! \\4biuwevu; -ic. JPoštnina plačana v gotovini« SAMOUPRAVLJANJA »Žena podpira tri vogle, pri hiši«. ■Slovenski pregovor je s tem s pravilno in točno ljudsko domiselnostjo označil liogo žene v družinskem življenju. Drži. da je bila v glavnem ženo prikljenjena na dom. na vzgojo otrok in na domača opravila. Stvor pa sp je pri nas mnogo prej spremenila. kakor drugod po svetu. Danes žena ne podpira samo domačo hiš o. pač pa po njej podpira kot enakopravna članica z moškim močno stavbo naše družbene stvarnosti. Enakopravnost si je žena priborila že v krvavi revoluciji med na-narodnoosvobodilno borbo. Zalo ima ne sumu pravico pač pa tudi dolžnost. da sodeluje pri današnji gru-dilvi socializma ter da se skupno z moškim vključuje v naše splošno politično, gospodarsko in družbeno žjiljepije sploh. i naši socialiitični domovini je ipron večji storilnosti dela. Prav tako je desegla lepe uspehe tovarna pletenin v Sežani, kjer je kolektiv kljub temu, da nima tradicij, uspel dvigniti kvaliteto proizvodnje. da se danes nahaja na drugem mestu v Sloveniji. Podoben primer je tudi opekarna v Kobaridu, kjer je delavski svet v celoti aktivno deloval in skupaj s kolektivom uspel, tla se proizvodnja primerno izboljša in poveča. Takih primerov je mnogo. Ked-kejši pa so delavski sveti, ki bi tako v celoti odigrali svojo vlogo kot na primer delavski svet rudnika črnega premoga v Sečovljah. Medtem ko se v nekaterih delavskih svetih pojavljajo mišljenja, da »delavsko samoupravljanje ni politika«, kar je prišlo do izraza zlasti v delavskem svetu tovarne pohištva Stil, so člani delavskega sveta rudnika Sečovlje povsem drugače razumeli svoje dolžnosti. Zato ' oni ne razpravljajo samo n problemu investicij. procesu proizvodnje, zaščiti dela in podobnih vprašanjih, ampak obenem trdno stoje na stališču čuvanja pridobitev delavskega razreda, Id so izražena v delavskem samoupravljanju. Tako stališče ne samo, da ne dopušča, da prihajajo do izraza negativni pojavi, ker v samem začetku onemogoča nosilce teh pojavov, ampak se je pozitivno odrazilo pri vzgoji celotnega kolektiva in dvigu njegove socialistične aa-vesti. Zato je delavski svet rudnika našel način za pravilno politično obrazložitev naših novih gospodarskih predpisov in je kolektiv rudnika z njim seznanjem kot malo kje. Zato tudi ni slučajno, da je edino kolektiv rudnika prišel do ugotovitve, da se zarali znižanja cen po-trošnm predmetom v preteklem letu tudi njihovi prejemki lahko v določenem odstotku znižajo. ' Tako stvarno gledanje in sprovajanje tarifne politike je omogočilo, da se (Nadaljevanje na 4. strani) PRED VOLITVAMI ORGANOV DELAVSKEGA ŽENE V SLOVENSKI BENEČIJI MORAJO šE NAPREJ NOSITI JAREM TUJEGA GOSPOSTVA. ZADNJE ČASE JIM JEMLJEJO PRAVICO DO POSLUŠANJA SLOVENSKEGA JEZIKA CELO V CERKVI Na sliki: motiv iz Šentlenarla VpraŠunja ki ga morda preveč zanemarjamo, je vsestranska vzgoja naše žene, posebno na vasi. Reči moramo, da je ponekod opaziti prav v tem pogledu velik korak naprej. Razni izobraževalni, kmetijski, gospodinjski, krojni u'ri drugi tečaji, prispevajo tudi k ideološki preobrazbi naše žene na vasi. Je pa tudi precej zanimanja za splošne predmete izobrazbe. Žena na vasi se je skratka že začela zavedali, da ne more mimo novega življenja in da, če hoče poseči vanje, mora biti primerno pripravljena lin oborolžena z znanjem. Ko pred volitvami novih delavskih svetov razpravljamo o delu teh naših organov delavskega samoupravljanja, moramo ugotoviti, da smo v preteklem letu kljub pomanjkljivostim in še vse preveč enostranskem udejstvovanju, dosegli pozitivne rezultate. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da so delavski sveti' dosegli vidne uspehe tudi tam, kjer sc industrija šele gradi in je dojemanje našega gospodarskega razvoja počasnejše zaradi težav, ki spremljajo to preobrazbo, in delavskemu razredu tujih miselnosti, ki z dotokom delavne sile iz vasi pronicajo v te kolektive. Vendar pa ne moremo trditi, da je delavsko samoupravljanje povsod in v polni meri prišlo do svojega izraza. Čeprav se večina delovnih ljudi zaveda njegovega pomena, se še ne poslužuje pravic, Iti jim jih daje. Toda bistvo delavskega samoupravljanja je prav v tem, da mora nujno temeljiti na čim širšem sodelovanju proizvajalcev pri obravnavanju tako notranjih, proizvodnih vprašanj kakor tudi načelnih, širših problemov, kot so razvoj socia- rale posvetiti več skrbi kmetijstvu V soboto je bila letna konferenca Zveze komunistov iz področja obilne, analizirala dosežene uspehe ter po dmigi strani pomanjkljivosti m napake ter si postavila določen program dela. Med napakami in- slabostmi organizacij ZK, ki jih je na področju občine Koper-okoliea II s skupnim številom 260 članov, ugotavlja konic-rejiea dokaj slabo disciplino in precej šibko Ideološko politično stopnjo članov. Le majhen procent članov' je naročnik na oaso-pisc. Zaradi tega jc politično stanje nekaterih krajev precej pomanjkljivo. Med leini jc zlasti bertošk-a organizacija, kjer ni slaba samo organizacija ZK, marveč tudi druge množične organizacije. Dalje ugotavlja konferenca, da se organizacije Zveze komunistov preveč zapirajo same vase in poudarja potrebo odprtih partijskih sestankov. Delo komunistov pa je samo v množičnih organizacijah in društvih. Glede na to, da umamo še primere pijančevanja in pretepanja, poudarja konferenca potrebo zaostritve ose-bosti komunistov, ker le na ta način sc bo lahko komunist uveljavljal med ljudstvom. Glede na to, da je občina Koper-okoilioa po svojem značaju predvsem kmetijska in da ni stanje kmetijstva dobro, nalaga konferenca članom ZK in novemu izvoljenemu vodstvu nalogo, da osredotočijo svojo aktivnost predvsem v zadružne organizacije za izboljšanje proizvodnje. Nadalje opozarja in nalaga članom, da nudijo večjo pomoč mladini, organizacijam ZB, posebno pa prosvetnim društvom. Konferenca opozarja tudi na vpl.iv religije, 'ki jc v nekaterih krajih naše občine zaradi zaostalosti, dokaj viden, in nalaga dolžnost vsakemu članu, da najprej pri sebi in svoji družini razčisti pojme z .religijo in to svoje prepričanje in poznava-je di alektičnega material i zrn a posTe-duje na ostale v svoji okolici. Končno ugotavlja konferenca, da je .organizacija ZK občine Koper-okoliea kljub vsem negativnim pojavom in napakam, imela tudli gotove uspehe pri svojem delu. Med uspehe prištevamo zlasti velike akcije, ki jih je ZK s pomočjo množičnih organizacij izvršila oh prilikah večjih manifestacij, zlasti pa v času po 8. oktobru, u. pr. mobilizacija prostovoljcev. ki jih je bilo na področju občine precej. Na koneu je bila na podlagi diskusije iin poročila sprejeta sklepčna resolucija. 'Resolucija nalaga članom, da se poglabljajo v problematiko svojega okoliša, da skupno z množičnimi organizacijami obdelujejo .in proučujejo problematiko svojega podrdočja, zlasti pa s področja go-spodarstta in da skrbijo, da se sklepi izvršujejo. Na koncu je bilo izvoljeno vod-tv-o 9 članov. LETNI OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE V SENOŽEČAH Prejšnjo nedeljo so se v Senožečah zbrali zadružniki in se pogovorili o svoji zadrugi. Iz poročila upravnega in nadzornega odbora je razvidna nerentabiinost nekaterih odsekov n. pr. peka-rne, strojnega parka, plemamlne postaje. Tega ni zakrivilo vodstvo, ker ima opravič- ljive razloge. Več očitkov pa je padlo na račun trgovine. Člani morajo hoditi po razno blago v Sežano. Zadruga je prevzela vse premičnine in nepremičnine od KDZ v Dolenji vasi in znižala kredit v banki. Na zboru so določili, da bodo u-vedli 10-kratno jamstvo namesto 3-kratnega. Sklenili so, cia bodo povsem izkoristili stroje, da bodo popravili svoje hleve in drugo. Zadruga je imela lani 1,887.212 din dobička. Od tega odpade po skladih: 56°/o za obratna sredstva, 40°b za investicije, 3% prosveta.^ 1% za socialni sklad in sklad vodstva. Sklenili so, da bodo članom razdelili 10% dobička, medtem ko bodo 5% dobička uporabili za postavitev spomenika padlim borcem. Majhna, toda častna odolžitev. Stanko Cehovin SBiwj® Kmetijska zadruga Slavje je v preteklem letu dosegla lepe gospodarske uspehe. Za uporabo svojim članom je nabavila mlafcilnico, stiskalnico, Diesel motor, žago cirku-Jarko, motorno slanioreznico in še vrsto drugega, kmetu potrebnega orodja. Iz lastnih sredstev je dogradila zadružni dom. Lani je zadruga organizirala tudi prvo živinorejsko razstavo. Najboljšim živinorejcem je bilo ob razstavi razdeljenih nad 200.000 din nagrad. Ta razstava je dala živinorejcem veliko pobudo in bodo za naprej posvetili še več skrbi živini sivoru-jave pasme, V rodovniško knjigo je bilo 'lani vpisanih 139 krav molznic in to po uvedbi mlečne kontrole. Sadjarski odsek bo organiziral e-kipo za škropljenje sadnega drevja, ki bo na razpolago članom zadruge. Zadruga ima še čevljarski in mizarski odsek. Oba sta zaključila svoje delo z zadovoljivim uspehom. Lani je zadruga odkupila za nekaj nad 9 milijonov dinarjev blaga. Pri vsem poslovanju je imela 733.000 din čistega dobička. Delavke v ribji industriji v Izoli Na 12. seji LOMO Idrija je bilo podano poročilo o elektrifikaciji partizanske vasi Vojsko. Zaradi raz-tresenosti je bilo treba zgraditi kar štiri transformatorske postaje. K predvidenim 4. milijonom dinarjev je moral mestni odbor odobriti še pol milijona din. Prostovoljno delo in dajatve v naravi so bile ocenjene na 1,524.000 din. Delo bo v kratkem zaključeno. »Idrijski teden«, ki je bil lani, je dosegel popoln uspeh. Razstavo je ogledalo nad 6000 ljudi, kar je za Idrijo vsekakor uspeh. Teden je prinesel tudi 166.000 din čistega dobička, Prirediteljem in sodelavcem je treba na takem uspehu samo čestitati. Sprejet je biil sklep, da naj postane »Idrijski teden« tradicija. Letos naj bi bil že v juliju. Na seji so bili podani organizaoijski temelji in bodo s pripravami začeli takoj. Kinopodjetje, Krojačnica in Čipkarska zadruga bodo od sedaj naprej vodila knjigovodstvo po skrajšanem kontem planu. Pri volitvah novih svetov, katerim je potekla enoletna doba, so nastale le manjše spremembe. Svet za gospodarstvo bo še nadalje vodil kot predsednik ing. Franjo Kordiž, svet za socialno skrbstvo in zdravstvo Stanko Sbmad, svet za kulturo in prosveto pa Miro Golob, V investicijsko področje seja zaenkrat še ni mogla poseči, odobrila pa je nekaj na-jnujneših že začetnih del v višini okoli 5 milijonov din. O investicijah, ki ljudi najbolj zanimajo, bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Seveda bodo morali o tem izreči svojo besedo tudi meščani sami na zborih volil-cev in množičnih sestankih. Nekaj oovic iz Pgdrage •Burja in slabo vreme v tej letošnji zaires muhavi zimi na.ni je preprečila, da se že prej nismo oglasili. Pa tudi huda zima in burja nista preplašila pionirjev, da ne bi hodili redno k vajam za igrico »Mačeha in pastorka«. To so igrali v nedeljo, 14. februarj a v splošno za- MLADINA V ŠTANJELU naj bi popravila odnos do svoje organizacije Na občinski konferenci LMS v Štanjelu so pregledali dosedanje delo mladinske organizacije. Ugotovitve so pokazale, da so posamezni aktivi delo zanemarili. Tudi na konferenci so nekateri delegati pokazali prav malo zanimanja, saj so se nekateri otresali, da bi jih na konferenci izvolili za delegate o-krajne konference. Mladinski aktiv v Štanjelu bi delo vsekakor lahko izboljšal, saj je med mladinci več dijakov, ki bi lahko prevzeli vodstvo mladine pri raznih prireditvah, v športnem in kulturnem udejst-vovanju, Malo zanimanja sta pokazala, tudi mladinca iz Štjaka, ki sta sicer prišla v Štanjel na povabilo za konferenco, nista se je pa udeležila, čeprav sta bila pravilno povabljena. Aktiv v štjaku je tudi delo opustil tako, da praktično več ne obstaja. V Kobjeglavi, Hruševioi in Štanjelu naj bi spopolnili evidenco članstva! in odstranili dosedanje mrtvilo. Mladinski komite pa naj bi v prihodnje več pomagal in nadziral delo vaških aktivov. F, I, Preteklo nedeljo je bila v črnem kaiu občinska konferenca organizacije Rdečega križa, kateri je poleg delegata posameznih vaišfkih odborov prisostvovala tudi tajnica o-krajnega odbora RI< Sežana, Tov. Ivančič Lovrenc, predsednik občinskega odbora RK, je podal kratek pregled dela organizacije v preteklem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, da so kljub raznim težavam in pasivnosti nekaterih članov dosegli razmeroma prav lepe uspehe in da se organizacija RK vse bolj uveljavlja tudi po naj-skromnejših vaseh Slovenske Istre. V diskusiji okrog bodočega dela in nalog je bilo največ govora o nujnosti, da bi čimprej začeli s si- iy :SiS: ;: í:í:-' iisiíí'í' iSii Pogled na pristanišče v Piranu dovoljstvo občinstva, ki je z zanimanjem sledila igri. Dobro se je odrezala Vanda v vlogi mačehe, tudi Milene ne bomo pozabili v vlogi hudobne mačehine hčerke, pa tudi Bojana v vlo°ii Jerice je bila dobra. Seveda je otroke najbolj zanimal • medved, ki ga je igral Veno. Prejšnjo .nedeljo pa je prosvetno društvo »Edinost« odigTalo burko »Trije tički«. Tudi tokrat so nastopili večina vsi igralci prvič, so se pa izkazali in s tem pokarali, kaj narede odločnost in dobra valja. Zelo dobro je svojo vlogo rešil tov. Elko, ki je nastopil v vlogi piskro-vc-za. Dobri so bili tudi krčmar, sodniki in ostali. Tudi pevski zbor se je po dolgem času spet oglasil pod vodstvom pe-' vovodje Kopačina Franca, Domačini želimo, da bi tako igralci kakor pevci v prihodnje večkrat pokazali, kaj so naštudirali. Zadnji vinar, ki je divjal v noči med 1. in 2. februarjem, je napravil tudi v Podragi mnogo škode. Odkril je več streh, pobil nebroj šip in strešne opeke. Vihar je napravil še škodo na polju in vinogradih, Mnogo trt in sadnega drevja je uničenega. Po lanski toči je prišla. še letošnja huda zima, kar je našega kmetovalca zares hudo prizadelo. Tudi bola.nih je bilo precej tako, da smo z velikim zadovoljstvom sprejeli gorke južne sape — znanilke bližajoče se pomladi. J. T. ŠAH V SEČOVLJAH SečoveJjski šahisti se kljub pomanjkanju prostorov pridno udej-sfnjcjo. Med zimo _o organizirali brzo turnir, dve manjši simultanki sedaj pa igrajo društveni nagradni turnir, k.i se ga udeležuje. 15 igralcev. Želeli bi, da hi nas okrajni šahovski odbor ne prezrl pri simultan-kah, ki jih prirerajo razni slovenski šahovski mojstri -po naši coni, Prejšnjo soboto smo imeli dvoboj med našimi in piranskimi mladinci. Sečovelj ski mladinci so zmagali s 6:4. Zmagali so Varežič, Vclvar, Ce-lige, S in on in Sm.it, remi z hala pa -la Ilrobat in Cokli«. . stematično odpravo obstoječih ne-. higienskih razmer, preko raznih malih asanacij in številnih drugih oblik, Zato je bil sprejet sklep, da bo organizacija RK ob podpori občinskega LO in množičnih organizacij ter ob sodelovanju prebivalstva, predvsem popravila in uredila vaška vodovoda v črnem kalu in javnega vodnjaka v Kastelcu, uredila nekatera najbolj nujna gnojišča in gnojniščne ter straniščne grez-ecin v Rižani, ki propuščajo gnojnico, da se steka po cestah in poteh itd. V načrtu imajo tudi splošno akcijo za snago. Iz sredstev prostovoljnih prispevkov in izkupička prireditev, ki so jih doslej že, odnosno ki jih bodo še zbrali, bo občinski odbor RK dal delati 9 omaric za prvo pomoč, ki jih bo tudi opremil z najpotrebnejšim sanitetnim materialom tako, da bo na območju vsakega vaškega odbora RK vsaj po ena. V novi občinski odbor RK je v znak priznanja za njihovo dosedanje požrtvovalno delo ponovno izvoljena večina članov iz starega odbora, med njimi tov. Ivančič Lovrenc za predsednika, tov. Petrinja Grozdana za tajnico. Aktivnost občinskega odbora RK črni kal lahko služi za vzgled marsikateri drugi občini, predvsem pa še sosedni — Gračišču, kjer bo treba za uveljavitev organizacije RK še mnogo napraviti. C. K, STRELSKA DRUŽINA V PORTOROŽU IMA NAD STO ČLANOV Pretekli teden je bil občni zbor strelske družine v Portorožu, ki šteje nad 100 članov. Obravnavali so razne probleme, med katerimi sta največja neprimerno strelišče in po manjkanje pušk. Vsega skupaj imajo le tri mauserice, 2 zračni puški in eno maloka.librsko za članice. Lani so osvojili okrajno prvenstvo in se udeležili tekmovanj v Ljubljani in štorah. Doma so organizirali okrajno pionirsko prvenstvo ter sodelovali pri raznih prireditvah. Strelski družini -nudijo veliko pomoč enote JLA. V Domu JLA imajo svoje društvene prostore in orožarno. Ob koncu občnega zbora so skle- nili, da bodo letos čimprej uredili strelišče, pri Ribiču, sestavili tofen urnik za strelske vaje vseh grup, ustanovili tekmovalno ekipo iz najboljših strelcev ter posvetili večjo skrb pionirjem, mladini in članicam. * V telovadnici Partizana, ki je še vedno v hotelu Helios. je zopet redna telovadba. Vadijo ženska in moška deca, mladinke, članice in člani. Na zadnji odborovi seji so sklepali tudi o akademiji na predvečer Titovega rojstnega dne. Telovadci, pridite 1 Vesti s ToSminskega Na Tolminskem se pripravljajo na volitve delavskih svetov. Tako nameravajo v Tovarni igel v Kobaridu voliti okrog 20. marca, v »Kredi« na Srpenioi pa že okrog 15. Vsa podjetja bodo predvidoma za^ ključila volitve do 25. maica, Te dni pa zaključujejo sindikalne podružnice s svojimi letnimi občnimi zbori, na katerih je bila povprečna u- deležba boljša kot druga leta. * Po sklepu LOMO Bovec so tedni po vaseh na Bovškem zbori volivcev. Na njih obravnavajo komunalna vprašanja, odmero davkov in delo občine, žal pa se volivci ponekod premalo zanimajo za ta vprašanja. * V nedeljo je novo ustanovljeno društvo na Srpenici uprizorilo dve igri. Proti pričakovanju je prišlo na predstavo mnogo ljudi, ki so bili s predstavo zadovoljni. Igri je reži-rala učiteljica. Nastopiti bi moral tudi novi pevski zbor, pa zaradi bolezni pevevodje ni mogel. Takih prireditev si ljudje še želijo. .T. Vasja Pire v Sežani Pretekli torek je šahovski velemojster Vasja Pire odigral v Sežani simultaiiko proti -16 nasprotnikom. Do.godek je privabil šahiste in ljubitelje šaha ne samo iz Sežane in bližnje okolice, marveč tudi iz To-maj-a, Senožeč in Skrbi ne. V dobrih 4 urah je državni prvak odnesel 41 zmag. 5 partij pa jc re-miziral. Sežanski šabisti mu torej niso iztrgali niti ene zmage. Renvizira-li so: Martiinoie, G-orc .in Zaje iz Sežane ter Cotie in Adamič iz Skrbinc. Rezultat za sežanske šahiste res ni preveč razveseljiv, razmeroma veliko število udeležencev iin zanimanje na simultanki pa kaže. da se šali tudi v Sežani vse bolj uveljavlja. Aktivno delujejo že. 1 šahovsko društvo in 3 samostojne sekcije, ki združujejo skupaj 124 aktivnih članov. Da hi se šahovska igra čim bolj utrdila in razvijala, jc formiran okrajni šahovski odbor, ki je imel prav tega dne svoj ustanovni občni zbor. iVa tem obenem zboru so bili sprejeti važni sklepi za bodoče delo. Dodati je še treba, tla so bili v torek pred aimuitako odigrani nio-štveni šahovski dvoboji. Zmagalo je moštvo Tomaj proti Senožečam in moštvo sežanskega