181. številka. Ljubljana, v sredo 9. avgusta 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
z mučenjem po uzoru katoliške inkvizicije izsilil iz prič in iz Kneževića, in kako bode skušal dokazati krivdo tistih mož, katere hoče za vsako ceno spraviti pod zemljo. „Nar. Listy" poročajo celo, da Peter Uzelac, znaui Milanov vohun, organizuje cigansko tolpo, da bi v slučaju, ako bi moral Milan svoje žrtve izpustiti iz ječe, vsaj Pasida, Nikolida in Taušanovida na cesti umorili.
Zdaj vlada v Srbiji tišina, kakor pred viharjem. Vsak dan mora prinesti odločitev. Samo jedna moč je na svetu, ki zamore še rešiti srbske radikalce in ž njimi srbski narod — to je Rusija. Javno mnenje v Evropi, ki se je z vso silo zavzelo za usodo obskurnega židovskega kapitana Drevfusa ter znatno pripomoglo, da pride v njegovem slučaju pravica do veljave, da zmaga pravičnost, tisto javno mnenje se ni zavzelo za žrtve potepuškega gene-ralissima, za najuglednejše voditelje srbskega naroda. Samo jeden del slovanskega časopisja v Avstriji se je zanje zavzel in pa rusko časopisje.
Ves srbski narod kliče Rusijo na pomoč proti Milanu, in ruski listi delujejo s tako odločnostjo na intervencijo, da smemo vender še upati, da Milan svojih naklepov ne bo mogel izvršiti vzlic tajni podpori od gotove strani.
Londonska „Times" je te dni priobčila članek, katerega je ponatisnil tudi veleoficiozni organ naše vlade „Pester Lloyd". V njem je poved mo, da se nemško in madjarsko časopisje, kadar govori o Srbiji, skrbno ogiba vsemu, kar bi moglo Rusijo iritirati, dočim rusko časopisje na naj-sovražnejši način Avstrijo zaradi M lana in njegovega počenjanja napada. »Times" je mnenja, da je to ve^kega pomena, ker sme rusko časopisje pisati le to, kar je ruski vladi všeč, a če so te dolžitve, katere rusko časopisje kupici proti Avstriji in to dan na dan, z največjo doslednostjo in rastočo brezobzirnostjo, pasirale rusko vladno cenzuro, potem ni dvoma, da izražajo listi mnenje ruske vlade.
Temu ne moremo oporekati. „Times" piše resnico. Kaj govore ruski listi o Avstriji in o Milanu, tega seveda ne moremo navajati iz ozirov na gospoda drž. pravd-
! nika.   Ali v očigled temu dejstvu se nam ■ vendar vsiljuje vprašanje : Čemu se potem po oficiozih razširjajo vesti, da sta se Rusija in Avstrija dogovorili glede skupnega postopanja v Srbiji ?
V lijuhljrtni, 9. avgusta. K položaju.
„Fremdenblatt" piše: Ustava je že zategadelj v nevarnosti, ker je že dve leti radi obstrukcije mrtva črka, papirnata ustava, katere določbe razen § 14. nimajo nobene veljave več. Res, da so bili Nemci radi Badenijevih jezikovnih naredeb opravičeni bojevati se dotlej, da se sklene z njim pošten mir, — toda ker so se oprijeli obstrukcije, ki je negacija parlamenta, ker so ustavili ustavne naredbe, so s tem pokazali, da se bojuje brez ozira na ustavo, da jim je narodni moment višji kakor ustava. Ako je skrb za ustavo resnična, potem treba z vsemi močmi stremiti za tem, da dobi drž. zbor čim prej moč, lotiti se svoje naloge ter glede nagodbe razveljaviti § 14. Kako pa naj se binkoštni program Nemcev sicer izpolni, kakor s tem, da se uveljavi zopet drž. zbor? — „N. Fr. Tresse" piše: Vlada naj se ne prepira o j tem, kdo je zakrivil požar v državi, nego I naj ga naglo pogasi. Poslanci, ki delajo obstrukcijo, ravnajo po izraženi želji svojih volilcev. Vlada mora napraviti konec sedanjemu položaju, naj si ga je zakrivil kdorkoli. — „Vaterland" odgovarja tema listoma: Ustava ni niti v nevarnosti, niti brez praktične veljave. Nihče ne misli na to, da bi se sedanja ustava odpravila. Ne ustava, ampak parlament je postal po lastni krivdi papirnate vrednosti in prava senca. Drž. zbor ni cela ustava, ki ima sicer še vso praktično veljavo in se tudi izvaja. Boj proti novemu davku na sladkor ni boj proti ustavi kakor trdijo nekateri politični žonglerji. Obstrukcije ne delajo poslanci po želji volilcev, kajti narobe je res, da so poslanci volilce razdražili in vneli za obstrukcijo. — „Deut. Volksblatt" dokazuje, da je namen liberalcev ta, da vržejo Thunovo ministrstvo ter da nastopi vlado kabinet, ki bi bil antisemitskemu gibanju sovražen. Take politike pa antisemitje ne
Srbija.
Avstrijsko ogrsko časopisje, izvzemši slovansko, pripravlja javno mnenje v Evropi na dogodbe, ki se primerijo menda že v kratkem v Belemgradu. Na jedni strani se trudi, razširiti nazor, da postopa „naglo sodišče" v Belemgradu povsem nepristransko in pravično. V to svrho razširja zdaj in zdaj, v primernih presledkih, vesti, da je bilo toliko in toliko aretovancev izpuščenih, računajoč, da po obsodbi in usmrčenju „zarotnikov" poreko ljudje: morajo že krivi biti, sicer bi jih ne bilo obsodilo tisto sodišče, ki je toliko drugih ra-dikalcev oprostilo!
Na drugi strani skuša to isto sodišče razširiti mnenje, da so Nikolid, Pasid, Tav-šanovid in drugi vender krivi, in pripoveduje veliko o dokazilih, katere ima sodišče proti njim. O Nikolidu pravijo sedaj, da je svojo krivdo priznal, dočim poročajo ruski listi, da je Knežević pri zaslišanju izjavil: „Vlajku" (to je polkovnik Nikolid) vzamem na svojo dušo, drugih pa ne.
Veleoficiozna dunajska „Pol. Corr." je prinesla te dni brzojavko, v kateri je povedano, da se zaprtim radikalcem v ječi izvrstno godi in da jih je samo deset vklenjenih.
Samo deset! In to so prav najboljši, najuglednejši srbski rodoljubi. Vklenjeni so v tista strašna železja, katera so v beli-grajski trdnjavi ostala izza turških časov. Železja so tako težka, da jih človek le z veliko težavo dvigne. Ta železja jim je prikoval kovač na roke in na noge, roke pa so prikovane k verigi mej nogama, tako da morajo jetniki noč in dan čepeti na golih tleh in se ne morejo premakniti, ker se drži verig dva stota težka kroglja. Tako se ravna s temi mučeniki. Milan Obrenovid, čigar pravo ime je Emil Katargi, in ki je po krvi Rumun ali Cincar kakor pravijo Srbi, (kakor tudi njegov ministrski predsednik Vladan Gjorgjevid, kateremu je v istini ime Hipokrat Georgescu), jih hodi vsak dan sam zasliševat in prisostvuje tudi njih trpinčenju.
Nihče ne ve , kakšen material je Milan pripravil za sodno obravnavo, kaj je
LISTEK.
Pobedonoscev.
(O zapadni in vstočno-slovanski kulturi.) (Dalje.) I. Cerkev in država.
Uei'KOH'b a roo.uipcnjo.
Prvo poglavje („cerkov i gosudarstvo') Pobedonosceve knjige govori o razmerju med cerkvijo in državo.
