Z60. Številka. f IjiMjni, i imk, 12. Hitnbn inž. XLV. leto. «^Bj£ ^H ^fc ^n^^B SH ^n^^B ^n^^H ^r^r^r^r^rM ^n^^l ^^^m I ^fl ^^^m ^B ^B\ ^1^1 ^& i^^^^B I ^fl ^^^B Wm\ ^^^^B ^^^^B ^^^^1 ^^^^B I^^^H ^H^H .Slovenski Narod' velja. v Ljubljani na dom dostavljen: v upcavništvu prejemin: et!o leto.......K 24— celo leto.......K 22*— po! leta........12-— pol leta........ H — četrt leta ...... . 6*— Četrt leta ...... » 5*50 na mesec......, 2*— na mesec . . . . . . 1'90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Knaflove ulica sL 5 . ntličju) levo. telefon št 34. linaja vsak dan svocnr iivitnaii nanaija in praznik*. Inseraii veljajo; pcterostopna petit vrsta aa enkrai oo 1^ vi*i„ za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Posiano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ------------------ Pnsa»«sna Številka veifa 10 vinariev. ------------------ Na pismena naročila brez istodobne "posiatve naročnine se ne ozira. ,Naroana tiskarna" telalon it, SS. .Slovenski Karod" velja po pošti: u Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto.......K 30-~- DO! leta . . . . 4 . . a 13*— ... . j - i četrt leta ...... . 6*50 z* Ameriko in vse druge dežele: na mesec " . • ■ . ', 2*30 celo leto......K 35»— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisaiea ali znanka. Upravništvo f spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica: AL 5 telefon št. 85 Manifestocijshi shod državnih uradnikov. Na manifestacijskem shodu državnih uradnikov v Mestnem domu ie govoril kot drugi govornik državni poslanec gospod dr. Ravnihar. Avstrijskega parlamenta XX!. sesija je dosedaj izpolnjena z delom na gospodarskem in socijalne m | -. politične debate so omejene na minimum. Parlament čuti, da se mu je samemu dvigniti iz svoje oslabelosti, ako hoče dobiti oni vpliv in or.o veljavo, ki mu gre in ki jo mora dohiti, ako naj se izkaže vrednega svojega imena in svoje pozicije. Zato je skoro pri vseh strankah dano stremljenje po resnem delu, ž njim :,rsče zbornica kot prvi zakono-jstop v državi pridobiti ugled itevanje na spodaj, pa tudi navzgor, rešiti hoče nekam obledeli pr^ parlamentarizma sploh. i naštevati vseh problemov, ki se jih ie !oti!a la tudi rešila zbornica, tudi ne omenjam velike draginjske debate lanskega a. ki prav zbok malega razumevanja na strani vlade ni prinesla pravih uspehov in ki ^o jo šaljivci imenovali Verteuerungsdebatte : pač pa naj prav na današnjem shodu spominjam dejstva, da se je zbornica iz las~ne inicijative z vso vnemo lotila ureditve razmer med državo kot deJoda.ialko na eni hi * sen njenih i^bencev ket delojemalcev na strani. To po vsej prav~:. \ko 'evamo. da gre za okroglo '00 usluž v. ki jim v drž. čunu od z o va rja postavka 1o 7^4 mHiinnov kron. ootem da bi se stvar rmalovazevala. tem ljudski zastopnik ne sme napraviti gluhih BŠes na obupne klice prihaiaioče iz teh vr e gre toliko za milijonsko postavko v drž. proračunu, gre marveč za prav široke ljudstva, ki so tu tangirane. kaj upoštevati ne smemo samo vbencev samih za se. ampak njih rodbine in družine, to je vže 2 do 3 milijone ljudi, kojm razmere prav ctočno vplivajo na vso svojo oko-i v gospodarskem :n socijalnem ru. kojih razmere zlasti ne ostane-'->rcz poledic za obrt in trgovino. Ne more nam biti vse enako, ako * hočemo imeti moderno vrejeno državno upravo, da je toliko in toliko milijonov pripadnikov te države večno nezadovoljnih; zato pravim, da je vsaka vlada tesnosrčna in kratkovidna, ko zadrguje svoj mošnjiček na neoravem mestu in o nepravem su. Zakaj izboljšati gmotne razmere omenjenim širokim plastem ljudstva se ne pravi samo, jim omogočiti človeški standard of lire, marveč tudi, zvišati davčno moć njim in vsem onim, ki zavise od njih. In kdo ima zopet dobiček od tega, ako r.e država sama. Pa vlada ne pokaže inicijative, udaja se le najsilnejšemu pritisku in Še to navadno prekasno, ko dotično vladno predlogo zopet prehitijo dogodki in nove razmere. Je anarhi-- ena. Draginja raste rapidno, vrednost denarja pada. socijalno nazira-nje se modernizuje — vsi ti in drugi činitelji zahtevajo marveč sporedno in avtomatsko zvišanje dohodkov vseh uslužbencev s fiksnimi dohodki. Ividevši te razmere so parlamentarne stranke po svoji veČini na predsedniško mizo vsule kar celo ploho inicijativnih predlogov. Tikali so ti predlogi državno ck'avsko bi drž. uradništvo prav vseh kategorij. N ocena* p riti s kako samohvalo, ali to lahko poudarim, da je naš. to je češki klub vprav predniačil s sanio-stalnimi predlogami. Omenjam naj le predlogov tičočih se ureditve služben?!! razmer in prejemkov usJuzhencev drž. železnic, poštnih uslu/.bencev, pisarniških oficHantov in pomočnikov oboiega ^ola, državnega ućftelj^tva. privatnih docentov, državnih s!ug in ietnlških paznikov, davčnih ek^ekutorjev ter drž. defav-stva na železnicah, v tobačnih tovarnah, saiinah in drugod. V družbi s poslancem dr. PT nafem sva bila vložka nuien predlog za drarinjsko do-klado železničarjem. Zahtevek n? rmliionov kron ie odsek skrčil na 38 milijonov, đočmn je vlada vzlic soda snemu odsekovemu skleou privolila v docela nezadosten znesek 14 milijonov. Posebej se je vložil samo-stalen predlog ?lede sodnih oficijan-tov in pisarniških pomočnikov, ki ima namen doseči izbo!) nje razmer te kategorije pogodben /a uracl-rva — tega je v naši avstrijski državni polovici nad 58.000 v neveliko čast modernemu drž. ustroju — s preoro- iT^rei^embo nekaterih določil sodno-oiganizacijskega zakona. Kot odmev vsem tem samostalnim predlogom so zagledale beli dan vladne predloge za sodno službo, za drž. učiteljstvo, za oficijante in končno — službena pragmatika. Ta slednja zlasti je vsrkala skoro vse prej navedene samostalne predloge, druge je potisnil v okvir vladne predloge odsek tako n. pr. glede jetniških paznikov v § 210. I soda službene pragmatike, o koji ie imel glavni referat član našega kluba posl. Čeh, je taka, kakor sem jo bil izvedevši zanjo iz prvega vira pustil sporočiti >^Slov. Narodu-'. Pododsek gosposke zbornice j j predlogo temeljito predelal. V formalnem in stilističnem oziru jo je skrajšal in izboljšal, v materijalnem pa poslabšal. Prehodna določila so za polovico neugodnejša, nego jih je b'la vsprejela poslanska zbornica, slovita ali zloglasna §§ 3! in 32 ic pustil pododsek neizpremeniena v smislu vladne predloge in končno se je izrekel pododsek za junktim s finančno reformo. Ta junktim ie tudi specijaliteta raznih av>tr. vlad. Značilno ie, da v isti sapi. kakor se je pododsek izrekel za junktim, je pa finančni minister glede novih voiaških kreditov, Vi zadenejo našo drž. polo-ico s kvoto prH^no 24 milijonov kron, izjavil, da jih bo lahko kril s tekočimi dohodki. Torej za s službeno prag-matiko zvezane višje izdatke, ki so po prvotni vladni nredlogi proraču-nani tudi samo s 23 milijoni, odnosno po s ptivollepteni vlade izboTHSa-ni predlogi s 2r> milijoni in pol. ni bilo denarja, za vojaške kredite ga je pa dovelj. Vojaške kredite se je oprostilo odija zvišanja davkov, zato naj na ta odij nosiio uradniki in drugi državni uslužbenci. Službeno pragmatiko ima serfaj v delu pos°hna komisMa gosnrske zbornice, ki upa završiti svoje delo še ta rnesec: /ače+kom decembra jo dobi zopet poslanska zbornica in takrat se bo treba odločiti. Toda o tem drugokrat. Tekom razprav o službeni prag-matiki ie bil tako v odseku kakor v zbornici soglasno sprejet predlog sledeče vsebine: C. kr, vlada se nujno Doživlja, da v smislu zak. od 10. februann !*?07 št. 20 ćrž. zak. vnovič revidira uvrstitev krajev v po-«:p*Tjo7rr*? rrzr^dp r*l<* rvHf:t*i?h do- klad ter da to uvrstitev umeri vladajočim draginjskim razmeram primerno. Temu predlogu je vlada ugodila ter pr«d kakimi 3 aii 4 tedni celo vrsto krajev naredbenim potom pomaknila v višji razred. Med temi sta bila Novo mesto in Postojna, dočim je Ljubljana ostala v svojem II. razredu. Glede Ljubljane sem vže 11. oktobra 191! stavil samostalen predlog, ću se pomakne v I. razred aktivitet-nih doklad. Seveda je usoda takega srmostahiega predloga običajno taka, da izzveni v odseku v resolucijo, ki poživlja vlado, da naredbenim notom ugoaji predlogu. Do izvršitve je potem še dolga pot, ako ne pride pogon tudi od druge strani. In prav s tega razloga je pozdravljati vašo energično akcijo in pozdravljati tudi današnji mjnifestacijski shod. Naj vam torej samo še na kratko peročam o korakih, ki sem jih stori! v prilog tej vaši zahtevi. Vže po zadnjem shodu spomladi t. I. sem posetil eksceienco barona Schvvarza. od kojega priporočila bi bila takorekoč odvisna usoda zahteve. Spoznal sem iz besedi njega ekscelence, da je naklonjen tej zahtevi in da jo bo priporočal. V ministrstvih se mi je reklo, da morajo čakati podatkov statistične centralne komisije, češ da se bodo ravnali po ten podatkih. In s tem so nas tudi tolažili, ko smo sedaj v ministrstvih: rekrhnir-irah, zakaj drugih prav tako potrebnih mest tudi niso pomaknili v višji razred. Poleg Ljubljane sem posredoval tudi za Idrn'v Kamnik in Kranj. Češki klub je na moj predlog sklenil se zavzeti za našo zadevo. Bila ie v tem nogiedu denutaciia pri min. predsedniku grofu Sturgkhu in potem pri referentu v fin, ministrstvu. Tej deputaciji sem se pridružil i jaz. Ker se nam je v fin. ministrstvu reklo, da je vse vzrok statistična centralna komisija, ki se jo bo vnovič nozvalo, da poda svoje poročalo, sera šel še do ministrskega predsednika, ki sem mu pojasnil, da ie v Ljubljani prav taka draginja kakor v Puhu, da pa pride mimo tega v poštev značaj našega mesta kot deželno stolno mesto in pa vsi oni razlogi, ki so bili novzročili izredno nomaknitev LJubljane iz III. v IT. rar*-pd. Ministrski nre^seonik mi je končno obljubil, da posije posebno noto v tej zadevi fin. ministrstvu. Pripomnim, da sem fin. mini-t strstvu pozneje podal še eno peticijo vaše organizacije ter da sem takisto pripravljen izročiti tudi današnjega shoda resolucijo. Poslanec M a š t a 1 k a pa je po klubovem naročilu v eni zadnjih sej proračunskega odseka govoril za našo zahtevo. Upam, gospoda moja, da mi priznate, da sem storil svojo dolžiost; obljubljam vam, da hočem to zadevo zasledovati toliko časa, dokler ne dosežemo zaželjenega uspeha. Končno je bila sprejeta resolucija, ki smo jo prinesli že snoči. Vojna na Balkanu. Crnogorci v vojni. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e, 6. novembra. Odgovor prestolonaslednika na pismo skaderskih konzulov. — Turki izpalijo top na parnik: avstrijski vojni ataše v nevarnosti. Predvčerajšnjim, dne 4. novembra, smo poročali o pismu skadrskih konzulov, to je avstrijskega, nemškega angleškega in francoskega, na prestolonaslednika Danila, v katerem prosijo, naj bi črnogorska artilerija ne streljala na nevtralna poslopja v Skadru, namreč na konzulate, šole, cerkve in bolnišnice. Javljali smo tudi o odgovoru prestolonaslednika na konzule, odgovoru, ki ga je imel ne-sti poseben črnogorski parlamenter v spremstvu avstrijskega vojnega atašeja v Skader. Predaja tega pisma se je zakasnila za več kot 24 ur radi slabega vremena in silnega vetra na Skadrskem jezeru, kot javlja brzojavka, oddana na Rijeki, včeraj ob pol 11. zvečer, bi se bil r)red predajo tega črnogorskega odgovora zgodil kmalu neljub dogodek, ki bi utegnil imeti velike nepričakovane posledice. Ko se je približal na večer črnogorski parnik s parlamenterjem Ivanom Matanovićem in avstrijskim vojnim atašejem liupko na krovu in z razvito belo zastavo skadrskemu pristanišču, so Turki izpalili na parnik top, ki ga k sreči niso zadeli. Nato sta bila Matanović in Hupka sprejeta od poveljnika Skadra Hasam-Rize in sta predala pismo konzulom. LISTEK. Sapiio. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alnhonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. fDalje.) Poslušaj me,< je dejal, jo rrij.1 za roko in jo šiloma potegnil na tla... »No, dobro, res je, ženim se... Moj oče hoče tako, to veš sama; ampak, kaj to tebi, ko moram vendar proč? •••« Oprostila se ga je, ter je skuša la krotiti svojo jezo: Tn zato, da si mi to povedal, sem se morala potikati celo uro po gozdu?... Mislil si si pač: Je vsaj slišali ne bodo, če bo kričala... NTak, vidiš... niti enega vzkri-ka, niti ene solze... Pa sem ga tudi že prav do grla sita, čednega fanta, kakor si ti.., Kar pojdi, kar, jaz te ne bom klicala nazaj... Le zalezi se na otoke s svojo ženo, s svojo malo, kakor pravite pri vas... Mora biti že prava, tista tvoja mala ... grda kakor gorila, ali pa prav zavaljena čez pas... Zakaj ti si prav tak fili-ster. kakor tisti, ki so ti jo izbrali ...« Ni se več brzdala, in kar prskala je psovke in nesramnosti, dokler ni mogla več drugega, nego je samo jecljala: >strahopetec ... — laž-nik ... strahopetec ...« izzivate, kakor bi mu molila pest pod nos. In sedaj jo je moral poslušati Jean brez vsake besede, brez vsakega napora, da bi jo prekinil. Ljubša mu je bila taka, zmerjajoča, surova, prava hči očeta Lecranda: ločitev bo mrmi okrutna ... Ali je ona to začutila? Kar na lenem ie umolknila, pala, z glavo in životr-m naprej, svojemu h- v naročje, in nevtolažno ihtenje jo je Stresalo vso. in pretrgane tožbe so se ji izvijale iz prs: »Oprosti, usmili se ... ljubim te, samo tebe imam na svetu ... ne zapusti me... Kaj hočeš, naj bo z menoj ?" Prev-elo ga je ... O, in prav tega se je bil bal... Solze so vstajale od nie do njega, obrnil je glavo nazaj, da bi jih obdržal v očeh. ki so mu prekipevale, in izkušal jo je pomiriti z bedastimi besedami in neprestano ji je ponavljal: >Ce .pa moram vendar proč .. .<' Vzravnala se je z vzklikom, ki je razkril vse njeno upanje: »A, kaj, saj ne bi bil šel. Jaz bi ti bila rekla: Počakaj, ostani, da te bom še ljubila... Ali misliš, da te bo še kdai katera tako ljubila, kakor te ljubim jaz? ... Za ženitev se ti še ne mudi, saj si še tako mlad .. .Jaz pa, z menoj bo kmalu konec... in potem bi se kar tako razšla.« Hotel je vstati; toliko poguma je imel; in reči ji, da je vse njeno po- četje zaman. Ali oklcnilp se ga je. na kolenih je klečala v blatu in ga je prisilila, da je zopet sedel k nji. In nred njim. med njegovimi koleni, z dihom svohh ust, s pohotnim objemom svojih oči, 7 otroeiitn ljubkovanjem, z dlanmi na njpgovem strogem obrazu, s prsti rijoči no njegovih laseh, ustih, je poizkušala razne-titi pod pepelom tlečo iskrico njure ljubezni; prav potihoma mu je šepetala o nekdanji nasladi, o omedleva-nju, kadar sta se prebudila, o omami njunih nedeljskih nopoldnevov. In vse to da ni nič proti temu. kar bi mu še dala: ona nožna še vse drugačne poljube, drugačne opojnosti, in novih bo iznašla zanj. In ko mu je šepetala te besede, so ji tekle debele solze preko orena-denega. krčevito drhtečega obraza; upirala se »e, in klicala kakor v sanjah: i O, da bi ne bilo tako .. T reci, da ni res, reci. da me ne zapustiš ... • In zopet stoki in ihtenje. in klici na pomaganje, kakor da mu vidi nož v rokah. Krvnik ni bil dosti srčnejši od žrtve. Njene jeze s^ ni bal bolj nego njenih objemov; a bil ie brez orožja proti ternu brezupu, temu jadikova-nju, ki je polnilo gozd in je polagoma zamiralo nad mrtvo, mrzlico puhte-čo vodo, kjer je zahajalo žalostno rudeče solnce... mislil si je bil pač, da bo trpel, a ne tako hudo; in moral je čutiti v sebi ves silni razcvit svoje nove ljubezni, da se je upiral, da je ni dvignil z obema rokama in ji rekel: >Saj ostanem, tiho bodi, saj ostanem ...« Kako doljro sta se tako obaf mučila?... Solnce je bilo videti samo še kot vedno ožja proga na zahodu; ribnik je medlel v mračni sivini, in človek bi bil dejal, da se razgrinjajo njega strupene izparinc po bregu in rrozdti, po strminah na nasprotni strani. V mraku, ki se je lovil okrog niiju, je videl samo še njen bledi obraz, ki se je dvigal proti njemu, samo njena odprta usta. vikajoča svojo neprestano tožbo. Kmalu je padla noč, in tedaj so se ii kriki pomirili. A sedaj so se ji vlivale solze brez konca in kraja, kakor tisti dolgotrajni dež po glavnem izbruhu nevihte, in sedaj pa sedaj globok, zamolkel >0!...« kakor pred strahoto, ki jo podi od sebe, a se ji vrača vedno pred oči. Potem — nič več, končano, zver je izdehnila ... Mlađan veter se dvigne, posumi med vejevjem in prinese jek daljne ure. - Pojdi va, pojdiva, ne ostani več tukaj.