Karikatura Anton Buzeti Nujna medicinska pomoč Obljubljeni reševalci v Gor- njih Petrovcih Na urgenco v bolnišnico v Rakičan Stran 2 Pustovanje v Ljutomeru Še škof se boji, kako mu bo Bog sodil Za nastopanje na javnih prireditvah bo očitno treba tudi Cerkev zaprositi za dovoljenje Stran 3 Razmere v gradbeništvu »Podpisujemo diktate, ne pogodb« Gradbena podjetja životarijo - Če se ne bo zganila država, pravi sogovornik, bodo počasi vsi propadli Stran 4 BARVA CM"K datum: 31. Onesnaženje v Motvarjevcih Gnojilo v jarku in potoku? Sedaj ugotoviti, za kakšno snov je šlo, je verjetno že prepozno - Inšpektor pregledal bioplinarno Stran 13 03. 2011 VESTNIK Pikado nacionalni šport Že zdavnaj ni več le »gos- tilniška« igra Ste vedeli, da je odličen proti stresu Stran 35 MURSKA SOBOTA, LETO LXLII, ŠT. 13, ODGOVORNA UREDNICA MAJDA HORVAT, CENA 1,80 € 31. MARCA 2011 Gradbeništvo in sejem potrebujeta vsebinsko in kakovostno prestrukturiranje Gradbeniki v boju za preživetje Javnost se ozira le po ekscesnih primerih v gradbeništvu - Po dveh letih brez ukrepov lahko to panogo rešijo pred prisilnimi poravnavami, stečaji in dokončnim propadom le hitri in izredni vladni ukrepi Gradbeništvo je v izrednih razmerah, ki terjajo takojšnje ukrepe. Število za- poslenih se je z 92 tisoč v zadnjih letih zmanjšalo na manj kot 70 tisoč, samo novembra in decembra pa je delo iz- gubilo čez pet tisoč delavcev. Lahko se zgodi, da bo v prihodnjih mesecih osta- lo brez dela nadaljnjih 20 tisoč ljudi. Kljub temu ostaja gradbeništvo še vedno ena najmočnejših gospodarskih dejavnosti v državi, le da se je precej spremenila pri organiziranosti in vse- bini dela. V minulih 15 letih je bila veči- na državnega denarja namenjena pred- vsem gradnji avtocest, v prihodnje pa se bo več vlagalo v gradnjo železnic, vendar ne v takem obsegu kot pri avto- cestah, ki so zaradi pospešene gradnje Darsu pustile čez štiri milijarde evrov dolga. Brane Selak, predsednik stano- vske zbornice, je opozoril: »Pred nami je obdobje prisilnih poravnav in stečajev, kot ga še nismo doživeli. Denarja v pa- nogi ni, izvajalci zaradi insolventnosti ustavljajo delo, banke jih ne kreditirajo, ker se jim zdi ta dejavnost preveč tvega- na, postavljajo nemogoče pogoje finan- ciranja, podizvajalci ostajajo brez plačil v vedno višjih zneskih. Največjega upa- da gradbeništva država ni uspela pre- prečiti z nujnimi ukrepi in tako že dve leti stagnira, odgovornost pa se prena- ša med posameznimi ministrstvi. Zato bi morala vlada ustanoviti direktorat za gradbeništvo z dovolj širokimi poobla- stili in cilji...« Pred tridesetimi leti je bil slogan sejma Kako graditi ceneje?, da- nes pa je prav ta kriterij pri iskanju naj- cenejšega izvajalca del razlog za mnoge težave v gradbeništvu in negativne po- sledice. Letošnja Megra je zato gotovo mejnik tako za gradbeništvo kot sejem, kajti oba bi se morala prestrukturirati kvalitativno in inovativno. Bernarda B. Peček Fotografija Nataša Juhnov Megra je kljub vsem težavam v gradbeništvu in odsotnosti nekoč največjih gradbenih podjetij še vedno edini tovrsten specializiran sejem gradbeništva in gradbenih materialov v tem evropskem prostoru. S sloganom Obnovljive perspektive so organizatorji želeli poudariti, da je čas za drugačno razmišljanje tudi v gradbeništvu, saj bodo v Sloveniji, kakor je povedal slavnostni govornik dr. Patrick Vlačič, poleg projektov železniške infrastrukture prevladovali projekti s področja energetike ter obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. V premislek PUŠELJČEK LOKALIZMA Majda Horvat edemindvajset pomurskih občin S Je barvit pušeljček, ki ga nikoli ni mogoče povezati v dovolj trden šopek. Nalahno povezan se razsuje, za- tegnjen se zmečka. Pogled skozi manj rožičasta očala pokrajine ne naredi nič bolj prikupne. V majhnosti, pestrosti in domačnosti je videti kot močno naliče- na gospa, ki zaradi tega ni nič bolj lepa, le izzivalna morda. Da potem zažviž- gajo za njo tisti, Ki jim njena nečimr- nost godi, da se lahko prvi zmuznejo do državnega korita, in dokler razdroblje- ne občine podirajo plotove ali preden župani zbijejo »prelaze«, se drugi že napasejo. Sklepanje rok zaradi lokavo- sti, torej zvitosti in prevar drugih, pa se nam navadnim smrtnikom studi enako kot početje egoističnih lakomnežev. Kaj bi bilo drugače, če bi bil pušeljček občin recimo pol manjši? Kdo bi objo- koval izgubljen zaklad? Sedemindvaj- set občin namreč pomeni sedemindvaj- set občinskih uprav, v vsaki pa je od najmanj treh do največ petdeset in še kakšno delovno mesto več. To pa še ni vse. Občine so tudi ustanoviteljice jav- nih zavodov in gospodarskih družb. In ustanoviteljsko mreženje lokalnih sku- pnosti v regiji je osupljivo. Sedemindvaj- set pomurskih občin nastopa 279-krat v ustanoviteljski vlogi, od tega 129-krat v gospodarskih družbah. Sedeži v svetih zavodov so ob občinskih poslastica lo- kalnim politikom, ki jo ponekod popla- knejo tudi s sejninami. A bolj kot to je pomembno, da v njih krojijo odločitve. Soustanoviteljstvo občin v gospodarskih družbah pa je neskončna, očem javnosti pogostokrat zakrita širjava. Pa se vpra- šam, ali res ena manjših občin z dvema Javnima zavodoma potrebuje soustano- viteljstvo še v petih gospodarskih druž- bah, od katerih se tri ukvarjajo s komu- nalnimi zadevami in dve z razvojem. Nepreslišano A PRIJAVIL Bl... ČN DELO NA CRNO Podpora za Murine delavce Evropski denar za zaposlitve 2,2 milijona evrov, ki jih morajo uporabiti namensko Ministrstvo za delo, družino in social- ne zadeve je dobilo denar iz evropske- ga protiglobalizacijskega sklada. Sred- stva so bila pridobljena zaradi stečaja Mure, ki se je zgodil predvsem zaradi sprememb na svetovnem trgu. Gre za 2,2 milijona evrov, ki se morajo upora- biti namensko za prekvalifikacije in is- kanje novih zaposlitev za delavce, ki so ostali brez dela. Ministrstvo se je takoj po stečaju Mure aktivno vključilo v prekvalifika- cije in iskanje novih delovnih mest za njene delavce, ob proračunskih sred- stvih pa je za to namenilo tudi sredstva iz evropskega socialnega sklada. Že ob prijavi za pridobitev protiglobalizacij- ske podpore so na ministrstvu napove- dali, da bodo denar uporabili za uspo- sabljanje in iskanje novih zaposlitev za Murine delavce, del pa bodo verjetno zaradi že porabljenih sredstev evrop- skega socialnega sklada za reševanje njenih delavcev sedaj uporabili drugje. Torej ne gre za svež denar, ampak za namenska sredstva, ki bodo večinoma nadomestila že porabljena. J. V. Naročnik ISSN 0351-6407 JJ 7035164001 stran 1 pa | Vestnik | 31. marca 2011 aktualno BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Skupna 24-urna nujna medicinska pomoč Obljubljeni reševalci v Gornjih Petrovcih Namesto v Zdravstveni dom Murska Sobota na urgenco v bolnišnico v Rakičan - Drugi primer združevanja urgentne službe v Sloveniji Od petka, 1. aprila, se urgentna služba iz Zdravstvenega doma Murska Sobota seli v Rakičan v prostore Splošne bolni- šnice Murska Sobota. V skupni urgen- tni službi bodo med dežurstvi tudi de- žurni zdravnik, ki bo ob delavnikih na voljo med 20. uro zvečer in šesto uro zjutraj, ob sobotah, nedeljah in prazni- kih pa neprekinjeno 24 ur, ter dežurni pediater za otroke in šolsko mladino iz Upravne enote Murska Sobota od osme do 14. ure. Soboški zdravstveni dom bo v tem času zaprt. S tem združevanjem urgentne službe v murskosoboški bolnišnici je postavljena osnova za opravljanje neprekinjenega 24-urnega zdravstve- nega varstva s koncentracijo opreme in osebja, prednost pa je tudi v večjih možnostih diagnostike z rentgenski- mi in laboratorijskimi storitvami ter posvetovanja zdravnika s specialisti bolnišnice. To je drugi primer zdru- ževanja urgentne službe v Sloveniji, na ministrstvu za zdravje pa so pre- pričani, da bodo s tako racionalizira- no in spremenjeno organizacijo ne- prekinjenega zdravstvenega varstva povečali učinkovitost, dostopnost in strokovno raven izvajanja nujne me- dicinske pomoči na primerni ravni. Uporabniki zdravstvenih storitev iz Upravne enote Murska Sobota bodo po novem ponoči in ob praznikih nuj- no medicinsko pomoč poiskali v pro- storih specialističnih ambulant v pri- tličju kirurškega bloka. »Sem se bo preselila celotna medicinska ekipa, ki je doslej dežurala v zdravstvenem domu. Delo in obravnava pacientov se ne bosta bistveno spremenila, do- bro pa je, da imamo dodatno možnost uporabe laboratorija,« je povedala Edith Žižek Sapač, dr. med. in vodja mobilne reševalne enote PHE Mur- ska Sobota. Ob bolnišnici bosta v pri- V ambulantah Splošne bolnišnice Murska Sobota bo v petek zvečer začela delovati skupna urgentna služba z dežurno ekipo nujne medicinske pomoči in pediatrom iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Kam in kako Ponoči od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj imajo ob delavnikih v Zdravstvenem domu Murska So- bota do 30 pacientov, ob koncu tedna pa pride tudi do 150 ljudi. Kot nujne primere so na pregled in zdravljenje v bolnišnico poslali približno deset odstotkov pacien- tov. V urgentni službi bolnišnice poišče pomoč med dežurstvom do 70 ljudi iz celotnega Pomurja. Če potrebujete pomoč zaradi bolezni in poškodbe med dežurstvom, se namesto v Zdravstveni dom Murska Sobota odslej odpeljite v bolnišnico. uj Fotografija Nataša Juhnov pravljenosti tudi obe reševalni vozili, eno za mobilno enoto z zdravnikom in drugo za reševalca. Po potrebi jim priskoči na pomoč še dežurni zdrav- nik, ki dela v ambulanti. Na Goričkem do dežurnega zdravnika Glede na to, da se s selitvijo v Ra- kičan oddaljenost posameznih krajev na Goričkem do dežurnega zdravni- ka še povečuje, prav tako se podaljša tudi pot reševalnega vozila v nujnih primerih, bodo morali iskati dodatne rešitve, da ljudje ne bi bili še bolj pri- krajšani. »Obljubili so nam sredstva in do- datno reševalno vozilo z ekipo nujne medicinske pomoči brez zdravnika, ki naj bi bila v Gornjih Petrovcih, ven- dar še ni znano, kdaj naj bi jo dobi- li,« pove Edith Žižek Sapač. Za ljudi iz Občine Rogašovci pa že sedaj skrbi- jo prostovoljci iz Društva prve medi- cinske pomoči, bo pa tudi za njihovo delo in financiranje treba najti ustre- zno rešitev, saj delujejo prostovoljno, je še dodala sogovornica. Prav dodatna tretja reševalna eki- pa je bila pomembno dejstvo, da zdra- vstveni dom pristane na združevanje urgentne službe, ki naj bi v prihodnje s pomočjo evropskih sredstev v bližini bolnišnice tudi dobila novo stavbo za centralni urgentni center. Vanj naj bi se potem pri zagotavljanju celodnev- nega zdravstvenega varstva vključili še zdravstveni domovi Lendava, Gor- nja Radgona in Ljutomer. Čakata jih še natančnejša razdelitev financiranja in uskladitev podrobnosti za delova- nje. Morda pa bo petkov obisk mini- stra za zdravje priložnost, da vpraša- nja dobijo odgovore. A. Nana Rituper Rodež Svet Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je zasedal na Moti ob Muri »Veliko je razlogov, da bi lahko NEP zavrnili« Strokovni svet zavoda kritičen do nacionalnega energetskega program (NEP), ki ga preveč samostojno pripravlja oddelek za energetiko Ministrstva za gospodarstvo - Obveza Slovenije do Evrope glede deleža obnovljivih virov energije pomeni izjemen pritisk na prostor Nacionalni energetski program naj bi določil dolgoročne razvojne cilje o rabi in oskrbi z energijo, ukrepe in finanč- ne mehanizme za doseganje ciljev ter umeščanje energetske infrastrukture v prostor, njegova vsebina pa se zaradi umeščanja objektov v prostor in rabe obnovljivih virov tudi močno dotika narave. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor za ta dokument zahtevalo celo- vito presojo vplivov na okolje, ki vklju- čuje tudi Dodatek za presojo spreje- mljivosti vplivov izvedbe programa na varovana območja. Na zavodu ugota- vljajo, da predlagani NEP vsebuje tudi investicije, ki so z vidika ohranjanja na- rave in biotske pestrosti precej proble- matične in bo treba najti kompromis z evropskimi direktivami na področju energetike, voda in varstva narave. V Pomurju je tako najbolj izpostavljeno načrtovanje gradnje hidroelektrarn na reki Muri, saj naj bi načrtovalci NEP- a vključili kot možno gradnjo štirih HE - pri tem pa pozabili upoštevati, da je Mura v Evropi naravovarstveno pomemben habitatni prostor z viso- ko biotsko pestrostjo, pomemben pro- stor za ohranjanje nižinskih poplavnih gozdov, starih rečnih rokavov, prodišč in erozijskih območij. Minuli četrtek so se zato na kraju samem, torej v informacijski sobi Bi- Dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave: »Veliko je razlogov, da bi NEP lahko zavrnili.« omure v gostišču Trnek na Moti, sešli člani Sveta zavoda RS za varstvo nara- ve, ki ga sestavljajo predstavniki usta- noviteljev, uporabnikov in zaposlenih. Mladen Berginc in Franc Stanonik z MOP-a, prof. dr. Mihael J. Toman, de- kan Biotehniške fakultete, ter dr. Da- rij Krajčič, direktor Zavoda RS za var- stvo narave, so novinarje seznanili s Fotografija Bernarda B. Peček pomenom NEP-a za varstvo narave in predstavili okvirna stališča sveta gle- de vpliva obnovljivih virov energije na ekosisteme. V prihodnjih tednih mora namreč zavod podati mnenje o predlaganem NEP-u, vendar se ob tem pojavljajo številne zadrege - do sedaj energetski sektor sploh ni bil Natura 2000 Na podlagi novopridobljenih po- datkov, ki so bili zbrani v okviru t. i. biogeografskih seminarjev, je Evropska komisija pozvala Slove- nijo, da dragocen del reke Mure (ki ga je nekdo pred leti s poseb- nim namenom izključil iz zaščite- nega območja ) dodatno vključi v Naturo 2000. pripravljen sodelovati s pristojnimi za varstvo narave pri pripravi progra- ma, prav tako vsebina NEP-a ni dosto- pna javnosti. Predsednik sveta zavoda Franc Sta- nonik je poudaril, da si bodo prizade- vali, da bi bilo varstvo narave enako- vredno upoštevano pri sprejemanju pomembnih odločitev, prof. dr. To- man, ki že trideset let deluje na po- dročju varstva voda in vodne ekologi- je, je poudaril, da ne gre za vprašanje, kaj znamo, ampak za to, kaj smemo in česa ne smemo početi v okolju. »Ali lahko danes tudi Muro tako žrtvuje- mo, kot smo to počeli pred 40 leti, ko še nismo vedeli vsega? Do težav pa prihaja, ker stvari rešujemo parcial- no in se določeni sektorji med sabo sploh ne pogovarjajo.« Dr. Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki je dajalec mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in ustreznosti energetskega programa: »Če je program napisan na strate- ški ravni in naj bi dolgoročno usmer- jal energetsko politiko, pa je po drugi strani zelo podroben in kar direktno umešča HE na reko Muro. Zaradi tega imamo velike težave in niti ne vemo, kako se odzvati, saj se nam NEP kot tak sploh ne zdi primeren za nadalj- njo obravnavo. Vsak poseg v prostor pomeni spremembo. Imamo Natu- ro 2000, habitatno in ptičjo direkti- vo, zato je tako natančno umeščanje energetskih objektov v ta prostor izje- mno problematično. Obveza Slovenije do Evrope glede deleža obnovljivih vi- rov energije pomeni izjemen pritisk na prostor. Z vidika ohranjanja narave nas to izjemno skrbi.« Mura je nižinska in Zamegljevanje Zagovorniki hidroelektrarn na reki Muri uporabljajo pri prepri- čevanju javnosti po mnenju dr. Tomana napačno in zavajajočo dikcijo, s katero zamegljujejo glav- ni cilj prizadevanj. Tako lobisti in politiki govorijo o »ekološki sana- ciji reke Mure«, 0 »reševanju pro- blema nižanja podtalnice« ali, kot je bila vsebina srečanja, ki gaje or- ganiziral Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona, so men- da »iskali rešitve za večjo poplav- no varnost občin ob reki Muri«. Vsem je skupno izkoriščanje vo- dnega potenciala reke Mure, spre- gledali pa so pomembno dejstvo, da hidroelektrarne nikoli in nikjer niso rešile ekoloških problemov. poplavna reka in tega dejstva ne more in ne sme nihče spremeniti. Volovja re- ber in prepoved gradnje vetrnih elek- trarn zaradi negativnega mnenja Zavo- da RS za varstvo narave sta prav gotovo velika razloga, da bodo pripravljavci še enkrat premislili o energetskih načrtih v prihodnjih tridesetih letih. Bernarda B. Peček stran 2 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si vroče BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK 31. marca 2011 | Vestnik | 3 Pustovanje v Ljutomeru razburilo katoliške dostojanstvenike Še sam škof se boji, kako mu bo Bog sodil Za nastopanje na javnih prireditvah bo očitno treba tudi Cerkev zaprositi za dovoljenje Dolg mariborske nadškofije je bil le ena od zgodb med ljutomerskim pustnim sprevodom, to pa je zmotilo tamkajšnje- ga župnika Andreja Zrima in mursko- soboškega škofa Petra Štumpfa. Kmalu po pustovanju je bilo objavljeno na sple- tnih straneh ljutomerske župnije tole obvestilo: »V torek (15. marca, op. p.) Ker so bili med pustnim sprevodom v Ljutomeru na hudomušen način predstavljeni dolgovi mariborske nadškofije, so tamkajšnji verniki morali k spravni maši. Če se maše ne bi udeležili, jim je menda grozilo, da bodo na Cvenu ostali brez blagoslovitve velikonočnih jedi. - VARANJE . ; (pi JA NJE « KONOJVER Fotografija Niko Šoštarič bomo imeli uro pred sveto mašo sprav- no molitveno uro pred najsvetejšim. Za- doščevali bomo za grehe bogokletja, ki so bili storjeni v časa pustovanja v Lju- tomeru, ko so se pri veseljačenju neka- teri spozabili tako daleč, da so se s skru- njenjem svetih zakramentov, simbolov in oseb hudo pregrešili zoper svetost Boga.« Mašo je vodil škof Peter Štumpf, posebej so bili vabljeni verniki s Cvena. Menda je bil postavljen pogoj: če ne pri- dete, na Cvenu ne bo blagoslovitve veli- konočnih jedi. K maši le zaradi blagoslovitve »Namen našega društva je ohrani- tev starih običajev in navad, med kate- re spada tudi pustovanje v Ljutomeru,« je dejal Aleš Ploj iz Društva cvenskih čehov in diklin. Da na šaljiv inhumori- stičen način predstavijo dolgove, v ka- tere je zabredla nadškofija iz Maribo- ra, so se odločili »povsem naključno in spontano, brez zlonamernih načrtov, namernega zaničevanja in blatenja ali zunanjih vplivov. Naš namen nikakor ni bil, da bi na kakršen koli način ža- lili Cerkev, škofa, župnika, še najmanj pa vernike. Prav tako ni bil naš namen oskruniti poklica duhovnika, duhovni- ške obleke, verskih simbolov in svetega rešnjega telesa.