Kdor hoče razumeti Pobedonosceva stališče, mora vedeti, da je pravoslavna cerkev ljudska cerkev. „V naši cerkvi", piše P., „je možno pozabiti sloj ne in družabne razločke, odluščiti se od svetovnega položenja, zliti se vsovršeno z narodnim sobranjem pred licem Boga . . . Naša cerkev .. . ohranja znak vsenarodne cerkve in duh ljubavi ter brezrazličnega združenja... Govore, da je naš narod neveden v svoji veri, da je napolnjen s praznoverstvom, da trpi vsled odurnih in zločestih navad, da je naše duhovenstvo surovo, neizobraženo, ne-delavno, nizko, in da ima malo vpliva na narod. Vse to je v mnogem oziru resnično, no, vse to so — nebistveni, slučajni pojavi, ki so sad mnogih, in pred vsem ekono-
mičnih in političnih uslovij. — Kaj pa je bistveno? Ljubav naroda do cerkve, svobodno spoznanje polnega občenja v cerkv i, pojmovanje o cerkvi kakor o dedščini in občem sobranju, popolno odstranjenje slojne razlike v cerkvi in občevanje naroda s služabniki cerkve, kateri so izšli iz naroda in se od njega ne razlikujejo ne v življenjskem bitu, ne v čednostih, ne v samih napakah, katere z narod:m stoje in padajo".
Tako prostodušno govore" pravoslavni o svoji cerkvi ; da bi mogel nastati kak razpor med vedo in tako vero, jim še na misel ne pride. S pošteno in naivno dušo se poprime ruski vernik vsake vede, in brez odpora prizna vse, kar se more dokazati, ali vsaj sklepati z verjetno gotovostjo. Posebno katoličanu se zdi kaj prikupno, če vidi, kako z vnemo in brez predsodkov či-tajo pobožni pravoslavci n. pr. nemške novejše filozofe. Rus je morebiti goreč Kan-tovec, Hegelovec ali celo Buchnerovec, toda v svojem srcu si ohrani oni mistični nabožni ogenj, ki je lasten zdravemu človeka in zdravemu, nepokvarjenemu naroda. Veren Ras tadi nikoli ne črti drugoverca. „Sohrani Bože poricat' (grajati) drog druga za vira, past' (naj) každij (vsak) v§-rujet po svojemu, kak jemu srod-
nčje" (str. 197). In mržnja proti katoliškim Poljakom ne izvira iz naboženstva — saj to ne bi bilo naboženstvo — ampak le iz politike.
Ako se razumeva religija v takem, globoko mističnem in filozofičnem smislu, potem je naravno, da se taka religija išče povsod. Kakor človek nikoli ne more zatajiti priproste resnice, da je 2 X 2 = 4, tako tudi ne more biti nikjer na svetu srečen brez one religije, ki ga veže z vso notranjo silo na božanstvo in na vse ono, kar le bolj sluti nego spoznava ali razumeva. Ako hoče biti država mogočna, in ako hoče biti ljudstvo v njej srečno in zadovoljno, se mora oklepati take religije, brez religije sploh ne more biti, kakor ne riba brez vode; država je nerazločljiva od religije; in ker je religija velikanskega ruskega kulturnega celka pravoslavje, zato je njega država s pravoslavjem najožje spojena. In liberalni sistem: „svobodna cerkev v svobodni državi", se zdi Pobedonoscevu osodepolna hiba. V tem vidi Pobčdonoscev izvor tolikega zlega v zapadni Evropi.
To zlo so provzročile cerkve same. Ko je cerkev začela v Romanih in Germanih igrati politično ulogo in je oživila bolj ves svet obsegajoči oezarizem starih Rimljanov,
morejo podpirati, in nihče nima pravice, očitati jim vsled tega, da so prelomili nemško „Gemeinbiirgschaft", kajti „Ge-meinburgschaft", katera hoče z nova utrditi židovskim liberalcem vlado, ni nemška, nego Nemcem nasprotna. Liberalci bodo dovolili nagodbo in nove davke, samo če se jim pomore na krmilo, odkoder bodo preganjali antisemitizem.
Srbija, Avstro-Ogrska in Rusija. .Slovanski Svet" piše v poslednji številki: Nobena država, nobena vlada, kateri je kaj do moralnega imena, ne more nadalje podpirati Milana; ta je za diplomate in poštene politike izgubljen. Tako ali tako je Milan dokončal svojo igro, in, če je količkaj pravilnosti v diplomaciji, mora Milan prej ko prej črez mejo. Ali Milan, ali pa v obče Obrenovidev dom! Milan mora zadovoljen biti, ako mu ostane sin na prestolu. Kara Gjorgjevid je rekel, da Obrenovida delujeta zanj sama najbolj; on torej Iehko čaka. Tudi radikalci so imeli to taktiko, da so čakali, ker so vedeli, da Milan jo mora dogospodariti kmalu po takem potu. Ta jih je hotel le zavesti in po svojih agentih spraviti v mreže. Oni pa so bili previdnejši od njega; da jih je pa pustolovec spravil pred „preki sod", tega se niso mogli ubraniti, ker so ostali v deželi kot verni čuvarji narodnih in državnih interesov. Milan je napravil zadnji poskus, da bi se obdržal; računil je na oporo od zunaj, kjer so ga podpirali v dobi cvetoče štambulovščine. Preračunil se je. Avstro-Ogrska in Rusija sta se sporazumeli, da bi ohranili status quo na Balkanu. Ako hočeta to, sta dolžni tudi skrbeti, da ne bodo rušili tega status quo politiški klati-vitezi, kakoršen je Milan. Ako sta obe velesili odkritosrčni druga proti drugi, ne more podpirati jedna to, proti čemur se obrača druga. Sporazumljenje velja za obe strani, kakor se je dejanski pokazalo še za prebivanja cesarja Frana Josipa I. v Petrogradu. Čudno je le, kako je to sporazumljenje moglo dopustiti, da se je Milan vrnil v Srbijo; saj je bilo treba vedeti, da on ni sposoben, da bi se ohranil mir na Balkanu. Taki vitezi, kakoršna sta zabeležena v kroniki bolgarskega pa srbskega
kakor pravi, v notranjem vladajoči duh ljubezni do bližnjega in Boga, takrat si je skopala grob, v katerega leže menda kmalu .... vsaj pretežna večina izobražencev je odtujena v zapadni Evropi svoji cerkvi; brezverstvo je že normalno stanje (str. 13).
V kritiko Pobčdonoscevih nazorov se seveda ne spuščam, ker jih samo referiram. Kakor se je pravoslavje razvilo, je organično tako spojeno z ruskim človekom, da bi odtrgati ga od pravoslavja menda res pomenilo, uničiti ga. Če dalje pomislimo, koliko plemenite kulture je vteleseno v pra-voslovju, potem razumemo, če ga želi Pobčdo-noscev ohraniti svojemu, za velike zadače v bodočnosti pozvanemu narodu.
0 katoliški cerkvi govori Pobedonoscev precej često; v papizmu vidi dobrega in prebrisanega naslednika starorimske svetovne diplomacije. Kako dobro razume rimska cerkev liberalno načelo „svobodna cerkev v svobodni državi" upotrebi t i na svojo korist v Združenih državah, kjer ima tako moč in svobodo, kakor v nobeni evropski državi ne, naglasa Pobedonoscev stran 21.
.Pravoslavna cerkev", čitamo na stran|jj 220, Je krasna. Ko vstopiš v njo, počutij da je v njej vse jedino, da je vse osmifrč
naroda umorjeni Stambulov pa Se živi Milan, ne smejo nikdar več dobiti oblasti nad balkanskimi narodi. Preveč so trpeli v prošlosti, da bi ne zaslužili svobodnega razvijanja; sredstva njih so itak majhna in po zapadni politiki še oslabljena. Ako se torej hoče skrbeti za status quo na Balkanu, treba je tudi gledati, da bodo vodile narode poštene spretne sile.