« Narahlo jo je vzdignil, čutil jo je onemoglo v svojih rokah; pohlevna je bila kakor dete, in stresali so jo težki vzdihi. Videti je, kakor da se boji, kakor da spoštuje moža. ki se je poležal tako odločnega. Koraka vštric njega, a plaho, ne da mu roke. In kdor bi ju videl, kako se opoteka-je zibljeta, vsa pobita, po gozdnih potih, koder ju vodi žolti odsev od tal, bi dejal, da gre kmečka dvojica, mož in žena, vsa izmučena od dolgega dela na polju, domov. Kraj gozda se je pokazala luč. odprta vrata Hochecornova. ki je obsevala silvete dveh moških, stoječih pred hišo. »Ali ste vi. Gaussin?« je prašal glas Hcttemov. ki se približuje s čuvajem. Začelo jih je skrbeti, ker Je-ana in Fani ni bilo nazaj, in ker so siišali stokanje v gozdu. Hochecor-ne je bi! vzel svojo puško in ju je hotel iti iskat... i Dober večer, gospod in gospa ... Kako je mala svojega šala vesela... moral sem ji ga dati v posteljo ...« To delo usmiljenja je bil njiju zadnji skupni čin, zadnjikrat so bile združene njiju roke, oklepajoče ta drobni, umirajoči životek. »Zbogom, zbogom oče Hoche-corne.« In vsi trije so hiteli domov, Hettćma še vedno vznemirjen radi tistega vpitja, ki se je razlegalo po gozdu. »Naraščalo je, pojemalo. Človek bi mislil, da kdo zver davi... Pa kako to, da nista vidva ničesar slišala?« Niti on niti ona, nobeden mu ni odgovoril. Na ovinku Pave des Gardes se je Jean obotavljal. (Dalje prihodnji«.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 260 Štev. Hasam - Riza je bil o dogodkih zadnjega časa popolnoma neinformiran: ko se mu je povedalo, da so Bolgari premagali turško vojsko in da so Srbi zavzeli Skoplje, je odgovoril, da to ni resnično, nakar se mu je pokazalo inozemske časopise. Crnogorski parnik se je zvečer vrnil na Rijeko. Ista brzojavka poroča tudi, da se je včeraj, dne 5. novembra, popoldne bila velika borba okoli Buša-iSL (260 m), blizu Brdic, južno od Skadra. Sestanek Zivkoviča in Vukotića v Peči. Cim je bila otvorjena brzojavna proga Peč - Mitrovica, je vprašal generaladjutant, brigadir serdar Janko Vukotić komandanta srbske vojske generala 2ivkoviča, kdaj se združi z njegovo vojsko, nakar je dobil odgovor, da kmalu. Včeraj zjutraj so pričakovali torej prihoda srbskega komandanta Živkoviča. ki je dospel v Peč popoldne ob štirih. Spremljal ga je Štab in bivši raško - prizrenj-ski metropolit Nikifor in akademik Ljubomir Stojanovič. Komandant iztočnega odreda Vukotić je sprejel Živkoviča v pečki patriaršiji. Sestanek dveh vojskovodij, dveh velikih sinov srbskega naroda, je bil veličasten in ganljiv, kot se poroča danes iz Peči. Generala sta se poljubila in objela in nato drug drugemu predstavila člane svojega štaba. Veselje je bilo splošno: čuli so se živahni »hura« in »živio.« *Si li truden?« ga vpraša moj spremljevalec po turško. »E, malo; iz Podgorice je daleč!« Tudi ko bi Turk ne bil govoril resnice glede postopanja Črnogorcev z ujetniki, bi se na prvi pogled videlo, da nikdo ne trpi pomanjkanja v kakršnemkoli oziru. Vsi so po večini dobro rejeni in dobro oblečeni, tako da gotovo malokdo obžaluje, da je, ker je Alah tako hotel, postal črnogorski vojni ujetnik. Slovenci aa Cetinju. Danes popoldne sta prispela na Cetinje dva Slovenca - visokošolca, z namenom, da vstopita aH v črnogorski »Rdeči križ«, ali pa, kar bi jima po njihovem zatrdilu bilo še ljubše, v črnogorsko armado. Novodo-šleca se zoveta čop Mihael, jurist z Blejske Dobrave in Lipar Blaž, jurist iz šmarce pri Kamniku. Pot iz Kotora na Cetinje sta kljub visokemu, nepregaženemu snegu prehodila pel Po prihodu sta se javila pri vojnem ministrstvu in se stavila na razpolago. Vpoštevajoč njihovo željo, ju je namestnik vojnega ministra po nekoliko premišljevanju sprejel v legijo dobrovoljcev. »Ali sta dobra, vztrajna pešca,* se ju je vprašalo. »Sva dobra turista in telovadca,^ se je glasil odgovor. *Nai bo torej! Naj poka tudi slovenska puška.* Veselo sta visokošolca odšla in jutri zamenjata svojo obleko in palico s črnogorsko vojaško uniformo in puško. Petrograd za Balkan. Predsednik petrogradske občine Glasunov ie poslal predsedniku ce-tinjske občine sledeči telegram: *>Pri prvem bojnem strelu na Balkanu, so vzdrhtela z občutki simpatije srca stanovništva ruske prestolnice — Petrograda. Pridružujoč se zaeno z vami z vero v to sijajno bodočnost sedaj potlačenih narodov, je petro-gradska občina, kot zastopnica svojih stanovnikov, a v znak svojih simpatij za vas, sklenila nakazati Črni gori, Srbiji. Bolgarski in Grški 100 tisoč rublje v v sanitarne svrhe krščanskim državam, ki se bore. Naj vam bog pomore pri onem vašem velikem in plemenitem delu.« — Predsednik cetinjske občine se je zahvalil s sledečo brzojavko: Globoko ganjeni od vaše depeše, koi tudi po so-čustvu bratskega nam ruskega naroda pri našem težkem, ali svetem podjetju, se občina črnogorskega Klavnega mesta v imenu celega naroda v Č'Tii gori iz vsega srca zahvaljuje velikodušni petrogradski občini za obilno pomoč našim ranjencem in siromašnim rodbinam v borbi za svobodo naših bratov izpod turškega jarma, za katero je tudi veliki pravoslavni ruski narod v potokih prelival svojo kri. Iz Muričanov poroča danes, dne 7. novembra ob 8. oddana in ob 10. zvečer prispela brzojavka o kretanju južnega odreda sledeče: Od 5. novembra tukaj dežuje, kar je na tem. že sicer močvirnem svetu, po%~zročilo vel'ke poplave. General Martinović, komandant odreda, je osebno prekoraka! Bojano in se je uveril, da se ne more oni vojski, ki je imela pozicije Barbaruša in druge v svoj? oblasti in prekinila zvezo med Skadrom, Lešem in St. Giovanni di Medua, radi poplave dovajati hrana in municija. Izdal ie radi tega naredbo, s katerm se more vzdržavati komunikacijo. To se je zgodilo v najboljšem redu. Zavzetje Prllepa. (Od našega posebnega poročevalca.) Skoplje, 9. novembrn. Srbska armada je izvojevala novo veliko zmago. Prilep, ih no mesto kraljeviča Marka, ponos Stare Srbije, Prilep, ki leži na k' ncu monastirske ravnine, je prišel v srbske roke. Teklo je mnogo krvi, a srbska armada se je okitila z novimi lo-vorlevimi venci in si priborila slavo. V ognju. Bitka se je vršila na severni strani mesta. Tam so velikanske gore stisnjene tako blizu, da se dvigajo na obeh straneh, od Velesa prihajajoče nehotične skale. Kdor hoče v Prilep, mora skozi to strašno sotesko. Ko so Turki po bitki pri Kuma-novem bežali iz Skoplja, so se umaknili v Veles, in ko so bili tudi tu premagani in pobiti, so se zbrali v Prilepit. Zasedli in utrdili so gore ob cesti proti vhodu v omenjeno sotesko in potem tudi utrdili več drugih pozicij. Na skoro nedostopnih gorah, med skalami in prepadi, so napravili Turki nasipe in utrdbe, ter spravili gor z največjo težavo in velikanskim naporom vse topove, kar so jih še imeli. Pripravili so pa tudi še za temi pozicijami utrdbe, in sicer na gorah, ki so okrog mesta. Na teh strahovitih pozicijah, ki so se zdele nevzemljive in nepremagljive, je pričakovalo dvajset bataljonov s štirimi baterijami, od Velesa prihajajočo srbsko armado. Turki so bili prepričani, da noben Srb ne pride živ skozi sotesko. Srbska armada je pa vendar prišla. Dne 4. novembra zjutraj sta prišla dva polka armade prestolonaslednika Aleksandra do vhoda v sotesko. Prva turška baterija je takoj začela streljati na Srbe. Cel dež krogel se je vsul, a srbska polka sta Šla hrabro naprej, pazeč, da bi bila čim bližje skalam na obeh straneh ceste, ka- mor Uriki topovi niso mogli streljati. Za njimi so potem prišli drugi srbsk polki, a bili so pripravljeni se ustaviti, zakaj sovražnik je streljal ne le iz topov, nego tudi iz pušk. Srbska artilerija ni mogla zadobiti nobene pozicije, da bi streljala na Turke, in tudi streljanje srbske pehote ni nič zaleglo, saj so bili Turki ravno nad njimi skriti za skalami. Srbi so tedaj nehali streljati; poskušali so še iti naprej, a niso mogli. Z bajoneti «a topove. Položaj je postal silno nevaren. Srbi niso mogli ne naprej, ne nazaj. A hoteli so naprej, hoteli so to za vsako ceno. Tedaj pa se je zgodilo, kar je svet doslej le malokdaj videl. En srbski polk je šel z bajoneti nad turškp artilerijo. To je bil 5. pešpolk. Med strahovitim streljanjem turških topov in pušk, je 5. pešpolk plezal po skoro navpičnih skalah kvišku. Kri je tekla, da so bile skale vse rdeče, cele vrste zadetih srbskih vojakov so padale raz skal v sotesko, a Srbi se niso ustavili. Ne meneč se za žrtve, so drveli naprej, prišli na vrh in z bajoneti planili na turške topove. Srbi so zavzeli eno turško pozicijo za drugo. Turški bataljoni, vrženi iz svojih pozicij, so bežali proti Prile-pu. Pri izhodu soteske so se tako gnetli, da ie edina srbska baterija, ki se je sploh mogla udeležiti boja, strahovito razbijala. Zvečer so bile zavzete višave in zmagovita srbska armada je šla svobodno skozi sotesko proti Prile-pu in je prenočila pred utrdbami, ki so jih imeli Turki pred mestom. Naslednje jutro se je ob petih zopet začel boj. Tudi tu ni mogla srbska artilerija dobiti ugodnih pozicij za obstreljevanje sovražnika in zato so se Srbi zopet kar i bajoneti zagnali na Turke. Ta dan je 17. pešpolk največ opravil s svojimi strašnimi naskoki z bajoneti. Popoldne so začeli Turki orna-govati in so kmalu potem onustili boj ter bežali na jug proti Monastirju. Srbska armada ie potem zavzela Prilep. Ravno tisti dan, ko so Srhi v Pri-lepu razvili srbsko zastavo, je drugi oddelek srbske armade, prišedši od Stina, presenetil in premagal turško vojsko, ki je čuvala pot od vasi De-mir Kanu čez reko Vardar, pot, ki vodi v Solun. Po ljutem boju, ki je trajal šest ur, so Turki zbežali. Tako so bežali, da so celo pozabili porušiti most pri Davidovu, koder se gre v Strumr.ico. Tako so Srbi mogli brez boja zasesti tudi to mesto in bežeče Turke z uspehom preganjati. Bolgarske žrtve. Bolgarske zmage so veljale ogromno krvi. Samo v bitki pri Lile Burgasu je bilo ubitih in ranjenih ka-; kih 15.000 Bolgarov. Vodstvo bolgarske armade ravna pametno, da nič ne razglaša o izgubah, a vzlic temu se je seveda razvedelo dosti posameznosti. Če se pomisli, da je skoro vsaka družina poslala vsaj enega, pa tudi več moških v vojno, je pač naravno, da skoro v vsaki družini pričakujejo s strahom, kdo je padel. Italijanski časnikar Mario Nordio je popisal razpoloženje v Sofiji tako - le: Kaka požrtvovalnost, kako sa-mopremagovanje, kaka duševna sila navdaja ta mladi bolgarski narod — kdor to gleda, temu pretrese srce. Listi ne prijavliajo imen mrtvih in ranjenih, vlada ne naznanja rodo-vinam, kaka usoda je zadela njihove pripadnike. In vendar se še noben človek ni oglasil pri vojnem ministrstvu za pojasnila, če ta ali oni še živi, ali ne. Pokazati posebno zanimanje za posameznega vojaka v trenotku, ko je ves narod zapleten v tako velikansko vojno, se zdi Bolgaru neprimerno; zdi se mu, da bi bil to izraz pomanjkanja rodoljubja. Včeraj sem videl na kolodvoru. ko je prišel vlak z ranjenci iz bitke pri Lile Burgasu, kmetsko ženo, ki se je približala ranjencu, katerega so nesli iz vlaka v bolnišnico. Vprašala ^st je, kaj je z njenim sinom. Ranjenec ni znal materi prikriti resnico. 2ena je prebledela; zdelo se je, da omahuje, a koj nato se je vzravnala in ponosno držeč glavo pokonci, ie odšla. Samo robec je držala pred ustmi. Vse občinstvo je občudovalo to mater, ki ie znala v tako pretresljivem trenotku obvladati svojo bolest in je dala temu izraza. In šele tedaj je ta mati zavzdihnila. Star mož v Sofiji je začel slutiti, da se je njegovemu sinu, ki je šel kot prostovoljec v vojno, kaj primerilo. Teh dvomov in skrbi ni mogel prenašati. Peljal se je v Staro Zagoro. kjer je bil sedež generalnega štaba, in potem v Mustafo Pašo. V obeh krajih je hodil od bolnišnice do bolnišnice, od postelje do postelje in poizvedoval po svojem edincu. Med ranjenci ga ni bilo, a izvedel je, da je pri Lo-zengradu padel ... če je živ, ali mrtev, tega ni nihče vedel. Pa ga poiščem med mrliči, ie rekel stari mož in se je odpravil v Lx>-zengrad. | Ko je prišel tja, je videl, da je vse bojno polje pokrito s snegom in da ta snežna odeja pokriva vse, ki so padli, vse do zadnjega, tudi njegove- i ga sina. Vrnil se je v Sofijo. Nikomur ni ! nič rekel, nikomur ni nič potožil, samo časih je njegov obraz nekaj spre-letelo, kar je izdajalo njegovo bolest. Obstopili so ga prijatelji in znanci in ga vprašali, kaj je z njegovim sinom. In s krepkim glasom je odgovoril stari mož: »Velika in sijajna je zmaga naše domovine« in ie svojo ponosno bolest zakril z molkom. Tak je ta narod zmagovalcev. Bolgari danes še ne vedo, koliko žalosti jim prinese ta vojna, a tisti dan, ko izvedo, koliko žrtev je veljala njihova slava, bodo prenesli svojo žalost s ponosno možatostjo. Vsi, prav vsi pojmujejo slavo in veličastje te vojske, celo največji ubožci. Pri vhodu v javni vrt sedi že več let slep Makedonec in prosi vbogaj-me. Časih zapoje žalostno dolgo melodijo: >Pride dan, ko se bo vrnil kraljevič Marko, ko bodo zopet cvetele cvetlice in nam bo solnce zopet sijalo ..#« Odkar je njegovo uho izvedelo za sijajne zmage domovine, je pre-menil svojo pesem. Veselo, vriskajoče prepeva sedaj: »Vstal je kraljevič Marko, solnce zopet sije« . . . Okrog starca sneži, veter odnaša listje, stari, slepi ubožec pa vidi, da vzhaja njegovemu narodu novo solnce . . , • * Kritičen položaj. Nastala je zopet situacija, kakor smo jo imeli leta 1908., ko je po izvršeni aneksiji Bosne in Hercegovine vsak hip grozila vojska med Srbijo in Avstrijo Pojasnili smo že opetovano svoje stališče glede zahtev, s katerimi je zdaj Avstrija stopila pred Srbijo, tako da si že vsakdo lahko sam napravi sodbo o njih. Naše prepričanje je, da ni nobenega stvarnega argumenta, ki bi stvarjal nasprotje med Avstrijo in Srbijo. Vendar pa smo zdaj priča velikanske hujskanje zoper Srbijo. To hujskariio uganjajo avstrijski listi. Najostudnejše časnikarske kanalije v Avstriji napadajo, psu-iejo in obrekujejo Srbe in zastrupljajo javno mnenje, a ko se jim je končno posrečilo izzvati odgovor, pišejo o srbskih hujskarijah. V Avstriji se sistematično dela na to, nahujskati prebivalstvo zoper Srbe In vzbuditi vojno razpoloženje med ljudstvom. Ker se Srbija korektno obnaša, si pa pri nas pomagajo z izmišljotinami. Tako so si včeraj izmislili, da je bil avstrijski poslanik Ugron v Belgradu ustreljen, berolin-ski publicist Harden je iz nekontrolirane vesti napravil avtentično poročilo, da bi Dunaj razburil — pressbu-reau zunanjega ministrstva pa je molčal, kar se ie smatralo za potrje-nje raznesene vesti. Šele ko so se nekatere redakcije obrnile direktno v Belgrad, se je moglo dognati, da je bila cela senzacija — laž. Nad vse jasno in brezdvomno je, da se skuša pri nas s sistematičnim hujskanjem umetno ustvariti vojno razpoloženje. ... avstrijska diplomacija pripravlja ultimatum .. • vojaške oblast-nije so vse razburjene in imajo polno skrivnostnega dela... položaj je skrajno kritičen. V tej težki uri se obračamo do vseh rojakov in jih svarimo, naj nikar ne verjamejo nemškim listom. Ti ciganski listi lažejo in obrekujejo in si izmišljaio vsakovrstne stvari, da bt hujskali zoper Slovane in nahujskali tudi avstrijske slovanske narode. Avstrija in Srbija. Oticijozno se razglaša, da je avstro-ogrski poslanik v Belgradu včeraj srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiču naznanil stališče Avstrije glede srbskega pristanišča ob Jadranskem morju in glede po srbski armadi izvršenega okupiranja. Za Ugronom je bil pri Pasiču tudi italijanski poslanik, ki je naznanil, da je Italija v teh stvareh solidarna z Avstrijo. Pasić je odgovoril, da o tem ne more razpravljati, da pa si pridrži končni odgovor za pozneje. Nato se je vršil ministrski svet, nakar se je Pasić rakoj odpeljal v Skoplje, da poroča kralju. Konferenca poslanika Ugrona s Pasičem je trajala 5 četrt ure. V ministrskem svetu, ki se je vršil po Pasičevi konferenci z Ugronom, se je glasom dunajskih poročil konstatiralo, da srbska vlada ne sme stopiti po srečno končani vojni pred narod brez pristanišča ob Jadranskem morju. Zaradi važnosti tega vprašanja in zaradi razkola med Avstro-Ogrsko in Srbijo pa se bo ministrski svet še enkrat pečal s to zadevo. Avstrijski nemški listi trde, da sta tudi angleški poslanik Paget in ruski poslanik Hartwig imela s "Psićem dolgo konferenco ter sta mu svetovala, da naj se srbska vlada, predno se odloči, dobro