Leto XVm., št 64 Ljubljana, sreda TJ* marca 1937 Cena t Din o pr « vmatva. Mjumjaoa, dMUjcra Ulica ft — reiefon ftt. 8122, 8128, 8124, 8120, 812& Inseratni oddelek; Ljubljana, Selen-Ourgova UL 0 — TeL 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St U - reiefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL it. 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt. fiek. zavodih; Ljubljana St. 11-842. Praga »slo 78JL80, Wien St 105241. mk dan -azen ponedeljka, nato mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din tO«— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, Telefon 8122. 8123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Stroeamayerjeva ulica Štev. L _Telefon St. 65._ Rokopisi ee ne vračajo. Lord Cranborne o manjšinski politiki ČSR London, 16. marca. b. D.ržavni podtajnik za zunanje zadeve lord Cranborne je na posebno vprašanje nekega poslanca izjavil o najnovejših naporih češkoslovaške vlade, da se sporazume z nemško manjšino, med drugim: Češkoslovaška vlada se je sporazumela z nemškimi strankami glede iz" boljšanja položaja nemške manjšine. An* gleška vlada pozdravlja vsak korak, ki mole dovesti do takega izboljšanja. Načelo nevmesavanja V razpletu španskih bojev so se že nekajkrat pojavili trenutki, posebno lansko jesen, ko se razplamtenje španske iskre v splošni evropski požar ni zdelo nemogoče. V takih trenutkih se je kaj rada ponekod prikazovala neizbežnost širšega konflikta na osnovi nekakšne ideološke borbe, ki naj bi bila zajela že vso Evropo in ki naj bi v Španiji našla svoj prvi preizkusni teren. Za španski narod sam in za usodo vseh malih evropskih narodov ne more biti hujše zablode od te. Ž njo bi si prizadete tuje sile, ki imajo interes na takem ali drugačnem razvoju dogodkov v Španiji, dejansko le pripravile izgovor za svoje vmešavanjae v španske zadeve, vmešavanje, ki bi ga sicer po veljavnih običajih in določbah mednarodnega prava ne mogle opravičiti. V tem je bilo od vsega početka jedro Španske afere kot mednarodnega vprašanja in v tem je v prvi vrsti tragika španskega naroda kot celote. In to je tisto, zaradi česar se tudi pri nas, kakor povsod v Evropi, vsak razsodni človek upravičeno sprašuje, ali je sploh mogoče, da se v dvajsetem stoletju, ki je med drugim tako svečano razglasilo načelo o samoodločbi narodov in v mnogih novih mednarodnih dokumentih potrdilo tudi načelo o nedotakljivosti posameznih držav, na tako brezobziren način tepta osnovno načelo mednarodnega sožitja, načelo brezpogojnega nevmešavarija v zadeve drugih... Francija je že 1. avgusta lanskega le-iii, ko je bila španska državljanska vojna šele v povoju, sprožila misel o sklenitvi sporazuma o nevmešavaniu v španske zadeve. Komaj 9. marca letos, torej po dobrih sedmih mesecih od te pobude, je londonski odbor o nevmeša-vanju izdal svoje sklepe o izvajanju kontrole nad nevmešavanjem, ki je bila v načelu sprejeta že 9. novembra lanskega leta. In ravno te dni se začenja kontrola izvajati. Kdo naj prešte-je vse kršitve sporazuma o nevmešava-nju, ki so se med tem dogodile? Kdo naj potemtakem pravilno vrednoti vrednost najnovejših sklepov londonskega odbora o nevmešavanju po tolikšnem razdobju, ki so bila v njem na stežaj odprta vrata za kakršnekoli vmešavanje? In kdo naj končno jamči, da se bodo od sedaj naprej, ko stopa v veljavo dejansko