Cesar Franc Jožef in kancelar Hohenlohe.
Na poti k dvornim lovom v Radmer je sprejel naš cesar na kolodvoru v Aus-seeju nemškega kancelarj a Hohenloheja. Ta sestanek pa ni bil slučajen, nego je bil vprizorjen le zategadelj, da se ovrže trditev raznih listov, da je nastala med Nemčijo in Avstrijo napetost, vsled katere se grof Golucho\vski in knez Hohenlohe vzlic temu, da je bilo že domenjeno, ne bodeta sešla. Cesar je govoril s kancelarjem na peronu dalje časa odkrit ter ga je povabil potem v dvorni vlak, kjer sta ostala okoli osem minut sama. A tudi potem je cesar znova nagovoril Hohenloheja.
Delcasse odlikovan.
Francoski zunanji minister, Delcasse", o čegar potovanju v Peterburg se je v poslednjem Času toliko ugibalo, je dobil od carja red Aleksandra Nevskega z briljanti. To visoko odlikovanje daje Delcassejevemu potovanju gotovo še večjo politično važnost. Ali so bile vesti o nastalih nespora-zumljenjih med Francijo in Rusijo neresnične, ali pa so se ista že razkadila v nič. — Pri ruskem ministru zunanjih del, pri grofu Muravjevu se je vršil v soboto svečanosten diner, na katerem je napil grof Mur a v j e v Delcasseju, Češ, da je njegovo potovanje dokazalo, kako tesne vezi vežejo Francijo z Rusijo. Delcasse" je konštatiral nato, da je postala v svrho skupnih interesov sklenjena zveza še ožja ter se je razdalja med Peterburgom in Parizom vsled opetovanih posetov že docela skrčila.
Razmere v Španiji.
,Hamb. Nachr." pišejo: Vzlic zatrjevanju španske vlade, da vlada v deželi absoluten mir, vre na različnih krajih jako opasno. Separatistične demonstracija v Barceloni se ponavljajo dan na dan, in zadnje dni so se primerile zopet rabuke med demonstranti in policijo. Celo župan Robert je imel minole dni strasten govor proti sedanjemu centralizacijskemu sistemu in proti Romeru Robledu, ki ga je na kongresu radi demonstracij ob priliki poseta francoskega ladijevja ožigosal. Robert je z gorečimi besedami povdarjal opravičenost katalonskega regionalizma. Občinski zastop pa mu je izrekel popolno zaupanje. Poleg teh separatističnih demonstracij divja sedaj tudi hud boj proti klerikalizmu. Španski svobodomisleci so mnogo brezobzirnejši in odkritosrčnejši kakor povsod drugod Seveda imajo za to tudi dovelj povoda, kajti tudi španski klerikalizem je cvet svetovnega klerikalstva. Na Španskem se je začel odločen odpor proti neznosnemu vplivu duhovščine in samostanov. — Tudi Karlisti ne mirujejo.
Ijeno po značaju naroda in se drži z narodom. Pojdi v katoliški božji hram, kako je v njem vse pusto, hladno, umetno v primeri s pravoslavnim sobranjem. Svečenik služi in čita (mašo) sam zase, kakor bi bil nad narodom in odločen od naroda. Sam zase moli iz svoje knjige; narod moli po svoje, prihaja in odhaja, dovršivši svojo molitev in dočakavši to ali drugo cerkveno dejanje. Na oltarju se sovršuje sveto dejstvo; narod pa prisostvuje pri njem, kakor ne bi sodejstvoval z molitvijo. Obred ne govori našemu čustvu, in mi čutimo, da krasota, kakoršna more biti na njem, ni naša krasota, temveč tuja. Celo gibanje obreda, mehanična uravnava, se nam zdi čudna, hladna, neizrazna, očrti, podobe (ceremonialnih) oblek — niso blagoobrazne; zvoki cerkve, nega recitativa — nelepi in brezdušni; petje v tujem jeziku, v katerem ne razumeš besed — ni himna narodnega sobranja, ni vskrik, kipeč iz duše — nego je umeten koncert, ki pokriva bogoslužje, ali se ne zliva ž njim".
Tako se kaže v teh izvajanjih anta-gonizem slovanskega in latinskega ali romanskega genija.
Svoje sodbe o trditvi Pobudonosceva pa seveda ne identifikujem z njegovo. (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Celja, 6. avgusta. Javna oblastva so nasproti hujskajočemu gibanja v celjski renegatski svojati doslej popolnoma pasivna. O naši mestni upravi in njej podvrženi policiji niti ne govorimo. Njeno stališče napram javnim pojavom slovenskih someščanov je izza zadnjih dveh let dovolj pojasnjeno, da ni treba še le ugibati, ka-košno bo njeno obnašanje napram slav-nosti dne 9. avgusta t. 1. Njej tudi toliko ne zamerimo. Ona pač izkorišča svojo samoupravo, dokler jo še ima v rokah; ona bije boj za svojo eksistenco, zato je brezobzirna do skrajnosti. — Druga je z drž. upravo. Državna oblastva so poklicana v prvi vrsti, da vzdržujejo javni mir in red, da branijo zakone pred silovitim kršenjem, in da to kršenje, kadar nastopi, primerno kaznujejo. Ne samo narekovati kazen storjenemu zločinu, temveč najprvo mora ob-lastvo skušati odvrniti pretečo nevarnost, da bi se storil zločin. Slednja, oblastvu podeljena pravica in tudi dolžnost je plemenitejša, izdatnejša in koristnejša. Katero oblastvo se te dolžnosti ne zaveda, tisto ni kos svoji nalogi. V njegovem okrožji se bodo množila kažnjiva dejanja ko kor plevel na njivi, ako mu režeš vršičke in ne izpod-režeš globoko v zemljo razvitih koreninic. Očitati bi nam kdo utegnil, da mi svobodomisleci, svobodoljubci kličemo na pomoč bajonete in ječo. Le počasi! Odgovorimo mu, da smo v C e J j i. Tukaj pa imajo javna oblastva glede političnega življenja Slovencev kaj čudno naziranje. „Quod licet Jovi (renegatom 1) non licet bovi! (Slovencem)." Ako danes „Domovina" prinese kratko opazko o „svoji k svojim", navesi se ji konfiskacija, objektivno in subjektivno postopanje in denarnih glob kar deži. Jutri prinese „Vahterica" strasten članek za bojkot zoper gotove (imenoma jih navede) trgovce, obrtnike, gostilničarje itd. — brez pomisleka in spotike ga izpusti cenzura mej svet. Mnogo stoletij je hlapčeval naš rod, toda sužnosti se le še ni toliko privadil, da bi molčal, kadar mu hočejo na koži dokazati, da je „manj vreden". Krivica, katera mu bije v obraz, mu odpira doslej molčeča usta; razkriti mora vsemu svetu to krivico in kazati na tistega, ki mu jo dela. Naša birokracija pa se izbira po večjem iz tistega naroda, ki nas skozi stoletja in stoletja tlači, skuša vpreči v svoj trdi jarem ter hoče podvreči nas svoji nadvladi. Ta birokracija nam neče in ne more biti pravična. Če končno v svojem obupu, v svojem boju zoper silno močnega so vraga zakličemo državi, tedaj napravi, ki ima vse svoje narode enakopravno ščititi in braniti, da naj odpomore krivici, ki se nam dogaja; tedaj je to klic obupanega zatiranega rodu po svobodi! Ako nepristranski človek razmišljuje strastne pojave hujskanja, ščuvanja, pretenja v tukajšnjem renegatskem lističu in po tiskovinah, ki po stotinah krožijo v celjskih ; ulicah; tedaj se mu nehote usiljuje v spomin brez števila določeb v našem kazenskem zakonu, pod katere bi bilo subsumo-vati dejanja v imenovanih tiskanih spisih. Napraviti se da imenitna obtožnica, nad katero bi imel vsak državni pravdnik nepopisno radost in v kateri bi kar po vrsti nastopala hudodelstva po §§ 93 b, 99 kaz. zak., prikorakali skoro vsi pregreški in prestopki od §§ 302—310 kaz. zak., pricapljal bi tiskovni zakon in konečno še zakon od 15. oktobra 1868. št. 142 drž. zakona. Da, gospoda, bodimo še tako svobodoljubni, tega pa vender ne moremo pripustiti, da se na nas ščuva poulična svojat, katera naj nas z dejansko silo prisili odnehati od naših nedolžnih veselic in slavnostij. Ne mi, ampak oni zatirajo svobodo in to na najgrši, najnesramnejši način. Le naravno je, da tisti, kateremu hočejo vkleniti vse ude, opozarja državno oblastvo, ki naj skrbi za javni mir in red, da naj odvrne pretečo nevarnost. To opozarjanje je treba tem bolje obesiti na veliki zvon, ker so tukajšnja oblastva za naše težnje slepa in gluha; pa če nas pobijejo, tedaj se šele pokaže, da Slovenec je tu „vogelfrei". Javno opozarjanje je bilo treba, ker mislimo, da nad celjskimi gospodi stoje še višje glave, od katerih upamo, da imajo več pravičnega čuta za ubogi slovenski rod, katerega sme na rodni zemlji pobijati tujec. To javno opozarjanje je bilo potrebno, da svet izve, da so tu v Celji mogoče stvari,
katere so na čast le kaki srednje ameriški republiki ne pa velevlasti Avstriji. To javno opozarjanje je bilo tem nujnejše, da se je o pravem času vkrenilo kar treba, da se dne 9. t. m. ne bodo dogajali škandali, ki bodo pred. vsem civilizovanim svetom osra motili našo državo. — Kakšen vspeh so imela opozorjenja, to vidimo v sredo dne 9. t m. Bojimo se, da bo tekla kri.