posvetuje, sploh pa da bosta Anglija in Rusija podpirali samo upravičene želje Srbije. Predsednik bolgarskega sobranja Danev se mudi v Pešti, kjer je govoril z vodilnimi državniki in je bil tudi v avdijenci pri cesarju. Avstrijski nemški listi trde, da se Danev trudi izravnati vse spore med Avstro-Ogrsko in Srbijo, češ, da je izključeno, da bi bil Danev prišel v Budirhpešto le zaradi turške prošnje za mir ali premirja. Premirja Bolgari Turkom ne dovolijo na noben način, ker je popolnoma gotovo, da bi Turčija izrabila to priliko in poslala nove čete na bojišče. Predno bi se mogle spustiti velesile v tako posredovanje, bi morali Turki dati garancije, da svoje vojske ne bodo ojačili. To se more zeoditi edino na ta način, da razorožijo velesile turško vojsko pred Carigradom, česar pa gotovo ne bodo storile. Iz tega se sklepa, da je Danev prišel v Budimpešto posredovat med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Včeraj opoldne je bil v Budimpešti kronski svet, kateremu je predsedoval cesar, udeležili so se ga pa prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, šef generalnega štaba S c h e m u a , vojni minister Auffenberg, minister zunanjih del grof Berchtold in bivši šef generalnega štaba C o n r a d -Hetzendorf. V deistvu, da sta se udeležila vojni minister in šef generalnega štaba tega posvetovanja, vidijo nemški listi dokaz, da se ni šlo le za politične, netro tudi vojaške zadeve, dasi se ie oficiialno razglasilo, da se ne misH na kake vojne priprave. * Danev v Budimpešti. Bolgarski generalni konzul v Budimpešti se ie glede misije predsednika bolgarskega sobrama Dane-va izrekel tako-le: Minister Berchtold in Danev sta se dogovorih, da ostane vse tajno, dokler ni njiju dogovarjanje končano. To je gotovo, da Danev ni prišel zaradi sklepania miru s Turčiio sem, že ker Avstrija nima evropskega mandata za posredovanje. i * Stališče Anglije. Anglija bo. kakor poroča vFrankfurter Zeitungc ostala glede raznora med Avstrijo in Srbijo na svoiem starem stališču, da tvori ori-ienfsTvo vprašanje skupno vprašanje vse Fvrope. Konsekvenca teija stališča pn ie. da se more izvršiti razdelitev Turčiie samo na evropski konferenci. Naslanjajoč se na to načelo pišejo tedaj tudi »Times--: Vprašanje Drr*ča je ponolnoma enako vora-šanju Soluna. Hinno zasedenje Drača ne more odločiti njeera usode. List dostavlja, da naj bi belgradski listi ne nanadali tako vehementno. Av-stro-Oerske, ker bi se dal v man! razburjeni atmosferi ložje doseči sporazum. >-Daily Telegraph- upa, da bo mogoče zavleči vprašanje ja-dransekga pristanišča za Srbe tako dolgo, r?a bo vojna definitivno k» n-cana. Tudi Avstro-Oerska sme zahtevati, da odloži Srbija to odločitev do konca vojne. Sploh pa svare an-eleški listi Avstro-Ogrsko pred skrajnim, ker je vendar Avstro-Ogrska slovanska (f!) država. * « * Glas iz Bolgarije. Sofijski »Mir« naglasa, da je Avstro-Ogrska doslej zavzemala popolnoma korektno stališče napram odločilnim dogodkom na balkanskem polotoku, stališče, ki izključuje vsako domnevanje, da bi zahtevala Avstro-Ogrska za sebe teritorijalnih kompenzacij. List izjavlja nadalje: Pripravljeni smo, priznati vsem velesilam neteritorijalne interese. Ustrezajoč tem interesom, bodo balkanske države zahtevale, da pojmi-jo velesile premembe, ki so se zgodile in nehajo smatrati balkanske države za svoje varovance. Vsako sporazumljenje na podlagi popolne enakovrednosti obeh delov pa so dobro došle. * * • Pred Carigradom. Turška vlada poskuša na vsak način vsaj nekoliko prikrati strahoviti poraz, ki ga je doživela turška armada in hoče na vsak način vsaj moralično zopet dvigniti svoje moštvo. Interemistični vodja vojnega ministrstva Fevzi, maršal Fuat, 3 generali in 50 ulemov je odpotovalo včeraj iz Carigrada v Cataldžo. Z njimi je šel tudi dvorni duhovnik Imam Hafiz, ki prinaša vojski sultanov blagoslov. Tudi princ Abdul Ha-i Um se Je vrnil na bojišče. Kljub vse- 260 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. mu prizadevanju oblasti pa še vedno narašča vznemirjenje ljudstva, ki se širi kot kužna bolezen tudi v predmestja Carigrada in v okolico. Ljudje beže iz predmestij v mesto, okoličani pa se obračajo proti severu. Ceste in pota so polne begunov, vojakov in civilistov. Kraj Kavala je popolnoma prazen. Prebivalci so zabili hiše in odšli s svojci, vzemši s seboj vse svoje blago na sever. Glasom vesti iz Carigrada se je včeraj pričela odločilna bitka za Carigrad. Bitka bo trajala deli časa, boj bo ljut in krvav. Turški listi nimajo danes nobenih vesti o Odrinu, kajti vsa njihova pozornost je sedaj osredotočena le na Carigrad. Bolgari so napeli vse sile. da čim preje dosežejo svoj cilj. Železniški čuvaji pri San Štefanu so našli na progi .* bombe, ki so jih položili Bolgari, preoblečeni v turške vojake. Turske čete so naletele tudi na četo preoblečenih Bolgarov, ki so pretrgali brzojavno zvezo pri San Štefanu. Ko so jih Turki spoznali kot sovražnike, so jih hoteli napasti, toda Bolgari so se previdno umaknili v gozde, kamor jim Turki niso upali slediti. Tudi turško brodovie je stopilo zopet v akcijo. Po '< turške flotile te sporočil v Carigrad, da so turške volne Tadje bombardirale predvčerajšnjem cel dan neko bolgarsko obrežno baterijo pri Rodosti in jo po hudem ognju razbile. Rodosto so bolgarske čete že zavzele. Poveljnik turške fjotile je dobil nalog, da Tibardira mesto, obenem pa naj '\ra'io vsaki ofenzivi. Turške če-c «e hočejo umakniti na lastno pe h proti volji poveljnikov v Ca- rferad. r poroča Vossische Zei-tm iz Carigrada, vlada v mestu lakot: . ur rti kolera. Tuji zdravniki s i bedo med b ki, turški zdravniki pa ne le, da iih ne noch m de?ajo celo zapreke in hujskajo bolnike proti Evropejcem. V četrtek so pripeljali v Carigrad na ■adirih iz Soluna več častnike .1 niimi rudi enega polkovnika, ki so bili pobeemili pr vraž--i a ^ i: so Častnike zasrani pljuvali voiakom v obraz, a^anje pohoda bolgarske ar-m . v Carigrad ^se v Sofiji narav-strastno diskutira. Vedno bolj t o zahteva ljudstvo zavzetje erada in listi vseh strank zahte-od kraija. da zavzame turško Odrin. \l Carigrada poročajo, da so Bolgari nredrli sprednje utrdbe rred Odrinom. Med Turki v Odrinu vlad epidemije ter vsak dan umira mnogo vojakov. Kakor poroča »Mir«, so poskusile turške čete garnizije v Odrinu : redsnočnjem ob pol 11. na severo-zapadni strani iznad, Bolgari na so jih s hudim ognjem svoje artilerije nali nazaj nri čemer so imeli Turki mnogo izgub. Dne 7. in 8. t. m. so dosegli Bolgari pred Odrinom velike ehe. Zone* so se vršili boji ob izli Arde v Marico, kier imajo Turki ce vedno močne pozicije. Pred vasjo Beščico so Turki napravili okope, ki ^e riztezaio do Arde in kjer so imeli Turki 16 topov. Boleari so naskočili te noziciie. Na turški strani je po-:]n v boj 10 batalionov, Bolgari i imeli tri polke. Boj se je pričel 7. zjutraj S hud^m bombardirani od strani težkih oblegovalnih topov severovzhodno od Odrina. To bombardiranje pa je imelo samo namen odvrniti pozornost Turkov od prave črte. v kameri naj bi se bil izvršil napad. Ob 2. popoldne so vzeli Boleari z bajonetnim naskokom Kartaltepe na desnem bregu Arde. Na levem bregu Arde pa so Bolgari začeli ob 4. popoldne z naskokom na Beščico. Artileriia jim je pripravila pot. Ob f>. zvečer so utihnili turški tonovi, nakar je začela prodirati pehota. Streljanje na obeh straneh je bilo zelo živahno. Kmalu pa je nastal tudi tu odmor.Tedaj je nagovoril poveljnik bolgarskih čet vojaštvo ter Bolgarom zaklical: Vzemite s seboj zastave in brez zastav se ne vrnite! Tudi arcibiskun iz Stare Zagore je nagovarjal s svojega konja vojake. Tedaj pa so navalili bolgarski polki kakor en mož na turške pozicije. Bolgari so zavzeli Beščice in Turki so se morali umakniti iz Papatepe, kjer so se bili držali najdelj, tako da so mogli Bolgari zavzeti te pozicije samo s tem, da so poslali v boj tudi vse svo- je reserve. Končno so morali Turki zapustiti tudi ta kraj in Bolgari so razobesili svoje zastave. Y noči od 7. na 8. t. m. so poskusili Turki dva protinapada ter so začasno celo zasedli Papatepe. Dne 8. novembra pa so Bolgari ta kraj zopet naskočili in zopet iztrgali Turkom iz rok ter so se tam držali kljub vsem ljutim napadom Turkov, ki imajo sedaj samo še utrdbo ob izlivu Arde v Marico. Pozicije, ki so jih Bolgari zavzeli, so zelo važne, ker morejo od tu s svojimi težkimi topovi streljati direktno v Odrin. * Ob Jadranskem morju. Črnogorski ogledniki so sporočili, da je naletel turški oddelek, ki je postavljal obmejne straže pri Sv. Ivanu Medui, na velike v ozadju se premikajoče čete. Turki so začeli ljuto streljati proti sovražniku iz ročnih in iz brzostrelnih pušk. Čete v ozadju so začele tudi streljati, Šele ko so čete v ozadju prodrle iz megle, so opazili napadalci, da so napadli svoje lastne čete. Na obeh straneh je obležalo precej mrtvih in ranjenih. Taraboš še ni padel. Črnogorci bombardirajo trdnjavo vedno hujše, Turki pa so ustavili ogenj. Smatrajo, da jim je začelo primanjkovati streliva. Okoli trdnjave je zapadel visok sneg, ki je onemogočil prodiranje Črnogorcev in bajonetni napad in omejil obleganje na bombardiranje trdnjave. Tudi Skader Črnogorci neprestano bombardirajo. * * ■ Tuje vojne ladje v Orijentu. Kakor poročajo iz Carigrada sta dospeli v Carigrad avstro-ogrska križarka - Admiral Spaun« in francoska križanka »Viktor Hugo , nadalje romunska križarka »Elisabcta - in ruska oklopnica »Rostislav . Nemška križarka Breslau - je dospela že pred Malto, kjer pričakujejo v kratkem tudi oklopno križarko »Goben«. Balkanska zveza. (Dopis.) Y S o f i j i, 9. nov. Ugledni bolgarski politik dr. Ivan S i š m a n o v priobčuie v oficijoz-nem listu Mir članek o balkanski zvez« in o njeni bedečros:!. V tem članku pravi med dragim: Balkanski sporazum, sklenjen prvotno očividno v dosego gotovega konkretnega cilja, ima vse šanse, da ostane v veljavi tudi po vojni, zlasti ako bo le-ta na vsi črti zmagonosna in da se polagoma spremeni v federacijo balkanskih držav. Evropa, ki z nezaupanjem i;!eda na rojstvo novega faktorja v mednarodni politiki, se bo morala rano aii kasno pomiriti z dejstvom, da je vznikla nova velesila — balkanska zveza. Ali ni najvećega pomena za ves kulturen svet, da se je na Balkanu nepričakovano razvil zgodovinski proces, ki se žalibog kakor vjedinjena Nemčija in Italija ne more izvršiti brez krvi? Ali ne predstavlja balkanska zveza nesporen napredek na polju politično-socijalnega ustrojstva na Balkanu? Kdo ima smelost, da bi temu oporekal, ako je objektivno opazoval razvoj balkanskih kršča§skih narodov od dneva njihovega političnega preporoda, zlasti pa ako ie toliko odkritosrčen, da prizna, da je brezmejno zaupanje Evr pe in samih balkanskih narodov v ustavno Turčijo doživelo popoln krah?! Že samo površno primerjanje tega, kar so za splošno človeško kulturo v teku zadnjih 20 do 30 let storili na eni strani Turki, na drugi strani pa krščanski narodi, zadostuje, da se prepriča najbolj navdušenega turko-fila, na kateri strani je razvoj in napredek, na kateri pa političen mara zem. Za nas Balkance je v vsakem slučaju nesporno, da se borimo v tej vojni, ki je pravzaprav idealna revolucija, — za civilizacijo, svobodo, pravico in humanost proti tiranstvu, brezpravju in zverstvu. Od tod občudovanja vreden polet duhov med vsemi balkanskimi narodi. Vsakdo izmed nas se zaveda, da stopa na bojišče, da umre za najvzvi-šenejše moralne vrednosti, vsakdo izmed nas se smatra za izvršilen organ velike in svete misije. In samo ena obča želia je: da nas Evropa pusi same, da določimo sami svojo usodo! Mi ne želimo ničesar drugega, kakor sočustvo Evrope. Toda to sočustvo in to razumevanje nam ni zagotovljeno, zlasti ne v onih krogih, ki vedo, da tudi narodi kakor posamni individuvi ne žive samo za sedanjost. Nimam pravice govoriti v imenu vseh Bolgarov, no, kolikor po- znam svoj narod kot psiholog in politik (dr. Šišmanov je bil pred leti naučni minister. Op. ured.), smem v imenu vseh političnih strank zagotoviti Evropo, da ne bo darovala svojih simpatij nevrednim elementom. No, jaz si usojam v tem trenotku pledirati ne samo pro domo, marveč za vse balkanske narode, ki danes ramo ob rami z nami vojujejo za najvzvi-šenejše cilje. • •Trdna je naša nada, da se napake in grehi prošlosti ne bodo več ponavljali. Balkanec ni več Faustov homun-culus, marveč je stvor iz mesa in krvi. Rojen v mukah med grmenjem topov, se bo neprestano krepko razvijal, dokler nekega dne ne zavzame mesta, ki mu pripada med velikimi civihzovanimi narodi. Eederacija balkanskih držav stopi, ako ne danes pa jutri, v veljavo, ker je ta federacija zgodovinska ne-obhodnost. Balkanska vojna in Srbija od dr. J. C v i j i ć a. Priredil Anton Trstenjak. (Dalje.) Tukaj so v bližini Novega Pazara razvaline stare prestolice Rase, prvega postanka srbske države ra-ške. Tukaj so Priština, Pauni, Pri-zren in druge prestolnice in sedeži velikih vladarjev iz dinastije Nema-riiičev. kateri so združili celokupni srbski narod. V južnem delu te pokrajine je Skoplje, ena od prestolnic carja Dušana, v kateri je bil I. 1354. sankcijoniran zakon carja Dušana. Skoro v sredini te pokrajine (oblasti) je Kosovo, za nas tužnega snomina. ker je na njem 1.389 leta po bitki med Srbi in njihovimi zavezniki ter Turki potonila samostalnost balkanskih kristjanov. In četudi katastrofa, ona je za nas bila izvor narodne sile, ker je v njej braneč domovino izginilo sigurno vse srbsko plemstvo. Drugi zvok imajo za nas ta imena in drugače se asocijacije na nje vežejo. Ako bi mi te zemlje z bojem in krvjo zavzeli, nihče pri nas ne bi smatral, da smo jih osvojili, ampak samo povrnjene prejeli od Turkov, osvobodili od najhujšega nasiistva pokrajine, na katere je najmočneje vezana srbska zavest in srbsko čustvo. 4. Ali poleg opisane teške narodne nesreče, Srbija ima še enega, morda še močnejši vzrok, kateri jo žene, da se zanima za zemljišče Stare Srbije. Srbija je najgošče naseljiva pokrajina na Balkanskem polotoku in relativno z najgoščo železniško mrežo, čhn ie bolj ekonomski napredovala, tem bolj se je čutilo, kako je brez ekonomskega duha, brez pljuč, ker nima poti na morje. Do pred 6 do 7 leti šel je ves srbski izvoz živine in poljskih pridelkov na sever, v Avstro-Ogrsko in skozi Avstro-Ogrsko v druge države. Njemu so se stavile ovire, a potem je nastal carinski boj med našo zemljo in Avstro-Ogrsko, kateri nam je zadosti znan. Srbija je morala napeti vse sile, da v temelju premeni izvozno smer, da večji del svojega izvoza napoti proti jugu, proti Solunu, menjajoč tako tudi trge in vse trgovnske zveze. Toda radi ne-miria v Turčiji bila je ta izvozna smer nesigurna.*) Zdaj je že vsak kmet očutil na svoji koži ono. kar so, zdi se mi. najprej zatrdili angleški časnikarii: da je Srbija obkoljena zemlja, a Srbi ujet narod. Srbija se torej v današnjih mejah ne more razvijati. Ona šele s Staro Srbijo tvori celoto, katera ima pogoje za življenje in za ekonomsko razvijnnje. Kajti iz Stare Srbije vodi po dolini okoli reke Drina najkrajša pot na Jadransko morje, in tu se more snrovesti železnica, katera najugodnejše veže Srbijo z morjem, z obalo od San Gjovani do Lieša in morda do Drača. Radi te Srbijine potrebe je tudi nastal načrt o dunav-skojadranski železnici, za katero se nam je posrečilo zainteresovati kapital zapadnih evropskih držav, ali so večletna poganjanja in transakcije ostale brez uspeha, radi turške trme in arbanaškega divjaštva. Šele s potjo na Jadransko morje bi Srbija imela pogoje za ekonomsko samostalnost in bila bi zadovoljna, nasičena. Ona more le tedaj do morja prjti, ako se njene meje dotikajo mej Crne gore. To je edina od glavnih teženj vojne, ki se je pričela. *) Srbski minister financij dr. Laza Paču je rekel o tem avstrijskemu dopisniku: »Was niitzt uns die Bahn nach Saloniki, wenn die ewigen Unruhen ihre Benutzung aus-schliessen, wenn wir nie wissen, ob neuer Turnulte halber der Betrieb nicht eingestellt wird. (^Neue Freie Pressc , ia Oktober 1912.) Ol. o tem tudi »Rene Pinon, L' Europa et 1'em-pire ottoman«. Pariš 1908, p. 397 do 444. (Konec prihodnji^.) 1 —^——i^—^M—■——^^m— Celjsko gimnazijsko vprašanje.