nadzorstvo nevmešavanja, vršili boji v Španiji zares samo med obema španskima strankama, ko pa si je londonski nadzorni odbor sam pridržal pravico, da »enkrat kasneje« še posebej razpravlja tudi o vprašanju morebitnega odpoklica ali odtegnitve v Španiji se že nahajaiočih in na tej ali oni strani se borečih tujih prostovoljcev? Bilo bi torej nerealno gledati v sklepih londonskega nadzornega odbora dejanski doprinos k omejitvi španskih bojev na obe domači prizadeti stranki in iz tega sklepati na merilo njih moči, kakor ga utegne pokazati nadaljnji razvoj medsebojnih napadov in obramb. Londonski nadzorni odbor je v svojih dosedanjih naporih za omejitev španske državljanske vojne na španska tla le v toliko napravil korak naprej, da je s svojimi najnovejšimi sklepi ustvaril nekaj pogojev, da se španska iskra ne razplamti v splošni požar, toda izvajanje kontrole same, ki se prvič v zgodovini uvaja v tako širokem obsegu, ne izključuje možnosti novih zapletljajev. Kakor že pri sankcijah Društva narodov proti Italiji, bo tudi v tem primeru vse odvisno predvsem od dobre volje prizadetih sil, ne v najmanjši meri pa tudi od samega razvoja dogodkov na frontah. Posamezne države so se namreč že toliko vmešale v potek vojnih operacij, da je z zmago ali porazom španskih sil, s katerimi simpatizirajo, postavljen na kocko skoraj že tudi prestiž njih lastnega režima. Ni ga danes razsodnega človeka v Evropi, ki bi ne želel španskemu narodu, da bi zares lahko sam odločal o svoji usodi in o svoji notranji ureditvi, saj bi se to zgodilo ne le v interesu Španije same, temveč tudi v interesu mednarodne morale, ki razdiralnega in uničevalnega vmešavanja tujih velesil v notranje zadeve te ali one države, kakor smo mu priča v Španiji, ne more dopustiti. Že danes pa je jasno, da bo le demokratična Španija lahko zares sama odločala o svoji usodi, pa naj bo izid današnjega klanja kakršenkoli. Poskusi reakcij s te ali one strani, s komunistične ali fašistične, bi problem vmešavanje tujih sil le še bolj zaostrili in zapletli v neskončni krogotek, ki bi se spet maščeval v prvi vrsti nad španskim narodom. Med Rimom in Beogradom Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za ustvaritev prijateljskega sožitja vzbujajo splošno pozornost v Dunaj, 16. marca. b. Večina današnjih listov objavija iz Beograda in Rima dalj- i ša uradna poročila o pogajanjih med I ta- j lijo in Jugoslavijo. »Neues Wiener Jour- i nal« objavlja na prvi strani v poudarje- i nem naslovu: »Načrt prijateljske pogodbe I med Rimom in Beogradom« naslednje in- j formacije svojega beograjskega dopisnika: j Podaljšanje prijateljske pogodbe z Italijo iz L 1934 O poteku pogajanj mod Beogradom in i Rimom jugoslovenska vlada sproti obve- i iča ostali članici Male antante, ki sta z j njo popolnoma solidarni. Glede političnega i sporazuma z Italijo mislijo v Beogradu, da ; bo praktično spet stopila v veljavo prija- | teljska pogodba iz I. 1924, ki 1. 