Ptuj, torek, 6. novembra 2007
letnik LX • št. 87 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

Tokrat priloga
\\mm ' -
Il H Martin
r t
■. ~
primorski nûvti* nçvi	' '\vnJh
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
na äjutetti www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Šport
Boks • »Verjel bom, ko se bo dvoboj zares začel ...«
Stran 13
Nogomet • Ce
dobiš štiri zadetke, ne moreš računati na zmago
Stran 11
Sportno plazanje m
Mina 7. v Franciji
Stran ÎÎ
aznik
i
i
ogajanje ; soboto
PRAZNIK gggNEHAJDlNA
PRAZNUJMO S PESMIJO
A

V občini Hajdina občinska praznovanja potekajo drugače kot v drugih okoljih. V sklopu vsakoletnega praznika občine hkrati »odpirajo« vse, kar so naredili novega v enem letu. To je priložnost, ko svoje pokažejo tudi športniki in kulturniki. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in 12. tradicionalno prireditvijo »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« bo na martinovo soboto.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Doma in po svetu Ljubljana • Ustavno sodišče pritrdilo občinam
Stran 2
Politika Ptuj • Vlada ni dobila mandata za prodajo premoženja
Stran 3
Aktualno
Ljutomer • Naročila umora moža Janka ni kriva!
Stran 3
Po naših občinah
Videm • Deset dni z martinom
Stran 4 Po naših občinah Ormož • Obnavljajo, rušijo in posodabljajo sisteme
Stran 5
Reportaže Kidričevo • Grenki spomini nekdanjega taboriščnika
Stran 24
Po naših občinah Slov. Bistrica •
Največ razprave o šoli na Črešnjevcu
Stran 9 Po naših občinah Središče • Martinovanje - bolje zgodaj kot prepozno Stran 22
Slovenija • Ustavno sodišče pritrdilo občinam
Moralna zmaga ali prispevek k izgradnji sistema financiranja?!
Ustavno sodišče (US) je v postopku za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin na pobudo Mestne občine Ljubljana (MOL) in še treh občin odločilo, da so 8., 11., 14., 23. in 38. člen zakona v neskladju z ustavo. Ljubljanski župan Zoran Janko-vič, ki je z odločitvijo izjemno zadovoljen, meni, da gre za moralno zmago. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar pa odločbo razume kot pozitiven prispevek k nadaljnji izgradnji sistema financiranja lokalne samouprave.
Za 12., 13., 21. in 24. člen, ki so jih MOL ter občine Trzin, Log-Dragomer in Šempeter-Vrtojba prav tako izpodbijale, pa je US presodilo, da niso v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so naložili državnemu zboru, da ugotovljene neskladnosti odpravi v roku enega leta od objave odločbe v uradnem listu.
Po besedah ministra Žagarja je pomembno, da US ni zadržalo in razveljavilo nobenega od členov, prav tako ni zadržalo izvajanja zakona. To je zlasti pomembno za občine, saj se do sprememb tega zakona v celoti ohranja zdajšnji sistem financiranja, je dejal.
Jankovic se strinja, da bi z razveljavitvijo zakona oziroma izpodbijanih določb povzročili popoln kaos. Pričakuje pa, da bo vlada popravila krivico, ki je bila storjena Ljubljani in da bo Ljubljani namenila tudi sredstva po zakonu o glavnem mestu.
Pričakuje tudi povabilo predsednika vlade Janeza Janše na pogovor.
Minister Žagar je zagotovil, da bodo prisluhnili US, temeljito preučili odločbo in predlagali ustrezne rešitve. Ob tem je poudaril, da US ni pritrdilo pobudnicam ustavne presoje v tistem delu, ko govorijo, da je prišlo do zmanjšanja sredstev zaradi sprememb sistema financiranja. Odločbe minister ni podrobneje komentiral, ker je po njegovih besedah potrebna temeljite preučitve, tudi v povezavi z nadaljnjimi koraki glede sistema financiranja. Po Žagarjevih besedah je US v odločbi ugotovilo, da je bil prejšnji sistem financiranja izjemno neenakomeren in da je tukaj predlagatelj zdajšnjega zakona sledil enakosti pred zakonom, solidarnosti in sorazmernosti financiranja nalog.
Pet členov zakona o finan-
Uvodnik
Še en "pameten" referendum
Kot ugotavljajo v najrazličnejših medijih, večina državljanov niti ne ve, da bodo v nedeljo poleg drugega kroga predsedniških volitev dobili še en listič, referendumskega, na katerem bodo odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11.9. 2007?"
Seveda sedaj vsi vemo, za kaj gre. V prvi vrsti vemo, kaj govori ZLAPZ, še bolj pa nam je jasno, o čem gre v ZLPZ-1A, saj je branje zakonov silno preprosta zadeva: končaš pravno fakulteto, prebereš zakon - potem pa si ga razlagaš po svoje. Dokler ti nekdo drugi ne pojasni, da je tvoje razumevanje zakona itak čisto napačno, ker je zakonodajalec mislil nekaj drugega.
Pa saj ne bo prvič, da bomo demokratično odločali o stvareh, o katerih nimamo pojma. Ali pa se nam je zdelo, da imamo nekaj pojma - potem pa se je zgodilo čisto nekaj tretjega. Se spomnite, da smo odločali o termoelektrarnah? Če me spomin ne vara, smo imeli na voljo celo tri odgovore, kaj pa se je po referendumu zgodilo, pa vam - roko na srce - niti slučajno ne vem odgovoriti. Kot me spomin zapušča ob razmišljanju, kateri odgovor sem pravzaprav obkrožil. Potem smo odločali nekaj o Slovenskih železnicah - tistih, ki bi jih vlada baje sedaj rada prodala. Pa tisti trgovinski je bil zanimiv, ko je večina udeležencev referenduma trgovcem privoščila, naj bo nedelja Gospodov dan, posvečen družini, pa so sedaj vse večje trgovine kljub vsemu ob nedeljah veselo odprte. Ja, dobiček ne pozna Gospodovega dne. Smo pa veselo vstran vrgli proračunskih 600 milijonov takratnih tolarjev. Saj niti ne upam preračunati, koliko je to v evrih. Kaka cesta bi že bila. Ali pa šola.
Kaj torej obkrožiti v nedeljo? Kot vedno, ko smo v dvomih, pač verjamemo "svoji" stranki: če reče "za", obkrožimo "za"; če reče "proti", obkrožimo "proti". Ali pa v nedeljo referendumski listek hvaležno odklonimo. Saj to se menda tudi sme. Pa še marsikaj bo sporočilo predlagateljem, ki bi vendarle lahko malo razmislili, ali je ZLPZ-1A res stvar za referendumsko izjavljanje...
Jože Šmigoc
Foto: Internet
Zoran Jankovič je z odločitvijo ustavnega sodišča, jasno, zelo zadovoljen ...
ciranju občin je po odločbi US neskladnih z ustavo in teh pet členov kaže, da je bila Ljubljana kaznovana z odvzemom 60 milijonov evrov tudi s sprejemanjem neustavnih določil, je odločbo komentiral ljubljanski župan. Štiri občine so imele po Jankovi-cevih besedah prav. Odločba US pomeni dobro osnovo, da občine dobijo denar nazaj, je ocenil in dodal, da bi na MOL radi denar dobili nazaj "že včeraj". Odločbo US, ki je spisana na 17 straneh, bo Jan-kovic posredoval v presojo pravnim službam. Vsebinsko pa bo odločbo komentiral s
podžupanom Alešem Čeri-nom in podžupanjo Jadranko Dakič predvidoma ta teden..
US je pri presoji 8. člena zakona sklenilo, da odstopljena sredstva "niso tisti viri, ki jih občina ustvari sama, in jih zato ni mogoče šteti za lastna sredstva občin". Tak sistem po oceni ustavnih sodnikov ustvarja odvisnost občin od sredstev državnega proračuna, kar ni v skladu z ustavnima zahtevama po finančni avtonomiji občin ter po njihovi funkcionalni samostojnosti.
US je kot neskladnega z ustavo ocenilo tudi 14. člen
zakona, ki opredeljuje gla-varino in metodo za izračun prihodka posameznih občin iz tega naslova, ker lahko glede na tretji odstavek 14. člena država v primeru ugotovljenega presežka nad izračunano primerno porabo neomejeno razpolaga tudi s sredstvi, zbranimi iz naslova zmanjšanih odstopljenih virov.
Izpodbijani 11. člen zakona, ki določa metodologijo za ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin, po mnenju ustavnih sodnikov ne daje zadostne, jasne in vsebinske zakonske podlage za določitev nalog, katerih stroški se upoštevajo, ter določitev metodologije za izračun pov-prečnine. Zato je po oceni US člen v neskladju z načelom zakonitosti. Poleg tega zakon ne opredeli načina sodelovanja občin oz. njihovih reprezentativnih združenj pri sprejemanju uredbe iz drugega odstavka 11. člena zakona, zato je ta člen neskladen z načelom lokalne samouprave ter pravico lokalnih skupnosti do uresničevanja lokalne samouprave.
Izpodbijani 38. člen med vire za izračun glavarine v prehodnem obdobju vključuje tudi nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča in davčne prihodke občin iz 21. člena zakona. Zaradi vključitve drugih neposrednih lastnih virov občin med vire za financiranje primerne porabe dobijo občine v prehodnem obdobju iz naslova virov, ki naj bi sicer služili v ta namen (dohodnina), manj sredstev, kot naj bi jih prejele po koncu prehodnega obdobja, so zapisali na US. Ker gre za zahtevna pravna vprašanja javnega financiranja, ki zahtevajo tudi ustrezno planiranje in usklajevanje med prihodki na in odhodki, in ker mora država z ustrezno notranjo usklajenostjo sistema javnega financiranja zagotoviti tudi podlage za financiranje občin, je ta člen neskladen z ustavo.
US je dalo prav občinam tudi pri izpodbijanju 23. člena zakona, ki določa, da merila za dodeljevanje sredstev za sofinanciranje investicij iz 21. člena zakona s pravilniki določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, ter ministri, pristojni za posamezna področja. Ustavni sodniki navajajo, da ustava izključuje možnost, da bi izvršilna veja oblasti brez zakonskih okvirov samostojno urejala tudi vprašanja, ki se nanašajo na določitev kriterijev za sofinanciranje investicij v občinah. Zato je tudi ta člen v neskladju z načelom zakonitosti.
V Združenju občin Slovenije so v odzivu na odločitev US zapisali, da sama odločba pritrjuje modelu solidarnosti, na podlagi katerega je vzpostavljena bolj enakomerna razporeditev finančnih virov med občinami. To pa je bila po oceni združenja bistvena sprememba, ki jo je vzpostavil sistemski zakon o financiranju občin.
STA. (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Peterle in Türk optimistično pred drugim krogom
Oba predsedniška kandidata na letošnjih predsedniških volitvah sta sredi volilne kampanje pred drugim krogom volitev, ki bodo 11. novembra, optimistična. Lojze Peterle napoveduje, da bo poskušal v drugi krog privabiti vse tiste volivce, ki so v prvem krogu ostali doma, Danilo Türk pa se namerava bolj posvetiti vsebinskim vprašanjem. V obeh volilnih štabih so do 25. oktobra zbrali in porabili približno enako sredstev. Lojze Peterle, ki je v prvem krogu dobil največ glasov, pravi, da je vzdušje v njihovem volilnem štabu pred drugim krogom optimistično in delovno. V njegovem štabu pojasnjujejo, da so do 24. oktobra za volilno kampanjo porabili 220.970 evrov, približno toliko pa so zbrali tudi sredstev. Tudi Peterletov tekmec v drugem krogu Danilo Türk pravi, da je vzdušje v njihovem štabu odlično in delovno. Po podatkih njegovega volilnega štaba so do 22. oktobra zbrali 215.097 evrov, porabili pa so jih 198.609.
V drugem četrtletju v Sloveniji 0,3 odstotka več prebivalcev
Sredi letošnjega leta je v Sloveniji živelo 2.019.406 prebivalcev, 1.024.281 žensk in 995.125 moških. Število prebivalcev Slovenije se je tako v letošnjem drugem četrtletju povečalo za 5809 oseb oziroma za 0,3 odstotka. Med temi je bilo 5683 oziroma 97,8 odstotka tujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, kar pomeni, da se je število slovenskih državljanov, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, povečalo za 126 oseb, so sporočili iz državnega statističnega urada. Najbolj, za dobro petino (21,5 odstotka), je naraslo število tujcev s prijavljenim začasnim prebivališčem v Sloveniji. Konec junija je bilo sicer med prebivalstvom Slovenije 62.722 ali 3,1 odstotka tujcev oz. tujk s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji. Med njimi so prevladovali moški (74 odstotkov). Od sredine leta 2006 je med tujci število moških naraslo za 8287, število žensk pa za 1166 oseb.
Cotmanova opozorila na skrb ministrstva za upokojence
Ministrica za delo Marjeta Cot-man je v odzivu na novinarsko konferenco Zveze društev upokojencev Slovenije dejala, da je sedanji sistem usklajevanja pokojnin namenjen vzdrževanju realne rasti pokojnin v primerjavi z letno rastjo plač. Po februarju naj bi se pokojnine sredi novembra ponovno uskladile, upokojenci pa naj bi dobili tudi poračun za nazaj. Pokojnine se bodo uskladile predvidoma za dva odstotka, vsi upokojenci pa bodo dobili še poračun, je dejala ministrica. Sedanji sistem usklajevanja pokojnin je namenjen ohranjanju oziroma vzdrževanju realne rasti pokojnin v primerjavi z letno rastjo plač. Prvo usklajevanje je bilo letos februarja, ko so se pokojnine povečale za 3,2 oz. 3,8 odstotka, je dejala. Sredi novembra naj bi se pokojnine ponovno uskladile, in sicer predvidoma za dva odstotka. Vsi upokojenci pa bodo dobili še poračun za dva odstotka od januarja do novembra - tako bodo vsi prejeli poračun približno v višini 20 odstotkov svoje mesečne pokojnine, je dejala ministrica.
Državni svet sprejel veto na novelo zOfvi
Državni svet je z 20 glasovi za, osmimi glasovi proti in dvema vzdržanima prejšnji teden sprejel veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Pobudo za veto je dala skupina 11 državnih svetnikov, takoj za tem, ko je državni zbor v petek ob obstrukciji celotne opozicije sprejel po mnenju dela slovenske politike in stroke sporno zakonsko novelo. Pobudnik predloga za veto Zoltan Jan je dejal, da novele zakona ne morejo sprejeti zaradi nejasnosti glede tega, kdo ga bo uresničeval, s to novelo pa naj bi bil na slabšem tudi položaj javnega šolstva, saj ni jasnih omejitev, kakšni bodo posegi vanj. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je svetnikom pojasnil, da novela zakona v nasprotju s pritožbami ne teži k privatizaciji šolstva ali k zasebništvu. Zaradi neizvajanje ZOFVI bi po njegovih besedah pod vprašaj postavili kakovost šolstva.. Uveljavitev novele ZOFVI je z odločitvijo DS odložena, DZ bo moral o njej ponovno glasovati. Za dokončno sprejetje novele bo potrebna podpora najmanj 46 poslancev.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Pred nedeljskim referendumom
»Mandata za razprodajo našega premoženja ni dobila nobena vlada ...«
Na martinovo nedeljo ne bomo samo volili tretjega predsednika države, temveč bomo na referendumu glasovali tudi o lastninjenju zavarovalnice Triglav. Referendumsko vprašanje, o katerem bomo glasovali, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. 9. 2007?«
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Berger: »Glasovanje 'proti' na nedeljskem referendumu omogoča ponovno možnost za razmislek o zagotovitvi pravic fizičnih oseb, glasovanje 'za' pa nevarnost, da se bo delež hitro prodal.«
Dejstvo je, da o tem, o čemer bomo glasovali na nedeljskem referendumu, ljudje na splošno malo vedo. Socialni demokrati, je povedal Vladimir Berger, član predsedstva Socialnih demokratov Slovenije in predsednik Pokrajinskega odbora SD Slovenije, predlagajo volivkam in volivcem, da na glasovnici obkrožijo besedo »proti«.
»Socialni demokrati izhajamo iz slabih izkušenj v preteklosti, zlasti še prodaje državnega deleža v Mercatorju. Bojimo se, da želi vlada tudi v tem primeru na hiter in ne-transparenten način prodati pomemben delež Zavarovalnice Triglav. Pri tem poudarjamo, da je vlada enostransko prekršila dogovor o vsebini Zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav, ki smo ga dosegli v okviru Partnerstva za razvoj. Glasovanje »proti« omogoča ponovno možnost za razmislek o zagotovitvi pravic fizičnih oseb, glasovanje »za« pa nevarnost, da se bo delež hitro in netransparentno prodal, lahko tudi pod ceno. S tem pa se bo trajno oškodovalo upravičence, bivše zavarovance Triglava.
Po sprejetem zakonu o
lastninjenju zavarovalnic leta 2002 je bilo odločeno, da se bo nenominirani kapital Zavarovalnice Triglav razdelil med pravne in fizične osebe. Z zakonom je bilo tudi odločeno, da Kapitalska družba RS, ki je prevzela skrbništvo teh delnic, do ugotovitve deleža vseh fizičnih oseb z njimi ne bo razpolagala, dokler ne bo posebni zakon, ta naj bi bil sprejet v dvanajstih mesecih, določil kriterijev, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja. Vse do aprila letos se na tem segmentu ni nič naredilo. 22. aprila letos je osnutek zakona prišel v partnersko usklajevanje. Predvidel je črtanje obveznosti priprave posebnega zakona, s katerim bi se zagotovilo, da fizične osebe postanejo upravičenci do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanja. V njem tudi ni bilo več garancije, da Kapitalska družba z delnicami, namenjenimi fizičnim osebam (zavarovancem), do sprejema posebnega zakona ne more razpolagati, zato so v PS Socialnih demokratov
predlogu zakonu ugovarjali in zahtevali omenjeno garancijo. Z vladne pogajalske strani je bila garancija obljubljena, a so nanjo hitro pozabili, saj so na seji vlade odločili, da se v spremembi zakona uveljavi besedilo, da »mora Kapitalska družba pravice, ki izhajajo iz imetništva delnic, ki jih je sprejela po tem za-
konu, izvrševati z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.
Socialni demokrati so ocenili, da takšno določilo omogoča tudi takojšnjo prodajo teh delnic, s čimer se izničujejo njihove zahteve, da se delnice namenijo kot dodatni vir za kritje primanjkljaja
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naslednjih letih. Poskušali so tudi z amandmajem, a niso uspeli, zato so glasovali proti zakonu; proti zakonu so glasovali tudi po odložilnem vetu državnega sveta.
»Zdi se mi zelo pomembno, da javnost seznanimo s stališči, zaradi katerih podpiramo
referendum, ki ga je zahteval Državni svet. Pa tudi sam sem mnenja, da smo priče želji po hitri prodaji našega premoženja. Nobena vlada ni na volitvah dobila mandata, da razprodaja naše premoženje, ampak da skrbno gospodari z njim. Glede na trenutno stanje, dvig življenjskih stroškov, inflacijo, s tem pa posledično vedno slabši položaj socialno šibkih slojev, je toliko bolj nerazumna razprodaja naših dobrih podjetij, kot so Telekom, NLB, NKBM ..., ter drugih strateških podjetij, kot sta Luka Koper, Slovenske železnice. Ne razumem, kako nikogar od vladajočih ne skrbi 5,1-odstotna inflacija ali dejstvo, da vedno več ljudi živi pod pragom revščine. Povrh tega pa povsem brez sramu izjavljajo, da so storili vse, kar je v njihovi moči. Kot da so pozabili na svojo prisego ob imenovanju, da bodo delali za blaginjo vseh ljudi,« je še pred nedeljskim referendumom o lastninjenju zavarovalnice Triglav povedal Vladimir Berger, član predsedstva SD Slovenije in predsednik Pokrajinskega odbora SD Slovenije.
MG
Ljutomer • Vrhovno sodišče odločilo v prid Milice Makoter
Naročila umora moza Janka ni kriva!
Iz kronologije usodnih dogodkov spomnimo, da se je umor Janka Makoterja, uspešnega podjetnika, zgodil 26. septembra 1999 na Cvenu. V stanovanjsko hišo Makoterjevih sta takrat stopila storilca, Janka večkrat zabodla in ustrelila. Raketiranje hiše Jankovega brata Jožeta in napada na policijsko postajo Ljutomer, kjer je bil Jože komandir, sta se zgodila 7. novembra 2000.
Milica Makoter z oprostilno sodbo
Obdolženi kaznivih storitev so bili Bojan Žalik (za umor in raketiranje hiše obsojen na 30 let zapora), Ladislav Olah (za umor in bombni napad na policijsko postajo obsojen na 16 let) in Darko Šinko (zaradi pomoči pri umoru obsojen na 8 let zapora). Decembra leta 2000 so policisti zoper Milico Makoter podali ovadbo zaradi naročila hudih kaznivih dejanj: umora svojega soproga, poskus umora Jožeta Makoterja, raketiranja svakove hiše in bombnega napada na ljutomersko policijsko postajo. Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so 19. novembra 2001 Makoterjevo prvič obsodili na najvišjo možno kazen - 30 let zapora. Spomladi leta 2002 je mariborsko višje sodišče kazen potrdilo, vrhovno pa
zaradi procesnih napak sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. Sodni senat je Makoterjevo 13. decembra 2004 na ponovljenem sojenju, takrat v Mariboru, znova obsodil na najvišjo možno kazen, a je senat mariborskega višjega sodišča 3. julija lani spremenil sodbo prvostopenjskega ter Makoterjevo oprostil obtožbe in s tem tudi tridesetletne zaporne kazni. Na odločitev višjega sodišča v Mariboru se je državno tožilstvo pritožilo na vrhovno sodišče. To je primer obravnavalo na javni seji 12. septembra letos ter Makoterjevi minuli petek posredovalo oprostilno sodbo.
Odločilni vpliv na izrek višjega sodišča v Mariboru (3. julija 2006) o oprostilni sodbi Milici Makoter je bilo
mnenje Nemca Axla Kerk-hoffa, sodnega izvedenca za forenzične preiskave s kriminalističnega inštituta v Wiesbadnu. Kerkhoff je preučil pisavo na rumenih samolepilnih listkih, na katerih naj bi bila Makoter-jeva za pomoč pri umoru napisala navodila za uporabo mobilnega telefona Darku Šinku, vendar se ni mogel odločiti, ali gre za pisavo Milice Makoter. Zato ni niti izključil niti potrdil, da je na listkih pisava obtoženke, kar je kot „veliko verjetnost" v svojem izvedenskem poročilu izpostavil slovenski strokovnjak za grafologijo Borut Pogačnik. Tako višje kot tudi vrhovno sodišče je verjelo mnenju nemškega izvedenca.
Tožilstvo je vztrajalo pri navedbi, da je Makoterjeva
avtorica spornega zapisa na listkih in s tem posredno naročilka umora moža Janka. Vrhovni tožilec Andrej Ferlinc je zato predlagal, da vrhovno sodišče sodbo spremeni in Makoterjevo obsodi ali pa zadevo vrne v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. Obramba je bila nasprotnega mnenja in predlagala, da se pritožba tožilstva zavrne kot neutemeljena, sodba višjega sodišča pa potrdi. Tako je ravnalo tudi vrhovno sodišče in podjetnico Milico Makoter s Cvena oprostilo vseh obtožb.
O morebitni tožbi zoper državo zaradi neupravičenih 42 mesecev, preživetih v priporu, se Ma-koterjeva ter oba zagovornika Gorazd Fišer in Milan Krstic še niso odločili.
Niko Šoštarič
Foto NS
Videm • Začeli večdnevno martinovanje
Deset dni z martinom
V občini Videm so prvi novembrski petek začeli pravi martinovanjski maraton, ki bo trajal vse do zaključnega dne, nedelje, 11. novembra. Otvoritvena slovesnost s prvim pozdravom Martinovemu prihodu se je odvila pred domom krajanov na Majskem Vrhu.
Kot se spodobi za najstarejši slovenski praznik, ki izvira še iz poganskih časov, so začetek Martinovega pohoda po kleteh na Majskem Vrhu pozdravili z veliko sladkega pečenega kostanja in sodom mošta, ki bo vino postal šele naslednjo (volilno) nedeljo. Zbrani obiskovalci, med katerimi sta bila tudi oba poslanca Branko Marinič in Franc Pukšič, so se nato lahko poleg gurmanskih užitkov na-užili še kulturnega programa, v katerem so nastopili ljudski pevci in pevke, pa Veseli Jo-žeki, folkloristi z Lancove vasi in pevci Vinogradniki iz KD Videm. Otvoritvena slovesnost letošnjega videmskega martinovanja se je zaključila z nagovorom župana Friderika Bračiča, ki je najprej govoril o težavah prepočasnega razvoja okoliških krajev, za kar je v prvi vrsti kriva država, nato pa je povedal še nekaj besed o pomenu martinovanja. Goste pa je pozdravil tudi predsednik KS Videm Andrej Rožman.
Letošnje peto videmsko martinovanje se je nadaljevalo v soboto popoldne v Veliki Varnici, v nedeljo pa s prireditvijo v Leskovcu pred gasilskim domom. Tisti, ki želite še okusiti martinov maraton
v Vidmu, pa imate ponovno možnost ta četrtek, ko se bo za vse goste odprla klet Pin-tarjevih v Velikem Okiču, v petek bo martinove privržence gostila klet Pajnkiherjevih v Doleni ter klet Stopajniko-vih v Strmcu pri Leskovcu, kjer bo možno poskusiti tudi vina Metličarjevih, Bratuško-vih, Pernekovih in Mlakarjevih. V soboto zgodaj popol-
dne bo nato še krst mošta pri Blaževi kapeli v Skorišnjaku in martinovanje pri Janku Baničku, golaž k vsemu bodo potem ponudili spet na kmetiji Pajnkiherjevih v Doleni, sobotni dan pa bo zaključen s tradicionalnim martinova-njem v vaškem domu na Po-brežju. Na martinovo nedeljo bo osrednja prireditev na domačiji Poslančec v Vareji, kjer
so si uredili prostore ŠD As in koranti Demoni.
Sicer pa bodo Martinov prihod z večjim ali manjšim pompom proslavljali tudi v vseh drugih občinah; občina Videm pa se letos lahko ponaša z najdaljšo verigo prireditev, ki jih je nazorno prikazala in opisala tudi v posebni zloženki.
SM
Foto: SM
Otvoritvena slovesnost petega videmskega martinovanja, ki bo letos trajalo polnih deset dni, se je zgodila na Majskem Vrhu; martinu v čast so zaplesali tudi folkloristi iz Lancove vasi (na sliki).
Ptuj • Martinovanje s princem karnevala in vinsko kraljico
Veselo od petka do nedelje
Ptujsko martinovanje z izborom novega princa karnevala in vinske kraljice Ptuja se bo začelo v petek, 9. novembra, in bo trajalo do nedelje, 11. novembra, ko se bo zaključilo z dnevom odprtih vrat vinskih kleti na VTC 13. Že po tradiciji jih bodo odprli na Mestnem Vrhu, v Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, na Drstelji, v Jiršovcih, Janeževskem Vrhu in na Destrniku.
Od prinčevskega prestola in oprave se bo poslovil Slavko Plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster. V tej vlogi je nastopal Slavko Kolar. Od vinskega prestola, zasedala ga je dve leti, pa se poslavlja prva vinska kraljica Ptuja Svetlana Sirec. Na Ptuju so se odločili, da bo njihova vinska kraljica imela dveletni mandat. Po izpraznitvi ptujskega prestola bo poskušala zasesti slovenski vinski prestol.
Prvi dan ptujskega martino-vanja bo v znamenju dobrot in vina, ponujali jih bodo vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena. Na Novem trgu in na dvorišču Ptujske kleti bo kulinarične dobrote ponujalo PP Gostinstvo, kvalitetno kapljico pa Ptujska klet. V program se vključuje tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki bo javnosti predstavil projekt Grajske vinske kleti. V zabavnem delu bodo nastopili Stari prijatelji iz Kicarja, TD Pod-lehnik bo predstavilo vinogradniška opravila in običaje. Sledila bo zabava s Štajerskimi baroni in skupino Kvinton. Sobota bo v znamenju vinogradniških iger in inavguraci-
je nove vinske kraljice Ptuja, v zabavnem delu bodo nastopili Koštruni, maša z blagoslovom mošta bo v cerkvi sv. Jurija, manjkal pa ne bo zabavni krst mošta. Na martinovo nedeljo bodo že po tradiciji ustoličili
že devetega princa karnevala; po vzoru evropskih mest so začeli leta 1999. To se bo zgodilo ob enajsti uri, enajst minut in enajst sekund. Novi princ karnevala prihaja iz cir-kovške skupine Ploharji. Tudi
njemu so iskali zgodovinsko ozadje: nosil bo ime po enem od nekoč številnih dvorov ali plemiških rodbin na Ptuskem, ki je najbližje njegovemu domovanju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na stojnicah se bodo predstavili vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena s svojimi dobrotami.
Od tod in tam
Ormož • Komemoracija ob 1. novembru
Foto: vki
Osrednja komemoracija ob 1. novembru, dnevu spomina na umrle, je v občini Ormož potekala v torek zvečer pred spomenikom žrtvam vojne. Najprej sta podžupan občine Ormož Branko Šumenjak in predsednik OO ZZB NOV Martin Kramar položila venec pred spomenik padlih v vojnah. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili saksofonisti Glasbene šole Ormož, recitatorji in pevski zbor OŠ Ormož ter Anita Kosec in Zvonko Bešvir, člana Literarno-gledališkega društva iz Ormoža. V deževnem večeru se je ko-memoracije pred spomenikom udeležilo skromno število ljudi. Komemoracijo je zaključi župnik Drago Avsenak, ki je v spomin vseh, ki so v različnih vojnah darovali svoje življenje v misli, da gradijo boljši jutri, opravil blagoslov in molitev. V občini Središče ob Dravi so se spominu na umrle poklonili že v petek pred pri spomeniku padlim v NOV. V programu so sodelovali učenci OŠ Središče ob Dravi, komemoracijo pa sta organizirali občina in OO ZZB NOV Središče ob Dravi.Zani-mivo pa je tudi to, da so organizatorji na Ormoškem v prazničnem dvojčku popolnoma pozabili na državni praznik, posvečen reformaciji. Doslej smo praznik vsako leto praznovali s prireditvijo v domu kulture. Ker gre za nov praznik, je bilo potrebno kar nekaj časa, da se je prijel, in to se je v minulih letih tudi zgodilo. Po novem, pa si bodo v Ormožu očitno izbirali praznike, kijih bodo obeležili z občinsko proslavo...
vki
Ljutomer • Darja Hrga - direktorica
Foto: NS
Darja Hrga, dosedanja vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave občine Ljutomer, je s 1. novembrom letos prevzela funkcijo nove direktorice. Po pričetku županovanja Franca Jurše lansko jesen in reorganizaciji občinske uprave je za delovno mesto direktorja bil pripravljen razpis. Župan se ob številnih prijavah - štirje kandidati naj bi izpolnjevali vse razpisne pogoje - ni odločil za nobenega in je za vršilko dolžnosti imenoval Darjo Hrga. Hrgova je v prejšnjem volilnem mandatu v občinski upravi opravljala dela in naloge svetovalke za kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Na funkciji v. d. direktorice je bila pol leta, po objavljenem razpisu meseca septembra pa je Darja Hrga zaradi očitno izpolnjenih vseh pogojev bila nastavljena za direktorico občinske uprave.
NŠ
Ptuj • 165. Viktorinov večer
Pred 15 leti je Robert Friškovec, takrat še laični študent teologjie, na fakulteti zagledal plakat, ki je vabil k sodelovanju pri obiskih zapornikov. Odločil se je, da gre pogledat, kako to zgleda. Seveda ni niti slutil, da bo ta oglas usodno zaznamoval njegovo življenje. Robert Friškovec je danes znan po svojem delu z zaporniki, pa tudi po svojih iskrenih in direktnih mislih, ki jih zna zelo jedrnato povedati, kar smo lahko videli tudi ob njegovem nastopu v TV oddaji Piramida. Rojen je bil leta 1973 v Škofji Loki. Tam je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo v Kranju. Hotel je postati zdravnik, da bi pomagal ljudem. Vendar se je vpisal na teologijo, najprej kot laični študent, v drugi letnik pa že kot bogoslovec. Vas zanima zakaj? Pozneje sije nabiral izkušnje v rimskih zaporih in s pomočjo misijonarjev ljubezni, moške veje misijonark ljubezni matere Terezije, spoznaval življenje klošarjev. Bi radi izvedeli čemu? Leta 1999 je postal duhovnik in bil dve leti kaplan na Brezovici pri Ljubljani. Danes je zaporniški duhovnik, ki je zadolžen za duhovno oskrbo v zaporih in na ta način duhovno oskrbuje devet od trinajstih slovenskih zaporov. Odgovore na prej zastavljeni vprašanji in še na mnoga druga vprašanja, ki se tičejo dela in življenja v hišah, kamor si nihče ne želi priti, kjer pa se mnogokrat odvijajo prave drame, bomo dobili v petek, 9. novembra, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana, ko bo Robert Friškovec gost 165. Viktorinovega večera. Za glasbeni utrinek bo poskrbel harmonikar Andrej Kos, učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pod mentor-stvomprof. Radmile Bikič. Vabljeni!