društva proti sekciji iz Skrbinc. C. K. Bz Postojne Skrb za zaščito matere iin otroka je velika tudi .pri mestnem odboru občine Postojne, ki skrbi za redno poslovanje posvetovalnice za matere in otroke ter čakalnice na železniški postaji v Postojni. Posvetovalnica je odprla vsak ponedeljek in petek; matere prinašajo . kemična industrija za 11%, tekstilna industrija za 11% in bo znašala 81 in pol milijona kvadratnih metrov, industrija usnja in obutve od 889 tisoč na 1 milijon 69 tisoč parov. Prav tako je predviden dvig proizzvodnje v barvasti metalurgiji, in sicer za 8,4%, v črni metalurgiji za 6,3% ter bo proizvodnja surovega železa znašala 130 tisoč ton v primeri z lanskimi 109 tisoč, tonami. NEVARNOST GOZDNIH POŽAROV Z nastopajočim suhim vremenom je nevarnost gozdnih požarov vsak O AZIJA NA DNEVNEM REDU Zadnji dan berlinske konference je Molotov priredil v dvorani marmorja in mozaikov svojim zahodnim kolegom intimno rusko večerjo, na kateri so servirali 11 vrst jedi. Teh pojedin je bilo med berlinsko konferenco vse polno.' Ljubeznive PRED VOLITVAMI ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA (Nadaljevanje s 1. strani) po skrbnem proučevanju teh splošnih činiteljev povprečje plač v rudniku zniža, ne da bi to vplivalo na znižanje življenjskega standarda rudarjev v primerjavi s preteklim letom. Delavski svet Piranske ladjedelnice pa nudi lep primer sodelovanja in povezanosti med organi delavskega samoupravljanja in kolektivom. Delavski svet ladjedelnice je imenoval vrsto komisij, ki proučujejo posamezna vprašanja. Tako je samo pri sestavljanju tarifnega pravilnika delovalo poleg komisije še pet podkomisij, posebna za vsak posamezen oddelek. Stalna komisija za tcr:fr:r*. vprašanja pa proučuje in spremlja tarifno politiko ter sproti rešuje vse primere nepravilno določenih prejemkov. Posebna "icmisija za investicije, sestavljena iz članov kolektiva, ne skrbi samo za predloge novih investicij in proučevanje njihove rentabilnosti, marveč tudi bdi nad izvajanjem investicijskega programa in je v preteklem letu veliko doprinesla, da so bile investicije dovršene pred rokom in nove zmogljivosti izročene proizvodnji. V laljedelnici imajo tudi disciplinsko komisijo, ki razpravlja in predlaga disciplinske ukrene v primerili, ki to zahtevajo. Ta komisija jamči za pravilne notranje odnose in v stvari preprečuje kakršnokoli samovoljo. Menimo, da ni potrebno poudarjat' r.omena tako široko zasnovane prakse delavskega samoupravljanja, ki ne le, da ne dovoljuje pojavov birokracije in oddaljevanja delavskega sveta od kolektiva, ampak obenem se s sodelovanjem v teli komisijah vzgajajo številni člani kolektiva in usposabljajo zn bodoče člane. delavskega sveta in upravnega odbora. Tak kolektiv ne bo ob volitvah v zagati za kandidate v nov delavski svet. Seveda pa imamo na drugi strani delavske s-vetc, ki bodo težko dajali obračun kolektivu za svoje delo v preteklem letu. Tak primer ,ie delavski svet tovarne ščetk »Istra« v Kopru, kjer delavski svet ni zajel niti notranje problematike v neposredni zvezi s proizvodnjo, kaj šele da bi uspešno reševal ostale naloge. Posledica takšnega dela pa je, da je podjetje zaključilo svoje poslovno G © O dan večja. Že imamo primere gozd-n'h požarov v postojnskem in sežanskem Okraju, kjer je pogorelo precej gozdnega podmladka. Tudi, če pri nas nimamo kdo ve kako velikih gozdov, je potrebno, da pravočasno opozorimo in ukrenemo vse potrebno, da do požarov ne bo prišlo. Ne smemo dopustita, da bi nam ogenj uničil tisto dragoceno mlado rast, M smo jo uspeli obvarovati pred uničujočo sušo v dolgih letih. Ce v teh dneh opazimo v bližini takih gozdov le najmanjši ogenj, bomo takoj poskušali, da ga na mestu pogasimo, če pa tega ne moremo zaradi večjega obsega, je naša dolžnost, da obvestimo odgovorne oblastvene organe, ki bodo poskrbeli za gašenje. Posebno moramo paziti na otroke, da ne bodi kurilo, v neposredni bližini takih gozdov. Seveda velja to tudi za odrasle. Malomarne osebe ali take, ki bi jiih zalotili, da hočejo namenoma povzročiti požar, pa moramo takoj prijaviti sodniku za prekrške, v težjih primerih pa sodišču. Eo leto z nekaj milijoni deficita in je bila potrebna sanacija. Seveda ni to samo krivda delavskega sveta, ampak tudi vodilnih organov v podjetju. Mestni in okrajni sindikalni odbor bi pa tudi morala nudili temu delavskemu svetu pravočasno pomoč. Imamo tudi primere oddaljevanja organov delavskega samoupravljanja od kolektiva. To predvsem prihaja do izraza v posameznih gostinskih podjetjih, pa tudi v trgovini. Zato bo potrebno, da prav v takih podjetjih ob novih volitvah zamenjajo čimvečje število članov, predvsem upravnih odborov in na ta način preprečijo birokratske težnje, ki tod prihajajo do izrara. Čeprav so še podjetja, ki ozko gledajo na splošne družbene probleme in pozabljajo, da so član" kolektiva obenem proizvajalci m tucu potrošniki. stremijo za ustvarjanje dobičkov za vsako ceno, kar negativno vpliva na skupni življenjski standard, je dosežen velik napredek v ustvarjanju pravilnih odnosov delovnih kolektivov do naše družbene skupnosti. To zgovorno potrjuje dejstvo, da so konec preteklega leta naša podjetja iz svojih fondov določila vePke vsote za potrebe komunalne dejavnosti, zdravstva in družbenih organizacij. Prav v tem se odraža pozitivno delo naših sindikalnih organizacij in članov ZK, Ici so v boju nroti ozkemu gledanju uspeli v pobijanju takih teženj. Uvajanje novega gospodarskega sistema postavlja pred naše kolektive nove naloge. Zlasti bo potrebno zagotoviti najširše udejstvovanje kolektivov pri razpravljanju družbenih nlanov podjetij in podrobno proučiti vse možnosti za povečanje proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov. Osvajan je novega sistema in njegovo sprovajanje mora postati stvar celotnega kolektiva in ne samo tehničnega aparata. Zato bodo novi delavski sveti morali od vsega začetka krepko prijeti za delo. Na kolektivih pa je, da kandidirajo v te svete tiste tovariše, ki bodo dali jamstvo za uspešno delo organov samoupravljanja, in prav zato morajo biti volitve skrbno pripravljene in izvedene, da bodo bolj kot kdaj koli izraz volje naših naprednih delovnih ljudi in ne Ic formalna izvršitev zakon, predpisov. 28. februarja 1953. leta so v Ankari podpisali sporazum 'O prijateljstvu in sodelovanju med Grčijo, Turčijo .in Jugoslavijo. Spričo vso močnejših napadalnih teženj, ki so ogrožale neodvisnost treh malih balkanskih držav in pomenilo obenem splošno nevarnost za mir v svetu, jo nastala potreba po medsebojni povezavi in vskladitvi naporov, da bi z lastnimi silami zagotovili svojo neodvisnost. Sporazum jo zajel vsa področja odnosov treh držav: politično, vojaško, gospodarsko in kulturno. V začetku je bil to širok okviT, ki naj bi zagotovil vsestransko sodelovanje kakršnega bodo narekoval; interesi treh držav podpisnic sporazuma v prihodnje. V letu dnii obstoja tega sporazuma je bil dosežen velik napredek v zbliževanju narodov treh držav, obenem pa so bili tudi na drugih področjih doseženi razveseljivi uspc.bi. Na podlagi ¡tega sporazuma so jo razvilo močno gospodarsko sodelovanje, vskladlili so vojaško obrambne načrte 'in postavili temelje za nadaljnjo sodelovanje. Sporazum temelji na načelih popolne enakopravnosti in vzajemnega gpoštovaja, na načelih ustanovne li-s!|ino Organizacije Z diru ¿enih narodov. Zalo presega po svojli značilnosti besede so kar deževale od mize do mize — rezultati pa so bili vedno isti — nesporazumi in odlaganje najvažnejših vprašanj. štirje veliki so se ljubeznivo razšli. Za njimi sta ostali v črno odeti Avstrija in Nemčija, pred njimi pa plnve obale ženevskega jezera, ob katerih bodo razpravljali o najvažnejših azijskih vprašanjih. Ali bodo imeh to pot bolj srečno roko? Najbrž ne! V Aziji namreč neprestano vre in marsikateri račun ve-krsil za prilosKtev ali razdelitev, interesnih sfer je ostal le račun na papirju. MIR V INDOKINI? Nekateri evropski zunanjepolitični opazovalci menijo, dn bo vprašanje premirja v In dolini glavna točka ženevskih razgovorov. V zv?-zi s tem omenjajo predvsem Francijo, ki ima velike težave z vodenjem indokinske vojne in ki bo mo.rala biti v Evropi močnejša v trenutku, ko bodo Nemčijo ponovno oborožili. Pri tem pa se ne sme prezreti zadnje uspehe Ho Si Mina, ki svojo armado leliub nasprotnim .trditvam frrinco-r th poveliinkov vedno bolj utrjuje. V sedmih letih i.ndotainske vojne je Francija ut.rpola težke izerube na tem področju. Poročilo Ho Si Mina pravi, da je Francija v tem času izgubila nad 320.000 mrtvih in ranjenih vojakov .in oficirjev, zaplenili so ji nad 90.000 kosov raznega orožja, skupni materialni izdatki pa presegajo 3 in pol milijarde dolarjev. To so resne številke, ki dajejo francoskim politikom pa tudi ljudstvu mnogo misliti. Indotena je danes glavno žarišč--v Aziji, kjer se hladna vojna spreminja v obor,*ieno. To pa seveda v veliki meri predstavlja nevarnost za svetovni mir. Štirje zunanji ministri so se sicer sporazumeli, da bodo v aprilu razpravljali o Indo-kini, niso pa si enotni v tem, kako bodo vprašanje rešili. Dullesovo mnenje, da je treba vojno nadaljevati do popolnega uničenja Ho S i Minovih sil, je v Aziji naletelo na precejšen odpor. Pa tudi v Evropi je vedno več pristašev ideje, treba dati vietnamskemu ljudstvu svobodo, ne pa ustvariti neko novo Korejo z intervencijo tujih čet. KAJ SE JE ZGODILO V SIRIJI Zadnji dogodki so pokazali, da so bili nemiri pred mesecem dni prvo znamenje vrenja, katerega posledica ie bila odstranitev predsednika vlade •Sišaklija in vzpostavitev režima nacionalistične stranke s Šabrijcm Asa-lijem na čelu. Nekateri opazovale; menijo, da jc državni udar v Siriji povezan z vprašanjem, kako uresničiti zamisel o veliki Siriji, oziroma zvozi hašemitskib držav: Sirije, Jordana .in Iraka. Nekateri cc '.o trdijo, da podpira to z;-,misel tudi Velika Britanija, dočim so se Amerikanci za zdaj .izognili vseh komentarjev. Nedvomo jc, da je Šišak.li padol kot žrtev .politike velikih aH, ki jim ne gre v račun ustanavljanje neodvisne Sirije. Prav kmalu se bo pokazalo, ali jc nov režim za to, da ostane Sirija neodvisna država, ali pa bo v vrtincu politične krize, ki besni danes na Bližnjem vzhodu, izgubila svojo težko priborjeno svobodo. BURNI DOGODKI V EGIPTU Pretekli teden je prišlo v Egiptu do kaj čudnih dogodkov. Na lepem je bil odstavljen predsednik republike general Nagib, ki pa se je že ZDRAVSTVENA ZAŠČITA V KENIJI — Na m rji mod močvirnatim in naseljenem področju, pokrajine Va-kamba v Keniji ustavljajo rs a vozila in jih razkužijo, da preprečijo širjenje klironosnih tropskih komarjev in muh po naseljih. ožje, balkansko okvire in pomeni del širših obrambnih naporov miroljubnega sveta. Velik uspeli sporazuma jo že samo v 'tem, da jc postal stvarni dokaz možnosti uresničitve sodelovanja mod državami, ki so bistveno ¡razlikujejo po svoji notranji družbeni ureditvi. 'Mnogo jc bilo napadov na ta sporazum od raznih imperialističnih krogov in posameznih eksponentov napadalne politike. Vsi ti so iskali in si izmišljali razno nesporazume, ki naj b; dokazali slabost sporazuma ter si prizadevali, da razb'ijejo enotnost, s katero so narodi treh držav nastopali, da zaščitijo svoje skupne koristil. Zalo pa široka javnost iin napredno silo v svetu pozdravljajo ta sporazum in priznavajo njegov doprinos varnosti tega področja in splošnim .naporom za ohranitev miru v svetu. Zato proslavljamo prvo obletnico sporazuma z gotovostjo, da se bo tudi v prihodnosti sodelovanje v njegovem okviru šo bolj razmahnilo v interesu napredka svobode in neodvisnosti balkanskih narodov. To željo izražajo najvišji predstavniki držav podpisnic, ki so enotni v tem, da je sporazum docela opravičil svoj obstoj. Prva obletnica sporazuma prihaja v času, ko so prijateljski balkanski državi pripravljala na obisk predsednika jugoslovanske republike tov. Tita. Ta obisk potrjuje pomen sporazuma in najbolj zgovorno priča, koliko so je medsebojno sodelovanje že doslej razvilo. Do obiska prihaja po plodnem enoletnem delu na temelju vzajemnega spoštovanja pravic narodov treh držav in bo brez dvorna pomcni.1 velik doprinos k šo tesnejšim stikom. dva dni zatem vrnil na prejšnji položaj. Do teh dogodkov je prišlo zaradi notranjih nesporazumov med člani revolucionarnega sveta, predvsem pa zaradi nesporazumov med generalom Nagibom in polkovnikom Naserijem, predsednikom egiptovske vlade. Odstavitev Nagiba je povzročila npc.r skupine oficirjev pod vodstvom majorja Kalema Mohvdina, toda po mnenju opazovalcev ni bil v tem razlogu, da je prišlo do pomiritve med Naserijem in Nagibom. Nemiri so se namreč začeli tudi v Sudanu in preti, da zavzamejo širši cbseg. Tam je namreč Nagib mnogo bolj priljubljen od Naserija in predpostavljajo, da bi oddaljitev Nagiba otežkočila združitev Sudana in Egipta. Težko je reči, kakšen je danes Nagibov položaj, ker niso podrobneje znane okolnosti njegove vrnitve, menijo pa. da se je njegov u-gled s tem le dvignil, kar naj bi mu pripomoglo k utrditvi svojega položaja kot predsednika republike. ATENTAT V AMERIŠKEM PARLAMENTU Skupina, nacionalistov iz Porto-rika je v ponedeljek izvršila atentat v predstavniški zbornilca. u Wa-shingtc.nu. Poslanci v zbornici so se pripravljali, da glasujejo o nekem načrtu, ko so z galerije začeli padati streli. Dva moška in ena ženska so začeli streljati v dvorano in oddali v nekaj trenutkih 30 strelov. Ranjenih je bilo 5 poslancev. Stražarji so uspeli atentatorje are- Menijo, da je prišlo do teh -do-, tirati. godkov v zvezi z otvoritvijo prna-meriške konference v Venezueli. Ici ima na dnevnem redu vprašanje kolonij in okupiranih ozemelj v Ameriki. Atentatorji so niamreč med streljanjem ves čas vzklikali neodvisnosti Portorika. Portor.ko pripada ZDA že nad 50 let in med tem časom so se večkrat pojavile težnje po neodvisnosti, toda otok je strateško važen za ZDA, ki ga prav zaradi svojih vojaških interesov želijo zadržati v svojemsestavi. KDO JE KRIV ZA NEREDE V KARTUMU Egiptovski tisk obtožuje Angleže, da so organizirali in .izzvali te nerede, da bi s tem ustvarili mišljenje o ncpriljubljenostii Egipta med su-danskim prebivalstvom. Nerede so organizirali, kot izjavljajo v Kairu, voditelji stranko »Urama« in Angleži, ki to stranko podpirajo. Več voditeljev to stranke so aretirali. Med aretirane! je po nekaterih vesteh tudi predsednik to stranke. OB 80-LETNICI MLADINSKIH VZGAJALJŠČ dan@§ skupna sEsrb za »ptičke Ssre^ gnezda« Problem mladi tisk r ga kriminala je družben problem, ki ga bomo rešili le tako, če bo pri reševanju tega vprašanja resno .in stalno sodelovalo vse nas,- ljudstvo. Danes žo vidimo velik napredek v primeri 3 ča.si iz polpretekle dobe. Kako redki so biLi možje, ki so se zanimali za mladino, k.i je uhajala na kriva pota. Spomnimo se na čase mladinskega .--odo'ika Miilčlnskoga, ki je poleg redkih prijateljev mladine načrtno oral ledino na področju kriminalist.ike. Ta v svojih poročilih v Društvu za varstvo in mladinsko skrbstvo v sodnem okraju Ljubljana tarna, k ni'ko nepotrebnega dela. potov in skrbi ima, ker so upravna oblast va, policija in krajevni faktorji povsem nezainteresirani na pravočasni zaščiti mladostnika. posebno ]>a ga vznemirja materialna stran tega vprašanja. V kapitalističnem gospodarskem redu so na problem krimina'.ist.ike gledali z ozkega razrednega stališča. Po nj'hovem mišljenju se kriminalci rckmtirajo izključno iz \ r.-it proletariala: miselnost, ki kot svoj končni zaključek vsebuje sklep, da kapitalist ni dolžan pomagati padlemu mladostniku iz vrst proletariala. Uradna pot za oddajo v zavod jo bila dolga kakor pot hlapca Jerneja, ko je ¿skal pravico: medtem pa je varovanec užival svobod.) «ptičkov brez gnezda«. \cčkrat jo pomoč prišla prepozno in iz malega potepušeka je zrastel potepuh in tat. Kljub temu pa je skrb za preprečevanje zločinstvenosti pri Slovencih razmeroma že stara. Slovenci so bili menda prvi, ki so imeli na ozemlju nekdanje Av.-tro-ogrske in seda-danje Jugoslavije svoje vzgajališče. Leta 1817 je bila dovršena zgradba p rinil ne delavnice v Ljubljani in 15. oktobra istega leta odprta. V to hišo so sc »po osnanilu z. k. ilir-skiga deshelskiga poglavarstva v Ljubljani« sprejemale moške in ženske osebe «d 14. leta dalje. Bila je kakor pravi zgoraj omenjeno oznanilo »polizajska hiša poholshevanja. ne pa kraj sh traf o vanj a«. V stavbo se je preselila še ženska kaznilnica, ki se je pa čez nekaj let preselila v bližino Gradca, tu pa so organizirali centralno prisilno delavnico za Kranjsko, Koroško. Štajersko, Primorsko, Dalmacijo, Benečijo. Zgornjo in Spodnjo Avstrijo in Tirolsko. Leta 187.1 je bil razglašen zakon o postopačih, v le j zvezi je bil ustanovljen poseben oddelek za »kori-gend»-« ki se je počasi izpopolnjeval. Ce vzamemo to .letnico kot ustanovno leto vzgajališč, obstajajo torej pri nas ti zavodi polnih 80 1 t. Seveda ta prvi zavod nikakor ni bil vzgojni zavod v današnjem smislu Iiesede, saj so bili korigendi pod nadzorstvom oboroženih paznikov in gl a m o vzgojno sredsitvo je bila palica (»grešnike« so navadno privezali na posebno mizo -in je dobil po zadnji plati do 25 udarcev s palico ali maL:m loparjem) in zapor po, ostren s postom. Korigendi so bili razdeljeni nä 2 oddelka: za stare pod in nad 14 let. Učili so se krojaške in čevljarske obrti, liporablja- V SEŽANI BODO POSTAVILI KULTURNI DOM SRECKU KOSOVELU V SPOMIN Več časa že govorijo o tem, da potrebuje Sežana kulturni dom, toda še danes doma niso začeli zidati. To je seveda razumljivo, te pomislimo, da je sežanski okraj moral predvsem investirati denar za druge nujne j še zgradbe. Da pa se ne bi to vprašanje zavlačevalo in da ne bi še nadalje čakali na kulturni dom, je društvo Svoboda iz Sežane prevzelo iniciativo in imenovalo poseben odbor, ki naj uredi vse potrebno za gradnjo doma. Društvo samo n:ma toliko sredstev, da bi postavilo dom. Zato bodo naprosili vsa podjetja in ostala društva za pomoč. Zaenkrat pa je društvo nakazalo na poseben račun pet tisoč dinarjev kot prvi prispevek. Upamo in želimo, da bodo prvemu ko-raku in prvemu prispevku društva. Svobode sledUa še druga podjetja, društva in ustanove, da bo dem v najkrajšem čn u gotov In da bo služil svojemu namenu. I; so jih pa tudi za delo na vrtu in na polju. Delali so še vedno skupaj z odraslimi prisilje.nei, nadzorovali in delo vodili pa so frančiškani, seveda pod varstvom oborožene straže. (Celo pri spovedi, ki je bila obvezna, jo stal paznik). O kakih ' vzgojnih uspelih ob takih pogojih seveda ne more bili govora. \ se j« bilo že v temeljih zgrešeno: oddaja v zavod je pomenila kazen, delo je imelo značaj prisil jen ost; in nosilo pečat sramote. Šele 1895 so bili korigendi ločeni od odraslih prisi-Ijencev. Leta 1909 pa je deželni odbor kranjsk; preosnova! oddelek za korigende. v poschmi vzgajališcc za zanemarjeno mladino. Preusmeritev pa ji- bila le navidezna, saj je ostala še skupna uprava s prisilno delavnico in tudi oboroženi paznik; so imeli še vedno prvo besedo. Popolna preosnova oddelka kuri-pen do v pa so jc izvršila šele 101.1, ko jc bilo vodstvo vzgajališea poverjeno ravnatelju Sadarju. Ta se je takoj začel boriti za popolno ločitev od prisilne delavnice in za preselitev v drugo stavbo. Sadar se je zavedal. (ki vodi zdaj vzgajal išče, k- ga naj ljudstvo povsem loči od zloglasnega »arbaj.tshausa«. Toda iz gmotnih vzrokov, pa tudi svetovna vojna se je zaiela, ni bilo mogoče uresničiti tako dalekoscžnega načrta, saj je že samo preosnova oddelka zahtevala za prezidavo poslopja in nabavo opreme znatne denarne žrtve. \ delavnico so nastavili strokovne mojstre, ki so učili gojenec vsa v njih stroko spadajoča dela. Preje so večinoma le krpali. Po vojni jo Sadar energično odpravljal vse, kar je št- dišalo po stari prisilni de-lavnci: odpravil je oborožene paznike, dosegal namestitev pedagoške- ga osebja, skrbel za pedagoško izobrazbo vseh nameščencev, pisal članke o posebni vzgoji moralno ogrožene iin pokvarjene mladine, vodil vzgojne konference ter vzpo-.lavil lo-variško razmerje med vzgojitelji in gojenci. IV,i vsem tem mu ji- bil v krepko pomoč sedaj že upokojeni šo-l-ki nadzornik Scžun Andrej. Odpravljena jc bila tudi posebna uniforma gojencev: rjav raševinast jo-pč .in hlače, ter posebna k a zn Hruška kapa dz .istega blaga. Tak jc bil način dela, seveda v vedno boljši obliki, vse do leta 1936, ko s,, zavod prevzeli salczijanci in ga vodili do osvoboditve. V tem razdobju jc pedagoška rast zavoda .