Trgovina.
Rovanje proti našemu trgovskemu in obrtniškemu stanu nas je napočilo, da smo začeli premišljevati o stanju teh za vsak narod in tedaj tudi za naš narod važnih dveh faktorjev naše družbe. Bilanca bo slaba za oba stanova, to smo že vedeli. Zanimati so nas pa začeli vzroki trgovske in obrtniške malokrvnosti. Zasledovali smo jih nekoliko, pri tem pa prišli najprej do spoznanja, da bo premišljanje za nas trgovce prav zdravo! Prvi pogoj za življenje vsakega organizma, prav za prav pa bistvo vsega življenja je gibanje. Mi slovenski trgovci se kaj malo gibljemo; mi smo, kakor pravijo ljudje, zaspani! In ali ni misel tista čudovita iskra božja, ki vlije življenja v ude največjemu hromežu in slabotnežu, če misli sploh kaj ima? Naš kmetic pravi — še rajša pa reče to kmečka ženica, kadar ji kdo kako prehitro pogodi: „se ve\ ljudje morajo misliti, če ne bi še pamet zgubili!" Po teškem spancu nas najprej osveži bistra misel, ki začne švigati po glavi. Pokličimo tedaj na pomoč svojo misel! Misel nam bo dala moči, širila nam bo samozavest, in zdravo gibanje se bo pričelo! — „Slovenski Narod" nam je odprl predale, da se v njih razgovarjamo, dokler ne učakamo svoj ga lista!
Pisec teh vrstic hoče porabiti priliko, da položi v ta del „Narodov" cvet in sad svojega razmišljanja: da pove najprej svoj e misli o trgovskem stanu in njegovem stališču pri nas, potem pa da z dejanjem pokaže eno pot, ki nam je po njej hoditi, ako hočemo drug drugemu res pomagati. Sledite temu izgledu Vi, ki Vam je pri srcu razvoj trgovskega in obrtnega stanu, pišite vsak iz svojega delokroga, povejte svoje dobro premišljene nasvete, dajte na razpolago svoja brzojavna poročila o borznih cenah blaga, o žetvah, o svetovnem trgovanju itd., in naredili bomo dobro delo trajne vrednosti in velike koristi ! —
Med mnogimi vzroki trgovskega in obrtnega životarenja je pač prvi ta, da je našega naroda premalo, da smo premalo razviti, in da so kulturne potrebe našega naroda neznatne. Posledica teh treh resnic je ta, da je fluktuacija vsakdanjih življenjskih potreb majhna, in da za razvoj svoje obrti in svoje trgovine z večine že sploh ni pravih pogojev. Domača trgovina in do mača obrt v večji meri pa je brez tujega kontingenta šele prav nemogoča. Zato ji bo treba poiskati polja izven domovine.
Takoj drugi vzrok slabemu stanju obeh stanov je ta, da premalo uvažujemo njih pomen za narodno kulturno življenje, da ta dva stanova pri nas nimata ugleda! Mesto ugleda pa ima vsak stan še celo mnogo neprijateljev — krvosesov, ki ga ali izsesavajo, ali pa vsaj skušajo ovirati v napredovanju, kar je pa pri nas toliko kot smrt za oba stanova!
Na ta način se nismo še povspeli, in če pojde to tako naprej, se sploh nikdar ne povspnemo do trdnega, premožnega obrtnega in trgovskega stanu. Ker sta pa ta dva stanova temeljna kamena človeštva, in sta za bodočnost vsakega naroda z brezpogojno potrebna, ima vsak neod-pustljiv naroden greh, ki rahlja njuno stalo: kajti hiša naše narodne samostalnosti bo zidana po eni strani na pesek, ob večji katastrofi pa pojde narodnost v prah! Koliko stanov pa imamo prav za prav Slovenci? Ali imamo pleme-nitaše? Koliko imamo trdnih, zanesljivih hišnih posestnikov, meščanov? Ali ni naš delavec po mestih in v večjih obrtnilj krajih — in le od tod se upošteva za stan — kozmopolit? Rodoljubi! Roko na srce in vprašajte se, kako delo opravljate, ki zistematično škodujete stanu, ki poleg kmeta sam samcat stoji na svoji res popolnoma narodni podstavi, ki izhaja iz naroda, in ki pri nas sam edin lahko reprezentira pravo bistvo narodovo tam, kjer se upošteva: v svetu?! Zakaj niti kmet, niti uradnik in duhovnik ne moreta
dati narodnosti prave življenske moči brez meščanskega sloja; kmet je in bo pasiven, uradništvo in duhovništvo pa sploh ne moreta imeti pogojev za oni razvoj, ki sili na vrhunec narodove mogočnosti! Tretji stan, ki je sleme vsaki državi, je pa močen le tedaj, ako je močen bistveni in obstojni del njegov : trgovstvo in obrtništvo. Le tedaj ima tretji stan val za prospevanje, tedaj napreduje. Ž njim pa napreduje narod. Vsa zgodovina nas tako uči, tudi če svojih oči ne bi imeli! Toliko bolj pa velja to našemu narodu, ki je, reva, še na vseh drugih stanovih hrom, in ki naj je sedaj hrom še na stanu, koji je brez trgovca in obrtnika nemškutarski! Zatorej Vara povemo, da svojo kri pijete tisti, ki se trudite za blagostanje narodovo, pa škodujete temu stanu! Priskočite mu rajši na pomoč, drugače vas bo zgodovini pisala za grobokope naroda slovenskega • Tretjič pa je za naša stanova velik križ (ki je res deloma le naslednik onih dveh „križev"), da se stanova sama slabo zavedata svoje naloge in svoje važnosti! Res skoraj, da morata biti brez prave samozavesti, ko nimata prave moči, da bi se čutila; ali h pri nas sploh ni stanu, ki bi bil Bog ve kako trden na konju, tedaj tudi ni tre da ravno ni pod narodni polovnik postav ljamo svoje luči. Mi se delamo take revr da za javno življenje narodno ne zahte vamo nikakega vpliva in smo veseli, da nas puste životariti, mesto da bi samozavestno nastopili in storili kaj zase Prepričali ste se lahko pri shodu na svoje oči, da naš trgovski stan nima malo inteligence, in da bi se že lahko vsaj toliko moško na noge postavili za svoj stan, kot se postavljajo drugi za tuje! A predobro-voljni smo za druge, zase pa nam zmanjka dobre volje. To je treba, da postane dru gače! —
