se je še vedno širila. Od vseh krajev so prihajali k svetnici trume romarjev; kratko rečeno: ta vas je postala prava božja pot. V spomin na svetnico so si romarji nalomili iz vrta pred hišo češ-plove veje; nesli so jih domov kot posebne svetinje. Duhovniki in bolj odlične osebe so smele vrezati postelj, ter ohraniti male dele kot nekako relikvijo. Johanci je že postajalo dolgočasno v postelji. Pravila je vedno pogosteje, da pojde kakor Kristus živa v nebesa; nazadnje je celo povedala čisto natančno čas, ko pridejo angelji po njo. Čas Johaničnega vnebohoda se je čimdalje bližal. Od vseh strani so prihajali romarji, da še enkrat vidijo Johanco, predno se vzdigne nad oblake v nebeško glorijo. Duhovniki so imeli tudi dosti dela. Pripravljali so se na procesijo, ki se bo vršila onega svečanega dne, do svetnikove hiše. Tudi tamošnji duhovnik se je pridno pripravljal na ta dan. Njegova duša Je vriskala — saj tudi njega zadene del Johančine slave. Zatorej je vse lepo uredil. Kmetje niso smeli na delo, morali so za procesijo. Ženske so morale biti vse v belo oblečene, posebno lepo olišpane pa so bile tiste, ki so šle prav v Johančino sobo. Tako se je pomikala velika procesija, na čelu je bil seveda duhovnik z Najsvetejšim. Prišli so v Johančino sobo. Še par trenotkov, pa pojde v nebesa, tako so pravili. Bilo je namreč rečeno, da se po obhajilu takoj dvigne. Nastala je velika tišina, vse je napeto pričakovalo izida. Duhovnik svetnice seveda ni izpovedal in ji dal kar tako sv. obhajilo. Johanca se je na postelji dvignila. »Angeljci prihajajo!« Baš v tistem usodnem času so zapluhotale kokoši v bližnjem kurni-ku, in ljudstvo, ki je bilo sugerirano, je takoj vzkliknilo: »Angeljci prihajajo!« Vsi so pokleknili, Johanca pa se je dvignila na postelji, ali ni šlo ... Legla je zopet na posteljo in kričala: »To ni prava hostija, tu notri ni Boga!« Tako se le končal ta ponesrečeni polet v nebesa. Župnik je ves rudeč jeze zbežal in tudi ljudje ne verujejo več v to »svetnico«. Med avstrijskim vladarjem In bolgarskim kraljem je bila sklenjena pogodba. Ruski list »Novoje Vrevn-ja«, znano po svojem nepristranskem pisanju za Bolgarijo in ki je dostikrat se bolj potegoval za Bolgarijo kot za Srbijo, jc 7. novembra prinesel vsebino tajnega dogovora, ki sta jo sklenila bolgarski Ferdinand in avstro - ogrski vladar. V uvodu te pogodbe je sklicevanje na prejšnjo Pogodbo iz leta 1887. V prvi točki je odločitev obeh vladarjev: svojo osebno zvezo razširiti tudi na svoji državi. V drugi točki si obljubljata medsebojno vladarja, da ne bosta trpela v svojih državah nobenega gibanja, ki bi bilo naperjeno proti zavezniškemu vladarju, njegovi di- nastiji in državi. Posebno Avstro -Ogrska se zavezuje priti na pomoč bolgarskemu knezu, če bi bil njegov prestol ogrožen in naravnost garantira »njemu in njegovim naslednikom nedotaknjenost krone in dinastije«. Tretja točka se glasi: Njegova carska visokost knez bolgarski in njegova vlada bosta nadaljevala v odredbah izdanih v svrho iztrebljenja in uničenja rusko-pravoslavnega in panslavističnega vpliva na Bolgarskem. — Avstro - Ogrska bo pa od svoje strani z vsemi sredstvi dušila srbsko gibanje, ki Ima namen stvori-ti Veliko Srbijo ali Jugoslovansko Federacijo, tako, da interesi njegove carske visokosti kneza bolgarskega Ferdinanda in njegove dinastije ne bodo trpele nobene škode. V četrti točki, ki obe države razdelujeta interesne sfere na Balkanu: Bolgarija dobi Drinopolje (ironija) in vzhodno Macedonijo, Avstro - Ogrska dobi novopazarski sandžak. kosovski vi-lajet, Albanijo in zapadno Macedonijo, ki obsega vardarsko dolino, Solun in kalkididski polotok. V peti točki si obe državi obljubljate podporo za slučaj aneksije Bosne in Hercegovine in proglasitvi neodvisnosti Bolgarije. V šesti točki se Bolgarija zaveže da brez vednosti svojega avstro -ogrskega zaveznika ne sklene nobene zveze in dalje, da s Srbijo in Rusijo ne sklene niti politične niti vojne konvencije niti trgovinske zveze. Sedma točka določuje strogo neutraliteto Bolgarije v slučaju, če Avstro - Ogrska napove Rusiji ali — Črni Gori vojsko. V osmi točki obljublja Avstro - Ogrska, da udere v Staro Srbijo, Albanijo in Macedonijo, če bo Turčija Bolgarsko napadla. Deseta točka se glasi: Če se pokaže neobhodna potreba razdeliti Srbijo, pripade Avstro - Ogrski zapadna Srbija od Drine do Morave z Nlšom in Požarevacem. Bolgarija pa s pomočjo Avstro - Ogrske dobi vzhodno Srbijo, razen Niša in okolice. V enajsti točki čitamo: »Njegova carska visokost knez Ferdinand kot visoki član kongregacije za propagando svete katoliške vere v Rimu, je dolžan porabiti ves svoj upliv v pro-speh katoliške in nemške kulture v svoji državi kot tudi. da se hitro razširi avstro - ogrska trgovina in industrija in uničiti vsa nasprotna gibanja In uničevati vse, kar vsebuje agitacijo svobodomislecev, socialistov, anarhistov in panslavistov.