-•.¡Ino padla. \ materialnem pogledu je bil zavod molzna krava za vso ,-aV/i jansko družbo, v pedagoškem pogledu pa smo se vrti i li v konkor-ilatsko dobo, če ne celo v srednji vek. Po osvoboditvi je napravila ljudska oblast na področju specialnega šolstva 'n vzgoje silne korake naprej. Danes imamo že celo vrsto zavodov in vzgojiteljev, ki se bavijo z leči lno pedagogiko. V Slovenskem Pri-morju imamo -tak zavod v Planini pri Postojni. O njem slišimo le dobro. Zavod Ta-le u n sc krepi, tudi spomin na nekdanji »arbajtsha,us« jc med ljudmi ■/>• povsem izumrl. Doseženi uspehi ¡n ta oblika vzgoje pa nas ne sme uspavati, češ zavode imamo, vzgojitelji so skrbni, naše sodelovanje ni več nujno. Mi stremimo višje: od kolektivne zavodne vzgoje k pravi družinski vzgoji. Pot do tja pa jc še dolga. Toda dosegli jo bomo. 80 letna pot slovenskih vzgajališe nam jc porok za to in pa naša množična skrb za doraščajočo mladino. S. A. V tej kratki povojni dobi si je skušalo gospodarstvo, ki je bilo zelo prizadeto med vojno, opomoči na najrazličnejše načine. Ker je Kras po novih mejah odtrgan od svojih industrijskih centrov, t.-j. Trsta in Gorice, si je moral počasi u-stvariti novo industrijo ter tako nuditi tukajšnjemu življu delo in kruh. Sprva so se pod silo okoliši"'i n formirale in ustanavljale razno delavnice in podjetja, pod najslabšimi pogoji, skratka bila so to podjetja le nekak izhod za silo. Sčasoma je ljudska oblast poskrbela tudi za gradnjo večjih objektov, kjer so delovni pogoji dobri in kjer je delavec zaščiten in mu ne preti stalna nevarnost nesreč in obolenj; taka podjetja so Tovarna pletenin Sežana, Telekomunikacije (radio montaža) 'in Avtoprevoz Sežana. Toda tudi stara in primitivna podjetja tov delavnice so ostale in te nam povzročajo leto za letom velike skrbi čin škodo, čeprav morda za sedaj še no vidne, a se bo ta škoda prav gotovo kaj kmalu pokazala na ljudeh — delavcih in v gospodarstvu. Tudi visoko število registriranih obratnih nesreč nas prisili, da se resno zamislimo in se vprašamo, kje leže vzroki,in kako bi te odstranili. Na ta vprašanja je odgovor samo eden in dokaj lahak. Stara podjetja so skoraj v vseh primerih majhni, temni, vlažni in nizki prostori, delo v tak'h pogojih ne samo, da ni prijetno, marveč je tudi povezano z nevarnostjo in prav te raz-more, v takih primitivnih podjetjih, so pogost vzrok raznim obolenjem in obratnim nesrečam. Najpogostejše .nesreče gredo na rovaš nezadostno osvetljenim delovnim prostorom, namreč v takih prostorih se ••.VT •¿'-V* 'C -**T--v Vx:< ■ •• -■•*<* s —a - V- Berlinska konferenca jc prinesla največje razočaranje Avstrijcem, ki so trdno upali,, da se bo končno le rešilo vprašanje zasedbe njihovega ozemlja po tujih četah. Avstrijski zunanji minister ing. Figi (na sliki) je na konferenci odločno, vendar zaman zatrjeval željo vsega avstrijskega ljudstva: lVir uollen frei sein! (Hočemo bili svobodni!) Letos je imela večina afriških pokrajin rekorden pridelek kave. Zlasti zadovoljni so bili pridelovalci n Keniji, ki so svoj obilni pridelek prodali tudi po razmeroma ugodnih cenah. Upajmo, da bo dobra letina vplivala tudi na cene v Evropi. Naša slika prikazuje domačine v Keniji, l:i skrbno nadzorujejo tehtanje svojega pridelka. Avstrijci in Nemci se še vedno navdušujejo za razna potovanju okoli sveta z vsemi mogočimi prometnimi. sredstvi. Nekateri meti njimi so v zadnjih letih potovuli tudi skozi Jugoslavijo. Na sliki vidimo dva avstrijska >\svelovna potnika«, ki sta lani začela svoje potovanje na Dunaju, prepotovala vso Afriko in se te dni ustavila v Buenos Airesu. i 1 i V';-:- - ': ■ ' ' ■ ' & • mm*m h ' l '' Ir % V »V.V.ft*. <«\ * ■ V-f ........m. V Angleška filmska igralka Vivian Le\pli, za katero nekateri flilmski kritiki menijo, tla je trenutno meti najboljšimi na svetu, je imela prehiti Uvlen pre.fjšrin smolo. Pel mino! po za/\'tkti ne!:" predstave v londonskem gledališču si jb iz-puhnila roko. Kljub hudim bolečinam je vztrajala pri predstavi i/o konca in si jr šele potem iskalu ztlravniško puree. Svetovni rekord v »težki kategorijin ima nedvomno osemletna Mi-clieline Valente iz Neaplja. Kakor vidite na sliki, ne gre tu Za boks ali rokoborho, temveč zeoli za telesno težo. M trla Miclielina ima neveri"-ter apetit. ki povzroča ne ravno preveč bogatim starš- rn kopico skrbi. Njenih Hiti kit pa zanima tudi številne zdravnike, ki skrbno proučujejo t a re.lki /rojev. Za ponosne starše v berlinskem živalskem vrtu, . ki zlipe tlaleč od svoje, domovine, je ta mala opica nedvomno »najlepši otrok na svetu«. Po svojih skrbeh in prizadevnosti, ki jo kažeta do novorojenčka, se prav nič ne razlikujeta od ljudi onstran železne kletke. Številni ratlo-vedneži, ki so te tlni obiskali opičjo družino, so pripovedovali, da sta jim stara dva s ponosom »predstavila« svoj »pridelek«. oči zaradi stalnega napenjanja hitreje utrudijo, delavec ni sposoben, da tako pazi, kot delo zahteva, in tako se mu naenkrat znajde roka med strojem in nesreča je tu. Ni pa samo nesreča posledica slabe razsvetljave marveč tudi kratkovidnost, kar pride clo izraza predvsem v starejših letih. Prav tako so lahko težke posledice, kjer delavci delajo v vlažnih in tesnh delavnicah, še prav posebej tedaj, če se v takih delavnicah uporabljajo hlapljive snovi, ki zastrupljajo ozračje in s tem tudi ljudi, da ne govorimo o tem, kako so sploh vsi vlažni in temni prostori leglo najrazličnejših nalezljivih klic predvsem pa jet.ike. Drugo plat škodljivih vplivov oziroma nevarnosti, pa predstavljajo primitivni .in nezaščiteni stroji. Delavec, ki na takih strojih dela, je vsak trenutek ogrožen in zato te tudi efekt njegovega dela manjši, kot bi bil sicer v primeru. da mu ne preti nevarnost'— predvsem to velja za mizarska podjetja, keir so v obratovanju različne žage, cirkularke in tračne, te namreč skoraj v nobenem primeru niso sploh ali vsaj pravilno zaščitene. Upravniki in upravni odbori podjetij bi se morali zavedati, da za «iudi v svojih podjetjih so dolžni skrbeli oni in jih zaščititi, kar bi se dalo z zelo majhnimi stroški in majhnimi investicijami doseči. Med najbolj kričeče primere, ki nujno zahtevajo popravila in reformo, naj navedemo: ureditev ventilacije — prezračevanje, ureditev zadostne naravne in umetne razsvetljave, kar se da včasih doseči že s stalnim čiščenjem oken. nadalje tehnična zaščita strojev ter čiščenje podov in prostorov sploh. Vse to bi se dalo doseči v zelo kratki dobi in z minimalnimi stroški in še ti bi se podjetjem kaj hit.ro amortizirali, sicer pa je itak to dolžnost odg> vornih ljudi v podjetjih. Poglejmo po drugi strani, kakšno škodo nam povzročajo take tehnične in druge pomanjkljivosti. bod:i_-i posameznikom ah pa skupnosti. V letu 1953 je bilo registriranih obratnih nezgod 70. Od tega števila ponesrečencev so .nam ostali kot resen spomin delovni invalidi in sicer 10, ti invalidi imajo zmanjšano delovno zmožnost od 20—50° b. Skupno je bMo 'zgubljenih 1.778 delovnih dni ali 14.226 delovnih ur. Vrednost proizvodnje, ki je bila izgubljena, pa znaša 1,493.520 din. Za zdravljenje ponesrečenih delavcev pa smo porabili 497.910 din. Te številke dovolj zgovorno pričajo, kakšno škodo trpi skupnost in posameznik prav zaradi takšnih malomarnih podjetij. Navedene številke so namreč le del resnične škode, ki jo trpi ljudstvo in so že itak relativno visoka postavka za naš pasiven okraj. Dolžnost nas vseh je, da zaščitimo delavce na njihovih delovnih mestih, da jim nudimo zdrave pogoje dela, predvsem pa je to dolžnost odgovornih in vodečih ljudi v podjetjih. Zavedajo naj se 'le-ti, da le zdrav človek v polni meri lahko pomaga pri našem težkem boju za socializem. Šimac Pavel in Piško Marjan Pri Sv.Anionu je zimci težko prizadela oljčne nasade Kmetje pri Sv. Antonu bodo težko občutili letošnjo hudo zimo. O.ljke £0 toliko pomrzniile, da sploh ne bodo letos rodile. Vse lanske cepljenke so do tal zmrznile. Samo kmetovalec Turk Vojko ceni, da ima zaradi zmrzali okrog 150.000 din škode na oljkah. Zmrznilo pa je tudi veliko krompirja. Ljudje niso namreč predvidevali tako hude zime in ga niso primerno zavarovali pred mrazom. Velika škoda jo tudi pri zgodnjem grahu, ki je. ves zmrznil in se posušil. Samo .kmet Jako min Ivan je potrošil 8.000 din za semenski grah, ki mu jc pa ves zmrznili. Tudi žito je zaradi burje na pol izgubljeno, ker je burja odnesla zemljo. Zima jc dejansko napravila pni nas škode za dobro točo. Pred nami je praznili naših delovnih žena — osmi marec. Mislim, da ni potrebno, da bi o pomenu tega dne pisali na dolgo in široko. Med nami ni človeka, ki ne bi ob-, čutil doprinosa žena v narodnoosvobodilni'borbi. Takrat je na njihovih ramah slonelo vse gospodarstvo, skrb za družino iin še skrb za može in sinove — partizane. Ko so goreli domovi, ko so padali možje in sinovi, so bile žene neustrašne ču-vairice partfeanstva na vasi. Zatajile so solze in bolečine. Sovražnik je videl na. njihovih obrazih le upor in odločnost, ponos in borbenost. * Ob tem .pomembnem dnevu je prav, če se spomnimo na tiste žene ta dekleta, ki danes doprinaša-jo'v tovarnah, obratih in uradih svoj delež za hitrejši razvoj našega gospodarstva in za izboljšanje življenja. Izbral sem v ta namen tekstilno tovarno v Ajdovščini, Po odloku ministrstva za industrijo IH Slovenije je bila v novembru 1948 ustanovljena tekstilna tovarna v Ajdovščini. Prostore je dobila v opustošenjih stavbah nekdanje tekstilne tovarne. Stare stavbe so bile potrebne temeljitega popravila in preureditve. že ko so bila obnovitvena dela v največjem razmahu, so poslali meseca marca 1949 v Kranj v tovarno «Tiskanima» 16 deklet na prakso. Tam so se učila tkanja, previjanja in snovanja. Julija 1949 je že obratovalo prvih osem statev. Iz tesra res skromnega začetka se je tovarna zelo hitro razvida. Prvim tkalkam so daili v učenje ša druga dekleta .iz Ajdovščine in okolice, da so se polagoma privajale delu pri strojih. Konec leta 1949 je bilo v tovarni zaposlenih že okrog sto oseb, med temi večinoma žen- že od vsega začetka so dekleta pokazala vel%o voljo, vztrajnost in marljivost pri delu. Izpopolnjevale so se še na strokovno političnih tečajih pod vodstvom izkušenih strokovnjakov in so tako postale res dobre tkalke. O tem pričajo danes dobri iin- kvalitetni izdelki, ki jih tovarna izvaža celo v inozemstvo. Lepo število delavk nosi večkratni častni naslov udarnice. Tovarna izdeluje platno, flanelo, keper za delavske obleke, barhent, ki ga ljudje poznajo pod domačim imenom »porhant« za zimsko spodnje perilo" in še druge platnene izdelke. Tovarna je bila vse do sedaj prisiljena pošiljati izdelano platno na . barvanje v Kranj, kar ji je povzročalo občutne stroške. Zdaj pa je dobila potrebne stroje za barvanje in ima že vse pripravljeno za namestitev teh strojev. S tem se bo zelo povečala izb;ra blaga v poljubnih barvah. Že sedaj izvaža svoje izdelke v Turčijo in v Francijo. Tovarna ima zagotovljeno lepo bodočnost. V desetletnem planu goriškega okraja je predvidena zgra^ ditev nove predilnice to razširitev sedanje tkalnice. Ljudje z zadovoljstvom spremljajo rastlin razvoj tovarne. Refpopiaža ¡iz tekstšlrs& forapffliE w Ajdovščini 220 STATEV ŽIVI IN GIBLJE . . Moj ded je (bil tkalec in je v zimskem času tkal v veliki kmečki sobi laneno platno. Se ga vidim, kako je v kamri predel dolge lanene povesme in nato razvijal miti z vre-ten na moilovilo. Le bledi so vtisi, ki so ostali ohranjeni iz otroških let na dedovo delo. Ivo sem ctnidam stopil v velike prostore tekstilne tovarne v Ajdovščini, je pred mano naenkrat vstala tista slika kmečke hiše. Ta slika pa je bila vse bolj oprijemljiva, že v veliki veži je umetnik Dore Kle-menčič — Maj v velikih freskah prikazal primitivno pridobivanje platna od sejanja lanu do končne izdelave platna na roko. To je bil začetek razvoja pridobivanja platna za obleke. Ko sem se peljal čez Kras, sem premišljeval kakšno raz- Tteba neznana električna sila, ki jo je ukrotil, žene 220 statev, M se vek podredil stroj, da mu pomaga, pohlevno pokorijo ukazom mladih deklet. Ko se radoveden ustaviš pri stroju, da bi videl njegovo delovanje, se moraš čubiiti njegovi »spretnost/«. Colničelc šviga sem in tja s tako hitrostjo, da mu .ne moreš slediti z očesom. Na valj se počasi navija platno. Spremljevalec mi je razkazal še druge prostore, tako mehanično delavnico, mizarsko delavnico, kovač-itico to druge. Peljal me je še v skladišče in pokazal dve skladovnici bal. Obe pa sta bili že prodani. Vse izgotovljeno blago gre sproti na trg. • Od 224 zaposlenih oseb je 164 žensk. V delavskem svetu tovarne, ki uma 23 članov, je 6 žensik, v u- A jdovščina vojno polt je prehodila obleka od Adamovih časov do danes. Pa mi je škrat vsilil še to misel: zakaj se Adam ni pozanimal, da bi bil v raju postavil vsaj skromne statve. Kajbrže mu je manjkalo »iniciative« bi dejali danes. Mogoče pa je bil vseeno zadovoljen, da je Eva nosila namesto lepe kombtaeže — figov list. » Zanimiv je pogled v posamezne oddelike tovarne. V prvem prostoru stojijo železnemu kozolcu podobne statve — moderno motovilo b.i dejali stari tkalci. Tu so na železnih ročajih nasajena vretena z belim sukancem. Več sto jlih je iin imajo speljane niti do velikega stroja, ki ima eno vreteno. Na majhen gib de Javke ki priklopi stikalo, se zavrti 600 vreten naenkrat. Tanke bele niti tečejo koit foeffii slap proti edinemu velikemu vretenu. če se taka nit utrga, taikoj zažairi majhna lučka, ¡ki pokaže, kaitera nit je utrgS/-na. V drugi": velikanski dvorani stojijo dolge vrste železnih statev. O-glušujoč ropot, ki je v dvorani za-branjuje vsaiko govorenje. Dekleta se spretno sučejo od stroja do stroja in popravljajo utrgane niibi. Tu se jasno vidi, kako si je člo- pravnem odboru pa so tri ženske. Na sejah delavskega sveta so ženske že večkrat predlagale razne izboljšave pri delu. Večje število delavk je vpisanih v PD »Svoboda« v Ajdovščini. Tovarniška sindikalna podružnica je za dlalavke priredila več izletov in notranjih prireditev. Gospodarski in politični pomen te tovarne je velik. V njej je našlo zaposlitev večje število žena in deklet, hkrati pa izdelujejo oblačilno blago, ki ga moramo iimsbi pri troitai vsak dan. Del izdelanega blaga izvažajo v inozemstvo. Tako pomagajo ta dekleta dvigati ugled nove Jugoslavije v drugih državah Evrope. Naj ■jim bo to v zadoščenje in priznanje prav tako tudi drugim delavcem tovarne s tovarišem direktorjem na čelu, ki je, kot so mi povedali, pravi pionir-teksbilec to se trudi, da bi tovarna lahko izdelovala vedno več in boljših izdelkov. Slišal sem, da že sedanja proizvodnja dosega več milijonov metrov plalma na leto. To je uspeh, M vzbuja upravičen ponos vsega delovnega kolektiva ih tudi nas vseh, Na razvalinah, ki jih je zapustil fašizem, je zrasla ta tovarna. Pokazali)! smo, da je naša, življenjska moč taka, da je niso mogli uničiti vsi združeni sovražniki. P. A. Ogarcv MESO KENGURUJEV ZA PKEHKANO ČLOVEŠTVA Neki profesor živalske fiziologije v ZDA, priporoča za povečanje preji^ hrane človeštva meso kengurujev, kuncev to celo glodalcev. Priporni-nJa Pa> da bo treba verjetno precej i'a3a' da se ljudje sprijaznijo s tem mesom. Vsekakor poudarja, da jo Tovarna pletenin v Ajdovščini If^S t-reba iskali glavni vzrok v pomanj-teanj-u mesa za prehrano narašča- jočega človeštva v dejstvu, da se ja navadni človek na meso samo nekaterih živali. Goveda in prašiči niso najcenejše živali za pridelova- •Sj ai je mesa, ovco pa upošteva človek ea svojo prehrano samo zato, ker rabi njeno volno. Kengurji, kunci in razni glodalci se hitro plodijo in je njihovo meso zato celo ceneno. Zlasti plodni so kengurji, katerih meso označujejo za zelo okusno. V štabu je bil sestanek, ki jo Lra-jal pomo dbpoldne. Delali smo načrt za premik na sektor Ajdovec-Dobinič. Vso noč smo hodili in v ranem jutru prišli na Brezovo reber. Na Ajdovcu smo srečali 13. prolc-tarsko zumbetračko brigado. Močni in ©goreli fantje so bili v tej brigadi, s seboj so imeli top, ki jo poskakoval po slabi poti. Šel sem lob koloni drugega bataljona. Partizani so zvedavo ogledovali top. »Le kdaj bomo mi dobiili top«, so govorili nekateri boTei. »Svojega mitraljeza ne bi zamenjal za top,« je zamrmral znani ini-Iraljezec KlanSmr, ki jo veljali za najboljšega v brigadi. Drugi bataljon je šel na sektor Rdeči kal, kjer so so kmalu razvilo hudo borbe. Ranjence so nosili na nosi lih. Kmalu je .bil ranjen itud.i komandant bataljona. In Cokla jo nato prevzel bataljon. Ležali smo na položaju. Mine so treskale okrog nas. Tu in tam se je pokazala kaka čelada in se nato hitro stisnila k zemlji ali pa za kako krtino. Tri metre od mene je bil neki borce težko iranjen. »Uh, krščenduš, naj bi me zadelo v Itevo nogo ne pa v desno. Uh, tristo hudičev, tako lep dan, jaz sem pa ranjen. Barabe, to varn bom dal, kadar ozdravim.« 'Priplazila so jo bolničarka Ančka iin ga za siilo obvezala. Ponudil sem mu žganja, ki sem ga še nekoliko imel. »Oh tii h.udič tli, dragi Tonče, sedaj boš pa nosil bergle. Kaj praviš tovariš komisar, ali nit moja noga več vredna kakor pa pol Italije?