In ta točka, trgovci, je naša točka! Drugim narodnim ktorjem je delovati v to, da odpravijo kvarljive vzroke, ki jih smo navedli v prvih dveh točkah; drugi naj tam pomo-rejo, da prideta dva bistvena dela naroda našega do veljave, ki jima gre. In tudi duhovnik bodi tam na mestu, da povzdigne svoj glas, kjer gre zato, da dobi cel stan svoje pravice, kajti duhovnik, ako hoče že aktivno poseči v osodo naroda, je tudi naš duhovni oče, ne samo kmetov! — A v tej tretji točki, trgovci, velja, da si se-žemo sami pod rame! Treba je, da izpod-budimo k vstrajnemu delu, k nauku, k večjemu obzorju, da si pomoremo k samozavesti in eneržiji in da vdata nemo one čilosti v žile trgovskemu in obrtnemu stanu, ki jih mora brezpogojno dobiti, ako hočemo, da se z meo' gane. —
Razdelimo   si   torej   delo   v smislu uvodnih besed teh vrst:   Ta prinesi to, drugi ono, vsi pa z božjo pomočjo kaj dobrega za naš stan in za naš narod! (Dalje prih)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. avgusta. — Ubežni poslanec. Oče krščanskega socializma, dr. Janez Evangelist Krek, je sedaj v takih škripcih, da še nikdar tako. Strah ga je, ne morda nas liberalcev ali kake druge stranke, ampak strah ga je volilcev pete kurije. Tako se jih boji, da beži pred njimi v hribe in kmalu ne bo vedel, kje se naj skrije. Na shod n. govih ljubljanskih pristašev volilcev v ne deljo ga ni bilo. Drugekrate je rad hodil na njih najneznatnejše in najbrezpomembnei shodke, a sedaj, ko je šlo za ve le važno, prav žepa njegovih volilcev tika-jočo se zadevo, sedaj se je skril pred volilci.  Kako bi se upal tudi prednje stopiti, ko je njegova stranka vender v „Vate r 1 a n d u" razglasila, da je popolno i zadovoljna, da se podražita sladkor in petrolej, in da bodo vsi klerikalni poslanci z veseljem glasovali za to podraženje, proti kateremu so krščanski socialisti v nedeljo protesto-vali.  Krek je zborujočim svojim volilcem poslal pisemce, v katerem govori o liberalizmu in o vsakovrstnih drugih rečeh, v katerem pa niti z besedico ne omenja, kako sodi o novih davkih in zlasti ne, kako bo glasoval, kadar pridejo ti zakoni v drž. zboru na
vrsto. In venđer bi prav to njegove vo-jjjce najbolj zanimalo. Njegovih pridig o liberalizmu so že dosti slišali, tako neumni pa tudi krščanski socialisti niso, da bi ne vedeli, da se imajo za podraženje sladkorja in petroleja zahvaliti ^lerikalstvu, saj je sedanja vlada popolnoma klerikalna, a prvo besedo ima pri njej najčrnejši vseh klerikalcev, trgovinski minister baron Dipauli. Če kdaj, je bila „farbarijaa z liberalizmom pri tej priliki jako nesrečna. Pa dr. Krek ne beži samo pred svojimi ljubljanskimi vo-lilci. Tem je pisal, da se shoda ne more udeležiti, ker ima v Zagorju ob Savi toliko opravkov, da ne more v Ljubljano. No, tudi vZagorju obSavi so imeli v nedeljo Krekovi volilci shod, na katerem so protestovali proti novemu davku na sladkor. Na shod so svojega poslanca dr. Kreka posebej povabili in bili so prav veseli, ko so ga videli se pred shodom več dni kolovratiti po Zagorju. Toda v nedeljo ga ni bilo na shod. Zbežal je pred svojimi volilci. Ljudski zastopnik pete kurije je prav na dan shoda moral nujno na — božjo pot, na še ne posebno znano, blizo Zagorja ležečo Strmo njivo. Zastopnik pete kurije je pred zagorskimi volilci bežal v hribe, in bilo ga je tako st^-ah, da bi moral na shod, da se niti v farovžu ni pokazal, dasi je bilo tam pripravljeno najizbornejše kosilo — zafranova juha in „fremd-kokoš" — ker so prišli gospod knezoškof birmovat! Ubogi dr. Krek!
— Strašni smo! Še sami nismo vedeli, kako strašni da smo. Najkrvoločnejši trinogi vseh časov in narodov so prave ovce proti nam. „A la lanterne" je naše geslo, in kdor se nam ne uda, pride na svetilko. Grozno! Mi se kar kopljemo v krvi naših nasprotnikov. In kdor tega ne verjame, naj čita sinočnega „Slovenca" uvodni članek. Tam je to obširno razloženo in s fakti tako podprto, da se ne da nič ugovarjati. Strašni smo. Vencajz, ta uzor politične značajnosti, se nam je moral „umakniti" pri „Glasbeni Matici", katero je povzdignil do prvega glasbenega zavoda med Slovenci. Po našem mnenju je to sicer največ zasluga Hubadova, in sole veliki dolgovi „ Glasbene Matice" zasluga Vencaj-zova, ali „Slovenec" mora to bolje vedeti. In pri kmetijski družbi! Tam smo pokazali vso svojo bojaželjnost. Miroljubni klerikalci so hoteli družbo popolnoma na tihem dobiti v svoje kremplje in pomašiti njen denar v svoje malhe, mi pa smo ta blagi naklep rs krikom in zvijačo" preprečili. To je res neodpustno, da se nismo radovoljno iz družbe dali ven vreči. Pa „Naša straža". Koliko bi ta klerikalstvu lahko koristila, ko bi imela kaj denarja. In mi preklicani liberalci se zanjo niti ne zmenimo in nič ne damo izpod palca, tako da je objavljenje daril popolnoma izostalo, in je društvena štacuna vedno zaprta. Zdaj pa še družba sv. Cirila in Metoda! To je višek terorizma. Skoro samo z našim denarjem dela ta družba, z našimi tisočaki ustanavlja samostane, in vzlic temu smo Koblarja posadili pred vrata, in še od izvenkranjskih duhovnikov se nismo dali komandirati. To je višek terorizma. Ogromna večina društve-nikov se mora uklanjati neznatni manjšini. Tako bi moralo biti povsod, koder so klerikalci v manjšini. Naša dolžnost je bila, da smo podvojili svojo požrtvovalnost, da bi mogel Koblar z družbo in njenim denarjem rogoviliti proti nam. A mi tega nismo storili. Res, strašni ljudje smo, klerikalci pa so nedolžne ovčice, ki nikomur nič zalega ne store, ki nikomur vode ne skale, in bi z veseljem izvolili dr. Tavčarja za predsednika katoliške družbe, če tudi ni pri njej nobenega liberalca. Da grozni smo in klerikalci se nas po vsi pravici boje!