D. E.
Ormož • Novosti v psihiatrični boinišnici
Obnavljajo, rušijo in posodabljajo sisteme
Nedavno so po daljšem obdobju vedejevstva v Psihiatrični bolnišnici Ormož (PBO) ponovno dobili direktorico. To je drugi mandat zapored postala Majda Keček.
Najbrž številni Ormožani ne bi takoj uganili, kje se nahaja zgradba na sliki. Gre za južno fasado Psihiatrične bolnišnice Ormož, ki je zavajajoče rumene barve, vhodni del bolnice je namreč zelen.
Za direktorico Psihiatrične bolnišnice Ormož so ponovno potrdili dosedanjo direktorico Majdo Keček.
Foto: vki
Foto: vki
V PBO se zadnja leta vedno nekaj gradi, ureja, bolnišnica se obnavlja. So dela pri koncu?
Majda Keček: »Ureditev prostorskih razmer smo pričeli leta 1998, ko smo postavili temeljni kamen za prizidek. Končali smo ga leta 2000. Istega leta smo začeli adaptacijo stare zgradbe. Odločili smo se za fazno gradnjo, ker nam je primanjkovalo sredstev. V treh letih smo adaptirali vse, uredili sodobne sobe s sanitarijami, funkcionalnimi prostori, uredili nove inštalacije, zamenjali tla in stavbno pohištvo. Lani smo obnovili fasado, zamenjali streho, uredili del okolja.
Delo ni nikoli pri kraju. Še so potrebe za nadaljevanje investicije. Letos smo naredili fasado na upravni zgradbi in zamenjali streho, sedaj pa se pripravljamo na rušitev stare vratarnice ob vhodu, saj je že od leta 2000 prazna in nima nobene funkcije. Tam smo imeli včasih telefonsko centralo. Stavba je dotrajana, stene so spokane, zateka, zaradi vhoda pa nam tudi zastira pogled in je vhod zaradi tega nevaren. Z rušitvijo zgradbe bomo naredili pregleden vhod do bolnišnice, zrušiti pa jo je potrebno tudi zaradi varnosti bolnikov, ki se sprehajajo po parku.
Prihodnje leto želimo adaptirati del stare kleti za lekarniško dejavnost. Trenutno namreč poteka postopek verifikacije zdravstvenih zavodov v Sloveniji Pripravili smo ustrezno dokumentacijo in kmalu pride komisija preverit pogoje za delovanje naše dejavnosti. Eden od pogojev je ureditev lekarniške službe v bolnišnici. Novi predpisi so strogi in zahtevajo, da je to več ločenih prostorov, da je zaposlen farmacevt. Tega že imamo in je trenutno na usposabljanju za potrebe kliničnega dela bolnišnice.
Adaptirati je potrebno tudi nekatere druge prostore. Delamo tudi na nadgradnji informacijskega sistema, kar je precej zahtevno po finančni plati. Posodobiti smo se prisiljeni, ker naj bi naslednje leto prešli na online sistem zavarovanja in sedanji sistem tega ne omogoča. Obnovo bomo pričeli v novembru.«
Koliko bolnikov imate v bolnišnici?
Majda Keček: »Imamo 140 postelj; včasih smo jih imeli 160, a smo število postelj znižali na račun višjega
standarda. Poleg hospital-nega dela imamo tudi ambulantni del, ki je prav tako pomemben. Vsak dan je na voljo psihiatrična ambulanta, v okviru bolnišnice pa delujeta tudi nevrološka in EEG ambulanta. EEG pregledov ne opravljata niti ptujska niti murskosoboška bolnica, vsi pacienti prihajajo k nam.«
Koliko pa je zaposlenih?
Majda Keček: »Vedno
okrog 150. Če hočeš zagotavljati kvalitetno oskrbo, brez kvalitetnega kadra ne gre. V zadnjih letih smo pridobili zlasti pri zdravstvenem kadru z visoko izobrazbo. Imamo namreč kar 12 diplomiranih visokih in višjih sester, diplomirane in univerzitetne diplomirane socialne delavce, delovne terapevte. Primanjkuje nam zdravnikov psihiatrov. Trenutno jih je devet, redno razpisujemo prosta delovna mesta. Lani nam ni uspelo pridobiti nobenega. V Mariboru je nova medicinska fakulteta, in ko bodo prišli prvi diplomanti, bo tudi ta problem rešen. Trenutno imamo dve vlogi za zaposlitev iz Hrvaške, pri tem pa je problem dobiti licenco, interesentov na Hrvaškem pa je veliko.«
Pa znajo slovensko?
Majda Keček: »To je eden prvih pogojev, ki jim ga postavljamo. Jezik in govor je tisto orodje, s katerim delamo, in naši pacienti imajo pravi-
co, da se z njimi pogovarjajo v slovenščini.
V naši bolnišnici se trudimo za višjo kvaliteto dela, saj ta loči naše bolnišnice od tistih v Evropi. Sprejeli smo že precej standardov, navodil, zagotovili komisije za notranji nadzor, da lažje ugotavljamo, ali so napake v sistemu. Lani smo pridobili naziv učna bolnišnica, pri nas opravljajo dijaki obvezno prakso, prihajajo študenti in specializanti. Počasi pridobivamo na veljavi, nedavno pa smo vzpostavili tudi sodelovanje z medicinsko fakulteto. Pomembno je tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kot je Ozara.«
Kako dolge so ležalna dobe v vaši ustanovi?
Majda Keček: »Vsako leto se znižujejo: povprečna standardizirana ležalna doba v psihiatriji je okrog 47,5, pri nas pa 38 dni. Zdravljenje na psihiatriji je drugačno kot v somatskih bolnišnicah. Duševna bolezen je kronična bolezen, poteka v fazah, imamo faze izboljšanja in faze poslabšanja. Bolniki se seveda k nam tudi vračajo. Zdravljenje se ne konča v bolnišnici, trend je tak, da so bolniki čim krajši čas v bolnišnici, da jih čimprej odpustimo, jih poskušamo resocializirati, da se čimprej vključijo v svoje okolje. To so trendi skupnostne psihiatrije. Na tem področju nas čaka še veliko dela, predvsem dr-
žavo. Vzpostaviti mora mrežo, centre, kadre, zagotoviti denar. Delalo bi se izven bolnice, ki pa bi koordinirala in usmerjala delo. Tim naj bi bil sestavljen iz psihiatra, psihologa, medicinske sestre, socialnega delavca.«
Verjetno imate tudi težave, kam namestiti bolnike, ko morajo zapustiti bolnišnico, niso pa sposobni živeti sami?
Majda Keček: »Pri tem je pomembno sodelovanje s svojci bolnikov. V načrtu imamo tudi delo s svojci na psihogerontološkem oddelku. Teh bolnikov je vedno več. Ko se zdravljenje konča, svojci velikokrat nimajo pogojev, da bi pacienta sprejeli v domače okolje. Takrat ga poskušamo namestiti v zavod, a je pogosto težko. Svojce tudi učimo, kako ravnati s takšnim pacientom, kako ga obravnavati, kje kaj nabaviti, kakšno posteljo, kako pacienta hraniti. Včasih drobni nasveti lahko nekomu predstavljajo veliko pomoč. Dogovarjamo se tudi, da bi v
Ormožu ustanovili društvo Spominčica, ki deluje po Sloveniji in nudi pomoč svojcem dementnih starostnikov.«
Vse pogosteje lahko v rumenem tisku beremo, da so vaši pacienti različne znane osebe, pa tudi obsojeni kriminalci. Kako se znajdete?
Majda Keček: »Vsak bolnik je za nas bolnik Ne glede na diagnozo in njegov status ga skušamo obravnavati enako kot druge in mu nuditi čim boljšo zdravstveno storitev. Vsekakor pa je velika razlika pri teh bolnikih glede njihovih potreb. Pri svojem delu izhajamo prav iz bolnikovih različnih potreb, na podlagi tega pripravimo načrt, kako mu pomagati, ga zdraviti in rehabilitirati. Potrebe so različne na telesnem, duševnem in socialnem področju. Zato je naše delo timsko. Razlika med somatskimi bolnišnicami in psihiatrijo je tudi v tem, da pri nas bolniku pristopamo bolj celostno. Že s tega vidika, da je ležalna doba pri nas tako dolga, je
treba delo organizirati in pacientom pristopati drugače, saj nekateri preživijo pri nas tudi več tednov, mesecev.
Imamo tudi bolnike, ki so prisilno hospitalizirani, ki so agresivni, za katere se zahtevata drugačen pristop in obravnava. To je specifika psihiatrije. So tudi bolniki, ki jih k nam pripelje policija v spremstvu zdravnika. Obravnava takega bolnika je za zaposlene težja.
Že nekaj časa se v Sloveniji pripravlja Zakon o duševnem zdravju. Menim, da je zelo pomemben. Predvsem zato, da bolnika zaščitimo pred morebitnimi zlorabami. Druga novost, ki jo bo prinesel, je rehabilitacija bolnika in pobolnišnično zdravljenje.«
V zdravstvu se soočajo z vedno več koncesijskimi izvajalci. Kako je pri vas?
Majda Keček: »Da, tudi v bolnišnicah je tako, predvsem v Ljubljani. Pri nas noben zdravnik ni zaprosil za koncesijo, s koncem leta pa odhaja psihiater, saj gre med koncesionarje.«
Viki Klemenčič Ivanuša
in grozdje je postalo vino.
Martinovanje v Ormožu
8. - 11. november 2007
Sejem kletarske opreme,
vina, turizma in obrti (kovito)
riblja čorba glbonni zaklonišče prepeva čuki in drugi
prikaz krsta mošta po starem ljudskem običaju program za otroke kulinarična ponudba
WWW.JERUZALEM-ORMOZ.SI
• •
SKD
Jeruzalem Ormož W5 d.d. • Občina Ormož• Turistično društvo Ormož • Območna obrtr zbornica Ormož • Javna razvojna agencija občine Ormož - TIC Ormož • Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Oi Ormož s kulturnimi društvi občine Ormož, Središče ob Dravi Sveti Tomaž • Društvo vinogradnikov Slovenije • KGZ Zavod Ptuj - izpostava Ormož
Popravek
V prejšnji torkovi številki Štajerskega tednika smo v poročilu s sprejema v Mestni hiši za nagrajene Interine inovatorje v uvodu pomotoma zapisali, da je ime direktorja Davorin Topolovec, v resnici pa je Davorin Gabrovec, kot piše tudi v nadaljevanju sestavka.
Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Ptuj • Tuina masaža poslej tudi na Ptuju
Rešitve za zdravo življenje in kvaliteto bivanja
Na Jenkovi 3 na Ptuju ima sedež Daviva, s. p., Valerije in Daniela Polanca, mlado podjetje z masažami na domu, ki prinaša rešitve za zdravo življenje in kvaliteto zdravega bivanja. Registrirano je za posredništvo in osebne storitve. S. p. je bil sicer registriran že novembra lani, delati pa so začeli pred kratkim, junija letos je Valerija tudi diplomirala na Fakulteti za šport v Ljubljani - smer tuino-logija. Ob masažah na domu strankam ponudijo tudi meritve škodljivih sevanj spalnega prostora, tudi to je pomembno za naše zdravje, telo se mora spočiti, ko spimo, zato je pomembno, da spimo v zdravem okolju, okolju, v katerem ni škodljivih sevanj.
Ljudje, ki spijo na vodnih tokovih, obolevajo za artritisi, ponoči se znojijo, plitko spijo, se zbujajo in obolevajo za navidez neozdravljivimi boleznimi. Tisti, ki spijo na mestih, kjer so prisotna Hart-manova sevanja, obolevajo za diabetesom, imajo bolečine v hrbtenici, glavobole, večno so utrujeni, imajo
težave s ščitnico. Carrijeva sevanja pa povzročajo predvsem alergije. Prava zmajeva gnezda, ki povzročajo huda in neozdravljiva obolenja, pa so križišča vseh omenjenih sevanj. V Davivi izmerijo tudi parcele pred gradnjo, med gradnjo in delovne prostore. Kot je povedal radiostezist - svetovalec Daniel Po-
lanec, ki se je za tuinologa usposobil že pred desetimi leti, pregled stanovanja, hiše ali delovnega mesta izvajajo z elektronskimi radiostezij-skimi instrumenti, na željo strank pa vgrajujejo tudi mer-no dokazano zaščito pred negativnimi sevanji.
Valerija Polanec ima mednarodni certifikat za te-
Foto: Črtomir Goznik
Valerija Polanec med izvajanjem tuina masaže, tradicionalne kitajske masaže, zaradi svoje učinkovitosti je tuina biser vzhodnjaške medicine.
rapevtsko masažo, izdan je bil v Pekingu. Povedala je, da je tui-na terepevtska masaža z manipulacijami nastala že pred več kot štirimi tisočletji na Kitajskem, še danes pa je tudi veja tradicionalne kitajske medicine. V današnjem tempu stresnega življenja pogosto pozabimo na svoje telo in njegove potrebe, masaža je ena najstarejših oblik terapije, praktično tudi ni človeka, ki mu določena oblika masaže ne bi ustrezala. Terapevtska masaža pomaga pri bolečinah v vratu, hrbtenici in rokah, glovobolih, bolečinah v sklepih, težavah s krvnim obtokom, oteklih nogah, stresu, nespečnosti in celulitu. V Davivi terapevtske masaže izvajajo pri strankah na domu, s tem želijo pomagati vsem tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo z doma, so bolni, okrevajo po nesrečah, so kronično utrujeni ... Valerija pri tem še posebej poudarja, da pa strankam ne nudijo nobenih erotičnih ali podobnih storitev. Stranke so v takšnih poskusih, nekaj jih je v tem času že imela, zelo vztrajne.
Pojem tuina je sestavljen iz dveh besed, tui in na, tui pomeni potiskanje, na pa oprijem, držanje, pojasnjuje Valerija. »To sta dva tudi naj-
bolj pogosto uporabljena prijema. Z gladenjem, potiskanjem odpiramo meridiane, z držanjem, oprijemanjem pa mehčamo mišice in vezi. Po definiciji je to tradicionalna kitajska masaža, ki preprečuje in zdravi bolezni, krepi imunski sistem, izboljšuje prekrvavitev, vzdržuje ali vrača telesu prožnost in gibčnost ter prispeva k ravnovesju telesa in duha. Tuina je starodavna oblika terapije, ki preprečuje in zdravi bolezni z uporabo manuelnih metod oziroma ročnih tehnik z namenom odpraviti zastoje v tokovih meridiana. Zaradi svoje učinkovitosti je tuina biser vzhodnjaške medicine. Tradicionalna kitajska medicina se ukvarja s človekom in njegovim fenomenom življenjam, predvsem s stališča pretoka življenjske energije, ki jo imenujejo qi. To je energija življenja, ki je vseobsegajoča, ki je povsod in v vsem. Skozi telo teče šest parov meridianov in en par središčnega kanala. Vsak meridian oskrbuje z energijo odgovarjajoč organ. Človek je zdrav, ko so energetski kanali popolnoma prehodni, ko sta meridiana v paru medsebojno usklajena.
Tuina masaža deluje terapevtsko
»Namen tuina masaže je odpravljanje vzrokov nastale bolezni, ki so jih povzročili zunanji ali notranji dejavniki ali kombinacija obojih. Pred vsemi temi dejavniki in stresom se telo samodejno brani, s tem pa povzročo blokade v pretoku energije, kasneje povzroči bolečine, okvare posameznih organov, zmanjšuje se imuniteta, pojavi se bolezen,« je uvodoma o tuini kot o starodavni obliki terapije, ki preprečuje in zdravi bolezni z uporabo manual-nih metod oziroma točnih tehnik, povedala tuinologi-nja Valerija Polanec.
S tuino masažo se deluje na
telo preventivno, zelo uspešna je tudi pri hitrejšem okrevanju po poškodbah, pri lajšanju bolečin in odpravljanju različnih depresivnih stanj in posledic stresa. Tehnika dotika in posebnih gibov je zelo prijetna in sproščujoča. V svojem bistvu je tuina masaža akropresura, temelji na odpiranju meridianov, energetskih kanalov, ki potekajo tik pod površjem kože. Masaža ne poteka pri vseh ljudeh enako, pri tuina masaži najprej ugotovimo tip človeka, ali je jin ali jang, pravi Valerija, ugotovijo ga iz pogovora. Pogovor razkrije marsikatero podrobnost, o značaju, o prevladujočih čustvih, največ pa pove sam dotik, ali ima človek nasplošno preveč energije, ali morda preveč le na nekaterih organih, ali pa je ima premalo ... »Kot po nekem splošnem pravilu so ledvice skoraj vedno v deficitu, starejši kot smo, bolj nam popušča energija ledvic. Prav ledvice so organ, ki jih pravilom vedno tonificiram, jim dodam energijo, da po telesu poženem vitalno energijo. Nasprotje temu so jetra, rada so vroča, prevroča, zato jim je potrebno odvzeti nekaj energije. Na primer jezljivi ljudje imajo zelo vroča jetra. Zato se je za tuina masažo vredno odločiti, tudi če nas dajejo jeza, tesnoba, žalost, melanholija, strah, zaskrbljenost ...,« še dodatno o vplivih oziroma delovanju tuine masaže pove Valerija, ki vas bo na domu obiskala z mizo, oljem in brisačo.
Za relaksacijsko masažo bi se ljudje morali glede na izkušnje številnih strokovnjakov za zdravje vzeti čas vsaj enkrat na mesec. »To je minimum, da vzpostavimo ravnovesje med organi, odpremo kanale, da se prične pretok energije. Ljudje hodijo ponavadi na rekreacijo vsaj enkrat tedensko, podobno bi lahko razmišljali tudi o masaši,« še dodaja Valerija.
MG
Ljubljana • Podelili mojstrske diplome sedmi generaciji
Novi mojstri v obrti
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo zvečer podelili mojstrske diplome že sedmi generaciji mojstric in mojstrov. Med 188 prejemniki je tudi 13 mojstrov in mojstric s Ptujskega.
Prekomorske 9, Ptuj, Miha- Tratah, Ptuj, Erih Kosec, el Bezjak, slikopleskarski mojster polagalec keramič-mojster, Bukovci, Markovci, nih oblog, Spuhlja, Ptuj, in
Darjan Drevenšek, mojster klepar-krovec, Slovenja vas, Hajdina, Črtomir Štern, zlatarski mojster, Na
Dušan Matjašič, mojster polagalec keramičnih oblog, Borovci, Markovci.
MG
V Sloveniji je že 2033 mojstric in mojstrov. Prva generacija je nazive pridobila leta 2000. Za izpit se jih je v tem času prijavilo 3345, 868 naj bi ga opravilo v kratkem. Tudi med letošnjimi prejemniki prevladujejo mojstri, največ pa je frizerskih mojstric in mojstrov, sledijo avtomehaniki in elektro-inštalaterji. Mojstrski izpit se lahko opravlja za enega od 49 mojstrskih nazivov. Z današnjim dnem, 6. novembrom, pa se pridružujeta z odprtim razpisom še dva s področja gostinstva, kuharski mojster in mojster strežbe. Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih delov,
praktičnega in strokovnega, teoretičnega znanja, znanja iz pedagogike in andrago-gike ter znanj, ki so nujno potrebna za vodenje podjetja oziroma obratovalnice. Obrtni mojster mora biti vzor strokovnosti stanovskim kolegom, s kvaliteto izdelkov ali storitev pa prepričljiv do kupcev. Za večjo prepoznavnost obrtnih mojstric in mojstrov skrbi tudi Klub mojstrov Slovenije.
V Območni obrtni zbornici Ptuj so ponosni, da je med letošnjimi prejemniki mojstrskih diplom tudi 13 mojstric in mojstrov s Ptujskega. V skupnem številu so udeleženi z zavidljivim dele-
žem, z mojstrsko diplomo se jih ponaša že blizu 100.
Nove mojstrice in mojstri na Ptujskem so: Barbara Kekec, frizerska mojstrica, Bukovci, Marjeta Garb Letnik, frizerska mojstrica, Orešje, Ptuj, Vesna Vido-vič, frizerska mojstrica, Rimska ploščad 21, Ptuj, Janja Haložan, mojstrica kozmetične nege, Podlože 81 a, Ptujska Gora, Matej Vaupotič, mesarski mojster, Mezgovci ob Pesnici, Andrej Janžekovič, mojster strojnih instalacij, Prvenci, Jasna Krajnc, slaščičarska mojstrica, Ob Grajeni, Ptuj, Antun Ivančič, elektroin-štalaterski mojster, Ulica 5.
Foto: Črtomir Goznik
Z današnjim dnem se 49 mojstrskim nazivom pridružujeta še dva s področja gostinstva: kuharski mojster in mojster strežbe. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo med 188 prejemniki mojstrskih diplom tudi 13 mojstric in mojstrov s Ptujskega.
Breg-Turnišče • Sedma seja četrtnega sveta tudi o Mariborski
Kmalu naj bi lažje zadihali
Svet četrtne skupnosti Breg-TUrnišče, novo poimenovanje skupnosti je v veljavi od 11. avgusta letos, ko so pričele veljati spremembe in dopolnitve statuta MO Ptuj, se je 25. oktobra sestal na sedmi seji. Obravnavali so prošnjo za izvedbo kanalizacije na Zagrebški cesti, zahtevek za razširitev Mlinske ceste na Ptuju, seznanili pa so se tudi z vsebino in sklepi delovnega sestanka v zvezi z ureditvijo prometa na Mariborski cesti na Ptuju. Potrdili so tudi rebalans za letošnje leto; neporabljena sredstva bodo porabili za dokončanje del v obeh domovih krajanov.
Poteka dogovor o obvozni cesti
»Skupaj s Termami Ptuj se dogovarjamo o t. i. obvozni cesti ob južnem delu novega grand hotela Primus. Dogovori gredo v smeri dolgoročne rešitve nastale situacije, zato mikrolokacija nove trase še ni dorečena. Problematika dela Mlinske ceste pri pi-ceriji Beli vitez je znana, vendar je potrebno upoštevati, da je zaenkrat postavljena ustrezna prometna signalizacija. O potrebnih dodatnih ukrepih z vidika prometne varnosti bo pripravljena strokovna ocena,« je o reševanju obvozne ceste ob južnem delu grand hotela Primus in o problematiki dela Mlinske ceste povedal mag. Janko Širec z uprave MO Ptuj.
Jožica Krajnc, Zagrebška cesta 11, je na četrtno skupnost naslovila prošnjo, da bi ji pomagala do priključka na kanalizacijo, imajo jo na celi Zagrebški, brez nje pa so ob Krajnčevih še frizerski salon in morda še kakšni dve hiši, tik za ovinkom Zagrebške ceste, ki se v glavnem križišču združi z Mariborsko cesto. »Kanalizacija gre tudi po Spolenakovi cesti, vendar se mi ne moremo priključiti, dejansko je kanalizacija speljana po drugi strani Zagrebške, cesto je potrebno prekopati oziroma predreti, da bi lahko naredili priključek za kanalizacijo,« je svojo prošnjo še dodatno pojasnila Jožica Krajnc. Četrtna skupnost Breg-Turnišče naj bi ureditev kanalizacije za še preostale hiše na Zagrebški predlagala MO Ptuj, ki naj bi sredstva za te namene zagotovila v proračunu 2008 oziroma 2009. Kot je povedal predsednik četrtne skupnosti Vladimir Korit-nik, je v tem trenutku tako, da še ni soglasja za poseg s strani enega od lastnikov zemljišč. Ureditev kanalizacije pa je brez dvoma potrebna.
Golfisti zahtevajo ureditev Mlinske ceste
Iz družbe Golf Invest, d. o. o., Mlinska cesta 13, pa so
na četrtno skupnost poslali zahtevo po razširitvi Mlinske ceste na Ptuju. Njeni družbeniki so na seji, ki je bila 1. oktobra letos, ugotovili, da so se zaradi zaprtja ceste Pot v toplice od gostišča Beli vitez do bivšega mlina Korošec bistveno poslabšale cestno-prometne razmere na Mlinski cesti, ki je zaradi tega postala inten-zivnna tranzitna cesta, kar ne odgovarja varnostnim in cest-no-prometnim predpisom. K ureditvi cestno-prometnih razmer na Mlinski cesti, od gostišča Beli vitez do bivšega mlina Korošec, naj bi se nemudoma pristopilo, s tem pa bi se tudi izpolnila obljuba o zaokroženi gostinsko-turistični ponudbi na Ptuja, v katero je bez dvoma vključeno tudi igrišče za golf na Mlinski 13, še poudarjajo v družbi Golf Invest, d. o. o. Nevzdržno se jim zdi, da gost Grand hotela Primus prihaja iz elegantnega hotela Primus na igrišče za golf po neurejeni in življenjsko nevarni cesti, ki ne omogoča niti srečevanja dveh vozil. Seznanjeni so, da je izdelan projekt ureditve Mlinske ceste po izgradnji hotela Primus, ki pa do danes še ni realiziran. V tem trenutku je tako, da so v fazi pridobivanja potrebnih zemljišč, da bi se projekt lahko izvedel.
Na seji 29. junija letos so v osrednji točki dnevnega reda
razpravljali o problematiki Mariborske ceste. Takrat je svet v celoti podprl zahtevo po ureditvi prometa na Mariborski cesti, zavzel pa se je tudi za celovito ureditev prometa na območju cele četrti. Problematiko in aktivnosti iniciativnega odbora je predstavil Stojan Stijakovič. Prebivalci ob Mariborski cesti so upravičeno pričakovali, da se bo po odprtju Puhovega mostu in navezovalnih cest občutno zmanjšalo število tovornjakov na Maribroski cesti, ker se jih bo s prometno signalizacijo preusmerilo na novo prometnico. Del osebnega prometa se je sicer preusmeril, ne pa tudi tovornega, tovornjaki v novo-nastali situaciji povečujejo hitrost vožnje na tej cesti, prav tako hrup. Ogroženi so kolesar-
ji, pešci, otroci, popuščajo jim živci, če ne bo šlo drugače, se bodo poslužili tudi državljanske nepokorščine. Najmanj, kar zahtevajo, so junija povedali, je protihrupna ograja. Že kmalu so od DRSC izvedeli, da na tem območju ne načrtujejo zaščite pred hrupom.
Prvega oktobra za zaprtimi vrati o ureditvi Mariborske
Za zaprtimi vrati pa so se v zvezi z ureditvijo prometa na Mariborski cesti na Ptuju pogovarjali 1. oktobra letos v prostorih Mestne hiše na Ptuju. Sodelovali so mag. Gregor Ficko, Ministrstvo za promet, dr. Tomaž Tollazi, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbe-
ništvo, Matej Lapajne in Tone Švigel, DRSC, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javen službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, Andrej Trunk, MO Ptuj, Vladimir Koritnik, predsednik četrtne skupnosti Breg-Turniš-če, Stojan Stijakovič, predstavnik iniciativnega odbora, in Silva Fartek, mestna svetnica. Dogovorili so se, da se nemudoma ves tranzitni promet tovornih vozil, ki prihaja s strani Slovenske Bistrice in s strani Maribora preusmeri proti Pod-lehniku in v novozgrajenem krožnem krožišču preusmeri po novi ptujski južni vpadnici na Puhov most, da se ves tranzitni promet, ki prihaja s strani Ormoža v krožnem križišču
pri Super mestu preusmeri preko Puhovega mostu. Prav tako bodo preverili prometno prepustnost poti tranzitnega tovornega prometa iz smeri Lenarta preko semaforizira-nega križišča z Dornavsko in naprej proti Puhovi cesti. Dogovorili pa so se tudi, da se pripravi študija za spremembo semaforiziranega križišča pri PS stavbi Krona v krožno križišče oziroma se spremenijo intervali semaforjev. Glavna cesta skozi središče Ptuja naj ostane v rangu državne ceste in se ne prekategoriza v lokalno. Pripravi pa se tudi elaborat prometne ureditve. Kot je povedal predsednik četrtne skupnosti Vladimir Koritnik, naj bi bila prometna signalizacija po nalogu Ministrsta za promet postavljena do 15. novembra. Po tem datumu naj bi po Mariborski cesti več ne vozili tovornjaki z nosilnostjo, ki presega 7,5 tone. Predstavnik iniciativnega odbora Stojan Stijakovič je povedal, da bodo budno spremljali realizacijo dogovora, če se zadeve v roku ne bodo urejene, državljanska nepokorščina ni nemogoča.
Letošnja neporabljena sredstva so z rebalansom preusmerili v dokončanje obnov obeh domov, na Turnišču in na Bregu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Po Mariborski cesti po 15. novembru letos naj ne bi več vozili tovornjaki, katerih nosilnost presega 7,5 tone.
Sv. Tomaž • Tradicionalni dobrodelni koncert
Za kulturno dvorano
Pri Sv. Tomažu vsako leto pripravijo dobrodelni koncert, letos je bil že šesti. Organizator prireditve je občina, celotni prihodek pa je vsa leta namenjen obnovi kulturne dvorane.
Orešje • Poročni balon iz Švice
Nenavadna čestitka
Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil Edvard Šteger iz Orešja z zanimivo pripovedjo.
Že šesti dobrodelni koncert se je zgodil v nedeljo, 28. oktobra, popoldne. Vsako leto se zbere med 200 in 250 obiskovalcev ter okrog 600 evrov, ki jih v celoti namenijo obnovi kulturne dvorane. Dvorano obnavljajo postopno, prostor za prostorom. Doslej so že lepo uredili oder, prepleskali notranjost, uredili del električne napeljave, nabavili pod in še veliko drobnih reči. Letošnji prihodek bodo namenili ureditvi dveh prostorov za odrom. Nakupili bodo ploščice za tla in posodobili električno napeljavo, večina dela pa je opravljenega brezplačno.
Na koncertu je nastopilo 13 zasedb, 10 glasbenih in 3 pevske - Ansambel Rober, Ansambel Akord, Štajerski Mišo, Družina Lovrec s prijateljem Brankom, duo Franc na kvadrat, Ansambel Napev, Štajerski Brendi, Ljudski godci iz Velike Nedelje, Ansambel Modri zaklad, Ljudske pevke od Sve-
tega Tomaža, Denis Godec, Pr-leški kvintet, Veseli Jožeki (KD France Prešeren iz Vidma) ter Zlati dečki. Nastopajoči za svoj nastop niso zahtevali nobenega plačila, kot je povedal župan Mirko Cvetko, pa je za nastopajoče vedno pripravljena pogostitev, kar je edino, kar jim lahko dajo. Za pogostitev so poskrbele članice aktiva go-
spodinj. Gre za novo društvo, ki se je v letošnjem letu že nekajkrat izkazalo, saj stoji občini ob strani pri večini prireditev.
Občina Sv. Tomaž za obnovo dvorane namenja tudi sredstva iz proračuna, saj drugače ne bi šla obnova naprej. V letošnjem proračunu je namenjenih 30.000 evrov za obnovo stene in elektriko. Župan Cvetko
opozarja, da je nujna tudi nova razsvetljava in stoli. Menda pa izdelujejo tudi novo podobo notranjosti dvorane, po kateri načrtujejo polkrožni balkon. Želja in potreb je še veliko, zato lahko tudi prihodnje leto pri Sv. Tomažu trdno računate z dobrodelnim koncertom. Viki Klemenčič Ivanuša
„V nedeljo, 14. oktobra, zjutraj smo na njivi ob naši hiši videli nekaj rdečega. Sinova Tomaž in Matej sta nato šla pogledat, kaj to je, in zanimivo: bila sta dva balona. Eden izmed njiju je bil prazen, drugi poln, nanj pa privezana vizitka. Na vizitki je pisalo, da sta se 13. oktobra 2007 poročila Gerald in Antoinette Habertheuer iz Mellingena v Švici ter da najditelja balonov naprošajo, naj mlado-
poročencema na naslov, ki je zapisan na vizitki, pošlje čestitko," je pripoved začel Šteger. Povedal je, da bodo mladoporočencema čestitko tudi poslali, priložiti pa nameravajo promocijske kataloge in zgibanke o Ptuju. „Mogoče bo promocijski material o Ptuju mladoporočenca pritegnil, da najstarejše slovensko mesto obiščeta," še dodaja Edvard Šteger.
MZ
Domačini Prleški kvintet s pevko Zdenko Šafarič, ki je prireditev tudi vodila.
Štegerjevi (na fotografiji Edvard Šteger) so v Orešju našli balon, ki so ga ob poroki dan prej v zrak spustili v Švici.
Foto: vki
Miami • Najbolj smrtonosna nevihta letošnjega leta
Noel, ki je terjal več kot 100 mrtvih, postal orkan
Tropska nevihta Noel, 14. nevihta letošnje sezone orkanov nad Atlantikom, se je po pustošenju na karibskem otoku Hispaniola, kjer je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, okrepila v orkan 1. stopnje po Saffir-Simpsonovi lestvici, je v četrtek zvečer sporočil center za nadzorovanje orkanov v Miamiju. Noel je pihal z vetrovi 130 kilometrov na uro, danes pa naj bi se združil s preostalimi nevihtami in se ob atlantski obali ZDA pomaknil proti Kanadi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Noel je pred tem otoku Hispaniola prinesel zemeljske plazove in poplave. Pri tem je v Dominikanski republiki umrlo 73 ljudi, 43 jih pogrešajo, iz sosednjega Haitija pa poročajo o 34 mrtvih in 14 pogrešanih. Smrtno žrtev je Noel terjal tudi na Jamajki in na Bahamih.