« Zavijal je oči, klel fašiste in svojo usodo. »Ozdravil boš, boš videl,« sem ga pričel tolažiti'. »Seveda bom, saj verjamem, ali švedrast bom postal. Za švedro pa postavno in čedno dekle ne pogleda. Jaz se.ni pa 'tako rad vasoval pri dekle tih!« Smilil so mi je hrabri borec in večkrat sem se spomnil ña njegove besede. Po vojni sem ga srečal na partizanskem taboru Tomšičeve 'brigade. Sepal je resda malo ali zraven njega je stala postavna, zajetna in zrlo čedna ženska z otrokom v naročju. Ko me je zagledal, je zaiklical: »No, Li nekdanji moj komisar, ali se še spominjaš, ko sem bil ranjen? O ženskah sem govoril, kar ni navada ranjencev. Vidiš, pa sc.m le dobil pravo žensko da je kaj, čeprav poníalo šepam.« »Ni vraga,« sem mu odgovoril, dober in hraber borce .pa mora dobiti čedno in 'dobro ženo.« Odšla sta dialje okrog veselih starih borcev, jaz sem pa še dolgo zrl za njim. »Samo, da je srečen«, sem. si mislil. Več naših ranjencev so odnesli na obvczovališče. Zaradi močnega so- V tej in v naslednjih številkah bomo objavili nekaj zanimivih odlomkov iz spominov tov. Matevža Ilaceta na partizanske borbe v letu 1943. m vražnega topniškega in bacaškega ognja smo se umaknili. Nove in vedno nove trope Italijanov so se usi-pale od Dobmioa proti Rdečemu ka-lu. Bili smo v bukovem gozdiču, okrog nas so na gosto treskale mine. Ranjcnccv smo imeli več kakor pe.t-nalst. V štabu so govorili, da so bomo v noči premakdnili. »Saj sem vedel, da bo vrag,« je rekel Cokla, »kadar gremo v te z.a-guiljene kraje, je vedno borba in hudičevo vroče. Blagor Gobcem, dobro se jim godi na Trebanjskem. 11. maja 1943 smo so premaknili na sektor Čatež—Zaplaz. Bilo je prelepo sončno majsko jutro, ko smo šli v gosjem redu drug za drugim med žitnimi njivami proti Čatežu. Oziral sem se okrog in občudoval prelepe kraje, po katerih som prvikrat hodil. »Da, dosti je lepote, razsuto po dolenjski zemlji«, sem si mislili. Lepo zapete njive, čedni hribi in dobri ljudje. Ni čuda, da so vsi dolenjski partizani tako hrepeneče želeli čimpreje na Dolenjsko. Kadarkoli jc bila Tomšičeva brigada na Dolenjskem, so bi.li obrazi borcev veseli in zadovoljni. Tu .in tam me je tisto jutro pocukal za rokav kak brvrce, rekoč: »Ali niso čedni naši kraji. Kar v teh krajih bi ostali. Partizani, dioma iz Notranjske, so pa samo gledali in občudovali: lepoto Čateža in Zaplaza. Tudi jaz sem tisto dopoldne ogledoval Čatež in Zaplaz ter vso bližnjo okolico. Popoldne sem imel na velikem vrtu politično uro. Fantje so ležali pod drevjem in se pogovarjali, kdaj bo nastopila druga fronta. Komisar Zvone je pa ugotavljali, da po vseh znakih sodeč, bo vojna trajala še precej časa. »Eh no, to je pa slaba tolažba,« je dejal mitraljezec Klančar. Neka teri so pa načeli vprašanje, zakaj tudi Tomšiči ne bi šli za kak teden v Belo Krajino. Vsa fašistična svo-jat se največ zaganja v nas. »Počivati bi bilo treba,« so vsi križem ugotavljali in kritizirali posebno Gubce, češ da se jim od vseh brigad najbolje godi. »Tudi Gubci imajo svoje naloge Glavni štab že ve za razpored brigad,« je omenil Jan. Nekateri so mu verjeli, drugi so se pa smejali njegovim besedam. Ta dan sem imel priliko, da sem govoril z dvanajstimi mitraljezci, ki so sedeli pod široko jablano in si pripovedovali doživljaje iz borb. Ne kateri so bili zelo samozavestni in ponosni na svoje uspehe. Rekel sem Kiančarju, naj mi kaj pove. Klančar se je okrenil to mi odgovoril: »Dosti borb sem preživel, .ali najbolj všeč mi je taka borba, da sem tekel za bežečimi fašista to stoje streljal z mitraljezom za njimi. Prve borbe sem se malo bal, sedaj mi pa ni nič, če mibraljezi regij ajo. Privadil sem se temu, kakor brenčanju hudih os in čebel.« Klančar se je nasmehnil to se prevalil na drugo stran teT zrl v dolino. Drugi mitraljezec Pepe je svetlo pogledal okrog sebe, nato pa dejal: »Najhuje je bilo v Suhi Krajini marca meseca. Z mitraljezom sem bil na nekem robu. Proti nam so se plazili fašisti. Ko sem se ozrl, sem videl, da se tudi za nami pomikajo posamezne trope fašistov. Moj pomočnik je kričal: »Pepi beži, če ne naju bodo vjeli,« Jaz sem ga pa v rebra drezal in mu v'/T --. mM . .■•■-■■: i?/.;.: ;■:. Va-^V-' ' .¡.Sv.,»--..—¿í- Í ■i i. 'i; i . i > . 'V: ; ».,;■ , -........ &------ > < -- ÉÉ&ÉiMSíSi: Partizanska bolnica »Franja«. rjovel: »Le hitro, hitro dajaj sar-žesje! Ne zijaj mi okrog. Ali kakor vreteno sem se obračal to streljal na plazeče se fašiste, ki so bili pred nami. Drugič sem se pa okrenil in pognal rafal fašistom, ki so že preskakovali grmovje za naš'm hrbtom. Samo še pet saržerjev sva imela, zato sva oba 'tulila: »Saržerjev prinesite!« Borci so pa ležali v rebri in besno streljali v prihajajoče Italijane. Jezen sem bil in ves iz sebe tako, da ko sva s pomočnikom izrabila zadnji saržer, sem ves jezen vrgel zadnji dve bombi v gručico fašistov, ki so bili že za grmovjem, nato sem vrgel nekemu v hrbet še prazen saržer. Zarjul je to se pognal nazaj v grmovje. Gotovo je misli!, da ga je zadela bomba. Takrat j a pa zakričal komandir »juriš« in pognali smo se za fašisti, ki so začeli! teči, mi pa smo rjoveli in se drli. Tekel sem z mitraljezem brez muruicije. Nek italijanski mitraljezec je na begu odvrgel mitraljez. Pograbil sem ga, svojega pa sem dal pomočniku. Pograbil sem municijo, ki jo je bilo polno po tleh, vlegel sem se za neki grmiček in pričel streljati za bežečimi. Ha, lepo pa tudi hudo je bilo takrat v Suhi Krajini.« Mitraljezec je končal in zapel veselo pesem. Nasredinove dogodivščine Pred davnimi leti je živel v Turčiji znamenit burkež Nasr-ed-Dto. ki ga pa ne smemo zamenj ati s perzijskim šahom enakega imena. (Le ta je bil namreč razumen mož in napreden, toda velik avtokrat. živel je od leta 1831 in umrl zaradc atentata v letu 1896). Burkež Nasr-ed-Din j e živel v Turčiji davno prej, toda še danes pri-pripovedujejo njegovi rojaki vsakovrstne smešne zgodbe, Ki pa niso bile vselej njegove. Napisane so bile že v vseh jezikih Zapada, tuda v hr-vakčtoi, kolikor jaz vem; ni mi pa znano, če so bale kdaj tudi v našem j ezalku naštete. Eno nj egovih zgo db pa poznamo vsi še iz ljudskošolskih PO SVETU SVETOVNI PRIDELEK KROMPIRJA NARAŠČA Po podatkih, ki jih je zbralo ameriško kmetijsko ministrstvo, bo svetovni pridelek krompirja v letu 1953-54 dosegel 8 milijard to 300 milijonov bušljev (292 milijard in 578 milijonov litrov), to je za 3 odstotke več kot v letu 1952-53 in približno enako, kot je bfil povprečni pridelek v predvojnih letih 1943-39. Severnoameriški pridelek krompirja, od katerega odpade na Združene države in Kanado 98%, je za 7% večji kot v lebu 1952-53. Zahorna Evsropa bo pridelala zaradi neugodnega vremena 6% manj kot lani. Pridelek Sovjetske zveze, ki znaša normalno eno tretjino svetovne produkcije, bo letos padel za 5 od-crotkov. ★ »JULIJ CEZAiR« — NAJBOLJŠI FILM PRETEKLEGA LETA Splošna zveza ženskih klubov v Združenih državah, ki ima 11 milijonov članic, jc pred nedavnim objavila svoj izbor desetih najboljših filmov preteklega leta, najboljših tilgraileev, ravnateljev in podobno. Kot najholljši: 'film na prvem mestu bi o,graJskii fiiibn v Juliju Cezarju. Za najboljšega) igralca jo bil izbran naslovni junak v tistem liihnu — James Mason. Ivot 'najboljši film izdelan v tujimi .pa jc ista organizacija izlivala italijanski film »Milili svel Don C a milile«. -jif NOVI ROMAN JOHNA STE IN-BEC.ICA »Palače Flophoiuae« — .»Palača FlophousrC« je naslov najnovejšega romana Johna Ste.inliecska', ki ga bo newyoirška založba »Viking Press« izdala sredi pomladi. ZDRAVLJENJE RAKA Z ROENTGENOVIM1 ŽARKI — Slika kaže, kako zdravijo na londonski kliniki globoke podkožne tvore z najnovejšo napravo, ki pospešuje skozi tri metre dolgo ravno bakreno cev elektrone roentgenovih žarkov z visoko napetostjo 8 milijonov voltov in jili usmerja naravnost na rakasto tvorbo, tako da zmanjšuje nevarnost poškodbe na koži in vmesnem tkivu. g« let — tis to o očetu to stanu, ki sta ga gnala osla na semenj, pa nista mogla vsem ljudem ugoditi. Ko je hodil osel prazen, so godrnjali, češ da sta neumna, ker ga ne zajezdita; ko sta ga zajezdila, se je ži-vtoče vsem smililo; ko je jahal oče sam, so se zgražali nad njim, ket sam široko sedi, sto pa mora capljati peš; ko je sin zajahal, so g3 obsojali, ker mira ubogi sbari oče pešačiti — to tako dalje. Zaključek pravljice je bil, da je nemogoče vse ljudi zadovoljiti. Ime »Nas<]>ed-Din« izgovarjamo navadno »Nasredin«. Naj bo velja tudi v naslednjih zgodbicah. * Ko je bil Nasredin še deček, jg nekega dne spremljal očeta nekam, Med potjo sta srečala pogrebni sprevod. V rjuhi zavitega mrtveca so pesli nosači proti pokopališču in za njimi so korakali »žalujoči osbáli«. Spoštljivo sba se umaknila h kraju ceste to počakala, da je šel sprevod mimo. '»Ata,« je zasepebal fanbek, »kaj pa imajo zavito v tisti rjuhi?« »človeka, teb je umrl.« »Pa kam ga zdaj nesejo?« »Sinek moj, nesejo ga v bak kraj, kjer ni mrvice kruha, kjer ni popolnoma nobene hrane to sploh ni-česar«. »Pobem ga pa najbrž nesejo v našo hišo,« je rekel sinek zamišljeno. Nasredtaov dom je bil namreč skrajno siromašen. • Ko je Nasredin odrasel, se je napotil na dolgo romanje v svebo me-sbo Meko. Zavoljo tega se je smel po povratku nazivabi »hadži« in je postal ugledna osebnost. Pravijo, da islamska (mohame-dartska) cerkev nima poklicne duhovščine to da sme verske obrede opravljati vsak, ki je hadži, ki je torej že bil na Mohamedovem grobu. V Nasrediinovem kraju je opravljal to nalogo sbar in bolehen hadži to ita je neki petek (islamska nedelja) tako zbolel, da ni mogel v džamijo (cerkev). Vznemirjeni verniki so se zbrali, da izvolijo namestnika, drugega hadžija, Največ glasov je bilo za Nasredina. Slo je odposlanstvo 'k njemu na dom. »Hadži N»sred,ta,« je rekel vodja odposlanstva, »tebe smo izbrali, da opraviš v džamiji verski govor!« »Ne morem, bratje; nisem za to. ■Ne znam govoriti«. »Tvoja sveta dolžnost je, da znaš. Nt potreba dolgega govora. Na kratko naredi, pa bo za enkrat«. Nasredin se je vdal in Odšel v mošejo. Postavil se je na vzvišeno mesbo in začel: »Predragi v Allahu! Ali vesbe, o čem bom zdaj govoril?« »N:č ne vemo,« so glasno odgovorili zbrani verniki. »če nič ne veste, potem je pa škoda izgubljati besed«, je rekel Na-Naslednji petek je bril sbari hadži sredin in odšel s »prižnice«. ali hodža še zmeraj bolan to ga je moral Nasredin nadomestita. Začel je svoj govor kakor prvič: »Predragi v Allahu! Ali veste, o čem bom zdaj govjaril?« Verniki, ki so se spomnili, zakaj jim je prejšnji teden tako naglo pobegnil, so iz previdnosti rekli: »Vemo, vemo; prav dobro vemo«, »No, če veste, potem pa res ni pobrebno, da vam še enkrat tisto pripovedujem!« In izgini je s prež-nice. Tretji petek se je zgodba spet ponovila. »Predragi v Allahu 1 Ali veste, o čem vam bom govoril?« Vznemirjeni verniki niso vedeli, kaj bi, ta so molčali. Pa se končno le eden ojunači ta pravi : »Nekateri vemo, nekateri pa ne«. »No, bo je pa zares ikrasno,« je rekel Nasredilln zadovoljno. »Vsi bisbi ki veste, povejte onim, ki ne vedo| pa ne bo treba meni govoriti!« Verniki so biHi prisiljeni izvoliti novega hodžo. * V poznih nočnih urah so se štirje ponočnjaki začeli prav pred Nasredtaovo hišo pretepati in so povzročili velikanski hrup, Nasredi-neva žena je dregnila moža v rebra in je rekla: »Vstani ta pojdi pogledat, kaj imajo«. Tudi Nasredin je bil radoveden. Vsbal je se ogrnil v odejo in šel gledat. Komaj je pa prestopil hišni prag, se eden od razgrajačev za ieti proti njemu, mu iztrga odeja in zbeži po ulici, ostali trije seveda za njam, Nasredin se žalostno vrne v sobo. »Zaradi česa so se tepli?« je vprašala žena. »Mislim, da earatfi moje odeje,« je rekel turobno Nasredin in se zlek- nil nepovrnjen na ležišče. * Hitler je nekoč obiskal umobolnico. Ker je vodstvo zavoda v naprej izvedelo za obisk, je vsem bolnikom naročilo, naj ob vstopu firerja vsi dvignejo roke in zakri.čijo »Hei.l Hitler!«. Ko je pričakovani fltrer res prišel, so vsi storili tako, razen enega, »Zakaj pa vi ne dvignete roke?«, je vprašal Hitler. »Saj jaz nisem neumen; jaz sem tukaj bolničar.« Na predpustni ponedeljek se širi po vasi duh po cvrtju, ki ga pri nas imenujemo »fancli«. Vsi se pripravljajo kot za ženitev. Na pusbni torek se sbaro ta mlado našemi, nabo pa gredo pobirat po vasi jajca in klobase. Hannonikai mora na vse prebege nategovat; meh, drugi pa pojejo: Dejte jajca, dejte jajca, dejte pa ltlubase, dejte jajca, dejte jajca, dejte na klubase. Marsikatera gospodinja je skopa to da samo eno jajce. Toda pusti ne jenjajo, dokler ne dobijo še kaj. Ko obhodijo vse hiše, odnesejo polne košare jajc to na palicah nataknje-ne klobase v gostilno ter si jih med seboj irazdele. Ta dan se marsikateri par poroči oin fantje zapojo dekletu podoknico. Ta večer je gostilna nabito polna našemljenih ljudi. Lahko si ogledaš ciganke, muslimahke, mornarje, črnce ta še polno drugih, k! jim ne veš imena. Med plesom kroži šaljiva ipošta to risbo dekle, ki dobi največ pisem, prejme za darilo torbo. Ples traja do ranega jubra. V starih časih so metali »fancle« v ogenj in dejali: »Tudi ogenj mora biti za pust vesel in se mora najesti.« Mlajši pa so jim odvrnili: »že tako nam dosti drv poje, pa mu še »fanole« dajete.« - Pozno popoldne se razvije po vasi procesija s krsto na čelu. Včasih pride tudi okrajni zdravnik poglev dat bolnika, če ni morda bolezen o-zdravljlva. Poskusi tudi z injekcijo, vendar za pusta ni več pomoči. Med velikim žalovanjem pogrebcev, k) jim teko debele solze, ga zažgo. Po končanem slavju gredo »potrti« po-grebci v gosbilno, kjer si kaj kmalu pozdravijo žalostno srce. K. M. Letn«««»1 Letos se ljudje po vsej Evropi upravičeno pritožujejo nad hudo in ostro zimo. Tako pritiska s snegom, burjo in mrazom, da smo res že vsega siti in komaj čakamo mirnih to sončnih dni. Vse od 21. decembra lani se zima zvesto drži pravila, da je od takrat pa vse do 21. marca njen čas. če pogledamo nazaj v zgodovino, srečamo več takih letnic s hudimi, pa budi izredno lepimi zimami. Tako piše Valvasor v »Slavi vojvodtae kranjske«, da je leta 1627 bila ajda zaradi stalnega deževja še okoli sv. Elizabete (12. novembra) na polju nepožeba. Leta 1609 je v Ljubljani zapadlo toliko snega, da so ljudje morali hoditi iz hiše skozi okna. Izredno mila pa je bila zima leta 1628 ali točno pred 326 leti. Valvasor piše o tiisti zimi dobesedno takole: »Nasprobno pa je zima v naslednjem 1628. letu tako milo vladala, da se je Icair v pomlad spremenila, saj je bila lepa, prijetna to rasti prav nič nenaklonjena, tako da je našel neki vaščan Kočevec z imenom Mauser na dan pred sv. Tremi kralji triindvajset svežih mavrohov (ta vrsta gob raste sa.mo na pomlad in jih zima ne trpi)...« ■Ko beremo take zgodovinske potrjene dogodke, se skoro ne moremo otresti majhnega dvoma, ali je bilo res. Prav bi bilo, če bi bil Valvasor napisal, kakšno je bilo potem vreme čez leto. Zadnji sneg ja pobelil palme v —- Afriki? Ne, v Kopru ERNEST HEMINGWAY: Pozno je bilo in vsi so odšli 'iz kavarne, razen nekega starca, sedečega v senoi, ki so jo metali listi drevesa v električno luč. Podnevi je bila cesta prašna, toda ponoči je umila rosa prah to sbari mož je rad posedel pozno v noč, kajti bil je gluh to ponoči je bil mir to je čutil razliko. Natakarja v kavarni sba vedela, da je sbarec okajen, a ker je bil dober gost, sta vedela, da bi odšel, ne da bi plačal, iko bi se ga preveč napil. Zato sta pazila nanj. »Prejšnji beden je poizkusil storiti samomor,« je rekel natakar. »Zaikiaj?« »Obupal je.« »Zaradi česa?« »Ničesatr.« »Kako veš, da ni bilo nič?« »Mnogo denarja ima.« Sedela sta skupaj pri mizi, ld je bila tesno ob sbenl pri vratih kavarne to je gledala na teraso, kjer so bile vse mize, razen one, pri kateri je sedel sbarec v senci drevesnih listov, ki so se lahno .pregib ali v vetru. Neko ' dekle in vojak sba prišla mimo po cesti. Svebloba cestne svetilke se je odbila od medeninaste šbevilke na njegovem ovratniku. Dekle ni imelo pokrivala ta je hibelo ob njem. »Sbraža ga bo dobila,« je rekel natakar. »Prava reč, da bo le dobil, .kar hoče.« »Bolje bi bilo, če bi se zdajle umaknil s ceste. Straža ga bo dobila; pred petimi minutami so šli mimo.« - Sbarec, ikt je sedel v senci, je potrkal s kozarcem ob podstavek. Mlajši natakar je stopil k njemu. »Kaj želite?« Starec ga je pogledal, »še eno žganje,« je rekel. »Opili se boste,« je rekel natakar. Starec ga je pogledal. Natakar je šel. »Vso noč bo ostal tu,« je rekel svojemu tovarišu, »Zdajle sem zaspan. Nikoli ne pridem v posbeljo pred tretjo uro. Da bi se bil ubil prejšnji teden«. Natakar je vzel s pulba v kavami sbeklenico žganja' to nov kozarček to odšel k sbarčevi mizi. Položil je pod-sbavek in do vrha napolnil kozarec z žganjem. »Ubiti bi se morali prejšnji teden«, je rekel gluhemu možu. Starec je zganil is prstom. »Malo več,« je rekel. Natakar je dolil žganje, da se je razlilo in steklo po cevki v vrhnji podsbavek na kupu. »Hvala,<( je rekel sbarec. Natakar je odnesel" sbeklenico v kavarno. Spet je sedel k mizi k svojemu tovarišu. »Zdaj je pijan,« je rekel. »Vsak večer je pijan«. »Le. zakaj se je hotel ubiti?« »Kako naj vem«. »Kako je to storil?« ] »Z vrvjo se je obesil«. »Kdo je preveza! vrv?« »Njegova nečakinja.« »Zakaj je to storila?« »Bala se je za njegovo dušo«. »Koliko denarja ima?« »Mnogo«. »Osemdeseb let mora imeti«. »Vsekakor bi rekel, da jih ima osemdeset«. »želim si, da bi šel ciomov. Nikoli ne pridem pred trebjo uro v posteljo. Ali je to ura za posteljo?« »Ostaja, ker mu je všeč.« »Osamljen je, jaz nisem osamljen. Ženo imam, Id me počaka v posbelji«. »Nekoč je imel budi on ženo«. »Sedaj mu žena ne bi koristila«. »Ne moreš trdibi. Morda bi bil z ženo na boljšem«. »Njegova nečakinja Skrbi zanj«. »Vem. Rekel si, da je prerezala vrv«. »Ne bi hotel biti tako star. Star človek je gnusna stvar«. »Ne zmirom. Ta starec je čiist. Pije, ne da bi polival. Celo sedaj pijan. Poglej ga«. »Nočem ga videti, želim si, da bi šel domov. Njemu ■niso mair tisti, ki morajo delati«. Starec je pogledal od kozarca čez .trg in nato oba natakarja._____ »Se eno žganje,« je rekel in pokazal na kozarec. Natakar, ki se mu je mudilo, je stopil k njemu. »Končano,« je rekel neskladno kot neumni ljudje, ka^-dar igovere s p:janci ali s tujci. »Nič več, nocoj. Zaprto, zdaj«. »še eno,« je rekel starec. »Ne. Končano«. Natakar je obrisal rob mize s prt-ičem ih zmajal, z glavo. Starec je vsbal, počasi preštel podstavke, izvlekel Iz žepa usnjeno denarnico to plačal pitje ter pustil pol pezeta ea napitnino. Natakar ga je opazoval, kako je šel po cesti, zelo star mož, ki hodi majavo, a vendar dostojanstveno. »Zakaj mu ni'si dovolil, da bi ostal in pil?« je vprašal natakar, ki se mu ni mudilo. Zapirala sta oknice. »Ni še pol treh«. »Domov hočem, ispat«. »Koliko je ura?« »Več zame kot zani«. »Ura je ista«. »Sam govoriš 'kot starec. Lahko bi si kupil steklenico in pil doma«. »To ni isto«. »Ne, ni,« je soglašal poročeni natakar. Ni notel biti krivičen. Samo mudilo se mu je. »In bi? Se ne bojiš domov pred običajno uro?