1929 ni \ bila več podaljšana. Jugoslovenska vlada j upa, da bo ureditev jugoslovensko-itali- J janskih odnošajev na ta način sprejeta s j pristankom češkoslovaške in Rumunije, I ker 3e bodo mogli odnošaji med temi drža- j vami še poglobiti, ako bo enkrat odstra- ; njena italijansko-jugoslovenska napetost, j V pogledu trgovskih pogajanj žele v Beo- j gradu spraviti izvoz v Italijo spet na ono višino, na kateri se je nahajal, pred abe-sinsko vojno. Avstrija in Madžarska most med severom in jugom Vladna »Reichsposta« prinaša od svojega stalnega rimskega dopisnika naslednji dopis: Po soglasnih izjavah italijanskih in tukajšnjih jugoslovenskih krogov zavzemajo napori za omiljenje napetosti med obema državama pričakovani razvoj. Začeta pogajanja so pokazala, da bi samo gospodarski sporazum ne mogel zadostovati za izenačenje poprej nasprotnih interesov. V Italiji so dolgo smatrali, da je mir ob Adri-ji spričo jugoslovenskih političnih zvez in pa zaradi italofobske propagande med dalmatinskim in srbskim prebivalstvom ogrožen, dočim so Jugosloveni pričakovali zaradi zasedbe Reke in zaradi italijanskega voliva v Albaniji le nove politične nevarnosti. Odstranjevanje medsebojnih nesporazumov se je pričelo še pred sankcijsko ero, sedaj pa se stik nadaljuje. "V najnovejšem času je položaj v toliko olajšan, ker je bil med tem sklenjen italijansko-an-gleški sporazum, k čemur je treba dodati še omiljenje napetosti med Italijo in Grčijo ter Italijo Ln Turčijo. Na drugi strani sta tudi zbližanje Balkanske zveze in Male antante, zlasti pa prijateljski pakt med Beogradom in Sofijo zelo ugodno delovala v Rimu. Sedaj upajo v Italiji, da se bo jugoslovenska zunanja politika vedno bolj usmerjala v smeri spoznanja o naravni povezanosti vseh jadranskih držav, kar bo seveda tudi sodelovanje in zbližanje z Rimom zelo olajSalo. Ker se trajen sporazum z Jugoslavijo brez nadaljnjega razčiščen ja italijanskih odnošajev do držav Maln antante ne zdi mogoč, bodo po italijanski zamisli v prvi vrsti prijateljske države rimskega trkota, zlasti Avstrija in Madžarska poklicane, da zgrade mostove med severom in jugom. S tem se kaže povezanost direktnega ir trajnega snorazuma ob Adriji ter med Italijo in Balkanom z reorganizacijo podunavskega prostora. Posamezni koraki v vsakem izmed teh področij bi imeli ugodne posledice tudi za skupno ureditev visečih srednjeevropskih in jugovzhodnih problemov. Obojestranska previdnost Spričo zapletenosti teh vprašanj in njih pomena za evropski mir poudarjajo tako v Rimu kakor v Beogradu, da se ne sme računati s prenagljenimi in senzacionalnimi »jadranskimi pakti«. Zaradi tega od-| klanjajo v Rimu tudi vse informacije fran-j coskega levičarskega t:3ka, ki že piše o j točno opredeljenem in skorajšnjem spora-I zumu. še posebej zavračajo v Rimu tr-! ditve, da je Italija v trgovskem pogledu pripravljena nuditi Jugoslaviji isto gospo-| darske koncesije kakor državam rimskih protokolov. To je po mnenju rimskih krogov samo manevriranje Pariza, k| bi na tak način želel porušiti poštena prizadevanja dveh držav za sporazum in s tem tudi prizadevanja za mir v srednji Evropi. Vsekakor se zdi, da so dosedanja pogajanja uspela ln da sta razčiščena obseg In smer kasnejšega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Treba bo samo počakati na sklepe zasedanja stalnega sveta Male antante, ki je že sklican na dan prvega aprila. I Obvestilo dr. P urica francoski vladi Pariz, 16. marca. o. Po informacijah poučenih krogov je jugoslovenski poslanik dr. Purič posetil zunanjega ministra Del-bosa, kateremu je sporočil, da so se med Rimom in Beogradom začela pogajanja za zaključitev gentlemenskega sporazuma. Dr. Hodža o pogajanjih Praga, 16. marca. AA. Predsednik vlade dr. Milan