—   254   —
Drobne vesti.
v Ljubljani, dne 15. avgusta 1890.
— (I z kronike društva ,P r a v n i k a".) V seji dne 2. t. m. je odbor rešil več dopisov glede izpisovanja za nemško - slovenski pravniški slovar. Samo 6 — izmed 60 naprošenih — jih je odgovorilo, da ne mogo prevzeti naloge, to pa iz tehtnih razlogov. Nekateri želijo zakonikov in odbor jim je ustregel drage volje. V isti seji je odbor odobril slovenski prevod
—   255   -
meničnega zakona, ki ga je priredil, dodavši mu odločbe najvišjega sodišča, gospod dr. Fr. Skofič, c. kr. okr. sodnik v Škofji Loki; rokopis se je oddal založništvu, da izide v III. zvezku ,zbirke zakonov". — Pred nekimi dnevi uže je gosp Janko R a h n e, c. kr. notar v Senožečah, doposlal prvi izpiske iz deželnega zakonika kranjskega 1884. 1 za privniški slovar, zgotov-Ijene prav po navodilu   Vivant seguentest
— (Slovenska pravna terminologija.) Piše nam gosp. dr. F.; Društvo .Pravnik" lotilo se je slovenske pravne terminologije po podrobnem načrtu, objavljenem v zadnjem društvenem listu. To delo se nam zdi toliko važno, da je bode moral spremljati društfen list ter odpirati svoje predale termino-logičnim razpravam in noticam. Morda bi celo kazalo zaradi preglednosti ustanoviti za to posebno rubriko v listu. Gotovo je, da gradivo, ki se bode po izpisovanji državnih in deželnih zakonikov nabralo, ne bode še terminologija, da bi jo bilo treba samo urediti in v tisek dati. Najti bode v zakonih mnogo celo ne-porabnih terminov ali fraz, ki so popolnoma protivne jeziku ali pa ne izrazujejo pravnega pojma. Obdržati bode v takih slučajih le porabne termine. Za mnoge pravne pojme pa celo ne bode najti terminov, te bode torej treba ustvarjati in pri tem delu se oni, katerim pripade ta naloga, ne bodo mogli in smeli ozirati samo na slovenske vire, slovaije in prosti slovenski jezik. Tako napravljeni termini bi večkrat ne bili za porabo. Takšno postopanje bi slovanske rodove tudi v pravnem jeziku odtujevalo drugi od drugega. Pogled v pravne terminologije drugih slovanskih jezikov bode potreben in bode stvar jako olajšal. Dobiti bode čestokrat našemu jeziku celo prikladnih izrazov, ki se bodo, vzprejeti, kmalu in lahko udomačili. Želeti je torej, da si društvo omisli terminologij drugih slovanskih jezikov in jih pri svojem delu vestno uporablja. Kako potrebno bode tako ravnati, kažeta naj naslednji primeri. Gosp. T. dokazuje v 10. št. lanskega „Slov. Pravnika", da ne gre rabiti ,ugovor" za „Einrede" ali „Einwen-dung" ali podobne pojme, kateri značijo vsi neko nasprotovanje, ker beseda služi Hrvatu prav v nasprotnem smislu za „Vertrag" ali ,Tractat" — torej za soglasje Čudno je uže to, če čitamo v političnih listih hrvatskih „ugovor" za pogodbo n. pr. „državnopravni ugovor", to je nagodba Hrvatske z Ogersko, — v slovenskih listih pa čitamo: „ugovor", ^ugovarjati" v nasprotujočem zmislu. Če je beseda „ugovor", ,,ugovarjati" tako ukoreninjena, da je ni moči odpraviti ali z boljšo nadomestiti, kaže se je vsaj ubraniti na pravniškem \o\]\. — Druga primera: „Fixgeschaft". To je pravniški pojem, kateri se nahajale v znanstvu, zakoni ga nimajo. Čl. 357. in naslednji trg. zak., ki imajo določila o ,,Fix-geschaft-u", nimajo tega termina tudi ne v oklepih. Terminologija, če hoče biti popolna, mora imeti tudi te, za prakso in znanstvo jako potrebne termine. Nemcem sicer ne prihaja na misel, da bi ponemčili izraz „fix", a če mi nočemo izhajati s tujko, treba nam je izraz ustvariti. Zadnja številka ,,S1. Pravnika" poslovenila je ,,Fixgesch;ift'- s „pribito opravilo". Stavili bi, da drugi slovanski jeziki nimajo podobnega prevoda V češki terminologiji nahajamo „pi'esny, pevn;^, fixni obchod", Cigaletova znanstvena terminologija ima za ,,fixiren", = festsetzen: „ustanoviti", „stanoviti" (starosl.) in za „feststehend": „stanovit, a, o" (hrv. term.). Če se še dalje pogleda v terminologije, najti je morda še priklad-
-   256  —
nejega izraza, a „pribit" se nam vidi prevsakdanji. Četudi je priznavati, da se vsakemu izrazu po daljši uporabi uho privadi, vender bi kazalo poprijeti se kakega drugega izraza, če nočemo rabiti zgol tujke: ,,fiksno (opravilo)".