Iz Kube o smrtnih žrtvah niso poročali, je pa moralo zaradi nevihte domove zapustiti več kot 13.000 ljudi.
Število žrtev Noela se je tako povzpelo na 109, s čimer je postal najbolj smrtonosna nevihta letošnje sezone orkanov. Terjal je namreč več smrtnih žrtev kot orkan 5. stopnje Felix, zaradi katerega je septembra na Karibih, v Nikaragvi in Hondurasu umrl 101 človek. (sta)
Foto: internet
Beograd • Rezultati
javnomnenjske
raziskave
Večina Srbov za EU, a ne za Nato
Velika večina Srbov podpira vključitev Srbije v Evropsko unijo, niso pa naklonjeni članstvu v zvezi Nato, je rezultat javnomnenjske raziskave, ki jo je po poročanju makedonske tiskovne agencija Makfax danes objavil srbskih dnevnik Politika. Skoraj 80 odstotkov vprašanih je podprlo vstop Srbije v EU, samo 26,2 odstotka pa je bilo mnenja, da bi lahko bilo za Srbijo koristno tudi članstvo v Natu.
Hkrati se je 70 odstotkov vprašanih izrekli proti temu, da bi se Srbija hitreje vključila v EU na račun neodvisnosti Kosova. Večina vprašanih, 60 odstotkov, je tudi podprla tesne stike Srbije z Rusijo. (sta)
Los Angeles •
Prenizke plače filmarjev?
Možna stavka v Hollywoodu - pogajanja scenaristov propadla
Foto: internet
V Hollywoodu je v sredo močno narasla možnost stavke scenaristov, ker so propadla pogajanja o plačah. Los Angeles Times je poročal, da sindikati ceha scenaristov (Writers Guild) in Zveze ameriških filmskih in televizijskih producentov (AMPTP) na težkih pogajanjih o novi tarifni pogodbi niso dosegli soglasja. V noči na četrtek po lokalnem času poteče dosedanja pogodba, je povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Novih terminov za pogajanja zaenkrat niso določili in tako lahko vsak čas pride do stavke. Okoli 12.000 članov ceha je
nedavno s prepričljivo večino glasov soglašalo z delavskim bojem, če s filmskimi in televizijskimi producenti ne bi dosegli "poštenega in pametnega dogovora". Stavka bi ohromila številne filmske in televizijske projekte v Hollywoodu.
Ceh scenaristov zahteva predvsem višja nadomestila za pisce, kadar se njihovi izdelki razširjajo prek DVD-jev, svetovnega spleta in mobilnih telefonov. Pogajanja obeh strani potekajo od julija letos.
Scenaristi imajo možnost, da nekaj časa še delajo brez pogodb ali nemudoma razglasijo stavko. To bi bila prva velika prekinitev dela po letu 1988, ko so scenaristi stavkali 22 tednov. Škodo za filmsko in TV industrijo so tedaj ocenili na 500 milijonov dolarjev. (sta)
Washington • Kritika Busheve zunanje politike
Trideset ameriških senatorjev proti posredovanju v Iranu
Trideset ameriških senatorjev je v četrtek poslalo pismo predsedniku Georgeu Bushu, v katerem trdijo, da nima pooblastil za začetek posredovanja v Iranu. Ob tem so senatorji tudi izrazili zaskrbljenost zaradi "provokativne" retorike ameriške administracije in pozvali k rešitvi krize po diplomatski poti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pismo je spisalo 29 demokratskih in en neodvisni senator, med njimi pa sta tudi kandidatka za predsedniško nominacijo demokratske stranke Hillary Clinton in njen izzivalec Joseph Biden.
"Želimo poudariti, da za enostransko vojaško posredovanje proti Iranu ni nobenega kongresnega pooblastila," so med drugim zapisali senatorji. Poudarili so tudi, da resolucija, ki jo je septembra sprejel senat in ki poziva k označitvi iranske revolucionarne garde za teroristično skupino, ne bi smela služiti kot izgovor za vojno.
Dokument tudi kritizira "provokativne izjave in dejanja" administracije glede Irana, potem ko je Bush posvaril pred tretjo svetovno vojno, če bi Teheran
pridobil jedrsko orožje. "Te izjave so kontraproduktivne in spodkopavajo prizadevanja za rešitev napetosti z Iranom z diplomacijo," navaja dokument, ki ga je usklajeval senator iz Vir-ginije Jim Webb. (sta)
Berlin • Padec Siemensa, skok Pume
Daimler najvrednejša nemška blagovna znamka
Foto: internet
Najvrednejša nemška blagovna znamka je znamka proizvajalca vozil Daimler, ki naj bi bila vredna 19,5 milijarde evrov. Na drugem mestu najvrednejših nemških blagovnih znamk je znamka kemičnega koncerna BASF (19,1 milijarde evrov), tretja pa je znamka proizvajalca zdravil Bayer (18,9 milijarde evrov), kaže raziskava družbe Semion Brand Broker, ki jo je opravila za nemški poslovni tednik Wirtschaftsoche.
Največji skok na lestvici najvrednejših nemških blagovnih znamk je naredila znamka športne opreme Puma, ki se ji je vrednost od leta 2004 od leta 2007 zvišala za 112 odstotkov na 684 milijonov evrov. Kot je ugotovil tednik, je Puma v treh letih popolnoma spremenila imidž in od nekoliko staromodnega proizvajalca športne opreme postala "lifestyle koncern".
Največji padec vrednosti je zabeležila blagovna znamka Siemens, katere vrednost se je v zadnjih treh letih znižala za 31 odstotkov na 7,37 milijarde evrov.
Raziskava je pri ocenjevanju blagovnih znamk upoštevala več kriterijev, med drugim delež na trgu, odnos v razmerju s konkurenti in splošni imidž na trgu, ki ga je preverila na podlagi medijskih poročil in poročil o poslovanju. (sta)
New York • Grčija Makedoniji odreka pravico do imena
Pogajanja med Grčijo in Makedonijo glede imena brez napredka
Na sedežu ZN v New Yorku je posebni odposlanec generalnega sekretarja Američan Matthew Nimetz makedonskemu in grškemu veleposlaniku predal nekaj novih okvirnih predlogov, kako naj bi pogajanja okrog imena Makedonije tekla naprej. Po besedah makedonskega veleposlanika pri ZN Nikole Dimi-trova pa Nimetz ni dal predloga glede imena.
Grčija Makedoniji odreka pravico, da bi uporabljala svoje ustavno ime Republika Makedonija in grozi, da bo blokirala njen vstop v zvezo Nato in EU. Grčija vztraja, da se Makedonijo v mednarodnih komunikaciji imenuje z angleško kratico imena Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), ker meni, da je pravica do imena Makedonija izključno njena. Pogajanja okrog imena trajajo že od leta 1993 in doslej niso dosegla napredka, vendar pa se sedaj počasi mudi, ker si Makedonija želi povabila za sprejem v zvezo Nato prihodnje leto.
Nimetz je v New Yorku dejal, da je obema stranema posredoval nekaj predlogov in veleposlanika zaprosil, naj jih posredujeta v svojih prestolnicah. Napovedal je tudi, da je pripravljen obiskati tako Skopje kot Atene. Datuma obiska ali za nadaljevanje pogajanj niso določili. Nimetz je obe strani pozval, naj razmislita o vseh možnostih, da se spor reši v razumnem roku.
Dimitrov je dejal, da so prilagodljivi, kar se tiče komunikacije z Grčijo, vendar pa menijo, da imajo pravico, da v mednarodnih komunikacijah uporabljajo svoje ustavno ime. Grški veleposlanik Adamantios Vasilakis pa je dejal, da bi bilo v pomoč, dokler bosta obe državi menili, da je gospodarsko sodelovanje pomembnejše od "teoretskih pozicij". (sta)
Foto:internet
Zagreb • Na seznamih 3585 kandidatov
Prijave kandidatov za hrvaške parlamentarne volitve končane
Hrvaška državna volilna komisija (DIP) je v petek ob polnoči zaključila prijave volilnih seznamov za parlamentarne volitve, ki bodo 25. novembra, ter sprejela 251 seznamov kandidatov. Med zadnjimi, pol ure pred polnočjo, je svoje kandidate prijavila vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), medtem ko je njena največja tekmica, Socialdemokratska stranka (SDP), svoje predloge vložila v sredo dopoldan. Pred štirimi leti je bilo prijavljenih 405 kandidacijskih seznamov.
Na volitve namerava 55 od 101 registrirane politične stranke na Hrvaškem, v volilno tekmo pa gre 46 koalicijskih seznamov. Med predanimi seznami je 235 strankarskih seznamov in 16 neodvisnih, ter 71 kandidatov za poslance manjšin. V DIP so napovedali, da bodo vse veljavne volilne sezname objavili v petek popoldan.
Kot je objavila hrvaška tiskovna agencija Hina, je na seznamih 3.585 kandidatov, med katerimi je skoraj tretjina žensk - 1.073. Povprečna starost prijavljenih je 43 leta in pol. Glede na to, da je v hrvaškem saboru največ 160 poslancev, na šestih parlamentarnih volitvah od osamosvojitve Hrvaške, tekmuje za vsak stolček 22 kandidatov, kar je za osem manj kot pred štirimi leti.
V soboto se bo na Hrvaškem tudi uradno začela tritedenska predvolilna kampanja, ki bo trajala do polnoči v petek, 23. novembra. Zadnje raziskave javnega mnenja napovedujejo, da naj bi se parlamentarnih volitev na Hrvaškem udeležilo najmanj 63 odstotkov volivcev. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - Nekdanji francoski finančni minister Dominique Strauss-Kahn je v četrtek formalno zasedel mesto prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Na čelu IMF je nasledil Španca Rodriga Rata, že ob izvolitvi pa je napovedal natančen pregled položaja in financ te mednarodne finančne organizacije.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je v četrtek sporočilo, da so se povprečne plače v ZDA septembra zvišale za 0,4 odstotka, medtem ko je poraba porasla za 0,3 odstotka. Inflacija na ravni cen potrošnikov je septembra znašala 0,2 odstotka. Prav tolikšna je bila osnovna inflacija, ki je na letni ravni znašala 1,8 odstotka.
BERLIN - Najvrednejša nemška blagovna znamka je znamka proizvajalca vozil Daimler, ki naj bi bila vredna 19,5 milijarde evrov. Na drugem mestu najvrednejših nemških blagovnih znamk je znamka kemičnega koncerna BASF (19,1 milijarde evrov), tretja pa je znamka proizvajalca zdravil Bayer (18,9 milijarde evrov), kaže raziskava družbe Semion Brand Broker, ki jo je opravila za nemški poslovni tednik Wirtschaftsoche.
LOS ANGELES - V Hollywoodu je v sredo močno narasla možnost stavke scenaristov, ker so propadla pogajanja o plačah. Los Angeles Times je poročal, da sindikati ceha scenaristov (Writers Guild) in Zveze ameriških filmskih in televizijskih producentov (AMPTP) na težkih pogajanjih o novi tarifni pogodbi niso dosegli soglasja. V noči na četrtek po lokalnem času poteče dosedanja pogodba.
MOSKVA - Ruski proizvajalec avtomobilov Gaz bo skupaj z brazilskim partnerjem Marcopolo v ruskem mestu Pavlovo v regiji Nižni Novgorod postavil tovarno avtobusov, v kateri naj bi začeli s proizvodnjo srednje velikih avtobusov z do 22 sedeži. Avtobuse bodo izdelovali pod brazilsko blagovno znamko Real, ki ima za osnovo podvozje avtobusov korejskega proizvajalca Hyundai.
PEKING - Kitajska bo v Tibetu maja prihodnje leto odprla letališče, ki bo na 4280 metrih nadmorske višine najvišje ležeče letališče na svetu. V izgradnjo letališča je vloženih 128,4 milijona dolarjev, letno pa naj bi sprejelo 330.000 potnikov.
LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je oktobra v primerjavi s septembrom, ko je bila 2,1-odstotna, nekoliko zvišala in znaša 2,6 odstotka, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Gre za najvišjo stopnjo inflacije v območju evra v zadnjih dveh letih. Dokončne podatke o oktobrski inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat po napovedih sporočil 15. novembra. Letna stopnja inflacije v območju evra je septembra prvič presegla mejo dveh odstotkov in se povzpela na 2,1 odstotka. Slovenija je septembra zabeležila 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, medtem ko je oktobra na medletni ravni znašala celo 5,1 odstotka.
LUXEMBOURG - Brezposelnost v območju evra je septembra v primerjavi z avgustom padla s 7,4 na 7,3 odstotka, v celotni Evropski uniji pa se je v enakem obdobju znižala s 7,1 na 7,0 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V območju evra je bilo septembra brezposelnih 11,2 milijona oseb, v celotni EU pa 16,7 milijona. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti septembra znašala 4,7 odstotka, kar jo med državami sedemindvajseterice uvršča na šesto mesto.
BRUSELJ - Sveti Martin na Muri na Hrvaškem, ki leži blizu tromeje Hrvaška-Slovenija-Madžarska, je ena izmed desetih podeželskih destinacij v Evropi, ki jim je evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen podelil nagrado evropske destinacije odličnosti. Med najboljših deset turističnih krajev na podeželju v Evropi so se uvrstili tudi kraji iz vseh preostalih slovenskih sosed Italije, Avstrije in Madžarske, ne pa tudi iz Slovenije, ki na tekmovanju ni sodelovala.
MOSKVA - Rusija naj bi v prihodnjih letih naredila velik makroekonomski prodor, že v letu 2010 naj bi ustvarila 2000 milijard dolarjev bruto domačega proizvoda (BDP). Do leta 2020 naj bi postala peta najmočnejša gospodarska sila na svetu, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug izjavil direktor Deutsche Bank v Moskvi Charles Ryan.
TOKIO - Japonska je septembra znova beležila povišanje brezposelnosti, hkrati pa se v drugem največjem gospodarstvu na svetu veča tudi zasebna potrošnja. Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z avgustom zvišala za 0,2 odstotne točke na štiri odstotke, kar je najvišja vrednost po marcu. Potrošnja v gospodinjstvu pa se je v septembru zvišala za 3,2 odstotka, predvsem na račun trajnih dobrin, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
ZAGREB - Skupna hrvaška poraba za informacijsko tehnologijo bo letos znašala 5,9 milijarde kun oz. nekaj več kot 802 milijona evrov. Od tega bodo na Hrvaškem milijardo kun namenili za programsko opremo, je po pisanju hrvaškega spletnega portala Bankamagazin ugotovila analitska hiša IDC Adriatics.
MOSKVA - Povpraševanje po briljantih, rezanih diamantih, se bo do leta 2012 močno povečalo, in sicer predvidoma za 38,5 odstotka. Svetovni trg briljantov bo do leta 2012 vreden 18 milijard dolarjev, medtem ko je danes vreden pet milijard dolarjev manj, poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na podatke združenja proizvajalcev dragih kamnov.
Slovenska Bistrica • S seje občinskega sveta
Največ razprave o osnovni šoli na Črešnjevcu
Bistriški svetniki so se skoraj uro zadržali že pri samem uvodu v sejo z določitvijo dnevnega reda, saj je svetniška skupina Socialnih demokratov predlagala, da se umakne z dnevnega reda odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec.
JožefJerovšek je ponovil
besede s prejšnje seje, da je potrebna katarza in da ga ne zanima celofan, v katerega je zadeva zavita, saj gre za nerazumevanje zgodovine. Opozicija namreč ni razpravljala o imenu šole, temveč so nasprotovali združitvi šole in vrtca na Črešnjevcu in sprejemanju problematike v paketu, skupaj z imenovanjem šole. Ljubica Zgonec Zor-ko je menila, da ni strokovnih podlag za to združitev.
Simon Unuk je zavrgel vse očitke, da postopki pri osnovni šoli na Črešnjevcu niso bili dobro izpeljani. Zatrdil je: »Preštudiral sem jih najmanj desetkrat, postopek je bil dobro izpeljan, na tem ni niti najmanjšega madeža.«
Andrej Godec je povedal, da njihova pobuda ne izhaja iz imenovanja šole po dr. Jožetu Pučniku. Menil je, da dr. Pučnik z načinom in pristopom svetnikov zagotovo ne bi bil zadovoljen. Na te besede je protestiral Jože Jerov-šek, ki je trdil, da dr. Pučniku lokalni politiki delajo škodo. »Res je bil demokrat in zaradi tega je bil žrtev totalitarnega sistema. Ni sramota braniti demokrata. Ne sprejemam argumenta, da sprejemamo kaj drugega. Nehajte s to farso.« Tudi Bojan Fajs je predlagal v imenu druge opozicijske stranke, da se ta točka umakne z dnevnega reda. Razpravo, polno obtoževanja, je prekinila županja Irena Majcen in predlog dala na glasovanje. Za umik je glasovalo devet svetnikov, proti sedemnajst.
Rebalans za 1.800.000 evrov
V nadaljevanju so svetniki sprejeli rebalans k proračunu za letošnje leto, ki znaša
1.800.000 evrov. Milijon evrov je namenjenih za izgradnjo druge osnovne šole, 800.000 evrov pa za komunalno ureditev in asfaltiranje cest ter vodovodnega omrežja Videž-Slovenska Bistrica.
Danica Sagadin - Lesko-var, vodja oddelka za okolje in prostor, je povedala, da se je povečala postavka sistema ravnanja z odpadki ter plinifikacija, ki poteka v mestu. Letos so asfaltiranje izpeljali v prvi polovici leta in ne na koncu kot v preteklih letih. Zmanjšala so se sredstva za regionalni razvoj, povečal pa se je strošek električne energije, zato bodo morali v prihodnosti razmišljati o pocenitvi sistema.
Branko Žnidar, vodja oddelka za gospodarstvo, je povedal, da so pričeli priprave na novo turistično zloženko, večina plačil pa bo zapadla prihodnje leto. Povečali so se tudi odhodki za elementarne nesreče. Teče tudi obnova hotela Neuhold oziroma zgornjih prostorov mladinskega centra Kreš.
O šoli na Črešnjevcu v paketu
Svetniki so po dolgi razpravi z 19 glasovi za in nobenim proti sprejeli peto točko dnevnega reda, ki je obravnavala Osnovno šolo Črešnje-vec. V uvodu je vodja oddelka za družbene dejavnosti Irena Jereb povedala, da v vrtcu niso imeli pomislekov, da bi bila strokovnost manjša, če bi se združili osnovna šola in vrtec. Nanizala je podatke, da je vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice drugi največji vrtec v državi, ima 52 oddelkov (priporočenih je 30), deluje na 28 lokacijah in v šestnajstih krajih. Menila je, da se bodo v šolah potru-
dili pridobiti čimveč otrok že v vrtec, saj bodo to njihovi bodoči učenci.
Andrej Godec je menil, da je odlok slabo pripravljen, saj je gradivo brez vsake analize. Šole in vrtci, ki se bodo združevali v centre, bodo izgubili samostojnost. »Trditev, da se šola in vrtec združujeta, ker sta tako želela, moram zavrniti, ker ni dokumentov, ki to dokazujejo. Takšen način dela mi vzbuja veliko dvomov. Radi bi videli strategijo vrtcev.«
Simon Unuk je bil za priključitev vrtca k šoli, saj to prinaša pozitivne ekonomske rezultate. »Ni razloga, da ne bi podprli odloka. Ime ne bo in ne sme vplivati na strokovno delo vrtca in šole.
V	strokovno delo pa se nočemo vključevati.«
Rok Gajšt pa je povedal: »Nikoli nisem nobenega krajana slišal, da bi govoril slabo o Jožetu Pučniku. Pustite ime, saj so ljudje v polovici dneva zbrali nad sto podpisov. Večina ima pri tej razpravi grenak priokus, ljudje so razdvojeni.«
Jože Jerovšek je v imenu svetniške skupine povedal, da menijo, da se dela strogo po poslovniku, opaža poskuse, da se zastrašuje lokalno prebivalstvo tudi s tem, da bodo ukinili svet staršev. Odlok je konsistenten, je še menil. Ljubica Zgonec Zorko je svetnikom pokazala dopis, ki ga je Vrtec Otona Župančiča naslovil na občinsko upravo 10. marca letos in kaže na to, da v vrtcu menijo, da združitev ne bi bila dobra.
V	dopisu so omenjeni tudi razlogi, zakaj združitev ni dobra. Županja Irena Majcen je zatrdila, da takšnega dopisa ni videla in da ga ravnateljica vrtca ni naslovila nanjo.
Svetniki levice so menili,
da je vrtec v Slovenski Bistrici tudi mentorski vrtec, kar pomeni, da je strokovno dobro podkovan in da bi lahko padla z združevanjem kvaliteta vrtca.
Priprave na drugo osnovno šolo
Svetniki so sprejeli še proceduro za ustanovitev druge osnovne šole v Slovenski Bistrici, ki jo bo obiskovalo okrog 500 otrok. Program, ki so ga prejeli, zajema pripravo predloga o razdelitvi šolskega okoliša sedanje osnovne šole v oblikovanje novega šolskega okoliša druge osnovne šole in Osnovne šole Pohorskega odreda. Program zajema še pravila na področju delovnih razmerij zaposlenih, postopke za ustanovitev šole, imenovanje ravnatelja in registracije šole. Drugo osnovno šolo bodo oblikovali v osemnajstih oddelkih, razrede pa bodo določili z žrebom - po dva oddelka od 2. do 9. razreda izmed učencev sedanje šole, vpis novih v 1. razred pa bo potekal glede na šolski okoliš.
Ob koncu seje so svetniki potrdili še štiri investicije, ki jih bo v prihodnjih letih sofinancirala služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko: obnovo vozišča lokalne ceste Rep-Trije Kralji v dolžni 3700 metrov, lokalne ceste Slovenska Bi-strica-Osankarica na odseku Ramšakov križ - Smolarjev mlin v dolžini 3570 metrov, izgradnjo ceste v podjet-niško-obrtni coni Bistrica in mostu s priključkom na južno obvoznico ter projekt za obnovo vodovodnega sistema Laporje-Žabljek-Nova Gora.
Nataša Pogorevc
Destrnik • Sedma redna seja
Kratka in hitra seja
Po končani novinarski konferenci, ki jo je v ponedeljek sklical župan občine Destrnik Franc Pukšič, so se občinski svetniki sestali na sedmi redni seji. Večina točk je bila enaka predstavljenim zadevam na novinarski konferenci.
Na dnevnem redu precej kratke sedme redne seje so svetniki razpravljali o šestih točkah. Sejo so začeli s potrditvijo zapisnika 6. redne seje, nadaljevali pa z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o vračanju
vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Destr-nik. Tudi naslednji točki, o katerih so svetniki na seji razpravljali, sta bili obravnavani na novinarski konferenci, in sicer predloga proračuna ob-
čine Destrnik za leti 2008 in 2009.
Svetniki so se na sedmi redni seji ukvarjali tudi z razrešitvijo odgovorne urednice glasila Občan Nataše Žižek, ki je, kot je zapisala, zaradi službenih in osebnih
obveznosti sama prosila za razrešitev.
Ob samem koncu seje so se svetniki seznanili še z dokumentom identifikacije investicijskega projekta (DIPP) za gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
Čez 30 let -kurirčkova torbica?
Čemu in komu na čast moramo spet mitologizirati zgodovino?
Pripadam tisti generaciji, kije, kar se tiče osamosvojitve, najbolj zanimiva, gledano z, recimo temu, sociološkega stališča. Če je nekako jasno, da so sta-roborci sodelovali ali vsaj doumeli zgodovinski pomen trenutkov in dejanj osamosvajanja, mlajše generacije, ki v tistih letih niso še hodile v osnovno šolo, pa itak nimajo pojma o tem, kaj šele o kaki Jugoslaviji, pa se za nas, ki smo takrat bili v višjih razredih osnovne šole, praviloma govori, da sicer v svojih spominskih kaščah imamo spravljene spomine in izkušnje iz tistih časov malo pred, med in malo po osamosvojitvi, a nam takrat itak ni bilo nič jasno in nismo razumeli, za kaj pravzaprav gre. Se pravi, da smo mi, otroci te generacije, nekakšni mešančki med staroborci in "poosamosvojit-venimi" generacijami, torej, da smo sicer bili takrat že zavedajoči se subjekti, ki smo spremljali vse, kar se je dogajalo, a da nam po drugi strani (tako kot generacijam po osamosvojitvi) pravzaprav ni bilo nič jasno, ker smo bili šeprezeleni.
Sam se s tem pojmovanjem ne morem strinjati; seveda dopuščam možnost, da se motim, a vsaj zame osebno tole ne velja (za koga drugega kot zase pa tako ali tako ne morem in nočem govoriti - v naši državi in družbi nasploh je itak že preveč unifikacije in poenotenja v uniformno, enomislečo množico). Sam se zelo dobro spominjam ne le vseh stvari, ki so se takrat dogajale, ampak tudi rajnke Juge; poleg tega pa se mi je že takrat precej dobro svitalo, za kaj gre, danes pa, upam da vsaj malce modrejši kot takrat, lahko z zgodovinske distance še bolje reflektiram takratne in pred-takratne dogodke.
Tako se zelo dobro spominjam, kako smo naokolipre-našali kurirčkovo torbo, štafeto mladosti, pa bili sprejeti med pionirje in ZSMS, pa vseh ostalih manifestacij takrat že precej propadajočega sistema. In že takrat so mi bili bolj ali manj vsi ti rituali precej puhli, smešni in v svoji ritualnosti ter poveličevanju nečesa, kar je bilo že dodobra oropano vsebine, patetični. Pač, seveda se mi je odpor proti okupatorju v drugi svetovni vojni zdel izjemno pomemben (tudi danes je še tako), ampak neko prenašanje usnjene torbe in palice v spomin na to se mi je zdelo popolnoma bedasto. Še posebej ker se je preko tega rituala skušalo doseči neke cilje, ki mi že takrat niso dišali, danes mi pa še manj - sistem je s tem obredjem in mitologizacijo vsebin (ki so, mimogrede, bile tudi precej predrugačene in dvignjene na nesluteno transcendentno raven - a za to pri mitologizaciji tudi gre) želele vzgajati svoje državljane v mislih, besedah in dejanjih.
Ne morem si pomagati, da se na pravkar opisano ne bi spomnil ob izjavah nekaterih političnih akterjev v tem času ogrevanja za drugi krog predsedniških volitev. Po njihovih izjavah sodeč bi naj največja kvalifikacija za aktivnega udeleženca političnega življenja (se pravi, tudi in v tem času predvsem za predsednika) bila, da je bil v času osamosvojitve "zraven", daje dejavno sodeloval in tako dalje. Skratka, da ima zasluge za osamosvojitev. In je potemtakem "naš", "osamosvojitelj". Kar, kot je bilo že omenjeno pred dvema tednoma, je pri obeh predsedniških kandidatih irelevantno, saj sta oba prispevala svoj delež. Razen če se vodilna politika hoče spustiti na nivo, na katerem bi presojala, kdo je imel več zaslug in kdo manj, kar je pa že samo po sebi (in ne samo pri tej stvari) kontraproduktivno in rahlo bebavo.
Druga stvar, ki me moti pri tej zgodbi (in je še bolj povezana z zgoraj opisanim), pa je to, da nekateri očitno želijo osamosvojitev mitologizirati, povzdigniti v neslu-tene višave in iz nje kot zgodovinskega dejstva narediti neke vrste boga, vse, ki so (seveda po njihovem mnenju) bili zraven, pa posledično vsaj za angele, če ne že za božje izvoljence. Z vsemi pravicami, ki jim kot izvoljencem Najvišjega pripadajo. Osebno me to zelo neprijetno spominja na sistem, proti kateremu se še zdaj, ko že premagan leži na smetišču zgodovine, omenjeni krčevito bojujejo.
In da ne pozabimo še tretje stvari, povezane s to iracionalno glorifikacijo in deifikacijo osamosvojitve s strani nekaterih akterjev - logika "kdor ni bil zraven, ni primeren za vodenje države", seveda implicira, da mlajše, (upam da) manj obremenjene generacije, ki takrat še niso bile zraven in del političnega establishmenta, nimajo kaj iskati v (visoki) politiki. Kam to vodi, najbrž ni treba posebej izpostavljati - sicer ne vem za vas, a osebno mi je ideja, da bodo mojo domovino čez trideset let vodili osiveli in senilni starčki, ki bodo v nedogled žebrali svojo mantro o sveti in transcendentni osamosvojitvi, skrajno grozljiva.
Gregor Alič
Videm • Proslava ob dnevu reformacije
Na knjižni polici
Na ogled intarzije Voja Velickovica
Na predvečer dneva reformacije, 30. oktobra, so praznično prireditev pripravili tudi v Vidmu; tamkajšnje Kulturno društvo Franceta Prešerna je medse povabilo izdelovalca intarzij iz Ptuja Voja Velickovica.
V uvodnem delu večera je o pomenu reformacije govoril predsednik društva Jože Šmigoc, program pa so popestrili učenci OŠ Videm, sicer tudi gojenci Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja. V nadaljevanju so obiskovalci prireditve spoznali Voja Ve-ličkovica, izdelovalca intarzij iz Ptuja. Njegovo življenje in delo je v sproščenem pogovoru z avtorjem predstavila Manja Vinko, sicer pa so v svojem razstavišču v kleti videmskega zdravstvenega doma, "Drvarnici", odprli razstavo Veličkovicevih intarzij.
Intarzije so na ogled do 20. novembra.
jš
Ob dnevu reformacije so v "Drvarnici" Kulturnega društva Videm gostili Voja Veličkoviča in intarzije; z njim se je pogovarjala Manja Vinko.
Foto: jš
njegove
Lenart • Predstavitev knjige Nataše Kramberger
Nebesa v robidah
Nataša Kramberger je doma iz Jurovskega Dola, trenutno živi v Berlinu, zaključuje pa študij komu-nikologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Lani je s štirimi kratkimi proznimi odlomki zmagala na festivalu mlade literature Urška, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Za nagrado je dobila izid svoje prve knjige; ta je izšla v teh dneh.
Gre za roman v zgodbah Nebesa v robidah, ki se je napisal na stalni poti med Slovenskimi goricami, Milanom, Berlinom in morjem - morjem, ki gre od Pirana do Trsta in čez morje, čez Evropo, čez svet, prek jezikov, govoric in narečij.
Zgodba se dogaja na treh nivojih. Osrednja zgodba je 48 ur v Amsterdamu dveh glavnih literarnih junakov. Prvi je slovensko dekle s podeželja, ki v Amsterdamu študira in se preživlja kot varuška otroku mešančku kitajske in afriške družine v Amsterdamu. Drugi glavni junak je starec, ki prihaja iz vzhodne Italije. Tako se zgodba dogaja na treh nivojih: v Amsterdamu, kjer se ti dve osebi srečata, na slovenskem
podeželju in na vzhodu Italije pred skoraj 80 leti, kjer je orisano ozadje življenja starca ...
Knjiga je bila predstavljena v Slovenj Gradcu v petek, 26. oktobra, v soboto, 27. oktobra, je avtorica Nataša Kramberger predstavila knjigo v Knjižnici v Lenartu, v nedeljo, 28. oktobra, pa v rodnem Jurovskem Dolu v občini Sveti Jurij.
Nataša Kramberger pravi, da bomo v prihodnosti morda še lahko prebrali kakšno njeno knjigo. Kar je dobro, saj je mentorica pri pisanju in pesnica Barbara Korun zapisala: "Z Nebesi v robidah smo Slovenske in Slovenci dobili presenetljivo močno novo literarno ime: Natašo Kramberger."
Zmago Šalamun
Foto: Daniele Croci
Nataša Kramberger z urednico knjige Dragico Breskvar na prvi predstavitvi
Lenart • Galerija Konrada Krajnca
Otvoritev razstave ob 40-letnici likovnega ustvarjanja
V petek, 19. oktobra, je bila v Galeriji Konrada Krajnca otvoritev retrospektivne razstave ob 40-letnici likovnega ustvarjanja Konrada Krajnca in 15-letnici delovanja Galerije Konrada Krajnca.
Na otvoritvi razstave sta o avtorju govorila profesor Vladimir Potočnik in umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek. Ob jubileju so mu čestitali številni znanci in prijatelji, med njimi tudi strokovna vodja knjižnice Lenart in predsednica Zveze kulturnih društev na lenarškem Ma-
rija Šauperl in vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Breda Rakuša Slavinec. Prijatelji so mu pripravili tudi presenečenje - torto s štiridesetimi svečkami. Konrad Krajnc se je vsem zahvalil in se v govoru spomnil tudi utrinkov iz svoje slikarske poti od njego-
ve prve razstave leta 1967 pa do danes.
Razstavo je slovesno odprl lenarški župan mag. Janez Kramberger, popestrili pa so jo učenci Srednje glasbene in baletne šole Maribor, oddelek Lenart, ter Denis Čuček.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Konrad Krajnc je upihnil 40 svečk na torti.