« (Nadaljevanje na 8. strani) PARTIZANSKI PESNIK Tragična je smrt mladega človeka, ko še res poln sanj in načrtov za. življenje namerja prve korake v svet. Še Ivo-lj tragična je smrt, če je ta človek umetnik in čuti v sebi stvari-teljski ogenj, ki še ne more prav vzplamteli. Naša literarna zgodovina nam priča, koliko mladih .ljudi je bilo, ki so komaj vzcveteli in že so morali podilteči smrti. Marsikdaj so bile tega krive socialne razmere. O Ketteju, Murnu in Kosovelu moremo reči', da so prav zaradi težkega življenja omahnili, nc da bi se nam do kraja .izpovedali ¡in razvili svoj umetniški dar. Prav le dni je poteklo 10 let, odkar je padel, zadet od okupatorske krogle tudi pesnik Karel Destovnik-Kajuh, ki je izpolnili šele 22 let iti je že od mladih nog čutil z zatiranim ljudstvom in Tazumcl njegovo borbo za svoje pravice. Karel Destovn.ik-Kajuh se je rodil Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi. Kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove, v krilo nalomiva češnjevih vej, da jih poneseš na talcev grobove. 1922. leta v Šoštanju. Gimnazijo je do šestega razreda obiskoval v Celju. Že tedaj sc je začel družiti z naprednimi delavci ¡in se je željno potapljal v Cankarjeva dela. Cankar mn je tudi pozneje ostal najbližnji pisatelj. Oblast, ki je imela cilj zgraditi sebi ¡in bogu podložne hlapce, je njegovo vedenje kmalu opazila. Napravili so pri njem hišno preiskavo 'in. ga osumili komunizma. Zato je bi Itudi ¡izključen s celjskc gimnazije. 'študij je nadaljeval v Mariboru, toda zmeraj mu je bila. za hrbtom policija, ki jo prežala na vsak njegov korak. Ob izbrihu vojne so je za nekaj časa zatekel 'domov. Cist razsvetli en prostor (Nadaljevanje s 7. strani) »Bi me rad žalil?« »Ne, človek, le šalim ¡se,« »Ne,« je rekel natakar, kise mu je mudilo, iin se je vzravnal, ko je zaprl kovinaste okniee. »Zaupam, popolnoma zaupam«. »Mladost imaš, zaupanje in službo,« je rekel starejši natakar, »vse imaš«. »Kaj pa manjka tebi?« »Vse razen dela«. »Vse imaš, kar Imam. jaz«. »Ne. Nikoli nisem 'imel zaupanja in nisem mlad«. »Beži no. Ne govori takih neumnosti ¡in zalkleni«. »Eden tilstih sem, ki so ra)di dolgo v kavarni,« je rekel starejši natakar, »eden tistih sem, ki nočejo v posteljo, eden ¡tistih sem, ki rabijo luč za noč«. »Domov hočem in v posteljo«. »Razrtičnia človeka sva«, je (rekel starejši natakar. Sedaj je bil oblečen za domov, »Ni le vprašanje mladosti in zaupanja, čeprav so te reči zelo lepe. Vsako noč nerad zapiram, ker je morda nekdo, ki še rabi kavarno«. »človek, saj so odprte 'krčme vso noč«. »Ne razumeš. To je čista in prijetna kavarnica. Lepo je razsvetljena. luč je zelo dobra in zdaj padajo tudi sence listov«. '»Lahko noč,« je rekel mlajši natakar. »Lahko noč.« je rekel mlajši. Obrnil se j s od električne luči in se dalje pogovarjal sam s sabo. Seveda je luč, toda tireba je, da je prostor čist ta prijazen. Tl ne ma-raš glasbe. Seveda ne maraš glasbe. Niti ne moreš stati destojan- Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. (Materi padlega partizana) Potem je šel v Ljubljano, kjer jo živc.l ilegalno. Toda kmalu so ga našli ,in ga internirali v Srbijo. Od tam se je vrnil in 1943. leta odšel v partizane. Med partizani je bil priljubljen. Postali je vodja kulturne skupine IV. divizije. 191-1 je šel z njo na Štajersko in 24. februarja zjutraj je padel1 zadet od krogilio okupatorja blizu rojstno vasi. Kajuh jc. začel ¡pisati že pred vojno. Svoje prve pesmi je objavil v naprednem srednješolskem listu »Slovenska mladina«, ki so bile jezikovno še okorno in oblikovno šibke. Med narodno osvobodilno borbo pa sc j« razvil ¡in ga smatramo danes ---poleg Mateja Bora — za njenega najmočnejšega glasnika. Njegovo pesmi hi lahko razdelili na 'tri dele; V prvih je pesnik glasnik borbe. Njegovo ¡osebno čustvo prekniči čas. Zaveda se, da ta čas nc .potrebuje subjektivne, od svela odmaknjene lirike. Zato nam zapoje pesem o novih ljudeh, o ljudeh, ki gredo z orožjem v rok! v borbo za novi čas :in ki niso trhle 'bilke, ampak so ljudje. Po-gostonia so v teli pesmih odraža liudi Rad bi v nečem dopolnil »Novoletna razmišljanja o vzgojnih vprašanjih«, predvsem iz lastnih izkušenj. Zadnja leta smo vse manj zado• voljni z učnimi uspehi na gimazi-j ah in srednjzih šolah tako na Primorskem kot v vsej Sloveniji. V nekaterih gimnazijah na Primorskem, ki so prva leta po osvoboditvi imele nad 90% učni uspeh in so bilo med prvimi v Sloveniji, je do polovice dijakov s slabimi, ocenami. Koliko jeze in godrnjanja, koliko konferenc in razgovorov, koliko nepotrebnih stroškov nam ti malopridneži povzroče. Iščemo vzroke — različni so naši zaključki; v omenjenem članku jb'i je bilo nanizanih pre cej, ki s6 zelo pravilni. Marsikdaj pa slišimo en sam zaključek: ne uči se, ki pa dobrega pedagoga ne smo zadovoljiti. Zakaj se dijaki ne uče, zakaj je njihov uspeh slab? Brez dvoma nosijo krivdo sami, vsaj pre-težni del, a vzroki so tudi drugi, ki stveno pred barom, čeprav je edini odprt ob teh urah. česa se je bal? Ni bil ¡niti straih niti groza. Bil je nek nič, ki ga je predobro poznal. Vse je bil nič in tudi človek je bil nič. Samo to je biio in luč je -bila vse. kar je rabil .ter neka gotova snaga in red. Nekateri so živeli v tem čn nikoli občutili, toda on je to vedel in vse je bil nič in ker ni. je rtič, torej nič. Naš nič, ki si v nič, nič bodi tvoje ime, nič tvoje kraljestvo, nič bodi tvoja volja v nič, kot je v nič. Daj nam nič, naš vsakdanji nič in nič nam naš nič kot' mi nič našega niča ta nič nas ne v nič. temveč reši nas niča; torej nič. živel nič poln niča, nič je s teboj. Smehljal se je on stal pred barom z bleščečim brzolruhalniikom za kavo. »Kaj želite?« je vprašal točaj v baru. »Nič«. »Spet norec več,« je ¡rekel točaj in 'se obrnil vstran. »Majhno slcodelo,« je rekel natakar. Točaj v foaru mu jo je nalil. »Luč je zelo svetla in prijetna, le batr ni počiščen,« je rekel natakajr. Točaj v bairu ga je pogledal, a mu ni odgovoril. Prepozno je bilo za pogovor. »Hočete še?« ga je vprašal. »Ne hvala,« je rekel natakar in je odšel. Sovražil je bare in krčme, čista razsvetljava kavamice je popolnoma nekaj drugega, No, ne da bi dalje premišljeval, bo odšel domov v svojo sobo. Legel bo v posteljo ta z dnem bo koino zaspal. Ve-rietrno je le nespečnost, si je rekel. Mnogo morajo zaradi nje trpeti. Prevedel D. K. bol naših ljudi po ječah za rešetkami, ki ne morejo v svobodno gozdove, da bi tudi, oni zgrabili za orožje. V drugo skupino pa sodijo njegove ljubezenske posnii. V teh pesmih izraža pesnik svojo vdano ljubezen do dekleta, vendar pa mora preko to ljubezni, ker čas tako zahteva. V najhepši izmed njiih vabi deklico, naj nalomi češnjevih vej, da jih z njim ponese na grobove italcev. Včasih sc mu v teb pesmih prebudi tudi miiscil na smrt. Poleg borbenih tin ljubezenskih pesmi pa nam je Knjiuli zapel tudi nekaj pesni; o materi. In te so gotovo najbolj doživljene in umetniško najbolj dovršene. Kdo ne pozna pesem »Materi ¡padlega partizana«, kjer pesnik na koncu vzklikne: Lepo je, veš, mama, lepo je živeli, toda za kar sem umrl. bi hotel še enkrat umreti. Zdi se, ko da jo pesnik, ko jc pisal te verzo slutiiil bližajočo sc smrt. Toda ni se jc zbail. Ko je ptiišel čas, je šel .pogumno v njeno naročje, saj je vedel, za kaj umira. Zato je njegovo limc častno zapiisano v zgodovini našo slavne borbe in med ¡imeni naših velikih mož. £ jih lahko vsaj deloma odstranimo. 1. Cesto pozabljamo, da so danes dijaki srednjih strokovnih šol in gimnazij zelo mladi (10—14 let, ki jim je potrebna intenzivna vzgoja. Z njimi ne moremo več ravnati tako, kot smo prva leta po vojni, ko so bili. na šolah že zreli ljudje, skojev-ci, komunisti.. Na to vzgojitelji pogosto pozabljajo, njihove vzgojne metodo so marsikje nepravilne, ša blonske. Vzgoja pa Z mladino moram njo ves dan, dijaka moramo povsem spoznati. 2. Program na šolah je vse obsežnejši, težji, zahteva dobre predavatelje; knjig pa še vedno primanjkuje. Od dobra razlage jez- v veliki meri odvisen uspeh. S slabimi predavanji, grožnjami in slabimi ocenami pa ne moremo pričakovati uspeha. Če dijak vidi, da profesor slabo razlaga, da ga ne razume, da pa zahteva nepotrebne podrobnosti, bo predmet zasovražil. 3. Mnogim dijakom otežuje uspeh tudi gmotno stanje. Išr.ajo si dela, da bi zaslužili za zvezke in druge potrebščine. V šoli pa zabredejo u krizo. Profesor M. H. nam je lepo prikazal primer dijaka s Primorsko v »Slov. poročevalcu« meseca julija 1953. Takih primerov je na žalost še več. 4. Vse manj se občuti na šolah tudi mladinska in pionirska organizacija. LMS je bila pred leti čvrsta vez med profesorji in dijaki, ki je vztrajno reševala probleme učnih uspehov. Tesna povezava med profesorji in dijaliii, njiho\vo ¿{¡krefno sodelovanje nujno vodi do uspeha. Profesorji in vzgojitelji morajo mladini vcepiti zavest, da se uči za sebe, da ji bo koristila vsaka trohica znanja. To je važen in težah problem, ki ga navadno vzgojitelji morajo mladini vcepiti, zavest, da se uči za sebe, da ji bo koristila vsaka trohica znanja. To je važen in težak problem, ki ga navadno vzgojitelji ne poskušajo reShi, ampak gredo mimo njega. Vzgojitelj se mora 2 mladino zbližati, z njo živeti, jo vzgajali z besedo in dejanjem. Zato mora biti dosleden in vztrajen. Prikazati mora dijaku stvarno prihodnost, povedati, kako so nekoč študirali naši veliki možje: skratka: Pr •osvetno društvo y>France Bevk¡ ce tievk« iz Sv. Petra - Nove vasi je z uspehom uprizorilo »Miki ovo Zalo«. PREMIERA KOPRSKEGA GLEDALIŠČA Real-Ferner-Cesar: 35 s n V nedeljo je ljudsko gledališče iz Kopra uprizorilo že peto premiero v letošnji sezoni. Za gledališče, ki ima le pat poklicnih igralcev, je to vsekakor zelo lep uspeh. V dvorani zadružnega doma pri Sv. Antonu je pred številnimi gledalci uprizorilo Real — Pernetrjevo komedijo v ljudem na vasi, pridobi si nijhov ugled in spoštovanje in nabere si t>saj del finančnih sredstev za izlet. Po prireditvi naj se sprosti s plesom. Tiuli glede plesa in bontona moramo mladini, marsikaj povedati, kar ne ve in zato prtm lahko zaide na stran pota. Važno je tudi vprašanje filmske plaže, kajenja, ki go moramo zatirati. Če bomo enostav- treh dejanjih »Trije vaški svetni-k'«. Vzrok, da je koprsko gledališče vneslo v svoj repertoar omenjeno klasično komedijo, ki so jo igrala v Sloveniji že domala vsa gledališča in odri, je predvsem ta, da je delo živahno, odrsko razgibano in lahko umlj.ivo najširšemu sloju našega podeželja. Predstava »Treh vaških svetnikov« v Sv. Antonu je prav lepo u-spela in je b!Io občinstvo z njo zelo zadovoljno. To vaško komedijo, ki ¡neizprosno biča vso hlinjeno moralo predvojnih »višjih« vaških krogov, je z uspehom postavil na oder Janez Klasinc. Sceno je po režiserjevi zamisli lepo izvedel mladi dn nadarjeni dijak učiteljišča v Kopru Zvest Apollonio. Za uspeh predstave pa imajo največ zaslug nosilci glavnih vlog: Zega Emest, Ivo Pušnar, Stana Mlakarjeva, Breda , ... , , Lirbičeva, Janez Klasinc in drugi. eno siroco prepovedali obisk slabih \ ,,r , . . „ , _ _ WH-on^ixpnn Oskar, Bvgen Frefh, •cje nepravilne, sa■ /no strogo prepoveaaii ouisk siaom \ (Ventutrn a ne pozna šablon, f filmov, prepovedali kaditi, dvomim ) _ ' rmo žiiieti, bili. z/ v uspeh. Naj si mladina ogleda film, / , H1 v j _ '7- \-rr:-i-i.:- iv— f /da. Dušic da bo znala razlikovati iimeihost od . m plaže. Čim bolj dijalčč" kaznujemo /-Klasinc Tugo). ___.. _ __ Zdravko, Skrbinšek Maj- /da. Dušica Urbič, Antonija Mori, zaradi kajenja, ijem raje se bodo skrivali in kadili. Mnogo je bilo že o vzgoji pisanega in čas je ,da pristopimo k intenzivnemu delu. Vzgoja je tako deli-kalen problem, da se ne da formulirali in je specifična za vsak kraj, za vsak posamezen primer. Vzgojitelj mora najprej spoznati, kakšne metode bo uporabljal, da bo v svojem delu uspel. Ne pozabimo, da lepa beseda lepo mesto najde. Dober vzgojitelj je listi, ki ga mladina ljubi in, če ga bo ljubila, gotovo ne bo slabih ocen. Tudi z di-kom ne kot predmetom, kakor se je kor ne kot predmetom, kakor se je To uspelo komedijo bomo v Koprskem gledališču gledali prihodnji teden. Ljudsko gledališče v Kopru bo v letošnji1 sezoni uprizorilo še naslednja dela: še ta mesec bo premiera Mol-erove komedije »šola za može«, ki jo bo režiiral Igor Pelan in bo hkrati prva izvedba tega dela v Jugoslaviji. Nato bomo gledali še Canninovo. moderno ameriško komedijo »čez noč rojena«, Jurčičevo ljudsko igro »Deseti brat« ter ano-moderno komedijo, ki jo bo kot gost režlral France Jamnik, stalni režiser ljubljanske Drame, Ob slovenski izdaji knjige »Izvor krščanstva« vzbuditi mora veselje do učenja. Zelo koristni so sa pokazali obiski bivših, najboljših dijakov šole, ki so sedaj že v službi. Oni. lahko s toplo besedo napravijo več, kot vzgojitelj v nekaj mesecih. Dejstvo pa je, da mn^i-io hiti pre.vidni do nepo-boljši dijakov, ki nam lahko oki.~'.jO veliko okolico; bili moramo včasih neusmiljeni. Mladina danes išče zabavo pretežno v plesu, kar je zelo negativen pojav, ki ga moramo odpraviti. Pravilno je, da šolska mladina naštudira kulturni program in ga predvaja podeželskim vasem. Koristi so velike: širi si splošni) izobrazbo, nudi kulturno razvedrilo mladini in Nedavno je izšla pni Cankarjevi založbi v Ljubljani slovenska ¡izdaja knjige Karla Kautskega »Izvor krščanstva«. Pisatelj jo je napisni' leta 1908 glede na potrebe iin razmere socialističnega ¡gibanja tedanje dobe, predvsem v Nemčiji. Kljub vsemu je v njej ohranjenih toliko vrednot, da bo še vedno dobro služila slovenskim bralcem, ki jih zanima to področje. Kautsky jo dolgo proučeval zgodovino krščanstva, vendar je sam prizna?, d'a ni mogel snovi izčrpno obdelati, ker je preogromna. S svojim delom je lnotcil predvsem prispevati k razumevanju tistih strani krščanstva, ki so odločilne s stališča zgodovinskega materiailizma. Vsi njegovi izsledki ¡in zaključki seveda najbrž niso pravilni, kajti pisec knjige »Izvor religije« lloindbelin (¡tudi ta knjiga jc izšla liani y slovenskem prevodu pri Cankarjevi založili) mu na nekaterih mestih ugovarja. Vsekakor pa je knjiga »Izvor krščanstva« pomembna že zato, ker obravnava mnogo snovi, ki jih v Ilainohe-linovi knjigi ni, 'in ker -je pisana poljudno. Kautsky začenja svoje delo z navajanjem virov, ki govore o Jezusovi osebnosti. Njegova glavna ugotovitev je, da so viri za Jezusovo osebnost minimalni ¡in vseskozi nezanesljivi. Tako pri poganskih kakor pni krščanskih virih je našel precej potvorb, kii so zgodovinsko dokazane. Ogromna večina prakr-ščanskib spisov jc nastala pozneje, kakor so datirani, in s poznejšimi predelavami in dodatki so jiiii veli- kokrat grobo piotvoidli. Nobenega izmed evangelijev ali drugih krščanskih spisov ni napisal kateri od Jezusovih sodobnikov. Iz vseh virov lahko sklepamo kvečjemu to, da je' Jezus dejanska historična oseba. V nadaljevanju opisuje Kautskjr družbo v dobi rimskih cesarjev. Obširno obravnava gospodarstvo bi družbeni (ustroj rimsko države ter ob opisovanju miselnih in čustvenih pojavov rimsko kulture odkrije dobre pogoje za širjenje krščanstva.. Nedvomno je, da je bilo krščanstvo v svoji prvotni, predkonstatii-noviikiii obliki' ena ¡izmed kompo^ nent razkroja antične suženjske družbe. V drugem delu opisuje pisatelj judovsko državo, njeno civilizacijo in miselnost tamkajšnjega prebivalstva. Zlasti dobro je prikazan razvoj raznih sekt ¡in idejnih tokov y Judeji po vključitvi Palestino v sistem hcilemistiičnih držav oziroma v dobi prehajanja v odvisnost od lii-ma. Brez poznavanja tega procesa je namreč popolnoma nemogoče razumeti nastanek krščanstva kot notranjega judovskega pojava, kar je namreč v začetku bilo. V zadnjem delu opisuje avtor prve začetke krščanstva in ugotavlja, da jc bil komunizem prakrščanstva uto-pistiičen, kcir jo bil to lo komunizem razdeljevanja iin skupne potrošnje sredstev za uživanje, nc pa komunizem produkcije. Nedvomno je, da moremo danes komiuiistično-ulo-piistično tedence krščanstva smatrati za dokazane. Kot znano, je Primorska založba v Kopru izdala pesniško zbirko^, »človek in zemlja«, delo Maričkc. Žnidaršič, ki živi v Starem trgu sredi Loške doline, ki jo srčno ljubi in opeva. O njeni knjigi so že .precej pisali, bralce bo pa gotovo zanimalo kaj več o njenem življenju, dolu in načrtih. Zato sem jo .obiskal in pobaral o tem in onem. 'Radevolje mi jo ustregla in odgovarjala na številna vprašanja. Sprva jc bolela postati učiteljica, njen dalnjii sen pa je bil študij umetnostne zgodovine. Nič čudnega, saj jc bil njen oče izredno nadarjen slikar, ki j.o je navdušil za harmonije barv, kar izraža danes pesnica z ubranimi besedami. Ker oče ni imel smisla za študij, jc bila prisiljena ostati doma. Na gmajni so ' ji bile zveste prijateljice knjige, iz katerih jo črpala znanje 'in modrost. Prvi ji jo dal zagon padli pesnik Ivan Campa iz Blok. Ta jo jc seznanil tudi 7. Magajno, ki ji je dal prve izdatne napotke zia nadaljnje dalo. Potegnil me je "iz samote in zagre-njenosti, jo dejala Marička. Prve pesmi je objavila lela 1939 v Vigre-di, ženskem listu. Med okupacijo jc ostala na osvobojenem .ozemlju in bila posebno z Magajno v tesnejših stikih, mu oddajala prispevke za partizanski tisk in sodelovala z Agit-propom. S pisateljem 'Bevkom se jo seznanila med vojno v Starem trgu, s Kajukom pa 1943. lota. Ta ji je osta.l šc posebno v neizbrisnem spominu. Sodelovala je V ciklostilskem listu .»Med Rogom in Dolomiti«, pošiljala dopise v Ljudsko Pravico. Veliko njenih priložnostnih pesmi so recitirali na mitingih, žal pa se je vse porazgubilo. Postojnski muzej še hrani periodični list »Notranjski iglas«, v katerem jc izšlo itud.i nekaj njenih del. Tudi »Primorska Slovenka« je objavila njene pesmi in dopise. Kot je razvidno, je Marička občutila globoko povezanost s 'Primorci v njihovi težki borbi za obstoj in svobodo. Njeni vzorniki so bili Kosovel, "Gradnik, še posebej pa Božo Vodu-šek, katerega Odčairani svet ji je pomenil pravo (razodetje. Oh izdaji prve pesniške zbirke »Pesmi .izpod Snežnika« jo bila izredno vesela, imela jo jo kot priznanje za njeno delo. 