— Štajerski Slovenci in vojno na Balkanu. V Celju, 10. novembra. Dne 9. t. in. se je vršil v gostilniških prostorih Narodnega dom;1. nenavadno močno obiskan shod političnega društva »Naprej . Došlo je ne Ie slovensko celjsko meščanstvo v izvanredno velikem številu, pozdraviti smo mogli na tem shodu tudi odlične zastopnike občine Celjska okolica, dalje trgov Žalca in Šmarja in velike trboveljske občine. Otvo-ril je siiod »Naprejev« predsednik, dež. posl. dr. K u k o v e c , kateri je dal k prvi točki dnevnega reda »Celjsko gimnazijsko vprašanje« besedo uredniku Janku Lešničarju. Govornik je v daljših izvajanjih opisal zgodovino sedanjih »e. kr. samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredov« v Celju, omenil njihove kričeče nedostatke in se ba-vil z dosedanjimi prizadevanji celjskih in drugih spodnještajerskih Slovencev za njih spopolnjenjem v slovensko višjo gimnazijo, za katero bi se samo ob sebi umevno moralo^ postaviti novo primerno poslopje. Še 1. 1907. je priznal ministrski predsednik baron Beck, da se mora celjsko KBunazifsko vprašanje rešiti in sicer se ima istočasno ustreči željam Nemcev po stavbi potrebnega poslopja za takozvano nemško gimnazijo v Celju in zahtevam Slovencev po višji slovenski gimnaziji v istotako novem nosloniu. Poudarjal pa je baron Beck, da niti Slovenci, niti Nemci ne moremo v Celju ničesar doseči, dokler se ne sporazumemo. Naučno ministrstvo da ne more poprej ničesar ukreniti. Koliko so pa vredne take vladne izjave, kažejo sedanji dogodk'. Vlada besedici o sporazumu samo tedaj, kadar hoče Slovence prikrajšati — kadar trre za kake ne-onravičene in enotranske koncesije Nemcem, takrat ni treba — sporazuma s Slovenci. Stavba novega poslopja za celjsko nemško gimnazijo je pred durmi. Po poročilih nemških listov se je v tej zadevi vlada dogovarjala in tudi dogovorila s celjskimi Nemci. Slovencev, ki tvorimo v mestu samem celo po zloglasnem celjskem ljudskem štetju dobro tretjino prebivalstva, se ni čisto nič vprašalo. Celiski Nemci so celo oblastno zahtevali od vlade, da mora določiti za vse večne čase za gimnazijo v novem nos^onju nemški poučni jezik. Kai je vlada na to odgovorila, nam ni znano: nodHussnrekom in zagrizenim sovražnikom celjske slovenske gimnazije Sturcddmm pa je vse mogoče. Sai ie ta mož izstopil svoječasno iz službe pri na učnem ministrstvu, ko se je ustanovila v Celiu skromna ra-nol slovenska nižja gimnazija! Albanskemu šolstvu so vodilni naši dr-žavfffti očividno bolj naklonjeni ko nam Slovencem in našemu šolstvu. das: smo za lmhpeno našo oeetnjayo nrebvali svojo kri na sto bojiščih! Ce bi mi Slovenci, za katere in ne za pritepene dimniške fantaline je bila ustanovljena nred sto leti celjska VMimazna, zahtevali, da naj bo ista slovenska, bi bil po konci ves nemški Izrael, pele bi se pesmi o posestnem staniu — in odnravilo bi se nas z Isto surovostjo in infanmo krivič-nostio, ki smo ie od nemških birokratov v Avstriji navajeni! Tako to-*"ei kani vte*da enostransko in nam Slovencem na škodo rešiti cebsko <7imna7-'^ko vprašanie. 10 ali 15 tisoč celiskega okrožja naj dobi lepo novo nn^nie za svoio nemško gim-nazno. ^0 000 Slovencev na se nal zadovolji s temi nesamostojnimi nemško - slovenskimi gimna^iskinu razredi in naj pošilja svoje fante v nemško gimnazijo, kjer se jih šikanira in od privaudranih nemških nrofesorjev in dijakov zmerja s so-drgo in paraziti! Iz teh dogodkov se vidi tolika sovražnot naše vlaue nn-o-am nam, toliko zavratnega in zabitega nemškega sovraštva, da ne bodemo mogli ravnati drugače,kakor pritisniti na nnše zastopnike v za ^o-norironih zborih., da bodo govorili < silo! Juuktima med stavbo ner:*Vxe višie gimnazije v Celiu in med slovensko zahtevo po višji gimnaziji v Celju v novem poslopju se ne *M»dc smelo pustiti na noben način pasti! To je tako enodušna naša zahteva, da se ji mora ukloniti vlada in Jo mora io vpoštevati naši ljudski zastopniki ! Po jako burni debati, v kateri so gg. dr. K u k o v e c . dr. Božič, prot. J o š t in dr. K a r 1 o v š e k v zgovornih in ostrih besedah tolmačili razburjenje Slovencev in zahtevali temeljito rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja, je bila sprejeta sledeča resolucija: Slovenci, zbrani na javnem shodu političnega društva »Naprej < dne 9. novembra ponavljajo kar naj-odločnejše kulturno zahtevo spod- 1 nještajerskih Slovencev po slovenski višji gimnaziji v Celju. Istočasno s postavko za stavbo nemške višje gimnazije v Celju naj se da v proračun tudi postavko za stavbo slovenske višje gimnazije v Celju. Od slovenskih državnih poslancev pa zahtevajo, da uporabijo za dosego tega postulata vsa pariamentarična sredstva.« K drugi točki dnevnega reda »Balkanska vojna in Slovenci« je govoril zadružni tajnik Miloš Š t i b -1 e r. Skiciral je v svojem prekrasnem, z nepopisnim navdušenjem sprejetem govoru povod in dosedanji potek bojev naših slovanskih bratov na Balkanu. Med drugim je izvajal govornik: »Kot najbližji bratje jugoslovanskih junakov se veselimo zmagovite mlade slovanske sile in želimo hrabrim našim bratom tudi pri mirovnih pogajanjih slavnih zmag nad starimi sovražniki Slo-vanstva. Kot avstrijski državljani pa se z vso odločnostjo izjavljamo za prijateljsko politiko naše države napram balkanskim Slovanom, osobito tudi napram Srbiji in odločno nasprotujemo vsakemu, balkanskim zmagovalcem neopravičeno nasprotnemu in naše slovensko čustvovanje žalečemu vmešavanju naše države v nadaljni razvoj balkanskega vprašanja. S tem našim stališčem koristimo svojemu slovenskemu narodu in zadostujemo tudi v popolni meri svojim državljanskim dolžnostim.« Na to se je razvila debata, v kateri je govoril dr. Kukovec o naših gospodarskih interesih na Balkanu, Lešničar o potrebi ljudskih shodov, na katerih bi se narodu pojasnjeval pomen zmagovite vojne na Balkanu. V istem smislu je govoril O s e t iz Trbovelj. Dr. Karlov-š e k je predlagal, naj bi se sklical velik manifestacijski shod v 2alec ali v Celjsko okolico, na katerem bi se razpravljalo o posledicah balkanskih zmag za vse Jugoslovane. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Na predlog dr. A. Božiča je bila nato soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Slovenci se veselimo sijajnih uspehov, ki so jih dosegli slovanski bratje na Balkanu v svojem velikem boju zoper mnogostoletnega skupnega našega tlačitelja in sovražnika vsake kulture. Želimo hrabrim svojim bratom tudi pri mirovnih pogajanjih popolno zmago. Z vso odločnostjo se izjavljamo zoper tako politiko avstro-ogrske monarhije, ki bi krajšala balkanskim narodom sadove njihovih zmag. Avstro-ogrski pa le škodovala ter žalila njene slovanske narode. Smo mnenja, da ima avstro-ogrska monarhija večje interese na neskaljenem razmerju do slovanskih narodov na Balkanu, posebno do Srbov, kakor da ščiti Albanijo, ovira pa Srbijo pri njenem razvoju. S stališča avstro-o^rskega kmetijstva je.naravnost želeti, da si pridobi Srbija pristanišča ob Jadranskem morju za izvoz svojih kmetijskih pridelkov.« Pri slučajnostih se je oglasil k besedi prof. J o š t, ki je razmotrival zadnji jezikovni spor v celjski Marijini cerkvi, dalje Fr. Piki iz Žalca, ki je želel, naj bi se začela znova akcija za dvojezične napise na sa-/niski železnici. Ob pozni uri je zakliu-čil predsednik dr. Kukovec krasno uspeli shod, poudarjajoč, da naša ;avnost zlasti ne sme snustiti z vidika celjskega gimnazijskega vprašanja. Narodna dolžnost vsakogar je, da v tej zadevi stori, kar more. Štajersko. Iz Celja. Med darovalci za Rdeči križ balkanskih držav- pogrešamo opravičeno dveh večjih nemških tvrdk na Sp. Štajerskem, ki živita skoraj izključno od balkanskih Slovanov: to je Woschnaggova usnjar-na v Šoštanju in Westenova tovarna za emajlirano posodo v Celjski okolici. Prva je izdelala veliko usnja za srbski in bolgarski erar, zadnja pa ima večji del svojega izvoza istotakc na Balkan. Obe tvrdki ste zaslužili od Slovanov veliko vsote denarja — za zahvalo pa tirata v Šoštanju in Celjski okolici nemškonacijonalno politiko in se identificirata z onimi nemškimi listi na Sp. Štajerskem, ki imenujejo kralja Petra »Revolver* helda« in govore o »bolgarskih divjakih.« Nemška hvaležnost je vedno in povsod enaka: Ko Slovan zredi Nemci, je ta prvi, ki mu za zahvalo nastavi nož na prsi. Iz Brežic. Občinske volitve se vršijo v veliki sosedni slovenski občini Zakot dne 2. in 3. decembra. To smo hoteli vedeti! Pred nekaj dnevi smo izrazili začudenje nad dejstvom, da navaja ptujski »Štajerca med sotrudniki svojega koledarja znane slovenske gospodarske pisatelje. Po izjavah nekaterih izmed teh gospodov in po priznanju, ki ga je moral dati »Štajercev« urednik s kislim obrazom, se je sedaj v resnici izkazalo, da so bili gospodarski članki gg. Dolenca, Holza in Skalickega Stran C SLOVENSKI NAROD. 260 Štev. ponatisnjeni v >Štajerčevem« koledarju brez njih dovoljenja in ne da bi se tudi povsod pošteno navedel vir. To smo hoteli vedeti, ljubi g. Linhart, da pribijemo za naše ljudi način, tako vabijo »Stajerčevi« bratje nevedneže na svoje limance. Veseli nas tudi indirektno priznanje .Štajerca«, da res ni posebno Častno, ako dela zanj pošten slovenski človek. Ali je to začetek poboljšanja in — konca? »Siidmark« in različna vse-nemška društva v rajhu imajo še vendar kaj denarja za širjenje uspešne nemške propagande med spod-nještajerskimi šnopsarji! Na Vranskem je 7. t, m. umrla vdova sodnega sluge Maria Gaber. Bila je dobra žena in mati. Naj v miru počiva! Iz Maribora, Nemško učiteljsko društvo za politični okraj Maribor — okolica je imelo dne 8. novembra v Mariboru svoje zborovanje, na katerem se je konstatiralo, da se ne zganejo niti nemški niti slovenski deželni poslanci za regulacijo učiteljskih plač. Društvo poziva deželne poslance, naj omogočijo delazmožnost šta-Jerskega deželnega zbora ali pa se naj taisti razpusti. Iz Maribora. (Državna elektrarna.) Uprava državnih železnic je izdelala dve varijanti za zgrajo svoje električne centrale pod Mariborom. Prva predlaga jezove v reki sami 3 km priže mariborskega železniškega mosta, druga pa kanal v občini Loka pod Mariborom. Glede omenjenega jeza se vrši komisijonel-ni ogled že danes, glede kanala v Loki pa v sredo, dne 13. t. m. Sestanek udeležnikov na okrajni cesti pred vasjo Loka. Društvo »Dijaški dom« v Mariboru vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne IS. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Spored običajen. Iz Ljutomera. (Razno.) Kdaj dobimo dvojezični poštni pečat? Pred 15 leti se nas je potrpežljive Slovence odpravilo z izgovorom, da takrat, ko se stari obrabi... Naši bedaki so se s to za*rkacijo zadovoljili in kasneje se ni nikoli nič več storilo. — Med slovenskimi občinskimi volilci se pojavlja velika nezadovoljnost. Zdi se nam, da cveto naši slovenski odborniki kot ponižne vijolice v občinskem zastopu — kajti o kakih sejah, sklenih ali celo kaki aktivnosti naših ljudi ni ničesar slišati. Kaj je l popravo obe. hiše? Ali je res, da stane 24.000 K? Cela ropotija ni vredna toHkega denarja. Kaj je z računi za elektrarno? Kako se to podjetje rentira? Sestanki ljutomerskih obč. volilcev. na katerih bi se o teh in podobnih zadevah poročalo in naše ljudi informiralo, bi bili prav na mestu. — Kai na je z železnico Ljutomer - Ormož? Kedaj se bo začelo z delom, če je res že zadevo z garancijami prizadetih okrajev in drucrih korporacij v redu? — Nujno bi rabili za Mursko polje v Ljutomeru nižjo realko ali meščansko šolo. Klerikalci so z ropom Kukovčeve ustanove izvršili neodDusten zločin, ki se bode maščeval še na poznih zanamcih. — Narodno lezemo povsod nazaj, odkar imajo »Slovenci«, kakor je nemški Weixl in drugi njegovi podrepni-ki prvo besedo. Vprašanje je, če bo-demo imeli Slovenci po bodočih volitvah še večino v okrajnem zastopu! Nemec Weixl sicer tega ne bo čutil, saj se je že sedaj vezal z jani-čarji v okrajnem zastopu proti slovenskim narodnim društvom. Ali mi drugi bi to bridko občutili! Manjka nam v Ljutomeru krepkega, iniciativnega in odločnega voditelja. — Žalostne so te novice in pričajo o splošni nezadovoljnosti in nedelavnosti. Akademično tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. III. redni občni zbor akademičnega tehničnega društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 16. novembra 1912 ob 8. zvečer v prostorih društva, Schonaugasse 17. Koroško. Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, ki ga je sprejel koroški deželni zbor v zadnjem zasedanju in ki določa obdačenje javnih veselic in zabav v svrho pomnožitve občinskih ubožnih zakladov. Najden utopljenec. Ob Dravi pri Grabstajnu so našli utopljenca, moža, starega od 40 do 50 let. Utopljenca, ki leži bržkotne že več kot mesec dni na produ, ne pozna nihče. Oblečen je v čedno delavno obleko. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Grab-štajn. Zasačen nevaren mednarodni vlomilec. Hišnica hiše št. 1 na Sadnem trgu v Celovcu je zaslišala neko tolčenje iz kleti. Poklicala je moža in šla sta gledat, kdo je v kleti. Iskala sta dolgo, toda nič našla. Končno je cagledala žena za veliko skladnico drv mladega moža, ki je v tem tre-notku skočil iz skrivališča in zbežal po stopnicah v vežo in na trg. Mož je tekel za njim in klical na pomoč. Na- brala se je množica ljudi, prileteli so stražniki in posrečilo se jim je mladega nasilneža ujeti in zvezati. V kleti so našli popolnoma novo izvrstno angleško vlomilno orodje. Centralni sveder, dva navadna svedra, več pil in malih žagic, universalni vlomilni ključ in električno svetilko. Mož je napravil že veliko luknjo v zid in je hotel prihodnjo noč prodreti v sosedno trgovino z zlatnino. Vlomilec je 24 let star, piše se Rudolf Hehner, doma iz Nemčije in je član mednarodne družbe tatov in vlomilcev. Primorsko. Slovenci, pozor! Dne 29. novembra t. 1. ob pol 11. uri se pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici v sobi št. 7 vrši dražba hiše, v koji se nahaja ob-čcznana Borgežova gostilna. Hiša stoji na zelo lepem prostoru in prometnem kraju v Gorici, v ulici Sv. Antona, je dvonadstropna, ima veliko dvorišče, skladišča in obsežne kleti, ter se v tej hiši nahaja trgovina z mešanim blagom že blizo sto let. V ohranitev slovenske posesti v ogroženem kraju, želeti bi bilo, da se Slovenci v čimnajvečjem številu udeleže te dražbe. Vsa potrebna pojasnila daje radovoljno »Rastlinska destilacija. Jelen, v Logatcu«. Iz poštne službe. Za poštna praktikanta sta imenovana abituri-jenta Viktor K 1 i n a r v Trstu in Ivan Anic v Grašišču. Poskusen vlom v papirnici v Pod-gori. V soboto ponoči je zaslišal Čuvaj v papirnici v Podgori velik ropot v prostorih^ kjer je nastanjena administracija. Sel je pogledat, kaj da je. Ko je prišel v pisarno, so skočili skozi okno 4 vlomilci. Bili so zakrinkani in preoblečeni. Na sredi pisarne je ležala prevrnjena železna blagajna. V blagajno so navrtali vlomilci že tri tukrje, vendar pa niso mogli priti do denarja. V blagajni je bilo v posebnem predalu 25.000 kron. Uvedli so takoj stroge in obsežne preiskave, ki pa do sedaj niso imele še nobenega uspel1, a. C u vaj ve le toliko, da so bili 4 :n d - j zbežali proti Gorici. i^arna za led v Tržiču. Duln; posebno kapitalisti iz Zadra, so kupili svet pri Tržiču za zgradbo velike tovarne za umetni led. Tovarna bo tako obsežna, da bo 5ahko zalagala z ledom celo Istro in Dalmacijo. Tovarna bo ob morju, kjer bo tudi malo pristanišča, tako.da bodo vozili led lahko iz tovarne naravnost v zato pripravljene parnike. Ogenj v železniškem vozu. Na državnem koldvoru pri Sv. Andreju v Trstu je postavila železniška uprava železniški voz brez koles, ki služi za shrambo in kjer so se navadno tudi delavci preoblačili. Včeraj se je ta iz neznanega vzroka vnel in popolnoma pogorel. Škodo cenijo na 1500 kron. Nasilni kavallrjl. Posestnik, 60-ietni Alojzij Rabič. se je vračal iz Trsta v Pliskovico. Z njim je šla domov tudi neka 161etna, iako čedna deklica. Na poti sta srečala več mladih fantov, bili so bržkotne tržaški kava-lirji. Lotili so se starca in se norčevali iz njega, med tem pa so drugi silili v dekle in jo skrajno surovo nadlegovali. Mož se ni mogel teh nasilnežev drugače ubraniti, kot da je potegnil samokres in je dvakrat ustrelil v zrak. Toda zastonj. Fantje so -kočili na njega, izvili so mu iz rok samokres, vrgli so ga ob tla in ga lno pretepli. Dekletu se je posrečilo, da ie med tepežem pobegnilo na