Pawel Huelle
David Weiser
Ljubljana. Študentska založba, 2007 (Knjižna zbirka Beletrina)
Leta 1987 na Poljskem objavljeni roman David Weiser je bil pravo literarno odkritje. Ob nekakšni odsotnosti romanopisja v novejšem poljskem literarnem ustvarjanju je Pawel Huelle s svojim metafizičnim realizmom sprožil pravi val novih romanov. V ladjedelniškem Gdan-sku se v petdesetih letih skrivnostno pojavi z nenavadnimi darovi obdarjen dvanajstletni židovski deček, ki prav tako v nekem času poletnih počitnic skrivnostno izgine. Preiskava o njem in njegovem izginotju poteka na dveh ravneh, tista prava policijska in kasneje prvoosebnega pripovedovalca, enega od dečkov Weiserjeve skupine, ki se nikakor ne more sprijazniti z nerešljivostjo primera, ki pušča vsa vprašanja odprta. Fabulativni tok iniciacijskega romana poteka na obrobju ambivalentne pokrajine ladjedel-niškega mesta. Gdansk ni tipično poljsko mesto, temveč zgodovinsko narodno pisano s Poljaki, Nemci, Židi, Ka-šubi, Francozi, Rusi. Roman je prevedla Jana Unuk in mu dodala pretehtano spremno besedo.
Človek ne more čisto brez sledu izginiti. Sled, po kateri so šli preiskovalci, je bila že od vsega začetka napačna. Weiser je hodil v isto šolo kot drugi, nikoli pa se ni udeleževal otroških iger. Bilje majhen, suh, slaboten, z velikimi temnimi očmi. Živel je z dedom, krojačem. To je bil čas, ko je Rumenokrili ušel iz norišnice, ko so zidarji prezidavali evangeličansko kapelico, moški pa so se navduševali nad govori Gomulke. Mrtve ribe počitniškega poletja že niso bile naključje. Tisto vroče poletje jim je Weiser odkril svoje skrivnosti. Elka je bila njegova edina prijateljica ali morda medij, preizkuševalka. Sošolci so se igrali vojno Nemcev in partizanov na pokopališču ob robu borovega gozda. Ko so ju videli, naza-dnjepo eksploziji mine, sta odšla z roko pod roko proti vrhu hriba in izginila. Kasneje so zvedeli za njegovo skladišče orožja. Otroci so v preiskavi dobro vedeli, da preiskovalci ne bodo ničesar razumeli. David ni hodil k verouku, ker je bil Žid. Elka je z Weiserjevim posredovanjem dovoljevala letalom čudne igrice. Njihovi očetje so delali v pristanišču, se na plačilni dan napili in pretepali žene. Weiser zna vse, naredi, da ga živali ubogajo, je genialen nogometaš in strelec. Fantje niso odšli na počitnice, ker ni bilo denarja, potikali so se po brezpotjih. Weiserjev dedek je umrl za šivalnim strojem, edini, ki bi lahko povedal, na kakšen način sta odšla Weiser in Elka tistega sončnega dne. Tudi kot odrasli so se Simon, Elka in Peter ogibali odgovora na vprašanje, kdo je bil pravzaprav David Weiser in kako je izginil. Simon se noče spominjati, Petra so ubili v demonstracijah, Elka ne odpiše na pisma. Weiser jih je vodil po visoki travi zaliva, kot bi bili njegovo izvoljeno ljudstvo. Zakaj Weiser ni imel staršev? V rubriki oče in mati ni bilo vpisano ničesar. Kdo je bil pravzaprav David Weiser? Ded ni bil njegov pravi ded, morda celo ni bil Žid? David je znal ukrotiti divjo zver, je odrešil dela tudi deda, edine priče? Po Davidovem mnenju ve filozof vse o življenju in tudi o smrti. Njegov dedje bil zanj največji filozof na svetu. Lahko se je pogovarjal s kamnom, oblakom, drevesom, ribo in ptico. S posebnim veseljem je Weiser iskal nemške sledove in nastopal kot vsevedni pripovedovalec. Po tistem lipovem drevoredu se je sprehajal tudi Schopenhauer. Poznal je mesto, kjer si je odpočil Friderik Veliki. Kot pravi umetnik je stopil na oder in s prezirom gledal aplavz množice. Vsa leta je veljal za nerodo, ne pa kot nekdo, ki odlično igra nogomet, čeprav to ni nikoli počel. Je imel zato kakšne skrite razloge ali namen? David se z njimi ni šel vojne, saj mu je to ded prepovedal. Toda zakaj je prirejal eksplozije? Je imel kaj skupnega s katerim metuljem v otroški domišljiji, ali kot strojevodja na nočni vožnji mrličev bližnjega pokopališča. Weiser je kot nekdo, ki se je znašel v človeški podobi, in ki se hoče osvoboditi nevidnih okovov telesa. Ali je bilo lebdenje zgolj privid, je imel hipnotizerske sposobnosti? Lahko je bilo tako, lahko pa tudi drugače. Odkod Elkina amnezija vsega? Prisegli so na večno življenje. Zadnja eksplozija je bila drugačna od prejšnjih. Jim je odvrnil pozornost s streliščem od svojega govorjenja v tujem jeziku in piknikom, zadnjo večerjo, v slovo od počitnic? Kaj jim je pravzaprav hotel sporočiti? Čeprav se o svoji verski naravnanosti ni nikdar pogovarjal, pa tudi svoje notranjosti ni razkrival, je bilo tudi z njim tako, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta? In je ostalo le upanje, da bi nerazumljivo postalo nekoč preprosto.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
ŽRK Ptuj slavil v gosteh
Stran 12
Nogomet
Zavrč »povozil« Krško, Aluminij do točke
Stran 12
Boks
Dejan (še) ne bo boksal za naslov svet. prvaka Stran 13
Namizni tenis
Z zmago na četrto mesto
Stran 13
Nogomet
Gerečja vas vedno bližje vrhu
Stran 14
Strelstvo
Dornava začela svoj pohod
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Domžale z ogromno prednostjo, se naveza Zahovič-Durovski poslavlja?
17. krog Lige Telekom je bil nadvse razburljiv, za dodaten dvig temperature pa so poskrbeli nekateri dogodki ob samih zelenicah. Odmeva predvsem nov domač poraz Maribora, ki ga je v Ljudskem vrtu ugnal Interblock. Bolj kot sam rezultat, ki glede na letošnje blede predstave vijoličastih ni nikakršno presenečenje, je bilo po tekmi zanimivo v klubskih prostorih, ki jih je »obiskalo« kakšnih deset vročekrvnih mariborskih navijačev, ki so zahtevali odstop dvojca Zahovič-Burovski. Omenjena naj bi bila celo pripravljena odstopiti, več pa naj bi bilo znanega po seji upravnega odbora (po zadnjih novicah bi naj Zahovič predlagal zamenjavo Burovskega). Take agonije rezultatov navijači kluba iz štajerske prestolnice v samostojni Sloveniji ne pomnijo. Maribor, še do včeraj strah in trepet naših nogometnih igrišč, je namreč pod vodstvom makedonskega strokovnjaka v zadnjih dvanajstih tekmah zmagal zgolj dvakrat!
Ponovno je presenetil Livar, ki je tako dokazal, da zmaga v prejšnjem krogu proti Celjanom ni bila zgolj naključje. Tokrat so bili uspešnejši še od Drave, ki tako še vedno ni našla dokončnega izhoda iz krize. Pri gostih iz Ptuja je dva zadetka dosegel mladi obetavni Sahiti, toda to je bilo premalo za uspeh na Dolenjskem, kjer je rezultat v drugem polčasu spreobrnil Kremenovič. Livar kljub zadnjima dvema zmagama še vedno zaseda zadnje mesto na prvenstveni lestvici, Ptujčani pa so zamudili priložnost, da bi se z morebitnim novim uspehom povsem enakovredno vključili v boj za zgornjo polovico lestvice.
Domžale so na domačem terenu ponovno dokazale, zakaj je v tem trenutku njihova prednost pred drugouvrščenim Koprom že 11 točk. Pot do zmage pa nikakor ni bila lahka, saj so Celjani po čudovitem zadetku Beršnjaka celo vodili. Zahora je v drugem delu zastreljal enajstmetrovko. Kljub temu da je bila tekma nekakšen derbi kroga, pa si je srečanje ponovno ogledalo skromno število gledalcev, ki športnega parka ob Kamniški Bistrici kljub suverenosti svojih nogometašev nikakor ne napolnijo.
Koper je z 1:0 ugnal Gorico in tako še naprej ostaja najprijetnejše presenečenje lige. Volaš je dosegel še sedmi prvenstveni zadetek. Igralci iz Bonifike so tako prekinili niz nepremagljivosti Goričanov, ki niso izgubili zadnjih osem tekem. Kanarčki so se z zmago zavihteli na drugo mesto in postali prvi zasledovalci Domžal, kljub težavam z igralskim kadrom kot tudi težavam. ki so finančne narave.
Lendavčani do sedaj še niso uspeli zmagati v mestu burje, tokrat pa jim je klub zelo osiromašenemu moštvu le uspelo. Ponovno je bil mož odločitve Ete-rovic. Primorje po odličnem začetku počasi izgublja tla pod nogami in trenerja Lučiča v bodoče čaka ogromno dela. Lendavčani na drugi strani igrajo dobro, ko pa se bodo moštvu priključili še igralci, ki sedaj počivajo iz takšnih ali drugačnih vzrokov, bodo vsekakor nevarni tudi vodilnim ekipam.
Prva Liga Telekom Slovenije, 17. krog:
Maribor - Interblock 0:1 (0:0); strelec: Rakovič 71. Koper - HiT Gorica 1:0 (1:0); strelec: Volaš 10. Domžale - MIK CM Celje 2:1 (1:1); strelca: Ljubijankič 29., 49.; Berš-njak 21.
Primorje - Nafta 1:2 (0:2); strelca: Bunderla 78.; Eterovic 4., 43.
1. SNL
Rezultati 17. kroga: Livar - Drava 4:2 (2:2), Maribor - Interblock 0:1 (0:0), Domžale - MIK CM Celje 2:1 (1:1), Koper - HIT Gorica 1:0 (0:0), Primorje - Nafta 1:2 (0:2).
1. DOMŽALE	17	13	2	2	39:13	41
2. KOPER	17	8	6	3	31:21	30
3. HIT GORICA	17	8	4	5	23:19	28
4. MIK CM CELJE	17	7	3	7	23:18	24
5. INTERBLOCK	17	7	3	7	23:20	24
6. NAFTA	17	5	8	4	24:31	23
7. MARIBOR	17	5	5	7	26:26	20
8. PRIMORJE	17	5	3	9	23:22	18
9. DRAVA	17	5	3	9	22:37	18
10. LIVAR	17	3	1	13	20:47	10
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 11 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 9 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Dalibor Volaš (Koper), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Ermin Rakovič (Interblock); 6 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Milan Osterc (Hit Gortica), Mate Eterovič (Nafta), Darko Kremenovič (Livar); 5 zadetkov: Enes Demirovic (HIT Gorica), Dominik Beršnjak (MIK CM Celje).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 17. krog
Ce dobiš štiri zadetke ...
Livar - Drava 4:2 (2:2)
Strelci: 0:1 Sahiti (8), 1:1 Prejac (13. avtogol), 1:2 Sahiti (40), 2:2 Božičič (45), 3:2 Kremenovič (50) in 4:2 Kremenovič (76).
Drava: Murko, Emeršič, Gri-žonič, Prejac, Horvat, Sahiti (od 54. Obi), Drevenšek (od 66. Zupan), Bošnjak, Tisnikar, Kelenc in Zilič (od 80. Kmetec). Trener: Milan Buričič.
Rumeni kartoni: Bogdano-vic, Muminovič, Gazibegovič; Prejac, Bošnjak.
Za ptujske nogometaše je bilo nedeljsko gostovanje v Ivančni Gorici zelo pomembno, saj bi v primeru zmage nad Livarjem prehiteli na prvenstveni razpredelnici Primorje in Maribor. Mogoče je bilo na prvem srečanju na Ptuju do dolenjskih nogometašev še čutiti malo posmeha, ker do takrat še niso imeli zmage, česar tokrat, po zmagi Livarja v sredo v Celju, ni bilo. Ptujčani so tako resno vzeli srečanje, zavedajoč se, da so pred njimi še trije močni nasprotniki do konca jesenskega dela. Zmaga proti Kopru pa je Dravašem dala tudi dovolj samozavesti, da so šli bolj sproščeno na to tekmo.
Začetek je bil zelo dober, saj so hitro povedli, že v osmi minuti. Akcija je stekla po levi strani, kjer je do žoge prišel Bošnjak, poslal jo je v domači kazenski prostor, tam pa jo je pričakal Sahiti in jo potisnil v mrežo vratarja Livarja. Veselje gostov ni dolgo trajalo, saj so pet minut kasneje nesrečno prejeli izenačujoči zadetek, ki ga je spet dosegel Ptujčan, tokrat v napačen gol. Branilec Drave Andrej Prejac je namreč predložek Kremenovi-ča preusmeril v svojo mrežo. Drava je tudi v nadaljevanju igrala svojo igro; v 29. minuti je s strelom od daleč poskušal Bošnjak, vendar je njegov strel domači vratar zaustavil. V 40. minuti so Ptujčani še drugič povedli. Ponovno je akcija stekla po levi strani, kjer je Bošnjak žogo poslal v domači kazenski prostor, s strelom je najprej poskušali Zilič, žoga se je odbila do mladega Sahitija, ki je še drugič zadel v polno, Drava je bila ponovno v prednosti. Za hladno prho Dravašev že pred polčasom pa so poskrbeli nogometaši Livarja v zadnjih sekundah prvega polčasa in rezultat izenačili. Najvišji v skoku je bil Božičič, ki je z glavo dosegel
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (Drava, modri dres) je v Ivančni Gorici dosegel v 13. minuti zadetek v lastno mrežo, kar je pomenilo izenačenje izida na 1:1.
zadetek med dvema obrambnima igralcema Drave.
Gol je dal domačinom veliko zaleta za drugi polčas in tako so že v 50. minuti zares prevzeli pobudo na tekmi; po podaji Agiča je domači igralec Darko Kremenovič žogo poslal za hrbet Tomaža Murka, kar je pomenilo prvo vodstvo domačih nogometašev, 3:2. Strateg Drave je v nadaljevanju poskušal spremeniti potek igre z me-
njavami. V priložnostih so se tako znašli Bošnjak, Tisnikar, Zilič in pred koncem še Kme-tec, vendar niso uspeli doseči zadetka. To je na drugi strani uspelo Kremenoviču v 76. minuti, s čemer so nogometaši Livarja goste precej umirili in kmalu je postalo jasno, da bo Livar dosegel prvo domačo zmago v letošnjem prvenstvu.
Gostje iz Ptuja se verjetno ne morejo znebiti občutka, da
bi v Ivančni Gorici vsekakor lahko dosegli veliko več, vendar so bili štirje prejeti zadetki vendarle preveč. Ta poraz bo potrebno dobro analizirati in se iz tega čimveč naučiti. Konec tedna namreč čaka nogometaše Drave nova zahtevna preizkušnja; na Mestnem stadionu na Ptuju bodo v nedeljo gostovali državni prvaki iz Domžal.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje • Svetovni pokal
Vidmarjeva na vrhu, Markovičeva 7.
Predzadnja tekma letošnje sezone svetovnega pokala v športnem plezanju je bila v francoskem mestu Valance. Posebnost tekme v ženski kategoriji je bila peta zaporedna zmaga Maje Vidmar in izreden uspeh celotne slovenske reprezentance.
V njej nastopa tudi Ptujčan-ka Mina Markovič, ki je tekmovanje končala na 7. mestu, medtem ko sta bili pred njo uvrščeni Natalija Gros na 3. mestu in Lučka Franko na 5. mestu. Slovenke so dosegle ekipni uspeh sezone in so znova dokazale, da so svetovna plezalska velesila. Mini se je po nekaj tekmah ponovno uspelo uvrstiti v finale med osem najboljših plezalk, kar je vsekakor lepa vzpodbuda pred zadnjo tekmo sezone.
Odlična ptujska športna plezalka je o tekmi v Franciji
povedala: »Vsekakor sem zadovoljna s ponovno uvrstitvijo v finale, čeprav bi v finalu lahko bilo tudi bolje. V finale sem se uvrstila z odličnim plezanjem v polfinalu, kjer nas je pet priplezalo do vrha. Sama finalna smer je bila tokrat tehnično zelo zahtevna, medtem ko je bila malo manj zahtevna iz fizičnega vidika. Sama sem tokrat naredila napako pri obračanju, kar mi ne leži najbolj, vendar sem s sedmim mestom zadovoljna. Hkrati moram povedati, da je bila tekma zelo dobro organizirana in zelo zanimiva za gledalce, tako da si takšnih tekem lahko samo še želim. Ob tem pa moram dodati, da smo vse Slovenke plezale izvrstno in da smo bile pravi zakon' na tem tekmovanju.«
Po tej tekmi sledi le še zadnja letošnja tekma za svetovni pokal, ki pa bo že po tradiciji
organizirana v Kranju. Najboljši plezalci in plezalke se bodo tako naslednji konec tedna borili za točke svetovnega pokala v Sloveniji. Posebej zanimivo bo v ženski konkurenci, saj bodo Slovenke napadala najvišja mesta, hkrati pa bo zanimiv dvoboj med Majo Vidmar in Angelo Eiter za skupno zmago v svetovnem pokalu. V svetovnem pokalu je Mina Markovič še zmeraj uvrščena med najboljših deset plezalk na svetu. Na tekmi v Kranju bo imela prav gotovo tudi precej svojih navijačev, saj bodo za njo navijali člani Plezalnega kluba 6b iz Ptuja.
Rezultati:
1.	Maja Vidmar (Slo)
2.	Angela Eiter (Avs)
3.	Natalija Gros (Slo)
5. Lučka Franko (Slo)
7. Mina Markovič (Slo / PD Ptuj)
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (z, m)
Kljub veliki podpori poraz Ormoža
Skofja Loka KSI -Mercator Tenzor Ptuj 25:38 (11:18)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Puš 3, Majcen, Prapotnik 13, Ciora 1, Kikanovič 6, Notesberg, Štembergar, Volarevič 4, Mihič 5 in Strmšek 6. Trener Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercator Tenzor Ptuj so v soboto gostovale pri ekipi Škofje Loke KSI, ki bi lahko bila glede na položaj na lestvici kar precej nevarna. V to so se Ptujčanke prepričale v pokalnem srečanju, ko so si zmago z njimi priborile šele po podaljških. Tekma je bila odigrana v Železnikih, saj športno dvorano v Škofi Loki obnavljajo. Ves izkupiček od prodanih vstopnic je šel v humanitarne
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Puš (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je na gostovanju v Železnikih dosegla 3 zadetke.
1. A SRL ženske
Rezultati 7. kroga: Škofja Loka KSI - Mercator Tenzor Ptuj 25:38 (11:18), Celjske mesnine - Krim Mercator 25:30 (13:16), Brežice - Burja Škofije 30:27 (13:17), Velenje - Zagorje Istrabenz Gorenje 28:20 (12:7), Celeia Žalec - Kočevje Evro Casino 35:27 (16:11), Izola - Olimpija PLK 24:43 (11:20). Zaostalo srečanje 6. kroga: Kočevje Evro Casino - Velenje bo odigrano v sredo.
1.	KRIM MERCATOR	7	7	0 0	14
2.	CELEIA ŽALEC	8 6	0 2	1
3.	CELJSKE MESNINE	7	5	1 1	11
4.	MERC. TENZOR PTUJ	7	5	1 1	11
5.	ŠKOFJA LOKA KSI	7	4	12	9
6.	OLIMPIJA PLK	8 4	13	9
7.	BREŽICE	7	4	0 3	8
8.	VELENJE	6 3	0 3	6
9.	KOČEVJE EVRO CASINO 7	2	0 5	4
10.	ZAGORJE I. GORENJE 7 10 6 2
11.	IZOLA	8 0 0 8 0
12.	BURJA ŠKOFIJE 7 0 0 7 0
Nogomet •
Zavrč - Krško 4:0 (0:0)
Strelci: 1:0 Murat (53), 2:0 Murat (57), 3:0 Satler (73) in 4:0 Čeh (93).
Zavrč: Sraga, Murat (od 66. Satler), S. Golob (od 77. Šnajder), Gabro-vec, Murko, Bajlec, Korez, Buzeti (od 53. M. Golob), Letonja, Kokot in Čeh. Trener: Miran Emeršič.
Trinajsti prvenstveni krog je bil srečen za nogometaše Za-vrča, ki so slavili visoko zmago nad Krškim. Prvi polčas je minil v dokaj previdni igri obeh ekip, nekoliko več od igre pa so vendarle imeli domači nogometaši, ki so si priigrali tudi nekaj priložnosti. Še posebej velja izpostaviti Muratovo iz 3. minute, ko v gneči v gostujočem kazenskem prostoru iz bližine ni uspel premagati go-
2. SNL			
Rezultati 13. kroga: Bonifika -Aluminij 0:0, Zavrč - Krško 4:0 (0:0), Zagorje - Bela krajina 2:2 (0:0), Krka -	Mura 05 2:0 (1:0), Rudar Velenje -	Triglav Gorenjska 6:0 (1:0).			
1. BELA KRAJINA 13 7	3	3	22:12 24
2. TRIGLAV GOR. 13 7	2	4	19:17 23
3. BONIFIKA 13 6	4	3	21:10 22
4. ALUMINIJ 13 6	4	3	19:13 22
5. RUDAR VELENJE13 6	2	5	31:20 20
6. ZAVRČ 13 4	4	5	16:13 16
7. MURA 05 13 4	4	5	13:16 16
8. KRŠKO 13 3	6	4	11:18 15
9. ZAGORJE 13 2	5	6	21:29 11
10. KRKA 13 1	4	8	8:33 7
Gostje so v srečanje krenile zelo odločno in si hitro priigrale prednost petih zadetkov. Ta prednost pa je ob koncu prvega polčasa znašala velikih sedem zadetkov. Ptujčanke so v obrambi po navodilih trenerja
Boštjan Kozel - pomočnik trenerja: »Povsem zasluženo smo premagali naše nasprotnice. Temelj uspeha je bila dobra igra v obrambi.«
Nastja Prapotnik - najboljša strelka: »Pokazale smo, da znamo zaigrati tudi proti vedno neugodni Škofji Loki. Z dobro igro v obrambi smo prišle do številnih nasprotnih napadov, ki smo jih tudi s pridom izkoriščale.«
SNL
stujočega vratarja.
V drugi polčas so domačini krenili še veliko odločneje in plod agresivne igre je bil tako želen zadetek, ki ga je iz bližine dosegel prvi domači strelec v tej sezoni, Matej Murat. Tekla je 57. minuta, ko je odlični Sebast-jan Golob poslal oster predlo-žek pred vrata gostov, žogi je let le za malo spremenil Murat, in na semaforju je pisalo 2:0. To so bili trenutki, ko so domači
Bistroviča igrale na črti (6:0), kar se je izkazala za pravo taktiko. Domače rokometašice nikakor niso našle pravega recepta za preboj obrambnega zidu, zato so v napadu veliko grešile. To so izkoristile gostje in iz nasprotnih napadov dosegale zadetke in višale svojo prednost. V zadnjih osmih minutah je gostujoči strateg v igro poslal mlajše igralke, ki ponavadi igrajo manj. Tudi te so uspele prednost brez težav ohraniti nad sedmimi zadetki razlike. Strelsko se je najbolj izkazala Nastja Prapotnik, ki je na tem srečanju dosegla trinajst zadetkov (dvanajst iz igre, enega iz sedmih metrov).
Danilo Klajnšek
dobesedno »leteli« po igrišču, gostje pa za njihovo »simultan-ko« niso našli recepta. Nevarne situacije pred vrati Veziroviča so se vrstile in rezervist Satler je v 73. minuti, po odlično izvedenem prostem strelu Ko-reza, čigar strel je gostujoči čuvaj mreže odbil le na kratko, zadel za visoko vodstvo Zavrča. Piko na i zmagoslavju novinca v drugoligaški druščini je že v sodnikovem podaljšku po sa-
Rudar Trbovlje -Jeruzalem Ormož 35:25 (13:14)
Rudar: Medved (2 obrambi), Res-man (14 obramb); Povh, Prašnikar, Dobravc 6, Gradišek 2, Habjan, Ku-der, Repar 7 (2), Verdenik 3, Šmejc 7, Šantl 3, Nahtigal 1, Klepej 6, Žavbi in Madžarevič. Trener: Jani Čop.
Jeruzalem: G. Čudič (2 obrambi), Cvetko (6 obramb); Belšak 7, Korpar 1, Krabonja 2, M. Bezjak 4, Bogadi, R. Bezjak 2 (1), Radujkovic 5, B. Čudič 1, Sok 1 (1), Hebar 1, Potočnjak, Žuran, Pisar 1 in Korez. Trener: Saša Prapotnik.
V športni dvorani Polaj v Trbovlju je vladala lepa rokometna atmosfera, katero so ustvarili navijači Rudarja (Tor-
mostojnem prodoru postavil Sandi Čeh. Domači so s to zmago preki-
Matej Murat, igralec Za-vrča: »Na igrišču smo dobro stali. V drugem delu igre smo izkoristili priložnosti, kar nam v prvem polčasu ni uspelo. Tudi sicer smo bili boljši skozi celotno srečanje in plod tega je povsem zaslužena zmaga.«
cida) in Jeruzalema (Ormo-žani). Slednjih se je v Posavju zbralo celo okrog 90 in so tokrat nadigrali' svoje ljubljence na parketu. Igra Jeruzalema v prvem delu ni bila nič kaj posebnega, vendar so »jeruza-lemčki« kljub temu izgledali suvereno. Pričakovati je bilo, da bodo v 2. polčasu povišali prestavo višje in mirno tekmo pripeljali k srečnemu koncu. Prednost Jeruzalema je v 21. minuti po golu Belšaka, tokrat prve ormoške violine, znašala +3, 12:9. Nikakor pa gostom ni uspelo uiti na prednost štirih zadetkov. Domači strateg Jani Čop je nato zadel v polno z menjavo vratarjev; Resman, ki je zamenjal Medveda, je do konca tekme s štirinajstimi obrambami v pičlih 39. minutah postal prvo ime tekme.
Drugi del tekme so trboveljski knapi dobili z izidom 22:11! Rezultat pove vse. Do te tekme so Ormožani v povprečju skozi celotno tekmo dobivali 24 zadetkov, zdaj v Polaju pa kar 22 v enem polčasu. Ob tem je treba še dodati 14 izgubljenih žog Prapotnikov varovancev (Bezjak 5, Radujkovic 4) in visok poraz Jeruzalema je bil neizogiben. Gostitelji so iz protinapadov prerešetali ormoško mrežo in na koncu dosegli visoko zmago s 35:25. Že v sredo ob 19. uri Ormožane čaka nova
nili niz treh nekoliko slabših tekem, ko so si priigrali le točko, z novimi tremi pa lahko ponovno pogumno pogledujejo po tabeli navzgor. V prihodnjem tednu bo odigran zadnji krog v tem delu tekmovanju, sledil bo namreč zimski počitek. Igralci Zavrča bodo gostovali v Murski Soboti pri tamkajšnji Muri 05, kot zanimivost pa omenimo, da bo srečanje odigrano pred praznimi tribunami, saj je bila Mura 05 zaradi izgredov njenih navijačev na tekmi s Krškim ostro kaznovana s strani pristojnih nogometnih organov.
tp
Bonifika - Aluminij 0:0
Aluminij: Bratušek, Gašparič, Topolovec, Stojnič, Krajcer, Težački, A. Medved (od 42. Veselič), Dugolin, Šimenko, Marinič (od 79. Kvas) in Ba-kovič. Trener: Bojan Špehonja.
Očitno je, da nogometašem Aluminija odgovarja igranje s koprsko Bonifiko v gosteh; slednja pa domača srečanja igra v Izoli. Tudi tokrat se niso izneverili tradiciji in so domov prinesli pomembno točko v borbi ekip za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Ta tekmeca pa sta po točkah izenačena, ekipe pred njimi pa imajo le minimalno prednost.
V Izoli je bilo sicer lepo vre-
1. A SRL - moški
Rezultati 7. kroga: Rudar EVJ Trbovlje - Jeruzalem Ormož 35:25 ( 13:14), Gorenje - Cimos Koper 28:26 (16:14) Intra Gorica Leasing - Slovan 27:32 (14:15), Gold club - Celje Pivovarna Laško 26:30 (13:14), Sviš Pekarne Grosuplje - Trimo 24:25, Prevent - Knauf Insulation 30:31.
1.	CELJE PIVO- LAŠKO	7	6	0	1	12
2.	TRIMO TREBNJE	7	6	0	1	12
3.	CIMOS KOPER	7	5	1	1	11
4.	JERUZALEM ORMOŽ	7	5	0	2	10
5.	GOLD CLUB	7	4	12	9
6.	GORENJE	6	4	0	2	8 7 RUDAR EVJ TRBOVLJE	6	3	0	3	6
8.	SLOVAN	7 2 14 5
9.	PREVENT	7 1 2 4 4
10.	KNAUF I NSULATION 7 115 3
11.	SVIŠ P. GROSUPLJE 7 1 0 6 2
12.	I- GORICA LEASING 7 0 0 7 0
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Zaslužena zmaga Rudarja. Že po tradiciji se nam dogaja, da ko igramo slabo, igra slabo celotna ekipa in ne le nekaj posameznikov. Treba je s tega poraza izluščiti čimveč pozitivnega in se še močnejši vrniti v sredo na tekmi proti Gorenju.«
težka preizkušnja, saj na Har-dek prihaja udeleženec Lige prvakov Gorenje Velenje. Čas za novi rokometni spektakel na Fort Hardeku.
Uroš Krstič
me, vendar je bilo igrišče v zelo slabem stanju, tako da so nogometaši imeli veliko težav z obvladovanjem žoge, zato pa so oboji pokazali veliko mero borbenosti. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, prvo priložnost pa so imeli nogometaši Aluminija v 31. minuti, ko je Jan Šimenko sam, skorajda od sredine prodiral proti domačem vratarju, ki pa mu je na koncu strel ubranil. Tako je splavala po vodi priložnost za vodstvo, verjetno pa bi imelo celo srečanje v nadaljevanju drugačen potek.
Tudi v drugem polčasu so se igralci ene in druge ekipe borili za vsako žogo, saj so se zavedali pomembnosti srečanja. Zmaga v tem derbiju bi nekomu prinesla tudi prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Da ni ostalo samo pri borbi in izbijanju žoge je poskrbel Uroš Veselič, ki je v 75. minuti zapravil še drugo veliko priložnost za svoje moštvo. Nekaj minut pred koncem se je lepa priložnost za zadetek ponudila tudi nogometašem Bonifike, vendar je Jukanov strel vratar Aluminija Bratušek ubranil in ostalo je pri delitvi točk.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »To je bila prava prvenstvena tekma, borbena in dinamična, posebno lepe igre pa ni dopuščalo slabo igrišče. Verjetno bi zmago slavil tisti, ki bi prvi zadel; mi smo imeli lepi priložnosti, vendar jih žal nismo izkoristili.«
Zavrč »povozil« Krško, Aluminij do točke v Izoli
Rokomet • 2. SRL (m), zaostala tekma Celje II - Velika Nedelja 33:23 (10:12)
Velika Nedelja: Kovačec, Preac, Munda; Kvar, Cimerman 3, Orešnik, Hanželič 1, Marin, Meško, Veselko 1, Kavčič, Venta 9 (3), Krabonja 1, Tušak 2, Kumer 4 in Škripec 2. Trener: Samo Trofenik.
Rokometaši Velike Nedelje so v celjski lepotici Zlatorog odigrali zaostalo tekmo 3. kroga in doživeli visok poraz proti mladi celjski zasedbi. Po 1. polčasu, ki so ga dobili varovanci trenerja Sama Trofenika, ni kazalo na tako visok poraz. V 45. minuti so zaostajali za Celjani -2 (22:20), zaključek pa je popolnoma pripadel gostiteljem, ki so vpisali četrto prvenstveno zmago. Pri Veliki Nedelji so še največ pokazali Kovačec, Preac in Venta, ki je trenutno prvi strelec drugoligaške karavane na vzhodu.
UK
Boks • Dejan ostal brez dvoboja za naslov svetovnega prvaka
Verjel bom, ko se bo dvoboj začel ...
Pretekli teden smo v Štajerskem tedniku (podobno so storili praktično vsi slovenski mediji) zapisali, da je pred De-janom Zavcem doslej največji izziv v karieri, saj naj bi se pomeril za naslov svetovnega prvaka po verziji WBA. Vendar je v nedeljo zjutraj sledilo grenko razočaranje, največje seveda za samega Zavca, saj mu je njegov menedžer Ulf Steinforth sporočil, da si je Francoz Klose izbral drugega nasprotnika, Ukrajinca Jurija Nužnenka (Yuri Nuzh-nenko)!