« Kot je rekel Ploj, so želeli le predsta- viti aktualno temo, kar je »nedvomno tudi dolg mariborske nadškofije, česar sta se lotili še dve skupini iz sprevoda«. Zato je bil presenečen nad klicem žu- pnika Zrima: »Ko mi je začel naštevati vse obtožbe in grehe, ki smo jih stori- li na pustovanju, nisem vedel, ali naj se smejem ali naj se raje držim za glavo.« Med pogovorom mu je Zrim prebral ele- ktronsko sporočilo: »V sporočilu, ki ga je dobil od škofa, je tudi pisalo, da zara- di vseh hudodelstev, ki so bila v našem društvu storjena proti Cerkvi, na Cve- nu letos ne sme biti blagoslova, in da bo zato škof vodil mašo, ki se je moramo obvezno udeležiti.« Po sogovornikovih besedah je bla- goslovitev velikonočnih jedi na Cvenu Aleš Ploj: »Obtožbe se nam zdijo popolno- ma nesmiselne in hkrati smešne. Velika večina ljudi se je zelo ostro odzvala in je kritična do potez lju- tomerskega župnika in soboškega škofa, vaščani pa so nas podprli in so nam pri vsej tej zadevi pripra- vljeni pomagati. Namen pustnega sprevoda je bil, na šaljiv in humo- rističen način predstaviti aktualen dogodek.« Škof Peter Štumpf: »Sam se rad pošalim, tudi na svoj račun. To je v javnosti znano. Šale na račun drugih pa mi niso všeč, še posebej, če je posameznik ali sku- pina ljudi v stiski. Ne odobravam niti pustnega norčevanja iz poli- tikov kot tudi ne v primeru mari- borske nadškofije. Tudi če so krivi, imajo ti ljudje svoje dostojanstvo in jih to boli.« dolgoletna tradicija in ima za njih velik pomen, in ker zato v Društvu cvenskih čehov in diklin niso želeli, da bi mor- da zaradi njih ostali brez blagoslovitve, je z župnikom sklenil dogovor, da če se bodo udeležili spravne svete maše, bo vseeno blagoslovitev. »Jasno pa sem po- vedal, da se te spravne maše ne bomo udeležili zaradi tega, da bi se pokesali za naše 'grehe in hudodelstva', ki naj bi jih storili proti Cerkvi, ampak zgolj zaradi tega, da se stvar pozabi in da bo potem opravljena blagoslovitev,« je še prista- vil Aleš Ploj. . 4531€ O a me Rejc ME STVO ... ODIZEH GRUNTA rr Ura verouka je premalo »Nismo obhajali svete maše, ampak smo izpostavili v enourno čaščenje Naj- svetejšega v monštranci. Nikomur ni bilo nič zagroženo. Ko sem videl povorko v Ljutomeru, mi je bilo takoj jasno, da gre za zlorabo verskih simbolov: križa, ho- »LAZ... (00€ (lom) KRAJA ... 251 € (klosti) » PREKLINJANJE ... 245€ (čEseM) (KOHAM) be stij, ciborija in mašnih oblačil. Župnika Andreja Zrima sem samo prosil, naj po- vabi vernike k molitvi, da bomo molili v spravo za žalitev Boga. Mnogi se pri pu- stovanju spozabijo tako daleč, da poni- žujejo človeško dostojanstvo in svetost Boga, zato imajo po vsem svetu po žu- pnijah in škofijah v dneh pustovanja mo- litvene ure v spravo za žalitve Boga,« je pojasnil soboški škof Peter Štumpf. Odločitev o molitvi je posledica ško- fove pripadnosti redovni družbi salezi- jancev: »Ustanovitelj salezijancev sv. Ja- nez Bosko je dejal mladim: "Veselite se, igrajte se, vendar ne žalite Boga.' Ko sem bil dijak, smo imeli na dan pusta podob- no molitev kot v Ljutomeru.« »Tudi sam imam vest in se zelo bojim, kako me bo Bog nekoč sodil. Moja nalo- ga je, da v javnosti povem, kaj je prav in kaj ni. To je zelo težko in zame je to naj- hujše breme. Škofa nimamo samo zato, da bo prihajal na slovesnosti, kjer je ve- dno vse lepo in prav, ampak tudi zato, da med ljudmi ohranja svetost Boga, do- stojanstvo ljudi in tudi ustanov, ki so na- menjene občemu blagru. Molitev v Lju- tomeru ne bi smela nikogar prizadeti,« pa je Peter Štumpf odgovoril na vpraša- nje, ali se s spravno mašo niso nevarno približali temu, da se ljudje ali verniki na določenih prireditvah ne bodo več upali pojaviti brez cerkvenega dovoljenja. »Če je molitev kazenski ukrep, potem smo pa res tik pred koncem sveta. Mene skrbi verska neizobraženost mnogih lju- di. Nevednost lahko pripelje do tega, da se sedaj čudimo, da ne rečem celo po- hujšujemo, če škof pride molit v Ljuto- mer. In kje si pridobiti versko izobrazbo in humano oliko? Očitno je ura verou- ka premalo,« je še povedal murskoso- boški škof. Andrej Bedek Komentar KDO BO PORABCEM PEL ČRNO MAŠO ZADUŠNICO? Janez Votek b novem letu sem opozoril na podeljevanje dvojnih državljanstev pripadnikom madžarskih manjšin zunaj meja matice in tudi na razstavljeno tapiserijo sosede z zemljevidom nekdanje velike Madžarske v Bruslju, pa se skorajda nihče ni zganil. Ne vem, kako bo zdaj, ko smo pred prvim konkretnim dejstvom, ki lahko pomeni prikrito uresničevanje velikomadžarskih interesov. Lahko pa ga tudi razumemo kot prvi korak prikrite revizije Trianonske pogodbe. Za kaj gre? Gre za spremembo madžarske ustave, ki iz svoje preambule briše obstoj narodnih manjšin, med njimi tudi slovenske. Kot kaže, so se pripadniki narodnosti znašli pred gotovim dejstvom, še huje pa je, da nimajo ne vzvoda in ne moči, da bi se tej madžarski odločitvi uprli. Nimajo neodvisnih demokratičnih institucij, s pomočjo katerih bi lahko zaščitili svoje interese in, če hočete, svojo nacionalno bit, ki bo s spremembo ustave dokončno izbrisana iz madžarskega zemljevida. Kot kaže, so jim ostali le mediji v matici, konzul in do zdaj le SDS, ki so se odzvali na dogajanje. Porabci se ne morejo zanesti npr. na ustavno sodišče, podobno kot so se lahko koroški Slovenci. Ti so po dolgoletnem boju in zatiranju »našli zaveznika in zaščitnika« v ustavnem sodišču, ki z izrekanjem sodb o dvojezičnih tablah dosledno ščiti njihovo nacionalno bit. Zdaj se šele vidi, kako prav je imel eden od največjih zagovornikov Porabcev pokojni dr. Vilko Novak, ko je ob spoznanju načrtne in prisilne asimilacije stal trdno na stališču obojestranskih pravic manjšin na obeh straneh meje. Vilku Novaku ni bilo mogoče očitati nacionalizma, saj je bil tudi eden naših največjih poznavalcev madžarske kulture, se je pa zavedal, kaj se dogaja v ozadju in kaj pomeni velikomadžarski nacionalizem. Na to je še posebej opozarjal po padcu železne zavese. Ne skrbi samo molk naših državnih institucij. Še bolj skrbi drža Prekmurcev, lokalnih institucij in intelektualne srenje, ki se je ponovno zavila v molk. Ali smo res brez zavesti, brez zgodovinskega spomina, brez prednikov, ki so trpeli, toda kljub trpljenju so se obdržali in se uprli nasilni asimilaciji. Nacionalna zavest jim je bila svetinja, s pomočjo katere se jim je uspelo izviti izpod tega škornja. Nam je res tako malo do tistega dela telesa, ki ga nismo uspeli rešiti in ki so ga v desetletjih po priključitvi skoraj uspeli pokončati? Pa ne samo to, tudi tu se nam obnavlja že nekoč obujena zgodba »zgodovinske krivice« Trianonske pogodbe. Tokrat ne v obliki simpozija, ampak v pobudi o spremembi zakona o financiranju madžarske manjšine. Po njem naj bi bilo upravljanje sredstev in financiranje institucij pod popolnim nadzorom narodnosti oziroma njene elite. Zdaj se je del sredstev delil po občinah in je na neki način zagotavljal ne samo financiranje narodnostnih potreb, ampak tudi načrtovanje skupnega razvoja lokalnih skupnosti in s tem tudi aktivnega sodelovanja med večinskim prebivalstvom in manjšino. Pa to samo za vmes. Izbris narodnih manjšin iz madžarske ustave še ne pomeni konca, to je začetek za širitev političnih pravic Madžarom zunaj Madžarske po podeljenih državljanstvih. Komentar NESOLIDARNOST Ciril Kosednar red dnevi je bil sprejet Zakon o delu na črno. Največ pozornosti pri tem Je poželo vprašanje sosedske pomoči. Vlada zagotavlja, da se slednja ne šteje za delo na črno, kakor tudi ne delo v lastni režiji, humanitarno in prostovoljno delo in še nekatere druge oblike dela. Sosedske pomoči pa ne bodo več smeli ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti. Razumljivo je, da mora država od vsakega obrnjenega kamna, zabitega žeblja in postriženega lasu pobrati denar. Ta naj bi bil konec koncev namenjen za nas državljane. Pobran z davki se k nam povrne s socialnimi prispevki, izobraževanjem, zdravstvenim varstvom, infrastrukturo, razvojem gospodarstva, ustvarjanjem delovnih mest ipd. Skratka, dobimo ga nazaj v različnih oblikah. Seveda nas pri tem srbi pregrešno vprašanje, kaj bi bilo narobe, če ta sistem ne bi deloval tako? Delavec na črno bi dobil svoje plačilo, strankam bi ostal denar, ki bi ga sicer morale plačati v ceni storitve kot davek. Denar bi torej ostal pri ljudeh, le preko državnih rok ne bi bil speljan. Toda mnogi ekonomisti bi vam znali povedati, da to ne gre tako. Država se boji, da bi se denar kopičil pri posameznikih, medtem ko ga sama porazdeli racionalno, enakomerno in pravično. Ali res? Če kdaj, potem se prav v tem trenutku glede tega lahko upravičeno bojimo. Skoraj vsak dan iz »skritih globin« na površje priplavajo zgodbe o lakomnih državnih uradnikih, podkupljivih politikih, zavoženih tajkunskih poslih, ki jih država sanira z davkoplačevalskim denarjem, in druge podobne zgodbe. Barometri zaupanja v državne institucije beležijo zelo nizke vrednosti, kot kaže tudi pred dnevi opravljena raziskava našega časopisa. Mar se nam vsaj tokrat ta pregrešna nedržavotvorna ideja, da denar od vsakega obrnjenega kamna, zabitega žeblja in postriženega lasu ostane neposredno pri nas in da ta ne gre preko državnih institucij in rok njihovih uradnikov, ne zdi najbolj logična? Kdo je kriv, da smo začeli razmišljati tako nesolidarno in nevzajemno? Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnikop-inf.si, Venera: venera9p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikp-inf.si, www-stran: http://wwwvestnik.si. stran 3 4 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 gospodarstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Nevzdržne razmere v gradbeništvu »Podpisujemo diktate, ne pogodb« Recesija še traja - Gradbena podjetja životarijo - Če se ne bo zganila država, pravi sogovornik, bodo počasi vsi propadli »Grozno. Razmere na gradbenem trgu so grozne. Stanje, ki se vleče že tri leta, se nadaljuje in tako ne moremo delati,« je iskren direktor Gradbenega podjetja Gomboc Jože Gomboc. »Tega se enostavno ne da vzdržati, eni so bolj žilavi, drugi prej padejo, ampak tega dolgo ne bomo več vzdržali.« Samomor za gradbeništvo »Delamo po tako nizkih cenah, da dobimo mogoče eno tretjino doda- ne vrednosti, ki jo potrebujemo, da bi lahko preživeli. In to traja že tretje leto. Tega ne bo vzdržal nihče. Rešitev je, da se bodo ponudniki spametovali in se začeli zavedati, po kakšni najniž- ji ceni se sme delati, da lahko sploh preživiš,« pravi direktor podjetja, ki ima 90 zaposlenih, Jože Gomboc. »In če se kmalu ne bo kaj spremenilo, po- tem nimamo možnosti. Nihče. Vsako podjetje potrebuje za preživetje dnev- no, mesečno ali letno neko minimal- no potrebno dodano vrednost, nekaj časa lahko vzdrži tudi v nemogočih razmerah. Ampak prej ali slej pride konec. Cene, ki veljajo na trgu, so ne- sprejemljive za gradbeništvo.« Čeprav javnost ni tega mnenja. Gomboc: »Jav- nostje kontaminirana s podatkom, da so gradbinci predragi, da imajo pre- več denarja in previsoke cene. K temu pa pripomorejo ne le mediji, ampak Vrednost gradbenih del še vedno pada Podatki Urada za makroekonom- ske analize in razvoj kažejo, da je januarja obseg opravljenih grad- benih del za slabe štiri odstotke zrasel glede na mesec prej, če pa letošnji januar primerjamo z lan- skim, pa kaže 17-odstotni padec gradenj. Povečala pa se je - tako januarja kot že decembra lani - gradnja stanovanjskih stavb in presegla tudi raven izpred leta dni. Za 11 odstotkov (v meseč- ni primerjavi) se je okrepila tudi gradnja nestanovanjskih stavb, ki na letni ravni zaostaja za kar 30 tudi najuglednejši slovenski ekono- misti. Ti danes sicer govorijo drugače kot pred dvema letoma, saj so bili nji- hova stališča in trditve zgrešeni, ker niso poznali dejanskega stanja in te- žav v dejavnosti.« Cene stanovanj si- cer ne kažejo na to, kar trdi Gomboc. »V Sloveniji velja prepričanje, da je vi- soka cena stanovanj, recimo v Ljublja- ni ali Kopru, odraz visokih cen v grad- beništvu. To sploh ni res. Ceno krojijo Pomursko gradbeništvo 2009 Leta 2009 je ustvarilo 1098 po- murskih gospodarskih družb 405 milijonov evrov dodane vredno- sti, od tega 141 gradbenih podje- tij v višini 62,5 milijona evrov. Rast dodane vrednosti v gradbeništvu je bila leta 2009 za skoraj desetino nižja kot leto prej. Izgubo je ime- lo predlani 19 gradbenih podjetij v višini 722 tisoč evrov, skupna iz- guba v regiji pa je znašala skoraj štiri milijone evrov. Gradbeništvo je zaposlovalo leta 2009 2.400 de- lavcev ali 15,3 odstotkov vseh za- poslenih, več le predelovalna de- javnost, ki je dajala dobrih 40 odstotkov delovnih mest. tisti, ki prodajajo zemljišče, in inve- stitorji stanovanj. Med temi so tudi gradbena podjetja, a največkrat ne. Gradbinci zadnja leta delamo prepo- ceni, to lahko dokažemo z vsakim na- šim projektom,« pravi Gomboc. Država ne opravlja svoje vloge Trenutno so zaposleni pri manjših projektih, pravi sogovornik, vendar povsod ustvarjajo izgube. »Nismo med tistimi, ki bi imeli neplačane dobavite- lje in podizvajalce, ampak smo zadol- ženi pri bankah. Porabili pa smo tudi vse rezerve, ki smo jih več let ustvarja- li,« pravi Jože Gomboc. Seveda se stri- nja, da gre za zakonitosti trga, ki ve- dno počisti z najšibkejšimi, a pravi, da tu naletijo na problem države: »Spre- Jože Gomboc, direktor Gradbenega podjetja Gomboc: »Država bi morala najprej pri sebi preveriti plačilne roke, saj sama poraja najdaljše plačilne roke in še teh ne spoštuje.« jemajo zakone o plačilnih rokih in plačilih podizvajalcem in tako naprej. Kako lahko država komu očita predol- ge plačilne roke, če je sama povzroči- telj najdaljših plačilnih rokov pri iz- vedbi javnih naročil. In to v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Svojim doba- viteljem plačujemo v krajših rokih kot nam država plača izvedena dela, svoje zaposlene pa tako ali tako.« Direktor Jože Gomboc poudari primer Gornjih Petrovec, kjer je dobil denar po dese- tih letih, in Šalovec, ki mu že eno leto dolgujejo plačilo opravljenih del. In kaj lahko tukaj naredi država? »Na trgu obstajajo in ostajajo pod- jetja, ki diktirajo nizke cene, pa ne plačujejo ne podizvajalcev ne dobavi- teljev. Zato lahko delajo po ceni, kakr- šni hočejo. Lahko si privoščijo posel Na trgu obstajajo in ostajajo podjetja, ki diktirajo nizke cene, pa ne plačujejo ne podizvajalcev ne dobaviteljev. Zato lahko delajo po ceni, kakršni hočejo. za 60 odstotkov normalne cene - in se poleg tega zavedajo, da se jim ne bo nič zgodilo. To je najhujše. In smo spet pri državi. Ta bi morala poskr- beti za to, da bi bile izvršbe v skladu ke] Kej pi psi š s; E— S do NEJ [is z obstoječim zakonom učinkovite. To bi pomenilo, da nihče ne bil mogel de- lati tako, da ne bi plačeval svojih ob- veznosti, in tako tudi ne bi mogel de- lati z dampinškimi cenami. Pri nas pa lahko nekdo dela po polovičnih cenah deset let in se mu nič ne zgodi. Država pa vse samo opazuje. Za rešitev tega problema ne potre- bujemo novih zakonov, ampak učin- kovito pravno državo z obstoječimi zakoni.« Visoka plačilna nedisciplina Plačilna nedisciplina je stara znanka gradbeništva, ki se ga drži tudi v teh, najtežjih časih. Gradbeništvo je eno od petih de- javnosti, v katerih več kot de- set odstotkov dolžnikov zamuja s poravnavo dolga bankam vsaj tri mesece. Še višji pa so odstotki dolgov med podjetji. Februarja je bilo med neplačniki 1368 gradbe- nih podjetij ter 2205 samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so imeli skupno 150 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. To je skoraj 30-odstoten delež vseh dolgov slovenskih podjetij. Delajo na manjših gradbiščih Gradbeno podjetje Gomboc je v Murski Soboti na območju nekdanje Pomurke mesne industrije že pred leti kupilo zemljišče in namerava zgradi- ti stanovanjsko sosesko v svoji režiji, samo bo torej tudi investitor. »Pripra- vili smo idejne projekte, zdaj pričaku- jemo, da bomo v dveh mesecih lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje. Ne- katere aktivnosti - kar se tiče cest - bomo morali uskladiti tudi z občino, a to ne bo letos, saj letos v proračunu niti nimajo predvidenih sredstev. Po- tem pa sledi za današnji čas najtežji del naloge - pridobivanje sredstev. Pa smo spet tam.