Kodža je na večerji, ki mu jo je priredil sindikat češkoslovaških novinarjev, odgovoril tudi na vprašanja, kako naj se razlaga zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Izjavil je med drugim: Italija išče pota, da pri^e čim prej do ponovnega sodelovanja z državami v Podunavju, ki je iz dobro znar.ih razlogov prenehalo. V njenem sporazumevanju z Jugoslavijo nismo uiti mi niti Rumuni nagli ničesar, kar bi bilo naperjeno proti Mali antanti. Mi sprejemaiao z zadovoljstvom vsak korak k zbllžanju med Italijo in Jugoslavijo. če bi pri sedanjih pogajanjih izginila kakšna vprašanja, ki sedaj zasenču-iejo razmerje med Italijo in Jugoslavijo, bi moglo to samo okrepiti Malo antanto. „Tribuna" o vznemirjenju francoskega tiska Rim, 16. marca. o. Gletie na nepovoljne komentarje, s katerimi sprejema francoski tisk vesti o možnosti zbližanja med Jugoslavijo in Italijo, piše današnja »Tribuna«: Na Quai de Orsayu vlada razočaranje in nerazpoloženje, ker je Italija sklenila, da izdere »jadranski trn z lastno roko in da se pri tem ne posluži intervencije francoskega zdravnika«. Nekdanji interesa Francije pri pomirjenju med Italijo in Jugoslavijo se lahko pripisujejo samo egoističnim ciljem francoske politike. Za Lavalove vlade je Francija zelo rada pomirjevala Rim z Beogradom, ki je tedaj plaval popolnoma v francoskih vodah, toda danes, ko vodi Beograd samostojno zunanjo politiko in ni več odvisen od Pariza, stremi Quai d' Orsay z vsemi silami za tem, da prepreči ta sporazum. Praga—Dunaj—Pešta Tifcor Eckfeardt za čim tesnejše sodelovanje med češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko Pariz, 16. marca. b. Posebni poročevalec »Petrt Journala« je objavil svoj razgovor s šefom stranke madžarskih malih poljedelcev Tiborjem Eckhardtom, ki se v svojih izjavah z vso odločnostjo zavzema za ustvaritev srednjeevropske osi Praga—Dunaj—Budimpešta ter za čim tesnejše sodelovanje med Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko posebno na gospodarskem terenu. Te tri države, je izjavil Eckhardt, se gospodarsko medsebojno izpopolnjujejo in bi lahko povsem zadoščale lastnim potrebam tako v pogledu kmetskih pridelkov ka- j kor tudi industrijskih izdelkov. Razen tega bi tvorile uspešno oviro proti gospodarski ekspanziji Nemčije. Sistem rimskih protokolov je pokazal sicer, da je za Madžarsko koristen, vendar ga ne moremo smatrati za nekaj definitivnega. Definitivna bi bila lahko samo ustvaritev naravne gospodarske zveze vseh podunavskih držav. Glede restavracije je Eckhardt pripom-niL da se mu zdi v sedanjem trenutku zelo neoportuna, da bi pa utegnila kasneje postati mogoča. Schuschnigg v Pešto Važna posvetovanja avstrijskega kancelarja v Peš ti v zvezi s pogajanji med Italijo in Jugoslavijo Dunaj, 16. marca. o. Današnjemu potovanju kancelarja dr. Sahuschnigga v Ruddmpe-što pripisujejo veliko važnost ne samo zaradi ponovnega obravnavanja vprašanja restavracije Haibsburžanov, temveč tudi za to. ker se bo v začetku aprila sestala v Beogradu konferenca zunanjih ministrov Male antante in bo ob tej priliki padla tudi odločitev o bodočjh političnih odnošajih med Beogradom in Rimom. Današnja »Reichpost« je objavila v zvezi s tem uvodnik svojega dopisnika h Rima o skorajšnji zaključitvi prijateljske pogodbe mod Rimom in Beogradom. List ugotavlja, da se Italija Hi Jugoslavija