Ker že nekaj časa spremljam boksarsko pot našega šampio-na in vem, da so napovedi dvobojev v boksu zelo nehvaležna stvar, sem v petkovi številki zaradi previdnosti zapisal, da so novice o dvoboju za naslov svetovnega prvaka še neuradne,
saj pogodba še ni bila podpisana. Še dobro se namreč spominjam zapletov okoli dvoboja za naslov evropskega prvaka, kjer bi se Dejan po napovedih moral pomeriti z Belgijcem Jacksonom Oseiiem Bonsum, vendar si je le-ta v zadnjem hipu »premislil« in do dvoboja potem ni prišlo.
Možna ozadja
Kakšna pa so možna ozadja tega preobrata?
1.	Možno je, da so Ukrajinci ponudili več denarja za ta dvoboj, saj denar igra pomembno vlogo pri organizaciji takšnih dvobojev.
2.	Ukrajinec Nužnenko je takorekoč čez noč skočil na lestvici WBA s 15. na 2. mesto izzivalcev svetovnega prvaka,
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Z zmago na 4. mesto!
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) je na dvoboju z Ilirijo k zmagi svoje ekipe prispeval dve točki.
Po nekaj odigranih derbijih v minulih krogih je ta pomenil neko zatišje, saj se je vse razvijalo po pričakovanjih. Od favoritov so najtežje delo imeli igralci Sobote, ki so s težavo ugnali kočevski Melamin. Državni prvaki iz Puconcev so slavili v Velenju, igralci Maribor Finea (za katerega igra Gegor Zafoštnik) pa zadnje uvrščeni Edigs Mengeš.
Enako so storili tudi Ptujča-ni, ki so bili favoriti v dvoboju z Ilirijo. Svojo vlogo so opravičili in dosegli še četrto zmago v petih krogih. Edino točko so Ljubljančani dobili, ko je Tvrtkovic s precej sreče ugnal Urbana Ovčarja, medtem ko sta Bojan Pavič in Danilo Piljak rutinsko opravila svoje delo. Ptujčani so sedaj na četrtem mestu, tiste najtežje preizkušnje pa za njih šele prihajajo. Doslej so odlično opravili svoje delo, saj so proti na papirju slabšim nasprotnikom igrali zelo zbrano in so osvojili vse možne točke (izgubili so samo s Soboto). Precej težje bo »vzeti skalp« še kateremu iz tako

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
imenovane »velike četverice«. Že naslednjo soboto jih čaka težko gostovanje pri novomeški Krki, ki je doslej izgubila dva derbija, doma proti Kemi Puconci, v Mariboru pa proti Maribor Finei.
Na dvoboju z Ilirijo je bilo vzdušje ob igrišču pravo, kot se spodobi za prvoligaška srečanja. Bilo je veliko vzpodbujanja in navijanja, česar že dolgo ni bilo na namiznoteniških srečanjih.
Rezultati 5. kroga: NTK Ptuj - Ilirija 5:1, Sobota - Melamin Kočevje 5:3, Tempo Velenje - Kema Puconci 1:5, Maribor Finea - Edigs Mengeš 5:0, Prevent Radlje -Krka 3:5.
1.	SOBOTA	5	5 0 10
2.	KEMA PUCONCI	5	5 0 10
3.	MARIBOR FINEA	5	4 18
4.	NTK PTUJ	5	4 18
5.	KRKA	5	3 2 6
6.	TEMPO VELENJE	5	2 3 4
7.	MELAMIN KOČEVJE	5	14 2
8.	PREVENT RADLJE	5	14 2
9.	I LIRIJA	5	0 5 0
10.	EDIGS MENGEŠ 5 0 5 0
NTK Ptuj - Ilirija 5:1
Ovčar - Peklenik 3:0, Pavič - Ko-lenc 3:0, Piljak - Tvrtkovic 3:0, Pavič - Peklenik 3:0, Ovčar - Tvrtkovic 1:3, Piljak - Kolenc 3:0.
Danilo Klajnšek
Danilo Piljak - igralec NTK Ptuj: »Kar smo pred dvobojem napovedovali, to smo tudi storili; Ilirijo smo premagali brez večjih težav. V Novem mestu nam bo v soboto težko, saj je Krka veliki favorit. Mi pa bomo dali vse od sebe, da bi jih mogoče presenetili.«
čeprav ni imel dvoboja že več kot štiri mesece!
V ozadnju so možna lobira-nja Ukrajincev pri organizaciji WBA.
3. Iz tabora Francoza so dvoboj odpovedali le dan zatem, ko so jim iz nemškega kluba poslali posnetek dvoboja Za-vec - Starikov.
Morda so ocenili, da je Dejan vendarle preveč nevaren nasprotnik in da bi tvegali bistveno več, kot bodo sedaj z Ukrajincem. Le-ta ima sicer prav tako odlično statistiko (26 zmag, brez poraza), vendar se je doslej srečeval izključno z manj uspešnimi boksarji.
Dejan je bil po klicu iz Nemčije v nedeljo vidno razočaran, saj se je na napovedani dvoboj že precej časa pripravljal (dvoboj s Starikovim je bil le stop-
nička na tej poti). O možnih razlogih odpovedi ni želel glasno razglabljati. »V tem trenutku se počutim, kot da bi doživel klasični boksarski K. O., čeprav v ring nisem niti stopil. Če ne bi moj menedžer javno povedal, da pripravlja zame dvoboj za naslov svetovnega prvaka, tega zagotovo ne bi javno razglašal. Še sreča, da sta bila v Nemčiji novinarja iz Radio-Tednika Ptuj in da sta lahko besede Ulfa tudi sama slišala. Naslednjič ne bom verjel takšnim napovedim vse do trenutka, dokler ne bom stopil v ring,« je po odpovedi povedal Zavec in dodal: »Sedaj mi ne preostane drugega, kot da se poskušam z menedžerjem dogovoriti za kakšen drug dvoboj v decembru, da priprave ne bi bile zaman.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Najbolj je po odpovedi napovedanega dvoboja razočaran Dejan ...
Odbojka • 1. DOL (ž, m), 3. DOL (ž)
Dragocena zmaga Ptujčank
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so dosegle drugo zmago v letošnjem prvenstvu.
1. DOL (ž)
ŽOK Ptuj - MZG Grosuplje 3:0 (20, 22, 24)
ŽOK Ptuj: Lorber, Mc Natt, Cvirn, Mi-helač, Geršak, Liponik, Zupanič, And-jelkovič, Ravnjak, Ljubec in Kutsay.
V	sedmem krogu so ptujske odbojkarice drugič zmagale, pred domačim občinstvom so po pričakovanjih premagale moštvo iz Grosupljega. Vsi trije odigrani nizi so bili zelo izenačeni, še najbolj zadnji, ki so ga domačinke dobile šele v podaljšku.
V	uvodu srečanja si nobeno moštvo ni uspelo priigrati prednosti (11:10). Pobudo so Ptujčanke prevzele v sredini niza, ko so po delnem rezultatu 5:0 prešle v vodstvo in ga uspešno obdržale vse do konca. V nadaljevanju so bili maloštevilni gledalci priča podobni igri, kjer sta obe moštvi požrtvovalno lovili vsako žogo. Izid je bil neodločen vse do konca (21:21), v ptujsko prid je niz z dvema točkama obrnila Američanka Catherine McNatt, sicer najboljša igralka tekme, z uspešnim začetnim udarcem je svoje dodala izkušena Serge-ja Lorber. Po visokem vodstvu je v tretje (kot ponavadi) zbranost domače vrste nekoliko popustila. Grosupeljčanke so
si priigrale manjšo prednost, njihov odličen začetni udarec je deloval kot so si le želele. Vendar si Ptujčanke dolgega oddiha niso privoščile, kaj hitro so gostje ujele in jih v odločilnih trenutkih z odličnimi potezami McNattove in Kutsa-yeve tudi prehitele.
Po sedmih krogih in zaključenem prvem delu prvenstva so Ptujčanke na želenem šestem mestu, kar jih za drugo leto ohranja v prvi ligi. Proti obema neposrednima tekmecema so dosegle zmago in so zelo resen kandidat za to mesto tudi ob koncu. Nekoliko nepričakovano na vrhu razpredelnice kraljujejo Benedičanke, ki so to soboto v Kopru dosegle še eno pomembno zmago. Le za točko po polovici prvega dela prven-
stva za njimi zaostajajo favorizirane Mariborčanke.
UG
1. DOL (m)
Svit Unimetal - Krka 1:3 (-21, 23, -23, 14)
Svit Unimetal: Bračko, Lukman, Valentan 5, Pulko 15, Kos, Gomivnik, 22, Jurak 13, Frešer, Lampret 7, Pi-
1. DOL ženske
Rezultati 7. kroga: ŽOK Ptuj - MZG Grosuplje 3:0, Luka Koper - Benedikt 1:3, LIP Bled - Nova KBM Branik 0:3. Srečanje Prevalje - Epic Sloving Vital bo odigrano v sredo. Zaostalo srečanje 6. kroga: Prevalje - Nova KBM Branik 0:3.
1.	BENEDIKT	7 6 1 18
2.	NOVA KBM BRANIK 7 6 1 17
3.	LUKA KOPER	7 5 2 13
4.	EPIC SLOVING VITAL 6 4 2 12
5.	LIP BLED	7 3 4 9
6.	ŽOK PTUJ	7 2 5 7
7.	MZG GROSUPLJE 7 0 7 3
8.	PREVALJE	6 15 2
1. DOL moški
Rezultati 6. kroga: Svit Unimetal - Krka 1:3, Salonit Anhovo - Galex Mir 2:3, Olimpija - Astec Triglav 0:3, Calcit Kamnik - Marchiol Prvačina 3:2.
1.	CALCIT KAMNIK	6 6	0	16
2.	SALONIT ANHOVO	6 4	1	14
3.	MARCHIOL PRVAČINA 6 4	2	12
4.	ASTEC TRIGLAV	6 3	3	10
5.	GALEX MIR	6 3	3	8
6.	KRKA	6 2	4	7
7.	OLIMPIJA	6 2	4	5
8.	SVIT UNIMETAL	6 0	6	0
penbaher 3, Cizerl in Korošec.
V Slovenski Bistrici je domačo klub Svit Unimetal spet ostal brez točk. Tokrat so izgubili proti novomeški Krki, ki je bila do tega kroga na predzadnjem mestu. Po dokaj dobri igri Bi-stričanov v prvih treh nizih se je pričakoval boj za morebitno izenačenje v četrtem nizu. Žal pa domačini takrat nikakor niso znali odgovoriti na igro odbojkarjev Krke.
DK
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Tekma je bila zelo izenačena, odločala je praktično vsaka točka in vesela sem, da nam je uspelo doseči to pomembno zmago. Trenutno smo v prvenstvu na varnem mestu. Mislim, da smo ob številnim poškodbah lahko zadovoljni z doseženim, več bi morale iztržiti le na Bledu. Žal je zaradi omenjenih razlogov naša predstava še vedno zelo odvisna od dnevne forme, vendar se mi zdi, da smo na dobri poti.«
3. DOL (ž)
Ruše - Kurent SK Company 2:3 (-18, 22, 19, -17, -12)
Minulo soboto so igralke Kurent SK Company gostovale v Rušah pri tretjeuvrščeni ekipi. Prvi niz so dobile kurentice predvsem zaradi številnih napak domačink, kar je presenetljivo glede na to, da gre za ekipo z večletnimi izkušnjami v tretji ligi. V drugem nizu so se gostje očitno šle 'fair-playa', saj so domačinkam niz podarile s celim kupom napak. Je pa res tudi, da so Ptujčanke igrale dobro v polju, saj sicer v tem nizu ne bi dosegle 22 točk. V tretjem nizu Ptujčanke niso uspele najti zdravila za Ruške napade - v celem nizu niso dosegle niti ene točke z blokom. V četrtem nizu so domačinke
s ponovno dobro igro povedle 6:3 in vse je že kazalo na staro zgodbo, v kateri bodo Ptujčan-ke odšle žalostne v slačilnice. Pri vodstvu Rušank s 7:5 pa so Ptujčanke dosegle kar sedem zaporednih točk, kar je bilo dovolj za zmago. V odločilnem petem nizu so igralke Kurent SK Company nasprotnicam podarile kar 5 točk z napakami pri servisu in udarci v out, vendar so kljub temu niz dobile z 12:15, kar verjetno še najbolje pove, kdo je tokrat pokazal boljšo igro.
Po dveh urah in treh minutah lepe in trde igre so kurentice tako vpisale svojo prvo zmago v letošnji sezoni. Razveseljivo je, da je bil delež doseženih točk Švetakove tokrat nekoliko nižji in torej tudi ostale igralke postajajo boljše napadalke.
UR
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Podvinčani v pol ure od 0:1 do 6:1!
3. SNL - vzhod: prvi poraz Šentjurja, remi Stojncev
Rezultati 13. kroga: Koroška Dravograd - Stojnci 1:1, Šmartno 1928
-	Pohorje 2:2, Paloma - Odranci 3:0, Roma - Malečnik 0:2, Kovinar Štore - MU Šentjur 1:0, Dravinja -Črenšovci 0:0, Trgovine Jager - Teh-nostroj Veržej 3:3.
1.	MU ŠENTJUR 13 10 2 1 34:8 32
2.	ŠMARTNO 1928 13 6 4 3 22:18 22
3.	DRAVINJA 13 5 6 2 23:13 21
4.	PALOMA 13 6 2 5 17:20 20
5.	MALEČNIK 13 5 4 4 20:17 19
6.	TRGOV. JAGER 13 5 4 4 21:19 19
7.	ODRANCI 13 5 4 4 19:20 19
8.	ČRENŠOVCI 13 5 3 5 22:22 18
9.	KOV. ŠTORE 13 4 5 4 29:25 17
10.	TEH. VERŽEJ 13 4 5 4 21:19 17
11.	STOJNCI 13 4 4 5 20:18 16
12.	DRAVOGRAD 13 4 4 5 20:18 16
13.	ROMA 13 1 3 9 14:40 6
14.	POHORJE 13 1 2 10 10:35 5
V Šentjurju so verjetno z mislimi že na odmoru, saj so naslov jesenskih prvakov osvojili že pred nekaj krogi. Da pa na odmor ne bi odšli neporaženi, so poskrbeli v Štorah, kjer jih je premagal domači Kovinar. Še večji šok so doživeli v Šmartnem, kjer jim je za nekatere že odpisano Pohorje odščipnilo točko. Rušani se skorajda ne spomnijo več, kdaj so nazadnje osvojili točko in je to verjetno tudi za njihove privržence delovalo šokantno. Tudi Dravinja iz Slovenskih Konjic ne blesti in je ponovno remizirala, tokrat na svojem igrišču. Spodrsljaj vodečega moštva bi zasledovalci lahko veliko bolje izkoristili, izgleda pa, da tudi njim »zmanjkuje goriva«.
Pomembno točko na gostovanj v Dravogradu so si izborili nogometaši iz Stojncev. Vse se je zgodilo v prvem polčasu. Že v 2. minuti so Stojnčani povedli z zadetkom Filipa Žnidariča, ki je izkoristil strel iz bele točke. Domačini so se v nadaljevanju zbrali in rezultat izenačili.
Koroška Dravograd - Stojnci 1:1 (1:1)
Strelca: 0:1 Žnidarič (2. z 11-m) in 1:1 Ovčar (31).
Stojnci: Veselič, Habrun (od 87. Starčič), Janžekovič, Železnik, Frida-uer (od 90. Mulej), Žnidarič, Topo-lovec, Gaiser, Kuserbanj, Belšak in Mlinarič. Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga: Gerečja vas vedno bliže vrhu!
Rezultati 13. kroga: Holermuos Ormož - Podvinci 3:6, Partizan Fram
-	Gerečja vas Unukšped 1:2, AHA EMMI Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 4:0, Šentilj Jarenina - Železničar
0:1, Mons Claudius -	Simer šampi-
on 3:2, Šoštanj - Peca	2:1, Zreče - Oplotnica 3:0.
1.	SIMER ŠAMP. 13 10	2	1 39:10	32
2.	GEREČJA VAS U. 13 9	2	2	41:16	29
3.	ŠOŠTANJ 13 8	3	2	28:12	27
4.	HOLER. ORMOŽ 13 7	3	3	31:25	24
5.	A. E. BISTRICA 13 6	3	4	29:21	21
6.	MONS CLAUD. 13 6	2	5	24:22	20
7.	PODVINCI 13 6	2	5	26:28	20
8.	PARTIZAN FRAM 13 6	0	7	20:21	18
9.	ZREČE 13 5	2	6 20:21	17
10.	GIC ROGAŠKA 13 5	2	6 19:25	17
11.	PECA 13 5	0	8 24:30	15
12.	ŠENTILJ - JAR. 13 3	1	9	15:32	10
13.	OPLOTNICA 13 2	0	11 14:39	6
14.	ŽELEZNIČAR 13 2	0	11 14:42	6
Trinajsti krog v štajerski nogometni ligi je bil srečen za nogometaše iz Gerečje vasi, saj so na gostovanju v Račah srečno odnesli točke. Gostje so že v 37. minuti ostali brez izključenega Slačka, ki je prejel dva rumena kartona. Domačini so z igralcem več povedli v 16. minut pred koncem, že v naslednjem napadu pa je izenačil Petek. Ko je že kazalo na neodločen rezultat, pa je na sceno stopil posojeni igralec Drave, Nigerijec Johnatan, in zadel dve minuti pred koncem. S temi tremi točkami so igralci Gerečje vasi Unukšpeda sedaj samo tri točke za vodečim Simer šampionom, ki je nepričakovano klonil v Rogatcu. V Ormožu so domači gledalci doživeli pravi šok v drugem polčasu, ko so nogometaši Podvincev, sicer specialisti za gostovanja, svojim gostiteljem nasuli kar šest zadetkov zapovrstjo! Robert Petrovič je dva zadetka dosegel celo v isti minuti. Ormoški gradbeniki so tako izgubili stik z vodečim dvojcem. Presenetljivo visoko so sla-
vili nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so jih nove tri točke ponesle na peto mesto.
Partizan Fram - Gerečja vas Unukšped 1:2 (0:0)
Strelci: 1:0 Hajncl (74), 1:1 Petek (75) in 1:2 Johnatan (88).
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaises-berger, Sagadin, Filipovič, Hertiš (68. Petek), Vtič, Marinič (od 79. Poštrak) in Johnatan (od 89. Žgeč).
AHA EMMI Bistrica - GIC Gradnje Rogaška 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Divjak (36), 2:0 Jelen-ko (57), 3:0 Tkavc (60) in 4:0 Pipen-baher (67).
AHA EMMI Bistrica: Stegne, Robar, Modrič, Peterca (od 76. Plevnik), Beranič (od 70. Colnarič), Ragolič, Jelenko, Pipenbaher, Mlinar, Tkavc (od 65. Hrušman) in Divjak.
Holermuos Ormož - Podvinci 3:6 (1:1)
Strelci: 1:0 Zadravec (14), 1:1 Toplak (43), 1:2 Strgar (49), 1:3 Petrovič (61), 1:4 Petrovič (61), 1:5 Kupčič (73, iz 11-m), 1:6 Kupčič (79), 2:6 Zadravec (87, iz 11-m), 3:6 Zidarič (90)
Holermuos Ormož: Š najde r, Novak, Mlinarič, Zidarič, R. Zadravec, Druzovič, Jurčec, S. Zadravec, M. Jerebič, Mihalič, Hebar.
Podvinci: Gašperič, S. Kupčič, Modrič, Petek, Bratec, Benko, Strgar, Toplak, D. Petrovič, R. Petrovič, B. Kupčič.
1. LIGA MNZ PTUJ: Bukovcem jesenski naslov
Rezultati 11. kroga: Bukovci
-	Središče 4:0, Apače - Skorba Saš 2:4, Boč - Gorišnica 3:1, Hajdina
-	Zgornja Polskava 1:1, Cirkulane
-	Rogoznica 4:4, Videm - Dornava 0:0.
1. BUKOVCI	11	8	1	2	27:6	25
2. BOČ	11	7	1	3	21:17	22
3. APAČE	11	6	3	2	26:14	21
4. HAJDINA	11	6	1	4	26:19	19
5. DORNAVA	11	5	2	4	22:13	17
6. SREDIŠČE	11	5	1	5	19:22	16
7. VIDEM	11	3	5	3	21:20	14
8. GORIŠNICA	11	4	2	5	20:25	14
9. ROGOZNICA	11	2	5	4	17:27	11
10. SKORBA SAŠ	11	2	4	5	17:24	10
11. CIRKULANE	11	2	2	7	21:28	8
12. ZG. POL SK. -1 11		2	1	8	13:35	6
V 1. ligi MNZ Ptuj so odigrali zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Prvi del je zasluženo pripadel nogometašem Bukovcev, ki so v zadnjem krogu visoko premagali ekipo Središča. Nekoliko presenetljivo so na drugem mestu končali nogometaši Boča iz Poljčan, ki so izkoristili spodrsljaj Apač proti Skorbi na domačem igrišču. Mogoče so več pričakovali na Hajdini in pri lanskoletnemu štajerskemu ligašu Dornavi, vendar morajo biti na koncu zadovoljni s 4. in 5. mestom.
Bukovci - Središče 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Zemljarič (32), 2:0 Meznarič (39), 3:0 Rajh (60) in 4:0 Grabrovec (71. z 11-m).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Hajdine (temni dres) niso uspeli »preskočiti« Zgornje Polskave, bilo je 1:1.
Foto: Črtomir Goznik
Johnatan Endourance Odiri (Gerečja vas, beli dres) je v zadnjih trenutkih tekme v Račah dosegel zmagoviti zadetek za svojo ekipo, ki je več kot polovico tekme igrala z igralcem manj; to je bil že njegov osmi zadetek letos.
Boč - Gorišnica 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Volavšek (5), 2:0 Habjan (51), 3:0 Ozvaldič (85) in 3:1 Laz-nik (91. z 11-m).
Hajdina - Zgornja Polskava 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Pečovnik (37) in 1:1 Krajnc (50).
Apače - Skorba Saš 2:4 (2:2)
Strelci: 0:1 Krajnc (25), 0:2 Fridl
(26), 1:2 Skrbinšek (34), 2:2 Ku-kovec (40), 2:3 Šmigoc (79) in 2:4 Krajnc (87).
Cirkulane - Rogoznica 4:4 (1:2)
Strelci: 0:1 Leben (3), 1:1 S. Kokot (4), 1:3 Štulec (30), 1:3 Strelec (51), 2:3 Juršek (60), 2:4 Štulec (78), 3:4 M. Kokot (89) in 4:4 Gerbus (90).
Danilo Klajnšek
Nogometaši Bukovcev so se okitili s simboličnim naslovom jesenskih prvakov v 1. ligi MNZ Ptuj.
Futsal • 2. SFL - vzhod
Tomažu še zmaga proti Marincem
Marinci Veščica - Tomaž ABA Mark 69 3:7 (2:3)
Strelci: 1:0 Horvat (5), 1:1 Ka-menšek (11), 1:2 Kamenšek (13), 2:2 Stajnko (18), 2:3 B. Kupčič (19), 2:4 Kamenšek (24), 2:5 Gajser (26), 2:6 B. Kupčič (28), 2:7 B. Kupčič (30) in 3:7 Kristl (32).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Gajser, Ško-liber, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Kamenšek, Plohl, Majcen in B. Kupčič. Trener: Marjan Magdič.
Igralec tekme: Boštjan Kupčič (Tomaž ABA Mark 69).
Sosedski derbi je lepo napolnil športno dvorano v Ljutomeru, kjer pa so gledalci videli precej nervozno tekmo. Pred tekmo je vloga favorita popolnoma pripadla ekipi Marjana Magdiča, ki pa v prvem polčasu petkove tekme ni navdušila. Gostje so že na uvodu napadli z vsemi močmi, na drugi strani so se Marinci odločili za obrambno taktiko, do zadetka pa so skušali priti preko protinapadov in iz prekinitev. Pri Tomažu se je vse vrtelo okrog prve igralne četverke, ki jo sestavljajo brata Kupčič, Kamenšek in Goričan. Ta četverka skupaj z od-
Marjan Magdič (trener Tomaž ABA Mark 69): »Nalogo proti Marincem smo opravili solidno. Proti ekipam iz spodnjega dela lestvice si enostavno ne smemo privoščiti spodrsljaja. Prva četverka? Naš sistem igre je tak, da prva četverka igra napadalno usmerjeno, druga pa čuva rezultat, tako da ni nič čudnega, da je prva dosegla toliko več zadetkov kot druga. Benedikt? Na Hardeku zmagujejo le gostitelji. Zmaga Tomaža!«
ličnim vratarjem Tropom je na tekmi dosegla šest od sedmih zadetkov. Sicer pa je prva četverka "petelinov" od 25 doseženih zadetkov mrežo nasprotnikov v tem prvenstvu zatresla kar 21-krat. Pri Tomažu je spet blestel Boštjan Kupčič, ki je dosegel tri gole, ob tem pa še dvakrat asistiral.
V petek ob 19.30 na Hardeku sledi velik derbi 2. SFL vzhod med Tomažem in Benediktom z Davorinom Šnoflom ter Danilom Pukšičem.
Uroš Krstič
Foto: Uroš Hozyan
Boštjan Kupčič (Tomaž, desno) v boju z Robertom Golobom (Ma-rinci Veščica).
Športni napovednik
Rokomet
1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
SREDA - 8. krog: Jeruzalem, Ormož - Gorenje (športna dvorana Hardek v Ormožu ob 19. uri), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper.
Odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - moški
SREDA - 7. krog: Astec Triglav - Svit Unimetal, Marchiol Prvačina - Salonit Anhovo, Krka - Calcit Kamnik, Galex Mir - Olimpija.
Danilo Klajnšek
Nogomet (ž) m 1. SŽNL
Vrnile so se s »petko
1. slovenska ženska nogometna liga
«
Rezultati 8. kroga: Olimpija Bežigrad - Ljudski vrt 5:0 (2:0), Senože-ti-Škale - Slovenj Gradec 1:6 (0:4), Pomurje - Krka 1:1 (0:1).
1.	KRKA
2.VELESOVO S. POMURJE
4. OLIMPIJA BEŽ.
5. SLOV. GRADEC 8
6. LJUDSKI VRT T. SENOŽETI-Š. S. MARIBOR
T l 5 l 5 l 5 0 4 l 2 0 l 0 0 0
T13 :5
ST: S9:10 2T:22
5l:
Olimpija Bežigrad - Ljudski vrt 5:0 (2:0)
Ljudski vrt: Alenka Murko, Maša Jaušovec, Maja Koren, Majda Mes-arec, Alenka Trafela, Barbara Petek, Teja Šmintič, Mateja Arnuš, Nina Ca-futa, Vesna Korošak in Tina Vrečar. Trener: Alen Ivartnik.
Mlade ptujske nogometašice v Ljubljani niso ponovile tako dobre igre, kakor teden dni prej na Ptuju, ko so z isto ekipo minimalno izgubile. V prvem polčasu so se še upirale, v drugem pa popustile in na koncu dokaj visoko izgubile.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijateljska tekma
Moškanjci-Gorišnica - Drava Ptuj 34:28 (13:9)
Moškanjci-Gorišnica: T. Valenko, Žuran, Bratušek, Ivančicč 5, Špin-dler 4, Firbas 1, Vincek 1, B. Šoštarič 2, M. Šoštarič, Lozinšek 3, Maru-šič 6, Suljič 2, Grizold 2, Petek 1, Zorli 4, Prejac 1, Golob, Štorman 1, Horvat 1 in M. Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Drava Ptuj: Balent, Kelenc 2, Mesarec 5, Halilovič 7, Luskovič 3, Bračič 1, Predikaka 3, Fridrich, Ferk 1, Petrač 4, Dokša 1, Klemenčič in Bedrač 1. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Moškanjci-Gorišnice in Drave Ptuj so odmor v prvenstvu izkoristili za prijateljsko rokometno tekmo. V dokaj dobri in dinamični rokometni predstavi, kjer sta trenerja dala priložnost vsem rokometa-šem, so na koncu zasluženo zmagali domači rokometaši.
Danilo Klajnšek
Foto: Simeon Gönc
Dvoboj med Ptujčani in Rušani je postregel z napetim streljanjem, na koncu pa so se zmage veselili ptujski strelci. Na sliki (z desne): Marjan Gril, Klemen Škrinjar in Teodor Pevec.
Strelstvo m 3. državna liga s puško in pištolo
Dornava začela svoj pohod
3. državna liga s standardno zračno puško
V	prvem krogu so Ptujčani gostili ekipo I. pohorskega bataljona iz Ruš in jih premagali z rezultatom 1626:1605 krogov.
V	domači ekipi je najboljši rezultat s 568 krogi dosegel Teodor Pevec, ki je v skupnem seštevku lanske sezone osvojil odlično 2. mesto, dobro pa mu kaže tudi v tej sezoni. Njegova klubska kolega Marjan Gril in Marjan Zupanič sta dosegla 533 in 525 krogov. V ekipi iz Ruš je najbolje streljal njihov najmlajši član Klemen Škrinjar (letnik 1992), ki je dosegel 548 krogov; Matic Fridrih in Peter Rataj sta dosegla 534 in 523 krogov.
V	drugem dvoboju med domačo ekipo SD Elektro iz Maribora, ki je v lanski sezoni izpadla iz 2. lige puška-sever, in kidričevskimi strelci so zmago slavili domačini, rezultat je bil 1699:1635. V mariborski ekipi so vsi trije strelci dosegli nadpovprečno dobre rezultate, najboljši med njimi pa je bil Si-niša Brkič s 579 krogi. V kidri-čevski ekipi v tej sezoni odlično strelja njihov najmlajši član Uroš Mohorko (kadeti, letnik 1991), ki je tokrat dosegel 566 krogov, njegova klubska kolega Tomaž Podgoršek in Gregor Kmetec pa sta dosegla 536 in 533 krogov. V prvem krogu ki-dričevska ekipa ni dosegla tako želene zmage, svojo priložnost pa bodo iskali predvsem v dvoboju s Ptujčani in ekipo iz Ruš.
V	tretjem najbolj izenačenem dvoboju med domačo ekipo SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi in branilci naslova, ekipo SD Impol iz Slovenske Bistrice,
so z rekordnim rezultatom prvega kroga zmagali domačini s 1701:1698 krogov.
3. državna liga s pištolo
V prvem dvoboju so ptujski
strelci gostili svoje kolege iz Juršincev, ki so na gostovanju dosegli svojo prvo zmago (1541:1526 krogov). Za juršin-sko ekipo je najbolje streljal njihov najizkušenejši član Mirko Moleh, ki je dosegel 555 krogov, Dušan Krajnc je
dodal 523 krogov, njihov najmlajši strelec Niko Pšajd pa je v svojem prvem tekmovanju na 60 strelov dosegel 463 krogov. V ptujski ekipi, ki je nastopila z dvema mladincema, se je najbolje odrezal Borut Sagadin s 529 krogi, zelo dobro strelsko predstavo pa sta pokazala tudi mladinca Uroš Pešakovič in Rok Veršič, ki sta dosegla 500 oziroma 497 krogov.
V drugem dvoboju je ekipa SD Dornave na Ptuju gostila strelce SD Varstroj iz Lendave in jih visoko premagala z rezultatom 1582:1443 krogov. Za domačo ekipo je najbolje streljal Bruno Šincek (539 krogov), njihova kadetinja Staša Simonič je dosegla 530 krogov, Slavko Ivano-vič pa je s 513 krogi dopolnil ekipni uspeh. V lendavski ekipi je najboljši rezultat s 515 krogi dosegel Franc Duh. V novi sezoni 3. lige s pištolo so največji favoriti za skupno zmago strelci iz Dornave, ki z morebitno zmago računajo na kvalifikacije za 2. ligo, njihova največja »ovira« pa bo prav ekipa iz Juršincev.
Simeon Gonc
Aerobika
5. mini maraton aerobike na Ptuju
V soboto, 27. 10. 2007, je v Športni dvorani gimnazije Ptuj pod okriljem Centra aerobike in Zavoda za šport Ptuj potekal 5. mini maraton aerobike. Te velike rekreacijske prireditve se je udeležilo 37 aktivno vadečih, 6 vaditeljev, ki so predstavili različne oblike vadbe, in nekaj gledalcev. Vsi skupaj so lahko uživali v 5-urnem gibanju, za kar so posebej poskrbeli inštruktorji z dobro glasbo in veliko novitetami.
5. mini maraton aerobike je odprl predstavnik Centra aerobike Andrej Cafuta. Prvo
step vadbo z naslovom STEP FOR FUN je predstavil Bojan Krajnc iz Fitnes centra Sokol Maribor. Inštruktor je dvignil razpoloženje vadečih in jih popeljal v zanimivo koreografijo. Odmor med prezentacijo je popestril nastop deklet, ki se imenujejo Girl city stars. V nadaljevanju sta inštruktorici Ida Podgorelec in Tadeja Jurak, prav tako iz Fitnes centra Sokol Maribor, z vadbo DANCE FOR YOU vadeče pospremili skozi odlično uro, ki sta jo vodili sin-hronizirano in do podrobnosti pripravljeno. Vadba je potekala brez rekvizitov s številnimi plesnimi vstavki ob dobri lati-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s 5. mini maratona aerobike
no glasbi.