Opčino. Starca so našli težko ranjenega na cesti in so ga morali odpeljati na rešilno postajo. Ogrožen Llovdov parnik. V Trst je priplul Lloydov parnik »Austria« in sicer iz Kobe. Parnik je prestal med vožnjo silen vihar in le malo je manjkalo, da se ni potopil. V Trst je priplul z veliko zamudo in z znatnimi poškodbami na krovu in posebno pri strojih. Med viharjem, ki je divjal več dni je izgubil parnik več blaga na krovu. V skupnem pogrešajo sto vreč riža. 240 zabojev čaja, 30 ton sladkorja in 280 ton oglja. Koliko škode je napravila voda, ki je vdrla v notranja skladišča, še ni znano. Dnevne vesti. -'- Spokorjeni dr. Šusteršič. Tri tedne sem se je čutil dr. SusteršiČ velikega Slovana. Balkanski dogodki in hrvaški pravaši so bili v njegovem srcu zbudili ta čut Kombiniral je, da nastane na Balkanu velika jugoslovanska država in računal je, da Avstrija ne bo zaradi tega nesrečna, nego se bo s tem sprijaznila in izvajala iz tega zgodovinskega prevrata naravne posledice ter nehala zatirati svoje lastne Jugoslovane. Teh računov dr. SusterŠiču ni zameriti, saj so vse oficijalne osebnosti dan na dan deklamovale, da jih vodi sama ljubezen do Srbije in do Jugoslovanov sploh. To deklamiranje je dr. Susteršiča spravilo v zmoto in ves navdušen je v delegaciji oznanil ustanovitev ilirskega cesarstva na Balkanu. Danes se tega kesa. Spoznal Je med tem, da meri avstrijska politika na to, potlačiti Jugoslovane in kar je še huje, nemški listi so ga začeli napadati in sumničiti njegovo lojalnost. Tedaj je pa dr. SusterŠiču padlo srce v hlače, šel je v uredništvo »Slovenca« in je tam diktiral slovesen preklic vsega kar ie govoril v delegaciji in zunaj delegacije. Nič več o »iredentizmu* in o »ilirskem cesarstvu« — to vse je vrgel dr. ŠusterŠič pod klop. Upajmo, da mu bo njegova ekstra tura« velikodušno prizanešena in da bo zopet sprejet v milosti. + V državnem zboru so se včeraj zopet tepli. Nemški poslanec Pantz se je jezil na obstrukcijo slovenskih klerikalcev. Pri ti priliki je nemški kulturonosec dr. Schurff za-klical prof. Jarcu: »Sie dummer Kerl<, na kar soJarc, Benko-v i Č in V r s t o v š e k nanj planili in ga obdelavah s pestmi. Tako se psujejo in pretepavajo ti ^ljudski zastopniki« in potem pravijo, da delajo za blagor naroda. + Avstrijska ljubezen do Albancev gori z največjim plamenom in kar milo se stori človeku, če vidi, kako nežna čustva navdajajo naše mogočnike do teh rodov, ki nimajo niti skupnega jezika in niso drugega, kakor tolpa roparjev in morilcev. Za Albance zahteva Avstrija v imenu narodnostnega principa popolno samostojnost, in jim hoče obvarovati še kraje, kjer prebiva več Srbov, kakor Albancev. Ta nežnočutna ljubezen za albanske roparje in morilce je toliko bolj presenetljiva, ker Avstrija v svojih lastnih mejah in s svojimi lastnimi državljani vse drugače postopa. Treba je le pogledati na Koroško in na Štajersko, pa na Kranjsko in Hrvaško in se spozna, kako zna Avstrija varovati pravice tistega naroda, ki edini, kar obstoji Avstrija, ni nikdar revolucijoniral. Za albanske roparje in morilce največja ljubezen — za Slovence in Hrvate pa turški sistem. -f Znamenje časa. V državnem zboru je včeraj justični minister podal predlogo, ki določuje, da je v slučajih vis major (višje sile) mogoče podaljšati tridnevni protestni rok pri menicah. Ta predloga ima namen prikriti menični moratorij — je torej zelo značilno znamenje časa. -f O mladem slovanstvu piše v dunajski »Die Zeit■■: E. pl. Hoffmei-ster. pruski general, med drugimi tudi to-le: >Turška armada ni izpolnila nad, ki so se stavile v njo. Pri Lo-zencrradu in ob reki Ergeni je bila turška moč razbita na veliko presenečenje zapadne Evrope in na začudenje o razmerah poučenih vojaških strokovnjakov, h katerim se prištevam tudi jaz, evropsko - turška država je razdejana in sicer tako, da je nobena umetnost ne more več skupaj spopati. Po bolestnih in gotovo pošteno mišljenih stremljenjih, da bi dali zastareli azijski državi moderno obliko, so bili Turki od prvega navala mladega slovanstva podrti na tla in zmagovalec, ki vidi izpolnjeno svoje narodno hrepenenje, stoji sedaj pred vrati carskega mesta. Stare cevi niso več mogle prenašati novega mošta pa so počile ... Slovan je pod krepkim vodstvom izboren vojak v svoji požrtvovalnosti, potrplji-vosti in v prenašanju zla in gorja. Te lastnosti so bistvo slovanske posebnosti in te lastnosti so vselej odlikovale slovanskega vojaka ... Tako sodi o Slovanih ali, kakor se sam izraža, o mladem slovanstvu — pruski general. 4- Imuniziran članek. Državni poslanec dr. Vladimir R a v n i h a r je v včerajšnji seji državnega zbora interpeliral pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja radi konfiskacije članka o sodnih razmerah v Ptuju. Dotično interpelacijo z imuniziranim člankom priobčimo v soboto. -r- Kaj je z razglasom izida občinskih volitev v Prečini? Iz Qor. Straže se nam poroča: 2e teden dni je tega, kar so se tu vršile nove občinske volitve. O njih izidu sicer čitamo v listih, toda od strani našega slavnega županstva še danes nič ne vemo. ali so se izvršile in kako so se izvršile te volitve. 2e preje je bila navada, da je županski urad pustil izid novih volitev uradno razglasiti, tako, da je vsak občan vedel, kakšen novi odbor sledi staremu. Sedanji novi občinski volilni red pa v § 32. izrecno določa, da ima županstvo takoj po končanih volitvah uradoma razglasiti izid volitev. Na to postavno določeno razglasitev smo čakali in čakamo še danes zastonj. Na razglaševalni tabli županstva visi neki stari razglas menda o črnovoj-nikih, toda razglasa o zadnjih volitvah ni nikjer videti in tudi ne slišati. Pač pa se tako pod roko sliši, da se to soboto že vrše volitve novega župana. Nam se čudno zdi, da politična oblast še ni prišla na to. da županstvo še ni razglasilo volitev. Da je tak razglas važen, to mora biti tudi politični oblasti znano, kajti dan raz- glasitve volitev je tudi odločilen za rok za predložitev ugovorov proti volitvam. Sploh pa smo pri teh volitvah opazili, da se županstvo malo briga za določbe novega občinskega volilnega reda. Tako je bilo posebno v reklamacijski dobi od konca do kraja vse zavoženo. Ni bilo nobene prave reklamacijske komisije in županstvo je čisto vnemar pustilo razglasiti sklep reklamacijske komisije, kakor to izrecno določa § 17. a obč. volilnega reda. Nihče ni vedel, ali je ta komisija potrdila ali zavrgla med reklamacijsko dobo priglašene ugovore proti volilnemu imenik i. T o vse se je vršilo kar po domače, loda to vse se je nazadnje maščevalo kajpada na račun napredne stranke. Voditelji naprednih volilcev so sicer veliko Še žrtvovali in delali, veliko zaupali možu, ki vodi županske posle, ali nikomur ni prišlo na misel, da bi vzel v roke obč. volilni red ter zahteval, da se volitve vrše tako, kakor zakon zahteva in ne kakor so klerikalci hc/e!L — Vlada se pa seveda i -\č ne briga, saj je popolnoma ; rala turški upravni šestem. -h Raz'cgi Hafnerjeve druge moralne obsodb* V izpopolnilo našega poročila g ede oprostitve „Ubogega Urbana" v obnovljeni aferi notarja Hafnerja priobčujemo nastopno razloge razsodbe novomeškega okrožnega sodišča: Obnovno postopanje te zadeve je bilo opravičeno, ker so se o obnovi doprinesla nova dokazila, koja so sodišče primorala obnovo dovoliti. Taka nova dokazila so: priči Cuderman in Likar, po kojih izpovedbi je dognano, da je Sajovic sam priznal napeljavanje Urbana h krivemu pričevanju od njegove in od strani Hafnerja. Vpoštev pridejo tudi notarjeva pisma na naslov njegovih prič. To vse je šele pozneje po razsodbi v Celju na dan prišlo. Pa tudi sicer če bi bilo vse to Urbanu že pri prvi obravnavi (ko je bil radi Hafnerjeve ovadbe obsojen) znano, ga navajanje novih dokazil za obnovno postopanje opravičuje, ker zakon le zahteva, da jih stranka doprinese (beibringt), da jih le navede. (Ta del razlogov se nanaša na dr. Peganov ugovor, češ, da so bili obtožencu ti dokazi že preje znani in bi jih bil moral takrat izvesti; ker pa tega ni storil, prvi sodnik ni bil opravičen razveljaviti obsodbo svojega prejšnjega tovariša. Op. poroč.). Razlogi k stvari sami so pa ti le: Urban je sam priznal, da je tudi samega sebe ovadil, da je bii po Hafnerju dvakrat napeljan h goljufiji krivega pričevanja. Urban je torej kot samsvoj ovaditelj pre najbolje vedel, zakaj se samega ovaja. Ker ga je Hafner radi te ovadbe preganjal, je Urban moral nastopiti dokaz resnice ali vsaj verojetnosti. Zdaj se vpraša, kako je Urban te dokaze izvršil. Urban je takrat sam šel k svojemu predstojniku Ribitschu ter se ovadil; res, tu ni bil še do tega prisiljen. Ali v to je bii prisiljen pozneje, ko je gospodarska oblast v Gorici ga stavila pred alternativo: ali se ovadiš sam, ali te ovadimo mi. Vero-jetnost za njegov korak pa je podana ravno v tem, ker je sam Čutil, da je bil po Hafnerju napeljan h goljufivemu dejanju. Vzklicno sodišče verjame priči Ribitschu. ki je izpovedal, da je bil Urban popolnoma zanesljiv in odkritosrčen, da mu je tudi Ribitschev prednik dal v teh ozirih najboljše izpričevalo. Ali se je Urbanu tudi dokaz resnice posrečil? Napeljavanje h krivemu pričevanju se je vršilo dvakrat. Po ne-izpodbijani izpovedbi notarjevega pisarja Sajovica, je dognano da je Sajovic dne* 11. oktobra popoldne v notarjevi pisarni Urbanu prigovarjal, kako naj izpove kot priča zadevnih pamfletov. To prigovarjanje je poslušal notar v drugi le malo zaprti sobi. Iz razlogov celjske razsodbe same pa je tudi razvidno, da ga je pri tej priliki tudi notar sam napeljeval h krivemu pričevanju. Urbanu se je tedaj reklo, da naj izpove, da o stvari nič ne ve, posebno pa da glede teh pam-flotov ne ve če, jih je tisto nedeljo prinesel s pošte. Glede napeljevanja drugi dan t. j. 12. oktobra pa je vzklicno sodišče verjeio izpovedbam priče Cuderman ter Likar. Priča Cuderman s popolno verojetnostjo potrjuje, kako je tisto jutro Sajovic prišel k nji ter ji vstopivši rekel: Zmaga je naša! Urbana smo že preparirali. Na njeno vprašanje kje? je Sajovic odgovoril: v notarjevi pisarni smo bili vsi trije. To izpoved še bolj verojetno ugotavlja priča Likar, koji je Cuderman neposredno po tej Sajovčevi izjavi pravila o tem. Razun tega je priča Likar tisto jutro med 7. in 8. uro notarja videla na hodniku. To sicer nasprotuje izpovedbi notarjeve soproge Alojzije Hafner, ki trdi, da njen mož tisto jutro ni prišel iz stanovanja pred tri četrt na 9. uro. Toda notar je šel radi svoje žene prav lahko tudi tako ven, in potem nazaj v stanovanje, da ona tega ni opazila. Končno pa se je sodišče tudi prepričalo o verojetnosti izpovedbe Urbana samega, ki je vedno o tem govoril jednako, da ga je Hafner dvakrat napel j aval h krivemu pričevanju in sicer prvič 11. oktobra popoldne« ko mu je Hafner v pisarni rekel, da naj izpove, da pamfleta ni dobil od njega, temveč od Sajovica. Drugič pa naslednje jutro najprvo po Sajovfcu na grajskem vrtu, na to pa po Hafnerju samem v njegovi pisarni. Urbanu Zupančiču se je tedaj res posrečilo doprinesti poleg verojetnosti tudi dokaz resnice in je radi tega zavrniti vzklic proti razsodbi sodišča v Kostanjevici, ki je Urbana oprostilo krivde in kazni v pravdi Mate Hafnerja proti njemu radi razžaljenja časti — storjene z ovadbo Hafnerja zaradi goljufije. To so v skrajšani obliki bistveni razlogi razsodbe okrožnega sodišča v Novem mestu. — Umrl je včeraj v deželni bolnici po težki operaciji g. A d o 11 Petrin, posestnik in mizarski mojster v Ljubljani. Pokojnik je bil eden najinteligentnejših naših obrtnikov, ki si je s svojo nadarjenostjo in marljivostjo pridobil lepo premoženje. Petrin je bil zvest pristaš narouno-napredne stranke in navdušen Sokol, vedno pripravljen po svojih močeh žrtvovati tako za stranko, kakor zlasti za sokolsko organizacijo. Pokojnika, ki je končal tek življenja v najlepši moški dobi, bodo zlasti pogrešali somišljeniki v šentjakobskem okraju. Bodi vrlemu možu in zvestemu somišljeniku ohranjen blag spomin! — Mizarska zadruga poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba člana gosp. Adolfa Petrina jutri ob polu 4. uri popoldne v polnem številu. — Zanimiva obravnava bo jutri, v sredo, dne 13. novembra pred tukajšnjim deželnim sodiščem na št. 123. Kot tožiteljica nastopi neka Marija Š m o n. članica *Warijine družbe in raznih drugih klerikalnih organizacij, ter baje zahteva 20.000 K za svoje — devi Št vo. O zanimivi pravdi bomo poročali. — Tečaj za hrvaško - srbski jezik je vsako sredo in vsak petek zvečer ob 7. uri na Dekliškem liceju pritlično. Poseča ga 45 gospodov in dam. — Učne podpore za uradniške otroke. V zadnji seji upravnega sveta je »Prvo splošno uradniško društvo avstro - ogrske monarhije« dovolilo take podpore v skupnem zne-ku 54.980 K. Zdraviliške podpore so znašale v tekočem letu 25.000 K, ustanove za učence do srede oktobra t. L 9000 K in druge podpore 17.500 kron. V humanitarne svrhe sploh je bilo od začetka društvenega poslovanja do sedaj izdanih 3,200.000 K. Kar se tiče teh uspehov, katere je doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem oziru. se ne more nobeno drugo samopomočno društvo z enakimi ponašati. Poročil se je med. vet. g. Ignacij Š 1 a j p a h . dež. okr. živinozdravnik aa Brdu pri Lukovici z gdč. Minko Š t a j e r s Kolovca. Pozor vozniki in pešci. V petek popoldne se je zgodila na cesti Skof-ja Loka - Železniki in sicer pri Ceš-njici, nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev, in ki služi obenem kot resen opomin voznikom in pešcem, kako nevarno je hoditi tik ob težko in visoko naloženih tovornih vozovih. Jernej Žbontar, 241etni voznik iz Zalega Loga, je peljal voz obložen s svežimi deskami. Sel je tik voza. Naenkrat se je-zlomila na nekem klancu zadnja os pri vozu in cel tovor je padel na voznika. Tik za vozom je šel neki pešec, ki je bil priča nesreče. Poklical je takoj domačine, ki so ponesrečenca izvlekli izpod desk. Truplo je bilo tako zmečkano, da 2bontarja ni bilo mogoče več spoznati. Pripeljali o na mesto nesreče krsto, v katero so položili ostanke ponesrečenca. Pri tem je še opomniti, da je bil voz še skoro nov in tudi ni bil preobložen. Sodijo, da je nova os dobila razpoke vsled nenadnega hudega mraza in je vsled tega počila. Škof bo tožil klerikalnega župana v Kostanjevici. Iz Kostanjevice nam poročajo: Klerikalci so bili kar iz sebe, ko je »Slovenski Narod« prinesel vest, kako krščansko je naš katoliški župan pozdravil škofa, ko je prišel semkaj birmovat. Mnogo nerodnega jim je že storil ta župan na katoliški podlagi, a da bi se upal škofu kaj takega reči, tega niso mislili. Govori se, da je škof sam, ki je za to zvedel, žalostno vzkliknil: Tako daleč že je prišla naša stranka. Take vzglede dajejo naši možje sami v posmeh liberalcem! Tudi se sliši, da je škof pustil tukaj poizvedovati, če se je Kržišnik v dotični gostilni glede škofa res tako grdo izrazil in da ga bo v slučaju, da se izkaže resnica, tožil radi žaljenja časti. Tukajšnje klerikalne veljake je vendar začelo biti sram, da njih glava, župan, take lepe reči .vganja na katoliški podlagi. Davno se mu je očitalo, da je v Hafnerjevi aferi pred sodiščem v Celju po krivem prisegel, in ko je za to tožil, je od tožbe odstopil, čim je zvedel, da hočejo nastopiti dokaz resnice za tako hudo očitanje. Zdaj Je imel dve tožbi radi žaljenja časti, 260. štev. SLOVENSKI NABOO. Stran 5. ■nfi obeh je propadel, obljublja se mu Pe tretja in zdaj če Ra res še škof za- trabi------------jojf Naši mestni očet- Ke zdaj tako-le modrujejo: če je ob-| nski odbor kaj boljši, kakor je žu-*an, mora pri prvi občinski seji naproti županu izvajati posledice, ajti sicer bi drugi občani smatrali, \i ves občinski odbor soglaša z obešanjem svojega župana, zlasti pa car se tiče njegove hude žalitve izre-ene o škofu v javni gostilni. Pravijo, ja je ravno župan Kržišnik zadnji sklican v to, da izreče tako kritiko , ckofu, če tudi pošteni ljudje nimajo ^osebnega dopadajenja nad avtor-em rdeče brošure. Odličnejši člani nbč. odbora in Slov. ljudske stranke. Iz ljudkošolske službe. Za sup-^entinio na ljudski šoli na Vačah je menovana namesto učiteljice Ange-eZakotnikove, ki je dobila študiiski dopust je imenovana bivša čiteljica v Skofii Loki Amalija I r o t m t Maščevanje kovaškega učenca. Mlad kovaški učenec v Mrastju je lino sovražil zaradi nekega prepira osestnika Ivana Knmnarja. Mladi ant se le maščeval na ta način, da > pričakal svojega sovražnika pred jegovo hišo in ga zavratno napadel nožem. Kamnar je dobil težko ra-o na rami, nož mu je prodrl ključni-o in zaril globoko v notranjost. Ra-ia zna biti nevarna, mladega napa-ialca so zaprli. Umor soproge. V Trnovcu pri Medvodah ie med prenirom s svojo ?eno pograbil posestnik Jakob Po-k burklie in jo začel z njimi tol-K po glavi in po hrbtu. Ko so se mu terklje vsled silnih udarcev zlomile e pograbi! ceneč in udarit ž njim že-io po glavi. Žena je padla po tleh )rez zavesti, mož pa je odšel o J dona. Ko se je proti večeru vrnil do-v ie žena ležala še vedno na n mestu brez zavesti. Mož jo je rzdienil in nesel na nostelio. kjer je r kratkem umrla. Polenška so areti-ali in izročili deželnemu sodišču. Zakonska, ki sta oba rada pila in se j pijanosti večkrat prepirala in pre-epala. sta se že večkrat hotela lo-:ifi, toda vedno sta se zopet pobo-ala. Nanaden vasovalec. Zidarskega ■noćnika Aloiza Povšeta iz Gradiča pri M včah so napadli vsled fabosaanosti domači fantje v Rov-mu 7;:dnli težke rane z noži. Požar v Šenčurju. V Šenčurju raniu je pogorelo v ponedeh'ek )b 2. nonoldne posestvo Ivana Mar-Poleg hiše je nogorel tudi ske-n hlev. Domača požarna braro-o^ačena i kranjsko požarno "ambo ni mogla drueega storiti, kot rasilci oeen> omejili. Iz Mokronoga: Pred nekaj dne-;: tu sestavil odbor za pobira-kov za balkanski Rdeči 1ž. Dve odlični dami sta z veseliem >revzeff to nalogo pobiranja in ho-' :še do hiše, od koče do koče. :o je rad nosegel v žep, tudi po-i in najrevnejši sloji, samo najhoga-IrgDVCC v naši občini Jožef -rrath, je nabiralki odslovil z opaz-ču ne more ničesar dati. Errath 7daja za Nemca. Ogenj. V soboto zvečer oh pol pogorela na Mirnem v Grabnu "i Bledu nekdanja Gotzelnova- to-za pohištvo. Elektroradiograf > Ideal«. Spored ek, dne 12. rovembra. sredo, \ in četrtek, dne 14. novembra I. Žurnal Pathe. (Kinemato-a poročila. Najnovejši dogr J-sport, moda itd.). 