— Nedeljski protestni shod krščanskih socialistov. „Slovenec" je poročal, da se je shoda vdeležilo kacih 600 oseb. Kako jih je štel, tega ni povedal, ali drugi so jih našteli le kacih 300, dočim je bilo na shGdu socialnih demokratov do 700 oseb. Toda o tem se ne bomo prepirali. Vprašati ga hočemo nekaj druzega. Prosimo ga, naj nam razodene, kaj je pomenilo to, da so u deležniki shoda trumoma in demonstrativno zapustili zbo-rovališče, ko je začel govoriti Go-stinčar, da pa so se vrnili, ko je nehal govoriti? To nas zanima. Zadostovalo nam bo, če reče „Slovenec": Spoznali so možička. Torej — prosimo!
— Čehov se boje. Včeraj popoldne, a že prepozno za sinočno številko smo dobili naslednjo brzojavko iz Celovca: .Dopoldne odpeljalo se je trinajst mož tukajšnje mestne straže v Celje, najbržeje, da pomagajo zabraniti češkim visokošolcem vhod v mesto. Ne v dajmo se!* — Danes pa smo dobili poročilo: .Slavni celovški magistrat je poslal 15 redarjev s piklhav-bami v „nemško" Celje. Da se redarji iz drugih mest in dežel na pomoč kličejo, je dokaj značilno."
— Čehi v Postojni. Včeraj ob 7. uri zjutraj so se pripeljali češki akademiki v Postojino. Členi narodne Čitalnice in drugih društev pričakovali so jih z godbo na kolodvoru, kjer sta jih pozdravila župan g. M. Vičič in tržki načelnik g. A. Ditrich. Dame so delile šopke. Po kratkem odmoru so si ogledali češki akademiki postojinsko jamo, katere divna krasota je napravila nanje nepopisen utis. Pri skupnem obedu na vrtu hotela „Pri kroni" je pozdravil češke akademike v iskrenem govoru g. dr. Tre o, bodreč k skupnemu mišljenju in nevstrašenemu postopanju obeh narodov proti nasilstvu nemškega fanatizma. Za Čehe je odgovarjal v kra snem govoru prof. češke tehnike g. Stoklasa, povdarjajoč potrebo gojenja idealov in napredujočim korakom spremeniti v dejansko realizovanje češko slov. vzajemnosti. Zapelo se je več nar. pesmi. Potem je pa dež napodil udeležnike v vrtni salon in na kegljišče, kjer se je vsakdo zabaval po možnosti; večina družbe je prenašala z mladostnim humorjem vremensko nezgodo ter pričakovala, da se nam „zjasne vremena". Pri skupni večerji bilo je še raznih napitnic, potem pa smo se v največjem nalivu morali posloviti od milih gostov. Iz mladostnih obrazov odsevala je odločnost, videti je bilo, da se slovanski akademiki kot sinovi svobode ne boje ne naporov prihodnjega dne ne — celjske nemškutarske sodrge.
— Celjski grad in mestni muzej radi Čehov zatvorjena.  Celjskim purgarjem je
p obod naših severnih bratov trn v peti. Koj ko so čuli, da se nameravajo Čehi na svojem potovanji oglasiti tudi v našem mestecu, začel jih je radi tega lomiti krč in srce prekipevali svete in opravičene jeze nad faktom, da si predrznejo stopiti v nemško celjsko mesto slovanski popotniki. Kdo bi se res nad tem ne jadil, in kdo bi tem pristnim (!) Germančkom v zlo štel, da so se vsi jednodušno zbrali pod jeden prapor in nanj napisali: Čehi ne smejo v mesto. In potem so kovali naklep za naklepom proti Čehom. Izročili so prvič na magistrat z mnogimi podpisi opremljeno spomenico, v kateri s povzdignjenimi rokami prosijo, naj občinski svet zapre pot Čehom v mesto, in v slučaju, da vendar pridejo, naj jih ščiti in brani pred krvoločnimi Čehi, sicer jih b odo ti pobili in pomorili in jim nazadnje celo zažgali domove. Strašili so potem, da rekvirirajo skupaj iz v sega nemškega Štajerja nemške purše, ne izvzemši seveda tudi junaških kranjskih karniolcev. A vse ni nič pomagalo. Fakt j e, da skoro pozdravi mo Čehe v naši sredi, fakt, ob katerem se bodo tukajšnje nem-č urske kreature napihovale od jeze in svetega srda, kakor tista žaba, ki je hotela postati debela kakor vol. Kakor mora leži ta fakt na tukajšnjih Nemčurjih, in sedaj se gre zato. da se Čehom, ko vender pridejo, zagreni prebivanje v Celju Ako le srečaš na ulici dva taka kulturna sinova majke Germanke, čuješ jih zabavljati čez Čehe, in taki pogovori se konča vajo: „jim bomo že pokazali, aber ordentlich". In pod pokroviteljstvom generala Oechsa se vadi in uri izbrana četa mestne fakinaže, da bo tem spretneje izzivala Čehe in ob poznih nočnih urah tudi napadala in obmetavala s kamenjem in zaprtki. Izmislili so si pa ti tički še jedno drugo. Čehi so si hoteli seveda ogledati tudi tukajšnji muzej in pa stari grad z razvalino sedeža slavnih celjskih grofov. Ne boš, reklo je muzealno društvo, in je dalo po lepakih naznaniti, da *9., 10. in 11. ni dovoljen vstop na stari grad in v muzej radi — nujnih poprav! Res krasno. Kako lep in vendar kako jalov vzrok. Vse je bilo preje v muzeju in na gradu v redu, sedaj pa se je naenkrat — ko so Čehi tu — pokazalo, da se mora to in ono nemudoma popraviti. Baš radi zanimivosti našega mesta se tu ustavijo Cehi — vsaj so na zn anstvenem potovanji — in teh si sedaj ne bodo mogli ogledati v toliki meri naši bratje, ko je pristop v
razvaline starega grada in v naš, res jako zanimiv, po svojih rimskih izkopinah in starinah svetovno znan muzej zabranjen. Hvala Nemcem za to. Tn je zopet jeden-krat pogledala na dan iz njih tista nedo-sežna kultura in njihov nebeški humanizem, in si dala odduška v podli zavisti, češ, prišli ste gledat celjske zanimivosti, a teh vam mi pokazati nečemo Ako bi Slovenci hoteli vračati hudo s hudim, bi tudi lahko pokazali pot naprej diverznim sinovom vi soko kulturne matere Germanije, ki lazijo po slovenskih pokrajinah, uživajo naše prirodne krasote, ali pa si ogledujejo druge zanimivosti, kakor starine v ljubljanskem muzeju! Toda Slovenci ne storćtega, menda zato, ker so inferiorni. R.
— Ljubljanski „Sokol". Od jutri naprej bodo redne proste vaje po trikrat na teden in sicer vselej v torek, četrtek in soboto. Vsi oni Sokoli, ki so se podpisali za udeležbo teh vaj, naj pridejo gotovo jutri četrtek ob Va9. uri v telovadnico.
— Izzivanja. V gostilni pri „Pič u" v Komenskega ulicah nasproti drugi mestni deški šoli, katero gostilno ima sedaj gospodična Maksa Oroszv, donela je 7. t. m. zvečer, ko so se obiskovalci cirkusa vračali domov, kra sna in priljubljena pesmica „Die Wacht am Rhein". Gospodični Maksi, kakor tudi obema bratoma, smrdi vse, kar je slovensko, vendar prav rada pobira slovenske groše za laško vino. Pesem se je pela pri široko odprtih vratih bržčas na čast češkim gostom.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo ima v četrtek ob polu 9. uri zvečer pevsko vajo.