« Ta pogodba in zveza je sklenjena na Dunaju 20. maja 1898. Podpisana sta oba vladarja, Goluchowsky in Stoilov. Nam v zadoščenje, kranjskim klerikalcem pa v sramoto. Na nedeljskem shodu je državni poslanec g. dr. Rybaf o stoletnici bitke pri Lip-skem izrekel sledeče simpatične in resnično slovenske bsede: »Mi Jugoslovani pač nimamo vzroka, da bi slavili spomin te zmage. Naj bi nas le vprašali, pa bi konstatirali, kaj se je zgodilo v naših krajih, ko je zavladal nad njimi Napoleon, in kaj pozneje. Za našo vlado so sicer to neprijetne reminiscence; toda to je zgodovina, ki se ne da izpreminjati. Avstrija pa je tudi imela časa 100 let, v katerih bi bila lahko storila vse, da bi se bili pozabili Napoleono- vi časi; toda storila ni nič. Ko je prišel Napoleon v naše kraje, je takoj spoznal, da so tu Slovani v večini in dal jim je šole, da, celo univerzo v Ljubljani. Izhajati so začeli slovenski časopisi, Slovenci so začeli odpirati oči. In bil je — kakor je treba konstatirati, posebno z ozirom na sedanje čase — duhovnik, steber države, profesor, uradnik, ki je zapel svojo »Ilirija, vstani!« in slavil Na- Ljubezen treh kraljev.* Ne samo sedemkrat; sedemde-setkrat sedemkrat mora odpustiti naš beletrist in prevajalec brezbrižnemu, izigranemu občinstvu in njegovi mrzlični hladnosti. Knjiga, ki je zrcalo preteklosti, iz katere je vzklilo seme, ki danes počiva in še le čaka sejalca, ne bo ustavila mimoidočih, glede katerih je vprašanje razumevanja v dvomljivi zagonetnosti. Zakaj celo v teh časih smo se za globokočuten prevod poema, ki je sam sase velika celota, malo brigali. Prejeli smo ga in pustili, da ga je pokril prah. Dogodilo se je to v času, ko ne izide pri nas cele mesece niti ena beletristična publikacija. No, in potem naj govorimo o smislu, ki ga ima publikum v izgubljanju ukusa in kupovanjem za nično ceno prodanega kriterija? Naši romanisti prihajajo v protislovja, razburjajo jih imena. — dela pa ostajajo neprerezana in pričakujejo, kdaj seže milosten pogled 'do pulta. Ljudje motrijo vsakdanjo • Sem Benelli: Amore del tre Rfe. — Tragičen poem v treh dejanjih. V prevodu Alojzija Gradnika. — Gorica 1913. Samozaložba. — Cena fc K. zehavost in se pitajo s pornografič-nim strupom, naraščaj zna v debac-leju samo zabavljati, na skrivnem pa proslavlja botiljko in kotlet. Generacija? me vstavi oni dan prijatelj in pomežikne hudomušno ... In kdor stoji nad razmerami, se raje obrne in prežene misel. * Bomo-li vprašali malomeščanski high-life, če mu je bila predstava po volji? Tega ne, ker smo gotovi, da bode odgovor negativen. Preostaja še, da izrazimo svojo misel, kjer smo lahko neovirani. Vsa tragedija se odigrava v stilu velike himne. Ta skoziinskozi napet dialog, leži nad nami kakor nekaj skrivnostnega, kar se bo zavr-šilo za konturami. Kako je naslikana n. pr. samo blaznost starca Arhibal-da, ki v svojem velikem hrepenenju koprni, da bi se mu le za trenotek odprle oči, da lahko objame z njimi vso prelestnost Fiore, ki je luč in življenje Manfreda. Kljub svoji slepoti dozna vsak migljaj, vsak gib-IjaJ oseb, ki so v njegovi okolici. To ni Maeterlinck, ki je naslikal slepce, kf umirajo radi nedosežnosti tistega neznanega zakaj! Nekaj novega je ta blaznost, nekaj strašnejšega, ki pade na našo dušo, ko je že spuščen zastor. — Naša odgoja v brezsolnčju je kriva, da ne čujemo tega zvenenja. ki se dviga v lahkotnem crescendu. in desrescendu. V zadnjem dejanju prisluškujemo ti tajinstvenosti, ki plove nad celim poemom, med katerega se mešajo zvoki orgelj in svetost glasov nas objema, ko nastopajo osebe in izgine ženska z Magdaleno. Prijatelji, le poglobite se v pogovor med vojakom in kovačem, katerima sledi Avito, pijan bolesti, popolnoma strt zaradi smrti tega cveta, ki se je ospel radi prevelike ljubezni, ki ie izžarela ob nastopu smrti... In tisti monolog, ko že teče tragedija h koncu! Pijan obup vabi v njegovo dušo blazne momente in duši jok v teh prsih, ki so poznale ljubezen, ki se ji ni mogoče odreči. V brezmočju prihaja, da se napije še enkrat vsega napoja, potem ga ne briga več, kaj Je namenila ž njim Usoda. Zanj je vse izgubljeno, ni več steze in poti, in ni luči, niti varljivke, ki bi ga vabila v naročje daljave. Takrat se približa Manfred: »Prav ti je!... Zapisan si smrti že! Da bi zvabili te in te zajeli, posuli na usta smo smrtni ji strup, ki nikjer mu ni leka in hiter ko hip Je...