2. Mali palček. lica v dveh delih. Učinkovitost -:om. Kolorirano.) 3. ?čirkavec. tveno. Kolorirano.) 4. Železna roti beli rokavici. (Detektivka drama v dveh delih. Nadaljeva-iela.) —■ Samo zvečer. 5. Moric "egi. (Komična učinkovitost s em.) — Zapomnite si sledeče : Sobota, \6. novembra: Most -7 prenad. (Zruši se most z vlakom ^ed.) Torek, 19. novembra: Pohlep ' zlatu. (V treh delih. Kolorirano.) hoče večji postati. (Komična vitost.) Hišni posestniki, oskrbniki itd. zor! Ker je nastopilo zimsko vre-*. je hišni gospodar, oskrbnik, hiš-"- ali najemnik hiše, dolžan, kadar le sneg, hodnik aH pešpot tik va očistiti snega in če vsled tezi, ali kadar se napravi poledi-X tudi takoj posuti s peskom, pepe-ali pa s kako drugo tako stvar-in sicer vsaj do 7. zjutraj. Pri ne--stanern sneženju osnažiti je hod-k ali pešpot večkrat na dan in tako -ipati, da ni nevarnosti za pešce, dvorišč se sneg ne sme odkladati sto, temveč ga voziti na odka-*na odkladjšča. Sneg. ki sam zdrči, ^e pomeče s strehe, morajo hišni cestniki nemudoma ob svojih strogih zvoziti s ceste. Kadar je južno reme, je hodnike in pešpota po po-večkrat na dan očistiti luž in kta. — Kdor se ne bo zmenil za ta la, bo kaznovan po cesarski redbi z dne 20. aprila 1854, št. % £ zak. z globo 10—200 K, odnosno slučaju neizterljivosti, z zaporom od 24 ur do 14 dni, vrhu tega bo p« magistrat dal izvršiti dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na dotičnega gospodarja stroške. Dijak pobegnil. V soboto ie pobegnil 121etni dijak II. gimnazijskega razreda Jožef Zupančič. Nevarna igrača. Predvčerajšnjim je hišnik na Gradu zaplenil nekemu dečku flobert - pištolo, s katero je streljal v krogu svojih tovarišev. »Vse to ljubezen stri.« Predvčerajšnjim je prišel v neko gostilno na Sv. Petra nasipu delavec Viljem Je-ločan, ki je menda v natakarico zaljubljen do ušes. Poklical jo je k sebi, prijel za roko, ter ji nekaj šepetal, potem pa zgrabil za vrček in z njim tako udaril svoj ideal po glavi, da ga je razbil in jo pri tem znatno telesno poškodoval. Jeločan se bo moral zaradi svoje prevelike ljubezni zagovarjati pred pristojnim sodiščem. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Ogrov in 150 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Bolgarov in 20 Hrvatov. 60 Hrvatov se je povrnilo iz Prusije. 30 Štajercev iz Rudolfovega, 150 Lahov pa z Ogrskega. Izgubljeno in najdeno. Hlapec Jakob Spruk je izgubil bankovec za 10 K. — Neki gosnod je izgubil zlat zaročni prstan z biserom in datumom 24. 12 — 1908. — Krojač Ivan Ran-kar je našel hranilnično knjižico s srednjo vlogo. Narodno obramba. Vabilo na Martinov večer, ki ga priredi šentpeterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ta zabava se vrši v nedeljo 17. t. m. v vseh dolenjih prostorih gostilne *>Pri Štruklju« v Kolodvorski ulici. Začetek ob 7. uri zvečer. Združena odbora se na vso moč trudita, da bi veselica čim bolje uspela. Darovala sta lepe dobitke, katerim stoji na čelu živa Martinova gos. Taksna žival je nekoč v starih časih rešila junaški narod krutega sovražnika. Naj tudi naša gos. in kar je za njo, pripomore k rešitvi obmejnih Slovencev! Mi nimamo Madžarjev. bajonetov in brzostrelnih pušk. da bi z njimi odganjali nase Turke ter tako reševali obmejne brate, no kronco zmore vsak, da jo pologi na naš Martinov večer domu na žrtvenik. Urimo se v požrtvovalnosti, posnemajmo v tej čednosti Srbe in Bolgare,sicer ne rešimo svoie narodnosti. Žarečih oči se bomo dogovarjali tisti večer o naših iužr;h bratih, uživali bomo bob in krofe, ki nam jih napeko naše vetece-niene dame. naši pevci nam bodo prepevali narodne r?e*mi — tudi kakšna balkanska bo vrres — in če nas ne nuste na cedilu prijatelji in prijateljice C. M. družbe, bo končni uspeh ta. da bo druei dan tvrdka > Balkan« neliala deset žakljev svetlih kronic v Narodni dom glavni družbi. To se bo eotnvo zro^r,. ako do nedelje nade Skader aH Odrin ali pa oba. General naše Cirilmetodariie — pa to ni Cekar-pa^i, ki se, vreden učenec Oohec-paše, skriva nekje ob Egej-skem morju — opravičeno toži, da se -e malone ponMo na njegovo carstvo, odkar se pobira za »Rdeči križ -. Vse gleda na jug, nihče ne misli več na njegove trdnjave, na r -nosne stavbe naše potrebne šolske družbe. Ljubljančani, podvizajte se na na-Slavec* ie nriredilo v nedeljo dne 10. novembra v veliki dvorani Narodnega doma« izborno uspel Martinov večer. Občinstvu so se prireditve tega marljivega društva zelo priljubile, kar je pokazal tudi obilen obisk. Spored je bil zek> mnogovrsten. Od pevskih točk, ki so se izvajale precizno pod vodstvom gosp. L%. F a h o r j a. so ugajale prav vse, tako Pahorjev zbor • Naša zastava«, E. Adamičev zbor -^Vrtnica — srce -, ki se je moral ponavljati inParmova noviteta »Na dopustu*-, koračnica s spremljevanjem orkestra. Ta skladba je bila prvič izvajana in dasi je bila godba premočna, vendar je občinstvu zelo ugajala in je žel skladatelj, ki je bil navzoč, mnogo priznanja. — Tudi spevoigra v treh prizorih »Kovačev študent« je zelo ugajala. — Pri prireditvi je neumorno svirala izbrane komade, izmed katerih so zlasti ugajale jugoslovanske himne, ^Slovenska Filharmonija«, pod spretnim vodstvom gosp. Teplef a. Po končanem sporedu p« se ie priCel animiran ples, ki le družil prijatelje in prijateljice tega vrlega društva do poznih nočnih ur. — Tudi je biio preskrbljeno za srečolov in marsikateri, ki mu je bila sreča mila, si je odnesel s prireditve lep dobitek. — Za dobro jed in pijačo pa je skrbela vestno izborna kuhinja in klet ge. Dražilo-v e. Društvo »Slavec« pa je lahko zadovoljno z uspehom, ki ga je imelo v nedeljo, saj je pokazal, da so simpatije občinstva v obilni meri na njegovi strani. Akademično društvo »Slovenija* se je preselilo v svoje nove prostore, Dunaj VIII., Lenaugasse 7/13. »Sava« društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju je konstituiralo svoj odbor, izvoljen na I. rednem občnem zboru XX. tečaja 25. vinotoka, sledeče: predsednik: Srečko L a p a j n e , c. agr.; podpredsednik: Rasto Urban č i č , c. ing* tajnik: Fran T e r-pin, stud. com.; blagajnik: Ivo Fra s, c. med.; gospodar: Vinko Z o r c , stud. iur.: knjižničar: Ciril Pfeifer, stud. iur.; arhivar: Josip Samec, c vet; pregledniki: Vinko L a p a j n e , c. iur.; Fran K o š -m e 1 j, c. iur. in Rupreht B r o v e t, c. for. Izpred sodišča. Ali se pri navedbi dohodkov za določitev osebnodohodninskega davka odštejejo pravdni stroški ali ne? Posestnik Fdvord Pichler iz Zgornjega Dravograda je imel leta 1910. večjo pravdo zaradi motenja posesti. — Pravdo je mož dobil, plačal pa je vsega skupaj čez 800 K raznih stroškov. Ko je označeval mož svoje dohodke v svrho določitve osebnodohodninskega davka, je te stroške v znesku 800 K odbil od dohodkov. Finančna oblast pa tega odbitka ni priznala in nastal ie prepir, katerega je rešilo končno finančno ministrstvo, ki je določilo, da se pravdni stroški ne smejo odbiti od vsote dohodkov ra določitev osebne dohodarine. — Pichler na se je pritožil proti tej razsodbi finančnega ministrstva na upravni sodni dvor, ki je določilo finančnega ministrstva razveljavil in določil, da se pravdni stroški po §-u 160. osebnodohodninskega zakona morajo odšteti od vsote dohodkov, tako. da ti stroški ne pridejo v po-stev pri odmeri osebnodohodninskega davka. Kazne stvari. ~ Kubelik nevarno zbolel. Z Dunaja poročajo, da je slavni virtuoz Jan Kubelik nevarno zbolel. Podvreči se bo moral operaciii slepiča. e Slovesen samomor. Iz Lvova poročajo: V DHa ynu se je včeraj u>trehl nr-tar iz Rndovict. Prt-dno se je ustrelil si je oblekel frak ter prižgal dve sveči ob vzglavju svoje postelje, na kafri se je ustrelil s Ruski Špion. Lvov^ki bsti poročajo, da je dal ruski konzul pomoto-toma aretirati ruskega špiona Predstavil = e mu je kot inženir Gron-aivrowski ter dejal, da je ruski špion. Prosil ga je za denar Konzul ga je smatral za sleparja ter ga del od policije aretirati. Pri zasliševanju so pa dognah Ha ie v resnici ruski špion. * Velika zapuščina v srbske narodne namene. Iz Sarajeva poročalo: Tu je umrl srbski državljan Kraljevič, ki je zapustil celo svoje premoženje v znesku poldrugi milijon kron srbskemu društvu »Pros/jeta«. Od tega zneska dobe srbski liudski učitelji 100.000 kron. * Tiskanje črnogorskega denarja v Pragi. Iz Prage poročajo: Crnogorska vlada je dala v tukajšnjem grafičnem zavodu »Unie« tiskati za dva milijona dinarjev papirnatega denarja po 1, 2 in 20 dinarjev. Denar bodo poslali v posebnem železniškem vozu v Crno goro. & Nesreča pri streljanju. Iz Mo-nakovega poročajo: V Maksovi vojašnici se je v nedeljo vadil neki pod-ča*tnik na hodniku v streljanju. Po nesreči ie prišel drugi podčastnik po stopnjicah, ne da bi ga njegov tovariš zapazil. V tem trenotku je ta ustrelil ter zadel tovariša v desno oko. Njegov položaj je jako nevaren. Podčastnik, ki je tako nesrečno ustrelil, je bil popolnoma obupan, ko je videl, kakšno nesrečo je povzočil. Šel je v svojo sobo ter se ustrelil. * Cesarjev zajtrk ukraden. Iz Budimpešte poročajo: Cesarju je bil v petek njegov zajtrk ukraden. Kakor znano, zajtruje naš cesar zgodaj zjutraj čaj, šunko in mrzlo pečenko. Dvorni kuhar, ki je postavil v četrtek zvečer jedi v shrambo za jedi, je bil drugi dan precej iznenađen, ko je neposredno pred serviranjem opazil, da je nekdo ukradel cesarjev zajtrk. Preiskava je dognala, da je zajtrk ukradel dimnikar, ki je bil okoli Štirih zjutraj v kuhinji. * Iz Ihbosranosti — morilec. »Hrvatski Pokret« poroča: Kmetski posestnik Ivan Smemjak iz BorjeCa se ie pred treni leti oženil s lfletno deklico. Imela sta enega otroka. V poslednjem času mu je postala žena nezvesta, ter imela ljubavno razmerje z oženjenim sosedom Matijo Biračem. Pred tremi dnevi je prišel Smernjak v Zagreb, ter dobil v gostilni »Mandalici« v Ilici svojo ženo z Biračem. Pozval jo je, naj gre ž njim, toda Birač je vzkliknil: »Zakaj se brigaš za njo! . . .« — toda tedaj je pa Smernjak potegnil nož, ter zaklal Birača. Nezvesta žena je pobegnila, Smernjak se je sam prijavil policiji. * Nezgoda na železnici. Iz Budimpešte poročajo, da je na progi Budimpešta - Reka, med postajama Eresi in Szazhalombatta, skočil s tira tovorni vlak. Šest vozov se je prevrnilo ter razbilo. Kmalu nato je zapeljal drug tovorni vlak v prevrnje-ne vozove, ki jih strojevodja vsled megle ni videl. Lokomotiva tega vlaka je eksplodirala. Prvi tirje vozovi so se razbili. En železniški nastav-Ijenec je bil ubit eden smnnonevrr-no ranjen, več pa težje in lažje. — Iz Crnovic poročajo: Blizu avstrijske meje na ruskem ozemlju se je predvčerajšnjim ponoči dogodila težka železniška nesreča. Vlak, ki se odpelje ob 10. ponoči iz Ruske Novosieli-ce v Odese, mora pred postajo Ribnico skozi predor. Ko je bil vlak sredi predora, je padla več stotov težka skala na vlak, ter razbila lokomot:-vo, poštni voz in več vagonov. Petnajst oseb je bilo ubitih, 19 pa težko ranjenih. * Slaba vest. V novoioršVem ki-nematografičnem gledališču se je pred kratkim odigral zelo zabaven dogodek. K blagajnici je prišel zeTo razburjen mož, ki je pred bl3gajni-čarko ljuto gestikuliral in mahal z revolverjem, ter pravil, da je izvedel, da je v gledališču njegova žena z nekim tujim mošk'm. »Le pazite!« je končal z grozečim izrazom v očeh »čakam tu, da pride nezvesta, in geddam' potem se nekai zgodi\« — Prestrašena blagajničarka je hit*o telefonirab ravnatelju, ter mu sporočila, da se bo najbrže zgodilo neka! strašnega. Ravnatelj, ki je hotel preprečiti krvavi čin v svojem gledališču, je stopil na oder. ter sporočil občinstvu, kaj ie od blagainičarke slišal. »Prosim Vas Da. ne bojte se.« je nadaljeval, »preskrbel sem vse. da more dotični nar popolnoma mirno zapustiti gledališče. Prosim samo, da mi sledi!c — Posledica tega noz;va je iznenadila celo ravnatelja. Sadilo mu je kar 11 parov, ki so hiteli k izhodu. Za „Rdeči W\z bal&nnsliili držav". Uredništvu našega lista so poslali: Gospa Vera dr. S 1 a j m e r je -v a darilo ge. Kristine B a v e r j e v e v znesku 60 K: g. Tomo R o g e 1 na Vrhniki pa 20 ker težak zaboj ma!i-novca. Tskrena hvala! Odbor za nabiranje prispevkov za ^Rdeci križ balkanskih držav« je imel snoči sejo. Konstatiralo se je, da je odbor doslej ooslal za ranjence na Balkan to-le: 300 srnic na Cefinie, 300 rjuh v Belerad, P^o vilic v Niš, 300 nožev v Niš, 300 žltc v Niš, 300 skodelic v Niš, 500 kozarcev v Niš, 200 rjuh v Niš. 200 rjuh na Cetinje. 100 blazinic na Cetinje. 50 riuh na Cetinie, 400 blazinic v Niš, 200 rjuh v Belgrad, 400 blazinic v Belgrad. 300 srnic v Niš, 2h2 jopi če v na Cetinje, 100 odej v Belcrrpd, 300 snodniih hlač v Belgrad, 300 spodnjih hlač v Niš, 1 zaboj perila v Belgrad, 1 zaboj stareera perila in plaščev na Cetinje, 2 zaboja obleke nn Cetinie. 1 zaboi obleke v Belsrrad. P zabojev obvezil in drusrih medicinskih pripomočkov in eno operacijsko mizo, ki stane okroglo 300n kron. To zadnje je bilo poslano v Niš. V Bolgarsko se doslej razen manjših darov ni poslalo ničesar, ker od tamkaj še nismo bili obveščeni, kaj pred vsem potrebujejo. Danes smo dobili obvestilo, da potrebujejo na Bolgarskem zlasti zdravnikov in peHla. Za to je odbor sklenit, da čim najpreje preskrbi nekai zdravnikov, ki bodo dirigirani v Sofiio. V nekaj dneh se nošljc na »Bl-garski červen krst« v Sofijo 500 rjuh, 500 srajc in 500 spodnjih hlač. Ljubljanskim gospem in gospodičnam bodo pri napravi perila človekoljubno pomagale mariborske narodne dame. Čast jim! Kakor slovensko občinstvo razvidi, so potrebe velike, za to znova apelujemo na slovensko požrtvovalnost, naj bednim ranjencem, ki so se borili za sveto slovansko stvar, pri-hiti na potnoč z obilnimi darovi! Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držat. Dne 11. novembra, Anica Mila-vec, poštarica, Knežak, 3 K, Fani Lorar, Metlika, 10 K. Franjo Lovšin, Vinica, 22 K 5 vin., Franja Slajpah, Vel. Loka, 12 K 20 v, Ivan Pregelj, Podkraj, 11 K, člani Sokola v Domžalah 20 K, Mijo Hafner, Kostanjevica, nabral 15 K, liani Diehl, Celje, nabrala 108 K, Tone Kostevc, Brežice, 102 K, Gustav Omahen, c. kr. notar v Mokronogu, 288 K 64 v, Alojzij Lakota, Bled, 6 K 50 v, Lea Novak, Mozirje, nabrala 106 K 80 v, »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« v Ljubljani 10 K, Josip Omerza, lastnik agenture, Ljubljana, nabral 152 K 20 v, Kandare, Grubarjevo nabrežje 13. 