Ponovni odmor med pre-zentacijami je popestril nastop demo skupine Centra aerobike s predstavitvijo Gymstick vadbe.
Vrh intenzivnih zaporednih aerobnih vadb je vsekakor dosegel inštruktor Miha Ribarič (fitnes Mega Center Kranj) z vadbo BODY STEP-a, ki izvira iz programa Les Mills iz Avstralije. Miha je več mesecev v letu inštruktor teh programov v ZDA v državi Utah. V nadaljevanju je vaditeljica Tea Stefanovič iz Centra aerobike Ptuj predstavila najnovejšo vadbo GYM-STICK. To je vadba s palico z gumicami, z različnimi vajami za oblikovanje telesa, sestavljenimi v koreografijo. Zaključek mini maratona aerobike pa je bil obarvan s popularno vadbo PILATES, ki jo je prezentirala Daniela Kokol iz Centra aerobike Ptuj, ena izmed najboljših inštruktoric pilatesa na Ptuju in njegovi okolici.
Vse vadbe, ki so bile predstavljene na mini maratonu aerobike, se odvijajo tudi v Centru aerobike Ptuj. Opis vadb, urnik, ki je posebej odprt za novince, ter podrobnejše informacije dobite na spletu www.aerobika.net.
UR
Gorišnica m Test hoje na 2 km
Preprost in natančen test
Oktobra je v organizaciji Športne zveze (ŠZ) Goriš-nica, Zdravstvenega doma Ptuj in Zasebne ambulante dr. Darje Pribožič v Goriš-nici potekal test hoje na dva kilometra. Testa se je kljub nekoliko slabšemu vremenu udeležilo okrog 40 ljudi.
Test so izvedli po najnovejši metodi, ki so jo razvili strokov-
njaki UKK instituta iz Tampe-reja na Finskem, na testu pa so bili prisotni strokovni delavci (zdravnik, fizioterapevt, medicinske sestre, reševalci), ki so poskrbeli za pravilen potek, opravili osnovne meritve in analizirali rezultate, hkrati pa posamezniku nudili ustrezne napotke in priporočila za nadaljnjo vadbo.
Foto: ŠZ Gorišnica
Udeleženci testa hoje na dva kilometra so prejeli tudi zdravstvene napotke.
Športni novički
Pikado •
Medobčinsko društvo invalidov: Ženska ekipa MDI Ptuj osvojila 2. mesto na DP
Pred tremi tedni sta se moška in ženska ekipa udeležili področnega tekmovanja v Mariboru. Uspešnejše so bile članice, ki so se uvrstile na državno prvenstvo; moška ekipa je to zgrešila le za eno mesto.
V sredini oktobra je DI Vrhnika organiziralo državno prvenstvo v pikadu za invalide, ki se ga so udeležile tiste ekipe, ki so na področnih tekmovanjih osvojile 1. ali 2. mesto. Tekmovanja se je udeležilo 11 ženskih in 13 moških ekip. Ekipo članic Medobčinskega društva invalidov Ptuj je v finalu premagala le ekipa DI iz Maribora, in tako so Anica,
Dragica, Marija, Albina in Zdenka osvojile 2. mesto.
AM
Kasaštvo • Adrian
Chip zmagovalec 63.VN »Orsi Mangelli« v Milanu
Na znamenitem milanskem hipodromu San Siro je bila najprestižnej-ša letošnja mednarodna kasaška dirka v Italiji za že 63.VN »Orsi Mangelli«. V njej so se za 275 tisoč evrov nagrade pomerili najboljši konji iz Švedske, Nemčije, Združenih držav Amerike in Italije. V finalni vožnji je brez večjih naporov in prepričljivo slavil ameriški žrebec Adrian Chip iz Švedske na vajetih Roberta Bergha s kilometrskim časom 1.12,7 pred Quintus Karskom finskega voznika Jorma Kontia in Starom Azazell na vajetih Pera Lennartssona.
»Test hoje na dva kilometra je preprost, natančen, varen in ponovljiv. Na podlagi tako hitre hoje, kot jo posamezen udeleženec zmore, da pri tem ne ogroža svojega zdravja, določimo njegovo telesno zmogljivost. Na osnovi le-te svetujemo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala posameznikovo zdravje in dobro počutje. Test lahko udeleženec opravi večkrat, in sicer v polletnih presledkih ter tako sledi izboljšanju svoje telesne zmogljivosti. Test je brezplačen in namenjen odraslim posameznikom, ki so normalno telesno dejavni, prav tako pa posameznikom s prekomerno telesno težo,« pojasnjuje sekretar ŠZ Gorišnica Dušan Janže-kovič.
Ker je priporočljivo, da se testiranja ponavljajo, saj lahko posameznik na tak način spremlja napredek svoje telesne pripravljenosti, bo ŠZ test ponovno organizirala jeseni prihodnje leto.
Mojca Zemljarič
Adrian Chip je na vseh stavnicah veljal za največjega favorita in je tudi v predteku v prvi kvalifikacijski skupini na 1600-metrski odlično pripravljeni tekmovalni stezi prepričljivo zmagal s kilometrskim časom 1.12,2. V drugi kvalifikacijski skupini pa je v predteku zmagal Irresisti-bile na vajetih domačega voznika Andrea Farolfija, s kilometrskim časom 1.12,6. Skupni nagradni sklad obeh predtekov je znašal 110 tisoč evrov. V posebni dirki »Orsi Mangelli« za kobile pa je na 1600-metrski hitri milanski stezi slavila italijanska kobila Idole Di Poggio na vajetih ljubljenca domačega občinstva Enrica Belleia. Skupni nagradni sklad v tej tradicionalni dirki kobil je prav tako znašal 110 tisoč evrov. Tekmovanje je spremljalo okoli 20.000 obiskovalcev iz vsega sveta, v vseh dirkah pa so zmagali favoriti, tako da zaradi morebitnih presenečenj na stavnicah ni bilo najvišjih dobitkov.
Marjan Toš
Upravna enota Ormož
NATAKAR
Strežba - M/Ž, dč. 6 mesecev, skrajšani delovni čas 10 ur/ teden, dvo ali večizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe; lahko je katerakoli izobrazba; krajši del. čas: 10 ur/teden.. HORVAT, MARTINA JUG S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Rok prijave: 10. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Mesar - M/Ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, 1 leto, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. Delo je dvoizmensko v velikem nakupovalnem centru. Prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri, delovne izkušnje in veselje pri delu s strankami. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 17. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) Pomožna montažna dela v proizvodnji - m/ž, dč 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, 6 mes, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti.. Pripravljenost na delo v veliki proizvodnji, kjer se na podlagi ročnih spretnosti opravljajo razna montažna dela na področju kovinskih izdelkov po navodilu nadrejenega, delo je največ dvoizmen-sko, v urejenem delovnem okolju in s primernim plačilom. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 11. 11. 2007 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA Profesor klavirja, praktično znanje iz improvizacije in jazzovskih osnov - m/ž,
dč. 10 mesecev, Skrajšani delovni čas 4 ur/teden. GLASBENI STUDIO KLAVDIJA, KLAVDI-JA ZORJAN ŠKORJANEC, S. P., PUŠENCI 43, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 10. 11. 2007
Upravna enota Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA Elektrikar energetik, pomočnik pri elektrodelih - priprave na delo: orodja, materialov, pripomočkov, čiščenje delovišč, urejanje okolice - m/ ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. 1 mesec, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. Delovne na-vade,opravljen izpit iz zdravja in varstva pri delu, zdr. spričevalo - splošno in za delo na višini, slovenski jezik - tekoče. ZDRAVKO JERNEJŠEK, S. P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 14. 11. 2007 NATAKAR
Strežba hrane in pijač - m/
ž, dč, Skrajšani delovni čas 20 ur/teden, dvo ali večizmensko delo, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin,. urejevalniki
besedil - osnovno, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik
-	zadovoljivo. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠIKOLE 26, 2331 PRA-GERSKO.
Rok prijave: 17. 11. 2007 Strežba - delovno mesto je
na Ptuju - m/ž, dč. 6 mesecev, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe; lahko je katerakoli izobrazba; krajši del. čas: 10 ur/teden.. HORVAT, MARTINA JUG, S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Rok prijave: 10. 11. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Natakar - m/ž, ndč., polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti.. RIŽ-NAR DARINKA, S. P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠIN-CI.
Rok prijave: 13. 11. 2007 STROJNI TEHNIK Delo za stroji - m/ž, dč, polni delovni čas, deljen delovni čas, 2 leti, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - osnovno. KGM KATARINA KAJNIH, S. P., PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. Rok prijave: 6. 11. 2007 ELEKTROTEHNIK Elektroinstalater - delo v Sloveniji - m/ž. dč. 12 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo. 2 meseca, fizična moč, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 14. 11. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Natakarica - m/ž, dč. 3 mesece, polni delovni čas. dvo ali večizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi. ENA ZVEZDA, D. O. O., ENA ZVEZDA, D. O. O., BAR ENA ZVEZDA, SPODNJA HAJDINA 19 A, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 17. 11. 2007 GRADBENI DELAVEC Pomožna gradbena dela
-	m/ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. TEHNOCOMERC, D. O. O., DRAVSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 8. 11. 2007 KROVEC
Lesar, krovci; opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš, pokrivanje in oblaganje streh z lesom, strešno kritino, montaža strešnih obrob, žlebov, na montažnih objektih - eno in dvostanovanjske hiše - pomoč pri sestavljanju - montaži - m/ ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 1 leto, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. Delo na višini, delo na terenu po Sloveniji, lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen - vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži, 700 EUR/ mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Programer - m/ž, dč. 10 mesecev, Polni delovni čas, eno-izmensko delo. 3 mesece, B, 800 EUR/mesečno. GAREX, D. O. O., ULICA LACKOVE ČETE 44, 2250 PTUJ. Rok prijave: 9. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Strojnik - m/ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, 1 leto, B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Delovne izkušnje in znanje na področju strojnih del., zaželeni so kandidati z izobrazbo strojnik, strojni mehanik/tehnik, orodjar, ključavničar. delo je dvo izmensko, v uspešnem podjetju in prijetnem delovnem okolju, z možnostjo napredovanja, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno,. angleški jezik
-	osnovno, nemški jezik - zadovoljivo. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 7. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Mesar - m/ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, 1 leto, B, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju mesarstva - razkosavanje, priprava mesa in poznavanje različnih vrst svežega mesa. delo je dvoizmensko, v velikem nakupovalnem centru. prednost imajo kandidati, ki imajo končano izobrazbo živilske smeri, delovne izkušnje in veselje pri delu s strankami. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 17. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) Pomožna montažna dela
-	m/ž, dč. 4 mesece, polni delovni čas. dvo ali večizmensko delo, 6 mes, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, pripravljenost na delo v veliki proizvodnji, kjer se na podlagi ročnih spretnosti opravljajo razna montažna dela na področju kovinskih izdelkov po navodilu nadrejenega, delo je največ dvoizmensko, v urejenem delovnem okolju in s primernim plačilom. urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 11. 11. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Natakar, natakarica - točenje pijač in toplih napitkov
-	m/ž, dč. 9 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, urejenost, spretnost, 700 EUR/mesečno. BOGER, BORIS KRAM-BERGER S. P., ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10.11.2007 NKV delavec za ročna zemeljska dela - m/ž, dč. 3 mesece, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, fizična moč, ročne spretnosti.. GMG ELMONT, D. O. O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 11. 2007 Varilec v serijski proizvodnji, varilec CO2 - m/ž, ndč, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, 6 mes, oster vid, ročne spretnosti. SU-KA JEVŠO-VAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64
A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 KLJUČAVNIČAR Ključavničar - m/ž, ndč, polni delovni čas, enoizmensko delo,. 6 mes, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA JEVŠO-VAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64
A,	2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 Zidar - m/ž, ndč, polni delovni čas, enoizmensko delo, 3 leta, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO.
Rok prijave: 21. 12. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Monter, demonter kovinskih konstrukcij - m/ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. SU-KA JEV-ŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) Delavec v proizvodnji - m/ ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, 1 leto, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju proizvodnih del strojne ali kovinarske stroke. Pogoj je poznavanje merilnih naprav/ orodij ter ročne spretnosti pri samostojnem opravljanju del. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 7. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Pomoč v pekarni in prodaja kruha na terenu - m/
ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. 1 mesec, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. MILENA SERDINŠEK, S. P., APAČE 185
B,	2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Rok prijave: 7. 11. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Strojni tehnik, dobro poznavanje strojev za nastavljanje oz. zamenjava rezervnih delov, brušenje nožev - m/ž, dč. 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, 3 mesece. 2 leti, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - osnovno, srbski jezik - osnovno. KGM KATARINA KAJNIH, S. P., PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. Rok prijave:13. 11. 2007 EKONOMSKI TEHNIK Prodajalec tehničnega blaga - m/ž, ndč., polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, fizična moč. starost nad 30 let, resnost, iznajdljivost, urejevalniki besedil - osnovno, angleški jezik - osnovno, nemški jezik
-	zadovoljivo. IBLO, D. O. O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ. Rok prijave: 9. 11. 2007 Ključavničar, varilec, monter ograj (tudi priučimo)
-	m/ž, dč. 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo. MARJAN ROGINA, S. P., RAJ-ŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ. Rok prijave: 9. 11. 2007 Vodovodni instalater - m/ ž, dč. 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo. 1 mesec. 2 leti, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. MANPOWER, D. O. O., MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 11. 11. 2007 PRODAJALEC
Optik - prodajalec - m/ž, ndč., polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. 500 EUR/mesečno. MESTNA OPTI-
KA, D. D., LJUBLJANA, MESTNA OPTIKA, D. D. - PE PTUJ, VINARSKI TRG 2, 2250 PTUJ. Rok prijave: 9. 11. 2007 Voznik B in C kategorije -m/ž, dč. 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. oster vid, ročne spretnosti, fizična moč, 800 EUR/mesečno. MD PLUS DANIEL BRUNČIČ, s. p., PACI-NJE 11 A, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 8. 11. 2007 Obdelovalec kovin, univer-zalec - sekač II. - m/ž, dč. 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali večizmensko delo, B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, delovne izkušnje v kovinski stroki. AGIS PLUS, D. O. O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 9. 11. 2007 NKV delavec za ročna zemeljska dela - m/ž, dč. 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo. ALEKSANDER GABROVEC, S. P., K JEZERU 6, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 7. 11. 2007 Pomožna dela v kuhinji -
m/ž, dč. 6 mesecev, skrajšani delovni čas 20 ur/teden, dvo ali večizmensko delo, B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, priprava in izdaja hrane. MATEJA KUREŠ, S. P., ŠI-KOLE 26, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 17. 11. 2007 DOKTOR MEDICINE Zdravnik ali zdravnik specialist splošne ali družinske medicine - m/ž, ndč, polni delovni čas, dvo ali več-izmensko delo, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, licenca zdravniške zbornice Slovenije, urejevalniki besedil - osnovno, slovenski jezik - zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 11. 2007
Prejeli smo
Še o Primusu, hotelu in »nevednih« arheologih
(Odmev na pismo bralcev z naslovom »O Primusu, hotelu in »nevednih« arheologih« avtorja Ivana Tuška, arheologa, kons. svetovalca, ZVKDS OE Maribor, objavljenem v tedniku Štajerski tednik dne 26. oktobra 2007 v rubriki Pisma bralcev, stran 26.) V družbi Terme Ptuj, d. o. o., ki deluje pod krovno blagovno znamko Panonske terme v Poslovni skupini Sava, se zavedamo pomena tradicije in kulturne dediščine okolja, v katerem delujemo, ga sooblikujemo in živimo. Navedba avtorja v pismu bralcev, »da je bila za potrebe predstavitve novega in »prvega« grand hotela na Ptuju pripravljena zgodbica, kjer ni potrebno omenjati zgodovinskih virov, še manj pa, da bi kdorkoli ob takšnih »izletih« v rimsko preteklost vprašal arheologe ...« je neresnična in zavajajoča, zato jo v celoti in od-
ločno zavračamo. Ob tem ponovno poudarjamo, da izbor imena za novi Grand Hotel Primus v Termah Ptuj temelji na preverjenih zgodovinskih dejstvih, ki smo jih pridobili na podlagi strokovnega mnenja priznanih in verodostojnih ekspertov iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Po tehtnem razmisleku in možnostih, ki so nam jih predlagali strokovnjaki s področja ptujske rimske zgodovine, smo izbrali ime novega štirizvezdičnega hotela. Mark Antonij Primus je bil vojaški general, ki je s svojo odločnostjo in pogumom pomagal k vzpostavitvi miru v celotnem rimskem imperiju. Na vojaškem posvetu leta 69, ki je potekal na ozemlju današnjih Term Ptuj in šteje v zgodovini Ptuja med najpomembnejše dogodke, je Mark Antonij Primus z mojstrsko retoriko prepričal poveljnike panonskih legij in se skupaj z vodji flavijske stranke zavzel za Vespazijana. Prepričal jih je, da skupaj zavzamejo Rim in ustoličijo Vespazijana za cesarja. To mu je kot izjemnemu vojskovodji tudi uspelo. Bil je človek dejanj, zato smo ga poistovetili z rim-
sko zgodbo Grand Hotela Primus, ki se bo nadaljevala tudi v sodobnosti. Na podlagi podanih dejstev zaključujemo nadaljnjo razpravo o izboru imena novega hotela v Termah Ptuj. Po 32 letih turistične dejavnosti nam je v Termah Ptuj uspelo zgraditi dolgo pričakovani hotel. S prepletanjem bogate rimske dediščine, kakovostne hotelske ponudbe in vrhunskih storitev je Grand Hotel Primus zapolnili vrzel celovite turistične ponudbe v Spodnjem Po-dravju, saj predstavlja ambiciozno zastavljen turistični projekt, ki je tako po opremi kot vsebini edinstven v Sloveniji. Zgodbe, ki so čakale več kot 2000 let, da jih nekdo pove, so tako ponovno oživele in našle svoj poseben izraz v arhitekturi ter notranji opremi hotela. V Poslovni skupini Sava in Termah Ptuj imamo jasno opredeljeno vizijo in strategijo razvoja dejavnosti turizem, ki že od nekdaj predstavlja pomembno panogo tudi v razvoju Ptuja, mesto pa je z Grand Hotelom Primus postalo pomembna turistična destinacija.
Andrej Klasinc, direktor družbe Terme Ptuj, d. o. o.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (32)
Nesmrtne ljubezenske zgodbe
Ljubezen, ta neizmerna vesoljna sila, ki nam je tako v odrešitev kot v pogubo, je neizčrpna tema številnih pesmi, romanov, umetniških slik, kiparskih del, skladb in filmov. Ljudi je gnala v najbolj drzna, nora in junaška dejanja, a tudi v največje podlosti. V književnosti izstopajo štiri ljubezenske zgodbe: Romeo in Julija angleškega dramatika Williama Shakespeara, Trpljenje mladega Wertherja nemškega pesnika J. W. Goetheja, Dama s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa mlajšega in Ljubezenska zgodba ameriškega pisatelja Ericha Segala. Koliko je v teh zgodbah resnice in kaj je izmišljenega?
Ljubezen je kot odrešiteljska misel in sila globoko zakoreninjena v krščanskem izročilu zahoda, a zdi se kot da je romantična ljubezen tista moč, ki vrti in poganja svet. Zaradi ljubezni so se bile bitke in bojevale vojne (Trojanska vojna zaradi lepe Helene), vladarjem so se majali prestoli (Franc I., Karel II., Henrik VIII.), nekateri so celo odstopili (Edvard VII.). Zaradi velikih ljubimcev so se ženskam šibila kolena (Giacomo Casanova, lord Byron, Rudolph Valentino, Maurice Chevalier, Ali Kan), moški pa so izgubljali razsodnost ob lepih zapeljivkah (Kleopatra, Madame Pompadour, La Belle Otero, Sarah Bernhardt, Mata Hari, Maril-lyn Monroe). Ljubezen je brez dvoma ena najmogočnejših in najbolj nedoumljivih skrivnosti človeštva.
Romeo in Julija
Shakespearova drama Romeo in Julija velja za najbolj ganljivo ljubezensko zgodbo vseh časov. Prvič so jo uprizorili l. 1595 v Londonu. Zgodba pripoveduje, kako sta se italijanski plemiški družini Montegi in Capuleti na smrt sovražili. Zakrinkani Romeo Monteg se pojavi na plesu Capuletov, kjer zagleda 14-letno Julijo in se vanjo na mah zaljubi. Po plesu se prikrade v sadovnjak, kjer si mladi par na balkonu izpove ljubezen. Prisežeta si, da se bosta skrivaj vzela. Poročni obred opravi brat Lorenzo. Sledi vrsta tragičnih dogodkov, ko Romeo zabode Ty-balta Capuleta in mora zbežati iz Verone. Starši hočejo Julijo poročiti s Parisom, nečakom veronskega kneza. Da bi se temu izognila, ji da brat Lorenzo napitek, ki povzroči njeno navidezno smrt. Romeo ne ve za ukano,
zato misli, da je Julija v resnici mrtva. V grobnici jo poljubi in spije strup. Ko se Julija zbudi in vidi mrtvega Romea, se zabode z bodalom. Montegi in Capuletovi na prizorišču tragedije spoznajo, kako grenak sad je obrodilo njihovo sovraštvo, zato se pobotajo.
Shakespearovi sodobniki so verjeli, da je bila tragedija zasnovana na resničnih ljudeh in dogodkih. Tragično smrt Romea in Julije so celo postavili v leto 1303. Toda kot se je kasneje izkazalo, nista obstajali niti družini Montegi in Capuleti. To je bil zgolj naziv za guelfe in gibeline, dve nasprotujoči si politični stranki, ki sta prevladovali v italijanskem političnem življenju poznega srednjega veka. Literarni kritiki opozarjajo, da takšne tragične ljubimce kot sta Romeo in Julija najdemo že v zgodnjih antičnih delih, npr. v romanci iz 2. stoljetja Anita in Abrokomas. Podobna nesrečna ljubimca sta tudi Tristam in Izolda iz sag o kralju Arthurju. Shakespeare naj bi svojo zgodbo prevzel iz dela Luigija da Porta Romeo in Giulietta iz l. 1526. Da Romeo in Julija nista zares živela niti ni tako pomembno, bolj pomembna je njuna zgodba, ki izraža arhetipski vzorec nesrečnih ljubimcev, ki postaneta žrtev okoliščin (zaradi stanovskih razlik ali vnaprej dogovorjenih porok je veliko ljubimcev trpelo skozi vso zgodovino).
Trpljenje mladega Wertherja
Johann Wolfgang Goethe je l. 1774 z "romanom v pismih" Trpljenje mladega Wertherja zaslovel čez noč. Postal je najvidnejši predstavnik nemškega viharništva, predromantičnega gibanja,
ki se je uprlo togemu razumskemu pojmovanju sveta in se navduševalo za čustva, domišljijo in pesniški zanos. Z likom Wertherja, oblečenega v moder frak in rumen telovnik, je Goethe po Evropi sprožil tudi novo modo oblačenja.
V zgodbi se je Werther nahajal po družinskih opravkih v podeželskem mestecu, kjer je hodil na sprehode v okolico, zlasti v idilični kraj Wahlheim. Tam je nekega dne naletel na ljubko, mlado dekle Lotte in se vanjo zaljubil. Toda krepostna Lotte, ki mu je sicer postala naklonjena, je zavračala njuno zvezo, ker je bila zaročena z Albertom. Werther je na koncu obupal, vzel Albertovo pištolo in se ustrelil.
Delo je nastalo po resničnih dogodkih. Najprej se je mladi Goethe v Wetzlarju zaljubil v Charotte Buff - Lotte, ki pa je že bila zaročena z drugim (Jo-hannom Kestnerjem). Nekaj časa so prijateljevali, nato pa se je Goethe umaknil. Kmalu zatem je spoznal mladega jurista Karla Jerusalema. Ta je bil zaljubljen v neko drugo dekle in si je zaradi neuslišane ljubezni (tako kot Werther) 30. oktobra 1772 pognal kroglo v glavo.
Dama s kamelijami
Roman mladega Alexandra Dumasa (njegov oče je avtor znamenitih Treh mušketirjev in Grofa Monte Christa) Dama s kamelijami je izšel l. 1848 in požel izjemen uspeh. Še večji uspeh je dosegla drama, ki so jo prvič uprizorili l. 1852. Ko pa je Giuseppe Verdi naslednje leto zložil opero La Traviata, je postala Dama s kamelijami nesmrtna. V 20. stoletju je bilo posnetih kar pet filmov, najbolj občudovana pa je bila Greta
Garbo l. 1936.
Dama s kamelijami je kurtiza-na Marguerite Gautier, ki se
odpove bleščečemu pariškemu življenju in z mladim ljubimcem Armandom Duvalom odpotuje na podeželje. Njuno idilo prekine Armandov oče, ki jo pregovori, naj zapusti njegovega sina zaradi dobrega družinskega imena, saj drugače ne bo dobil snubca za svojo hčer, Armadovo sestro. Marguerite se vrne v staro življenje, ki pa ji hitro jemlje moči in kmalu leže na smrtno posteljo. Armad prepozno izve za prevaro, vendar prispe še pravočasno, da jo poslednjič objame.
Dama s kamelijami je bila resnična oseba s pravim imenom Marie Duplessis in je bila najbolj občudovna ter iskana kurtizana svojega časa (bila je tudi ljubica skladatelja Franza Liszta). Z mladim Dumasom (njenim vrstnikom) sta imela nekajmesečno romanco, ki jo je avtor kasneje postavil za osnovo svojega romana. Marie je končala tako kot Marguerita, strta, obubožana in osamljena je umrla 3. februarja 1847, stara komaj 23-let. Dumasa ni bilo ob njej, saj se je takrat nahajal na potovanju z očetom in je za njeno smrt izvedel šele ob vrnitvi v Pariz.
Ljubezenska zgodba
Ameriški roman Ljubezenska zgodba pisatelja Ericha Segala
je l. 1970 takoj ob izidu postal veliki hit, po katerem so posneli tudi odmevni film z Rayanom O'Nealom in Ali MacGraw v naslovnih vlogah. Uspeh romana je avtorja spodbudil, da je l. 1976 napisal nadaljevanje z naslovom Oliverjeva zgodba.
Oliver Barrett, študent prava na Harvardu, je mladi bogataš iz ugledne družine, ki je zelo ponosna na svoje ime in tradicijo. Na fakulteti Oliver spozna lepo, zanimivo in inteligentno dekle Jenny, predstavnico srednjega razreda, in se vanjo zaljubi. Njuni zvezi nasprotuje Oliverjev bogati oče, vandar se mladi par vseeno poroči. Sreča pa je kratkotrajna, saj Jenny boleha za levkemijo, ki ji kmalu tudi podleže.
Erich Segal je tako kot Alexandre Dumas roman napisal na podlagi svoje resnične ljubezenske zgodbe.
Prihodnjič: Atentat na Kennedyja
Kaj bomo danes jedli
TOREK
testenine v gobovi omaki*, solata SREDA
prekajena rebrca, krompirjeva solata ČETRTEK
zelenjavna kremna juha, ocvrti lignji s tatarsko omako PETEK
pleskavice, pomfri, solata SOBOTA
grahova juha s porom in slanino**, gratinirane skutine palačinke NEDELJA
goveja juha z rezanci, dušeni svinjski zrezki v zelenjavni omaki, njoki, solata

RECEPTI

Foto: Alenka Smigoc
PONEDELJEK
dušeno sladko zelje, pire krompir, kuhana govedina
*Testenine v gobovi omaki
40 dag drobnih testenin, sol, nariban sir, 40 dag gob, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 1 strok strtega česna, 1 dl belega vina, sol, poper, 1 dl sladke smetane, 1 žlička moke, 1 dl kropa, peteršilj.
Gobe očistimo, operemo in narežemo na majhne koščke. Na olju spražimo čebulo, dodamo česen in gobe ter mešamo na srednje močnem ognju. Ko se posuši sok, prilijemo vino, osolimo, popopramo in prilijemo moko, razmešano v sladki smetani. Omaka naj vre še 7 minut. Potresemo jo s peteršiljem in premešamo. Medtem v veliki količini osoljenega kropa skuhamo testenine, jih odcedimo in takoj zabelimo z omako. Na krožnikih lahko testenine potresemo z naribanim sirom.
**Grahova juha s porom in slanino
5 dl mladega ali zamrznjenega graha, 1 por, 3 žlice olja, 1 žlica moke, 1 l vode ali juhe iz kocke, sol, poper, 1 dl kisle smetane, po želji limonin sok.
Grah skuhamo in odcedimo, por narežemo na rezance in ga operemo. Slanino narežemo na kockice in jo popražimo na olju, da postekleni, nato jo prestavimo v drugo posodo. V maščobo, v kateri smo pražili slanino, damo por, ga potresemo z moko, prepražimo in gladko razmešamo z malo juhe. Takoj pri-lijemo vso juho, po potrebi dosolimo in popramo ter dodamo kuhan in odcejen grah. Skupaj prevremo. Juho precedimo, zelenjavo zmiksamo in jo ponovno primešamo k odcejeni juhi. Dodamo tudi prepraženo slanino, vse pristavimo in mešamo, dokler ne zavre. Juhi prilijemo smetano, še 7 minut kuhamo in jo nazadnje po okusu okisamo z limoninim sokom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 6. november
Danes goduje Lenart.
1700 je umrl španski kralj Karel II.
1860 je bil izvoljen za predsednika ZDA Abraham Lincoln.
1880 se je rodil v Celovcu avstrijski pisatelj Robert Musil.
1921	se je rodil ameriški pisatelj James Jones.
1956 je bilo prvič sklicano izredno zasedanje generalne skupščine OZN.
1968 so se začela v Parizu pogajanja med ZDA in Vietnamom.
1971 se je okoljevarstvena organizacija Greenpeace lotila svoje prve velike akcije: njeni aktivisti so s potovanjem na Aleute poskušali preprečiti ameriške jedrske poskuse. Sreda, 7. november Danes goduje Engelbert.
1414 se je rodil perzijski učenjak, mistik in pesnik Jami, ki ga mnogi imajo za zadnjega mističnega pesnika v Iranu.
1633 je umrl nizozemski izumitelj Cornelis Jacobszoon Drebbel, ki je leta 1620 izdelal prvo podmornico, s katero je bilo mogoče pluti pod vodo.
1659 sta Francija in Španija podpisali "pirenejski mir".
1781 je inkvizicija v Sevilji zadnjič v Španiji na grmadi zažgala grešnike, obtožene krive vere.
1810 se je rodil madžarski skladatelj in dirigent Ferenc Erkel, utemeljitelj madžarske nacionalne opere in avtor državne himne.
1867 se je rodila francoska znanstvenica poljskega rodu Marie Curie - Sklodowska.
1878 se je rodila avstrijsko-švedska znanstvenica Lise Meitner.
1917	se je s streli s križarke Aurora začela v Rusiji velika oktobrska revolucija.
1944 so Japonci usmrtili sovjetskega vohuna dr. Riharda Sorgeja.
1990 je Mary Robinson postala prva predsednica Irske. Četrtek, 8. november
Danes goduje Bogomir.
1331 so na saboru v Svrčinu Srbi okronali sina kralja Štefana De-čanskega Štefana Dušana, imenovanega Štefan Silni, za kralja Srbije.
1519 so španski osvajalci pod vodstvom Hernanda Cortesa prodrli do mesta Mexico.
1620 je avstrijska vojska v bitki pri Beli Gori blizu Prage premagala češke protestantske upornike.
1793 je na pobudo slikarja Davida pariški Konvent sprejel sklep, s katerim je Louvre postal javen in za ljudstvo dostopen muzej.
1847 se je rodil britanski pisatelj Bram Stoker, avtor priljubljene grozljivke o transilvanskem vampirskem grofu Drakuli.
1895 je nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen odkril žarke, ki jih je poimenoval žarki X, pozneje pa so postali znani kot rentgenski žarki.
1922	se je rodil južnoafriški kirurg Cristhiaan Barnard, ki je izvedel prvo uspešno presaditev srca pri človeku.
1923	je Adolf Hitler, voditelj tedaj skoraj neznane Nacionalsociali-stične delavske stranke, poskusil v münchenski pivnici izvesti državni udar in vreči republikansko vlado Nemčije.
Petek, 9. november Danes goduje Teodor.
392 je rimski cesar Teodizij prepovedal poganske igre, med njimi tudi olimpijado in čaščenja bogov ter dal zapreti vsa svetišča.
1201 se je rodil Robert de Sorbon, kanonik roterdamske cerkve v Parizu.
1519 je azteški cesar izrekel dobrodošlico španskemu osvajalcu Cortezu, ker se je njegov prihod ujel z napovedano vrnitvijo boga po azteški mitologiji.
1799 je Napoleon Bonaparte z vojaškim udarom zrušil vlado Di-rektorija in kot prvi konzul prevzel oblast v Franciji.
1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev.
1913 se je rodila na Dunaju filmska igralka avstrijskega rodu Hedy Lamarr.
1918	je nemški cesar Wilhelm II. sporočil, da se odpoveduje prestolu.
1965 so v Britaniji odpravili smrtno kazen.
1989 so začeli podirati berlinski zid, ki ga je zgradila Nemška demokratična republika avgusta 1961, da bi preprečila množično uhajanje ljudi na Zahod. Sobota, 10. november Danes goduje Andrej.