« In Avito mu že ves obnemogel razloži položaj. Tedaj izprevidi Manfred položaj, da je bil on le stena, ki je zakrivala srečo obema, in na ta način povzročila smrt dveh nedolžnih. V boiu prežene ves načrt, in se hoče tudi sam napiti tiste mladosti, ki cvete še na njenih ustnicah. Med tem pa se pojavi slepi Manfredov oče, in meni, da je že ujel onega, ki je kriv njegovega zločina; v zmedenosti prime za sinovo roko. Po glasu spozna zmoto in umre tudi sam. ♦ čemu bi priporočali prevod? Ali nam ni dovolj velika tema, ki leži pred nami? Mencingerjevih besed o umevanju velikega umetnika ne bomo podčrtavali v »Abadonu«. Poema ni prestavil lačen prevajalec, ki so mu plačane vrste, temveč človek, ki je resnično čutil, kakšno odgovornost prevzame na svoja ramena s tem, da objavi »Ljubezen treh kraljev« v slovenščini. Zato, ker je vedel, kje počiva globokost in ne brezciljno nametane besede mrtve romantike. — Vem, da je danes čas, ki poje slavospev kremenu in Jeklu, toda to ne sme nikogar odvračati od zlatega vrelca. Ne samo toliko, da se zmoči naša dlan, celo perišče bomo zajeli iz studenca življenja. Zakaj, kdor se Je napil žive vode, mu bo zadoščenje za vekomaj... Gradnik pa naj zopet v kratkem potrka na naša vrata, da nam daruje večnomladi užitek zlatih ur. Ljubljana, 14. oktobra 1913. Stano Kosovel. poleona kot odrešenika. Čc jc tedaj, ko je bila naša narodna zavest še tako malo podbujena, duhovnik, profesor, uradnik izpoznal ono velikansko razliko med avstrijsko in francosko vlado, potem bi tudi danes morali reči na Dunaju: res je tako! Pripoveduje se anekdota, ki pa je resnična in pravi, da je kmalu po odhodu rrancozov iz naših krajev E' v Dalmacijo avstrijski cesar rranc 1. Videl je po deželi izpeljane krasne ceste. Vprašal je, kdo jih je zgradil. Odgovor je bil: »Francozi!« Videl je lepe stavbe. »Kdo jih je zgradil?« — »Francozi!« itd. itd. Pa je rekel potem cesar Franc 1.: Škoda, da Francozi niso ostali še nekaj let tu!« Če pomislimo, kako je danes, in vidimo, da smo v resnici zelo napredovali, toda napredovali le iz lastne moči, po lastnem trudu, s svojim lastnem denarjem, pri čemer nam je vlada kvečjemu le nasprotovala in podpirala naše nasprotnike. zlasti na severu; potem mo ramo reči: Mi Slovenci nimamo povoda, da b: praznovali spomin zmage pri Lipskem!« Kako so čitali ljubljanski klerikalci iz »Katoliške tiskarne«. ko je »Dan« pisal v sličnem smislu. V veliko zadoščenje je nam, da moremo navesti takšne besede iz ust moža, ki ga »Slovencu« lastna očitanja ne morejo zadeti. Čehi proti Roseggerju. Češki »Svaz Ovetory« (Prosvetna zveza) je prc testirala proti temu, da bi dobil letos Nobelovo nagrado Roseg-ger, ker je Rosegger dal poziv Nemcem, da naj Slovence germanizirajo. Nemci so zato na Čehe grozno razkačeni, češ da je Rosegger apostol miru. Mi Slovenci dobroverno, kaj pomeni za nas Roseggerjev sklad, ki s tremi milijoni ponemčuje slov. otroke. Čudno, da ni proti temu protestiralo nobeno slovensko društvo. (Znak naših razmer!) Sicer pa je bil prof J e n s e n, ki je tajnik Nobelove nagrade v Ljubljani in je lahko videl »nemško kulturno delo po geslu Roseggerja. Klerikaiei proti temu, da bi ljudje znali brati. Hrvatski visokošolski študenti iz društva »Domagoj« (ki je bratsko društvo slovenskih klerikalnih društev) delajo na vse kriplje proti društvu, ki ima namen učiti neuke brati in pisati. Nameravali so celo vstopiti v društvo in ga razbiti ter se polastiti premoženja. To delajo klerikalci povsod. Ker oni nimajo radi, da znajo ljudje čitati, ker se boje za svoje malhe, če bi postalo ljudstvo izobraženo. Povsod, kjer je ljudstvo na visoki stopinji izobrazbe — tam je klerikalcem odzvonilo, kakor recimo na češkem, kjer nimajo niti enega poslanca. Tudi na Kranjskem je videti, da bi klerikalci najraje ljudsko šolstvo zatrli, zato tako besno preganjajo napredno učiteljstvo. Ako kranjski volilci pri teh volitvah ne poženejo klerikalce čez prag deželnega dvorca — se utegne kaj tacega res zgoditi. Zagonetno. Pred par dnevi smo čitali v zagrebškem »Srbobranu« razgovor belgrajskega dopisnika te-gi odličnega zagrebškega dnevnika s črnogorskim delegatom za določitev meje med Srbijo in Črno Goro, Mijuskovičetn. Prevčerajšnjim smo pa čitali ta razgovor v »Slovencu«, malo spremenjen sicer, ali v biv-stvu enak tako, da se vidi, da ga je pisala ista oseba in z označbo, da je to razgovor »Slovenčevega« dopisnika s črnogorskim državnikom. To nam se zdi pa zagonetno, ker vemo, kdo je dopisnik »Srbobrana« in je izključeno, da bi bili on obenem tudi dopisnik »Slovenca«. To pa tudi ni verjetno, da bi »Slovenčev« dopisnik stavlja! na črnogorskega državnika doslovno taka vprašanja kot »Srbobranov« dopisnik in da bi dobival tudi doslovno take odgovore. Pa ja niso pri »Slovencu« krat-komalo povzeli omenjeni razgovor iz »Srbobrana« in napisali zraven, da je imel razgovor njihov dopisnik? Pošteno to ravno ne bi bilo, ali druga če si mi te zagonetke ne moremo razlagali, posebno ker je znano, da se