13 K, gostilna Cuzak, Ljubljana, 7 K, bratje Mencinger, trgovci, Ljubljana. 60 K, Angela Polscher, Ljubljana. 1 K, Emilija Polscher, Ljubljana, 1 K. M. Widmayer, Ljubljana, 2 K, dr. Josip Georg, odvetnik, Šmarje pri Jelšah, 108 K 30 v. — Prenos 23.184K 14 v + 1059 K 69 v, skupaj 24.243 K 83 vinarjev. Telefonsko in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Bitka pri Prilepil. Belgrad, 12. novembra. (Posebno poročilo.) O bitki pri Prilepu so se izvedele še te - le podrobnosti: Za bitko pri Kumanovem ic bH boj pri Prilepu eden najbolj krvavih. Turki so Imeli preko 20 bataljonov vojakov z vso potrebno artile-rijo, ki so !o pravočasno namestili na najugodnejših pozicijah. V boj so šli v prepričanju, da se iim bo vsaj deloma posrečilo, maščevati se nad Srbi zaradi poraza pri Kumanovem. Toda zgodilo se je, kakor poje narodna pe-fem, da v boju ne odločuje samo svetlo orožje, marveč v prvi vrsti junaško srce. Brez zaščite topov so srbski vojaki naskakovall utrjene turške pozicije, ter jih korakoma osvojevall, gradeč pred sabo barikade iz mrtvih trupel svojih tovarišev In padlih Turkov. V tej bitki Je padlo nad 2000 Srbov, deloma mrtvih, deloma ranjenih. Med ranjenci se nahaja ti'di povelinsk 17. pešpolka Masalo-VTĆ, ki je do zadnjega trenotka vztraja' v bojni vrsti, ter hrabril vojake, na! Um ne upade pogum. Turki so pustili na bojišču oitrog 6000 mrtvih in ranie^ih. Vse bojišče je bilo pokrito mrtvih trupel. Kar ni Turkov padlo, so beza?? v velikem neredu. Bitka pri Čataldžl. Sofija, 12. novembra. Doslej še uradoma nepotrjeno poročilo pravi, da se je na celi črti utrdb pri Ćataldži vnela velika bitka. Bolgari oprijemajo trdnjave od treh strani: na severni strani so dospeli že tik do trdnjav In popolnoma pobili turško desno krilo, V središču ^o zasedli mesto Čatal-džo. Tu je bil turški odpor hujši, ker so tod razpostavljeni novi vojaški oddelki, ki so šele dospeli iz Male Azije. Na jugu so Bolgari zasedli Čekmedže ob Marmarskem morju. Uplenjeni železniški vozovi. Belgrad, 12. novembra. (Posebno poročilo.) Poleg drugega pfera. ie srbska voiska zajela tudi deset lokomotiv in 100 vagonov, ki so last turške države. Ta železniški park |e prevzela posebna srbska komisija. Pred Carigradom. Carigrad, 12. novembra. Ker je železniška proga proti Carigradu za« stavljena z vozovi in pohištvom iz 315 okoliških vasi in je nemogoč vsak železniški promet, pošilja vojaška uprava k vojski pri Čataldži vojaštvo in topove z ladjami po Črnem morju. Carigrad, 12. novembra. »Alem-dar« izve baje iz zanesljivega vira, da je bil imenovan maršal Tatar Oz-man paša za naslednika vrhovnega turškega poveljnika Abdulah paše. Carigrad, 12. novembra. V vlad^ nih krogih se zatrjuje, da je dospel v Carigrad neki bolgarski državnik, da začne v imenu Balkanske zveze z direktnimi mirovnimi pogajanji s porto. Solun. Atene, 12. novembra. Justični minister Raktivan je odpotoval z velikim številom uradnikov v Solun. Raktivan ostane minister. Atene, 12. novembra. Skupno število turških vojnih ujetnikov znaša sedaj 29.000. K temu je prišteti še 2000 Turkov, ki jih je poslala Črna gora Grški. Atene, 12. novembra. Glasom zanesljivih privatnih poročil je bil Solun od morja sem izredno močno zavarovan. Kakih 60 m za Tuglo, ob vhodu v pristanišče, je bilo zasidranih 220 do 240 min, ki so bile zvezane z žico z utrdbami. Pri izhodu iz pristanišča, južno - zahodno od mor-^ke^a svetilnika, so bili postavljeni štlrie manjši topovi In dva velika trdnjavka topa ter cela vrsta brzostrelnih topov. Za morskim svetilnikom blizu vhoda v pristanišče pri vojašnici je stalo 100 petnajstcenti-metrskih topov In mnogo drugih težkih trdnjavsklh topov In batarg. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 260. §tev. Avstrija in Italija. Rim, 12. novembra. Minister zunanjih del je po svojem povratku iz Berlina imel dolga posvetovanja z ruskim, francoskim in avstrijskim poslanikom. Z ozirom na neprestana zatrjevanja dunajskih listov, da vlada med Avstrijo in Italijo popolno soglasje gleie Srbije, zatrjujejo italijanski oficrozni listi, da je to neresnično. Vsi listi poudarjajo, da vlada med Avstrijo in Italijo soglasje samo v tem oziru, da mora Albanija ostati neodvisna. Nekateri listi, tako »Co-riere della sera«, pravijo, da Italija nima nič proti temu, če dobi Srbija ozemlje nad Belim Drinom s pristanom ob Jadranskem morju, dočim stopa »Tribuna« stališče, da bi tudi to pomenilo razdelitev Albanije. Če pravi Srbija, dostavlja »Tribuna , da mora imeti pristan ob Jadranskem morju za svoje gospodarske namene, se tej želji lahko drugače ugodi n. pr. s črnogorskim pristanom. Zaeno nastopa »Tribuna« jako odločno proti avstrijskim zahtevam, merečim na to, pridcHti Avstriu porehne trgovinske ugodnosti na Balkanu. Pariz, 12. novembra. »Figaro* pravi, da Italija srbskim zahtevam glede pristana ob Jadranskem morju ne bo posebno nasprotovala, ker se neče preveč oddaljiti od Rusiie, ki je njena glavna opora pri sedanjem antagonizmu z Avstrijo. Ta antagoni-zem bi postal silno resna nevarnost za evropski mir, če bi zmagala politika nadvojvode - prestonaslednika. Avstrija — intransigentna. Dunaj, 12. novembra. V parlamentarnih in polit;čnuY krofih prevladuje prepričanje, da vztraja avstrijska politika na svojem intran-sigentnem stališču glede Srbije, Evidentno je. da n! trozveza solidarna z vsemi avstrijskimi zahtevami, a vzlic temu sili avstrijska politika čedalje bolj v pozicije, iz katerih ne bo mogla več nazaj. Gonilna sila pri tem je mnenje, da bo Rusija, kakor ob času aneksijske krize, tudi sedaj v zadnjem treaotku odnehala in pustila Srbijo na cedilu. Dunaj, 12. novembra. Poskusi avstrijske diplomacije, ustvariti raz-por v balkanski zvezi, ter Grke in Bolgare nahuiskati zoper Sr"i]o, se smatrajo v političnih krosih za ponesrečene. Predsednik Danev, ki posreduje v imenu balkanske zveze, ie vladi točno pojasnil medsebojne obveznosti balkanskih držav. Koliko je bilo Turkov pri Kumanovu. Belgrad, 12. novembra. (Posebno poročilo.) Po informacijah na kompetentnem mestu, je štela turška armada pod poveiistvom Zekki naše in Petih paše pr' Kmu-novu 30.000 me ž. Vsa ta armada bila popolnoma razbita in ss je kolikor ni bilo vojakov ranjenih in ubitih, razpršila na vse strani .V.akedo-nije. Od nje so ostali samo še neznatni deli, in sicer nekaj nnd 20.000 pn Prilepu in nekai nad 15 000 pri Kiče-vu, a tudi re ostanke ie srbska armada v bitkah pri Prilepu in Kičevu popolnoma razbila in razpršila. Turčija prosi za mir. Carigrad, 12. novembra. Porta ie dobila obvestilo, da je reka ve'e-sila že sporočila državam balkanske zveze njeno prostro za posredovanje. Bolgarska civilna uprava v Štipu. Sofija, 12. novembra. V Snnu, v vzhodni Stari Srbiji, na reki Brega-linici, so Bclrari uvedli civilno upravo. Za okrožne upiavitefia je imeno-van Nožarov. dosedanji okrožni upravitelj v Vidinu. Ruski Sokoli bolgarskim junakom. Sofija, 12. novembra. Sokol v Odesi je poslal bolgarski sokolski zvezi »Junak- brzojavko, v kateri izreka Bolgarom bratski pozdrav in goreče želje, da bi se vojna končala s polnim uspehom, ter boritelji za svobodo dosegli svoi končni cilj: osvoboditev svojih trpečih bratov. Brzojavka končuje z besedami: »Naj živi ujedinjenje Slovanstva! Prva avstrijska m>ši?jatev za Srbe v Draču. Budimpešta, 12. novembra. Ogrska banka in trgovska delniška družba v Budimpešti je prevzela dobavo 1500 ton iečatena za krmo, ki jih mora izkrcati med 15. in 20. novembrom v Draču. Ječmen pošljejo z avstrijskim parnikom v Drač ter je baje namenjen za srbsko vojsko, ki bo do tedaj že dospela ob Jadransko morje. Albanci. Frankobrod, 12. novembra. ^Frankfurter Zeitung« poroča posredno iz Carigrada, da so odposlali Albanci delegacijo, obstoječo iz 3 muziimanov, 2 pravoslavnih in 2 katoliških odposlancev k evropskim vladam. Deputacija hoče, če se iz-premeni status quo, propagirati avtonomijo Albanije, opirajoč se na dogovor med grofom Golucho\vskim in Prinettijem iz leta 1897. Albanci so baje zbrali 18,000 mož, da oproste Skader. Romunska in Bolgarska. Bukarešta, 12. novembra. Iz Sofije poročajo: Dva pešpolka in rezerve so odšle pred Silistro ob bolgarsko - romunski meji. Pariz, 12. novembra. Kakor izve tukajšnji zastopnik berolinske tiskovne centrale, }e sedaj vsaka nevarnost konfliktov med Bolgarsko in Romunsko odstranjena. Diplomatom obeh držav se je posrečilo, doseči popo'en sporazum. Bolgarska je pripravljena Romunski kot kompenzacijo za eventualno lastno razširjenje proti jugu odstopiti na severu Bolgarske štirikot, ki ga tvori na sevedu cedan)a bolgarsko - romunska meja, na jugu železniška proga Giursjijevo-Fuščuk - Vama, na zahodu Donava in na vzhodu Črno morje. Izvzeti pa sta mesti Ruščuk (Russe) in Varna. Romunska je bale to ponudbo že v četrtek sprejela, ter so sedai urediti pred obema vladama samo še vprašanja sekundarnega značaja. Baje je Rusija mnogo pripomogla k temu sporazumu. Poročevalec dostavlja, da je politika carja Ferdinanda s tem zopet dosegla velik uspeh. Romunska je popolnoma zadovoljna in se vrača romunsko vojaštvo z meje v svoje garniziie. Bolgarska pa ima namesto sovražnika sedal enega prijatelja več. Vrednost tega dejstva je za trenotni položaj nepregledna. — Pripomniti je treba, da se vsebina te brzojavke ne glasi zelo verjetno. ftž»*1;3 mobilizira? Berolin, 12. novembra. »Vossi-sche Ze; poroča iz posebnega vira a Bene k: Tu se govor, da hoče Itaitia skunno z Avstro - Ogrsko nastopiti proti Srbiji. Vsi bataljoni gorskih lovcev in velik del artherije so pripravljeni, aH pa so dobili povelje za mobilizacijo, ter čakajo samo še na povelje, da se vkrcajo. Rusija. Pariz, 12. novembra. Kakor poroča koresnondent »Tempsa; iz Pe-trograda, je sklenil ruski ministrski svet. ki se ie vrši! v petek, da pridrži reze**vj«tte pod zastavami. Devin, 12. novembra. Iz Petro-?rada poročajo, da tam nikdo ne ver-: Mne. da bi hotela Rusija zaradi srb-skeea pristanišča ob Jadranskem morju potegniti meč. Splošno se sodi, da se bo končala tudi ta zadeva mirno. Ponolnoma nasprotno pa trde • -;^k\ viri. ki pravijo, da mora Ru-<='ia podpirati srbske zahteve po pristanišču ob Jadranskem morju, sicer izgubi na Balkanu ves svoi vpliv. Tudi bi niti Orška niti Bolgarska ne videle rade Srbiie ob Egeiskem morili. V ruskih arzenalih. tovarnah in mtendanturali delajo baje dan in noč, da izdfiajo municijo in obleke za rezerviste. Nesramne laži. Belgrad, 12. novembra. Uradni srbski krogi zatrjujejo z vso odloč- »tfo, da so vse vesti zlasti nemških -■-. da so izvrgli S^-bi nri svojem pr diranfri grozovilosti nad Albanci, nesramne fa^i. 7adoshiie. da sp kon- Hra, da ie v srbskih lazare^ih mnogo albanskih ranjencev, knterim »ežefo Srbi ■ isto požrtvovalnostjo, kakor svoiim lastnim vojakom in da se nahaja v Srbiji sto in sto ujetih Albancev. Sveta vojna. Carigrad. 12. novembra. Na naročen seik nI Tslnma je bila opolnoči preklicana razglasitev svete vojne. |o je nek' rnladoturški uradnik notranjega ministrstva dal na razpolago listom. Angleži o situaciji. London, 12. novembra. »West-minster Oazette« piše: Ne maramo zmanjšati pomena avstro - ogrsko-srbskega vprašanja, toda ideja, da bi Avstro - Orrska zaradi tega imela konflikt 7 Rusijo, ki bi potegnil za seboj tudi druge člane trozveze, se nam zdi smešen. Avstro - Ogrska je nastopala do sedaj korektno in potrpežljivo: toda ?lhnnsko vprašanje ie tako važno za Avstro - Ogrsko in Italijo, da ne moremo pričakovati, da^bi smatrali ti dve državi srbsko stališče za definitivno, Velike važnosti je za vso Evropo, da ne bo ostala Albanija po končani vojni na mestu Makedonije x orijentalske enačbe. Beg muzlimanov. Carigrad, 12. novembra. Brzojavna zveza med Solunom in Kavalo ter med Carigradom je že več dni prekinjena. Kakih 350 prebivalcev, skoro izključno le muzlimani, so zapustili Kavalo in Dedlagač. Prodiranje Grkov. Atene, 12. novembra. Dan za dnem se ponavljajoči napadi Turkov na grško armado, ki se vrste od 5. t. m. naprej so se morali Turki umakniti iz svojih pozicij pri Pontepigadiji. Grška armada je prodirala naprej in zasedla te pozicije. Med napadom so imeli Turki mnogo izgub. Bolgari pri Drami in Dimotiki. Carigrad, 12. novembra. Privatna poročila iz Kavale poročajo, da so Bolgari zasedli včeraj Dramo, Dimo-tiko in Sufli. Grški listi o situaciji. Atene, 12. novembra. Messager d' Athenes piše v uvodniku: Uničenje turške vojske in zavzetje evropske Turčije tekom treh tednov daje dokaz o občudovan a vredni vojaški organizaciji Balkanske zveze, kateri bo sledila v kratkem tudi organizacija civilne uprave v zavzetih pokrajinah. Balkanske države so odločene varovati energično svoje pravice, ne da bi s tem ogrožale legitimnih interesov drugih držav, katere bodo ščitili z vso vestnostjo. V Carigradu. Carigrad, 12. nov. Poveljniki v Carigrad dospelih tujih vojnih ladij so se zbrali pod predsedstvom francoskega admirala, da se posvetujejo o najbližjih akcijah, ki bodo potrebne v slučaju, da bi bila ogrožena Pera. Kakor se poroča že Izdelujejo podrobnosti načrta o izkrcanju čet s strojnimi puškami v Peri. * Kranjska notarska zbornica in notar Hafner. Gradec, 12. novembra. Na kompetentnem mestu sem izvedel to-le: Kranjska notarska zbornica je pozvala kot nadzorovalna oblast, ki je poklicana varovati čast notarskega stanu, notarja Mateja Hafnerja v Ljubljani, naj v obrambo svoje časti nastopi s tožbo proti vsem onimi Istom, ki so ga v zadnjem času napadli radi znane njegove afere. Proti temu ukrepu se je notar Hafner pritožil na višje dež. sodišče v Gradcu. V tej pritožbi je tudi pripomnil, da je proti listom „Slovenski Narod", „Dan" in „Zarja" že nastopil pot tožbe. („Slovenski Narod- še do sedaj ni dobil nobene tožbe! Opomba uredništva). Graško nadsodišče kot druga instanca jeHafnerjevo pritožbo odbilo z utemeljitvijo, da je notarska zbornica zakonito zavezanavarovati časti n ugled notarskega stanuterbila sedaj tudi upravičena, da pozove notarja Hafnerja, naj storivse primerne korake v obrambo svoje časti in svojega poštenja in ugleda kot notar. —c. Ogrska opozicija in zunanji položaj. Budimpešta, 12. novembra. Veliko pozornost vzbuja ostro nasprot-stvo med opozicijo in grofom Julijem Andrassvjem glede nazirania o zunanjepolitičnih vprašanjih. Na včerajšnjem zborovanju opozicije v Suboti-ci je izjavil grof Apponvi, da ne more slediti Ogrska Avstriji na poti, ki bi peljala do vojne z balkanskimi državami. V nasprotstvu z opozicijo-nalno parolo, da Balkan Ogrske ne briga nič, je izjavil grof Julij An-drassv, da je neodvisnost Albanije važen interes monarhiie, interes, za katerega se mora tudi Ogrska zavzeti pod vsakim pogojem. Mobilizacija v Belgiji- Bruselj, 12. novembra. Vlada namerava predložiti parlamentu danes nujni predlog, da se uvede v Belgiji splošna vojaška obveznost in bo to svojo predlogo podprla z dejstvom, da se je stališče v Evropi znatno poslabšalo. Kabinetni šef prevzame sam vojno ministrstvo. Ta hitra odločitev vlade vzbuja veliko pozornost. Bruselj, 12. novembra. Nemčija in Francoska sta belgijsko vlado v prijateljski obliki opozorila, da je belgijska meja na vzhodu in na zahodu nezadostno utrjena. Vsled tega se je belgijska vlada odločila k obsežnim vojaškim reformam. Ogrska delegacija in ogrski drž. zbor. Budimpešta, 12. nov. November-sko zasedanje ogrske delegacije bo končano bržkotne v času od 22. do 25. t. m. Do tega časa bo končal tudi finančni odsek ogrske zbornice posvetovanja glede proračuna za leto 1913 in bo ogrski državni zbor sklican na 25. ali 26. t. m., da obravnava proračun. Vlada namerava predložiti že v prvi seji tudi načrt zakona o volilni upravičenosti Homerule. London, 12. novembra. Angleška vlada je bila pri posvetovanju o uvedbi samostojnega irskega parlamenta z večino 22 glasov poražena. Sprejet je bil namreč izpreminjeval-ni predlog opozicije glede celega fi-nancijalnega dela zakona z 228 proti 206 glasovom. Parlament se je nato med splošnim razburjenjem odgodil. Bosanske železnice. Dunaj, 12. nov. Glede predvče-rajšnega sporazuma o vprašanju bosanskih železnic prihajajo iz Budimpešte vesti, da obsega cel stavbni program dobo 6 let. Spomladi prično graditi tri proge, za katere so že vsi projekti izdelani. Ostale proge se bodo gradile, kakor hitro bodo izdelani posamezni projekti. Vprašanje glede normalnih in izjemnih tarifov Še ni popolnoma rešeno. Srbski tiskovni urad. Belgradj 12 novembra. Za načelnika srbskega tiskovnega urada je bil imenovan sekcijski šef Božidar Šte-fanović Vilovski, znan pisatelj in historik. Poroka nadvojvodinje Izabele. Monakovo, 12. novembra. Proces zaradi uničenja zakona princese Izabele in bavarskega princa Jurja bo v kratkem končan. Poroka bo uničena. Princ Jurij odklanja vsako osebno intervencijo. Turški ujetniki v Libercih. Praga, 12. novembra. »Venkov« poroča iz Liberca: Od Turkov, ki so jih nastanili v Libercih, jih je 12 umrlo. Neki 21 letni turški poročnik se je ustrelil iz bojazni, da ga postavijo po končani vojni pred vojno sodišče. 