« Trenutno gradijo to- varno Rogljiček v Ljutomeru, objekte v Veliki Polani, Beltincih, Mariboru, Ter- mah 3000 in še nekaj manjših stavb. Vida Toš odstotkov. ra e ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 140 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gostinstvu in gradbeništvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: elektrikar elektronik - 30, avtomehanik - 12, mesar - 10, kuhar - 8, osnovnošolska izobrazba -7, natakar - 5, vrtnar - 5, dipl. inž. elektrotehnike (vs) - 4, zidar - 4, dipl. inž. strojništva (vs) - 3, elektrikar - 3. Iščejo se tudi: tehnik zdravstvene nege - 2, strojni tehnik - 1, univ. dipl. inž. elektrotehnike - 1, vrtnar cvetličar - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Dars ne bo plačal že plačanih del Kljub mnenju finančnega ministrstva podizvajalci na Pomurki brez denarja Zahtevki podizvajalcev po Darsovem protokolu zavrnjeni - Pripravljajo novega Nadzorni svet Darsa je obravnaval predlog uprave o načinu reševanja ne- posrednih zahtevkov za plačila podi- zvajalcem. Ob tem, pravi Marjan Koler iz službe za komuniciranje, so upošte- vali dejstvo, da je Dars večino del, za katera je od podizvajalcev prejel zah- tevke za neposredno plačilo, že porav- nal glavnemu izvajalcu. Nadzorni svet je zato sklenil, da da upravi Darsa soglasje k zavrnitvi vseh zahtevkov podizvajalcev, ki se nana- šajo na plačilo tistih del, ki jih je Dars že poravnal glavnemu izvajalcu SCT. Upravi Darsa pa so naložili, da pripra- vi spremenjen protokol, na osnovi ka- terega bodo lahko ugotovili, katerih del še niso plačali glavnemu izvajalcu in ali so to ista dela, za katera so po- dizvajalci vložili zahtevke za plačila. Tako ugotovljena dela bodo po bese- dah Kolerja plačali iz sredstev druž- be. Koler ni pojasnil, do kdaj naj bi omenjeni podizvajalci plačilo dobi- li, niti ni pojasnil, do kdaj naj bi Dars sprejel nov protokol. Finančno ministrstvo: Dars naj unovči bančno garancijo Vprašanje smo naslovili tudi na fi- nančno ministrstvo. Urška Štorman s službe za odnose z javnostmi na mini- strstvu je povedala, da je ministrstvo seznanjeno s problematiko, da glavni izvajalec ni plačal podizvajalcem. Dar- su so priporočili, naj unovči bančno garancijo. Banka namreč po njihovem mnenju lahko zavrne unovčitev le, če niso izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, če upravičenec ne predloži na- vedene garancije ali pa prepozno vlo- ži zahtevek. Finančno ministrstvo še meni, da naj denar iz unovčene ban- čne garancije Dars nameni za plačilo podizvajalcem pod pogoji, če so raču- ni podizvajalcem neplačani, če glavni izvajalec potrdi konkretne situacije in če so računi vezani na posamezen pro- jekt, ki ga podizvajalec še ni dobil pla- čanega. Urška Štorman je še zapisala, da gre za strokovno mnenje ministr- stva za finance, ki pa ni zavezujoče. Aprila zapora Slovenije? Dars se neobvezujočega priporočila ministrstva očitno dobro zaveda, saj se zgodba o neplačanem delu na že leta 2008 odprti cesti vleče naprej. Če- prav je lastnik Darsa država, je Dars ne uboga, saj mu je prav država - mini- strstvo - priporočila, naj konča agoni- jo nekaterih podizvajalcev. Dars trma- sto vztraja, da ne bo plačeval dvakrat, pri tem pa ne pove, da je prvič plačilo res šlo iz njegovega žepa, tokrat pa bi šel denar iz druge malhe - bančne ga- rancije SCT-ja so bile namreč izdane prav za ta namen. Poleg tega je Dars tiho o krivdi za nastali položaj, saj je prav on tisti, ki bi moral preverjati, ali se denar steka tudi naprej od glavne- ga izvajalca k podizvajalcem. Kako dolgo se bo zgodba še vlekla? Obrtniki grozijo z državljansko nepo- korščino in zaporo Slovenije, ki naj bi jo uresničili 18. aprila. Vida Toš stran 4 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si gospodarstvo BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK 31. marca 2011 | Vestnik | 5 Pomurska gospodarska zbornica Brez razvoja tudi zakon ni potreben Pomurje je dobilo 384 milijonov evrov za projekte v letih 2007-2011 - Gospodarsko okrevanje, vendar z malo ali brez novih delovnih mest Statistični kazalniki gospodarskih gibanj kažejo, da naj bi gospodarstvo začelo okrevati. Tako po 8,5-odstotnem padcu v tretjem četrtletju leta 2009 že beležimo v zadnjem četrtletju lanskega leta 2,1-od- stotno rast bruto družbenega proizvoda (BDP). Kritično ostaja gradbeništvo, ki še vedno beleži 15-odstotni padec. Gospo- darstvo pričakuje na letni ravni, kot so ugotavljali na Upravnem odboru Pomur- ske gospodarske zbornice, 1,8-odstotno rast BDP-ja. V letu 2013 pa naj bi se pri- bližali normalni 2,9-odstotni rasti. Če primerjamo stopnje rasti BDP-ja za lani (1,2-odstotna) in pričakovano 1,8-odstotno rast v letošnjem letu, vi- dimo, da se predvidena 0,6-odstotna gospodarska rast ne bo povečala na ra- čun večje zaposlenosti. Stopnja registri- rane brezposelnosti se bo s 7,2 odstotka povečala po projekciji na 7,7 odstotka. Kaj to pomeni na pomurski ravni, po- murski gospodarstveniki niso odgovo- rili. Primerjava regijske brezposelnosti za leti 2009 in 2010 kaže na podoben trend tudi v regiji. Za preživetje gospodarstva ostaja še naprej pomembna domača poraba Podatek, ki vliva optimizem, hkrati pa je zavajajoč, je nadpovprečna rast izvo- za, ki naj bi v letošnjem letu dosegla do- brih devet odstotkov. Ob tej rasti, pravi VBCOML ša Arcont je dobil sredstva iz drugega razpisa, ki so mu pomagala k tehnološki posodobitvi in razvojnemu preboju. Z gospodarsko rastjo bo rasla tudi brezposelnost Gospodarska rast in brezposelnost Gospodarska rast (BDP) Zasebna poraba Državna potrošnja Investicijska potrošnja Izvoz blaga in storitev St. registrirane brezposelnosti (SLO) St. reg. brezposelnosti (Pomurje) direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, je treba biti pozoren, saj v navidezno velikem izvozu predsta- vlja realen domač izvoz blaga in storitev na tuje trge le tretjino vrednosti BDP-ja. Tako ostaja za preživetje gospodarstva še naprej pomembna domača potrošnja. Rast te, predvsem zasebne, pa zaostaja 2009 2010 2011 -8,1 1,2 1,8 -0,8 0,5 2,0 3,0 0,8 2,2 -21,6 -6,7 1,0 -1/,7 6,6 6,8 DJ9 72 7,7 10,0 10,9 11,8 za realno gospodarsko rastjo in je lan- sko leto dosegla 0,5, letos pa naj bi dose- gla dvoodstotno rast. Ob teh kazalnikih se zdijo razprave, ki jih poslušamo, ne- koliko nenavadne. Nenavadne zato, ker gospodarstveniki še vedno niso pripra- vljeni nič vložiti v to, da bi sami spod- budili porabo. Ob vseh tegobah, ki jih vedno ponavljajo, se na vsebinski rav- ni nikoli ne dotaknejo tega, kaj so stori- li, da bi bila dodana vrednost v družbah večja, da bi popravili produktivnost in izboljšali plače, pa tudi zaposlovali. Vse- ga tega brez definiranega razvoja in la- stnih vlaganj ni mogoče pričakovati. Ve- lika verjetnost je, da se bo gospodarstvo znašlo na novem razpotju in v težavah, saj se razmere zaradi prekinjanja doba- viteljskih verig in strmih rasti cen vho- dnih surovin - na eni strani kovin in na drugi žit, sladkorja, soje - za našo pre- delovalno industrijo poslabšujejo. In tu se srečamo z novo retoriko Gospodar- ske zbornice Slovenije, ki kot enega od ukrepov za oživljanje poudarja samoo- skrbo. Prej tega nismo bili vajeni, saj so ravno predstavniki živilske industrije iz- siljevali nizke odkupne cene s poceni tu- jimi pridelki. Go internacional Zbornica se je odločila za akci- jo internacionalizacije gospodar- stva po avstrijskem vzoru projek- ta (Go internacional). V ta namen bodo vložili v parlament poseben zakon, ki naj bi določil prispevno stopnjo podjetij za realizacijo pro- jekta. Zbornica pri pobudi izha- ja iz predpostavke, da dve tretji- ni gospodarstva tudi ob oživljanju domačega gospodarstva ne moreta preživeti na domačem trgu, saj se slednje doma srečuje z vso svetov- no konkurenco. Zato je potrebna promocija na tujih trgih, kjer naj bi še bile priložnosti, na primer na Bavarskem, kjer so velike možno- sti za storitveni sektor. Fotografija bernarda B. Peček Naslednje vprašanje je, koliko neka- tere parcialne rešitve lahko vplivajo na reševanje likvidnosti. Po podatkih zbor- nice je nov zakon o plačevanju zapadlih obveznosti zgolj parcialno reševanje oz- kega obrtniško-podjetniškega kroga. Po podatkih zbornice je bilo v roku do 60 dni poravnanih 45 in do 120 dni 42 od- stotkov terjatev. V roku do 60 dni pa je plačnih 70 odstotkov izvoznih terjatev, do 120 dni pa le 25 odstotkov terjatev. Dolgi plačilni roki so zlasti posledica hitre rasti v letih povpraševanja, ko se rast ni financirala z lastnim kapitalom, ampak predvsem z zadolževanjem. V Pomurju še ni potenciala, ki bi iskal poti integracije, četudi samo tehnološke Upravni odbor je ocenjeval učinke pomurskega zakona. Predsednik Šte- fan Sobočan je zakon ocenjeval glede na uresničen nabor projektov, ki naj bi ga ponujalo gospodarstvo, in takoj pri- bil, da projekti niso bili upoštevani. Ne glede na vse pa sta odtehtali dve razpra- vi, ki posredno potrjujeta, da zakon le ni tako zgrešena zgodba. Najprej je tu po- zitivna zgodba radgonskega Arconta, ki je dobil sredstva iz drugega razpisa. Po oceni Branka Kurbusa so jim pridobljena sredstva pomagala k tehnološki posodo- bitvi in razvojnemu preboju, ki se kaže v rasti povpraševanja in potrebi po novih delavcih, ki jih bodo zaposlili. Pribil pa je, da so pozitivni učinki izmerljivi tudi pri spodbudah za zaposlovanje prikraj- šanih delavcev, pa tudi pri davčni olajša- vi za naložbe. Glede razpisa za razvojne centre pa je upravičena trditev, da trenutno v Po- murju še ni potenciala, ki bi iskal poti integracije, četudi samo tehnološke. To je potrdil Tadej Ružič, direktor Pomgra- da, ki je priznal, da so skupaj z Varisom in Kemo razmišljali o skupnem tehno- loškem projektu, vendar so ugotovili, da imajo trenutno premalo skupnega za zagon novega projekta, ki pa ga je brez skupnega imenovalca kot umetno tvorbo težko uresničiti. Skratka, zakon je priložnost in model za podjetnike in podjetja z razvojno vizijo, o kateri se je ponovno razpravljalo. K temu dodajmo, da je dobilo Pomurje v letih od 2007 do 2010 okrog 384 milijonov evrov za raz- lične projekte. J. Votek Manj brezposelnih Konec februarja je bilo v Pomur- ju 10.789 brezposelnih ali 381 manj kot pred letom. Po pričako- vanjih se bo število konec marca še zmanjšalo za okoli tristo oseb, saj se bodo začela sezonska dela. Število iskalcev zaposlitve se je v primerjalnem obdobju naj- bolj zmanjšalo v murskosoboški upravni enoti, za skoraj šest od- stotkov, konec februarja pa je bilo brezposelnih 5.510 ljudi. Za dobra dva odstotka jih je manj tudi v Lju- tomeru, kjer so imeli 1.314 iskalcev zaposlitve, in za dober odstotek v Lendavi, kjer je prijavljenih 2.482 brezposelnih. Število brezposel- nih se je med februarjem lani in februarjem letos povečalo le v Gornji Radgoni, za poldrugi od- stotek, kjer so imeli 1.483 iskalcev zaposlitve. Najvišjo stopnjo regi- strirane brezposelnosti ima še ve- dno Lendava, 22,2, Murska Sobota 20,6, Ljutomer in Gornja Radgona pa slabih 16 odstotkov. Denar za samozaposlitve v državi že pošel Skupno vrečo so drugi hitreje praznili Petina vseh zaposlenih v regiji je samozaposlenih ali jih dela pri samostojnih podjetnikih Zavod za zaposlovanje je ustavil na- potitve brezposelnih oseb v priprave na samozaposlitev, saj je za subvenci- je zmanjkalo denarja. Lani je država razdelila 20 milijonov evrov za 5148 subvencij, letos pa je zanje nameni- la 17 milijonov, ki pa so pošli že v treh mesecih. V program samozaposlitve s subvencijo, ki znaša 4.500 evrov, je bilo letos vključenih 3528 oseb, sub- vencijo so doslej izplačali 1146 ose- bam, prejelo jo bo še 982 samozapo- slenih, 1400 brezposelnih pa je še v postopku samozaposlitve. V Pomurju je lani subvencijo prejelo 262 samoza- poslenih v skupnem znesku 1,179 mili- jona evrov. Letos je bilo že izplačanih 59 subvencij oziroma 265 tisoč 500 evrov, v postopkih za izplačilo je še 30 subvencij, napovedujejo pa še 68 sub- vencij v znesku 306 tisoč evrov. Sku- pno torej za 157 samozaposlitev 706 tisoč 500 evrov. Razlog za tako veliko zanimanje za samozaposlitev s subvencijo, ki sodi med ukrepe aktivne politike zaposlo- vanja s podporo iz Evropskih struk- turnih skladov, so gospodarske raz- mere, pa tudi ugodne možnosti za prejemnike, saj mora samozaposle- ni ohraniti zaposlitev največ leto dni. V Pomurju jo je v tem roku ohranilo 85 odstotkov prejemnikov subvencij. Februarja letos je še vedno zaposlena dobra polovica prejemnikov subven- cije iz leta 2007 in 63 odstotkov iz leta 2008. Pomembno je, da so prejemniki subvencij tudi zaposlovali, skoraj pe- tina iz leta 2007 in dobrih deset od- stotkov iz leta 2008, zaposlovali pa so največ od enega do tri delavce, manj pa štiri in več. Samozaposleni, ki predčasno pre- kinejo zaposlitev, morajo subvencijo vračati v višini sorazmernega deleža ali v celoti. Doslej 612 subvencij Delež samozaposlenih v Pomur- ju je lani predstavljal v struktu- ri aktivnega prebivalstva 14,2 od- stotka, dobrih sedem odstotkov jih je zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Skupno torej dobra petina vseh. Subvencijo za samo- zaposlitev je prejelo 82 oseb leta 2008, 179 leto pozneje, lani 262in letos do konca marca 89. Delež samozaposlenih prejemni- kov državne subvencije v Pomurju je v primerjavi s številom brezposelnih dvoodstoten, v Sloveniji pa petodsto- ten, razlika pa naj bi bila povezana z manjšimi oziroma večjimi poslov- nimi možnostmi, predvsem v večjih mestih. Samozaposleni se odločajo predvsem za storitvene dejavnosti. V Pomurju so se na ta način zaposlili zidarji, keramičarji, tesarji, slikople- skarji, podali so se tudi v proizvodnjo kovinskih izdelkov, izbrali pomožne zavarovalniške storitve, odprli trgovi- no, cvetličarno, frizerski salon, začeli opravljati avtoprevozništvo, računal- niške storitve in še marsikaj drugega. Pomoč države pri samozaposlitvi je namreč razdeljena v dva dela, v pr- vem brezposelni v tridnevnih delav- nicah s svetovalci preveri zmožnost uresničitve poslovne ideje, v drugem pa se mora v treh mesecih po končani delavnici samozaposliti in šele potem lahko zaprosi za subvencijo, ki jo obi- čajno prejme v dveh do treh mesecih, najpozneje pa v 120 dneh. Slaba tre- tjina obiskovalcev delavnice, čeprav uspešno opravi preverjanje poslovne ideje, za subvencijo ne zaprosi. Majda Horvat stran 5 6 | Vestnik | 31. marca 2011 lokalizirano BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si ee Minuli petek je bila Murska Sobota počaščena s prvim uradnim obiskom iz tujine. To visoko čast so ji izkazali predstavniki Občine Podstrana. Dogodek je bil povezan z dnevi dalmatinske kuhinje v Diani. Zanimivo je to, da delegacije poleg župana niso sprejeli vsi člani odbora za mednarodno sodelovanje, ampak le izbrani. Tako vidnih predstavnikov opozicije ni bilo mogoče nikjer videti, so pa bili nekateri vplivni nevidni predstavniki soboške oblasti. V Moravskih Toplicah so včeraj opravili župani treh občin (Moravskih Toplic, Ljiga iz Srbije in Bosanskega Petrovca) prvo klepanje kos. S klepanjem so počastili začetek delovanja balkanske lige v košnji trave. Prvih rezov za preizkus ostrine in ravnosti klepanja niso mogli opraviti zaradi rahlega zaostajanja vegetacije. Mura in partnerji imajo veliko dela, res veliko dela. Še malo pa bodo vse lokacije ponovno zasedene s proizvodnjo. Zdaj se bo začel del proizvodnje v nekdanjem perilu. Ob tej zasedenosti pa so že začeli revitalizacijo grafične podobe Murinih blagovnih znamk. Te naj ne bi več imele izpisanega celotnega imena Mura, ampak le retrogradno črko M iz sredine šestdesetih, dodali pa naj bi ji še en M. Zdaj, ko so v Dobrovniku rešili problem vodenja šole, so se odločili za pomoč svetu šole v Bogojini, kjer še ne vedo, kako oceniti požrtvovalnost sedanjega ravnatelja pri obnovi fasade. KS Hotiza naj bi v teh dneh objavila javno naročilo za nakup zaščitne barve za les. Odločili naj bi se, da končno prebarvajo brod na suhem. Barva mora dosegati visoko vpojnost in možnost mešanja z vodo. Če dobijo vodno soglasje za uporabo dveh kadi vode iz Mure, bi brodu lahko vrnili nekaj murskega pridiha. Civilna pobuda za radenski bazen si prizadeva, da bi kopališče v Radencih le delovalo. Zdaj jim je že malo žal, ker v času mrtve sezone bazena niso ponudili kmetijski zadrugi za skladiščenje žit ali silaže. Še bolje pa bi bilo, če bi katero od poljščin kupili sami cen bi bil zaslužek tako velik, da bi bazen lahko pripravili za kopalno sezono brez obtežitve proračuna. Občina Ljutomer 700 tisoč evrov za kanalizacijo Pristava-Stročja vas Projekt Krištanci-Šalinci- Grlava spet ni dobil denarja Kako bodo upoštevali vložek prebivalcev Stročje vasi, ki so za kanalizacijo plačevali samoprispevek? Občina Ljutomer je letos na javni raz- pis Razvoj obmejnih območij s Hrva- ško prijavila dva projekta s področja odvajanja odpadnih voda, kanalizaci- jo Krištanci-Šalinci-Grlava, ki naj bi jo letos začeli in dokončali, in kanaliza- cijo Pristava-Stročja vas, katere gra- dnja naj bi se začela in končala pri- hodnje leto. S prijavo za nepovratna sredstva so uspeli z drugim projek- tom, torej kanalizacijo Pristava-Stro- čja vas, in sicer so dobili 700 tisoč evrov ali celoten znesek za stroške investicije. Županja Olga Karba: »Zelo sem po- nosna, da smo uspeli, saj je bilo pri- javljenih vlog v skupni vrednosti 60 milijonov evrov, razdelili pa so jih le 11. Od tega smo dobili velik del prav za potrebe naših občanov.« Za kana- lizacijo Krištanci-Šalinci-Grlava niso uspeli pridobiti nepovratnih sred- stev, saj so projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje pridobili že pred septembrom 2009, to pa ni bilo skladno s pogoji razpisa. Vložek Stročje vasi in njihovega samoprispevka bo upoštevan Ko so leta 1994 skozi Stročjo vas ob- navljali regionalno cesto, so s takra- tne Skupščine občine Ljutomer vod- stvu Krajevne skupnosti Stročja vas predlagali, da bi ob cesti naredili tudi pločnik. Ker so bili takrat že narejeni projekti za kanalizacijo, so se tudi stri- njali, da bi bilo dobro, če bi pod ploč- nik položili še glavni vod kanalizacije, da ne bi imeli kasneje dodatnih delin še večjih stroškov. Ker pa ni bilo de- narja za kanalizacijo, so predlagali, da krajani plačujejo samoprispevek. Zdajšnji predsednik Krajevne sku- mi '< V AGOMMA PETE ET kez l Plačan samoprispevek bodo prebivalcem Stročje vasi upoštevali. Občina pripravlja predlog rešitve skupaj s predstavniki krajevne skupnosti. pnosti Stročja vas Boris Lebar razlaga, kako se je zgodba razvijala: »Leta 1994 smo samoprispevek izglasovali, ven- dar je - ker ni bilo definirano, zakaj se sredstva zbirajo - samoprispevek 'pa- del' na ustavnem sodišču. Krajane smo potem kasneje vseeno prepričali o pla- čevanju, a le pod pogojem, da za ta del kanalizacije samoprispevek plačuje le Stročja vas. Prebivalci drugih vasi - Podgradja, Rinčetove Grabe, Presike, Globoke in Nunske Grabe - niso vide- li, da bi v tistem času imeli kaj od tega. Nato smo 1997. samoprispevek spet iz- glasovali in natančno opredelili, kaj je za kaj.