pri »Slovencu« na take »malenkosti« ne ozirajo. Imetje In hiše vam bodo pogorele ako bodo na Kranjskem še dolgo imeli klerikalci večino! Pri zadnji seji deželnega odbora so slovenski klerikalci s pomočjo deželne vlade razpustili nekaj gasilnih društev. Razpusti se je Izvršil le radi tega, ker so dotlčna gasilna društva hotela ostati nepolitična. — Volilci sedaj Imate zopet jasen dokaz kako skrbijo za vas klerikalci, uničujejo celo dobrodelna društva, ki bi varovala vaša domov ja pred nesrečo! Kranjski klerikalci so spravili kranjsko deželo na beraško palico, sedal pa hočejo uničiti še domovja In Imetje volllcev. Volilci glasujte proti klerikalnim kandidatom, sedaj je prilika, da obvarujete sebe In svoje družine pred nesrečo In beraško palico I Oddajte glasovnice protiklerikalnim kandidatom! Vsak pošten Slovenec bo pri de-želnozborskih volitvah delal nato. tla paae klerikalna strahovlada! — Slovcnci, vse bo gledalo na vas, da vrže te oh tla klerikalno stranko, to fe one ljudi, ki so povzročili toliko Korja in sleparij v kranjski deželi. Slovenski klerikalci so pripomogli k temu, da so Slovenci morali vsled neznosnih razmer bežati v tujino, kjer umirajo v rudokopih in tovarnah! Slov. klerikalci so spravljali poštene Slovence v ječo, jih denuci-rali irt neštetokrat Izdali na milost in nemilost naših najhujših narodnih nasprotnikov! Slovenski volilei, delujte na to, da klerikalni kandldatje propadejo, kajti edino to vas reši, da vam ne bo gospodoval tujec! Klerikalna pravičnost. Deželni odbor je dovolil župniku v Begunjah K 1800 podpore za ribogojo. — Ni Še dolgo od tega, ko je klerikalni deželni odbor prepovedal izplačati 6000 K za podporo učiteljem, čeprav ne bi šel ta denar iz deželnih blagajn. — Za' ribe, komfortna stanovanja in klerikalne pojedine imajo klerikalci denar — za poštenega kranjskega davkoplačevalca in uradnika pa figo! Volilei pri prihodnjih ■deželnozborskih volitvah naredite konec te) samopašnosti! »Boj na nož!« oznanjajo klerikalni govorniki na svojih shodih. Klerikalci se v dosego svojih namenov ne strašijo nobenih sredstev; zato poživljamo napredne Slovence, da so v volilnem boju istotako brezobzirni. Da rešimo slovenski narod klerikalnih krvnikov, se ne smemo strašiti nobenega truda. Na delo med ljudstvo! Šmarski župan sl razlaga avstrijske zakone popolnoma na svoj način. Izpustil je — najbrže po navodilih, ki jih je dobi! v šmarskem farovžu — iz volilnega imenika vse, ki mu niso po volji. Ko so volilei prinesli reklamacije, je rekel, da jih ne sprejme. Tako se delajo pri nas volitve. Kje je vlada, da požene take župane? Iz Krašnje. Sad osemdnevnice sv. misijona. Dne 10. t. m. je Valentin Šum na drž. cesti v Krašnji udaril s kolom po glavi Franceta Hrovata iz Kranjega Brda in ga težko telesno poškodoval. Zadnji blagoslov bo dalo okr. sodišče na Brdu. Le še več misijonov, da bo še več 60vraštva. Nesreča. Dne 6. t. m. zvečer se fe peljala pri posestniku Martinu Pircu v Mateni uslužbena dekla Terezija Glavan na vozu z mlekom po cesti proti Iški Loki. Med potjo sta zavozila leva kolesa pri vozu v obcestni jarek, vsled česar se je voz prevrnil. Glavan je padla raz voz v jarek. Pri tem se je tako prestrašila, da je onemela. Tudi veliko mleka se je razlilo. Prijazen mož je neki Italijan iz Srednje vasi pri Kočevju. Pred leti mu je umrla žena in on ji je dal postaviti spomenik na grobu. Ta nagrobni spomenik pa je vrli mož sedaj prodal. Bojevito dekle. 231etna posestnikova hči Reza Boh iz Notranje Gorice je pred nekaj dnevi napadla nekega tamošnjega posestnika, s katerim živita že delj časa v sovraštvu, kar s polenom po glavi. Ker le imela Reza slabo vest in se Je bala, da bo aretirana, jo je hotela popihati v Ameriko. Orožnik pa Je to preprečil in Jo izročil okrajnemu sodišču v Ljubljani. Devetinosemdeset trgovcev s človeškim mesom zaprtih. V noči na U. t. m. so v Varšavi aretirali 89 trgovcev z dekleti, med njimi tudi poglavarja te tolpe. Ljubljana. Kandidati za mesto Ljubljano. Na včerajšnjem zaupnem shodu Narodno Napredne Stranke, katerega se je udelžilo okoli 150 mož, se je sklenilo, da kandidira za Ljubljano v mestni kuriji: Dr. Novak in prof. Reisner, župan dr. Ivan Tavčar in g. A. Ribnikar. V splošni kuriji je bila sprejeta kandidatura g. Jos. Turka. — Liberalni advokat dr. Tekavčič je pretil, da bo »Dan« ustavil. 