pogajata o zaključitvi gospodarskega sporazuma, do katerega pa b] lahko prišlo samo tedaj, če bi se prej ojačile politične zveze med obema državama. Mero-dajni krog? v Rimu naglašajo da se v reviziji odnošajev med Beogradom jn Rimom ne morejo pričakovati nobene senzacije, toda na podlagi iskrenih diplomatskih stremljenj se želi doseči sporazum ki bi v bistvu pomenil jamstvo miru na Jadranu. Tudi v Beogradu -in Rimu so prišla do spoznanja, da je ta sporazum potreben. Ta razvoj raz- mer zahteva seveda tudi ustalitev odnošajev teh dveh držav glede na vprašanja Po-dutnavja in ureditev odnošajev Male antante napram državam rimskega pakta sploh. Dr. Sehuschnigg bo govoril ob svojem obisku v Budimpešti tudi o tej zadevi. Ker je avstrijska vlada podrobno poučena o novem srednje-evTOpskem načrtu češkoslovaške vlade, bo Sehusrhmigg te informacije sporočil trudi madžarska vladi. Njegovim razgovorom v Budimpešti pripisujejo splošno velik političen pomen za ureditev razmer v Podunavju. Po veliki noči bo kanoelar Schusoh-w'$r odpotoval v Rim. Tudi Miklas Budimpešta. 16. marca. g. Po tukajšnjih informacijah bo dr. Schiisohnigg razpravljal z Daranyijem iin Kanvo v smislu rimskih protokolov o splošnem evropskem položaja in vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, pri katerih sta Avstrija jn Madžarska skupno iinteresirani. Na posvetovanjih se bo tudi določil točni rok obiska avstrijskega predsednika Miklasa r Budimpešti. Francija, Anglija in Podunavje London. 16. marca. b. Ugledna angleška gospodarska revija »Eoonomdst« objavlja v svoji poslednji številki zanimiv članek o današnjem položaju v srednji Evropi v zvezi s povečano italijaneko-nemSco aktivnostjo, kakor ee pojavlja po sklenitvi italjjansko-ntemškega sporazuma z dne 23. oktobra lanskega leta. List piše najprej o razdelitvi #er med wx Nemčijo. Nem- čija je svoje vplivno območje raztegnila na Poljsko, baltske države. Češkoslovaško in Rumuni jo. ItaJiilja pa si je pridržala predvsem Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Končni smoter sporazuma je ločitev Fran-eije od svojih vzhodnih zaveznikov Rusije, Male antante in Balkanske zveze »Eocmo-miste lazmotriva m/to politični položaj vsake izmed držav Male antante jn poudarja nato. da je v srednji Evropi potrebno nekoliko vež demokracije. Pohvalno ee izraža o češkosiovaSki, ki koraka na čelu demokratičnega napredka v tem predelu Evrope. Vse slabe točke v Podunavju 18.33 odpotoval s soprogo v spremstvu pooblaščenega ministra Creceaoua v Ankaro. Na postaji so se od zunanjega ministra poslovili država,- podtajnik Viktor Badulesoo, člani diiplomeutekeca zbora in visoki uradniki zunanjega ministrstva potniškega letala London. 16. marca. AA. Veliko Stfmjmo-torno letalo tipa Jupiter, test družbe Impe-rial Ajrwaye. ki je sooči,- ob 21.80 odletelo z letališča Crovdona v Nemčijo, je opolnoči preletelo Bruselj, nato pa ni bata več glasu o njem. Končno so ga izsledili bijrai Menfingena v pokrajini Berghekn v Svab-skjh Alpah Letalo je uničeno, potniki pa eo zgoreli Nesreča v hamburški ltfkl Hamburg, 16. marca. w. Ko je parnik >01denbrg«, last nemško-portugalske družbe, težko natovorjen zapuščal hiko, je treščil vanj nemški motorni parnik »Fuldac Parnik »Oldenburgc se je razklal in se takoj potopiL Potnike in posadko so rešrLi Tudi motorna ladja >Fulda< je močno poSkou dovana. 