« Ves čas je bilo ljudem oblju- bljeno, da bodo na neki način ta vlo- žek dobili vrnjen. Ali pri priključitvi ali pri kanalščini, kako natančno - pravi Lebar - še ne vedo. Zato so na občino in občinski svet že v prejšnjih manda- tih, ponovno pa v tem, naslovili vlo- go s prošnjo za upoštevanje vloženih sredstev. Gre za okrog 150 gospodinj- stev v Stročji vasi in takratnih 16 mili- jonov tolarjev. Predlog rešitve pripravljajo Županja Olga Karba je o omenjenem vložku Stročje vasi v kanalizacijo pove- dala: »Pripravljamo predlog rešitve sku- paj s predstavniki krajevne skupnosti. Občinskemu svetu želimo namreč pre- dlagati rešitev, ki bo sprejemljiva za ob- čane in tudi v skladu z veljavno zakono- dajo. V vsakem primeru bomo pripravili predlog, ki bo prispevek občanov upo- števal, uvrščen pa bo na eno od priho- dnjih sej.« Vida Toš Krajani Pinc in Pince Marofa so zaskrbljeni Kdaj se bo nadaljevala gradnja mostu Investitor mostu ob avtocesti je Dars, izvajalec del pa podjetje SCT, ki je jeseni začelo graditi Sosednji naselji Pince in Pince Marof v lendavski občini po gradnji avtoce- ste povezuje nadvoz. Na koncu nad- voza je bil tudi star lesen most, ki je postal nevaren za vožnjo, zato je jese- ni podjetje SCT začelo graditi novega. Vendar so na začetku zime prenehali delati in od takrat gradbišče sameva, zato so krajani obeh vasi in drugi, ki cesto uporabljajo, zaskrbljeni, kdaj se bo gradnja nadaljevala. Predsednica Krajevne skupnosti Pince Marof in Benica Branka Bensa je povedala, da so krajani zelo neza- dovoljni s tem, da gradbišče tako dol- go sameva, še posebej so v dvomih zaradi informacij v medijih v zvezi s SCT-jem: »Skrbi nas, kaj se bo zgodilo s tem gradbiščem. Želeli bi, da se gradbena dala čim prej končajo in da se investicija izve- de kakovostno. Ob na novo zgrajeni konstrukciji za most je bil narejen za- časen obvoz, ki pa ne zagotavlja var- nosti, kot je tudi prejšnji lesen most ni.« Pred gradnjo avtoceste je vodil prek stare struge Ledave lesen most, ki je s spremembo trase ceste, ki se nave- zuje na lokalno cesto, še posebej ne- varen za vožnjo. Nadvoz se namreč pred mostom takoj priključi na lokal- no cesto, s tem pa se je uvoz na most spremenil: »Že v naslednjih mesecih, ko je bil nadvoz odprt za promet, so se tu zgodile tri prometne nesreče, saj so vozniki zapeljali čez most v potok. Takrat smo krajani Pinc, Pince Maro- fa in sosednjih krajev opozarjali, da je to neustrezno rešeno in s pomočjo Občine Lendava smo uspeli prepričati Dars, da je to projektantska napaka, ki jo morajo odpraviti. Zato je Dars pri- pravil projekt za spremembo navoza ob mostu in gradnjo mostu. Za izved- Betonska konstrukcija mostu je narejena, vendar gradnje ne nadaljujejo. bo del je bilo po razpisanem javnem naročilu izbrano podjetje SCT, ki je je- seni začelo graditi, gradbena dela pa so aktivno potekala do zimskih me- secev, od takrat pa se tukaj nič ne do- gaja.« Jože Gabor stran 6 Fotografija Vida Toš Fotografija Jože Gabor www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK 31. marca 2011 | Vestnik | 7 lokalizirano Razvoj Občine Črenšovci Obrtna cona Ogradi največja naložba Anton Tornar je prepričan, da je občina na dobri poti, brez dlake na jeziku pa pravi, da vsak udeleženec pri gradnji pomurskega vodovoda zaradi lokalne politike ostaja v svojem vrtičku in da tudi država ne igra z odprtimi kartami Župan Anton Tornar je videti zado- voljen, saj je zatrdil, da je Občina Črenšovci na dobri poti. Veliko bo k temu pripomogel dokument o dolgo- ročnem razvojnem programu občine, v katerem so zajeti dokumenti o pro- jektih, ki jih bodo v prihodnosti izve- dli. Župana veseli, da so bili svetni- ki s svojimi predlogi za razvoj zelo usklajeni, čeprav so jih podali več kot sto. »Pregledali bomo vse predloge, naredili analizo in v praksi udeja- njili najboljše ideje.« Letošnji prora- čun je »težek« 3,7 milijona evrov. »V medijih pogosto beremo, kako veli- ko sredstev je na voljo v proračunih posameznih občin, potem pa ugoto- vimo, da je realizacija majhna. Naš proračun ni umetno napihnjen,« je poudaril Tornar. Za prihodnost občine je po bese- dah sogovornika najpomembnejši Kaj z Muro Anton Tčrnar, župan Občine Črenšovci, pravi, da je vprašanje o izkoriščanju reke Mure v luči težav z jedrsko elektrarno na Ja- ponskem in razprav o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj »znova postalo aktual- no«. Črenšovski občinski svet je predlagal, da bi Muro izkori- ščali predvsem v turistične na- mene in da se zaščitijo naravne danosti prostora ob reki. Župan Tornar je prepričan, da je Mura »nekje do Dokležovja zanimiva za energetski izkoristek, spodnji del toka pa za turizem, saj je v tem delu obmurski prostor zelo naravno ohranjen.« V isti sapi še dodaja, da je treba pri vseh stva- reh, povezanih z reko, doseči do- govor, tudi za ceno, da »se bo kdo omehčal in ne trmasto vztrajal na nasprotnem bregu«. njen gospodarski razvoj. Tudi zato se bodo v Črenšovcih lotili ureditve obrtne cone Ogradi, za katero name- ravajo v letošnjem proračunu name- niti 1,3 milijona evrov. »Projekt ure- ditve komunalne infrastrukture v obrtni coni smo prijavili na razpis za sredstva, namenjena regional- nim spodbudam iz evropskega skla- da za regionalni razvoj, in upam, da bomo uspešni.« Predviden je odkup 2,6 hektarja zemljišč. A vse ne gre gladko - očitek, s katerim se sreču- jejo pri načrtovanju obrtne cone, je, da gre za najbolj rodovitna kmetijska zemljišča v občini. »Se je kdo vpra- šal, koliko njiv se nam je zaraslo v za- dnjem času? Ali je kdo izračunal, ka- kšno dodano vrednost prinese občini neki gospodarski subjekt?« je čren- šovski župan z vprašanji odgovoril na očitek. Da bi morali premagati lokalne in- terese tudi pri gradnji pomurskega vodovoda, je še prepričan sogovor- nik, ki je koordinator podsistema A pomurskega vodovoda. V Črenšov- cih se zavedajo, da je eden njihovih ključnih projektov v naslednjih letih gradnja vodovodnega sistema. Župan Anton Toarnar stanje v podsistemu A ponazori z nogometno prispodobo: »Če gledamo na projekt kot na no- gometno tekmo med ministrstvom za okolje in občinami, je v ekipi sle- dnjih sedem igralcev, od katerih igra- ta dva proti golu, trije brcajo žogo v avt, dva pa vse to samo spremljata.« Glede na izkušnje s skupnimi občin- skimi projekti v Pomurju Tornar ni preveč optimističen, ko govori o ce- lotnem pomurskem vodovodu. »Pro- stor moramo dati stroki, lokalna po- litika se mora umakniti. Vsak vrtnari le v svojem vrtičku. To se je videlo že pri gradnji knjižnice in glasbene šole v Murski Soboti. Žal pa tudi dr- žava pri projektu vodovoda ne igra z odprtimi kartami.« Andrej Bedek Rogašovski svetniki o proračunu Največ denarja za gradnjo kanalizacije V dveh letih naj bi zgradili več kot enajst kilometrov kanalizacijskega omrežja Občinski svetniki Občine Rogašovci so drugič brali proračun občine. Na seji ni bilo posebnih pripomb, vlože- nih dopolnil in razprav, ki bi bistve- no vplivale na predlog proračuna, in, kot kaže, bosta končna obravnava in sprejem proračuna le formalnost. Višina proračuna znaša skoraj 5,3 milijona evrov, tako kot vsi župani pa je tudi rogašovski Edvard Mihalič »svoj« občinski proračun ocenil kot investicijsko naravnan, saj je v njem predvidenih kar nekaj večjih naložb. Najbolj izstopajo sredstva za gradnjo kanalizacije v prvi fazi, ki znašajo skoraj milijon evrov. Investicija predvideva gradnjo fe- kalne kanalizacije v delih naselij Nu- skova, Pertoča, Rogašovci, Večeslavci in Sveti Jurij. Zaradi geoloških zahtev bosta v projektu izvedena dva siste- ma. Prvi je sistem s čistilno napravo na Pertoči, ki obsega dele naselij Per- toča in Večeslavci v dolžini štirih ki- lometrov, nanj pa bo priključenih 70 gospodinjstev. Drugi pa je sistem s čistilno napra- vo pri Svetem Juriju, ki obsega dele naselij Nuskova, Rogašovci in Sveti Jurij v dolžini 7,5 kilometra in na ka- terega bo priključenih 145 gospodinj- stev. Gradbeno dovoljenje so pridobi- li januarja letos. Občina Rogašovci se je s tem projektom prijavila na razpis vladne službe za lokalno samoupra- vo v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih po- tencialov. Iz tega vira letos načrtujejo sred- stva v višini skoraj osemsto tisoč evrov, kar pomeni 85-odstotno sofi- nanciranje upravičenih stroškov za letošnje leto. Celotna vrednost in- vesticije je ocenjena na 1,8 milijo- na evrov brez davka na dodano vre- dnost in jo bodo predvidoma izvajali dve leti. C.K. Črenšovski K UMIK VAS župan Anton > g/ 4: 9X: Tornar: »Ureditev V dy di 7) komunalne /4 4, 4 h infrastrukture / v obrtni coni Ogradi je trenutno največja naložba v občini, ki je zelo pomembna za nadaljnji razvoj.« Fotografija Nataša Juhnov Hofer gjejejgeje Mene je razlika ze prepričala! Vse potrebne vitamine si zagotovim s kakovostnimi izdelki iz ekološke pridelave. Hoferjeva linija Natur aktiv mi omogoča zdrav in cenovno ugoden način prehranjevanja. Tako kot več kot 1.000.000" drugim Hoferjevim AJA Sloveniji mesečno. x Približno število mesečnih nakupov pri Hoferju Paradižnik razred I,1kg Hruške razred I,1kg Redkvice razred I, 300 g SVETINA od 28.03. do 02.04.2011 razred I,500 g Ponudba sadja in zelenjave velja od 28.03. do 02.04.2011 oz. do razprodaje zalog. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Več kot fer! (Mi master). MARIJ (maestro stran 7 8 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM"K datum: 31. kultura 03. 2011 VESTNIK stran 8 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Otroški zbor Metuljček za otroke Otroški prekmurski pevski zbor Metuljček, ki ga vodi zborovodkinja Lukrecija Marič, je nastopil v Slovenski filharmoniji v Ljubljani na desetem dobrodelnem koncertu Otroci otrokom. Predstavili so se s šestimi otroškimi skladbami, zapisali pa so, da zbor krasijo ustvarjalni elan, otroška naravna muzikalnost, glasovna ubra- nost in izviren nastop. Spremljali so jih profesorji iz soboške glasbene šole. Morski festival kitare V sredo se je začel s koncertom Nives Zver in Guitarisima letošnji med- narodni Morski festival kitare, ki ga že osmo leto pripravlja Glasbena šola Murska Sobota. Festival poleg tekmovanja za mlade in tudi sta- rejše kitariste, na katerega se je prijavilo več kot sto tekmovalcev iz 52 glasbenih šol, spremljajo še koncerti priznanih kitaristov in komornih skupin. Med drugim boste lahko prisluhnili nastopu skupine Edin Kara- mazov Guitar Ouartet ter dua Saška Felštinski in Vesna Milutinovič. Gledališče Park? Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se strokovna komisija odločila, da se bo nova kulturna dvorana v M. Sobo- ti imenovala Gledališče Park. Župan Anton Štihec sicer še ni dal zelene luči, vendar se bo z novim predlo- gom komisije načeloma strinjal. Božidar Jakac Spomini na Železni svet Potovanje po Ameriki je pomembno zaznamovalo njegovo umetniško delo V razstavnem prostoru Pokrajinske- ga muzeja Murska Sobota je na ogled razstava likovnega umetnika Boži- darja Jakca (1899-1989), ki je odločil- no zaznamoval slovensko umetnost dvajsetega stoletja. Razstavo Spo- mini na železni svet (ameriška vele- mesta je v pismih prijateljem pogo- sto poimenoval železni svet, op. a.) je posredoval Dolenjski muzej Novo mesto, prikazuje pa utrinke z Jakče- vega potovanja po ZDA med letoma 1929 in 1931. Na ameriški poti je nastalo veli- ko del, saj je Jakac ves čas skiciral, slikal in portretiral, mnoge vtise in dogodke pa je ovekovečil tudi s fo- tografskim aparatom in filmsko ka- mero. V Murski Soboti je tokrat na ogled samo izbor njegovih slik, ki so nastale prek luže. »Medtem ko mu je bila ameriška pokrajina zelo blizu in je tam našel sebe, nad Ameriko ni bil navdušen. Doživel jo je kot brezču- tno, tudi tamkajšnjo umetnost je vi- del sivo brez prave duše, veliko bolj pa mu je bila všeč indijanska ume- tnost, ker je prvinska in polna sim- bolike,« je ob otvoritvi dejala kusto- dinja razstave Jasna Kocuvan. MePZ Štefana Kovača pomladno razpoložen Lepe slovenske, a otožne pesmi Na 44. pomladnem koncertu zapeli posvetne skladbe večinoma slovenskih avtorjev Potovanje v Ameriko je pomembno vplivalo nanj, v umetniškem smislu je dozorel, po drugi strani pa je postal še bolj domoljuben. Tam so nastali številni zapisi o srečanjih z znanci in prijatelji, utrinki različnih dogodkov, naravnih lepot in posebnosti dežel, pa tudi portreti slovenskih izseljen- cev, znanih oseb iz filmskega sveta in mogotcev ameriškega gospodarstva. Nekaj tega si lahko ogledamo na raz- stavi, ki bo odprta do 5. junija. A.N. R.R. V prenovljeni kulturni dvorani v Mur- ski Soboti je pripravil Mešani pevski zbor Štefana Kovača v petek zvečer svoj 44. pomladni koncert. Zbor, ki združuje 28 pevk in pevcev, že 21 let vodi zborovodkinja Alenka Brulc Ši- plič. Na svojem letnemu koncertu so se tokrat predstavili le s prosvetno glasbo, v svoj repertoar so vključili slovenske ljudske skladbe, kot sta V dolini tihi rožica, Mam'ca pošlje me po vodo, ali novejše Vsako jutro, vsa- ko noč (Tomaž Habe), Majsko (Aldo Kumer) in druge. Dodali so tudi nekaj tujih ljudskih in umetnih skladb, pro- gram pa so končali z izborom zabav- nih skladb, ki jih je nekoč prepevala švedska zasedba ABBA. Na koncertu sta jih spremljala tudi pianistka Majda Bicskey in glasbena skupina Art band, ki je prej delovala kot Classic Shock Ouintet. »Zadovoljni smo z nastopom in tudi odzivom publike. Mislim, da smo na koncertu pokazali to, kar zmoremo,« je povedala zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič. »Da so skladbe zvenele otožno, pa je povsem naključno, če- prav mnoge slovenske ljudske sklad- be zvenijo bolj otožno kot veselo,« je dodala. Imajo tudi nekaj kadrovskih težav, saj je zaradi službenih obve- znosti, porodniških dopustov in seli- tev nekaj manj članov, kot so jih imeli v preteklih letih. Trenutno jih prepe- va 28, medtem ko jih je bilo prejšnja leta več kot trideset. Najbolj jim pri- manjkuje altov in basov, vendar bodo do prihodnje sezone že v številčnejši Fotografija Jure Zauneker Mešani pevski zbor Štefana Kovača, ki ga že 21. leto vodi zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič, se je tokrat predstavil s posvetno glasbo. sestavi. Zaradi tega ne razmišljajo, da bi se letos udeleževali tekmovanj ali revij, imajo pa veliko volje in energije za delo tudi v prihodnje. Za pomladni koncert so izbrali le prosvetne skladbe, saj se bodo s kon- certom sakralnih skladb predstavi- li 28. maja v murskosoboški stolni cerkvi svetega Nikolaja. Večje načrte imajo tudi za prihodnje leto, ko bodo pripravili jubilejni 45. koncert in kar tri tematske koncerte. A. Nana Rituper Rodež Slovensko-pariški fotograf v Pavlovi hiši TAMARA LOUNDINA Piščanček Pik išče svojo mamico V Pavlovi hiši v Potrni pri avstrijski Radgoni je na ogled razstava del slovenskega umetnika, fotografa, slikarja in grafika Vena Pilona. Pretežno fotografska razstava z naslovom Slovenec v Parizu je že vzbudila veliko zanimanje slovenskih in avstrijskih osrednjih medijev. Na razstavi je na ogled 31 fotografij in osem risb s svinčnikom iz obdobja, ko je umetnik živel v Parizu. Kot fotograf je bil Pilon avstrijski javnosti doslej neznan, vendar bo odslej drugače, in to zaradi sodelovanja Pavlove hiše s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Pilonovi fotografski motivi so bili največkrat ljudje, ki jih je srečeval na pariških ulicah — znani in neznani, pa tudi čisto naključni boemi, ki jih je Pilon prosil, ali jih lahko portretira. Na našem posnetku je umetnikova fotografija plakata za film La Rue (Ulica) režiserja Mauricea Solina. T. K. S 4 ' uma! | j | — k.) | A | h - | Fotografija Oste Bakal Lutkovna predstava Piščanček Pik išče svojo mamico je bila prijetno presenečenje za zbrane v Vrtcu grozdek na Kapelskem Vrhu. Ob podpori vzgojiteljic Jasmine Fašalek Paldauf in Sabine Adanič je na oder stopilo šest mamic (Mihaela Domanjko, Mojca Jeneš, Katja Koren, Lidija Pelci Meš, Maja Rožman in Darinka Žnuderl) ter vzgojiteljica Andreja Ficko, ki so pripovedovale zgodbe o piščančku, ki išče svojo mamico. Gre za zgodbo, kako se piščanček izvali iz jajca, potem pa se sam odpravi v svet. Pri tem sreča strah, jezo, žalost, sonce, veselje in na koncu tudi mamico. Koga od teh je vzel s sabo, pa naj ostane skrivnost. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Marjan Koren, otroci so pripravili sceno, lutke pa so jim posodili v KUD-u Bubla iz Radenec. A. N. R. R. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kronika BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK 31. marca 2011 | Vestnik | 9 Konec sojenja za okruten zločin v Veliki Polani Če bi želel, bi ženo ubil Štefan Žalik se je z mesarsko sekiro spravil nad družino ter hudo ranil soprogo in hčerko »Nikogar nisem nameraval ubiti. Če bi želel, bi ženo ubil že v spalnici,« je bil pred razglasitvijo sodbe za najhuj- ši zločin lani v pokrajini ob reki Muri kratek šestinšestdesetletni Štefan Ža- lik iz Velike Polane. Petčlanski sodni senat na čelu s sodnico Natalija Pa- vlič Goldinskij je Žalika obsodil na ti let zapora zaradi dokazov, ki jih je pripravil okrožni državni tožilec Bo- jan Misja in iz katerih sledi, da se je Velikopolančan 29. marca lani navse- zgodaj z mesarsko sekiro spravil nad ženo in hčerko. »Ženo je z ostrim delom sekire več- krat udaril po glavi, telesu in rokah, nato se je lotil še hčerke,« je dejal Mis- Zmeden tožilec Prejšnji petek pa očitno ni bil dan okrožnega murskosoboškega to- žilca Bojana Misje. Najprej se je zapletlo, ko je moral zaradi ugo- tovitev psihiatrov modificirati obtožnico, saj je izgubil rdečo nit med narekovanjem sprememb zapisnikarici, zato je sodnica Na- talija Pavlič Goldinskij odredila desetminutni premor, v katerem je pripravil spremenjeno besedi- lo. Nič bolje se Misja ni odrezal niti v zaključnem govoru. Za ute- meljitev obtožnice je porabil več kot pol ure, dokler ga ni ustavila sodnica, ker se je začel ponavlja- ti. Nerazumljiv pa je bil tožilec še, ko je sodišču sporočal, na koliko let naj obsodi obtoženca. tai zi Štefan Žalik se spomni le, da je šel v klet, kjer je vzel sekač za meso. O krvavem obračunu ne ve ničesar. ja. Tožilec je sicer zahteval višjo ka- zen, 19 let zapora: »Kaznivo dejanje je bilo načrtovano.