2e ta pretnja sama najbolj priporoča tega liberalnega advokata. V pojasnilo omenjamo, da se od nas ni zahteva- lo, naj popravimo tiskovno pomoto, ampak da se je zahtevalo, da moramo prinest) cel popravek. Zakon zahteva, da se prinese »popravek po 8 19» nelzpremenjena in brez vplet-ka«. Vsakemu človeku bo jasno, da se misli tu le na samovoljno izpre-membo ali vpletek — ne pa na slučajno tiskovno pomoto, ki je nekaka »vIs major« in se vsakemu listu lahko pripeti. Omenjeno bodi še, da smisel besedila z ono pomoto ni bil moten, ker je bil stavek, v katerem |e manjkala ena črka dvakrat tiskan in sicer tako, da je bilo enkrat popolnoma prav. »Dan« je gotovo edini list v Avstriji, ki je bil obsojen zaradi ene črke. Morebiti ni na svetu k! bi bil obenjen 73ra*!! fickov oamote. Edino v Uubiiaiii se I deli taka pravica, v Ljubljani mora biti slovenski list obsojen. Zadnjič je dr. Krek zdihoval, kako hudo se godi klerikalnim listom, ker ne smejo lagati itd. in da bo cel svet kmalu poln bivših »Slovenčevih« urednikov, ki beže pred poroto. V zadnjem času piše »Slovenec« pod varstvom Gostinčarja napade na mestno upravo. »Slovencu« se nič ne zgodi. »Dan« pa je bil obsojen zaradi ene same črke. In slov. liberalni advokat si upa pretiti, da bo »Dan« »stavil... Seveda v Ljubljani in v ozki domovini Kranjski so paragrafi samo zato, da se z njimi ubija liste, ki stoje v službi javne resnice in pravice. Kaj takega se ne godi nikjer drugod na svetu! — Zanimivo pismo o Johanci, ki nam je došlo včeraj v roke, prinesemo jutri. — »Vodiški čudeži«. (Nasvet iz občinstva.) Ali bi ne bilo mogoče, prestaviti Vodiških čudežev, na češko, hrvaško, francosko in nemško? Potem bi lahko cel svet zvedel, o teh klerikalnih goljufijah in sleparijah, katere je uganjala duhovščina na Kranjskem s svojim slepim orodjem — sveto Johanco. To pa pred očmi sedanje vlade, pod vrhovno oblastjo ljubljanskega škofijstva. (Op. ured. Zanimanje za Vodiške čudeže je tako veliko, da se o teni piše povsod!) — Pasji bič bi bilo plačilo za nesramna obrekovanja o mestni upravi, katere bruha »Slovenec«. — Odgovorni urednik Gostinčar preje pometač, sedaj drž. poslanec krije s svojo imuniteto ta obrekovanja. — »Naprednjake bodo pobijali kot gade« tako si predstavljajo klerikalni poslanci svoje delo v bodočem deželnem zboru. Od takih poslancev volilei ne morejo pričakovati, da bi kaj zanje naredili, zato naj vsi delajo nato, da klerikalni kandidatje ne bodo izvoljeni! Proč s klerikalnimi oderuhi In pobijalci! — Sleparstvo in tatvina je načelo slovenskih klerikalcev! Sedaj ko so volitve pred durmi hitijo klerikalni agitatorji reševati potapljajočo se barko kranjskih klerikalcev. Dobra so jim vsa sredstva. Napredne volilce izpuščajo iz volilnih imenikov, pričakujemo še, da bodo začeli krasti napredne glasovnice, kakor prejšnja leta. Napredni volilei, pozor! — Ovca v varstvu volka! Deželni odbor je sklenil revizijo ljubljanske mestne uprave! — Nebeško je ako človek pomisli, da ljudje, pred katerimi bi morala biti vsaka blagajna javnega denarja najboljše zaklenjena in zastražena, hočejo igrati revizorje. — Pa ne, da bi gospodje hoteli enkrat videti kako izgleda blagajna, ako je v redu, posebno ko vsak dan lahko vidijo kranjske deželne blagajne — prazne! Ali hočejo slovenski klerikalci, da se nekoliko pogleda v blagajne raznih dobrodelnih zavodov — ali pa še kje drugje, kjer je tudi spravljen denar drugih ljudi? — Res nastop deželnega odbora je snov za izborno burko! — Pojdite pogledat po farovžih in po klerikalnih občinah, kje je denar za ubožce! — Same obljube! Klerikalci obetajo sedaj pred volitvami volil-cem železnice, kolodvore, ceste, vodovode itd. itd. — Volilei se lahko spomnijo, da so pred 6 leti isto obetali — izvršili pa nič. Slovenci bodite prepričani, da bodo klerikalci obljubili vse kar boste hoteli, izvršili pa nič! Ali boste od obljub imeli kakšne koristi? — Nič! Zato pa glasujte za protiklerikalne kandidate, ki se bodo gotovo potrudili, da ugode Vašim željam in zahtevam! — Ogledalo klerikalne kulture v Ljubljani so gotovo oni klerikalni študentje, ki so kričali po cesti v »Ljudski oder« grede, v nemškem jeziku. Lepo napredovanje kaže sadove klerikalnih vzgojiteljev. Pripominjamo še, da so šli vsi tisti kričači v »Ljudski oder« poslušati pisatelja Finžgarja, ki je imel oni večer tam predavanje. Dalje so kazali svojo naklonjenost v prav duhovitih izrekih in mešali »hohštaplersko« nemščino med otrobe, ki jih nosijo po svetu in ponujajo simpatičnim »fraj-lam«. Komu v ponos ne vemo. Mogoče tudi, da so se slednjega navzeli od Kreka, on je že večkrat dokazal, da je mojster v razgrajanju in zmerjanju. — Iz pisarne slov. gledališča. Na uprizoritev poslal je vodstvu slovenskega gledališča gosp. E. Gangl svojo dva najnovejša dramatična umotvora: Trilogijo »Dolina solz« (I. Dva svetova. II. Dedščina. II. Trpini.) in dramo »Katka Poljakova«. Ker do sedaj igralno osobje slov. gledališča še ni kompletirano, drami pa stavljata na interprete velike tehniške in duševne zahteve, uprizore se ta dela takoj, ko bode razpolagalo vodstvo s potrebnimi umetniškimi silami. — Nastop pariške vrste In slov. občinstvo. V pondeHek smo