30 rudarjev zasutih New York, 16. marca. w. V premogovniku pri Loganu v Zapadni Vrrginiji se je pripetila huda eksplozija. 30 delavcev je ostalo ▼ rovih. Najbrže so vsi mrtvi. Napredovanje Beograd. 16. marca. p. Dr. Lufoa Beži« pristav v 8. položajni skupina pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater m de-oe r Ljubljani, je napredoval s Z. EPjofoftrt Seja senata Danes bo pričel senat proračunsko razpravo niki treh klubov za načelno debato — Govor- Beograd, 16. marca. p. V senatu se anten* zivno pripravljajo na debato o državnem proračunu m finančnem zakonu. Kakor zna no, je finančni odbor senata že zaključil razpravo o njih in predložil senatu svoje poročilo. Manjšina finančnega odbora je prav tako sestavila svoje posebno poroš-lo- k; ga bo pri plenarni razpravi zagovarjala. Med tem so se tudj že vsi trije klubi senatorjev tehnično pripravili na razpravo. Na svoji danainjj dopoldanski sejii je klub senatorjev JNS določil tudi že vrstni red govornikov za načelno razpravo o proračus nu Prvi bo jutri govoril bivši predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič, nato pa 6e bodo zvrstili senatorji Milan Popovid, Ivan Pucelj, dr. Sava Ljubibratič in dr. Josip Nemec. V četrtek bodo govorili dr. Grga Andielinovič, inž. Daka Popovjč, Tomo Jal-žabetič. Miljutfn Dragovič in dr. Vasa Glu-šac. V petek dr. Albert Kramer, dr. Peter Zec, dr. Ivan Majetorovič, Vojislav Protič, in dtr. Uroš Krulj, v soboto pa Radoslav l)amjč, Laza Anic, Milan Marjanovič, Dimitrije Ilidžanovič in kot poslednji Jovan Banianin. Od vladnega Delovnega kluba bo v načelno razpravo o proračunu poseglo le pet senatorjev: Djordievič, Frangež, Ivaniševjč, Canjuga in Smodej, od novega Neodvisnega kluba pa le dva: Tomič in Alliiparmakovjč. Po sedanjih dispozicijah se bo načelna razprava o proračunu v soboto že zakljus čila, tako da bodo v ponedeljek že prešli k podrobni razpravi o proračunih posameznih ministrstev. Večina finančnega odbora je določila za svojega poročevalca senatorja Smodeja, manjšina pa dr. Nemca. Izjava ^.njšine Senat se je tudi danes dopoldne eestal. Na dnevnem redu je bila konvencija med našo državo in Belgijo o sodni pomoči v trgovskih in civilnih zadevah. Mnogo zanimanja sta vzbudili poročili večine jo manjšine finančnega odbora senata, ki rta mu bili danes predloženi. Večina finančnega odbora pravj v svojem poročilu med drugim: Po prečitanju obeh poročil je hflo sena tu sporočenih še nekaj prošenj in pritožb, med njimi prošnje Obrtniškega društva v Ljubljani. Ciril«Metodove družbe v Ljubljani, sokolske čete v MozJju ob Kolipj in akademske mladine Aleksandrove univerze v Ljubljani. Senat je nato prežel na dnevni red, k razpravi o konvenciji z Belgijo, glede sodne pomoči v civilnih in trgovskih zadevah, ki je bila podpisana 20. februarja 1936 v Bruslju. Konvencija je bila brez debate in soglasno s 56 glasovi v načelu, podrobnostih in končno defmi>tivno odobrena. Dnevni red je bil s tem izčrpan. Prihodnja seja bo jutri dopoldne, ko se prične načelna razprava o proračunu in & nančnem zakonu. Seja narodne skupščine Sprejete so bale tri mednarodne konvencije — Danes pride na vrsto zakon o pooblaščenih inženjerjih Beograd, 16. marca. p. Narodna skupščina je na svoji današnji seji odobrila tri pomembne mednarodne konvencije, v ostalem je bila seja precej kratka in je trajala komaj dobro uro. Vodil jo je predsednik Cirič, ki se je .