'Prav tako jc bilo z drugo zbirko, ki jo je pripravljala v bolnici; izbirala je le preproste, lahko umi j ive pesmi, ker je bila knjiga namenjena .preprostemu primorskemu ljudstvu. Zaupala mi je, da pripravlja ljubezensko Iiriko pod naslovom »Uro ljubezni«. Z ilustracijami za zbirko »človek in zemlja«, ki jih je oskrbel abad, slikar Pcrko Lojze, ilak.orekoč njen sosed, jo povsem zadovoljna, kcT se skladno prilegajo obliki in vsebini pesmi, še posebno pa vzdušju Loške doline. »L amsiVG« ? žensko izobraževalno Post Že več časa so živahno diskutiirali o tem, kakšno ime naj hi imelo novoustanovljeno društvo žena v Postojni. Mnenja so bila deljena prav glede na to, da imamo v Postojni ve3 vej ženske dejavnosti. Tako n. pr. so dlani vsi pogoji, d.a sc 'ustanovi' ženski pevski zbor, pa tudi dramska skupina žena, ki je nekdaj že obstajala, naj bi začela z delom. Tudi socialna, zdravstvena in vzgojna vprašanja zanimajo žene in žele pri reševanju teli aktivno sodelovati. Na množičnem sestanku, ki je bil 25. II. in ki se ga je udeležilo nad 200 žena, so se zedinili za »Žensko izobraževalno društvo«, .ki bo s svojim širokim pojmom, lahko zajemalo vse dejavnosti žena. Izvolile so tudi desetčlanski iniciativni odiboi tega društva, ki ho imel zlasti v začetku polne (roke dela. Na sestanku so se tudi. pogovorili o gospodinjskem tečaju, ki ho začel delali v okviru tega društva predvidoma 29. marca. Na tečaju se bodo žene učile kuhanja, krojenja, ročnih del in predmetov iz splošne izobrazbe. Tečaj ho prvi te vrsto v Po-slojnii. Zelo živahna diskusija so je razi vila tudi v zvezi a pripravami za 8. ma.rec. Žene so sb zavzemale, da bi bila ta proslava v nedeljo 7. marca popoldne. Dogovorile so se tudi, da bodo po .proslavi priredile zabavni večer. V okviru možnosti bi želele obiskati in pogostiti tudi žen« padllik Ihoreer, njihove matere in ■otroke. Borit. Na vprašanje, kdaj piše, mi je odgovorila: «Kadarkoli! Ko se misel porodi, dozori in dokončno izoblikuje, jo v.ržem na papir, mnogokrat sredi noči. Skoraj vso svoje pesmi znatn na .pamet«. Po vojni je sprva sodelovala pri »Tržaških razgledih« in »Naši ženi«, pri kateri sodeluje že od leta 1915. Nadalje v Mladinski reviji, ki se je preoblikovala v »Besedo«. Svoje prispevke pošilja še v Novi svet. Nova obzorja, pa tudi v mladinske liste, .predvsem v Pionirja. Ukvarja se tudi s prozo in misli, izdati izbor mladinsko proze. Naša Marička je .preprosto in prijazno dekle, prav rada gre v veselo •družbo, kjer številne prijatelje navdušuje z duhovitimi domislicami, pa tudi s svojim srebmočistim mez-zosopranom. J, mmmwrn^WM^ im^mrnK: f¥'l siSJ &a m »IMELI SMO LJUDI — VRHU GORE HRAST IMELI SMO JIH — DALI SMO JIH«. Marička Žnidaršič — pesnica naše Notranjske se slasti zanimajo za izobraževanje Sežansko ženo so v zadnjem času postavilo 12 materinskih posvetovalnic, v katerih je bilo pregledanih 1650 otrok, meditem ko je bilo na domu izvršenih 1500 pregledov. Poleg tega so so žene posluževale posvetovalnic,' kaT je zelo koristilo in radi česar so je umrljivost dojenčkov, Ici jo bila v našem okraju še razmeroma zelo visoka, znatno zmanjšala. Prav tako sc je naša žena udeleževala raznih političnih akcij, zlasti so žene globoko občutil« krivico anglo-predanost socalizmu so naše žede iz-vilnimi protesti. Svoj patriotizem ,in •razile tudi s polno udeležbo na zadnjih volitvah. Premalo pa se je polagalo pažnje za vključevanje naše žene v kulturno-prosvetno delo, za pro s v e 1.1 je vanje kmečke žene, ki ima posledico, da naša žena vse premalo sodeluje V organih našega gospodarstva .in uprave, sploh. Nove organizacijske .oblike ženske organizacije so ustvarile na našem terenu precejšnjo dczorientacijo in zmedo in bo naloga organizacije SZDL, da nudijo komisije za delo z ženami pr.j SZDL čim večjo politično pomoč, da bo naša žena našla v sklopu SZDL svoje mesto za politični dvig, v sklopu društev pa ko posvetila vse svoje sile za vprašanja, ki nadevajo posebej žene. Le na ta način se ho lahko žena dvigala iz .aostalosli in so vključevala kot enakopraven čin.itelj v splošnem družbenem življenju. V nekaterih predelih našega okraja se naše žene žc izobražujejo lil so se vključile v gospodinjske, šivalne, zdravstvene in kmetijske izobraževalne tečaje, katerih se polnoštevilno. udeležujejo. Pohvaliti je treba žene iiz Dutovc.lj, Tontaja, Komna, Črnega kala, Lokev, Štanjela, Ilrastovelj in Gabrovice v Istri. V Kovačioah so se žene zelo zanimale za predavanja o prašičereji, kokoše-reji in drugih gospodarskih problemih. Sežanske žene so pokazale ve- liko razumevanje in skrb za mladino in jim gre vse priznanje za ustanovitev prvega društva prijateljev mladino v okraju. To so sicer prvi ziačotki delovanja žena v novih oblikah dela in kažejo' že pozitivne sadove. Zato ho potrebno v item pravcu delo samo razširili in proučiti še druge probleme kot n. pr. ustanavljanje otroških vrtcev, šolskih kuhinj (v centrih, kjer so gimnazije in se otroci vozijo) litd. Se vedno je pačeče vpra-štnje politične vzgoje naših žena in njihovo vključevanje v upravljanje v podjetjih .in 'ljudskih odborih. Temu vprašanju kodo moralo 'organizacije SZDL kot celota posvetiti vso paižnjo. Naloga žena pa je, da sc pološtevi.lno kot enakopravne vključujejo v delo in življenje organizacij SZDL in .ostalih množičnih 'Organizacij ¡in društev. Brez dvoma, da s tem še niso nakazani vsi problemi v sklopu organizacij, kjer dela in ki ji kodo brez dvoma nudile vso potrebno oporo. V takem razpoloženju pričakujejo naše žene 8. marec, praznik žena, ko bodo pokazale svojo življenjsko in ustvarjalno moč pni gradnji naše socialistične domovine. G. II. Ce komu, veljajo .te pesnikove besede prav padli tovarišici Rastji, rojeni in živeči v Braniku na Vipavskem. Dala jo je sončna Vipavska dolina — vzeli so je četaiki le nekaj dni pred doseženo svobodo m jo zverinsko ubili pri Ločniku pri Gorici. Ce sem v uvodnih besedah zapisali hrast, je bila tovarišica Pavla, odkar se je zavedla življenja tak hraso — steber napredne delavske misli'. Rojena in zrasla v družini delavca z več otroci pač ni mogla biiti drugačna. Vemo to, da se je mlada Pavla ko je odrasla ljudski šoli,,odločila za poklic šivilje. Nato je sama vzgojila vrsto mlajših va-'jenk. Prvo delo mlade Pavle je dobilo izraza takrat, ko je fašizem poizkušal, da bi tudi v oddaljenih kmečkih hišah zatrl slovensko besedo. Nastopila je odločno, čeprav še neorganizirana. Čutila je, da je ogrožena najosnovnejša cLružraska celica — izvor jezika in narodne zavesti. Leta 1937 je prišla v stik s takratnimi mladimi revolucionarji 'Piinkom Tomažifiem, Alojzom Budi-nom in drugimi. Kmalu je postala •članica komunistične partije in tako našla za svoje delo in stremljenje plodna tla. Ni se ustrašila gosto zaraščene ledine in je zaorala v globino. Tisbi, ki so delali z njo so spoznali, da je Pavla zmožna organizatorka. Sprejemala je vedno odgovornejše naloge in je postala članica komiteja KPS za Goriško. Čeprav so fašistične oblasti tako strogo nadzorovale vsako gibanje, so bile v vseh večjih vaseh Primorske partijske'organizacije, ki so de-delovaie v najstrožji ilegali. Za obstoj in izpopolnjevanje teh je veliko prispevala pokojna Pavla-Rastja. 2e ob prvih glasovih, da ponujajo focKrci iz Jugoslavije svojo roko v pomoč tudi borcem na Primorskem, je Možina Pavla-Rastja zavzela svoje mesto. Z osebnim pogumom, hrabrostjo in trdno vero v zmago je dajala vzgled začetkoma ožji, ka- .- —ajen .Linija ne ko trpela-, čc imaš toliko volje, da se lahko odpoveš pre-komc.ruemu uživanju močmalih jedi, kruha iin testenin. • Ustnic© si šminkaj le • tako, da so v naravpi obliki. Poprav,lj.aitl narave v takem primeru uc kaže, Obraz bi postal v takem primeru nenaraven. Bliža se čas, ko bomo lahko odložili težka zimska oblačila. Preden spraviš zimske suknje, plašče in drugo, vse dobro stepi in skrlači. Odstrani vse madeže, očisti mastne ovratnike in sploh skrbno .preglej, ali ni kje kaj mastnih madežev. Saj veš, da kjer jo kak masten madež, ■tja se najprej naselijo molji. Ako je oblačilo raztrgano, ga zašij, žepe pa obrni in očisti. Oblačila zrači do dva dni v senci. Vsak komad zavij nato v svež časopisni papir ali čisto, staro rjuho, potresi z naftalinom ali kakim drugim uspešnim sredstvom ter shrani v dobro zaprti, omari, .kamor no morejo molji. Kožuihovinc nc stepaj prehudo, da ne potrgaš dlačic, temveč jo le bolj stresaj. Zavij jo -v svež časopisni papir in položi v vrečo, ki si jo zlepila ali se-šila .iz debelega ovojnega papirja. Ako .le mogoče, hrani vso zimske stvari na hladu iin prepihu. V (takem okolju sc molji namreč nc po- Delavke is tovarno pletenin v Sežani čutijo dobro. V zalepljeni papirnati vreči shrani tudi vse volnene jopicc, rokavice, nogavice in podobno. Razumljivo, da mora biti vse dobro oprano. Bolje jc, da napravimo več zavojev in ne hranimo preveč .oblek skupaj, kaj t,t čo bi 'bil le en sam molj v enem komadu, se lahko Taz-š'iir,i na vse ostale. Skrbna gospodinja opremi zavoje s številkami in si zapiše v svoj koledar natančen seznam spravljenih predmetov. Tudi zimsko obutev moramo pravilno shraniti. Skrbno jo očistimo, prezračimo, namažemo z dobro kremo, zavijemo v časopisni papir ter shranimo na suhem, zračnem prostoru. Ako hočeš imeti, obleke dolgo časa lepe, nepoškodovane, tedaj pazi predvsem, da jih ne zamažeš, ko jih imaš na sebi. Pazii tudi na to, da jo ob slačenju nepotrebno ne mečkaš ter jo obesi skrbno in natančno. Vsaka obleka naj ima svoj obešalnik, to ni nikaka potrata. Obešalniki morajo kiti primerno veliki, segati morajo namreč v rokave, da so ramena lepo naitegnjc.raa. Dokro jc, da vsak •obešalnik prevlečeni o s širšim trakom, s tem zakranimo namreč, da zlasti svilene obleke ne zdrsnejo z njega ali pa, da se trgajo. .Kakor hitro sleeeš obleko, jo takoj naravnaj na obešalnik, ter jo nekaj časa zrači, predno jo daš v omaro. Ce le zmo.rcš, si ne obleči vsak dan isto oklcke, ampak jik menjaj. S tem ai namreč oklcke ohranjaš dlje časa nepoškodovane. Nad vse kvarno jo pa spravljanje prepotenih oblačil v omare. Znoj vpliva na vse tkanino razkrojevalno. Lično in ustno rdečilo naj ko v soglasju z barvami okraza, ki .ti jih je dala narava. Islo velja tudi v primeru barvanja Jas, Temni ali pa rdečkasti politi no pristajajo plavi lasje, rdeči lasje se pa izvrstno prilegajo nežni, bdi polti. sneje pa vse širši okolici. Učila je delavca in kmeta, kako se je treba boriti, vstrajabi in žitvovati, če hoče zmagabi. V ognju revolucije — in to v prar vem pomenu besede, je Rastja prva v širši okolici izgubila svoj dom. že julija 1942 so fašisti požgali njen in njene matere dom. CutaM so, da 'je Pavla njihov močan, čeprav ne~ oborožen nasprotnik. Takrat so jo aretirali in pahnili v ječo, njena dva majhna otroka pa so vrgli na cesto.' Svoj neuklonljivi in borbeno revolucionarni značaj je Rastja pokazala tudii v 'tržaških zaporih. Lepo ije to njeno vedenje opisala tov. Milka Gregoirič, katero je tja pripeljala policijska komisija iz Zdrav-šoine. »Tovarišifea Pavla je s svojimi izkušnjami bodrila >in navduševala vse. pripornice. Od zaporniških o-blasti je zahtevala, da so se morali malo bolj pobrigati za zdravstveno stanje in za razkuževanje prostorov. Pri tem je sama največ pomagala. Pri zapornicah Je bila zelo priljubljena. Organizirala je vezo z moškim zaporom po tovarišu Breščanu iz VOlčjedrage. Po hčerki, Id je bila še otrok, pa je pošiljala pošto v Gorico in tako obveščala vodilne tovariše v zaporu. Da so zapornice manj občutile težo zapora, je skrbela za primemo razvedrilo — Organizirala je majhno igralsko skupino, v kateri so bile: Dora Pili iz Tolmina. Milka Gre-gorič iz Prvačine, Ljubica oz Vogr-skega, Krhne iz Vipaive in še druge, Ta skupin» je cd časa do časa uprizorila kako zabavno točko, ki je razvedrila zapornice. Ker je bila dobra dirigentka, je ustanovila ženski kvartet, kil ga je sama učila na njenem ležišču. Posebno je vsem o-stala v spominu pesem: »Naj čuje zemlja in nebo«, ki jo je zalo energično dirigirala. še danes nas vedno pretrese ob spominu nanjo in na tiste težke dni, ko slišimo melodijo liste pesmi. Takrat smo bile vsak dan izpostavljene mučenju in smrti, oa nam je lepo in tako toplo občuteno zapeta slovenska pesem za visokimi zidovi zaporov dvigala pogum in utrjevala našo borbenost. Tovarišica Pavla-Rastja je vse svoje življenje in delo posvetila za srečnejše življenje vseh nas. sama pa tega ni dočakala. Ubili so jo tik pred osvoboditvijo. Njeno delo živi in mi ga moramo nadaljevan ti . . .« Ko so pred dnevi v Braniku odkrili Pavli Možina — Rastja spominsko nloščo, je član občinskega odbora Zveze borcev v spominskem, govoru dejal med drugim: »Zvesto se je borila tovarišica Pavla, hrepenela je po lepših dneh po svobodi in pravici, po srečnejšem življenju. Sama teh dni in svobode nI dočakala, žrtvovala je s\roje mlado. poleta in ustvarjalnosti polno življenje«. Ce se je ljudje s takimi besedami spominjajo, tedaj si je Pavla-Rastja. v svojem in še drugih krajih postavila trajen spomenik. Skromen spomin na.nio naj bodo ob 8. marcu — prazniku žena tudi te vrstice. G. O. Koprske žene se pripravljajo na 8. marec Žene našega okraja se že nekaj časa vneto pripravljajo, dia bi na dostojen način praznovale svoj največji praznik v letu — 8. marec — dan žena. Da ki počastilo ta dan se pripravljajo ina ustanovitev raznih društev n.pr. Društvo gospodinj, Društvo za izobraževanje žen, Društvo akademsko izobraženih žen okraja lev razni tečaji kot n. pr. krojni tečaj. Oh zaključku vseh teh priprav ko te dni konferenca žena v prostorih kluba JLA. Slovesno praznovanje dneva bo zaključeno s slavnostno .akademijo, ki bo v Ljudskem gledališču v Kopru, ter zaknvuim večerom v hotelu »Triglav« dne 6. marca. Žene, udeležujte se aktivno pri vseh proslavah, bodite aktivne članice (tega ali onega društva t ar po-veselito so z nami pri zaključnih prireditvah! Materina ljubezen Milan jc bil sin revnih staršev. Prebiral jo v eni Izmed sivih in mračnih hišic tržaškega predmestja. Hodil je v gimnazijo. Tu v šoli se mladi funt ni prav niiic zabaval v družbi svojih sošolcev. Ti so bili sinovi premožnejših staršev in bilo jim je nerodno, če se je Milan, kdaj pa kdaj pomešal pred njihovo družbo. Tega se je zavedal 'tudi Milan sam in čeprav mu je bilo zelo hudo. vendar se jc izogibal njiho-v družbe. .Prihajal je sam v šolo in .prav teko tudi sam odhajal iz nie. Ko se je po šoli vračal domov, so mit večkrat poletele misli v taste lepe čaise, ko je živeti še njegov Óie. j ) i>t so mu ni V\i o t) a izogib'aiti pred sošolci. Ko je prihajal domov, jo vedno našel pripravljeno kosilo, ki ga je tako slastno pojedel. Tudi mati ga je opoldne vsak dan pričakovala, ga vprašala, kako je biio v šoli, in on ji je pričel z vcijefljtani niašftovajlfi, kaj vpej so delali v šoli. Večkrat se je smejala, ko ji je pripovedoval, kaj so počeli, včasih ga je tudi pokarala, ôe se je v čem pregrešil___A zdáj! Zdaj je vsega tega konec. Mati dela od' zore do mraka, da preskrbi sebi in otroku vsakdanji 'kruh. Večkrat prihaja domov itako utrujena, da se kar vLc-že na posteljo 'in zaspi. Njen obrni je popolnoma iizpA>jmenjen. Bolj bled je in izmučen. Njene roki so postale bolj traskave, a kljub temu so ostale nežne kot nekdaj. Gara.la je in težavno delala le zato, da bi njen otrok užival prav tako lepo življenje, kot so ga imeli njegovi sošolci. V tem primeru ji nobena žrtev ni bila prevelika. Bližal se je Milanov rojstni dsn. Uboga muti je zadnje čase še bolj delala, da bi lahko kupila .svojemu sinu majhno darilo. S krvavo za služenim denarjem je stopila v trgovino. kjer je s trepetajočim sr-icm izht: ia darilce za svojega sina Bila je zelo vesela, ko je pomislila kako bo Milan srečen, ko mu bo izročila darilce, in v hipu je pozabila na vse težave, ki jih je prestala, preden je prišla do potrebnega denarja. Prišel, jo Milanov rojstni dan. Sončni žarki so posijali skozi okno na njegovo posteljo in ga prebudili iz sladkega sna. Pomencal si je oči in, ko jih je odprl, je zagledal mater, sklonjeno nad njegovo posteljo. Še preden se je moral zavesti, zakaj je matii danes pri njem, mu je ita voščila vse najboljše v življenju, tet gda vroče poljubila. Šele itedaj se je 6ponmiil, da je njegov rojstni dan, Z radostnim srcem mu je mati potisnila v roke 'hal zavitek. Naglo ga je odprl .in v njegovih rokah je ležal Fiinžgairjev roman : »Pod svobodnim soncem«. Dobra mati je čakala, da bi se otrokov obraz razjasnil in da bi ji položil roko okrog vratu ter se ji zahvalil za darilo. S tem jo bil ves njen trud poplačan. Milanov obraz je dobil še bo.lj žalostne poteze. »Milan! Ali nisi zadovoljen s knjigo?« jc vprašala mati. .»Samo to ?« j« vprašal Milan in spačiiil obraz. »Drugi dobivajo veliko več za rojstni dan.« Ne, takega odgovora uboga mati ni pričakovala. Razočarana 'in obupana nad življenjem je tiho odšla iz sobe na vrt. Miiilan je stopil k oknu in pogled mu je naglo preletel sivo Jadransko morje in obvised n'a vrtu, kjer je na klopi zagledal svojo mater, ki si je z rokami zakrivala obraz. Jokala je ... Njena žalost je bila prevelika, da bi se mogla ubraniti solz. Z okna pa Milan ni mogel odvrniti oči od nje. Premišljeval je o dogodku, ki ga je pravkar povzročil, in spoznal jc, da se jc izkazal proti materi krut in nehvaležen. Sklenil je, da jo .pojde prosit odpuščanja. S počasnimi, ne odločnimi koraki se ji je približaj, ji objel kolena ter s tihim glasom zašepeta.1: »Odpusti mi, mamica!« Pri teh besedah se je mati ozrla na sina. Njejn pogled' ni bil več tako žalosten in očitajoč. Nasmehnila se je in ob tem nasmehu jc Milan spoznal, da mu je mati vse odpustila. Sedaj je spregledal, kako neizmerna je materina ljubezen, ki je pripravljena odpustiti še tako veliko krivico. Da, materina ljubezen je neskončna, ' ONDINA MAJCEN MAGIČNI LU-l r 2 3 4 ~5 2 3 4 5 Vodoravno in navpično: 1. velika poplava, 2. upadanje morske vode, 3. pevski glas, 4. zemeljske obrambne naprave,. 