pri javni telovadbi slov. oariške vrste oo^re- t sali dovolj oseb, katerih dolžnost bi bila, da se udeleže takih prireditev. Udeležba sicer ni bila slaba, vendar je zahtevati še več požrtvovalnosti s strani slovenskega občinstva, posebno ako pomislimo, da so stroški za tekmo v Parizu jako veliki. V Pragi n. pr. so bili za nastop češke pariške vrste že cel teden popreje vsi prostori razprodani! — Ako se člani pariške vrste žrtvujejo, da vadijo neumorno cele mesece, bo tudi naše občinstvo vedelo ceniti to delo in prireditelje podprlo gmotno. Kdor je to priliko zamudil v pondeljek, naj sedaj daruje po možnosti itial znesek za »Sokolski sklad«! _ Razmere v deželni bolnišnici. V tukajšnji bolnišnici so postale jako žalostne razmere, odkar jo imajo klerikalci v rokah. Hrana za bolnike je zelo pomanjkljiva, poleg tega pa še slaba. Klerikalci so bolnišnico podražili, pri tem pa hrano poslabšali. Bolniki se ne upajo pritožiti, ker se bojijo sekature in še le ka^ dar pridejo iz bolnišnice, takrat povedo o teh razmerah. Sili se jih tudi k spovedi, za telesno hrano njihovo se pa jako slabo skrbi. Tudi se jim vsiljuje »Slovenca«, ako bi pa kdo čital kak napredni časopis, tega pa Bog obvari. Svetujemo ljudem, ki obiščejo bolnike, da jim povedo, da naj se radi slabe hrane kar na zdravnike obrnejo ter zahtevajo izboljšanja. (Znano je, da se za dobavo mesa etc. v dež. bolnici ne razpisuje ponudba.). — Obiskovalec. — Draginja svinjskega mesa v Ljubljani. Prosimo, priobčite: Že zadnjič smo poročali o nizki ceni goveje živine in o draginji govejega mesa. Danes smo pa prisiljeni spregovoriti o draginji svinjskega mesa in slanine. Posebno letos imajo prašiči in druga živina zelo nizko ceno, ali navzlic temu ne pade cena mesu in slanini. Nekdo je prodal mesarju tele in dva prašiča po 62 v kg na živo vago. Prašiča se bodeta jutri va-gala, na mestni klavnici (se jih lahko vidi). Pri prašičih je navada, da se pusti za taro želodca 4 K, ali se pa želodec zvaga in odračuna. Vsa kri se porabi za klobase, tako da ne gre od prašiča nobena reč v upadek. Sedaj pa računimo prašiča od žive na mrtvo vago. Dobimo takoj svoto, po čem stane 1 kg mesa. Kdor doma prašiča kolje, naj poskusi najprej živega stehtati, potem pa še zaklanega. Prepričal se bode o resničnosti tega članka. Bolj lepa slanina stane v Ljubljani kg po 1 K 92 v, v Zagrebu pa ravno taka po t K 8 v. Tam stane ogrska mast kg po 1 K 12 v, pri nas pa 1 K 94 v. To je pa gola resnica, ki je ne more nikdo ovreči. Taka draginja je toraj v Ljubljani. Ako bi kateri mesar primerno znižal cene mesu in slanini, povemo, da bi ga vsa Ljubljana in okolica podpirala Isti bi delal denar, še vse drugače, kakor ga je svoj čas Prelesnik. Seveda bi isto storili tudi drugi. — Mestni prebivalci. _ Nekoliko k smrti realčnega sluga Verdina. To ie v enem letu že drugi samomor realčnega sluga na tukajšnji c. kr. realki. Oba samomora sta se izvršila v realnem poslopju. Gotovi krogi bodo rekli, da je povzročil ta samomor — alkohol. Splošna javnost je pa drugega mnenja. Mož je zvesto in pošteno služil dolgo let, za kar je dobil celih 30 K na mesec. Sedaj pa pomislite, s temi beraškimi ali težko zasluženimi ficki, naj potem človek živi. To pa v mestu in ob splošni draginji. Ali je to mogoče? Kdor to poskusi, tisti bode gotovo rekel — ne, to ni mogoče. Poglejte, za roparske Albance ima država na razpolago miljone, ali za svoje uradnike in uslužbence pa riima niti ficka. Da bi se tem ljudem izboljšala plača, to ne gre. Ako si eden človek konča življenje 4e to le slučaj. Tukaj pa kar dva v enem letu in to na c. kr. zavodu. To pa ni več slučaj!!! Ampak beraška plača uslužbenca, kateri pride v pomanjkanje, iz katerega si revež ne more pomagati, si na ta način reši trpljenje... Tudi s pokojnim Verdinom je bilo isto. Ko bi bil Verdin alkoho-list, gotovo ne bi bil toliko časa svoje službe opravljal, kakor jo je. Da se je dobila pri njemu prazna steklenica- to je najbrž zaradi tega, ker si je hotel mož zamoriti svoje težave, predno si je končal življenje. Tako torej sodi splošna javnost o samomoru teh dveh državnih slug. — Koledar Družbe sv. C. In M. je izšel in prinaša lepo vsebino. Naroča se v družbini pisarni. Dobiva se po vseh knjigarnah. — Rusija in Evropa. Pod tem naslovom izhaja krasno delo prof. Masaryka, pri Laichterju v Pragi. — Zabavni večer društva slov. trgovskih sotrudnlkov, kateri naj bi se vršil 15. t. m. v mali dvorani Narodnega doma, preloži se vsled nastalih težkoč radi prostorov na soboto dne 22. t. m. v isti, t. J. mali dvorani ter stranskih prostorih. Na sporedu je poleg godbe, šallivih oredmetov ter er. V ponedeljek okrog poldneva je šla nekam po opravkih ter je pustila v gostilni svojo 131etno hčerko. Kmalu pa je prišel mimo gostilne neki postopač in ker je videl, da je v gostilni deklica sama, je hotel izkoristiti ugodno priliko ter piti zastonj. Stopil je v krčmo ter si je naročil četrt vina. Ker pa je izgledal zelo sumljivo, je hoteia deklica, da ji plača takoj, ker pa ni hotel, mu ni hotela izročiti vina, ampak je nesla že natočeno vino zopet z mize. V tem času pa je zmaknil lopov s police steklenico likerja, jo potisnil v žep ter odhitel iz gostilne. Deklica ni mogla za njim, ker je bila v gostilni sama. Slučaj pa je nanesel, da ga je zagledala popoludne na cesti.