« Izvedenca psihi- atrične stroke Matej Kravos in Slavko Ziherl pa sta rekla, da je bil med zloči- nom bistveno manj prišteven. Kravos je še menil, da bi lahko dejanje zagrešil v deliriju ali bledežu, medtem ko se Zi- herl ni strinjal: »Dejstvo, da je šel v klet po mesarico in jo pred dejanjem prine- sel v hišo, kaže, da ni bil v deliriju.« Ker pa je odvetnik Andrej Husar pre- pričan, da je bil njegov varovanec ne- prišteven, ko se je s sekiro lotil družine, je predlagal, da bi Žalik kazen odslužil v psihiatrični bolnišnici namesto v za- Fotografija Jure Zauneker poru. Nasprotoval je še tožilcu, ki je trdil, da je načrtoval umoriti ženo in hčerko. Upokojenec bo na pravnomoč- nost sodbe počakal v priporu. Edino, kar se spomni obsojenec, je, da je šel v klet, kjer je vzel sekač za meso. Tisti marčevski ponedeljek se je zbudil okoli petih. O krvavem obra- čunu pa ne ve ničesar. Zločin je obža- loval. Obtoženčeva žena je v razpravni dvorani št. 12 tukajšnjega okrožnega sodišča odkrito dejala, da se z možem »nista nikoli zares razumela«. Zatrdila je, da nikoli ni bilo miru, psihično in fizično nasilje s pretepi se je stopnje- valo vse do tragičnega vrhunca. K ne- razumnim dejanjem ga je menda gna- lo bolestno ljubosumje, plod njegove imela niti hčerka. Spomnimo, da je, ko je Štefan Ža- lik uresničeval svoj morilski načrt, kli- ce žrtev slišal 17-letni sosed Rok Vori in prihitel ter pobesnelega napadalca obvladal do prihoda policije: »Pogle- dal sem na dvorišče in videl, kako teta Rozina leži v mlaki krvi pred hišnim pragom.« Odvrgel je torbo in stekel v notranjost: »Bilo je grozno. Na oknih in po stenah je bila kri, stric Štefan pa je s sekiro že šel k Vesni, ki je prav tako porezana ležala na tleh. Uspelo mi ga je udariti po roki in mu izbiti sekiro.« V usodnih minutah ni razmi- šljal o ničemer drugem, kot da le po- maga rešiti sosedi: »Na strah ali pa, da bi se mi lahko kaj zgodilo, sploh ni- sem pomislil.« Rok je zato prejel tudi priznanji Pomurec leta 2010 in junak Slovenije 2010. Andrej Bedek Javnomnenjska anketa o delu pomurske policije Ljudi je najbolj strah prometnih nesreč Anketiranci menijo, da so tukajšnji policisti zelo dobri pri nadzoru kršenja prometnih predpisov in med prestopom državne meje, nekoliko manj uspešni pa pri odkrivanju korupcije in gospodarskega kriminala »Vsak poklic ima dobre in slabe stra- ni. Eni poklici so bolj na udaru javno- sti, drugi manj in še kaj bi se dalo o tem povedati. Poklic policista je v pokrajini ob Muri še vedno zelo cenjen. Zelo ver- jetno je to tudi razlog, da smo v javnosti zaradi tega deležni bistveno natančnej- šega nadzora kot delavci v drugih pokli- cih, in to sploh ni nič slabega. S tem lah- ko pokažemo, da se zelo trudimo, da bi izvajali kakovostne varnostne storitve,« je na predstavitvi javnomnenjske razi- skave, s katero so izmerili zadovoljstvo prebivalcev z delom pomurske polici- je, dejal Drago Ribaš, direktor Policijske uprave Murska Sobota (PUMS). V raziskavi je bilo oktobra in novem- bra lani anketiranih 422 oseb z obeh bregov reke Mure. Kot je pojasnila vod- ja projekta in socialna delavka na PUMS Vesna Šiplič Horvat, je bila opravljena »analiza elementov zaupanja v polici- jo, zadovoljstvo z delom policije, nadzo- rom posameznih institucij nad delom policije, lastnosti policije, uspešnosti delovanja, primerjava s policijami dru- gih evropskih držav, ugled poklica po- licista, seznanjenost z delovanjem po- licije, občutek varnosti, ogroženosti, pripravljenosti za sodelovanje, zajete pa so bile tudi preventivne akcije«. An- keta je pokazala, da so pomurski poli- cisti zelo dobri pri delu v cestnem pro- metu in med prestopom državne meje, najmanj pa so uspešni pri odkrivanju korupcije in gospodarske kriminalitete. Pomurska policija se po besedah njene- ga prvega moža zaveda, da za usmerja- nje svojega dela potrebuje poleg stati- Raziskava je pokazala, da se Pomurci najbolj bojijo biti žrtev prometne nesreče, tatvine ali vloma, bistveno manj pa, da bi bili žrtev fizičnega nasilja ali vandalizma. stike in na podlagi te statistike narejene ocene varnosti tudi podatke od prebi- valcev. Stopnja zaupanja policiji v Po- murju je še vedno zelo visoka. »Polici- ja je še vedno tisti organ, na katerega se občani obrnejo, ko pridejo v stisko zaradi svoje varnosti ali varnosti koga drugega ali ko potrebujejo pomoč,« je poudaril Ribaš. Raziskava je pokazala, da se Pomurci najbolj bojijo biti žrtev prometne nesreče, tatvine ali vloma, bi- stveno manj pa, da bi bili žrtev fizične- ga nasilja ali vandalizma. Nizek je tudi strah pred ropom ali goljufijo. Andrej Bedek Fotografija Jure zauneker Ukrajinec tihotapil cigarete V mercedesu 33-letnega Ukrajinca so pred dnevi tukajšnji policisti policij- ske postaje za izravnalne ukrepe na avtocestnem počivališču v Murski So- boti našli 59 zavojev (590 škatlic) ci- garet znamke Chesterfield. Policisti so cigarete zasegli in na kraj dogodka poklicali carinske delavce, ki so zoper tujca uvedli postopek. Na Goričkem ostal brez orožja Policisti Policijske postaje Gornji Pe- trovci so opravili hišno preiskavo pri 57-letnem Goričancu, ki so mu zasegli štiri puške, ena je imela celo vgrajen dušilnik zvoka, in optični daljnogled. [legalnega orožarja čaka kazenska ovadba zaradi nedovoljene trgovine z orožjem. Vozil ukradeno terensko vozilo Policisti za izravnalne ukrepe so v črno zadeli tudi v Dolgi vasi, saj so iz- sledili 36-letnega Ukrajinca, ki je vozil terenski avtomobil VW Touareg. Po- licisti so ugotovili, da je bilo terensko vozilo nedavno ukradeno v Ukrajini. Ukradeni avtomobil so zasegli, osu- mljenca pa kazensko ovadili. Krvav ples v Vučji Gomili Policisti poročajo o novem pokolu udomačene divjadi, ki jo je v obori za gojenje divjih živali v Vučji Gomili po- klal potepuški pes. Veterinar je odre- dil odstrel nevarnega psa in s čitalni- kom čipov identificiral psa oziroma njegovega lastnika. Policisti bodo pro- ti lastniku psa uvedli hitri postopek zaradi kršitve določil Zakona o zaščiti Živali. Za opisan prekršek je predvide- na kazen od 400 do 800 evrov. stran 9 Fotografija PUMS Fotografija PUMS Fotografija PUMS Fotografija VURS 10 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM "K datum: 31. 03. 2011 kmetijstvo VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Energija, ki lahko oživi živinorejo Veliki plinarji vidijo le sebe in subvencije ter zapirajo pot majhnim - Žitarji bi zasejali domača polja Bioplin postaja ponovno tema, ki se vrti ob robu aktualnih sprememb v kmetijski politiki. Prav zdaj doživlja spremembe Za- o novi razvojni strategiji. Vse več negoto- vosti pa vnašata nestabilna oskrba s hrano in hitra rast cen na svetovnih trgih. Posle- dično se države EU že odzivajo in opo- zarjajo na čim višjo raven samooskrbe. O tem se že razpravlja tudi v živilskoprede- lovalnih podjetjih, ki o samooskrbi niso hotela slišati. Zaenkrat še ni jasno, na kak način doseči cilj, da bi se približali 70-od- stotni samooskrbi s hrano, ki naj bi bila dosegljiva. Kmetijska politika in industrija sta pred ključnim korakom, koliko denarja sta pri- pravljeni odšteti, da se bo interes za pride- lavo hrane povečal. Kljub krizi in rasti cen ključnih poljščin na svetovnih trgih še ne opažamo neposrednih učinkov, ki bi po- večali interes po večji obdelavi polj. Cene ključnih poljščin namreč ne sledijo rasti na svetovnem trgu, zato se v pomurskem kmetijstvu z nekajletno zamudo dogaja zgodba o uporabi poljščin, predvsem ko- ruze, za pridobivanje bioplina in t. i. zelene energije. Na posvetu konzorcija BiogasIN, ki ga sestavlja deset evropskih partnerskih organizacij, v Logarovcih so razpravljali o razvoju trajnostnih trgov bioplina v Sre- dnji in Vzhodni Evropi, odprta pa so bila vprašanja, po kakšni poti razvijati izkori- ščanje bioplina. Nobena skrivnost ni, da sta pri nas dva koncepta. Prvi, prevladu- joč, je koncept velikih naprav, vezanih na zeleno biomaso - predvsem koruzo in si- rek. Zagovornik ali nosilec te ideje je Mar- jan Kolar, ki se tudi zavzema, da se na po- vršinah, izpadlih iz pridelave sladkorne pese, dovoli pridelava zelene biomase. Cilj Kolarjeve skupine je kar najbolj po- večati dobiček z uporabo biomase za pro- izvodnjo bioplina in posredno električne energije. Sedanje zmogljivosti bioplinarn s 14 megavati moči že zavzemajo pribli- žno 3780 hektarjev obdelovalnih površin. Upravičenost svojega koncepta zagovar- jajo s tem, da je lansko leto 4000 kmetij opustilo prašičerejo in 1300 govedorejo, posejanih pa je bilo 8500 hektarjev manj žit. Rast cen hrane in celo pomanjkanje sladkorja sta kmetijstvo ministrstvo prisi- lila v drugačno držo, a se je temu konceptu uprlo z uredbo. Začelo je zagovarjati proi- zvodnjo bioplina kot dopolnilno dejavnost na kmetijah. Po svoje je vztrajanje pri pro- izvodnji bioplina iz biomase zanimivo, saj je investitor poleg subvencioniranega od- kupa proizvedene električne energije de- ležen še dodatne podpore, če poleg proi- zvedene električne energije koristno izrabi več kot 15 odstotkov vhodne energije bio- plina. Za ta izkoristek dobi deset odstot- kov obratovalne podpore. To so spodbu- de ministrstva za gospodarstvo. Posebnih spodbud pa so deležni še z ministrstva za kmetijstvo v okviru akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Zato tudi razlika v dohodku po hektarju koruze. Po kalku- laciji Kmetijskega inštituta Slovenije in dr. Roka Mihaliča lahko dobi kmet za pribli- žno devet ton koruze v zrnju od 1500 do 2000 evrov. Po Miheličevem izračunu pa se dohodek s hektarja koruze, proizveden v bioplin oziroma električno energijo, lah- ko giblje med 3000 in 5000 evri. Odvisno pač od izkoristka sistema. Glede na stanje v oskrbi s hrano ima ta model vse manj možnosti za širitev. V Logarovcih je mag. Aleš Zver, čeprav razvojni tehnolog v enem od podjetij, ki gradi bioplinarne, zagovarjal koncept bi- oplinarn kot dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in pogojno rečeno ekoloških sa- natorjev na kmetijah. Ta usmeritev za- govarja model, ki bo temeljil na prede- lavi gnoja kot osnovne surovine in širitvi te na biološke odpadke iz gospodinjstev. Skratka gre za model, ki bi lahko inten- zivneje posegel tudi na področje komu- nale. Privrženci tega modela vidijo v pre- delavi bioloških odpadkov kmetijskega in komunalnega izvora priložnost za ener- getsko samooskrbo (z električno energijo in toploto) posameznih naselij. Kot mo- del za možno sanacijo okolja s kmetijski- mi odpadki vidijo bioplinarne tudi v sose- dnji Hrvaški. Biljana Kulišič je opozorila, da ima sosednje Medžimurje velike pro- bleme zaradi preobremenjenosti okolja z gnojem s piščančjih farm in tega po njeni oceni ni mogoče učinkovito sanirati brez bioplinarn. Kljub racionalnemu pristopu, ki ga po- nuja drug model in ki ga je začelo zagovar- jati tudi ministrstvo za kmetijstvo, obstaja bojazen, da bo naletel nat. i. civilni odpor, saj so veliki sistemi že opravili svoje. Pri bi- oloških komunalnih odpadkih se pojavlja že naslednji problem na administrativni ravni, to je ministrstvo za okolje, ki ni pri- pravljeno izdati soglasij za širitev dejavno- sti bioplinarn zunaj kmetijskega okvira. Model bioplinarne kot ekološkega in energetskega dopolnila na kmetiji ali v na- selju je edina sprejemljiva rešitev, kajti v zadnjih štirih letih se je Evropa že dvakrat znašla v prehranski krizi. Tista leta 2008 je bila kratkotrajna, ta, ki se je začela lansko leto, pa ne popušča, zato je umestno priza- Bioplinarna v Vučji vasi je pred začetkom obratovanja. Bo dovolj biomase za njeno normalno delovanje? Fotografija Nataša Juhnov Avstrijci izkoriščajo naš kaos Pri nas so ponovno aktualne pri- merjave z Avstrijci. V teh primer- javah pa se zanemarja, da avstrij- ska kmetijska politika teži k čim višji samooskrbi. Temu primerno se tudi obnaša do tuje hrane. Za Avstrijo je značilno, da je vsak tuj trgovec z živili, ki stopi na avstrij- ski trg, obsojen na propad, če na svojih policah ne ponuja doma- če avstrijske hrane. Nedosledno- sti kmetijskih politik pri nas in na Madžarskem pa spretno izko- rišča za nakup manjkajočih suro- vin, med drugim tudi biomase za potrebe svojih bioplinarn. devanje za čim višjo samooskrbo s hrano. Če naše kmetijstvo ne bi sledilo divjemu liberalizmu in vztrajalo pri načrtih z za- četka devetdesetih let, bi imeli danes pro- blem rešen in bi bili verjetno blizu sedem- desetodstotni samooskrbi s hrano. Hkrati se je treba zavedati, da uredbe in resoluci- je ne bodo dovolj, če se ne uredijo razme- re na trgu in končno postavi prave cene kmetijskih pridelkov in živine. Kmetijski politiki se morajo zavedati enega dejstva v kmetijstvu: kmet bo poskrbel za svojo samooskrbo s hrano, na trgu pa se bo po- javljal le s produkti, ki mu bodo prinaša- li zaslužek. Zato je tudi premalo apel naj- večjega mlinsko-predelovalnega podjetja Žito, ki se je ob predstavitvi lanskoletnega poslovnega izida pohvalilo z 2,5 milijona evri čistega dobička, ki je dobro tretjino višji kot leta 2009. Ob tem pa opozarja, da bo letošnje leto poslovno težje, saj so cene žit porasle od jeseni lanskega leta za 120 odstotkov, sladkorja za 65 odstotkov in še rastejo. Problem pa je tudi, da surovin na trgu ni. Tako po dolgem času prvič zasle- dimo pobudo katerega od predelovalcev, da si je treba prizadevati za čim več zase- janih njiv z žiti. Koliko so pripravljeni sami vložiti v povečan obseg zasejanih žit, pa Žal niso zapisali. J. Votek Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper BANKA KOPE PRESKOČITE V 5-KA DEPOZIT! Prihodnost oblikujemo sami, nekatere želje pa so omejene z denarjem. Zato je modro, da začnemo pravočasno varčevati. Izberite 5-KA DEPOZIT. Svojo prihodnost lahko načrtujete s 5-KA DEPOZITOM. Ponudba velja za fizične in pravne osebe. Odlikuje jo višja donosnost, saj znašajo obresti za prvo leto varčevanja zajamčeno 5 %, za ostala 3 leta varčevanja pa so odvisne od vrednosti 6-mesečnega EURIBOR-a". Ponudba velja od 28. marca do 6. maja 2011. Vabimo vas v najbližjo poslovalnico Banke Koper. www.banka-koper.si (V 386 5 666 1 000 5% obrestna mera za prvo leto varčevanja Članica skupine INTESA ml SANPAOLO Pojasnilo k prispevku ob obisku v Hiši penin Frangež Ob domačem vse bolj osvajajo tudi tuje trge Blagovni znamki Zlata in Srebrna penina le iz kleti Radgonskih goric V Vestnikovi prilogi Kmetijstvo smo 17. marca 2011 objavili prispevek o Hiši Penin Frangež iz Hercegovščaka, v katerem smo zapisali, da v njihovi kleti zori zlata peni- na in da proizvajajo tudi srebrno penino. Na prispevek so se odzvali v družbi Rad- gonske gorice in zapisali, da so takšne tr- ditve netočne in zavajajoče, saj je izključ- no njihova družba proizvajalec in lastnik priznanih blagovnih znamk Zlata penina in Srebrna penina, pa tudi Zlata radgon- ska penina in Srebrna radgonska penina. Kot je zapisal direktor Borut Cvetko- vič, je družba Radgonske gorice strate- ško usmerjena v proizvodnjo penečega vina, kamor se kot najbolj prepoznavni na domačem trgu uvrščata znamki Zlata radgonska penina in Srebrna radgonska penina, na tujih trgih pa sta prepoznavni blagovni znamki Zlata penina in Srebrna penina. Penina znamk Zlata radgonska penina oz. Zlata penina tako nastaja in zori le v kleteh družbe Radgonske gori- ce, d. d. , in sicer po klasični metodi, in tega poimenovanja ne more in ne sme prevzemati nihče drug. Po metodi char- mat pa se v kleteh Radgonskih goric, d. d., proizvajata znamki Srebrna radgon- ska penina in Srebrna penina, in tudi za- nju velja, da je njun naziv lasten le Rad- gonskim goricam, d. d. »V Radgonskih goricah smo se v pre- teklosti že nekajkrat srečevali s posku- som prikrite ali manj prikrite prilasti- tve nazivov naših zaščitenih blagovnih znamk, tudi neposrednega poskusa mednarodne zaščite imena ene od na- ših penin, zato imamo več kot le moral- no dolžnost do odziva na kakršen koli (hoten ali nehoten) poskus zavajanja potrošnikov. Vse, kar je skupnega pe- ničarjem v Sloveniji, je, da proizvajamo penine po klasični metodi ter penine po metodi charmat. Ne pomeni pa proizvodnja penine po klasični metodi že, da je to zlata penina, kakor tudi proizvodnja penine po tanko- vski metodi (oz. metodi charmat) ne po- meni, da gre za srebrno penino. Res pa je, da sta ti dve penini skozi dolgoletno tradicijo in kakovost najbolj prepoznav- ni, zato pa tudi izredno mikavni za različ- ne poskuse zavajanja in prikritega prila- ščanja imen oz. oblikovanja proizvoda v smeri podobnosti našim priznanim bla- govnim znamkam. Upamo, da so bile zapisane trditve v članku, kot so: »V hiši penin do 250 tisoč steklenic zlate penine« in »Po klasični meto- di nastaja pri Frangeževih zlata penina. Po metodi charmat izdelujejo tudi srebrno pe- nino«, zapisane pomotoma in nenamer- no. V tem primeru bi upravičeno pričako- vali, da g. Frangež sam zahteva ustrezen popravek prispevka, saj gre vendar za na- pako pri navajanju blagovnih znamk pe- nin, ki niso njegove, in s tem za zavajanje potrošnikov penin. V družbi Radgonske gorice, d. d., ima- mo svoje blagovne znamke ustrezno za- ščitene pri Uradu RS za intelektualno la- stnino, kakor tudi na mednarodni ravni, zato imamo vse pravne podlage za odziv na vsak poskus zlorabe nam lastnih bla- govnih znamk,« je zapisal Borut Cvetko- vič. Kot avtor omenjenega prispevka mo- ram pojasniti, da cilj prispevka nikakor ni bil zavajanje potrošnikov, saj gospod Frangež v pogovoru ni omenjal zlate oz. srebrne penine, po objavi prispevka pa me je tudi sam opozoril na napačno po- imenovanje. Blagovni znamki Zlata in Srebrna penina Radgonskih goric sta tako prepoznavni, da sem verjetno pod- zavestno s tema imenoma poimenoval penine, ki nastajajo po klasični oz. char- mat metodi, nikakor pa s tem nisem imel v mislih blagovnih znamk, zato jih tudi nisem zapisal z veliko začetnico. Družbi Radgonske gorice in Hiši penin Frangež se za napako opravičujem. Ludvik Kovač stran 10 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 31. 