5. glavno mest» Francije. Pod nogo po glavi hodi, če ne veš, pa tiho bodi! Zobe ima — ni volk, zgrabi — ni pea, prenaša iz enega konca v drug, a ni osel. Kaj je to? Kokoška zlatonožka na zlatih jajčecih leži, nam črna piščeta vali. REŠITEV UGANK IZ ZADNJE ŠTEVILKE LEŠNIKI: šola, žilica, zarja. wild Veste, kaj je stric MIha storil, predno je to pot vzel pero in svinčnik v roke, da vam odgovori na vaša nešteta piisma? Zavihal je rokave in pošteno pljunil v roke! In sklenil je sam pri sebi prav zatrd-no, da bo danes odgovoril vsem tistim, ki1 že več kot teden dni čakar jo ina odgovor. Torej — na deflo! Oglejmo si danes za srvremenibo najprej ugankarje! Pionirji, katerih imena bcxste zdajle prebrali so ora-vi'Tno resiiti stoln: MRHAR DARINKA iz BUKOVJA. VODOPTVEC MAGDA iz BUKOVJA. MIHELČIČ MARICA iz STUDENEGA, JEN-ČEK ZINKA iz STUDFATFGA, ŠTRUKELJ MTLKO iz STUDENEGA, neki pionir iz Bukovi a, ki se je pozabil podpisati. Drag.5 neana-nec. orihodinjič — ime. nro.vm!, RUPNIK ALBERTA iz STRMCE in DELAK LUDVIKA iz STUDENCA. No. pa si oerleimo še kdo i» n"*a-viiüno rešili šahovska IcaniW1™t1 o so Mi nasiedtnii moniTii" BATIMAN SERAFIN, .TURCA LTDLTA iz BU-KOV.TA. MTLAVEC VIKA ir RTU-DF.NF.GA. KOBAL BORIS rr STUDENEGA. MIHELČIČ MARTO A i* STTTDF.NEGA, JENČEK ZINKA i* STUDENEGA. RUPNIK AI .BERTA iz STUDENEGA. ŠIRCA ALDO iz STUDENEGA, uíenci IV, ¡razreda osnovne šole irz MATERI.TE: KA-STELIC METODA. SKOČA-T VI-DA. JANKOVIH MARIJA. BABU-DEK SILVA, STKNAD tVJLUJA, POLES FFNATO. STRNAD FRA-NTCA. ČUK SLAVKO. ŠISKOVIC STANKO FAB.TANČIČ TO^EF. STANCIC RAFAEL in KREBELJ DARJO. Dragi materij ski rnonirjl, za pralP.'Do pisemce, ".a roo^dr^ve in seveda tudi! za ugamlko — hvala lepa! Polee ñmenovajnPh sta šahovska konjička praviilino rešili ,še: PODBOJ MAGDA rz STUDENEGA in KRAVANJA MAJDA iz KOPRA. No, zdaj pa si rž oglejmo še ostala piisma! Maijda, za lešnik in križanko — hvala lepa! Toda veš, na uho povedano, križanka je še vedno prevelika! Imeti sme največ se- • dem znakov v eni vrsti. .Toliko, da boš vedela za prihodnjič! Tvoji pravljici. Serafin, sta mi všeč, zato sem ju tudi spravil v mapo, kjer bosta počakali do objave. Isto velja tudi za ŠAVLI DA-NIJELO iz TOLMINA! Veseli me, Danijela, da si se tudi vključila med naše mlade prijatelje iz kotička ! Tvoje prispevke sem skrbno spravil lin. nekega 'dne jih- boš ptrav gotovo videla natisnjene v našem kotičku! Iz TOLMINA pa se ml je pred kratkim oglasila t-udi, ČETRTIČ ANICA. Zello všeč mi je tvoja pravljica o kamenčku, veš Anica! Seveda tudi križanke in uganke. Le ena med njlimi — tisba prva veš, je prevelika za objavo! Pesmica pa ni girda, kot praviš ti. le ritem nekoliko šepa in semtertja tudi kaka rima! No, malo jo bom popravil in opM, nato pa objavil. Velja, Anica? Pired nekaj dnevi sem prejel prvič pisemce imoje nove znamke i!z MEDANE. Ste radovedni, mali ko-tičkarji, kako ji je ime? To je pa KLIC MAJDA! No, Majda, diaai.es si mi pisala le kratko pisemce, prihodnjič, upam, bo daljše, kaj? Iz POSTOJNE sta se mi oglasili dve deklici, dve ljubi sestrici. — GRBAC STANKA in GRBAC DE-SANKA. Tvoja pesmica, Stanka, mi je prav vsečl Zato jo bom morda kmalu objavil v našem kotičku. Tu--di izlet si lepo opisala. Seveda sta mi všeč tudi' tvoja in Desatnkina risbica. Vse skupaj sem lepo in skrbno spravil! Iz MEDANE v sončnih Brdih mi je pisala tudi naša nov% prijaitedji1-ca MARIJA MAVRIC. Zelo sem se razžalostii, Marija, ko sem bral žalostno zgodbo tvojega življenja. Toda iz pisemca sem razbral tudli, da si junaška lin ponosna deklica, ponosna na svojega očka, ki je dal svoje življenje za veliko stvar, za svobodo nas vseh. Zelo me bo veselilo, Marija, če se boš še kaj oglasila! Na vrati je pisemce našega novega prijatelja iz VELIKEGA U-BELJSKEGA — BLAŽEK RUDIJA. Zelo .lepo si mi opisal svoj domači kraj, Rudi in prav zamikalo me je, da bi si ga prišel ogledat. In seveda tebe tudi! Kaj praviš, bi bil za to. da bi jo enkrat skupaj mahnila k Vojkovi koči? Prav iz VELIKEGA UBELJSKE-GA se mi je oglasila tudi nova prijateljica CELEDIN OLGA, učenka IV. razreda osnovne šole. Izlet v Opatijo si lepo opisala, Olga i/n ko bi imel le malo več prostora v našem kotičku, bi ga prav rad objavil! Veste, dragi mladi prijatelji, ki berete te vrstice, kaj vam bom sedaj povedal? Naš staji znanec iz NEMŠKE VASI nri RAKEKU — ANTON ŠKRABEC se je kar precej razjezil ina strica Miho! — Ampak. veš Anton, v zmoti si! Tvojo . zgodbico o muli nisem vrgel v koš, kot ti domnevaš, temveč še vedno čaka na objavo. Ne smeš biti tako zeio nestrpen. Potolažiti se maras pač s tem, da je pisem in prispevkov veliko, prostora v našem kotič- ku pa malo. In tako mladim kotič-karjem ne preostane drugega, kot da morajo pač .nekaj časa čakati na objavo! No. Anton, kaj praviš, saj sva še vedno prijatelja? — I, seveda! FLEŠKO MILAN iz PLANINE pa mi je opisal, kako lepo so v njihovi šoli proslavili .Prešernov praznik, 8. februar. Prav rad bi si vas bil šel ogledat, Milan. Prihodnjič mi morate prej sporočiti, 'boste? — Prav veseli ¡me, Milan, da ¡si tako zvest bralec našega lista. No, upam, da se boš še kaj oglasil! Pa kakšno povest ali pesem mi pošlji! Velja? Iz POSTOJNE sem prejel še eno pismo. Pravzaprav eno kuverto, v njej pa sta .bila dva pisemska papirja. Enega je pisal KOBAL ALBERT, drugeea .pa KOBAL BORIS, Upam in mfislim. da sta brata, kaj? No. prav vesel sem, da. sta se mi tudii vidva oglasila! .Pričakujem, da mi bosta še kaj pisala? Aibart — .tvojo pravljico sem spravil. Le pridno zasleduj prispevke v našem kott-čku. pa boš nekoč zagledal tudi svoiiega! Isto veOja tudli za našo staro znanko in iDriliatelíseo iz Sv. ANTONA — NADO OGRIN! Zelo m,i je ugajala tvoja zgodba o volku in godcu in seveda tudi, risba 1 Na vrsti je pisemce moje stare znanke in seveda tudi vaše. dragi pionirji — KOROŠEC ELKE iz CERKNICE. Za risbo in pisemce hvala lepa. Elka. Vse uganke si rešila pravilno. Veš, da ne bo prihodnjič spet kakšne pomote — to velja tudi za ostale male dopisnike —napiši vedno na vsak iiist iin na vsako risbo svoje ime in mesto bivaliSča. iSaj veš kako ie. med stoterimi pismi se prav lahko kakšno zameša, ča pa je podpis amo z imenom sekaj takega težje zgodi! Zelo ljubeznivo in lepo oitsemee sem prejel z Rakiitniške peinóte. Pisala ga je KOVACIC DARINKA iz GORNJIH OTA V. Tako lepo mi je opisala svoj rojstni kraj, da jo bom moral res enkrat obiskati. Dragi mladi prijatelji', ljubi ko-tičkarji, za danes se bomo morah posloviti. No, pridohnji teden se bomo pa spet malo pogovorili v nar šem kotičku! Dotlej pa bodite lepo pridni doma in v šoli seveda tudi. Lahko pa se seveda spomnite tudi na strica Miha in na njegov kotiček iin mu pošljete kaikšno lepo risbo, kakšen spis ali podobno. Velja? Narisala STANKA GRBAC is Postojne BOJAN SINKO Sicer pa potovanje tudi brez njega ne bi bilo dolgočasno. Po noči, ki jo je razsvetljevala srebrna mesečina, se jo po kratki jutranji zarji okrog šestih prikazalo na vzhodu sonce. Medtem ko je bila noč razmeroma hladna, je kmalu po sončnem vzhodu nastopila pripeka. Pokrajina je bila spočetka hribovita in proga je peljala preko številnih rek. Pozneje pa ni bilo videti drugega kot pusto ravnino brei vode, dokler se niso pred Khandwo pojavili prvi obronki gozdov. Na postajah, skozi katere je peljal brzovlak, sta Ivan in Dolores videla na tleh speče Indijce in Indijke v belih oblekah. Na prvi pogled je bilo jasno, da je revščina pri teli ljudeh vsakdanji gost. V vozovih tretjega razreda so se dren j ali moški in ženske s košarami in svežnji ter matero z majhnimi otroki. Mlado hi staro je vpilo vsevprek, se prerivalo in prepiralo za prostor. Zrak jc bil v teh vozovih nasičen z nekim posebnim vonjem, kj bi ga evropski človek težko prenesel. Sredi dopoldneva se je brzec ustavil v Khandvvi. Ivan in Dolores sta kajpak z veseljem sprejela povabilo gostobesednega Britanca, ki jima je prišlo kakor nalašč. Kje bi našla boljše skrivališče pred Agitjinimi oglcduhl kakor v bungalovu sredi indijske džungle? Poleg tega ju gostoljubni Britanec niti ni spraševal-, kdo in odkod sta, oziro-ma knm sta namenjena. Smatral ju je verjetno za novopo-ročenen na poročnem potovanju in užival je v. njuni sreči, ki je sam nikoli ni okusil. Pred postajo ju je pustil za trenutek sama, sam pa jo odšel v bližnjo garažo, kjer je imel spravljen svoj Ford. Ivan se je hotel najprej prepričati, ali mu ni iz Bombaya kdo sledil, toda ni se še prav ozrl okrog sebe, ko je njun no-znanec že priropotal s svojim Fordom izza ogla. Komaj je ustavil vozilo, že ga je začel na vse pretege hvaliti. Za indijske ceste da ni boljšega vozila pod soncem, je pripovedoval. Ivan in Dolores sta sedla na zadnja sedeža, njun nenadni gostitelj pa je še prej poskrbel za prtljago, Čez nekaj trenutkov so žo oddrdrali po prašni cesti proti severovzhodu. Če ne bi Ford mistr.i Ilumphreya — tako je bilo njunemu gostitelju ime — tako ropotal, da človek ni mogel razumeti lastne besede, bi slišala naša potnika pester ptičji koncert v grmičastem gozdu na obeh straneh ceste. Videla pa sta zelene papige, ki so v bliskovitem letn križale cesto ter vrsto ptičev v naj pestrejših barvah. Mister Humphrey nI kazal za ptiče žal nobenega zanimanja, sicer bi jima povedal njihova imena. Opice vseh vrst se Fordovega ropo-tanja niso ustrašile. Radovedno so opazovale potnike v avtomobilu, kakor da bi bilo motorno vozilo sredi džunglo povsem vsakdanja pojava. Niso se peljali še dobre pol ure, ko je Ford nenadoma odrekel svojemu vozaču poslušnost. Mistni Humphre.vu ni preostalo drugega, kot skobacati se Iz vozila in pregledati motor. Komaj pa jo slednji utihnil, že sc je ulila ploha njegovih besedi. . Tokrat se jc zgovorni Britanec spomnil tigrov. Tiger j? kralj džungle in rojen lovec je dejal. Ker ima zelo občutljiv sluh in vid, je lov na iigre zelo težaven. Od sto tigrov prideta mogoče dva ali trije pod strel. Tudi njemu se je žo zgodilo, da in prebil dolge tedne na lovišču, končno pa se jo moral vrniti praznih rok k svoji Indijki. Medtem ko je rovnril, je odvijal in --" Vil sveče na motorju in se ni prav nič oziral, če ga n! igo v a gosta poslušata ali ne. Zgovornost sicer nikoli ni b"In odlika niegovih rojakov, toda mister Humphrey je bil, kaže, častna izjema, Ko jo bila okvara končno odstranjena, je Ford zopet veselo zaropotal in jih kmalu pripeljal pred bungalov mistra Humphrey a. Zaljubljenca sta se od veselja objela in poljubila, da je mister Humphrey odobravajoče zaploskal. Bila sta skrita sredi indijske džungle, pod gostoljubno streho zgovornega Britanca, kjer ju prav gotovo ne bo našla Agat ja Semjonovna Popova s svojimi ogleduhJ. * Agatja Semjonovna Popova pa je bila v škripcih. kakor še nikoli v svojem življenju. Za lažnim Stuartom Maso-nom ni našla niti najmanjše sledi. Njeni ogleduhi so noč in dan oprezovaü po vseh cestah, ki vodijo iz Bombaya, ogledali so si slehernega potnika, ki je stopil v vlak, odpotoval z letalom, ali pa se vkrcal na ladjo. Prav tako so pretaknili vse bombavske luknje. O lažnem Stuartu Masonn ni bilo ne duha — ne sluha! Po dveh dneh in nočeh brezuspešnega zasledovanja sb je Agatja Semjonovna Popova že skoraj sprijaznila z mislijo. da -se je nien varovanec ujel v mreže Inteligence Ser-vicea. Londonski agent se je vračal v Evropo praznih rok Kaj bo porekel na to polkovnik Kudrnjacev? Kaj bo na to porekla Moskva? Agatja Semjonovna Popova je vedela le to, da bo zvezda njene usode za vedno zatonila, če po srečnem naključju nc zatienn ob sled lažnega Stuart» Masona ... 3. poglavje BRODOLOMCI SREDI DŽUNGLE V bungalovu mistra Humphreya sta Ivan in Dolores uživala svoio mlado ljubezen. Njun gostitelj je bil podnevi s svojim Fordom večinoma zdoma, njegova mlada Indijka, ki je bila hkrati zelo lepo in delovno bitje, pa .ie skušala ustreči njuni sleherni želji, še preden sta jo sploh izgovorila. Zaljubljeni par je bil deležen vseh dobrot njene kuharske umetnosti. Po večerji, Id ji je praviloma prisostvoval tud) mister Humohrey, se je gospodinja običajno umaknila in pri neke vrsta pivu, ki ga je sama varila, se je njunemu gostitelju razvezal jezili, da je bil H veselje, šele. ko gn je premagal spanec, je utihnil, voščil gostoma lahko noč in izginil k svoji Indijki, s katero v njuni prisotnosti skoraj nikoli ni spregovoril besede. Zanj je b;la mlada Indijka sestavni del njegovega bungalova — kakor postelja z mrežo zoper moskjte, na kateri jc spal in pivo, ki ga je po večerji čezmerno užival. Ois'^eéè^mOs, d si JIB is. S 3b S F ¡prešlim v BSE9- witlaGij® z g/nem 3Sm IS33 POZIVAMO VSE UPNIKE, DA V ROKU 30 DNI OD DNEVA OBJAVE PRIJAVIJO SVOJE TERJATVE, DOLŽNIKE PA NA TAKOJŠNJO PORAVNAVO SVOJIH OBVEZNOSTI. PO TEM ROKU NE BOMO PRIZNALI NOBENIH TERJATEV, DOLŽNIKE BOMO PA PREDALI OKROŽNI ARBITRAŽI V POSTOPEK. DOLŽNIKE NAPROŠAMO, DA ZNESKE ZA PORAVNAVO NAŠIH RAČUNOV, IZSTAVLJENIH DO 31. XII. 1953, NAKAŽEJO NA NAŠ TEKOČI RAČUN ŠTEV. 65"-T—105 PRI NARODNI BANKI ELRJ — PODRUŽNICA V KOP R U OBENEM OBVEŠČAMO, DA JE BILO Z DNEM 1. I. 1951 USTANOVLJENO NOVO PODJETJE Z NAZIVOM KI IMA TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI FLRJ PODRUŽNICI V KOPRU ŠTEV. 657—T-36" IN PROSIMO, DA ZNESKE ZA PORAVNAVO RAČUNOV, IZSTAVLJENIH PO 1. I. 1951 NAKAZUJETE NA TA RAČUN. Se. = à SOBOTA, 6. III.: 13.15 Lahka in 2 zabavna glasba; 14/15 Šport doma = in po svetu ; 14.40 Mazurke, polko š in valčki v narodnem ritmu; 17.30 Z narodno pesmijo po svetu; 18.15 H Zabavni orkestri lin marsikaj vmes, ^ i«,rajo za zidano voljo in ples; 21.30 3 Izbra.no cvetje z domače gredo; S 22.00 Z mikrofonom po Primorski. J — NEDELJA, 7. III.: 8.15 Slove-Ts ske narodne; 8.30 Za naše kmeloval-= cc: 9.00 Z okroglo lin poskočno v nedeljsko jutro; 9.15 mladinska od-"3 daj a : Braunov najmlajši — lier po-fg govor s pionirji; 13.45 Glasba p« š željah; 15.00 Z mikrofonom po Pni' 3 morski ; 16.00 Obiskali smo pevske =§ zbore na Primorskem — rezervirano s za oddiajo v okviru tekmovanja mila-3 dinskili zborov: 16.30 Promenad ni ^ koneerL; 17.00 To je Jugoslavija — Narodne pesmi dn pjesi; 18.30 30 mi- - mit veselih ritmov za nedeljski veli čer; 22.32 Plesna glasba. — PONE-g DELJEK. 8. III.: 11.30 Našim žo - nam — 13.45 Lahka lin zabavna gla-s sba; 14.30 Obzornik: 11.45 Slovenci ske narodne pojeta R. ICoritnik iti 5 S. Hočevair — spremlja vaški kviu-=1 itet: 17.15 C. Debussy: Ibcris — iz-¿1 vaja Ciladelfijski fiiilharinoničrni or-2 kesler, dirigent E. Ormcndy; 17,35 = Narodne pesmi iz Srbije in Bosne; 18.15 Pisan ponedeljkov mozaik. — TOREK, 9. III.: 13.45 Lahke lin zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgledi — 14.45 Mlatiči in druge stanovske narodne pesmi; 17.00 Zabavno mlodijo iz revij in filmov ; 18.13 Operne arije poje sopranistka Anita Mezelova; 20.00 R: Wagner: »Tann-haeuser«, opera v treh dejanjih, izvajajo solisti, zbor iin orkster festivala v Baiyreutivu P. v. Karla El-mendk>rfa. — SREDA, 10. III.: 11.00 1  S 3 Šolska ura: F, Bevk: »Rudi«; 13.15 Lahka in zabavna glasba; 14.40 V veselem narodnem ritmu: 17.00 Dela mladih srbskih skladateljev — poje zbor radia Beograd: — 17.20 Nekaj melodij iz Lcharjovili itn Stol-z o vi h operet - 17.45 Zagorske narodno pesmi: 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police; Kosmač: »Pomladni dan«; 21.30 P. I Čajkovski: Simfonija št. 4 v F-molu Izvaja simfonični orkester iz M.inca-poli«»', dirigent D. Mitropulos. — ČETRTEK," 11. III.: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Vprašanja, ki nas zanimajo; 14.10 Veseli in' domači zvoki: 17.45 Narodne pesmi iiz okolice Reke; 18.30 Glasbena kronika; 18.10 20 minut vas bo zabaval orkester Radia Zagreb, p. v. Z. Čcirnjuln : 22.00 Plesna gJlaslra. -PETEK, 12. III.: 14.40 Majolka, kaj si sirila — razpoloženjske narodno pojo narodni pcvci: 17.00 Koncert pevskega zbora radia Beograd, dirigirata I. Ivalčič iin B. Si-miič; 18.15 Operne arije poj-o jugoslovanski operni solisti; 21.00 Slušna liigra: Ivo Zor: »Agnus dei« 22.00 Skladbe jugoslovanskih skladateljev poje komorni zbor radia Ljubljaua p. v. M. Škoberncta; 22.30 Lahkih nog naoki-og. Društvo novinarjev Jugoslovanske cone STO sklicuje na podlagi društvenih pravil REDNI OBČNI ZBOR dne 7. marca 1954 od 10. uri v sejni dvorani Okrajnega komiteta ZK 7. naslednjim dnevnim redom: J. Poročilo upravnega odbora ; 2. Poročilo nadzornega odbora ; 3. Sprememba pravil i. Volitve novega odbora; INDUSTRIJSKO PODJETJE NUDI NASLEDNJE PROIZVODE: PRALNO MILO: »PALMA« BELO, »ISTRA« ZELENO, »C A P R A« RUMENO ^ PRALNO ODIŠAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH * TOALETNO MILO ROZA IN RUMENO -k MILNI PRAŠEK »PULIT O«. ZA FINE TKANINE i? PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKIH * KRISTALNO .SODO PARKETNI VOSEK LOŠČILO ZA ČEVLJE »PERL A« PRALNO TEKOČINO »V A RIC G HIN A« GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NAŠE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM OZIRU ZADOVOLJILI. nniunuunHtmiiuuiuniiiitftiiuniiMMiMiiuitiiimnninm m .Oi.'.) . '■Jb.'S.^. - ' j-",'"?1—' ^ " ............... lil »mt Nova avtobusna proga Koper • Sežana DNE 8. t. m. BO VZPOSTAVLJENA SEZONSKA AVTOBUSNA PROGA KOPER—SEŽ.ANA, KI BO OBRATOVALA OB DELAVNIKIH PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: KOPER — ODHOD OB URI 1.15 SEŽANA — PRIHOD OB URI 3.30 SEŽANA — ODHOD OB URI 20.00 KOPER — PRIHOD OB URI 22.15 V SEŽANI ZVEZA NA VLAK ZA TRST IN OBRATNO. »AVTOPROMET« — GORICA ............. .... .... ,. ....... «iiiiWrnSiS'SSi' WiteS > ¡SSKiS:- '«l:«!- :•' ' ............ ' ........ ' ' ÉMMiÉËlg VZDRŽUJE STALNE PROGE Z NAJMODERNEJŠIMI PREVOZNIMI SREDSTVI PO VSEM KOPRSKEM OKRAJU IN V LJUBLJANO. V GL-VVNI LETNI SEZONI BO ODPRL REDNO PROGO S PROMETNIMI SREDIŠČI AVSTRIJE. PREVAŽA TUDI PO NAROČILU, POSEBNO ZA IZLETE IN DRUGE PRILIKE PREVAŽA TOVORE PO NAROČILU .PO NAJNIŽJIH CENAH. VZDRŽUJE TUDI STALNO KOSO VNO PROG O KOPER—'L JU B LJ AN A—KOPE R. V SVOJIH MODERNO OPREMLJENIH DELAVNICAH IZVRŠUJE KVALITETNO IN HITRO VSA POPRAVILA VSEH VRST MOTORNIH VOZIL. immMHiuBMHiinfflmmMHmmmmmimM^ ................................................................................. Ivan in Dolores nista mogla uganiti, s čim se je njun gostitelj pečal. Vedela sta, da se vozi s svojim Fordom v Khandwo in v bližnja liinduška selišča, toda namen njegovih voženj jima je bila nerazrešljiva uganka. Številne lovske trofeje, tigrove in pantrove kože pa so pričale, da je je bil mister Humphrey izvrsten lovec. Nekega jutra — dni sploh več nista štela — ju je mistei Humphrey navsezgodaj prebudil in povabil s svojim Fordom v Khandwo. Njegovo povabilo sta z veseljem sprejela, ker jima je ob njunem prihodu iz Bombaya v Khandwo ta- ===r i1 f ----3 n r n i? T nrq' ' " ' ' n n ko skopo odmeril čas za ogled mesta, Takrat se nista mogla dodobra razgledali niti po trgu pred postajo. Sicer pa ju takrat mesto niti ni zanimalo, ker je v njiju tlela bojazen pred zasledovanjem Agatje Semjonovne Popove. Po obilnem zajtrku, ki ga je pripravila molčeča Hum-phreyeva indijska gospodinja, so odbrzeli s Fordom proti mestu. Pred Khandvvo je poslala cesta široka in njihov Ford si je le s težavo utiral pot med številnimi vozovi a volovsko vprego. Kakor med vožnjo, tako jim je tudi v mestu minil čas ■l bliskovito naglico. Za tujca je bilo v njem zanimivosti na pretek. V novem delu mesta, kjer si je pred vojno zgradila višja britanska in indijska družba — birokracija m trgovci — lične bungalove, se je odvijalo podobno življenje kakor v vseh večjih indijskih mestih, kamor je prodrla civilizacija z vsemi svojimi sončnimi in senčnimi platmi. Niti igrišč za tenis, golf in liokey ni manjkalo. V starem delu mesta je bil tržni dan, zato ju je tudi mister Humphrey povabil s seboj. Po ulicah in trgih so so vrstile stojnice, okrog njih pa se je drenjala nepregledna množica domačinov. Kramarji so med krikom in vikom ponujali svoje blago. Med njim so bili tudi umetniški izdelki indijske domače obrti. Na križpotjih so posedali godbeniki in izvabljali svojim piščalim otožne narodne napove. Med vsem tem živžavom so se sprehajale krave in si na lastno pest iskale poti med pisano množico. Tudi če je Katera zašla v prodajalno, ni temu nobeden izmed sedečih in z rokami maliajočih ljudi posvečal niti najmanjše pozornosti. Hindusom so krave svete živali in nihče jih ne sme od nikoder pregnati. V starem delu mesta sta