9 [pni gori ne potrebujejo več zdravnikov. Občina Baškanova je sklenila poslati črnogorskemu „Rdečemu križu14 svojega zdravnika. Nato je predsednik črnogorskega „Rdečega križa* metropolit Mitrofan na obvestilo o tem sklepu brzojavil: „Ginjen vsled vaše plemenite pozornosti zahvaljujem se vam najtopleje na zdravniški pomoči. Zasedaj smo dovolj preskrbljeni z zdravniki". — Zelo primanjkuje zdravnikov na Bolgarskem Slovenski zdravniki, Bolgarom na pomoč! Precrtane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrše valni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Telovadni) društvo Joko! H" v Ljubljani. Kruta smrt je posegla zopet med naše vrste ter nam ugrabila vzor Sokola brata Adolfa Petrina. Pokojnik je bil ustanovitelj „Sokola II", dolgo let njegov marljivi tajnik in nenadomestljivi podstarosta. Svoječasno je bil tudi načelnik Ljubljanskega Sokola ter ustanovitelj in prvi starosta Sokolske župe Ljubljana I. Dolžnost naša je, da se pogreba pokojnega brata polnoštevilno udeležimo ter vabimo bratska društva, da v čim večjem številu izkažemo zadnjo čast vrlemu bratu Sokolu. Zbirališče v sredo ob 3. uri popoldne na Sv. Jakoba trgu. Na zdar! ;ii Odbor. Telovadno Mhi Mor v Liiia&i. Včeraj je preminul brat Adolf Petrin dolgoletni zvesti Član in bivši odbornik ter načelnik. Zato je naša dolžnost, da ga spremimo k zadniemu počitku v čim največjem številu. Pogreb se vrši jutri ob 3 in pol popoludne iz Hrenove nlice št. 8. Zbirališče ob 3/4 na 3 popoldne v telovadnici „Narodnega doma". Na zdar! __________ Odbor. Predsedstvo Sokolske župe Ljubljana I. se udeželi pogreba pokojnega brata prvega župnega staroste polnoštevilno. \# #yy*.%" Preminul je brat Adolf Petrin marljivi član našega načelstva. Bratje izkažite mu, s polnoštevilno udeležbo pri pogrebu, zadnjo čast. Zbirališče jutri v sredo, 13. t. m. ob polutretji uri popoludne pred „Narodnim domom". Na sdarl MattUtv«, Naprednjak!, spominjajte se pri vsaki priliki „Narodnega sklada'' in nabirajte prispevke zanj! 3. (Biaha vljudno vabi h nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino J^od Trančo Stari trg štev* 1. ■BKansKam^ S™ BIZoSfii oaton* (Paofi/im čatnatn pzipozoča le nof/inc?6e .-» Jarve za šole in umetnike. ------- Razglednice------- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših. ^Ibumi za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. -------poeztlske knige. ------- Podobice za otroke. Ceseni okvirčki za razglednice. -^ '» Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče. Jfotest in tintniki. 260 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Rmečha pisarna jpodno-napredne stranke Vodstco narodno - napredne ranke je ustanovilo v svojem taj-:tvii posebno kmečko pisarno, ki fla razpolago vsakemn napreden kmetovalcu za popolnoma ftplačni ponk v vseh političnih, ,ravnih, davčnih, pristojbinskih vojaških zadevah. Izključene pa ti>cboe pravdne zadeve. — Pi-nia bc poslovala za sedaj le pisme-j jn vsak napreden kmetovalec, ki potreben kakršnegakoli pouka v praj navedenih strokah, naj se jroe zanpno 3 posebnim pismom, [teremu je priložiti 10 vinarsko [5 ir k o za odgovor ako se želi od-- v priporočenem pismu pa 35 -ko znamko) na: Kmetsko pi-irnn na rod no-na predrte stranke v jnMjaoi, Wolfova uliea 10. Ob sebi no je da je pisarna na razpola-1 tndi naprednim kmetskim župati-vom. __________________^^ mlm list obsega 8 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, srnina in tisk »Narodne tiskarne :. Jtrujenost izgine Kolikor pomočkov tudi dandanes za vse kisanje, pa vsi ponavadi izginejo tako Eo kakor so prišli. Ne zaupaio iim, kar *e i ejo sklicevati na dolgo vrsto let pri- uspehov ter iskušenega učinka. rugače >C0TT0VA \m EMULZIJA Rj e 37 let rred zdravniki in la- /v* jtki slavnoznano krepilno in ja- H čilno sredstvo ~*lf Od dela crenapet m ljudem, ki I %kiiub utrujenosti ne morejo rrenehati z delom, je posebno p -ročati nekoliko tednov tra- *iv .e uživanje Seottove emul- Dobrodeni vpliv prepara- * na slast do jedi in telesna >č se kmalu rokažeta, zbudi se sve2 ro- m in novo veseje do življenja gresta :ćm roko v roki. : oris n* Scnttova fin ilz ia. Ccaa originalni st-klenid 2 K 5o v. Dobnra «e po mah Proti vpoC Iti v pismenih snarr.kah •rek-e SCOTTABCHVME. d. z. o s na Dunt- -a e se na :iai liez enkratno vpoJiljatev poa- ■ e od kake lekarne Poslano.) Jaz podpisani Franc Burger, to-rnar in izdelovatej skladnih stolov miz v Spodnji Šiški naznanjam s ti, da posedujem licenco i ^atentno dobo 15 let, vsled •tere smem izdelovati skladne stole i mize po iznajdbi gospoda Josipa >jk, katera je patentirana v pa-ntni listini št. 46347. Sicer se g. Lojk sedaj naenkrat ani izdati mi dovoljenje za vpis licence v patentni register, ven-ir bo moral tudi to dovoljenje iz* er se je dne 18. septembra *12 pogodbeno zavezal, da mi izda Lko licenco, da se bo mogla vpi-rti v patentni register. Toliko v vednost vsakomur, ki i morda botel od g. Lojka dotični uent kupiti. Tudi se zamore vsakdo in vsak .edati pri meni izdelke, ka- ■re izdelujem na podlagi tega itenta. 4093 Z odličnim spoštovanjem rran Burger, irna tvom ca lesnih izdelkov. * Za vsebino tega spisa je uredništvo govorno le toliko, kolikor določa -akon Serroualloz teleznato Kina-vlao njeaična razsta¥a M Donajo 1906: Državi« HikOTaDjc in tastni diplom k zliti kolajli. PoTiroca »oljo 4 > jedi, okrepča živce, poboljša kri ia je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet » Izborni okus. u Večkrat odlikovano. ^Had 7000 ldravalaklh aprlćevaL s 1 SERRAVAUO, (ii ki. diorei fefeivitejj TRST-Harkov! je. 4494 Kavarna Central. Danes In vsak dan PREDSTAVA priljubljenega, nanovo pridobljenega „Original ik »03$ Mit" glasbenega, instrumentalnega in knmoristitnega kabareta. -78 aaaT~ Začetek ob 9. uri zvečer. ~aaaa Vstop prost. — Vso noč odprto. ££3£ Štefan JKiholic i^u«,. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las delanje najbolj«** ntrimnaamai Tino -cIiiD Mtm B& laso katera okreoću)« lasiače. odstran|uje iutke .d preprečuje Izpadanj* las. 1 •telalenaleaa ii*««td<*m i krono Razpošilja se z obratno pošto De man; kot dve steklenici. Zaloga vseh rre zkuien h zdravil, medic. ip\\s rredicinai. vin, ftpeolisli tet, najfne'eih parfumov, kirurgiiklh obvoz, svežih mineralnih vod Itd. Dež« lekarno MIlane leuMa vL'obliaiT R*>lsva casts st I. pole?; novozgrajenega Fran Jožefovega iubli. mosta 17 V tet lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blaga;n u i ne ielean:ce. c. kr. tobačne tovarne tn okr. bolniške bla^a-ne v Lfnfci:ani. Bonna poročila. l|nnanl|annSk« »Kreditu bank« f LJabljaiiK Dradel karti laaajsac nertt It eavemnra 1112 a.l.tk,«..! •••Ml. j mm I ,taf "* i*)% aiaievn renta .... I 84'35 ! 84 ^5 M* , nrebraa renta . - • • I ?T401 9** 4» , nvstr. kronska renta . . S4 40 j «4 60 4*/. o*r. ,, . . 8415 j 84 35 4«. kranttko deželno pceo)tlo j 93 50 | 94 50 V , k. o. ttškt dež. baakc . [ 8S 85 j 39 85 See**e. Srečke ia I. 1*60 V« • • 443— 455 — " „ „ia64. '. . . .1614- 626- tiske . . I 287 - 299 - Z aemeljake I. Iada|e . I 273 - 285 - I! i 244 — 2<5 — m ofrske hlpotefne . . K 236 — 4*° — „ dnn. komunalne . 0 "^89 — i 492 — „ avstr. kreditne . . . 47? " ! 4V " Z IJuhlfnnske .... 65 501 71.50 nvstr. rde^. krila . . 5125 .'7 25 o*r I 30 25 36 25 becffika..... 27 - 31 — tarike 206 45; 20743 • •••los. i jubllantke kreditne banke . ^27 — j 433 -- Avstr. kreditnega aavoda . . 5% 5° 5q£ & Dunsiske hanfne družbe . . 49R 50 > 4Q9"0 Fužne felesnlce.....I 100 25 10125 Ortavne *e!emlce . . . . I b^9■— j 670 — Aintne-Montan.....M38 - 939— Češke slsdkorne družbe . . H 357 — ( 3fil — Zivnostenske banke. . . . J -*>3*— . 266 — V«lal«. CeHnl.....; ; . 1143! 1147 M»rke....... H7-90! 118-20 Prankt....... \ 9.-95 ^-6 10 Ure........ J 9490 95 20 RmWH........ ; , 254- 254 75 Žitna) cene v Budimpešti. Dne 12 novembra 1912. T • r m i ti. Pšenica za april 1913 . . *rn 50 kg I*ftf HI za ap.i« 1013 . . . . za 50 k* 1059 Oves xa april 1913 ... za 50 ke 11 18 Koruza r.a mai 1913 . . za ?>0 kg 803 fleteoroiosično poročilo. Visita aas ntrjts) :»»»#• .► Sredtfl uttni tlak 72» mm Cm SkU,,jc 8b o <»pai»- IVfT* i m Vetrovi Nebo c 's, metra e 2 T tfl tri t_ — 11. 2. pop.. 722 2 i 3-1 j si. svzh. ! megleno . 9zv. 717 5 '30' „ dež 12. 7. zj. 714 8 j 00 j » j oblačno Srednja včerajšnja temperatura l'S', norm. 4 6' Pidavina v 24 urah 382 mm. Po noči blisk in grom, potem sneg. Zadruga mizarjev za Ljubljano, Sp. Šiško, Vič in Moste naznanja žalostno vest, da je včeraj preminil nje član, gospod 4094 AdolI Petrin lastnik mizarske tovarne. Pogreb je jutri v sredo ob pol 4. uri popoldne iz Hrenove ulice štev. 8 Bodi mu časten spomin V Ljubljani, 12. nov. 1912 Pitana perutnina! Meso! \ Kovanca s 5 kar z vsebino : debrla gos ali j 3—4 race, kapune ali kure za juho. nežno, tolsto, sveže kiano in skubljeno ali sveže zadnje volovsko in teiečje meso, vse franko po povzetju na vse strani K 6*70. Sveže presno maslo iz kravega mleka, zabojček s 5 k? franlrn K 10 50. 4090 ■ H. I. Schwarz, Buciacz. ===== istoiaili za mlajšega upokojenca itd. se odda za Trbovlje Treba je kavcijo. Mesečni zaslužek 90-100 K. ev. več. Trajna služba z zavarovatiiem za starost. Nemško pisane ponudbe na Iv. Hickf Trbovlje, poste restante. 4088 BI 1* •F 9 ~A f * I *; i i ■' { h 11 Wr I 1 I v S * * i ^ I 'i ■ I I 1 Vi leta star, dresiran, izvrsten čuvai, oz. sobni varuh, zvest spremljevalec, vodni, reporter ki tudi otrr ški voziček z veseljem in dobro vozi, se proda. Več pove upravniStvo >Slov. Naroda«. 4091 V 40S2 Zenitve zmožnim gospicam oz. njih staršem! Vsled pAnrankanja znania in časa žeii se tem modernim p!>tom speznati tnktd, inteligenten in telo soliden posestnik, trgovec, prikapljive srednje postave, t prijazni vasi ob tnžni železnici z izobraženo gospico neomadeževane preteklosti, dobrega zdravja in z veseljem do trgovine in gospodinjstva. Da svoje podjetje in tako letne dohodke do 10.909 K in naprej poveča, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa dobro, nedolžno srce. - Razločne ponudbe prosi na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Zvestoba do groba1* v posebni koverti do 23. novembra, će mogoče s sliko, ki se tajno Trne. Anonimno se ne vpošteva. Kašelj ^naduho pljučne katare, : j 1 i i i c e inSlnen.ee, Mlini kaše! ■ uspešno zdnvlmo s — i Sirolin „Roche" J ^ tek pospešujoćim JM ^mk. blaqosla*)tnim. Jm ^^afcj|. V lekarnah »ahtrvu :» izrecno *wL^r ^|fe^^ SlrcUa „Roehc". ^^L^mT Vsakdanje negovanje ust in zob z Odolom je podlaga za lepe in zdrave zobe- Okus si Odola je slasten in osvežujoč. n |%OW3Si specijalisti zrn stavbna dela dobijo ta« koj stalno službo. Dnevna plača 5—6 K. Naslov: Glovaiinl Cosovel, Trsi« Via Farne to štev. 56. 4084 Sprejme se 1051 ' trgovski psuik dober železninar pri Franc Piceku, trgo-! vina s špecerijskim materialnim, blagom ; in železnico v Ribnici na Dolenjskem. rv®va 3975 Itt^^ v Vodmatu (Ljublia- ^« j& ^k na) z vrtom, priprav- ?*-■ i^t ^U na za penzionista ■4 ri se proda ?- S p • Več se. izve pri upra- :: ' ^ & viteliu Sv> Petra c. £&<&&l štev. 40,1. nadstr- IDobro Idoča 4047 trgovina i ii Magom v prorvetnem kraju na Dolenjskem, - —- -^^. tik tovarne -----------a— j se takoj odda. Cenj. ponudbe na uprav. »SI. Naroda«. Izvoz svinjske masti.1 5 kg sveže surove masti naravnost iz klavnice razpošiljam po povzetju za 11 K. pa tudi razstopljeno svinieko mast. Poštnino plavam sam. — V. Hani&'jf izvoz svinjske masti, Praga-Karlin, Češko. It*? g za delavnico m\M I m šF%l ? iS^on* takoi . 8il> * IfU P- ništvu »SI. Na-BWai3l^kM rocia P°- »70QS. __________4087]________ Skoro nova 3976 v Spodnji Šiški, z vrtom in praznim svetom, pripravna za večie podjetje, se proda. - Več pove upravitelj LJubljana, Sv. Petra cesta št. 40, L nadstropje. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam pretresu-iočo vest, da se je včeraj ob 2 uri popoludne moj iskreno ljubljeni, ed*ni brat, gospod Adolf Petrin tovarnar v 34. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče, preselil v večnost, Truplo nepozabnega rajnika se bode v sredo dne 13. novembra ob V2* uri popoludne, Hrenove ulice 8. slovesno blagoslovilo ter položilo na pokopališču pri Sv, Križu k večnemu počitku. Sv\ maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Jakoba. Pokojnika priporočamo v mo!;tev in blag spomin. Ljubljana, dne 12. novembra 1912. Filipina Petrin sestra. Prvi a'.cvensUi ptgrebai carad Taaip Tork. prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnim* pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje rta doživetje in smrt z manjiajočimi se 101 vplačili. „»NAVIJA" ••• • ••• vzajemna nwarowalna banka v Pragi« ••• - •'• leurvol fanaU K fS,7aa.ltt*i4» - imptaftaaa aalAkotaJa« ia kapltailla K 115,390.603-61. Po velikosti drnfi fztjemai zanrovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ •«• mm^mmmmm atafai —^—————— •r [tnnla ntadn i imaj SS-rSi^ i Samski uliti štev. 12. •*■ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkuiantrteje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje ia čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Stran 8. SLOVENSKI NAROP. ^ou stev. ■ ffe I 0% 1 % ft P° vseh kombinacnah na poljubno število let. Istotako pla- ■ 1 li ■ I ili T ^anje starih dolgov in BiOeimJoaio v novo posojilo rod mnogo i\ I wm u90 i* konkurzne mase Ludovika Dolenca v ""jfe.-j|?Co^r Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. ""OT% St. 36984. 4086 Razpis dam za iiublianske mestne mm Mestni ma^istr^t lubljanski ima za tekoče leto podeliti „Ccs&rja Fra ca Jcžefa jubileiske ustanove za reveže11, in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K. Do t*=h u*tanov ;majo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev jedne teh je oddajati na vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 30. novembra t. L Prosilci imajo v prošnji natanko navesti, o čem da žive, ali imajo kak reden dohodek in kakšne so rodbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, pdroilof o stanje.) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. nevembra 1912 Župan: dr. Ivan Tavčar I. p. Pri motnem magistratu je za tekoče leto podeliti dvajset povodom praznovanja 6Hletnice Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva osnovmi ustanov po 100 kron. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli ljubljanski obrtniki (mojstri). ProSnie za podelitev teh ustanov je vlagati pri mestnem magistrat: d© vštetega 30. novembra t. I. V prošnji je zlasti navesti obrt, katerega je prosilec v Ljubljani samostojna izvrševal aH ga Še izvršuje. Tudi so navesti vzroki event. obubožanja, zdravstveno stanje in podrobne rodbinske razmere. Mesiji magistrat v Ljubljani, dne 2 novembra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. snsr^^i#i^^i^i uliiiA. Dne 14. novembra 1912 se bode H prostovoljni dražbi prodalo vse v konknrzno maso trgovca Arturo A^anzini v Gorici spadajoče j I | 1 i • • ■ i' v cenilni vrednosti 45.618 S, vse skupaj najboljšemu ponudniku. Dražba se bo vršila mpd 4. in 5. UTO popoldne v prodajalnih pro dajalnih prostorih CorsO Verdi Št. 39. 40^ Dotakratne pismene in pa ustmene ponudbe na dražbi se spreierr*ajC od podpisanega upravitelja konkurzne mase le proti položitvi 10 % varščine« Pojasnila itd da;e upravitelj konkurzne mase A. Avanzini, dr. Dragotln Treo, odvetnik v Sorici Priporoča 5e največja 3aloga oblel^ 3a gospode in = deč%e == Vedno najnovejša konfekcija 3a dame in deklice. Nulce cene. Solidna postrežba. 3846