Opomnja uredništva. Drage volje odpira se naš list takim terminologijskim opazkam. To je jeden izmed potov, po katerih z združenimi močmi dospemo do stalnega in jednutnega pravniškega jezika Vsekakor bode moral tisti, ki bode konečno uredil bodoči naš strokovni slovar, mnogo povpraševati, mnogo pretehtovati, predno se bode smel odločiti za jedno ali drugo besedo. Ozirati se mu bode na mnenja drugih, ker le tako zadobode delo glas, da je temeljito, in s tem splošno veljavo. Nič bi ne bilo torej napačno, ako bi se uže sedaj v društvenem glasilu začeli razgovarjati o posameznih terminih; priob-čujemo lahko nove termine, o katerih mislimo, da dobro označijo pravni pojem, ali naznanjamo besede, katere se nam vidijo boljše od onih, ki se sedaj rabijo, opozarjamo lahko na sinonima, na protivja i. t. d. To bode zanimalo vse in pospeševalo pričeto delo Želja gosp. dr. F. je torej lepa ter koristna in jSlov. Pravnik" otvori rad v ta namen posebno rubriko. Glede ostalih njegovih mislij utegnemo prihodnjič označiti svoje stališče.
— (Nekoliko kritike.) Piše nam gosp. dr. F.: V slovenskem prevodu, ki ga je podal „Državui zakonik" za ukaz pravosod. ministerstva z dne 25. junija 1890. 1. (odvetniška tarifa), nahaja se nekaj napak, katerih moramo javno opozoriti. Za: „Erlassung eines bedingten Zahlungsbefehles" čitamo „odpust pogojnega plačilnega povelja". Gosp. prelagatelj je gotovo mislil na „erlassen — eine Schuld", kar bi se smelo po naše reči: „odpu-stiti — dolg". A Nemec pravi tadi: ,erlassen — einen Befehl", in tu Slovenec ne bode dejal: ,odpustiti" — nego ,izdati povelje". Ta pomen ima ^erlassen" tudi v tarifi pod tek. št 1., in gorenje besede bi bilo sloveniti: „za izdavo pog. plač. povelja"; ta termin ima dosledno slov. prevod zakona o opominjevalnem postopanji v držav, zakoniku 1. 1873. In v prevodu gorenjega ukaza samem čitamo za: „um Erlassung von Betreibungen": „za izdajo pogonov". — ,Streitverkiindigung" ni „sporna zglasitev", nego je naznanilo, da se spor prične ali vrši (= Verkiindigung eines Streites, ne pa: eine strittige Verkiindigung od. Anmeldung). — „Vergleichs-Tagsatzung" pravnikom ni sloveniti: ^pogodbeni narok", kajti pogodba je nam Vertrag, ki ni isto, kar Vergleich; ta nam je poravnava ali k večjemu: uagodba. — Teh bistvenih pogreškov gotovo gosp prelagatelj ni hotoma storil, nego zato, ker besedam ni zadel tehničnega pomena. Tem bolj je naša dolžnost, da o pravem času opozarjamo. Dodajemo še, da je drž. zakonik ,Bagatellverfahren" poprej slovenil: „malotno postopanje", in ne vidi se nam boljše: „malenkostno postopanje" v tarifi; potem: ,Beweisantretungsgesuch^ ni ^prošnja za nastop dokaza", nego „prošnja z nastopom dokaza"; „Ausfertigung einer Advokaten-vollmacht" ni „izdaja", nego „zapis" — odvetniškega pooblastila.
„Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ^Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
Uredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.