postala Ivan in, Dolores pozorna na novejša javna poslopja, med katerimi je bilo več sodobno urejenih bolnic in šol. Tudi Khandwa je bila polna najrazličnejših nasprotij! Toda io še ni bilo vse, kar jima je nameraval mister Humphrey pokazati. Na povratku iz Khandwe je zavil nekako na sredi poti do svojega bungalova proti severu. Čez nekaj kratkih minut se je ustavil njegov Ford sredi vasi, kjer se je zbralo več sto domačinov — med njimi tudi nad osemdesetletni starčki — k ljudskemu slavju. Komaj je mister Humphrey izstopil iz avta, že so ga obkrožile matere s otroki in dojenčki. Ivan in Dolores sta morala ugotoviti, da je bil njun gostitelj v vasi zelo priljubljen. Tudi tokrat je utrdil svoj ugled med domačini: obdaril je ženski svet s steklenimi ogrlicami, medeninastimi prstani in; podobno drobnarijo, s katero si je v Khandwi za majhen denar na- polnil žepe. Veselje, ki je žarelo obdarovanim vaščankam z obraza, je pričalo o njihovi globoki hvaležnosti. Mister Humphrey je stal sredi tega ženskega in otroškega klobčiča kakor polbog iz staroindijske pravljice in pokroviteljsko odzdravljal na vse strani. Vaški starosta jim je odkazal častno mesto med najstarejšimi in najuglednejšimi vaščani. Dal je z dostojanstveno kretnjo znak za začetek slavja. Pred očmi gledalcev se je odvijal pester spored: neko vrste rokoborba, hoja v vrečah, skakanje in tekmovanje v teku, pri čemer so sodelovali tudi nekateri sivolasi vaščani. Med gromkim odobravanjem so nato razdelili zmagovalcem nagrade: rabljene konservne škatle, prazne, steklenice za pivo in cigarete. Te stvari so torej veljale kot predmeti posebne vrednosti! Ko so zmagovalci prejeli svoje zaslužene nagrade, se je pojavilo ob votlih udarcih na boben kakih dvajset mladenk, Id so predvajale domače plese. Če bi Ivan ne bil do ušes zaljubljen v Dolores, bi videl, da je bilo med njimi nekaj pravcatih lepotic, ki so plesale z izredno spretnostjo in ljubkostjo. Očem mistra Humphreya to seveda ni ostalo skrito. Kdo ve, če si ni že sedaj izbiral nove gospodinje. Mister Humphrey je, kaže, dobro vedel, kako se je treba prikupiti materam, ki imajo lepe hčerke! Medtem ko so domačini v svojih belih, srajcam podobnim oblekam s ploskanjem po taktu bobnov spremljali ples, ki je postajal vedno hitrejši, se je Ivanu zazdelo, da se je kolo časa pomaknilo za stoletja nazaj. Nahajal se je sredi ljudi, ki niso bili vešči ne branja, ne pisanja, ki so oboževali nadvse primitivna božanstva in so ohranili skoraj otroško radost svojih prednikov. Za svetovno dogajanje je bilo tem ljudem malo mar, sicer ga pa tako ne bi mogli niti razumeti. In ti, v svojem bistvu srečni ljudje, so živeli le nekaj kilometrov od Khandwe, mesta, ki šteje čez sedemdeset tisoč prebivalcev in se ponaša s številnimi sodobnimi šolami! in bolnicami! ¥ koprskem ©krofu je ie Primorske telovadne organizacije pregledujejo svoje delo z najlepš" Preteki; teden je imelo društvo za telesno vzgojo »Partizan« v Sežani svoj izredni; letni .občni zbor, na katerem so funkcionarji društva poročali o delu in uspehih v preteklem letu. Društvo šteje danes 141 aktivnih članov v starosti od 6 do 18 let in tudi nekaj starejših. Telovadnih vaj in nastopov sc je udeleževalo 71 moških iin 70 ženskih članov, oziroma članic. Med letom so javno nastopili oh raznih slavnostiih. Zlasti prisrčni so hlili nastopi članstva v novembru lani, ko so se mudili v Sežani in okolici pripadniki JLA, s katerimi jo »Partizan« priredil nekaj skupnih kulturno-prosvetnih akademij. Sežanski »Partizan« je kljub pomanjkanju primerne telovadnice in telovadnih rekvizitov v minulem letu častno opravil svojo nalogo. Na občnem zboru je bilo navzočih nad sto starejših ljudi, večinoma staršev mladih članov in članic »Partizana«, ki so upravi društva izrazili svoje priznanje in po.lno zaupanje. Starši so se prepričali', da je »Partizan« njihov najboljši pomočnik in .prijatelj pri vzgoji mladine, ki v skromnih prostorih telovadnice ne krepi samo svojega telesa, marveč tudi duha. Uprava društva in vaditeljski zbor nc posveča pozornosti samo fiiz-kulturnim ciljem, marveč skrbno bdita tudi nad širjenjem duševnega obzorja svojih člianov, spremljajoč njihove šolske uspehe ter vedenje doma in na ulici. »Partizan« goji vse panoge športnih disciplin, od telovadnih vaj na orodju in prostih vaj, do estctlčnih plesov, skokov v daljavo In višino, metanja krogle, maratonskega teka itd. Ni čuda, da mladino privlači to pestro športno izživljanje in se z veliko ljubeznijo oklepa svojega društva. Sežanska ulica zaman hlasta .po mladih potepuških žrtvah in starši, kakor tudi drugi prijatelji našega naraščaja z veseljem spremljajo zdravi mladi rod. ki bo jutri dedi!.1 velikih pridobitev osvobodilne borbe in socialistične revolucije, Govotcč o bodočem delu »Partizana«, so očetje in mamice izrazili željo, naj bi »Partizan« omogočil telesne vajo tudi starejšim članom brez omejitve starosti. Sklenili so, da sc lmdio uvedle telovadnic vaje tudi za take kandidate, ako se jih bo priglasilo ustrezno število. Z dograditvijo novega telovadnega dorna v Sežani bodo prav gotovo dani vsi pogoji za sistematično telesno vzgojo v vse smeri. S podlporo republiške telovadne zveze so zagotovljena sredstva za dograditev In opremo doma, ki ho še letos izročen svojemu namerni. Sežana se ho ponašala z najlepšo in največjo zgradbo te vrste na vsem Primorskem. Na občem zboru so sklenili, da bodo v letošnjem letu pritegnili v društvo šc ostalo mladino. Razen tega l>o društvo navezalo čim tesnejšo ¥ se ?ec Nedavno je bil v šmiaTjah letni ■občni zbor društva Partizan, na katerem so pregledali dosedanje uspehe in pomanjkljivosti ter razpravljali. o prihodnjem delu. Med najpomembnejše lanskoletne uspehe lahko štejemo udeležbo 70 pionirjev in 40 mladincev pri Titovi štafeti, udeležbo šestih članov Partizana na vadi-leiljskem telovadnem tečaju v Kopru, velik i telovadni nastop v Šmarjah ■skupaj s koprskim Partizanom ter razna športna tekmovanja. Društvo ima več sekcij, najbolj aktivni sla odbojkaška lu nogomet-ma. Nogometaši so lani odigrali več tekem in se bodo ob primerni pomoči nedvomno raizviilii v dobro podeželsko moštvo. Na občnem zboru so sklenili, da ho v prihodnje potrebna večja materialna pomoč kmetijsko zadruge in občinskega odbora. Glavna naloga društva pa ho vključevanje novih članov iz vrst vaške mladine. stike s sorodnimi društvi', zlasti s Planinskim društvom, ki ho že v prvih pomladiiih dneli organiziralo skupen izlet svojega članstva s člani In članicami »Partizana«. Nadalje ho .»Partizan« sodeloval z Društvom prijateljev mladine, ter s športnim društvom »Tabor« v Sežani. V tej povezavi bo društvo krepilo svoje delo in pospeševalo svoj razvoj, usmerjajoč? se v skupiti cilj: vzgojiti telesno i.n duševno zdrave državljane v ljubezni do domovine in njenih lepot te.r v spoštovanju in zvestobi dlcilu. Za predsednika nove uprave »Partizana« so izvolili tov. Ambrožiča Amona, za načelnika pa tov. Janka Perlota. Iskreno želimo novi upravi »Partizana«, da ki ji bili doseženi uspehi in priznanje sežanskega pre-hivalrlva krepka spodbuda v nadaljujem ' prizadevanju. Jaša. Tesno sodelovanje mesS telovadnimi m športnimi organizacijami v Idriji Pred kratkim jc polagal TVD »Partizan« v Idriji obračun svojega enoletnega dela, o katerem lahko trdimo, da jc kilo uspešno. Načelnik društva tov. Illadnik Franc je najprej povedal, da .jc v vseh oddtelkih 242 članov, ki so telovadili 463 ur ali skupaj 7.964 ur. Društvo je lani izvedlo skoraj v celoti postavljeni koledar prireditev. Na letnem nastopu je nastopilo 411 itclovadcev, najlepše uspehe pa so dosegli na mladinskem republiškem prvenstvu, kjer so mladinke v II. razredu osvojile celo republiško prvenstvo, Muro-vec Vera pa je .postala republiška prvakinja tega razreda. Posckno važen se nam zdi 'odstavek, kjer jc tov. načelnik obravnaval odnose s Šd. »Rudarjem«, ki so najtesnejši. Vse boljše 'tekmovalce društvo usmerja v »Rudarja«, ki se pa tudi dobro zaveda, da bo svoje najboljše moči dobival ravno od »Partizana«. Vse množične prireditve avtomatično prevzame »Partizan«, kvalitetna tekmovanja pa »Rudar«. Želeti bi kilo, da hi ta princip povsod izvajiaili in gotovo ne ki prihajalo do neljubih nesporazumov. Tov. predsednik Murovee Stanko jc nato predlagal .in obrazložil koledar prireditev v novi sezoni, ki je zelo ohšiTCn. Društvo se je ie sedaj začelo pripravljati na republiški zlet in za proslavo 60-letnice bivšega »Sokola« v Idiriji. Na koncu so pre-čitali še rangd.isto desetoriee najboljših, kjer so se uveljavili predvsem mladinci. Kot najboljši jc kil ocenjen Ogrič Alojz, nato pa sledijo Jereb Emil, Bazil.o Adrijana, Eržen Milan, llliadnik Iva itd. Pri tej «celui pa društvo ni upoštevalo samo tekmovalnih uspehov, ampak tudi notranjo disciplino iin predanost društvu. Soglasno so nato izvolili novo društveno upravo, ki se ne bo bistveno razlikovala od lanske : predsednik Murovee Stanko, načelnik Illadnik (Frane, načel niča Logar Marija, tajnica Iva Vehar, blagajničar-k,a Trevcn Anka itd. Če upoštevamo, da deluje to društvo v zasilni telovadnici osnovne šole, da je izgubilo celo majhno letno telovadlišče, ki so si ga kili postavili telovadci sami, skratka, da je brez lastnih prostorov, moramo samo reči, da jc doseglo zavidljive uspehe. Zato pa tudi razumemo klic naše mladine, ki hoče imeti v najkrajšem času svoj .telovadni dom. L. S. Množična telesna vzgoja se na Koprskem zadovoljivo razvija. Kljub razinim težavam je v okraju že 7 telesnovzgojnih društev »Partizan«, ki štejejo nad 1.000 članov, povečini mladincev. Nekatera društva so že padala obračun dela v lanskem 'letu. Prejšnji teden pa je bila v Kopru okrajna konferenca Zveze partizanskih društev. Tu so si delegati društev izmenjali izkušnje, ise pogovorili o težavah in načrtih, kočno pa še izvolili novo okrajno vodstvo. V imenu republiške zveze »Partizana« je zborovalce pozdravil Pero Pavšič, ki je dal društvom tudi nekaj nasvetov za bodoče delo. Iz poročil starega odbora in ilz diskusije je razvidno, da so društva »Partizan« v drugem letu obstoja na Koprskem dosegla pomemben napredek, zlasti velja to za mesta, medtem ko so na podeželju še vedno težave, zlasti s telovadnimi prostori in kadri. Najmočnejše je še vedno koprsko telovadno društvo, ki je tudi najstarejše •— nekako matično društvo. Lani je priredilo več nastopov in gostovanj, v začetku tega 1 f lil ^ i pr ¿/Î fea lielcer je izenačil rezultat v Skoplju Pustni čas, ti čas presneti! Šc danes mi se vrli v glavi, grlo mi je suho, žep pa še bolj. O Juci pa ne vem nit? točnega povedati, ker mi je žc v sredo zjutraj .pobegnila v Koper na ambulanto socialnega zavarovanja. Vrnila se jc šele popoldne z nekim .listkom s številko, s katerim je včeraj ves dan čakala v vrsti s pustnimi iin drugimi bolniki. Rekla jc, da se ko morda danes znašla pred zdravnikovim obličjem, če ko imela srečo. Jaz pa, ki .ambulantam preveč ne zaupam, se raje zdravim s šprieerji In kislim zeljem. Preklinjala je, da je premalo zdravnikov, jaz sem pa ugovarjal. Rekel, sem ji. da je preveč bolnikov. Dala mi je prav, obenem pa mi je naj.avlja, da kova imela pojutrišnjem letni .občni zbor. Neke račune mi jc spregledala skozi prste, druge pomanjkljivosti Sem ji skesano priznal jaz in tako sta se nekako naši stališči približali za nekaj metrov, v nedeljo kova pa verjetno na isLi »liniji«, kakor tisti ministri v Berlinu. Potem bova pa seveda začela spel po stari »liniji«. Glavno jc, da napetost pop lis tli. Na planinskem plesu na »Triglavu« je kilo -imenitno. V" notranjost. Triglava so strpali tudi «SLavnik«, na njem pa zgradili kočo. Z Aljaževega stolpa je kil krasen razgled na razgibano množico, od katere je kar puhtelo iin duh telo obenem. Žepi so se praznili, da je bilo veselje. Za to so poskrbele številne planinske košate in košutiice, ki so ti z nasmejanimi obrazki ponujale vse mogoče značke," vijolice, tclohc. vejicc, zvončke. loterijo, dopisnice, klobučke, čepice itd. Velesejem na Triglavu! Pa tega si nc morejo privoščiti nikjer na svetu! Glasba je (ustvarjala takšno vzdušje, da je vse valovalo, se mešalo in prepletalo, si šepetalo ljubeznive in iskrene predloge in protipredloge, kakrših ne hi mogel izreči niti na zasedanju Organizacije združenih narodov. Za moj »meštir« je kil triglavski planinski ples velika pridobitev, za žep pa izguba, ker se mi je v zgodnjih jutranjih urah »priitlikalo« nekaj znancev iz pasivnih krajev. Ko sem se včeraj tolažil v »ošta-niji« s šprieerji, so prišli k meni leteči dopisniki iz vseh krajev. Nisem vsega razumel, kar so mi hoteli povedali, toda zdi se mi, da gre za hu-tle reči. V Divači in okolici da je haje zavladalo veliko ogorčenje zaradi mene. ker sem napisal, da je mladina krasila v avtobusu za Povir slovenske stavke z italijanskimi kletvicami. in d'à je nek možak iz Ležeč zaspal na stranišču. Za to moje pisanje pa krivijo nekega nedolžnega dopisnika časopisov, ki nima z menoj nobene zveze. Povem vam, dragi bralci Divače in okolice, da se ni potrebno razburjali .in zmerjati nedolžnih ljudi. V.ane liodi okrog sam, ima fin nos, ki vse z voha. Tudi svoje dopisnike ima. Pišem pa zaradi tega, ker me ljudje radi berejo in predvsem, da ki popravili svoje napake, ne pa, da hi se jezili. Nek drugi avtomobilski dopisnik mi je v naglici pripovedoval, da rad pleše, posebno v Gradišču pni Obro-vu, kjer so prvovrstne plesalke. Odjadral je tja, ko jc zvedel za ples, pa je na testi med Obrovcm in Gradiščem naletel na skupino mladih deklet, ki so se majale, na cesta pa je ležala 20-lctna lepotica. Klicala je na pomoč nekega Stankota, ki ga pa nI kilo nikjer. S šoferjem sva ugotovila, da se jc nalezla črnega. Volja zia plesom ga je minila, pa jo jc urnih koles popihal naravnost v Lokve k svojemu znancu na k.oncu vasi, da hi si potolažil žejo. V prijetnem razgovoru sta se o marsičem pomc-nila. Vprašal ga je tudi, kdaj bodo Lokavci zamašili luknje na asfaltirani cesti. Zviti Kra-šcvec se je hitro znašel. Rekel je, da jc sed'aj še prezgodaj za takšna dela. Luknje bodo zamašile krave z domačim asfaltom, ko ko čas za pašo. Takrat kodo morale vse lokavske krave dvakrat dnevno defiHirati po glavni cesti. Najbolj pridna ko doki-la nagrado in šopek cvetlic. Še marsikaj drugega sta se pomenila, toda ni vse za časopis. 'Bilo je še drugih dopisnikov, ki so zahtevali v glavnem, naj opišem, kako so se na pust napili in najedli, kako jc ortišlo do sporov v družinah. Nekdo mc jc celo prosil za posredo-vaje, ker mu je žena »odfrlcla« v Portorož z nekim mladim mehani-čarjem iin je še vedno ni doma. V lakšne zadeve se je meni težko spuščati, zato sem ga poslal v Koper na »Reali.tetraa agencijo«, ki ko proti plačilu rade voljo podvzola korake za povrnitev odvzele premičnine. Pisma, ki mi ležijo šc neodprta na muzi, bom pa šele drugi teden prehral, ker vidim že po zunanji pi-' savi, da niso ekspres nujna. Glava mi jc še vedno preveč oblačno navdahnjena.. Zato sem šel raje včeraj popoldne z avtobusom k prijateljem v Sv. Anton. Seveda sem moral kljub starim letom v avtobusu stati. keT so vse sedeže zasedli trudni diijaki in druga mladina za arterij osklerozo. Kaj hočemo, vremena so sc spremenila. Če takšnemu dijaku kaj rečeš, ti odgovori, da je itudi on plačal vozovnico, sprevodnik se. jih pa nc upa grajati!, ker skočijo nanj kot sršeni. Vračal sem so raje peš in spotoma prepeval »mama huanito«. ki mc je je naučila Juea, dokler sva šc bila prisrčno dobra. Mislim, da se bova v nedeljo do kraja »pogli-hala«. Vaš Vane. leta pa je spet priredilo zelo uspelo akademijo, na kateri je sodelovalo 100 telovadcev vseh oddelkov. To društvo namerava graditi lasten telovadni dom, za kar je zbralo S milij onov dinarjev. Ker letos tega doma še ne bo, bo društvo predvsem uredilo letno telovadišče ob morju. Za zimsko telovadbo pa - še naprej računa na koprsko mestno telovadnico, čeprav je ta zelo o-bremenijena. Sicer pa se večina društev bari s podobnimi težavami, razen »Partizana« v Izoli, ki mu je uspelo zgraditi lastno telovadnico, za kar gre zasluga predvsem marljivim članom, ki so zaposljeni pri eradbenemu podjetju »Gradbenik«. I:;olsko društvo je lani priredilo tudi dve lahkoatletski tekmovanji. Najmlajše društvo, ki veliko obeta. je v Portorožu, ikjer 'aktivno sodelujejo tudi člani JLA, pomaga pa mu tudi občinski ljudski odbor. Piransko društvo, ki je sicer priredile nekaj nastopov, ima še vedno težave z uporabo mestne telovadnice, tako da ni moglo določiti niti urnika telovadnih vaj. Eden vzrokov ie, da pri odgovornih činitsljih ni naletelo na dovolj razumevanja in da ti bolj podpirajo šport kot pa množično telesno vzgojo. Od podeželskih društev .je danes najboljše v Šmarjah, medtem ko »Partizan« v Kortah le životari. V Kortah in Dekanih, se upravi društev še vedno borita z upravami zadružnih domov za uporabo dvoran, ki so primerne za telovadbo. V Kortah so hoteli v dvorani vgraditi v pod kamenite ploščice, da bi bila primernejša za pleš in podobne namerne, društvo »Partizan« je v tej zvezi interveniralo, podprla pa jih. je tudi Zadružna poslovna zveza. Podobno je tudi v Dekanih, kjer je telesnovzgojno delo v zastoju že od 1. septembra, ko so društvu odpovedali uporabo zadružne dvorane in je zdaj brez telovadnice. Teh problemov se bosta morali društvi še bolj energično lotiti in ni dvoma, da ju bodo podprli vsi, ki jim je pri srcu vzgoja mladine. Delegati so se na konferenci tudi obširno pogovorili o pripravah za letošnje telosnovzgojne prireditve, med katerimi sta okrajni nastop v Kopru iin III. republiški zlet »Partizana« v Ljubljani. nezesluže 0 1 V .nedeljskem tretjem kolu spomladanskega dela državnega nogometnega prvenstva so se srečala štiri moštva kandidatov — za naslov prvaka in za izpad iz lige. Mi se bomo seveda najprej pomudili pri repu tabele, kjer se Odred in Rabotnički obupno otresata tega , neslavnega položaja. Nedeljsko srečanje med njima v Skopju pa je Rabobničkemu 'le prineslo nekoliko upanja, dočim so Odredu zdaj skoraj vsa vrata zaprta. Zmaga Rabotaičkega 3:2 je glede na potek igre nezaslužena, saj je bil Odred ves drugi polčas v premoči in je tudi vodil z 2:1. Tradicionalna smola .pa ga tudi to pot ni zapustila in zopet so šli ostal streli Toplaka in Belcerja v .prečko ali nad njo, Upanje, da bo Odred ostal v prvi 'ligi je zelo majhno, čeprav je na sporedu še Osem tekem, V teh kolih bo namreč zelo težko prehiteti svoje «sotrpine», ki imajo že tri do štiri točke prednosti pred njim. Značilnost tega kola je, da so v vseh tekmah zmagali favoriti. Najpomembnejša je Vsekakor zmaga Hajduka nad Crveno zvezdo (1:0) S to zmago so Spličani zopet resno posegli v borbo za prvo mesto in kakor vse kaže, zopet dosegli staro formo. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 Letna naročnina 500 din, polletna 250 din in četrtletna 130 din