— Prvi koncert in vrtno veselico priredi viško glinške čitalnice tamburaški in pevski zbor „Krim" v nedeljo, dne 13. avgusta 1899. leta na vrtu g. J. Trauna na Glincah. Vspored obsega tamburaške in pevske točke ter prosto zabavo. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. za osebo.  K obilni vdeležbi vabi najvljudneje
„Krim".
— Čitalnica v Konjicah priredi dne 15. in 16. avgusta t. 1. otvoritveno slavnost. Spored: V torek, Velike maše dan, t. j. 15. avgusta: Predpoldne: Sprejem gostov, po pozni sv. maši (od 10. do 11. ure) ogledovanje trga, starega grada in okolice. Popoldne: A. ob 1. uri na vrtu gosp. Suterja banket (kuvert s črno kavo 1 gld.). Pri banketu svira celjska narodna godba. B. ob polu 4. uri ljudska veselica na Suterjevem vrtu. Prolog, deklamuje gospica Barčka Pospišilova. Nastop raznih pevskih in družin narodnih društev. Šaljiva pošta — srečolov — tombola itd. itd. Pri ljudski veselici svira celjska narodna godba in konjiška godba Napolitanova. Pela se bode tudi nova pesem skladatelja Vekoslava Vavpotiča z Dunaja: „Na delo", katero bode on sam dirigiral. Vstopnina za ljudsko veselico: Gospoda 1 krono, kmetje 20 kr. Opomb a: Kdor se hoče udeležiti banketa, naj blagovoli naznaniti odboru do 30. avgusta. V sredo, dne 16. avgusta, ob 6. uri zjutraj: izlet na Brinjevo goro, kjer bode maša in skupen zajutrk. Po zajutrku obisk slavnih skaliških vinogradov. Odbor. P. s. Kdor namerava prenočiti v Konjicah, naj izvoli naznaniti čitalničnemu odboru vsaj do 13. avgusta, da bode mogoče preskrbeti prenočišča.
— Ogenj. Mohor Leban, pečar na Opekarski cesti št. 2, je opazil danes dopoldne okoli polu 10. ure, da je v hiši št. 6 na Opekarski cesti ogenj. Gorelo je v sobi v prvem nadstropji. Ker je bila soba zakl enjena in imetnik sobe odsoten, se je ubilo okno, da se je lehko prišlo v sobo. Poklicala se je požarna bramba, ki je bila pod poveljstom svojega stotnika L. Striceljna takoj na lici mesta in je z vso vnemo lokalizirala ogenj in storila varnostne priprave, da se ne podre strop hiše. Tleli so namreč trami v stropu in so bili na mestu pri dimniku že prežgani. Ogenj je nastal vsled tega, ker sta bila dva trama vzidana v dimnik. Včeraj se je dimnik užgal in pri tej priliki sta se tramova vnela in začela tleti.
— Poskusen samomor. V Katoliškem domu stanujoči 231etni zavaroval-nični reprezentant Silv. Wl. se je včeraj dopoludne poskusil zastrupiti s strihninom. V naglici poklicani zdravnik je nesrečneža rešil smrti. Vzrok poskušenemu samomoru je bila baje — nesrečna ljubezen.
— Na semenj dne 8. avgusta je bilo prignanih 716 konj in volov, 291 krav in 119 telet, skupaj 1126 glav. Kupčija je bila srednja. Zunanjega kupca ni bilo, samo en Žid je nekaj volov za rejo nakupil, in jih je dob-o plačal.
— Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Hotederšici proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 260 gld, uradni pavšal 60 gld. Prošnja v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* Samomor nadporočnika. V Debre činu se je ustrelil v mestnem gozdiču domobranski nadporočnik Gubodv. Vso noč, od sobote na nedeljo se je zabaval; a kmalu je izginil iz mesta, dokler ga niso našli v mestnem gozdiču mrtvega. Samomorilec je sin čegledskega župana in je bil zaročen z neko deklico iz odlične družine.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celje 9. avgusta. Sinoči se je zbralo več sto najetih kričačev pred kolodvorom, ker se je raznesla govorica, da pridejo Čehi. Urednika ..Sii-dena" Pukla  so   razgrajači insultirali.
Celje 9. avgusta. Celjska sodrga je čakala vlaka ob 10. uri. ker Cehov tedaj ni bilo, prihrula je podivjana množica pred „Narodni dom". Mestna policija, ki nečuveno pristranski postopa, je šiloma u dr l a v „Nar. dom" ter strgala raz streho slovensko trobojnico in cesarsko zastavo. Policija je iz Celovca poklicala 13 policajev, kateri naše neusmiljeno zapirajo, sodrgo pustijo razgrajati. Mariborsko in graško žup anstvo je zaprošeno policijsko pomoč celjski občini odreklo. Ob 11. uri je bilo odkritje Oblakovega spomenika. Hribar dal spomenik v varstvo občini celjska okolica. Glavar je vsak govor prepovedal. „Triglav" in ..Slovenija" sta položila venec na spomenik. Državne oblasti nam ne dajejo varstva.
Celje 9. avgusta. Čehi so bili sijajno vsprejeti. Pred kolodvorom je stal vojaški kordon. Nas so potisnili v stranske ulice. Sodrga je prihitela za nami: Metali so na nas kamenje in žugali s palicami. Dva sta bila ranjena. Policija je pasivna. Z vseh oken v „Narodnem domu" so slovenske dame obsipale češke goste s cvetlicami. Kot hišni gospodar je pozdravil dr. Sernec, odzdravil Hynek. Slovenske dame gostijo češke akademike. Sedaj se je pričel banket.
Celje 9. avgusta. Ker Cehi niso prišli zjutraj, je celjska druhal pred „Narodnim domomu grozno tulila. Nastal je majhen pretep, pri katerem je bil dr. Dečko zadet s palico, krivca pa so izpustili. Pač pa so dva napadena Slovenca zaprli! Oblakov spomenik so smeli odkriti, ne da bi smeli na grobu govoriti. „Slovenija- in „Triglav" sta položili vence. Od njunih predsednikov je redar zahteval, naj odlože trake in čepice, kar sta predsednika seveda odločno zavrnila. Policija je zahtevala, naj bi trobojnico z „Narodnega doma" sneli. Slovenci tega niso hoteli storiti. Sprejem je bil prisrčen, tulenje Heilovcev pa grozno. Jeden Čeh je bil ranjen s kamnom.
Dunaj 9. avgusta. Minister zunanjih del grof Goluchovvski se je vrnil iz Pariza. Mej 20. in 25. t. m. se snide v Ausseju z nemškim kancelarj em knezom Hohenloheom.
Dunaj 9. avgusta. Govori se, da se zakon o uredbi plač državnih slug razglasi 18. avgusta. Potrjena ta vest še ni. •
Dunaj 9. avgusta. Tukajšnjo podružnico društva „Bund der Germanen" je vlada razpustila.
Budimpešta 9. avgusta. Listi kar divjajo, ker je saksonsko ministrstvo ukazalo podrejenim mu uradom, da pri dopisovanju z ogrskimi oblastmi ne smejo rabiti madjarskih imenovanj-sedmograških krajev, nego samo nemška.
Rennes 9. avgusta. Tudi današnja obravnava proti Drevfussu je tajna. Kovčeg s tajnimi dokumenti vojnega ministrstva se je čez noč shranil v blagajni banke „Credit Lvonnais".
Darila.
Uredništva naSega lista soposlali: Za  družbo   sv.  Cirila   In  Matoda: G.