- Poklicala je mater, ki je dala aretirati potepuha. Imenuje se Anton Kočevar, je (oziroma moral bi biti) mizar in stanuje navadno v ulici Tesa 8. Vedno manj ptic pevk, V tržaški okolici je bilo pred leti veliko ptic, v zadnjih letih jih je pa vedno manj. Paglavci • stikajo vedno za njimi in jih lovijo. Posebno sedaj na jesen jih lovijo paglavci neprestano z limanicami. Oblasti bi prav lahko ustrašile fantaline, ko bi le hotele. Že to bi pomagalo veliko, da bi stopili stražniki tu pa tam v vrtove in na polja, in tistega, ki bi ga zasačili pri lovu, naj bi strogo kaznovali, če pa je premlad, pa starše. Umor v San Remu. San Remo v Italiji je zadnje dni razburil nov slučaj; izvršila se je tragedija v eni tamkajšnjih najodličnejših rodbin, ki je slovela daleč na-okolu po svoji poštenosti. Grofica Marija Tiepolo, soproga uglednega stotnika italijanske armade je ustrelila slugo svojega moža. Mož odide z doma. 8. t. m. zjutraj je odšel mož gro-fice-morilke, stotnik Tiepolo po svojih opravkih z doma. Pustil je kakor običajno doma svojo soprogo in dvoje otrok, s svojim slugo, ki je bil navaden vojak. Ob navadni uri sta odšla otroka v šolo, doma pa sta ostala grofica in sluga. Grofica si je privoščila nekoliko več spanja kakor druge dni, tu pa se naenkrat grozno prestraši. Od šuma in ropota vzbujena je zagledala med vrati slugo svojega moža, ki se je bližal svoji gospodinji, medtem, ko je bila ona še v postelji. »Česa iščete?« Tako je vzkliknila osupnjena žena, ko je uzrla v svoji spalnici slugo ki se je z vidnim veseljem bližal nji. Bila je v zelo mučnem položaju. Sluga je prve trenotke molčal, nato se je oziral s pohtnimi pogledi čez njeno telo. Grofica ni tega takoj opazila, ko se je pa prepričala in uganila njegovo umazano nakano, je stegnila roko po samokresu In mu z grozilnimi besedami velela oditi. Sluga se je nahajal v takem položaju, da ni vedel kaj bi storil. »Ako ne izginete takoj, bom rabila orožje«, ga je ponovno opomnila žena, ki se je nahajala v tej strašni zagati brez drugih rešilnih sredstev. Toda sluga se za opomin ni zmenil čisto nič, temveč se vrgel z vsemi svojimi močmi nanjo. Gospa Tiepolo pa je brez pomišljanja zbrala svojo zadnjo zavest In izprožila samokres. Strel je opozoril prebivalce v okolici, da ni v tej hiši vse v redu. Zato so se začeli zgledovati, odkod je bilo slišati strel In kmalu nato se je zbrala pred hišo Cassini, kjer je stotnik stanoval, ogromna gruča ljudstva. Na balkonu. Napeto tišino, ki je vladala med množico pred palačo Cassini, je pretrgal obupen krik: »Ubila sam ga, ubila sem ga!« Takoj za klicem se Je pojavila na balkonu mlada, krasna žena v cvetočih letih svojega 'življenja. Opotekaje se v nočni halji, se je zgrudila nezavestna na tla. Ljudje so pričeli upiti, naj ji takoj kdo odpomore. Stotnik se vrne. Med veliko zmešnjavo se je preril skozi množico stotnik, grof (Tiepolo. Sam ni vedel, zakaj se gre, [ko so mu pa dogodek natančneje jOrisali, je v strašni razburjenosti vdrl v sobo. Tam je vstala žena in mu prišla naproti z kalnimi očmi: Braniti sem morala čast svojih otrok. Mož jo je s solzami v očeh ganjen objel. Komisija. Na mesto je prišla takoj komi-jsija. Sodnik je celo zadevo natančno preiskal in popisal. Dokazi resničnosti silobrana so bili tako trdni, da bo !gospa Tiepolo brezdvomno oproščena. Sluga je bil znan kot pohotnež [povsod, in ne samo v nižjih krogih, [ter izvršil mnogo stvari, ki niso prišle zaradi varnosti časti na dan. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BO, BO? Dunaj, 12. novembra. Tu upajo, da pride vendarle do sporazuma med Poljaki in Rusini. POTRES RAZRUŠIL MESTO. New York, 12. novembra. Po na srebru bogatih rudnikih znano mesto Abanzaz v Peru je potres popolnoma razrušil. 200 oseb je mrtvih, več 1008 brez strehe. Materielna škoda je ogromna. LADJA NASEDLA. Lisabona, 12. novembra. Italijanski parnik »Elvo«, ki je prevažal les, je nasedel; 11 mož posadke pogrešajo. OGRSKA POLITIKA. Budimpešta, 12. novembra. Baron Skerlecz se je izrazil, da je hr-vatsko - ogrski sporazum na boljši poti. SRBIJA IN GRŠKA. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vojno ministrstvo je dovolilo Grčiji prevoz življenjskih potrebščin za grške čete v Korici preko Bitolja brez carine. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ker Bitolj še ni direktno zvezan z ostalo Srbijo po železnici, se vozijo vsi, ki potujejo iz Srbije v Bitolj ali nasprotno, preko Soluna. Tako potovanje je pa silno zamudno in drago. Grške oblasti zahtevajo, da se jim morajo izročiti potni listi na vi-ziranje, kar je popolnoma odveč, pa to bi se še preneslo, ali predno potnik dobi potni Ust nazaj, potečeta navadno dva dneva. Ker se morajo dati potni listi vidirati tudi pri povratku, izgubi potnik, ki gre iz Bel-grada ali Skoplja v Bitolj in nazaj, samo v Solunu štiri dni. To je ne samo zelo zamudno, temveč tudi zelo drago, posebno ker menjalci denarja naravnost odirajo potnike, dajoč jim za srbski desetdinarski bankovec komaj osem grških dram, četudi je vrednost enega drama enaka vrednosti enega dinarja. Ker se pritožbe množijo, je sklenila srbska vlada posredovati pri grški vladi, da te nezdrave razmere v Solunu pripravi, ako se pa to ne zgodi, poziva časopisje vlado, da uvede enako proceduro za potnike iz Grčije, ki morajo ravnotako potovati preko srbskega ozemlja v zapa-dno Evropo. Teh represalij pa naj-brže ne bo treba uporabiti, ker grška vlada najbrže niti ne ve za te šikane, ki so izvršene nad srbskimi potniki, ki potujejo v Bitolj preko Soluna, temveč delajo to najbrže lokalne oblasti na svojo pest, samo da pustijo srbski potniki v Solunu čim več denarja. Najradikalnejša in najboljša rešitev tega vprašanja pa bo, ako se čim prej zgradi železnica Skoplje - Bitolj in ta proga se bo prav hitro gradila. GOSPODARSKA FAKULTETA NA BELGRAJSKI UNIVERZI. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Naučni minister je poveril vseučili-ščnemu profesorju Simi Lozaniču sestavo načrta za ustanovitev načrta za ustanovitev gospodarske fakultete na belgrajski univerzi. Ta načrt prouči potem posebna komisija, ki bo tudi izdelala zakonski načrt za narodno skupščino. Ta fakulteta bo nadomestovala posebno visoko šolo, kakor tudi tehnična fakulteta nadomestuje posebno tehnično visoko šolo. OBLETNICA OSVOBODITVE BITOLJA. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Listi javljajo, da odpotuje prestolonaslednik Aleksander v Bitolj kot kraljev zastopnik pri proslavi obletnice osvoboditve mesta, s posebnim vlakom 17. t. m. Iz Bitolja odide prestolonaslednik tudi v Ohrid. Bitoljska občina je povabila na slavo srbsko časnikarsko društvo, ki je sklenilo odposlati svoje zastopnike. Bitoljska slavnost bo največja od vseh slavnosti te vrste v novih krajih. ,M°ONSKI OFICIRJI V SRBIJI. Telgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Semkaj so dospeli japonski oficirji: polkovnik Kenzo Josimura in majorja Zimo Mosaki in Sakisi Mikoki, da proučujejo organizacijo srbske armade, posebno topničarstvo in sanitet. RIBOLOV V OHREDSKEM JEZERU. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbska država je oddala v najem eksploatacijo ribolovstva v Ohridskem jezeru zasebnikom. SRBIJA IN BOLGARSKA. Belgrad, 12. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Diplomatične zveze med Srbijo in Bolgarsko se obnovijo še tako kmalu. Bolgarska stavlja pogoje, ki jih Srbija nikakor ni voljna trpeti v ma-cedonskih mestih bolgarskih konzulatov — in to zahteva bolgarska vlada — ki M samo hujskala in podpihovala prebivalstvo. Tudi ne more in noče Srbija sprejeti druge bolgarske zahteve, da namreč dovoli ustanavljanje bolgarskih šol v Ma-cedoniji« kjer ni nič Bolgarov. V turških časih se je sicer del slovanskega prebivalstva v Macedoniji priznaval za Bolgare, ali polovica teh je opustila bolgarsko ime takoj po srbskih zmagah nad Turki, druga polovica pa takoj po srbskih zmagah nad Bolgari. Bolgarske šole so torej v Macedoniji popolnoma nepotrebne in zato jih ne bo. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. V. v P. — Se priporočamo. — G. G. v D. — Dopis o srednješolskih razmerah pride o priliki. — Več dopisnikov iz Goriške: Vabi- mo Vas v svoj krog. Tudi za slike je poskrbljeno! —- Gospodje Solzar in tovariši iz tržaške okolice: Pismo prejeli. Hvala lepa. Vemo, od kod veter veje. Verjemite, da bodete imeli poslej mir! — Nabrežina. O priliki! Odgovorni urednik Radivoj Korene, l ast in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi Išče se kuharica, ki bi oskrbovala troje otrok, ki hodijo v šolo, ter vodila malo obrt. Znati mora pisati in računati. Plača po dogovoru, nastop lahko takoj. Ponudbe naj se pošljejo na »Kuharica«, Novomesto, poste restarite. 1101 —4 Sprejmem čevljarskega pomočnika za šivano in zbito delo. Trst, ulica Belvedere 32. 1120-1 Išče se 2 sobi s kuhinio, eventu-elno velika soba s kuhinio s 1. februarjem ali 1. januarjem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 118-1 G®spo