03. 2011 turizem VESTNIK 31. marca 2011 | Vestnik | 1 1 55 let Turističnega društva Radenci Po obnovljeni trimski stezi Društvo je bilo vedno pomemben dejavnik pestrejše turistične ponudbe Občine Radenci Turistično društvo Radenci je v pe- tek v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih s prireditvijo zaznamova- lo 55-letnico ustanovitve društva, ki je bilo, kotso na slovesnosti poudarili govorniki, vedno pomemben dejavnik v razvoju turizma v Občini Radenci. V kulturnem programu so nastopi- li skupina Tolk asi, učenci Glasbene šole Gornja Radgona, turistični pod- mladek Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter pevec Alfi Nipič. Slavnostni govornik je bil predse- dnik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, med udeleženci pa so bili tudi predsednik Pomurske turistične zveze Damijan Jaklin in drugi predstavniki pomurskega turizma. Soorganizatorja prireditve sta bila Občina Radenci in Zdravilišče Radenci. V soboto dopoldne so na platoju Športno-rekreacijskega centra Slati- na v Radencih organizirali še otvori- tev obnovljene trimske steze, ki jo je financirala Občina Radenci. Vrednost obnovitvenih del je bila, kot je pove- dal predsednik Turističnega društva Radenci Emil Šmid, pet tisoč evrov, pri obnovi pa so s prostovoljnim de- lom sodelovali tudi člani Turistične- ga društva Radenci, radenskega no- gometnega kluba in drugi. Proga je bila narejena že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, dolga pa je 2400 metrov. Pohoda, ki so ga pripravili po obnovljeni trimski stezi, so se udeležili tudi šolarji radenske osnovne šole. Pred otvoritvijo so organizirali po- hod od hotela Radin do trimske ste- ze, po otvoritvi pa še po trimski ste- zi, katerega se je udeležilo tudi okrog tristo šolarjev radenske osnovne šole. Trimska steza je speljana po gozdnih poteh, na njej pa je tudi petnajst pri- pomočkov za razgibalne vaje. J. G. Fotografija Jože Gabor Tišina - V soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo v kulturni dvorani večer ljudskih godcev in pevcev V sapici morske- ga vala, na katerem bodo nastopili Ljudski pevci Cvetje v jeseni, Ljudski godci Vinski bratje ter Društvo žena in deklet Sončnica, prireditev pa bo povezoval stric Janoš - Anton Tonček Omar. Organizator je Kulturno-ume- tniško društvo Tišina. Cankova - V soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo v vaško-gasilskem domu folklorni večer, v katerem bodo nastopili Fol- klorna skupina Veržej, Ljudske pevke iz Porabja, učenci OŠ Cankova in tam- buraška skupina Odpisani. Organiza- tor je Turistično društvo Cankova. Ljutomer — V soboto, 2. aprila, od 9.00 do 12.30 bo na Glavnem trgu Turistič- na tržnica, ki jo pripravlja LTO Prle- kija. Tržnica bo vsako soboto v mar- cu in aprilu, med ponudbo pa bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Lendava - V sredo, 6. aprila, ob 16. uri bo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje otroških folklornih skupin Marko skače. Organizator je lendavska območna izpostava Javne- ga sklada RS za kulturne dejavnosti. Razkrižje - V nedeljo, 3. aprila, ob 13. uri se bodo zbrali pri kulturnem domu udeleženci letošnjega dvanajstega po- hoda v okviru programa Živimo zdra- vo. Z avtomobili se bodo odpeljali v Hermance, kjer se bo ob 13.30 začel pohod na relaciji Hermanci-Miklavž pri Ormožu. Organizator je Občina Razkrižje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota. V Veržeju nastaja rokodelski ekomuzej Rokodelski izdelki od tradicije do sodobnih oblik Center bo ponujal strokoven vpogled v razvoj rokodelskih panog pri nas Na starejši zgradbi v Veržeju, kjer ima prostore Center rokodelske obrti Duo, potekajo adaptacijska dela, po obno- vi pa bo v prostorih ekomuzej za ro- kodelski center severovzhodne Slo- venije. Vrednost obnovitvenih del na Janez Krnc: »Vsi, ki se bodo izobraževali po naših programih, bodo tako na enem mestu našli strokovno pomoč in literaturo o domači obrti.« zgradbi je dvesto tisoč evrov, izvaja- lec del pa je PGP Ljutomer. Dela naj bi končali maja. V zadnjih letih se je Center Duo vse- binsko razvijal ob izvajanju projekta Rokodelska akademija. Zavod Maria- num Veržej je za ureditev muzejske zbirke domače obrti zagotovil sofi- nanciranje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropske- ga kmetijskega sklada za razvoj pode- Fotografiji Jože Gabor želja Evropa investira v podeželje. Kot je povedal direktor Zavoda Marianum Veržej Janez Krnc, se je Center DUO Veržej v preteklih letih izoblikoval v regijski rokodelski center, ki skrbi za strokovno pomoč rokodelcem Po- v Ka K med z ski rokodelski izdelki in izdelki, ki so nastali na delavnicah, ki smo jih or- ganizirali v preteklih letih. Ob izdel- kih bodo tudi literatura ter drugo pi- sno in fotografsko gradivo, v katerem bodo predstavljene posamezne roko- di V |. V Centru Duo Veržej so v zadnjih letih organizirali vrsto delavnic domače obrti. murja, pa tudi za promocijo rokodel- stva in kulturne dediščine pokrajine ob Muri sploh. Ekomuzej bo tako korak naprej v njihovih prizadevanjih, v njem pa bo zbirka različnih predmetov Prleške in Prekmurske rokodelske obrti, ki jo bodo pripravili ob strokovni pomoči Pokrajinskega muzeja Murska Sobo- ta: »V zbirki bodo eksponati orodij in izdelkov rokodelcev, pa tudi muzej- delske dejavnosti. V zbirki bomo tako povezovali tradicijo z novooblikova- nimi rokodelskimi izdelki. Vsi, ki se bodo izobraževali po naših progra- mih, bodo tako na enem mestu na- šli strokovno literaturo, hkrati pa bo ekomuzej ponujal celovit in stroko- ven vpogled v razvoj rokodelskih pa- nog pri nas. V teh prostorih pa bodo tudi delavnice in izobraževanja.« Jože Gabor Projekt Zavoda sv. Cirila in Metoda Štiri romarske poti Dolinskega Izdali bodo knjižico s poudarkom na duhovno- zgodovinskem razvoju Prekmurja in cerkvah Romarske poti Dolinskega je naslov projekta, ki ga izvaja Zavod sv. Cirila in Metoda Župnije Beltinci, kot par- ter pri projektu pa sodeluje Društvo za spodbujanje mladinskih, razisko- valnih in ustvarjalnih dejavnosti Ja- rica. Projekt, katerega vrednost je 25 tisoč evrov, izvajajo v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino LAS Pri dobrih ljudeh, sofinanciran pa je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki je prispeval šti- rideset odstotkov. Vodja projekta je direktorica Zavo- da sv. Cirila in Metoda Blanka Am- brož, za vsebino in njegovo izvedbo pa skrbita člana društva Jarica Uroš Koštric in Branko Bakan, ki sta tudi avtorja knjižice Popotovanje po žu- pnijah Dolinskega, ki nastaja v okvi- ru projekta. Kot je povedal Branko Bakan, bodo knjižico izdali v nakladi pet tisoč izvodov v slovenskem, ma- džarskem in nemškem jeziku, dobiti pa jo bo mogoče po župnijah. Knjiži- ca bo na osemdesetih straneh, name- njena pa bo predvsem izletnikom, ki želijo izvedeti kaj več o Prekmurju. Uroš Koštric je dodal, da sta v knji- žici posebej omenila duhovno-zgo- dovinski razvoj Prekmurja in več kot dvajset duhovnikov z območja Do- linskega, ki so bili pomembni za ra- zvoj Pomurja in ohranjanje sloven- stva na tem območju, med njimi pa so tudi taki, ki so sedanjim genera- cijam manj znani. Predstavljenih je tudi enajst župnij, ki so vključene v projekt: Beltinci, Bogojina, Črenšov- ci, Dobrovnik, Dokležovje, Hotiza, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. V okviru projekta so doslej orga- nizirali tudi štiri romarske izlete po Branko Bakan: »Ob izletih po romarskih poteh smo udeležence seznanili tudi z manj znanimi, a zanimivimi podatki o dolinskih župnijah.« tematskih romarskih poteh, ki jih opisuje knjižica, to so Jeričeva, Ku- harjeva, Kleklova in Šmarna pot. Tako je namen tudi ob pomoči teh tematskih poti bolj povezati župni- je med sabo in njihove predstavitve vključiti v turistično ponudbo. Pri- pravili so tudi posebne spletne strani romarskih poti na internetnem na- slovu romarskepoti.zcm.si. Jože Gabor stran 11 Fotografija Jože Gabor 12 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM "K datum: 31. 03. 2011 (iz)brano VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Upravno sodišče je zavrglo tožbo proti Občini Sveti Jurij ob Ščavnici z županom Antonom Slano, ki so jo vložili svetniki Mirko Ljubec, Marta Postružnik, Miroslav Petrovič in Ivan Fras zaradi imenovanja v nadzorni odbor. Razsodilo je, da ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Jože Grantaša, do nedavnega dolgoletni predsednik Pikado zveze Slovenije, je kot vodja državnega prvenstva v Pomurju opravil pomembno vlogo pri brezhibni organizaciji tekmovanja. Nataša Meolic, direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota, je napovedala, da bodo z namenom, da bi se približali ljudem, storitve prve socialne pomoči, katere so lani začeli v Kuzmi in Beltincih, letos razširili še na druge občine. in kopalnic> 5% na vse pipe a poe proizvajalca Bratonci 5, 9231 Beltinci —- Z GROHE tel.: 02/541 14 73 . f Ponudba velja — faks: 02/542 11 51% — bratonciOsajama.si | Delovni čas ponedeljek-p ek- - 8.00-12.30 " 14.30-18.00— "" |. sobota 8.00-12.00 zi SOČI do 21. aprila 2011 NAGRAJENEC: pipo GROHE prejme Alojz Gider šovci 38, 9262 Rogaši i. Potrdilo o pi igrade pošljemo po pošti. O RJAMA Sajama, d. o. o., Zrkovska cesta 87, Maribor En sončni sij, en topel dan zvabi cvet krasan. En črn oblak, en nočni mraz - in strt je cvet za večni čas. V SPOMIN 30. marca nas je pred sedmimi leti zapustil dragi mož, oče in dedek Jožef Perkič iz Beznovec 50 Iskrena hvala za lepo misel, prižgano svečo in položen cvet na njegov grob. Vsi tvoji Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm - 84,50 evrov 2 koloni x 7 cm - 91,00 evrov 2 koloni x 8 cm - 104 evrov 2 koloni x 9 cm - 117,00 evrov 2 koloni x 10 cm - 130 evrov. oglasiPvestnik.si tel.: O2 538 17 20 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. m018972 NESNICE, MLADE, začetek nesnosti, cepljene, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, tel.: 546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 25, Grad, tel.: 553 11 48. mo18801 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 041 508 498. mo19322 Naročila za šesttedenske PURANE sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23, 2205 Starše. mo19331 | osest alone kro eabaini POČITNIŠKO HIŠICO na Pohorju, opremljeno, CK (olje), pogled na Dravsko polje, asfaltni dovoz, 95.000 evrov, prodam. Tel.: 041 276 983. m019347 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: 031 685 180. m019339 HIŠO v bližini Cankove, obnovljeno, prodam. Poleg hiše sta vrtin sadovnjak. Tel.: 041 623 217. m019341 TRIBRAZDNI HIDRAVLIČNI OBRAČALNI PLUG Kverneland od 12-do 20-colni in različne mesarske stroje prodam ali menjam za svinje za zakol. Tel.: 041 909 004. m019287 DVA POLŽA za zrnje, traktorsko koso za Steyr 18 in trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj prodam. Tel.: 031 460 459. mo019291 TRAKTOR IMT 560, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 031 542 680 ali 02 540 14 11. m019323 TRAKTORSKO BOČNO KOSO SIP RK 1650, na dva bobna, odlično ohranjeno, prvi lastnik, prodam. Partizanska 30, Bakovci. mo19324 DVOOSNO PRIKOLICO, neprekucno, domače izdelave, traktorsko škropilnico, 350 l, in silokombajn SK 80 prodam. Tel.: 051 231 451. m019345 KUPIM URSUS ali ZETOR. Tel.: 041 235 349. m019335 SEJALNICO ZA KORUZO Becker ugodno prodam. Tel.: 041 585 773. mo019342 2 koloni x 11 cm — 143 evrov 2 koloni x 12 cm - 156 evrov 2 koloni x 13 cm - 169 evrov Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo a blagajni 20 % popust. OBRAČALNE TRIBRAZDNE PLUGE, predsetvenik, 2,90 in 3,30 m, rotobrano, 3 m, sejalnico za umetno gnojilo Amazon in sejalnico za pšenico, 2,5 in 3 m, prodam. Tel.: 031 550 988. m019332 KUPIM DVOREDNI SADILNIK KORUZE znamke Olt. Tel.: 041 869 200. mo019344 KOSO BUSSATIS, dvojni rez, cirkularko z motorjem in mlin za moko z motorjem na kamen prodam. Kupim stiskalnico za grozdje do 150 l. Tel.: 551 80 13. m019357 k TRAKTORSKO ŠKROPILNICO Creina Kranj, zadnji branik in prednjo luč za kadet C prodam. Tel.: 070 870 640. m019314 SENO IN OTAVO v štirioglatih balah prodam. Tel.: 546 15 38. m019315 KROMPIR, BUČNO OLJE in akacijevo hlodovino prodam. Tel.: 031 285 879. m019334 KROMPIR, jedilni in za sajenje, sort agria in dezire, prva množitev, ugodno prodam. Tel.: 041 346 751. mo019338 PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m018689 VELIK ZUNANJI MASIVEN KAMIN, zidan iz stare rdeče opeke, primeren tudi za gostilno, prodam. Tel.: 070 611 180. mo19330 Preklicujem veljavnost Potrdila o strokovnem izpitu (1999/2000) in spričevala o Zaključnem izpitu Srednje zdravstvene šole M. Sobota (1998/1999). Anita Novak, Kuštanovci 69. m019346 aala ; ; ZAPOSLIMO KUHARJA/KUHARICO za delo v piceriji-špagetariji MINI Restavracija Rajh. Tanja Pintarič, S. p., Cvetkova ulica 21, 9000 M. Sobota, tel.: 031 705 007. m019298 IŠČEM POMOČ PRI STREŽBI, možna zaposlitev za nedoločen čas. Dejan Časar, s. p., Petrovci 40 f, tel.: 041 717 494. mo19336 F sa s; poe SER IH i Lallja 35-LETNI FANT IŠČE ŽENSKO ZA RESNO ZVEZO. Klic ali SMS na: 070 355 338. m019325 stran 20 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 31. 03. 2011 VESTNIK stran 2l 31. marca 2011 | Vestnik | 2 1 V SPOMIN 28. marca sta minili dve leti žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Felkar iz Ženavelj 55 Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, svak in stric Žarko Kisilak iz Zenkovec 43 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala g. župniku, pevcem, govorniku, Verinim sodelavkam, vsem sosedom, še posebej družini Perkič za pomoč v zadnjih trenutkih in pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi ao a ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 84. letu zapustila naša draga Marija Farkaš iz Temlinove ulice 12 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena negovalcem za skrb in nego v domu ostarelih v Murski Soboti ter vsem, ki ste ji med boleznijo pomagali in stali ob strani. Njeni najdražji Doma velika je praznina, a v srcu bridka bolečina. V SPOMIN 5. aprila bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil Franc Gomboc iz Nemčavec 3 a Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Nisi odšla, ker ne bi hotela med nami živeti; odšla si, da si nehala trpeti. ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra in teta Marija Žižek z Ivanec 54 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej družini Nežič, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za darovane vence, sveče, za svete maše, darove za vežico in cerkev, gospodu Zveru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala je namenjena zdravniku gospodu Škaliču za pomoč med njeno boleznijo. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, teta in sestrična V Z) zita Vaš iz Andrejec 37 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali Posebej hvala g. duhovniku in g. duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, patronažni sestri Marič in pogrebništvu Banfi. Žalujoča: sin Viljem z ženo Marijo in vnukinja Adrijana Če bi solza mrtvega zbudila, ne bi tebe, draga mama, danes črna zemlja krila. Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Irena Koltaj iz Gornjih Petrovec 45 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala duhovniku g. Kerčmarju za ganljive besede in obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Hozjan in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi AN KOMUNALA TN Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 ai Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO, s 4 Panonska ulica 3, Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! " 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 mi POGREBNE STORITVE, " OPREMA, V ZDRZEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC LEKSANDRA VUCKIC BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENCČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE | STORITVE | ES UREJANJE. . POKOPALIŠČ Brezplačni prevozi opreme na dom, IN ZELENIC brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev - dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota Tel.: (D2) 527 19 OO Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na 3 Papi lot voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! vence, cvetje, sveče, za mrliško vežico ter izrazili ustno in pisno sožalje. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 82. letu se je končala življenjska pot dragemu možu, očetu, dedku, pradedku, bratu, tastu in sorodniku Alojzu Langu iz Puževec 24 a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke za vežico in v dobrodelne namene ter za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Lepa hvala gospodu župniku, pevcem, skupini Halgato in pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi najdražji S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znala, a v temni tihi noči nemočna in utrujena si zaspala. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Elizabeta Ostrič iz Markovec 80 V trenutkih tihe žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke za obnovitev cerkvenih orgel ter za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Lepa hvala osebju doma starejših v Rakičanu za vso oskrbo in pomoč. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Bojanu za izrečene besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Vedno z nasmehom si nas sprejela, zdaj pa brez slovesa si odšla, naša draga babica in prababica. Vsi tvoji vnuki in pravnuki e OZARASLOVENIJ, 0 a d P A PISARNA ZA INFORMIRANJE s Loveniy a INSVETOVANJE, NACIONALNO ZDRUŽENJE MIKLOŠIČEV TRG 3, ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA 9240 LJUTOMER Kontaktna številka 070 550 665 Ponujamo pomoč In podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Hospic Slovensko društvo OPORA - SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri na Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 22 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 sporočila VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Ste zgovorni, radovedni, ustvarjalni, družabni, zabavni k. in stari do trideset let, vas zanima radijsko delo? Če ste prikimali, pridite v družbo voditeljic in voditeljev Murskega vala in postanite del naše radijske ekipe! Avdicija bo v četrtek, 7. 4. 2011, ob 14.00 v studiu Radia Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, v 2. nadstropju. 7 SAVA HOTELS 8.RESORTS cvme" 356066 MORAVSKE TOPLICE Pogoji za delovno mesto KUHARJA: - strokovna izobrazba kuhar ali gostinski tehnik, - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj v kuhinji, « kreativnost, samostojnost, samoiniciativnost. Opis dela KUHARJA: « samostojna priprava jedi vseh vrst v skladu z določenimi normativi, « skrb za čistočo in urejenost delovnega okolja in naprav, - nadzor nad uporabo neoporečnih živil. Pogoji za delovno mesto NATAKARJA: - strokovna izobrazba gostinske, turistične ali druge ustrezne smeri, - najmanj 6 mesecev dela v strežbi, « kreativnost, samostojnost, samoiniciativnost. Opis dela NATAKARJA: - prevzemanje naročil gostov, strežba in obračun storitev, - pripravljanje prostorov, opreme in drobnega inventarja za strežbo, - vzdrževanje reda in čistoče v gostinskih prostorih, « sprejem in razporejanje gostov ter reševanje morebitnih reklamacij, - skrb za kakovost in ažurnost postrežbe, « skrb za nabavo pijač, - poliranje jedilnega pribora in priprava kozarcev. PONUJAMO: » delovno razmerje za določen čas 3 mesece z možnostjo sklenitve za nedoločen čas, - delo v timu izkušenih sodelavcev na področju kulinarike in strežbe, - delo v stimulativnem delovnem okolju, - možnost dodatnega usposabljanja doma in v tujini. JN k ska ie zodetje Znanje, ustvarjalnost, odgovornost, odličnost in poštenost so vrednote, s katerimi zagotavljamo najvišjo kakovost celovitih turističnih storitev. Med nas vabimo dva dinamična, ročno spretna in samoiniciativna sodelavca na delovnih mestih KUHAR in NATAKAR Če vas zaposlitev zanima in so vam naše vrednote blizu, vas vabimo, da nam svojo vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o doseženi izobrazbi pošljete v osmih (8) dneh od objave na naslov: NARAVNI PARK TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, d. o. o., Kranjčeva ul. 12, 9226 MORAVSKE TOPLICE, "A ali po elektronski pošti na naslov: metka.vitezOterme3000.si. JJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE 58/2009, 64/2009 in 65/2009). vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2011. - potrdilo o izobrazbi, - potrdilo o nazivu, - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, kljivost, ga/njo ni vložena pravnomočna obtožnica, ZA RAVNATELJA. na pošto. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Svet zavoda Osnovne šole Tišina, Tišina 4 b, 9251 Tišina Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja — ZOFVI (Ur. |. RS št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno Kandidati/-ke morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: - potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata, - potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, - originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kazni- vega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedota- - originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper nje- - osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper njega/njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Tišina, Tišina 4 b, 9251 Tišina, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Namesto cvetja za pokojnega Štefana Žiž- ka iz Lipovec so darovali: družina Aleša Rengea iz Rakičana - 20; družina Dušana Rengea iz Rakičana - 20; Gregor Rengeo iz Rakičana - 20; sosed Alojz Sraka z družino iz Lipovec - 20; Jernej Kohek z družino iz Lipovec - 20; soseda Ema Erjavec - 20; so- sed Slavek Žižek z družino - 20; družina Erjavec-Tornar iz Lipovec - 20; družina Vlada Erjavca iz Lipovec - 20; družina Magdič iz Gančan - 20; soseda Antonija Mesarič - 20; sosed Alojz Mesarič z družino - 20; družina Horvat iz Beltinec - 20; dru- žina Slavka Srake iz Lipovec - 20; družina Osterc iz M. Sobote namesto cvetja za po- kojno Terezijo Lazar iz M. Sobote - 30; družina Lebar iz Murskih Petrovec name- sto cvetja za pokojnega Vilija Lebarja iz Ve- lenja - 20; družina Stojisavljevič iz M. So- bote namesto cvetja za pokojnega Vilija Lebarja - 20; družina Bokan-Lebar iz Zen- kovec namesto cvetja za pokojnega Vilija Lebarja - 30; družina Karla Raca iz Gor. Slaveč namesto cvetja za pokojnega Vilija Lebarja - 20; družina Bencak, Murska ulica 11, Krog, namesto cvetja za pokojnega Ja- neza Rajnarja iz M. Sobote - 20; Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer namesto če- stitk za magnetno resonanco - 100; Pošta Slovenije, d. o. o., nakazilo za magnetno re- sonanco - 6.500; Nafta Petrochem, d. o. o., namesto cvetja za pokojnega očeta sode- lavke Milene Jalšovec Gerič - 100; družini Kuzma in Koltaj iz Puževec namesto cvetja za pokojnega Štefana Krančiča iz Borejec - 20; Tondach Slovenija, d. o. o., namesto cvetja za pokojnega upokojenca Stanislava Stanjka 90,00 - Pomurska gospodarska zbornica MS namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz Murske Sobote 100,00 - Tomislav Tosič iz Gornje Radgone name- sto cvetja za pokojnega Vojislava Adžiča iz Beltinec 30,00 - Štefan Pintarič iz Noršinec namesto cvetja za pokojnega Franca Jan- čariča iz Noršinec 20,00 - Erika Peterka iz Noršinec namesto cvetja za pokojnega Franca Jančariča 20,00 - Daniela Henzel iz Noršinec namesto cvetja za pokojnega Franca Jančariča 20,00 - Franc Knaus iz Murskih Črnec namesto cvetja za pokojne- ga Franca Jančariča 20,00 - Občinski odbor LDS Moravske Toplice namesto cvetja za pokojnega Franca Jančariča 40,00 - Franc Pintarič iz Noršinec 46 namesto cvetja za pokojnega Franca Jančariča 30,00 - Reflex, d. o. o., Podgrad 4, namesto cvetja za po- kojnega Ivana Frasa 130,00 - Milan Ladi- nek iz Puconec namesto cvetja za pokojne- ga Roberta Perša iz Puconec 20,00 - Milan Ladinek iz Puconec namesto cvetja za po- kojnega Jožeta Budjo iz Puconec 20,00 - Kodila, d. o. o., Markišavci, nam. cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz M. Sobote 50,00 - Aleksander Harkai iz Puconec na- mesto cvetja za pokojnega Roberta Perša 20,00 - NTK KEMA Puconci namesto cve- tja za pokojnega Roberta Perša 50,00 - družina Flisar iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Roberta Perša 30,00 - Moto- klub Gronska strela Gornji Petrovci name- sto cvetja za pokojnega Štefana Batjana iz M. Sobote 50,00 - družina Štefana Harkaia iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Roberta Perša 20,00 - Vera Cifer iz Martja- nec namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz Murske Sobote 20,00 - Marija Kovač iz Martjanec namesto cvetja za po- kojnega Štefana Merklina 20,00 - družina Veren, Ulica M. Kuzmiča 24, Murska Sobo- ta, namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina 20,00 - družina Merklin, Ulica M. Kuzmiča 22, Murska Sobota, namesto cve- tja za pokojnega Štefana Merklina 20,00 - Štefan Kulič z Vaneče namesto cvetja za pokojnega Emila Fartelja iz Puconec 20,00 - Sindikat Pomurske mlekarne M. Sobota namesto cvetja za pokojno ženo sodelavca Slavka Rusa 50,00 - Erika Krstič z družino, Slovenska ulica 3, M. Sobota, namesto cve- tja za pokojnega Štefana Merklina 50,00 - Štefan Harkai - prijatelji namesto cvetja za pokojnega Roberta Perša 40,00 - družina Žižek s Tišine namesto cvetja za pokojnega Vojislava Adžiča iz Beltinec 20,00 - druži- na Škodnik iz Gederovec namesto cvetja za pokojno Evelino Gider iz Rogašovec 20,00 - Daničine sodelavke iz Planike Turnišče namesto cvetja za pokojno Marijo Zadra- vec iz Lipe 140,00 - Cvetka in Štefan Feren- čak iz Odranec namesto cvetja za pokojne- ga Štefana Ferenčaka iz Odranec 20,00 - sorodniki namesto cvetja za pokojno Katarino Kolbl iz Rakičana 210,00 - druži- na Gjerkeš iz Lipe namesto cvetja za po- kojno Marijo Zadravec iz Lipe 20,00; dru- žina Ternar iz Nedelice namesto cvetja za pokojno Marijo Zadravec 20,00 - družina Marije Cer iz M. Sobote namesto cvetja za pokojno Marijo Zadravec 20,00 - družina Eme Lončar iz M. Sobote namesto cvetja za pokojnega Branka Cuga iz Sebeborec 40,00 - družina Ferencek iz M. Sobote na- mesto cvetja za pokojno Ano Zver iz Vešči- ce 80,00 - sošolci iz Ekonomske srednje šole namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz Murske Sobote 100,00 - Jože Filipan iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina 20,00 - družina Ivana Zadravca iz Beltinec name- sto cvetja za pokojno Ivanko Pintarič iz Beltinec 20,00 - družina Ivana Zadravca iz Beltinec namesto cvetja za pokojnega Vla- dimirja Erjavca iz Beltinec 20,00 - Moto- klub veterani M. Sobota namesto cvetja za pokojno Marijo Džuban iz Moravskih To- plic 20,00 - kolektiv internega oddelka na- mesto cvetja za pokojno mamo Cvetke Horvat iz Nuskove 60,00 - generacija '55 iz Dokležovja namesto cvetja za pokojno Fe- licito Podgorelec iz Dokležovja 50,00 - Re- nato Zver in Jože Zver iz Veščice namesto cvetja za pokojnega Martina Trajbariča iz Filovec 40,00 - Lovska družina Moravci namesto cvetja za pokojnega Štefana Mer- klina iz M. Sobote 50,00 - Emil Erniša iz M. Toplic namesto cvetja za pokojno Marijo Džuban 50,00 - družina Štefana in Melite Černela iz M. Sobote namesto cvetja za po- kojnega Robija Perša iz Puconec 30,00 - družina Nemet iz Puconec namesto cvetja za pokojnega Robija Perša iz Puconec 30,00 - družina Viktorja Vučaka iz Struko- vec namesto cvetja za pokojnega Jožeta Budjo iz Puconec 20,00 - Bojan Skalar z družino iz M. Sobote namesto cvetja za po- kojnega Štefana Merklina 25,00 - Franc Števanec z družino namesto cvetja za po- kojnega Štefana Merklina iz M. Sobote 25,00 - Zdenka Skalar z družino namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina 25,00 - družina Sočič in Marija Kočar namesto cvetja za pokojnega Franca Jančariča 60,00 - Policijska uprava M. Sobota - SOP name- sto cvetja za pokojno Evelino Gider od Sv. Jurija 58,00 - Irena in Štefan Dominko iz Beltinec namesto cvetja za pokojnega Vo- razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Začetek mandata je 1. 9. 2011. pošto. Svet zavoda Dvojezične srednje šole Lendava Kolodvorska ul. 2 e, 9220 Lendava Kandidat mora za imenovanje za ravnatelja Dvojezične srednje šole Lendava izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., 58., 92., 96. in 107. a-členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja — ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11) ter 14. in 15. čle- nom Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. |. RS št. 35/2001) ter izpolnjevati še naslednje pogoje: - ima pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje zavoda, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po ura- dni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Kandidati morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda. Kandidati lahko v roku 8 dni od objave tega razpisa na naslov: SVET ZAVODA Dvojezične srednje šole Lendava, Kolodvorska ul. 2 e, 9220 Lendava, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja - Igazgatoi palyazat« pošljejo pisno prijavo z navedbo kratkega življenjepisa s priloženimi overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, potrdilom o ne- kaznovanosti ter kandidatovim programom vodenja Dvojezične srednje šole Lendava. Vloga se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. jislava Adžiča iz Beltinec 30,00 - Danilo Varga in Andreja Strnšek namesto cvetja za pokojnega Jožeta Budjo iz Puconec 30,00 - družina Sečko iz M. Sobote name- sto cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz M. Sobote 50,00 - družina Bežan-Žekš, Grad 183, namesto cvetja za pokojno Irmo Bohar iz Mačkovec 30,00 - Marija Kepe, Glavna ulica 29, Gornji Lakoš, namesto cvetja za pokojnega Štefana Kepeja 20,00 - sodelavci prevozništva Hozjan, Trnje 48, namesto cvetja za pokojnega Ivana Zvera 100,00 - Robert Bobič, Križevci 48, name- sto cvetja za pokojnega Janeza Čahuka iz Križevec 64 20,00 - za pokojnega Vladi- mirja Erjavca iz Beltinec so darovali: Stan- ko Kuzma 20,00; Regina Pintarič z družino 20,00; družina Kreslin iz Beltinec 25,00; družina Gorjanc iz Črne vasi 50,00; druži- na Tomec iz Beltinec 30,00; družini Legen in Pucko iz Lipovec 20,00; družina Voroš - sosedje 20,00; družina soseda Franca in Juliške Forjan 20,00; Tilka in Vinko 20,00; družina Merc iz Maribora 40,00; Nogome- tni klub Beltinci in prijatelji 50,00; drugi 10,00 - namesto cvetja za pokojno Ano Zver iz Veščice so darovali: Jože Zver iz Ve- ščice 50,00; Renato Zver iz Veščice 30,00; Anita Berden 20,00; družina Šiško, Liker iz Murske Sobote 60,00; družina Kodila iz Moravskih Toplic 20,00; družina Janeza Horvata 20,00; družina Gorišek iz Veščice 30,00; družina Antona Šijanca 20,00; Franc Zver iz Križevec 20,00; Maksimiljan Šiško 50,00; družina Cilke Ploj iz Nemčije 20,00; Vera, Dušan Vračevič 20,00; družina Fras iz Puževec 40,00; družina Onišak, Štefan Mlinarič 10,00; družina Bodanec iz Ranko- vec 50,00; Jožica z družino iz Gaberja 10,00; Matejka z družino iz Male Polane 10,00; družina Mikola iz Puževec 20,00; Marjeta Šnurer iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Štefana Merklina iz Murske So- bote - 40; Občina Moravske Toplice name- sto cvetja za pokojnega očeta Štefana Jan- čariča iz Noršinec - 50; Albina Paučič iz Tešanovec namesto cvetja za pokojno Ma- rijo Kerčmar iz Kuštanovec - 30; družina Luthar iz Puconec namesto cvetja za po- kojno Etelko Šavel iz Puconec - 30; Samo Kološa iz Murske Sobote namesto cvetja za pokojnega Franca Gyorfija iz Murske So- bote - 20; družina Sijarto-Špilak iz Puco- nec namesto cvetja za pokojno Etelko Ša- vel iz Puconec - 20; Viktor Šbiil iz Černelavec namesto cvetja za pokojno Ma- rijo Bunderla iz Matjaševec - 30; Občina Kobilje, župan in svetniki, donacija za ma- gnetno resonanco - 1.000; sodelavci Elec- truma Radenci namesto cvetja za pokojne- ga Franca Švegla iz Radenec - 60; družina Bežan-Žokš od Grada namesto cvetja za pokojnega Uroša Plantariča iz Murske So- bote - 40; družina Jožeta Šomna iz Beltinec namesto cvetja za pokojno mamo Marjete Danč iz Rakičana - 30; Irena Lipič iz Mora- vskih Toplic namesto cvetja za pokojnega Alojza Bedeka iz Gradišča - 40; namesto cvetja za pokojno Matildo Geld iz Lipovec so darovali: družina Vlada Erjavca iz Lipo- vec - 20; Robert Jona iz Lipovec - 20; dru- žina Zlatka Stanka iz Lipovec - 20; vnuka Emil in Marjetka iz Gančan - 20; družina Nemec iz Ljubljane - 40; družina Zrinski iz Beltinec namesto cvetja za pokojno Tere- zijo Marič iz Rakičana - 30; Tonček in Miča namesto cvetja za pokojno mamo Anice Brežnik iz Černelavec - 20; družina Gru- škovnjak iz Rakičana namesto cvetja za pokojnega Antona Stropnika, Florjan - 20; družina Štefana Makoterja iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pokojnega Kolo- mana Pintariča iz Noršinec - 50; namesto cvetja za pokojnega Janeza Čahuka iz Kri- ževec so darovali: Erika Smodiš iz Murske Sobote - 30; Zita Vitek iz Križevec - 40; Aranka Šanca iz Domanjševec - 30; Ema Šeruga iz Murske Sobote - 30; Marija Šor- go, Irena Smodiš in Ernest Smodiš - 50; Er- nest Kerčmar iz Adrijanec - 30; Ludvik Lu- tar iz Križevec - 30; Olga Geč iz Černelavec - 40; Irena Kološa iz Murske Sobote - 30; Janez Malačič iz Križevec - 30; Majda Er- javc iz Sodišinec namesto cvetja za pokoj- nega Franja Švegla iz Radenec - 50; Vero- nika Peterka iz Martjanec namesto cvetja za pokojno Marijo Žitek iz Rakičana - 20; Frančiška Cizl iz Dragotincev namesto cve- tja za pokojno Mariško Žitek iz Rakičana - 50; Nogometni klub Čarda namesto cve- tja za pokojnega Ivana Cotterja iz Murske Sobote - 20; Marjeta Gorjan iz Murske So- bote namesto cvetja za pokojno Mariško Žitek - 70; Sindikat Pomurske mlekarne MS namesto cvetja za pokojnega moža so- delavke Ivana Cotterja - 50; družina Lain- šček iz Motvarjevec namesto cvetja za po- kojnega Janeza Kovača iz Prosenjakovec - 20 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 0110 0603 0278 282 s pripi- som »za nakup magnetne resonance«. Splošna bolnišnica Murska Sobota stran 22 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM"K datum: 31. 03. 2011 napovednik VESTNIK stran 23 31. marca 2011 | Vestnik | 23 asbene lestvice na. radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. DAJ, SRCE, ZAŠTEKAJ - Broken Hearts 2. ČAKAJ ME - Bataljon 3. PREDEN ZASPIM - Art Music Ochestra 4. ISTINA - Moira 5. SOSKE NA SAL / ZAKAJ NISI - Halgato band PREDLOGA TRAVNIK - Vedran Franc Husar STANKO SI JE KUPA AVTO - Tadej Vesenjak LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ČEZ LETO ALI DVE - Domen Kumer in Špela Grošelj 2. ŽENINI TRIJE VOGALI - Novi spomini 3. PRIDI KDAJ NA KAVO - Štajerski baroni 4. KADAR SREČAM TE - Igor in Zlati zvoki 5. OHCET PO STAREM - Slovenskih 6 PREDLOGA SE POHORJE VIDI - Alfi Nipič SRČNI NEMIR - Ansambel Svetlin LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. VANILIJA - Maja Keuc 2. DNEVU SE SLABO PIŠE - Samo Budna 3. MALISHKA - Siddharta 4. LADADIDEI - April 5. MOJE LUČI - Tabu PREDLOGA BISTVO SKRITO JE OČEM - Omar Naber SLOVENKA - Leeloojamais NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. BORN THIS WAY - Lady Ga Ga 2. F""KIN' PERFECT - Pink 3. GRENADE - Bruno Mars 4. SHE'S GOT NOTHING ON (BUT THE RADIO) - Roxette 5. ROLLING IN THE DEEP - Adele PREDLOGA SUNDAY - Hurts IWANNA BE YOUR LOVER - Corinne Bailey Rae Majico Murskega vala dobi: Ivo Cifer, Martjanci 58, 9221 Martjanci. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. Kupon št. 13 Glasujem za skladbo Domača plošča: Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 5. aprila 2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbe- ne lestvice. Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz Petek, 1. aprila 08.15 Pomurske lekarne, svetovalna oddaja 20.00 Zimzelenčki, oddaja z Natašo Špindler in najlepšo glasbo za vse generacije Sobota, 2. aprila 14.30 Oddaja tedna: Primi se za gumb! reportaža, Milan Zrinski 20.00 Propoeler, če vas včeraj niso, vas bosta danes Primož in Cepo Nedelja, 3. aprila 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka in Bojan Rajk 20.00 Urškin nedeljski večer ob sodelovanju poslušalcev Ponedeljek, 4. aprila 11.15 Oaj, kak san zlufto: Nafta je bila v Celju, kako pa Mura, Odranci, Grad, Goričanka, Veržej? 20.00 Kak je indak fajn bilou, sprehod v ustvarjalno preteklost ljudi iz krajev ob Muri (Milan Zrinski) Torek, 5. aprila 11.15 Kratki stik, rubrika aktualnih kratkih intervjujev Petre Kranjec 16.00 Torkovo popoldne v rokah voditeljice Suzane Panker in dežurne novinarke Nataše Brulc Šiftar Sreda, 6. aprila 10.15 Župan v studiu: Anton Kampuš, Gornja Radgona 11.15 Trn v peti, pritožbe, klici obupa, kritike, pohvale in Nataša Brulc Šiftar Četrtek, 7. aprila 09.45 Kakšen bo radijski dan? Dežurna novinarka Petra Kranjec 10.00 Opoldanski program voditelja Boštjana Rousa TELEVIZIJA S STATUSOM POSEBNEGA POMENA televizija www.tv«as.net 02/ 521 30 30 051 38 77 77 GNES - informativna oddaja od ponedeljka do petka ob 18., 20. in 22.30 vri Otvoritev MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri bo v dvora- ni Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota otvoritev razstave Gorana Horvata z naslovom Plovila. Na ogled bo do 19. aprila. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovi- nar mag. Franc Obal, v kulturnem programu pa bo nastopil Jernej Hanc (kitara). Koncert MURSKA SOBOTA V soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo v novi dvo- rani koncert Z rdečo kredo Ženskega pev- skega zbora Kombinat. Kot gostje bodo na- stopili Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča. V četrtek, 31. marca, ob 20. uri bo v okviru Morskega festivala kitare v dvorani Glasbe- ne šole Murska Sobota nastopil Edin Kara- mazov Guitar Ouartet, v petek, 1. aprila, ob 20. uri bo nastopil kitarski duo Saška Fe- Ištinski in Vesna Milutinovič. V soboto, 2. aprila, ob 20. uri bo nastopil Roberto Fabbri, v nedeljo, 3. aprila, ob 18.30 pa bo sklepni koncert nagrajencev. V soboto, 2. aprila, ob 21.30 bo v okviru Mor- skega festivala kitare v restavraciji Zvezda nastop Ženske vokalne skupine Iva in sku- pine Do. V četrtek, 31. marca, ob 21.30 bo v okviru Morskega festivala kitare v Mikku koncert Noč sevdaha (BiH), v petek, 1. aprila, pa bo ob 21.30 nastopil Kvintet Piazzolleky (SI). Organizatorja sta Mikk Murska Sobota in Glasbena šola Murska Sobota. V okviru Morskega festivala kitare bo v četrtek v murskosoboškem Mikku koncert Noč sevdaha (BiH). V petek, 1. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvo- rani glasbena delavnica Govoreči bobni ob desetletnici delavnice - Ge mo dela špilo. Gostje bodo Ratko Divjak, Maria Masle, Blaž Korez in Jure Auguštiner. Vstop je prost. V sredo, 6. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvo- rani koncert Marka Breclja ob 70. obletnici napada na Jugoslavijo, ki ga organizira Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. LENDAVA V petek, 1. aprila, ob 19. uri bo v sinagogi kon- cert Ljudske in avtorske pesmi Mediterana. Nastopili bodo Klarisa Jovanovič (glas) in del- la segodba: Luka Ropret, Matija Krivec in Va- sko Atanasovski. Vstopnice in informacije pri blagajni Gledališke in koncertne dvorane. V soboto, 2. aprila, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Davor Radolfi 8 Ritmo loco. Gostja večera bo Maria Masle. POTRNA V soboto, 2. aprila, ob 20. uri bo v Pavlovi hiši v okviru Festivala ljubezni koncert kantav- torja in izjemnega lirika Tomaža Pengova. KRIŽEVCI V soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo v avli OŠ Križevci 34. srečanje odraslih zborov in ma- lih pevskih skupin občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Organizator je ljutomer- ska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. PUCONCI V petek, 1. aprila, ob 19. uri bo v Spomin- skem domu Števana Kiizmiča letni koncert Ženske vokalne skupine Zarja. Gledališče BUDINCI V soboto, 2. aprila, ob 19.30 bo v vaško-ga- silskem domu premiera veseloigre Vrnitev Ludwiga, ki so jo pripravili gledališčniki KUD-a Budinci. GORNJI LAKOŠ V ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri bo v va- škem domu premierna uprizoritev gledali- ške predstave Skupinska terapija gledališke skupine Teater.smo, ki deluje v okviru gle- dališkega krožka Dvojezične OŠ I Lendava. STANJEVCI V soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih gledališka igra - komedija Tipična sloven- ska družina, ki jo bodo izvedli dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Predstavo je režiral in zanjo napisal scenarij Edvard Jakšič. LJUTOMER V torek, 5. aprila, ob 9. uri se bo v kulturnem domu začel regijski lutkovni festival Lutka lutkica 2011 v organizaciji ljutomerske ob- močne izpostave JSKD. Predavanje DOKLEŽOVJE V petek, 1. aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu delavnica v okviru projekta Ekomu- zej Mura. Strokovnjak za turistično vode- nje Iztok Bončina bo predaval o dejavnosti turističnega vodenja, Goran Šoster (PRA) o presoji nosilnih sposobnosti turističnega območja Dokležovje, Ela Horvat (Zavod za turizem in kulturo Beltinci) pa bo predstavi- la projekt Ekomuzej Mura. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 4. aprila, ob 11. uri bo v pre- davalnici Pokrajinske in študijske knjižnice predstavitev nove publikacije Dejavniki, ki vplivajo na zdravje Romov v Pomurju. Publi- kacijo bodo predstavili strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. V sredo bo v grajski dvorani v Murski Soboti koncert Marka Breclja. Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 3. aprila 2011, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 30. aprila 2011 na naslov Radio Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom ne- deljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 gi S 4 6 7 8/1 9 10 PIONEER. A DUPONT BUSINESS ico Li V torek, 5. aprila, ob 17. 30 bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Maje Debe- ljak Kako iz teorije v prakso. (Fi Literatura MURSKA SOBOTA " V četrtek, 31. marca, ob 18. uri bo v Pokra- jinski in študijski knjižnici Murska Sobota v sodelovanju z Evangeličansko cerkveno občino Bodonci predstavitev knjižne izdaje " prevoda Prve kronike Evangeličanske cer- kvene občine Bodonci. Prevod bo predsta- vila raziskovalka ZRC SAZU, profesorica latinščine in splošna jezikoslovka Klaudi- a ja Sedar. Slavnostni govornik bo škof mag. Geza Erniša. POTRNA V soboto, 2. aprila, ob 17. uri bo v Pavlovi hiši v okviru Festivala ljubezni predstavitev pe- snikov in pesnic v družbi kantavtorja Berlin, Odisej in noč - Antologija sodobne slovenske poezije. Nastopili bodo Tatjana T. Jamnik, Barbara Korun, Taja Kramberger, Iztok Osoj- nik in Jani Kovačič. Ob 18. uri bo koncertna pripoved Tri zdrave Marije in en oče naš. Dogodek MURSKA SOBOTA V soboto, 2. aprila, ob 10. uri bo pred cen- trom Šavel mini sejem Sončen dan. Gosli in cimbale bodo pele ... SONČEN DAN V ponedeljek, 4. aprila, ob 15. uri bo v Po- krajinski in študijski knjižnici okrogla miza o Zakonu o malem delu, ki jo organizirata Klub prekmurskih študentov in TV AS. LJUTOMER V soboto, 2. aprila, ob 9. uri bo v Glasbe- ni šoli Slavka Osterca Ljutomer dan odpr- tih vrat. MURSKA ŠUMA V nedeljo, 3. aprila, ob 10. uri se bo začela pri stari lovski koči - pri Ferenčaku delav- nica, ki jo bo vodil samostojni publicist, pi- sec člankov in knjig Dario Cortese z naslo- vom Biološko-dinamična pridelava hrane in divje rastline: kaj nas lahko naučijo pleveli? Organizator je ekološki center Svit. Razstava MURSKA SOBOTA V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava Zgodovinske monografije o Prekmurju in Porabju v Po- krajinski in študijski knjižnici in Najvre- dnejši eksponati likovne zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice. Razstava bo na ogled do 1. aprila. V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota je na ogled likovna razstava Božidar Jakac - Spomin na železni svet, ki so jo pripravi- li v sodelovanju z Dolenjskim muzejem. Na ogled bo do 5. junija. V cvetličarni Park je na ogled razstava Ena slika in slikar avtorja Geze Gibičarja. LENDAVA V prostorih galerije na lendavskem gradu je na ogled razstava slik, risb, grafik in pla- katov velikega češkega slikarja in grafika Alfonsa Muche. Razstava je na ogled do 4. aprila. V gostišču Route 66 je na ogled razstave fo- tografij Mirana Dominka. V avli gledališke in koncertne dvorane je na ogled razstava izbora risb otroške strani te- dnika Nepujsag. RADENCI V Prodajni galeriji Boni v hotelu Radin je na ogled razstava likovnih del Marine Vuk. Kino Star Max MURSKA SOBOTA (od 31. marca do 6. aprila) Dokumentarni film Justin Bieber; nikoli ne reci nikoli - 3D (19.20) Romantična komedija Gola zabava (20.00, v petek in soboto še 22.20) Komedija Hiša debele mame: kakšen oče, takšen sin (17.40) Triler Odklenjen (19.40, v petek in soboto še 22.00) Romantični glasbeni film Odpleši svoje sa- nje (v soboto in nedeljo 14.50) Animirani družinski film Rango (17.00, v so- boto in nedeljo tudi 14.40, v četrtek ni pred- stave) Znanstveno-fantastična drama Usodni (21.40) Mistični triler Neznanec (17.20, v četrtek ni predstave) Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gaborvestnik.si. 24 | Vestnik | 31. marca 2011 BARVA CM "K datum: 31. 03. 2011 (ne)nazadnje VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Četrtek: pretežno jasno 1| 19 Petek: pretežno oblačno 2 | 19 Sobota: zmerno oblačno 5 | 2l Nedelja: pretežno jasno 7 | 20 Aa Ponedeljek: zmerno oblačno 7 | 22 | vreme Andrej Velkavrh Hladna jutra, topli popoldnevi Pred nami je spet obdobje suhega in postopno toplejšega vremena. A se bo tudi spreminjalo. V četrtek bo pretežno jasno, predvsem popoldne bo na nebu nekaj oblakov. Jutro bo sveže, a popol- dne bo lepo toplo. V petek se bo preho- dno pooblačilo, nekaj sončnih žarkov bo občasno sijalo, a malo. Več sonca bo spet v soboto, še bolj jasno pa bo v ne- deljo. Dnevne temperature bodo okoli 20 stopinj in tudi jutra ne bodo več tako sveža. V ponedeljek bo sončno vreme, a pričakujemo spremembo zvečer ali v noči na torek. Štiri proti ena Ali je jasno nebo tudi vremenski pojav? Morda bo kdo rekel, da se takrat nič ne dogaja, nič ne nastaja, izginja, ne piha, ne ... Ampak tudi »jasno« je vreme, ne? Ne more sicer biti manj jasno ali bolj jasno, ampak tudi oblačno ne more biti bolj ali manj. Če je oblačno, je oblač- no in pika. No, res govorimo o pretežno oblačnem nebu, o zmerno oblačnem nebu in podobno, a ko je nebo povsem prekrito z oblaki, ne more biti bolj pov- sem prekrito ali manj povsem prekrito. In tako tudi ko je jasno, ne more biti en dan jasno, naslednji pa še bolj jasno. Pri oblačnem vremenu vsaj lahko razliku- jemo vrsto oblakov, višino baze oblakov, morda ugotovimo, kako hitro in v ka- teri smeri se gibljejo. Kadar pa je jasno, vse to odpade. Pa smo v dvomih, ne? Zanimivo je, da je marca razmerje med oblačnimi in jasnimi dnevi štiri proti ena. Torej če je marca v povprečju 12 oblačnih dni, so jasni le trije. Vmes je seveda mešanica napol oblačnih ali pa takih, ko je del dneva bolj oblačen, pre- ostanek pa bolj jasen in vse druge kom- binacije, ki si jih lahko predstavljate. Doslej je bilo marca največ jasnih dni v Murski Soboti 14, največ oblačnih pa 19. Seveda ne isto leto. In da ne bo pomo- te, to sploh ni povezano s količino pa- davin. Pravzaprav se moram nekoliko popraviti. Kadar je v mesecu res veliko jasnih dni, je verjetnost, da bi bilo pa- davin veliko, seveda precej manjša. In obratno. So pa lahko razlike v količini padavin v mesecih, ki so imeli podobno vrednost oblačnosti, kar precejšnje. vestnikov koledar Č - 31. marec BENJAMIN P -1.april HUGO S - 2.april FRANC N - 3.april LJUBA P - 4.april IZIDOR T - 5.april VINKO S - 6.april VILJEM V četrtek, 31. marca, sonce vzide ob 6. uri in 43 minut, zaide ob 19. uri in 28 minut. Tako bo dan dolg 12 ur in 45 mi- nut. V nedeljo, 3. aprila, ob 16.32 bo na nebu nastopila prazna luna - mlaj. Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. ci bee- k Fotografija Vida Toš fotografija tedna Novembra lani so v soboškem parku zamenjali stare klopi z novimi. Tudi na otroškem igrišču ob soboškem gradu, kjer pa so na nekaj pozabili. Ali pa je delavce pregnal lanski mraz? Drugače ne vemo, kaj je razlog, da niso dokončali dela in da so pustili tlakovce ob klopeh na igrišču na pol položene. Trenutno je tako otroško igrišče — gradbišče. Z eno »malenkostjo« — odprto je za uporabo in ni zavarovano. Kdo bo odgovarjal, če se kateremu otroku kaj zgodi? Otroci se namreč ne dajo motiti. Konec koncev so bili prvi topli dnevi že februarja, zdaj pa je tukaj tudi že koledarska pomlad. In malčki komaj čakajo, da lahko tekajo, plezajo ... tudi po tlakovcih, ki niso tam, kjer bi morali biti. Na igrišču pa je še ena nevarnost. Gugalna pikapolonica, ki je bila postavljena popolnoma nova komaj pred dobrim letom, je polomljena. Že od lanske jeseni. A je nihče niti ne odstrani niti ne popravi. Čakamo. In držimo pesti, da se nikomur nič ne zgodi. Vida Toš Zgodba nastanka največje pomurske reklame dolga več mesecev Največja reklama, natisnjena na platno Reklama, velika 260 kvadratnih metrov, je nasproti vhoda v podjetje Radenska v Boračevi Ko vstopite v podjetje Radenska, d. d., v Radencih, natančneje v Boračevi, jo za- gledate. Ogroooomno steklenico Raden- ske. »Skladišče so morali zapirati s po- njavami, da ne bi pokale steklenice. In dobili smo idejo, da bi na ponjavo na- tisnili reklamo,« razlaga Zvone Gabri- Naročnino bom plačeval za obdobje: LI trimesečno, LI polletno, LI letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. CI Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: jan, grafični oblikovalec, ki je ustvaril največji reklamni plakat. »Stena je na- mreč obrnjena proti vhodu, kjer k nam vstopajo obiskovalci. Resda je reklama znotraj podjetja, a pri nas se »obrne« toliko ljudi, da se to splača,« dodaja so- govornik. Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informira- nje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privo- litve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zah- teva, da Podjetje za informiranje, d. o. Naselje, kraj, številka: Davčna številka: njegove osebne podatke za namene ne- posrednega trženja. Podjetje za informi- ranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustre- Datum: zno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registrirane- Poštna številka: Pošta: Podpis: ga ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. j , , ' ' , , ' , , , H , , ' , , , ' , , o., trajno ali začasno preneha uporabljati 1 H , , ' , , , ' , , , H , , ' , , , ' , VESTNIK Kako s tako povečavo dobiti kakovostno sliko? A od ideje do uresničitve je preteklo še kar nekaj radenske. »Na plakat smo dali nekaj, kar je nesmrtno. Mineralno vodo Radenska,« pravi Gabrijan. In opisuje: Fotografija Nataša Juhnov »Dodali smo tudi napis 'od 1869", da po- udarimo našo tradicijo polnjenja. Nato sem grafično oblikoval in naredil kom- pozicijo, zahtevna tehnična priprava pa je delo Repro ateljeja Antolin iz Murske Sobote.« Največji problem, ki so ga mo- rali rešiti, je bil, kako tolikokratno pove- čavo fotografije kakovostno natisniti. Da bo slika - ne le od daleč, ampak tudi od blizu - res dobra in poleg tega še z živi- mi, razpoznavnimi barvami. Soboška Ti- skarna Klar je uvozila softversko opremo celo iz Kitajske, da je steklenica tako lepa in živobarvna. Največji problem je bil to- rej tisk - tiskali so v približno meter in pol širokih trakovih, saj tako velikega ti- skalnika ni na svetu, nato pa so vse sku- paj poslali v Celje. Tam so v podjetju Ogis sliko navarili na platno. V Spodnji Ščav- nici v Tokamu pa so na skladišče name- stili okvir in nanj pripeli platno. Za vse tehnične zadeve so tako porabili tri, štiri mesece, dodaja Zvone Gabrijan. Impozantno tudi zunaj »Gotovo bi bilo to lepo videti tudi kje zunaj, ob kaki zelo prometni cesti,« pra- vi Zvone Gabrijan. Drugače, dodaja, veli- kost gotovo vpliva na učinkovitost rekla- me. Ker je za tako velik plakat res težko, da ga ne bi opazili. Milan Verdev, odgo- voren za stike z javnostmi v Radenski, prav tako pravi, da bodo s tej podobni- mi reklamami nadaljevali - in sicer naj- prej doma, v podjetju, kjer imajo še ve- liko neizkoriščenih površin. Najprej naj bi prenovili čelno fasado delovne enote za odpremo, nato pa tudi ograjo. Načr- tujejo pa »polepiti« tudi Radence. Vida Toš 6/7 K ge Vljudno vabljeni na tekmovanje V Kuhaj jedi v kotličku sostilni Park v E deocib sobota. pe NE SPREGLEJTE: 9. in 14. 4. 2011 - Velikonočni kuharski tečaj z vodjo kuhinje hotela Radin Bernardom Omarjem ter dobitnikom zlatih odličij v mešanju z pijač Kristjanom Breznikom Prijave in informacije: 041/294 263 ali darja.deutsch Azdravilisce-radenci.si vov ZDRAVILIŠČE RADENCI Zdravilišče Radenci d.o.o. Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci, T: 02 520 27 22, info(dzdravilisce-radenci.si, www.zdravilisce-radenci.si stran 24