Eda Orožen v Trebnjem 10 K, nabrane na izletu v Zaplaz za prodane razglednice. — G. Marica Novak v Trojanah nabrala 8 K, v veseli družbi pod lipo pri Sv. Gotardu in v gostilni g. Konšeka v Trojanah. — G. Marija Werli v Cerknici 4 K, nabrane v veseli družbi. — Skupaj 22 K. — Živele rodoljubne nabiralke in vsi darovalci!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Marica Novak v Trojanah nabrala pod lipo pri Sv. Gotardu in pri g. KonSeku v Trojanah 8 K.— Živela rodoljubna nabiralka! — Svoto smo izročili g. J Dimniku, blag. učit. društva, ki hvaležno potrjuje sprejem.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, ces. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot dve škatljici se ne pošlje naravnost. 1 (59—11)
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem 306-a m. Srednji aračni tlak 736-0 mm.
jStanje Čas o pa- j baro-zovanja metra
iv mm.
A. > gg
Vetrovi
Nebo
II
3 =
8.19. zvečer
9. 7; sjutraj , I 2. popol.
731-3    187 si. zahod. dež
730 0 7302
170 si. jzahodj dež [os 19"7 si. jzahodi oblačno Igg
Srednja včerajšnja temperatura 20 2°, nor-male: 19 4°.
33"CLiiSL3s3s:a. borza
dne" 9. avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 15 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 100 „ 10 „
AvstrijBka zlata renta   .... 118 , 60 „
Avstrijska kronska renta 4°/0.   . 99 , 95 „
Ogerska zlata renta 4*70.   •   •   • U8 ■ 60 „
Ogerska kronska renta 4°,0   .   . 96 , 40 ,
Avstro-ogerske bančne delnice  . 906 m — ,
Kreditne delnice....... 391 „ — ■
London v ista....... 120 „ 65 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90 „
20 mark.......... 11 „ 77 .,
20 frankov......... 9 „ 55 »/i „
Italijanski bankovci..... 44 „ 471/, „
C. kr. cekini........ 5 „ 66 „
BSJT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulicej3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
Bertfn Upak naznanja v svojem, kakor tudi v imenu , svojega sinčka Otona in gospe Periireve vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, zet, svak in rejenec gospod
Josip Deak
po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 28. letu danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega se bode vršil jutri popoldan ob 6. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 25
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. (1452)
Ljubljana, dne 9. avgusta 1899.
Popolnoma iztirjeno
štacunsko dekle
ne preveč mlado, zmožno nemškega in slovenskega jezika, vsprejmeta v trgovino z mešanim blagom (1448—1)
Lebinger & Bergmann v Litiji.
Fekarija
na znanem starem prostoru, s prodajal-nico,   pritličnim stanovanjem, sobo za pomočnike, prostornim dvoriščem, celo priklado za pekovsko obrt,
se takoj odda.
Več se poizve: v Florijanskih ulioah štev. 29. (1449—1)
Na petrazrednl deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu
se razpisuje v začasno nameščenje
učiteljeva služba
s 600 gld. letne plače.
Postavno utemeljene prošnje naj se do 25. avgusta t. L
dopošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 21. julija 1899. leta.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. Junija 1899. lata. Odhod ls LJubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ausse, IS), Solnograd; čez KJein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste-, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popo'udne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano j. k. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Steyra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. nri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poi-tabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcar'a Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod iz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne številke »ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
,.Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan h 4 gld. 60 kr, vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona '
po 4o kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan B 2 gld. 80 kr.
Zarnikovl zbran* spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet V Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek,
Turgenjev: Otci in sinovi. Roman, broširan
a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman,
broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nabral časnikarstvo in
naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
Hal e v y: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Razne pripovedke,  broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Povest, broš. a 20 kr. Souvestre.- Vilenskl brodnik Povest, broš.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. h 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen dar
Slaven", broširano a 5o kr. 40 Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
Mamo 30 lir.
Qjgjr Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige.
u Scli-^rentner
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. t.
z dobrimi spričevali želi dosedanjo službo premeniti. (i450—i)
Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprav -ništvo „Slov. Naroda" pod črkama M. L.
Razpis službe.
Pri županstvu v Loškem potoku raz -pisana je služba
občinskega tajnika
z letno plačo 400 gld.
Prošnje za to službo vložiti je do 1. septembra t. 1. pri županstvu.
Nastop službe bode dnč 15. septembra t. L
Županstvo Loški potok
dne 8. avgusta t. 1.
artol
(1435-2)
župan.
Za neko srednjo pivovarno v južn Avstriji se išče spreten
ozir.
a
ki naj bode zmožen nemškega, slovenskega in laškega jezika, trgovinsko izobražen, zanesljiv, v občevanji s strankami dobro iz-vežban in skušen v kmetijstvu ter v ravnanju s konji. Le prosilci, ki se izkažejo z najboljšimi referencami in ki reflektujejo na stalno, prijetno službovanje, naj pošljejo natančne ponudbe z zahtevano plačo itd. pod naslovom „Lebensstellung" upravni-štvu „Slov. Naroda". (1422—3)
iz dobre hiše, krepkega in zdravega, 15 let starega, sprejme (1445-i)
T7"i3s:tor Grau.1
rasi ar. m m- v Zgoi*nJ i KiMki.
Gospodična
se priporoča kot
prodajalka ali blagajničarica
Govori slovenski in nemški.
Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (1419
Priporočava V
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
v Knežaku pri Šent Petru (Notranjske
se prostovoljno proda.
Hiša, v kateri se izvršujeta že mnog let gostilniška in trgovinska obrt, je eno nadstropna, prostorna, z velikim dvoriščen: in stoji na najlepšem kraju omenjene vasi
Pojasnila daje Ant. Žgonc, posestnik v Knežaku h. št. 68. (1441
Štedljiva gospodinja
katera hoče
davek pri sladkorju
prihraniti
naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja:
Doktor pl. Trnk6czy-ja
kakao sladni čaj.
1 zavoj »/« kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev
samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj:
Lekarna Trnk6czy
(1349^14)   v Ljubljani.
A
< 4 i 4
4 4 4 4 4 4 4
Ivan Kordik ►
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—14 [
priporoča svojo bogato zalogo
jedilne priprave >
nožev,  vilic in žlic iz britanjskega jekla, * alpake ali alpake-srebra priv. dunajske to- £ varne „W. Bachmann A Comp.".
Na izbero so tudi žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, f žličice „      „      12    „     „    „   220     „ f
Namizni svečniki
BflT* iz alpake,  čisto bele kovine,
par 21 cm visokih gld. 2—, n   23  „       „        , 230, .  » •       ■        . 240. Prav ceno se dobe noži in vilice z roženim (599—41)   ali koščenim ročajem.
Št. 8135.
Naznanilo.
(144;
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg št. 3, od 14. do vštetega 17. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 1. avgusta 1899.
S
s svojim
Preselitev olvr^tn.
pričujočim si usojam naznaniti častitim svojim naročnikom, da sem se |ir«'M«»lil . eevljavskim obrtom iz K »loti« 4»i'*Uili ulic nt. s •
S
v Leučevo hišo na Sv. Petra cesti čt. 34
ter se iznova priporočam častiti duhovščini in gospodom, gospem in gospodičinam za napravo raznovrstnih čevljev, zagotavljajoč jih dobre in točne postrežbe in nizkih cen. — Napravljana tudi strMke revljit-lt«». Velespoštovanjem
(1450—1)
AvgUSt Mate, čevljarski mojster.
TWwtWWWWWWWWW
wwwwwww
i
A A
Velika prodaja vina
Vlastelinstvo v Dabrovi, pošta Krapina-Toplice
ponuja po najnižjih, cenah svoje vinske zaloge, obstoječe iz
v'
lastnega pridelka iz let 1890, 1892, 1894, 1895.
Povprašati naj se blagovoli pod gornjim naslovom. (1442—D
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Tiaatninn in tisk aNarodu« Tiskarne*.
4787