461 je umrl papež Leon I., ki so ga kot prvega pokopali v stari baziliki sv. Petra.
1483 se je rodil Martin Luther.
1795 se je rodil veliki nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller.
1888 se je rodil eden največjih sovjetskih letalskih konstruktorjev Andrej Nikolajevič Tupoljev.
1925 se je rodil angleški filmski igralec Richard Burton.
1975 je po 320 letih Portugalska odšla iz Angole.
1986 je prišlo v Švici do velike ekološke nesreče, ko je zaradi požara v kemični tovarni pri Baslu prišlo v Ren na tisoče litrov zastrupljene vode.
1989	je po množičnih demonstracijah proti komunistični vladavini odstopil Todor Živkov, ki je 35 let vodil bolgarsko Komunistično partijo.
Nedelja, 11. november
Danes goduje Martin.
1215 se je začel četrti lateranski cerkveni zbor.
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
1918 se je s kapitulacijo Nemčije in podpisom premirja Avstro-Ogrske končala prva svetovna vojna.
1951 so izvolili generala Juana Perona vnovič za argentinskega predsednika.
1965 je britanska kolonija Rodezija enostransko razglasila samostojnost.
1975 je postala Angola samostojna država.
1990	so bile v Makedoniji prve demokratične volitve. Zmagala je opozicijska, nacionalistična stranka VMRO-DPMNE.
AvtoD£OM
308 je za številko večji in tržno ambicioznejši
Znova tipični peugeot, bi lahko rekli! Naslednik modela 307 je že v domačih prodajnih salonih in na naših cestah, saj se je uradna prodaja začela 15. oktobra. Njegov predhodnik se je po šestih uspešnih tržnih letih poslovil, zamenjal pa ga je model, ki prvič nosi osmico kot zadnjo številko v imenu avtomobila. To je peugeot 308 z ostro klinasto obliko, ki ohranja uveljavljeno eleganco "levje" hiše, po novem pa naj bi poudarjala višjo kakovost ter se ozirala proti dražjim modelom nižjega srednjega razreda. Naloga novinca je tudi povrnitev zaupanja kupcev, ker so predhodniku nagajale tehnične težave in nezanesljivost.
Renault megan, opel astra, ford focus, fiat bravo in še posebej volkswagen golf so le nekateri stalni predstavniki nižjega srednjega razreda, in da bo izbira še večja, so poskrbeli pri Peugeotu. 308 je tipični peugeot, ki je sicer oblikovno všečen, vendar ne ponuja nekih revolucij. S prepoznavnostjo nima težav, a ga površno oko utegne zamenjati za manjši model 207. Zdi se mi, da so se snovalci na veliko ukvarjali z vprašanjem, ali naj avto razvijejo povsem na novo ali naj ga zgolj prilagodijo aktualnim razmeram in »okusom«
na trgu. Brez dvoma so izbrali drugo možnost, ker je 308 podoben tristosedmici - prednji del in zadek ostajata francosko elegantna, pa tudi bočna linija ni bistveno drugačna. In če zunanjost ostaja kombili-muzinska oziroma enoprostorska, je razlog verjetno v tem, da so večino denarja in truda vložili v izboljšave v potniški kabini ter v očem skrito mehaniko, ki je seveda ključna pri zagotavljanju zanesljivosti in varnosti vozila. Peugeotovi strokovnjaki so izboljšali količnik zračnega upora, kar govori v prid skromnejši porabi goriva in za pet milimetrov znižali težišče vozila, kar pripomore k boljšim voznim lastnostim ter legi na cesti.
Še najbolj zmoti podatek, da je 308 zasnovan na platformi skupine PSA številka 2, torej na enaki platformi, kot jo že ima tristosedmica! Res, da so jo prilagodili, saj je avto v primerjavi s predhodnikom zrasel, a nekako se ne morem otresti občutka, da 308 ni tako nov model (le prenova?), kot bi si to želeli. Dimenzijsko se je nekoliko poredil - ob enaki medosni razdalji je za sedem centimetrov daljši, nekaj tudi širši in se z dolžino 4,28 metra uvršča v avtomobilsko sredino, zato z novim peugeotom ne bi smeli imeti težav s parkiranjem v mestnih središčih, hkrati pa velikostni prirastki zagotavljajo dovolj prostora za potnike. Zaradi drugačne oblike armaturne plošče je spredaj prostora več kot dovolj, tudi zadaj sedeči se nad njim ne morejo pritoževati, za kar imata večji del zaslug, na novo zasnovana prednja sedeža, s tanjšima naslonjaloma in dvignjenim sedalnim delom. Nekoliko drugače je s prtljažnikom, ki s 430 litri prostornine ne izstopa iz razrednega povprečja, pa tudi mehanizem preklapljanja zadnje klopi, ko je za povečanje prtljažnika treba naprej prekucniti sedalo zadnje klopi in šele nato v dobljeno luknjo preklopiti asimetrično deljivo naslonjalo, ni ravno novost.
Pri izbiri motorjev ne bo težav, saj je v skupini PSA, kjer najdemo zraven Peugeo-ta še Citroena, ponudba dovolj pestra. Na začetku svoje prodajne poti je peugeot 308 opremljen s šestimi pogonskimi različicami; od tega jih je polovica bencinskih,
polovica pa dizelskih. Najskromnejši 1,4-litrski bencinar zmore 95 KM, 1,6-litrski 120 KM in če slednjemu dodamo še turbino, dobimo 150 konjev motorne moči. Turbo različica je seveda bolj dinamična, zmogljivejša in prožnejša, a tudi običajni 1,6-litrski motor ni od muh. Dizelske barve zastopajo dva 1,6-litrska HDi motorja, ki premoreta 90 oziroma 110 konjev, ter 2,0-litrski HDi z 136 KM.
Izbira opreme delno vpliva tudi na zunanjost peugeota, kupci pa lahko izbirajo med tremi paketi: comfort pack, premium in premium pack. Že osnovna »izbira« vsebuje klimatsko napravo, štiri varnostne blazine, zavorni sistem ABS, potovalni računalnik in prednji meglenki, medtem ko je oprema premium bogatejša še za dve zračni blazini, samodejno klimatsko napravo, usnjen volan in radijski sprejemnik, ki predvaja tudi MP3 datoteke. V kolikor sodite med zahtevnejše voznike, si lahko omislite tristoosmico z najbogatejšo opremo, ki omenjeno nadgrajuje še s stekleno streho, 17-palčnimi aluminijastimi platišči, sistemoma ESP in ASR ter tempomatom.
S prihodom novega Peugeotovega predstavnika v nižjem srednjem razredu je uvedenih tudi nekaj novosti; in sicer zadnji zračni varnostni blazini, kolenska varnostna blazina in sistem, ki opozarja na nenamerno prevožene oznake za vozni pas.
Peugeot 308 na prvi pogled nedvomno daje vtis, da gre še zmeraj za 307, a z nekaterimi dodelavami, ki so začrtane po modnih zapovedih manjšega 207. In če se spomnimo prej navedenih konkurentov, nima enostavne naloge, še posebej, ker jim tristoosmica ne želi slediti, ampak si odtrgati svoj kos tržne pogače. Kot napovedujejo pri Peugeotu, se bosta kombili-muzini v prvi polovici prihodnjega leta pridružili še izvedbi SW in break, tisti, ki znajo uživati v vožnji pod odprtim nebom, pa bodo na CC morali počakati še nekoliko dlje časa.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Gripa ali prehlad
Gripa in prehlad sta virusni infekciji zgornjih dihalnih poti, ki sta značilni za zimske mesece in prehodna obdobja. Vrste v čakalnicah pri zdravnikih in pri nas v lekarnah so tudi znak, da sta gripa in prehlad na pohodu.
Težave, ki jih občutimo pri obeh boleznih, so podobne, pa vendar nekoliko različne.
Gripa nastopi nenadno, telesna temperatura je povišana na 39 stopinj Celzija in več, močan glavobol in hude bolečine v mišicah ter sklepih nas priklenejo na posteljo. Po 3-4 dneh nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tja do 3 tedne. Če se pojavi kašelj, je suh in dražeč, lahko izrazit in dolgotrajen. Zelo redko se pojavijo kihanje, izcedek iz nosu in bolečina v žrelu.
Prehlad se običajno začne s pekočo bolečino v žrelu, sledi mu vodeni izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in dražeč kašelj. Lahko se pojavi glavobol, rahlo povi-
šana telesna temperatura in slabo počutje.
Gripa in prehlad se širita kapljično pri kašljanju in kihanju, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženimi predmeti.
Kako se zaščitimo? Najboljša zaščita pred gripo je cepljenje. Kljub temu, da za navadno gripo in njenimi posledicami vsako leto tudi pri nas umre veliko število ljudi, statistike kažejo, da se za cepljenje še vedno odloči premalo ljudi.
Cepljenje je ena od glavnih oblik imunizacije. Z njim pripravimo naše telo, da se bo uspešno odzvalo na napad virusov gripe. Cepiva vsebujejo mrtve ali oslabljene mikroorganizme (bakterije in viruse). V primeru gripe so to virusi, proti katerim po cepljenju v telesu nastane zaščita. Če pride do napada teh virusov, se naše telo nemudoma odzove tako, da začne naglo izdelovati protitelesa, ki uničijo virus ali toksin (strup), ki ga virus izloča. Zato do izbruha bolezni ne
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
pride, klub temu da je okoli nas vse polno bolnih. Sestava cepiva se spreminja in je vsako leto pripravljena posebej v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (za severno poloblo) in smernicami Evropske skupnosti za cepilno sezono, letos 2007-2008. Priporočila se pripravijo na osnovi predvidevanj, kateri virusi gripe se utegnejo pojaviti na določenem območju in so nevarni za izbruh epidemije. Cepljenje se še posebej priporoča pri:
-	ljudeh, starejših od 60 let
-	varovancih domov za ostarele in negovalnih do-
mov
-	zdravstvenih in pedagoških delavcih, kjer narava dela predstavlja povečano nevarnost za okužbe in epidemijo
Večje tveganje za pojav zapletov pri gripi je pri odraslih in otrocih z naslednjimi boleznimi:
-	bolezni srca in/ali obtočil
-	kronične bolezni dihal
-	kronične bolezni jeter in ledvic
-	diabetes ali druge bolezni presnove
-	slabokrvnost
-prirojena ali pridobljena
imunska oslabljenost
Cepljenje se ne priporoča:
-	nosečnicam
-	otrokom, mlajšim od 1 leta
-	bolnikom, ki prejemajo imunosupresivno terapijo - zdravljenje, ki oslabi lastni imunski odziv
-	vsem, ki so alergični na sestavine cepiva, tudi na jajca, piščančje beljakovine, formaldehid, dietileter ali polisorbat 80
-	osebam s povišano telesno temperaturo ali akutno okužbo.
Nadaljevanje prihodnjič Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Lepi prazniki
Vreme je bilo v tednu, ki je za nami, idealno za delo na vrtu. Mnogi ste izkoristila skrajšan delovni teden tudi tako, da ste s tremi dnevi dopusta imeli lepe počitnice. Upam, da ste izkoristili lepe dneve tudi za sprehode v naravi. Zdaj je že čas, da se spomnimo na božične praznike. V gozdu lahko najdemo veliko materiala, da si bomo sami naredili advent-ni venček, venček za na vrata in seveda primerno okrasili jaslice.
Obenem pa smo še lahko uživali v prelepih jesenskih barvah, s katerimi je letošnja jesen obarvala drevje. Dobro bi bilo, da na naravno lepoto opozarjamo tudi otroke, saj so ti postali kar preveč odvisni od elektronike. Opazovanja narave in prepoznavanja njenih lepot jih je potrebno naučiti, sami od sebe jih ne znajo prepoznavati in se jih veseliti.
Sobne rastline
Še ta teden je potrebno zatemnjevati božične zvezde, čeprav so se nekaterim vršički že rahlo obarvali rdeče. Če ste jih pozabili presaditi spomladi, kar bi bilo najboljše, še lahko to storite sedaj. Vendar pri tem samo postavite celotno koreninsko grudo v nov in večji lonček s svežo prstjo. Korenin pri tem ne vznemirjajte, saj sedaj ni pravi čas za presajanje. Ker pa je božična zvezda hitro rastoča rastlina, ji tudi korenine hitro rastejo in še ene zime v starem lončku in predvsem stari prsti ne bo preživela. Odpadali ji bodo listi, vprašanje je, če bo nastavila cvetne popke, v tem primeru se tudi ne bodo obarvali vršički, predvsem pa je v večji nevarnosti, da jo »utopimo« sami s preveč zalivanja.
Božične kaktuse zalivamo redno in tudi dognojujemo z gnojili za cvetenje, saj imajo že nastavljene popke. Vsi, ki vas moti odpadanje popkov, morate kaktuse prestaviti na hladno. Kurilna sezona se je že začela in suh zrak ogrevanih prostorov pogosto povzroči odpadanje cvetov.
OKRASNE GREDICE IN BALKONSKO CVETJE
Potaknjenci in tudi ostale balkonske rastline že počivajo v prezimovališčih. Le gorenjski nageljčki še ostanejo na prostem. Te prestavimo v zavetnejše prostore, šele ko bodo temperature padle pod -10o C.
Foto: Miša Pušenjak
Da se v zimovališčih ne bodo pričele razvijati glivice, pa tudi škodljivci, priporočam, da so v teh prostorih okna vsaj čez dan odprta. Paziti pa je potrebno, da po rastlinah ne piha. Rožmarin in lovor, pa tudi oleandri lahko še ostanejo zunaj, vendar jih raje prestavimo v zavetje hiše.
Pričeli bomo s sajenjem trajnic, grmovnic in okrasnega drevja. Skrajni čas je že, da si pripravimo načrt. Nikoli ne sadite brez sadilnega načrta. Pred sajenjem vedno razmislite, kako velik je grm, rastlina ali drevo takrat, ko odraste. Le tako se izognete težavam, ko je potrebno odrasle rastline presajati. Vmesni prostor do takrat zapolnimo z enoletnicami, spomladi pa čebulnicami. Te so najlepše ravno pod listopadnimi grmovnicami.
Poskrbimo tudi za koristne živali
V	tem času pa poskrbimo tudi za naše male prijatelje na vrtu, to so tisti, ki nam celo leto pomagajo pri boju s škodljivci. Za ježka, ki je velik požrešnež in poje veliko bramorjev, mravelj, tudi gosenic, metuljev in manjših žuželk, loti pa se tudi polžev, pripravimo zimska počivališča, kupe vej z nekaj listja na bolj odročnih kotičkih parcele.
Za ptice postavimo krmilnice in jih povsem po malem pričnemo tudi zalagati s hrano. Le toliko zrnja nasujemo, da bodo ptice vedele, kje ga lahko najdejo, ne smejo pa še postati odvisne od njega. Sama že opažam siničke, ki se zbirajo tam, kjer sem jih lani hranila.
V	krmilnico lahko dajemo tudi semena vrtnega cvetja, ki ga pospravljamo ravno sedaj. Tako ne bomo imeli prevelikih stroškov. Predvidite pa tudi prostor v bližini krmilnice, kjer boste pticam pozimi, ko bo vsa naravna voda zamrznjena, lahko ponudili tudi vodo. Ob suhem zrnju je potrebujejo še več kot poleti, ko so njihova glavna prehrana žuželke in sočne jagode.
Za pikapolonice in ostale žuželke pripravimo nekaj starih hlodov, slame ali sena. Podjetni pa se bodo lotili izdelave posebnih »hotelov« za koristne živali. Te postavimo v sadovnjak, ob zelenjavni vrt ali med okrasne grmovnice. Še lep okras vrta bodo.
Miša Pušenjak
Iz glasbenih voda
Tudi druga plošča je zgodba o Neishi
Neisha je glasbenica, pevka, pianistka, skladateljica, aranžerka. Sama pravi, da se pod njenim imenom združi marsikatera vloga.
Na Ptuju je bila prejšnji teden tudi model za prelepo obleko kreatorke Sanje Veličkovič, ki jo je nosila na izbor za Fatalno žensko 2007, se je pošalila. Za glasbo se je odločila že pri petih letih, uspešno je končala nižjo in srednjo glasbeno šolo ter akademijo. Ves ta čas pa je tudi ustvarjala lastno glasbo, medijski bum je doživela septembra 2005 z izdajo prve studijske plošče. Takrat se je rodila tudi Neisha, prej je bila Neža Buh. Pevko smo med kratkim obiskom Ptuja tudi spomnili, da je imela enega svojih prvih nastopov v ptujskem gledališču, povedala je, da je to bil njen prvi oziroma drugi javni nastop.
Njena glasba je osebno izpovedna, v 99-odstotkih avtorska, le tuintam se v njen izbor prikrade kakšna skladba drugega avtorja, ki pa ji mora posebej ugajati. Govori o življenju, o resnici, da smo ljudje v resnici vsi isti, da imamo ista hotenja, zgodbe temeljijo na avtobio-grafiji, da se ji kot igralcu ni potrebno vživljati v neko vlogo, ampak je preprosto ona, Neisha.
Igra mešanico različnih stilov, po osnovni profesiji je sicer klasik, ko dela aranžmaje, spaja zelo veliko stilov. Fuzija vseh stilov, zaradi tega je njena glasba morda tudi tako svojstvena, rdeča nit so klaviature, vokal, prva oseba, intima, spajanje z glasbo.
Petnajstega oktobra je Neis-ha izdala drugo studijsko ploš-
čo z naslovom Nor je ta svet. Tudi ta pripoveduje spet o njej, v glavnem pa se zelo nanaša na nekaj, kar velja za vse. Z njo zelo apelira na svet, ko reče Nor je ta svet, lep je ta svet, preveč prezakompleksiran svet. Marsikdaj se usmeri na situacijo, ki jo občuti, glasba je namreč izraz časa. Vsa umetnost je izraz časa, v katerem je nastala.
Neisha je bila letos uvrščena med deset slovenskih estrad-nic, ki so tekmovale za naslov fatalne ženske 2007. »Vsaka ženska, ki najde žensko v sebi, je lahko fatalna, ženskost je tista, ki bo vedno zmagala na tem svetu, vsaj meni se tako zdi,« je povedala o tem izboru. Z nominacijo je bila zelo počaščena, sploh, ker je bila zadnje pol leta zunaj aktualne glasbene scene, ker je intenzivno snemala ploščo. Tudi z nominacijo za Žensko leta je bila počaščena, bila je v družbi žensk, ki so že veliko dosegle, starejših, ker je nominacija mišljena kot nagrada za življenjsko delo, zraven pa ona, ki je še tako mlada. To so po Neishi dogodki, ki so v glavnem družabnega značaja, to ni nekaj tekmovalnega kot mis Slovenije. »Zdi se mi, da že vsaka ženska sama po sebi osvaja.« V vsakem primeru pa so to prireditve, ko si človek lahko nadene lepo obleko, da ne izpadeš drugače, ker so lepo oblečeni tudi drugi, ki pridejo na takšno prireditev. Razne podelitve bi morali v tem smislu spoštovati tudi drugi, ni lepo,
da pridejo v majici in džinsu.
Glamur je po njenem priložnost, ko se vse ujema, povezuje ga s prefinjenostjo, veliko mero okusa. Za vsak odrski nastop sproti prilagaja oblačila, vedno ima s seboj veliko oblačil.
Od leta 2005 do danes je Ne-isha zelo shujšala, to so lahko opazili tudi vsi, ki so jo videli v živo v zadnjem času. Funkcionira po principu kazni-na-grade, če se en dan pregreši,
sledi naslednji kazen. »Treba se je naučiti z želodcem, ne z grlom, ločiti je potrebno med požrešnostjo in lakoto,« je o svojem novem videzu povedala priljubljena Neisha, ki ji v naslednjih dneh čakajo številni promocijski koncerti, povezani z izdajo nove plošče, velik koncert v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani pa bo 27. novembra.
Majda Goznik
Na OŠ Videm aktivni v tednu otroka
Peli in plesali za dedke in babice
Pester, živahen in predvsem ustvarjalen je bil prvi oktobrski teden, posvečen tednu otroka. Z najrazličnejšimi aktivnostmi so ga popestrili tudi na OŠ Videm in njeni podružnici Sela.
Oboji so se družili na krosu, ves teden pa se je dogajalo veliko zanimivega; med drugim so dan po mednarodnem dnevu starejših že tradicionalno pripravili proslavo za dedke in babice.
Zanimiv pa je bil tudi kulturni dan, ki so ga v Vidmu posvetili ljudskim plesom; plesnih korakov so jih naučili mentorji folklorne skupine iz Lancove vasi skupaj s predsednikom društva Franci-jem Gojkoškom. Po dobrih dveh urah vaje so se učenci po posameznih razredih predstavili v šolski telovadnici, ob tej priložnosti pa jih je nagovorila Tanja Potočnik, vodja šolske knjižnice, ki je imela v rokah celoten potek kulturnega dneva.
Učenci na podružnični šoli Sela pa so začutili teden otroka z nekaterimi popestritvami pri pouku in z aktivnostmi na terenu, je povedala vodja podružnice Marija Božičko; pri športni vzgoji učence obiskal judoist Joži
in jim predstavil nekatere osnovne vaje juda. Sredi tedna so se udeležili jesenskega krosa v OŠ Videm, zadnja aktivnost v tednu otroka pa je bila obisk Djočanove kmetije v Tržcu, ki se od avgusta letos
ponuja kot etnografski muzej. Učenci so med obiskom podoživeli utrip življenja na kmetiji iz časov svojih prababic, posebej zanimivo pa je bilo, ko so v kolarnici pomagali pri kožuhanju in v kašči
zmleli ajdo za žgance. Na koncu so bili nagrajeni z okusno malico, gibanico iz krušne peči. Navdušeni so posedli okrog peči in prisluhnili pripovedi gospodarja.
TM
Na Maradonov rojstni dan poroke njegovih oboževalcev
Buenos Aires, 1. novembra (STA) - Eden najboljših nogometašev vseh časov Diego Maradona je v torek praznoval 47 rojstni dan. Njegovi najbolj goreči in zvesti oboževalci legendarnega argentinskega nogometaša so se zbrali na slavju, dva para pa sta se simbolično poročila. Za pričo jima je bila nogometna žoga, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Več kot 100 svatov se je zbralo na poroki dveh mehiških parov, zakonsko zvezo pa je 'duhovnik' blagoslovil z besedami: "Naj človek ne loči, kar je nogometni bog združil." Maradona se slavja v predmestju Buenos Airesa ni mogel udeležiti, mladoporočencem pa je najboljše želje posredoval prek interneta.
Mladoporočenci so člani t.i. Maradonske cerkve (Iglesia Maradoniana), ki so jo v Argentini ustanovili leta 1998 in danes šteje 60.000 članov iz 54 držav sveta. "Delimo strast do nogometa in do boga Marado-ne," je opisal eden od ženinov, oblečen v črno obleko s številko 10 na hrbtu, ki jo je v času svoje igralske kariere vseskozi nosila argentinska nogometna legenda.
Strela usodna za ekonoma Lecceja
Lecce, 1. novembra (STA) - Na današnjem treningu italijanskega nogometnega ligaša serie B Lecceja se je zgodila tragična nesreča, pri udaru strele pa je življenje izgubil klubski ekonom Antonio De Giorgi. Nesrečni 41-letni De Giorgi je po koncu četrtkovega dopoldanskega treninga zbiral opremo in tekel proti slačilnici, ko ga je zadela strela, je na spletni strani zapisal nogometni klub iz Lecceja, za katerega je pred leti igral tudi nekdanji slovenski repre-zentant Sebastijan Cimerotič.
Strela je ob tem oplazila tudi trenerja Lecceja Giuseppe-ja Papadopula in športnega direktorja Guida Angelozzija, vendar nista utrpela resnejših poškodb. Iz vodstva kluba so že sporočili, da bodo zaradi tragične nesreče prestavili sobotno tekmo s Ceseno na kasnejši termin.
Elvis Presley najbogatejši pokojnik
New York, 1. novembra (STA) - Elvis Presley se je znašel na prvem mestu lestvice najbogatejših mrtvih slavnih oseb ameriške revije Forbes. Po navedbah spletne revije Forbes se je Presleyevo premoženje samo v zadnjem letu povečalo za okoli 49 milijonov dolarjev. Presley, ki je bil na vrh omenjene lestvice zadnjič leta 2005, je umrl že leta 1977. Zaslužek izvira predvsem od avtorskih pravic ter izdajanja licenc in turizma v Gracelandu.
Na drugem mestu je John Lennon s 44 milijoni dolarjev, sledijo pa še Charles Schulz (35 milijonov dolarjev), George Harrison (22 milijonov dolarjev) in Albert Einstein (18 milijonov dolarjev). Na lestvici najbogatejših pokojnikov so tudi Andy Warhol, Marilyn Monroe, Steve McQueen, James Brown in James Dean. Forbes je še poročal, da so pokojniki na lestvici v zadnjem letu skupaj zaslužili približno 232 milijonov dolarjev.
Znanstveniki identificirali mačji genom
Washington, 1. novembra (STA) - Znanstveniki so določili genom domače mačke. To je okrepilo upanje, da bo opredelitev dedne zasnove tega sesalca odprlo pot novim raziskavam, ki bodo predstavljale napredek za preučevanje človeških bolezni, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški znanstveniki opravljajo raziskave, s katerimi primerjajo rezultate genetskih raziskav med mačkami in drugimi sesalci. Podobnost v raziskavah mačjega genoma z genomi človeka, šimpanza, miši, podgane, psa in krave je dopustila identifikacijo 20.285 domnevnih genov v mačjem genomu.
Tovrstne raziskave domače mačke prinašajo dragocene priložnosti za preučevanje človeških bolezni in za nove medicinske preboje, so prepričani znanstveniki, ki so prav zato pred tremi leti zagnali ta projekt. Domače mačke imajo več kot250 dednih motenj, med katerimi jih je veliko podobnih genetskim boleznim človeka. Z novimi odkritji bi lahko določili genetske osnove običajnih dednih bolezni, je navedla AFP.
B. Spears po štirih letih spet na sceni
Los Angeles, 1. novembra (STA) - Ameriška pop pevka Britney Spears je v torek v ZDA izdala svoj novi album. Pevka se je sicer v zadnjem času v medijih pojavljalo bolj zaradi svojega razuzdanega življenja kot zaradi svoje glasbene kariere. Album z naslovom Blackout prihaja na tržišče po štirih letih pevkine odsotnosti z glasbene scene, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
V tem času je naslovnice tabloidov polnila z izgredi, ločitvijo, z zdravljenjem v centru za odvisnike in z izgubo skrbništva nad svojimi otroki. Čeprav so ji mnogi kritiki zaradi slabega nastopa na septembrski prireditvi MTV Video Music Awards napovedali konec glasbene kariere, je sedaj večina kritik njenega albuma v ameriških medijih pozitivna. Spletni časopis Philadelphia Inquirer je tako zapisal, da "je bilo videti, da bo Blackout označil konec slave Spearsove, vendar pa album kljub temu ni tako slab".
DOBITNICA ODLIKOVANJA
NOVOGRSKI LJUDSKI PLES S KRETE
TINE ROŽANC
ZENA PEVCA FRANCA KORENA
ZUPAN POD FRANCOZI
VELIKA ZAČETNA ČRKA (STAR.)
NORVESKA SMUČARSKA TEKAČICA
(KRISTIN)
FRANCOSKI FILOZOF (GABRIEL)
LUKSEMB. ARHITEKT
FR. MODNA REVIJA
SPANSKI JUNAK
ODDELEK LADJEVJA
IRSKA (ORIG.)
IZ
BESEDE DRETA
POZELENJE
IGRALEC TAROKA
STROSEK
ORODJE ZA MLAČEV
SODOBNIKI ILIROV
RODEZIJSKI POLITIK
AMERISKI RISAR
ANGLESKI DRAMATIK ALBEE
NAPRAVE ZA DVIGANJE
ANGLESKA VIOLONČ.
OLGA AVBELJ
NAREČJE
FR. NOG. VRATAR
JEZERO V ZDA
PREJME NAJ
SKALDATELJ COPLAND
SLAVKO KASTELIC
REKA V SRBIJI
BODEČ PLEVEL
IZ
BESEDE SATO
NAS TENORIST DARIAN
HITER KONJSKI TEK
VZVISENA LIRSKA PESEM
ORGAN ZA VOH
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: Ovett, Brvar, zekat, Somali, strelica, TI, past, loj, ikavka, sev, ikrica, Epp, Soren-to, Stevek, Oto Pestner, Čičak, stružina, ožar, ada, Amer, Sali, psika, linkrusta, rikša, nos, koja, skansen, prakrt, Anet, Tiranka, klada. Ugankarski slovarček: ALBAYRAK = turški teniški igralec (Berk, 1970 - ); ATEL = južnoameriška opica, obešalka, palčarka; KOLASA = poljski skakalec ob palici (Adam, 1975 - ); KRIER = luk-semburški arhitekt (Rob, 1938
-	); OVA = jezero v južni Turčiji; PENTOSALI = novogrški ljudski ples z otoka Krete; PORATO = francoski nogometni vratar (Stephane, 1973 - ); TARDE = francoski filozof in sociolog (Gabriel, 1843 - 1904); WE-LENSKY = rodezijski politik, premier 1956 - 63 (Roy, 1907
-	1991).
íPoiluiaj'tz naí
na i.u£.touneJn ijiietu!
RADIOPTUJ
net, dfiíetcc
www.radio-ptuj.si
ERBIJ
Govori se ...
... da nekaterih sploh ne moti dejstvo, da je mami-laška mafija na Ptujskem oslabljena za dva nedavno prijeta dokaj predrzna di-lerja, saj so koščki omamne pogače za druge sedaj spet nekoliko večji.
... da si nekateri že belijo glave, kaj bo po tem, ko bomo konec tedna v Poetovioni dobili novo vinsko kraljico in novega princa karnevala - saj se še vedno ne ve, kdo bo postal dvorski norček. Bojda je kandidatov več, mesto pa samo eno.
... da lahko na Ptuju kmalu pričakujemo obisk kakšnega dubajskega šejka. Seveda pa to nima prav nobene veze z nedavnim zasebnim obiskom nekaterih ptujskih novinarskih kolegic v tej sanjski deželi.
... da je na Spodnjem Štajerskem v času martinovanj nevarno že samo gibanje na prostem. Pa ne le zaradi 0,5 promila alkohola v zra-
ku, ampak tudi zaradi raz-noraznih neznanih letečih predmetov.
. da najuspešnejši ptujski boksar vseh časov že vztrajno išče novega nasprotnika, saj se ga je Francoz očitno prestrašil. Zlobni jeziki pravijo da bi takole za trening lahko malce naboksal tudi kakšnega športnega funkci-
onarja.
Vidi se ...
... da se počasi začenja tudi kampanja za poslanske volitve 2008. Ker „slovensko-goriški klopotec" ni prepričan, ali ga bo SDS še hotela kandidirati na svoji listi, že pridno lobira pri koalicijski stranki.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tone Podvršek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Tone Podvršek, prikazuje pa, kako sta z vnukom Anejem prebirala športne strani Štajerskega tednika. "Zelo zanimivo branje!" je komentiral Anej.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
6		2	1		8	9		5
1	5			2			8	6
			7		5			
7			2	4	6			3
								
2			5	1	7			8
			8		2			
8	9			7			2	1
4		6	3		1	8		9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€€€	00
Bik		©	€€€	0
Dvojčka	¥¥	©©	€	000
Rak		©©©	€€	00
Lev	¥	©©	€€€	000
Devica	¥¥	©©©	€	000
Tehtnica	¥¥¥	©©	€	000
Škorpijon	¥¥	©	€€€	00
Strelec	¥¥¥	©©	€	0
Kozorog	¥¥	©©	€	00
Vodnar	¥	©©©	€€	0
Ribi	¥¥	©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6 novembra do 12. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 9. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Sara Koletnik, Trdobojci 12/b, 2285 Zg. Leskovec.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Med razpravo v ameriškem kongresu je neki poslanec zavpil drugemu, naj gre k vragu. Prizadeti poslanec se je pritožil takratnemu podpredsedniku Calvinu Coolidguu. Ta je počasi prelistal neko knjigo, pogledal užaljenega poslanca in mu rekel: "Pregledal sem skupščinski pravilnik. Ni vam treba iti."
Francoski komediograf Moliere si je s svojimi deli nakopal veliko nasprotovanje katoliške cerkve. Po njegovi smrti pariški nadškof ni dovolil, da bi ga pokopali v blagoslovljeni zemlji. Ko je za to slišal Ludvik XIV., je nadškofa vprašal, kako globoko sega blagoslovljena zemlja. Nadškof mu je dejal, da deset čevljev. "Če je tako, pa pokopljite Moliera dvanajst čevljev globoko," je odločil sončni kralj.
Ko je srbski skladatelj Stevan Mokranjac nekoč vodil vajo svojega zbora, je moral vajo zbora zaradi pevke, ki se je stalno motila, vedno znova in znova prekinjati. Ob neki prekinitvi se je obrnil k njej in rekel: "Oprostite, vendar danes kar naprej napačno pojete." Pevka je bila užaljena: "Jaz? Jaz se ne motim. Imam bolj tenkočutno uho kot mnogi dirigenti."
Mokranjac se je ob tem priklonil z besedami: "Če je tako, vam svetujem, da v bodoče pojete z ušesom."
Nemškega dirigenta in skladatelja Wilhelma Furtwaenglerja so povabili na lov. Ko so rogovi zatrobili začetek pogona, je glasbenik jezno zacepetal, si zatisnil ušesa in zagrmel: "To, gospoda moja, bomo morali še temeljito vaditi!"
Avstrijski skladatelj Franz Schubert je bil samec. To se je poznalo na njegovem življenju. Nekoč je iskal po stanovanju cel par nogavic, vendar ga ni mogel najti. Stvar je komentiral z besedami: "Bojim se, da delajo danes na Dunaju samo še nogavice z luknjami!"
Prvi predsednik Zvezne republike Nemčije Theodor Heuss je nekoč med sprehodom v žepu našel pismo, ki ga je pozabil izročiti tajnici. Stopil je k varnostniku in mu rekel: "Stopite, prosim, za vogal in vložite pismo v nabiralnik. Medtem bom sam pazil nase."
Nekoč je sedel pri mizi angleškega pisatelja dr. Samuela Johnsona tepec, ki je slišal, da je pisatelj izredno duhovit. Da ne bi čudno izpadel, se je smejal vsemu, kar je slišal. Dr. Johnson je izgubil živce in dejal: "Izgleda, da sem danes v izredni formi. Ta osel očitno razume vse, kar rečem."
Ko je Edvard VII., še kot angleški prestolonaslednik, obiskal v garderobi francosko igralko Saro Bernhardt, je prišel s klobukom na glavi. Igralka ga je opozorila: "Visokost, običaj je obdržati krono na glavi, za klobuk pa to ne velja."
Ptuj • Tudi mladi gasilci aktivni
Svoje znanje preverjajo na kvizih
V organizaciji komisije za delo z mladino pri Območni gasilski zvezi Ptuj je v petek, 2. novembra, v prostorih Gasilskega doma na Ptuju potekal drugi kviz gasilske mladine. Mlajši in starejši gasilski pionirji so svoje znanje dokazovali v znanju iz požarne preventive, gasilske abecede, zgodovine gasilstva, v splošnih znanjih, poznavanju orodja ter vezanju vozlov.
Kot je povedala predsednica komisije za delo z mladino pri Območni gasilski zvezi Ptuj Hilda Bedrač, Gasilska zveza Slovenije vsako leto razpiše državni kviz za gasilsko mladino. Za uvrstitev na državni kviz so potrebne kvalifikacije na predhodnih kvizih, ki jih izvajajo na Območnih gasilskih zvezah. Tiste ekipe, ki dosežejo na občinskem kvizu prvo in drugo mesto, se uvrstijo na regijski kviz, najboljši dve ekipi v regiji pa na istoimenski državni kviz.
O drugem kvizu gasilske mladine, ki ga je komisija za
delo z mladino pri OGZ Ptuj uspešno izvedla minuli petek, 2. novembra, je Bedrače-va povedala:
„Tudi tokrat so se pomerile ekipe v kategoriji mlajših in starejših pionirjev. Kviz smo organizirali tudi lani, vendar je bila udeležba slabša, saj so tekmovali samo mladi iz prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, Hajdoše in Bukovci. Letos je bil odziv že nekoliko boljši, saj so se ekipam iz Ptuja, Hajdoš in Bukovcev pridružile še ekipe iz Grajene in Stojncev."
V čem pa so mladi meri-
Foto: M. Ozmec
Starejši pionirji so se v pritličnem delu gasilskega doma pomerili tudi v vezanju gasilskih vozlov.
li svoje znanje?
„Mladi so se tudi tokrat pomerili v znanju s področja gasilstva, požarne preventive, gasilske zgodovine ter v splošnem znanju o prometu, živalih in rastlinah Slovenije, o hrani, evropskih prestolnicah, človeškem telesu in o naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Pri praktičnih znanjih pa so vezali vozle, prepoznavali gasilska orodja in gasilne pripomočke."
Kako pa ocenjujete pripravljenost sodelujočih ekip?
„Moram reči, da so bile prav se ekipe dobro pripravljene, saj so bile razlike v znanju med posameznimi ekipami minimalne. V teoretičnih znanjih so bili dokaj izenačeni, razlike pa so se pojavljale pri vezanju vozlov in poznavanju gasilskega orodja, kjer je bilo potrebno nalogo opraviti v čim krajšem času in seveda pravilno."
In kakšni so bili rezultati?
„V kategoriji mlajših pionirjev je bila najboljša ekipa PGD Ptuj v sestavi Saša Lazar, Žiga Polanič in Rene Fekonja, ki je dosegla 566,2 točke; drugi so bili mladi iz Hajdoš z
Foto: M.Ozmec
Predsednica komisije za delo z mladino Hidla Bedrač (stoji) med potekom kviza mlajših pionirjev, ki so svoje znanje o gasilstvu dokazovali v veliki dvorani Gasilskega doma Ptuj.
rezultatom 566,1 točke, tretji pa mladi iz Bukovcev s 561,6 točke. Med starejšimi pionirji so bili prve mlade članice ekipe Hajdoše 1 v sestavi Nina Bedrač, Polona Glažar in Katja Drevenšek s 570 točkami, druga je bila ekipa PGD Ptuj 1 s 568,9 točke in tretja ekipa Hajdoše 2 s 567 točkami."
Kdo se bo torej udeležil regijskega kviza gasilske mladine?
„Na regijski kviz mladih gasilcev so se na podlagi rezultatov uvrstile ekipe iz Ptuja in Hajdoš, ki že nekaj let uspešno nastopajo na kvizih Gasilske zveze Slovenije. Regijski kviz bo tokrat 17. novembra
pri nas v Ptuju, državni kviz pa bo nato teden dni pozneje, 24. novembra, v Starem Trgu pri Črnomlju"
Ob koncu naj dodamo le še to, da želimo mladim članom obeh ekip iz Ptuja in Hajdoš čim boljšo uvrstitev, tako v Ptuju kot morda v Črnomlju.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • Mošt spreminjali v vino
Bolje zgodaj kot prepozno
V Središče ob Dravi je pršu sv. Martin, ki je moštek spremenu v vin, kot je tam v navadi, teden dni prezgodaj. To izvira po eni strani iz dejstva, da so Središčani svoje grozdje potrgali malo prej kot drugi in imajo sedaj že vino, malo pa tudi iz praktičnih razlogov. Na martinovo je veliko martinova-nje v Ormožu in zares ne bi imelo posebnega smisla, da si organizatorji konkurirajo. Tako pridobijo vsi, še najbolj pa obiskovalci, ki se martinu lahko temeljito poklonijo kar dvakrat.
Organizator središkega martinovanje je domače turistično društvo. Predsednica Dragica Florjanič, gonilna sila tovrstnih prireditev, pravi, da prireditev ne šteje več, vsekakor pa je bilo sobotno martinovanje že sedmo ali osmo po vrsti. Vsako leto ga malo dodelajo, spremenijo program in ponudijo kaj novega. Nekaj let je prireditev potekala pred blagovnico, sedaj pa že drugo leto zapored pred Sokolano. To se je izkazalo za veliko pri-
mernejše, saj je pred njo velik prireditveni prostor, če pa bi bil slučajno dež, pa Sokolana nudi streho.
V TD Središče ob Dravi je včlanjenih 72 članov, aktivno jih deluje okrog 30, v soboto pa jim je pomagalo še nekaj prijateljev, tako da je skupno pri izvedbi martinovanja delalo okrog 50 ljudi.
Letos so poskrbeli za nekaj novih nastopajočih. Z drugačnimi plesi je presenetila folklora iz Mislinje, zaigrali so
Mošt, vino in kostanji gredo skupaj .
fantje iz KUD Vinica s Hrvaške, zapeli so Ormoški oktet pod vodstvomJožeta Barin-Tu-rice, Zrelo klasje, Porini pa po-čini. Zelo delovni so bili tudi domači kulturniki - ljudski godci, obreški pevci, godba na pihala, folklorna skupina iz Obreža. Za najpomembnejšo reč, krst mošta, pa je poskr-
Središče ob Dravi leži sicer na ravnini, kljub temu pa ima domala vsaka hiša kakšno brajdo, trs ali pa vsaj kol, je v šali povedala Dragica Florja-nič. „Martinovanje je tako namenjeno domačinom, ki imajo večinoma tudi vinograde po okoliških hribčkih. Radi pa povabimo goste. Prireditve se je udeležilo lepo število ormoških planincev, ki so bili na vsakoletnem martinovem pohodu. Imeli smo tudi precej gostov, ki so se na naše marti-
novanje pripeljali z avtobusi. Po kulturnem programu jih bomo popeljali po Središču, na ogled muzeja, cerkve, kapele, oljarne, k Štambergerju, takšen izlet pa se mora zaključiti v goricah na Jeruzalemu."
Martinovanja se je udeležilo okrog 500 obiskovalcev, med katerimi smo odkrili tudi Lojzeta Peterleta, kandidata za predsednika države, ki je prireditvi prisostvoval v družbi Alojza Soka in Jurija Borka. Viki Klemenčič Ivanuša
Med obiskovalci martinovanja v Središču smo zasledili tudi predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, na sliki v družbi z ormoškim županom Alojzom Sokom in njegovim središkim kolegom Jurijem Borkom.
bela skupina iz Dobrave, ki jih je na prizorišče s svojimi iskrimi konjički pripeljal ko-čijaž Božo. V prireditev so se vključili tudi najmlajši: osnovnošolci so pripravili razstavo izdelkov z vinogradniškimi motivi, podmladek TD pa je že prodajal novoletne voščilnice.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
AlfA ROME01471,9 JTDM	2000	15.395,09	KLIMA	RDEČA
AUDI A-6AVANT 2,51,9 TDI	2092	5.590,09	AVT. KLIMA	T. MODRA
BMW SERIJA 5:525 D	2904	23.990,09	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295,00	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990,09	KLIMA	ČRNA
PEUGEDT206CC2.0	2093	9.390,09	AVT. KUMA	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA GRAN. 2,2 DCI	2904	9.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT TWING01,2	2004	4.990,00	EL. POMIK STEKEL KOV. SREBRNA	
ROVER 414 SI	1997	2.390,09	KLIMA	KOV. B0RD0 RDEČA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,9 i 4X4 EL.	2092	9.790.09	AVT. KUMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI	2096	20.990,09	AVT. KUMA	KOV. T. MODRA
BMXX-5 3,0 D	2002	20.990.00	AVT. KUMA	KOV. T. ZELENA
HONDA PRELUDE 2,0	1995	2.090,00	EL. POMIK STEKEL BELA	
MERCEDES COUPE CL 590	2090	24.990,00	AVT. KUMA	KOV. B0RD0 RDEČA
DMW 339 XD KARAVAN	2904	10.090,00	4X4	KOV. T. ZELENA
Foto: vki
Foto: vki
Prireditvenik
Torek, 6. november
16.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, vsaki drugi torek 17.00 do 18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar 19.30 Maribor, SNG, drama Ahasver, StaDvo, za izven
Sreda, 7. november
10.00
16.00 17.00
do 12.00 Maribor, v prostorih Društva gluhih in naglušnih Podravja na Trubarjevi ulici 15, Dan odprtih vrat Ptuj, CID, literarna skupina
Hajdina, telovadnica OŠ, občinsko prvenstvo v malem nogometu, ob prazniku občine Hajdina
Ptuj, Bowling center, Stand up komedija »Hamlet«, Tadej Toš, William Shakespeare
Ptuj, CID, tečaj orientalskih plesov Ptuj, CID, tečaj kitare
Četrtek, 8. november
17.00
19.00 20.00
Zgornji Leskovec, dan odprtih vrat kmetije Pintarjevi Matilda in Stanislav ter Matjaž Golc v Velikem Okiču 1, ob dnevih martinovanja v občini Videm
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, pravljica Princesa Sarasvati
do 18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
Slovenska Bistrica, prostori Mladinske knjige, Cicibanove pravljične ure
Slovenska Bistrica, Dom svobode, repriza igre Ti moški Maribor, SNG, Intimna komedija, Malod, za izven Ptuj, CID, tečaj kitare
Ormož, Dan za vinogradnike, vinarje, strokovnjake, ljubitelje vina, strokovni simpozij ter otvoritev martinovanja in sejma kleterske opreme, vina, turizma in obrti, zabava s slovenskimi ljudskimi glasbeniki Štrk in Orleki
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 66 6 7 74.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO gosi za nadaljnjo rejo ali očiščene. Tel. 041 929 136 ali 764 70 41.
PRODAJAMO race domače reje za martinovo. Inf. na tel. 02 764 61 91 po 18. uri.
PRODAM hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Inf. na 041 657 796.
PRODAM prašiče od 50-150 kg. Tel. 02 764 51 81.
PRODAM bele gosi za zakol, domače reje. Telefon 031 875 313.
Okrog nas in v nas je zanimivega celo več, kot si upamo priznati. Zaradi bogastva vinogradniške, vinarske in vinske različnosti, bogastva vinskih kleti, šeg in navad in duhovne ustvarjalnosti tu živečih ljudi, vas s ponosom vabimo na
Martinovanje na Ptuju - v mesto trte in vina,
od 9. novembra do 11. novembra 2007 na kraj dogajanja, Miklošičeva ulica. Novi trg in dvorišče Ptujske vinske kleti.

Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in zato se praznika Martinovanje 2007 na Ptujm pridružite tudi vi. Dobrodošli v mestu trte in vina.
PROGRAM MARTINOVANJA 2007
Petek, 9. novembra 2007
Od 11. ure - dalje bodo na stojnicah svoje dobrote ponujali vinogradniki, turistične kmetije in društva kmečkih žena. Na Novem trgu in dvorišču
Ptujske kleti bo kulinarične dobrote ponujalo PP Gostinstvo, za dobro kapljico pa bo skrbela Ptujska klet. Ob 11. uri - bo na Ptujskem gradu predstavitev projekta »Grajska vinske klet« v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj. Do 12. ure - nastop ansambla Donačka s pevko. Ob 12. uri - nastop skupine Štajerski koledniki. Ob 12.45 - nastop Mešanega pevskega zbora DU Ivan Rudolf Breg. Od 13. do 15. ure - na dvorišču Ptujske kleli predstavitev in degustacija novega vina Haložan. Ob 13.30 - nastop ansambla Donačka s pevko. Ob 15.30 - nastop Starih prijateljev iz Kicarja
Ob 16. uri - nastop Turističnega društva iz Podlehnika - prikaz vinogradniških opravil in običajev. Od 17.30 do 20.30 - zabava z narodno zabavnim ansamblom Štajerski Baroni. Od 21. ure do 23. ure - zabava s skupino Kvinton.
Sobota, 10. novembra 2007
Ob 10. uri - nastop Ptujskega noneto. Ob 11. uri - inavguracija vinske kraljice do leta 2009. Ob 12. uri - vinogradniške igre. Ob 14. uri - razglasitev zmagovalcev vinogradniških iger. Ob 14.30 - zabava z ansamblom Koštruni. Ob 16. uri - nastop Moškega pevskega zbora DU Budina Brstje. Ob 16. uri - sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju. Ob 16.30 - nastop folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Phij. Ob 17.30 - zdravica župana Mestna občine Ptuj, dr Štefana Celana. Od 18. do 22. ure - šegavi last mošta in zabava z ansamblom Koštruni.
Nedelja 11. novembra 2007
Ob 9. uri - tradicionalno srečanje FECC Slovenija. Ob 10. uri - koncert pihalnega orkestra Ptuj. Ob 11.11 - inavguracija princa karnevala Kurentovanja 2008. Ob 12. uri - kulturno zabavni program PD Cirkovce- godba Pepi krulet in folklorno skupina.
Od 14 ure dalje - dan odprtih vrat vinskih kleti na VTC13- Mestni vrh, Gmjenščak, Krčevina pri Vurberku, Drstelja, Jiršovci, Janežovski vrh in Destrnik.
Organizator: Mestna občina Ptuj

POSKOČNIH
1.	MEH IN SMEH-Na moji poti
2.	Ans. JUHEJ ■ Dan in noč
3.	Ans. MIKOLA-Lepa beseda
4.	Ans. SNEŽNIK - Darilo nevesti
5.	Ans. AJDA-Čez plot
6.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Jaz lunco vprašal bom - mix
7.	Ans. BUM - Daj skuliraj se
Zmagovalec meseca OKTOBRA: Ans. VRISK - Zlate domače viže Še eno možnost v NOVEMBBRU ima: Ans. MEH IN SMEH- Na moji poti
1.TEJA	HAVER-Divja mačka
2.	MARJAN ZGONC-Kamnita hiša
3.	SAŠA LENDERO - Levinja
4.	STANE VIDMAR-40 let imaš
5.	TANJA ŽAGAR - Tiho tiho čas beži
6.	SKATER-Pridi k meni
7.	NATALIJA VERBOTEN - Pozabi me
Zmagovalec meseca OKTOBRA: FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja Še eno možnost v NOVEMBRU ima: TEJA HAVER - Divja mačka
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Or fejčkove
5M5 glasbene želje:
041/818-666
UGODNO prodam krompir za ozimnico, rdeči in beli. Telefon 764 64 51.
UGODNO prodam suha bukova drva. Telefon 041 914 263.
DOM STANOVANJE
UPOKOJENKA najame garsonjero ali sobo, obvezno v pritličju, lahko je neopremljeno, na Destrniku ali Ptuju z bližnjo okolico, sprotno plačilo. Telefon 041 532 234.
ODDAM dvosobno stanovanje v najem. Telefon 751 19 51, kličite po 16. uri.
NEPREMIČNINE
PRODAM 1-sobno stanovanje na Ptuju. Informacija 041 268 682 (po 15. uri).
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Ptuju. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 0049 160 863 1422.
RAZNO
PO UGODNI ceni prodam več gradbenih parcel in novo klavirsko harmoniko. Rudi Brencl, Rimska ploščad 2, Ptuj, telefon 041 424 567.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA NOVEMBER
ji t POP 7 TOP
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2*10473
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomonlaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk «.p, Plvkova ulica 19/«, 2250 PTUJ
Obvestilo
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, na podlagi Razpisa o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo (Štajerski tednik, 10. avg. 07) objavlja naslednji sklep: »Podaljšuje se rok za oddajo vlog za ukrep 4. »Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju«. Rok za oddajo vlog je četrtek, 15. 11. 2007, do 12.00 ure na sedežu občine.
RADIOPTUJ
»ta ¿fi 1etcc
www.radio-ptuj.si
Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
5. novembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi
Vincenc Bombek
IZ PLACARJA 51
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ali se z lepo
mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
V
SPOMIN
Kmetec
Angela
5. 8. 2007 je minilo 5 let.
Le srce in duša vesta, kako boli, ko vaju več med nami ni.
Anton
4. 11. 2007 je minilo 1 leto.
Vajini najdražji
Zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh postojimo ob grobu, v katerem že eno leto počiva naša draga žena in mamica
Mira Milošič
5. 11. 2006 - 5. 11. 2007
BUKOVCI 99 C
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu.
Njeni: Miran, Teo in Tüen
Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, skrbnega očeta, tasta, dedka in pradedka
Antona Murka
IZ DOLIČA 41, DESTRNIK
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, nam stali ob strani in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala sosedoma Mariji Jakob za obiske in pomoč pri lajšanju bolečin v času njegove bolezni, kot tudi Mariji Pukšič za besede tolažbe.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Škofiču za opravljeno pogrebno slovo in darovano mašo. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič in gospodu Zvonku za ganljive besede slovesa in molitev. Prav tako godbeniku za odigrano Tišino.
Nadalje hvala gospe Julčki, ki se je s toplimi besedami poklonila v imenu društva upokojencev. Naša zahvala gre praporščaku, cerkvenemu zboru in destrniškemu oktetu.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, sveč, sv. maše za številne pisne in ustne izraze iskrenega sožalja, še posebej Ptujskim pekarnam in slaščičarnam, Kmetič, d. o. o., in porodnemu oddelku Bolnišnice Ptuj. Še enkrat vsem in vsakemu posebej najlepša hvala.
Z žalostjo v srcu njegovi najdražji
Šterntal • Po najdbi kosti v kidričevskem gozdu
Grenki spomini iz taborišča
Kmalu po tem, ko smo v Štajerskem tedniku pisali o najdbi človeških kosti v gozdu pri nekdanjem taborišču Šterntal v Kidričevem, smo izvedeli, da je med redkimi še živečimi nekdanjimi taboriščniki danes že 85-letni Stane Gotvajn iz Volkmerjeve ulice na Ptuju. Več kot dober razlog, da smo se povabili na zanimiv pogovor.
Stane, ki poldeveti križ preživlja skupaj s svojo ženo Milico v Volkmerjevi ulici na Ptuju, se je pogovoru o taborišču v Šterntalu sprva upiral, češ da o teh najbolj grenkih in težkih trenutkih svojega življenja nerad govori. Po prigovarjanju pa se je vendarle omehčal in prvič po dobrih šestih desetletjih javno razgrnil tudi nekatera do sedaj javnosti neznana dejstva v zvezi s taboriščem Šterntal.
O tem, kako ga je usoda zanesla v Šterntal, je Stane Gotvajn povedal:
„V času 2. svetovne bojne sem bil interniran v Avstrijo, kjer sem do septembra 1943 delal kot konjski hlapec in opravljal še razna druga dela na kmetijah. 14. septembra tega leta pa so nas kakih 150 s transportnim vlakom odpeljali v taborišče Šterntal, to je bilo v tedanjem Strnišču. Spremljali so nas pripadniki nemške vojne policije - Vermachta. Naselili so nas v šest povsem novih lesenih barak. V eni baraki se nas je gnetlo od 20 do 30, spali pa smo po dva in dva v nadstropnih vojaških posteljah ali pogradih.
Nekaj dni smo delali v civilnih oblekah, pozneje pa so nam dodelili tako imenovane delavske obleke. Sam sem delal v skupini za zemeljska dela za bodočo tovarno aluminija. Eni so podirali drevje, mi pa smo kopali štore, jih razkalali za drva in podobno."
Kako dolgo ste bili v taborišču Šterntal?
„Prvič ne tako dolgo, saj sem kmalu zatem, ko sem zaslutil, da se ob večerih dogajajo čudne reči, tu in tam je bilo slišati
strele, še istega leta, 9. oktobra 1943, sredi delovnega dneva izkoristil pravi trenutek in pobegnil. Tedaj sem bil 22-letni mladenič in v gozd sem tekel, kolikor so mi noge dale. Imel sem srečo, da me niso takoj opazili stražarji, sicer bi me zagotovo ustrelili. Kar peš sem jo popihal do Velike Nedelje, kjer smo imeli domačijo, na hitro pozdravil domače in takoj odšel k enemu od sosedov, da me ne bi našli. Potem je nekega dne na domačijo prišel žandar Čor-da, domačini smo ga vsi dobro poznali, in me dal poklicati ter mi zabičal: „Bejži, če imaš kam, če ne, te moram aretirati in odpeljati na žandarmerijo!" Že naslednje jutro sem se odpravil na vlak ter se odpeljal v Avstrijo v isti kraj Kopfing blizu Gradca v smeri madžarske mejie kjer sem bil v internaciji."
Ste tam bili spet taboriščnik?
„Do neke mere že, saj sem bil v „sonderdienst lagerju", skupaj z drugimi obvezniki sem opravljal neke vrste obvezno delo. Na železniški postaji so nas avstrijski veljaki in kmetje izbirali kot živino na sejmu in nas odpeljali na svoje kmetije, kjer smo morali pomagati pri raznih kmečkih delih. Jaz sem v glavnem delal svoj poklic kot čevljar, in ker sem šival čevlje tudi za žandarje, so me 2. junija 1944 poslali po delavsko knjižico na borzo dela v Ptuju. In ko sem okoli poldneva prišel na „arbeitsdienst" v Ptuju ter uslužbenki povedal, kaj želim, me je poslala v sosednjo sobo in mi dejala, naj malo počakam. Tam sem mirno čakal in po kakih 20 minutah sta v sobo
Takšna je bila njega dni železniška postaja v nekdanjem Šterntalu, sedanjem Kidričevem.
Foto: M. Ozmec
Danes 85-letni Stane Gotvajn: „To so res grenki in težki spomini ..."
vstopila nemška vojna policista, pripadnika Vermachta, me aretirala in kar peš odpeljala v lager v Šterntalu."
Kako so vas tam sprejeli kot nekdanjega ubežnika?
„Najprej so me v komandi lep čas zasliševali, vse so hoteli vedeti, imel pa sem nekaj sreče, saj je bil kot prevajalec nek Ormožan. Kljub temu so me za kazen, ker sem pobegnil, za eno noč zaprli v samico , poleg tega pa so mi za kazen ukinili vse ugodnosti ter dodatke hrane."
Kaj pa ste potem delali?
„Ker nisem bil politični zapornik, sem bil dodeljen v „Ša-linger partijo", tako smo rekli, delali pa smo za neko družbo z Dunaja, ki je tedaj gradila cesto iz granitnih kock (sedanjo tovarniško) ter nadvoz nad železniško progo v Kidričevem. Delali smo zelo veliko, vstajali smo ob petih zjutraj ter takoj po jutranji higieni in zajtrku v vrsti odkorakali na delovišče, kjer smo delali tudi do 16. ure . Na delo in v lager smo hodili v koloni po trije, disciplinirano kot v vojski. Tudi na kosilo smo odhajali „v stroju".
Ali ste kdaj slišali za kakšno streljanje?
„Oh jej, kaj me to sprašujete, še danes me je tega strah. Skoraj vsaki dan se je slišal kakšen strel ali celo rafal. Veste, ko smo šli na delo ali nazaj v lager, smo šli v koloni, spredaj in zadaj je bilo nekaj policistov Vermach-
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na lenartovo (6.) lepo ali grdo, 9/0 do božiča bo ostalo tako.
Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost, Najnižje jutranje temperature bodo od-3 do 4, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 12 stopinj C,
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, S severovzhodnimi vetrovi priteka v višinah k nam nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak, Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo suho jesensko vreme,
ta, včasih tudi zmes, a mnogi so se v obupu odločili za beg iz kolone v bližnji gozd. Oh, koliko takih prizorov je bilo, včasih niti pogledati nisem upal, le slišal sem, da se je kateri od paznikov zadrl Halt ali kaj podobnega; takoj zatem so počili streli. Mrtvega nesrečnika so sotovariši morali nabasati v „šajtrgo" in ga zakopati kar v bližnjem gozdu.
Spomnim se primera nekega starejšega moškega, dobrih 60 let je moral imeti, po tem ko so ga, sicer ne vem zaradi česar, pretepli do onemoglosti, je od udarcev ves plav, verjetno tudi polomljen in poln podplutb ter modrih klobas komaj prišel na delo. A ker težkemu delu ni bil kos, je eden od najbolj krutih paznikov segel po pištoli in ga pred našimi očmi pri priči ustrelil. S samokolnico smo ga odpeljali v bližnji gozd in ga kak meter globoko pokopali."
Ali se spomnite, kje približno ste ga pokopali?
„Ah kaj pa vem, kakih 100 ali 200 metrov desno od železniške postaje je bilo, pokopali smo ga na manjši jasi, da smo lažje kopali; drugega se res ne spominjam, veste, to je bil smrtni strah, delati smo morali, kar so nam ukazali, če ne si šel."
Kdaj pa ste najpogosteje slišali strele, kdaj so opravljali likvidacije?
„Zelo različno, včasih smo slišali rafale zgodaj zjutraj, včasih pozno popoldne, celo zvečer v temi je včasih pokalo. A kmalu, že kar naslednji dan se je takoj razvedelo, da so spet koga likvidirali. Nihče ni vedel zakaj, niti koga, tu in tam morda, ko smo potem pogrešali kakega znanca."
Se spominjate, koliko barak je bilo tedaj in koliko vas je bilo taboriščnikov?
„Kje pa, vsak dan smo poznali le pot od svoje barake do delovišča, kamor smo hodili v stroju. Videti je bilo večje število barak, nekaj deset zagotovo, koliko pa jih je bilo dejansko, tega ne vem, v kagerju pa nas je bilo zagotovo več sto, prek 500. Veste, to so bili tudi razni špeharji, ki so mesarili na črno, pa lopovi, tatovi, tudi politični
zaporniki so bili med nami, pa razni brezdomci, spomnim se, da so bile iz Litve, Latvije in Estonije kar cele družine."
Kaj pa imena vaših predpostavljenih, se morda spomnite katerega?
„Vem le to, da so bili v Ver-machtu večinoma naši, Slovenci. Eni so bili do nas grobi, drugi manj, v glavnem pa se je dalo preživeti, če si delal, kar so ti ukazali, in če si se držal strogega reda."
Ali ste vedeli, da so se tudi po vojni v taborišču Štern-tal dogajali poboji taboriščnikov?
„Vedel sem kolikor sem izvedel, mnogi so o tem veliko vedeli, a vse se je le šušljalo, o tem se dolga leta ni nihče upal niti pogovarjati, saj nikoli nisi vedel, kdo je tvoj sogovornik. Še danes se o tem nerad pogovarjam."
Kaj pa ste počeli po vojni?
„Najprej sem nekaj dni čuval Bolgare, ki so v paniki ropali po naših krajih. Julija 1945 sem bil poslan na služenje vojaščine v Ljutomer, potem sem nekaj časa delal v čevljarski delavnici Ivana Moravca v Ormožu, novembra 1946 sem bil mobiliziran v tedanjo JLA, kjer sme delal kot četni starešina, leta 1948 pa sem prišel v Ptuj, kjer sem potem preživel večji del aktivnega dela svojega življenja. Bil sem na različnih delovnih mestih, tako v nekdanjem Okraju kot v poznejši občini Ptuj. Leta 1982 sem se upokojil. "
Ali vas je v teh dneh že kdo obiskal in vas v zvezi s Štrentalom kaj povprašal?
„Do sedaj še nihče, vi ste prvi, sicer pa o tem res ne bi rad še kdaj govoril. To so res težki in grenki spomini in nihče ne bi bil rad, da se še kdaj ponovi kaj takega ... "
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Ana Milo-šič, Tržec 23, Videm pri Ptuju - Valentino; Martina Markež, Lovrenc na Dravskem polju 117
-	Blaža; Darja Ozvald, Vičava 105, Ptuj - Liama; Mateja Brezner, Zg. Korena 18/b, Zgornja Korena - Adrijana; Smiljana Markež Pevec, Ormoška 18, Ljutomer - Staša; Vesna Kušar, Ul. Ruške čete 5, Ruše - Matevža; Klav-dija Gobec, Trate 49/b, Zgornja Velka - Patrika; Helena Kramberger, Ptujska c. 20, Ormož - Evo; Helena Butolen, Doklece 28, Ptujska Gora - Saro; Marjetka Dominko, Strmec 11, Ptuj - Tjašo; Nataša Šoštarič, Cirkulane 71 - Nika; Sanja Debeljak Cafuta, Pobrežje 89/a, Videm - Gašperja; Lidija Janežič, Vinski Vrh 3, Miklavž pri Ormožu - Nino; Karin Šuen, Gregoričeva ulica 12, Ormož - Tiyo.
Umrli so: Jožef Sok, Bukovci 25, rojen 1930
-	umrl 13. oktobra 2007; Lovrenc Petrovič. Sedla-šek 58, rojen 1924 - umrl 21. oktobra 2007; Veronika Mlakar, Kozminci 3, rojena 1930 - umrla 22. oktobra 2007; Marjeta Kukec, rojena Plošinjak, Stojnci 113/a, rojena 1942
-	umrla 21. oktobra 2007; Katarina Turk, rojena Kurež, Lancova vas 52, rojena 1924 - umrla 22. oktobra 2007; Anton Murko, Dolič 41, rojen 1928
-	umrl 24. oktobra 2007; Milko Panikvar, Podvinci 111/a, rojen 1950 - umrl 24. oktobra 2007; Marija Gradišnik, rojena Aha-čič, Markovci 86, rojena 1940 - umrla 20. oktobra 2007; Stanko Vidovič, Gorenjski Vrh 7, rojen 1962
-	umrl 24. oktobra 2007; Jožef Fošnarič, Velika Var-nica 7, rojen 1930 - umrl 27. oktobra 2007; Boehm Kunigunda, rojena Ber-gles, Ob Studenčnici 16, Ptuj, rojena 1916- umrla 27. oktobra 2007; Jožef Novak, Koritno 18, rojen 1923 - umrl 27. oktobra 2007; Marija Prosenjak, Dornava 47/a, rojena 1925 - umrla 28. oktobra 2007; Jaroslav Dovhan, Tovarniška c. 4, Kidričevo, rojen 1938 - umrl 28. oktobra 2007; Terezija Intihar, rojena Serdinšek, Kungota pri Ptuju 2, rojena 1953 - umrla 28. oktobra 2007.
Poroke - Ptuj: Darko Černezel, Koresova ul. 5, Ptuj, in Dominika Vogri-nec, Moškanjci 89; Anton Sluga in Klavdija Petrovič, Svetinci 31.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PTUJ
Bottjai Amiitp.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
Štllki 26a I Smer Grajena Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: arhiv