čim je bil sprejet zapisnik, v kratkem govoru spomnil pokojnega narodnega poslanca Djordja Brankoviča. Naglasi! je posebno njegovo delovanje za razvoj Sokolstva. Sledila so sporočila. Med drugim je bila skupščina obveščena o uredbi ministrskega sveta glede dovoljenja francoski družbi borskih rudnikov, da zgradi v Boru tovarno za elektrolitično pridobivanje in rafini-ranje bakra. Nadalje je bila obveščena tu-cii o nekaterih interpelacijah. Prometni minister je poleg drugih sporočil poslancem Avguštinu Lukačiču in tovarišem, da bo odgovoril na njihovo interpelacijo o po-množitvi železniškega osobja in ureditvi železničarske službe na področju železniške direkcije v Ljubljani, ko bo interpelacija postavljena na dnevni red narodne skupščine. Skupščini je bilo končno predloženo poročilo odbora za proučitev zakonskega načrta o pooblaščenih inženjerjih. nato pa je prešla na dnevni red. Najprej se je pričela razprava o mednarodni konvenciji glede potniškega in tovornega železniškega prometa, ki je bila sklenjena v Rimu. O konvenciji je poročal posl. žarko Tomaševič, ki je obširno govoril o njenem pomenu za unifikacijo mednarodne železniške službe. Posl. Voja Lazič, je naglasil, da je konvencija sicer dobra in ugodna, da pa bo vendar glasoval proti, ker nima zaupanja v sedanjo vlado. Zaradi tega njegovega nastopa ni bilo mogoče glasovati z aklamacijo. Pri poimenskem glasovanju je bila konvencija izglasovana s 108 proti 36 glasovom. Skupščina je potem razpravljala o konvenciji s češkoslovaško, po kateri se ima odpraviti dvojno obdavčenje z dedščinskimi taksami, končno pa še o konvenciji z Dansko o arbitraži in sodni pomoči. Tudf o teh dveh konvencijah je pc"T>čal posl. Žarko Tomaševič. O obeh se je izjavil posl. Voja Lazič kakor o prvi, zato tudi ti dve konvenciji nista bili sprejeti z aklamacijo, marveč le z večino glasov. Dnevni red današnje seie je bil s tem izčrpan. Skupščina se jutri spet sestane in bo pričela razpravljati o načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih. * Predlog ribiškega zakona Beograd, 16. marca. AA. Danes popoldne je skupščinski odbor za proučitev zakonskega predloga o sladkovodnem ribar-stvu imel sejo. Predsedoval jf ie poslanec Kaizimirovič. navzoč je pa bil tudi kmetijski minister Svetozar S tanko vi č. Odbor je siprejel v načelu ves zakonski predlog Prihodnja s eta bo jutri ob 16.30, ko se prične polrobna razprava o tem zakonskem predlogu. Gradbeni minister o cestnih delih v Sloveniji Beograd, 16. marca. p. Gradbeni minister dr Marko Kožul je sprejel danes v svojem kabinetu predsednika Društva za ceste v Ljubljani dr. Vrhunca. Minister se je podrobno zanimal za delovanje tega društva in mu obljubil vso svojo pomoč. Dr. Vrhuncu je ob tej priliki izjavil, da je modernizacija cestnega omrežja in gradnja novih cest v Sloveniji sedaj najvažnejše prometno-gospodarsko vprašanje, ki ga ima kr. vlada v svojem programu. Ta cestna dela imajo prednost pred cestnimi gradnjami v vseh drugih krajih, ker se bo z njo vzpostavila zveza Slovenije z Jadranskim morjem, na drugi strani pa z že obstoje- čimi mednarodnimi cestami. Sredstva za gradnjo ceste Ljubljana—Jadransko morje se bodo našla ali v cestnem fondu ali pa posebej za to najetem posojilu. Glede cestnega fonda je minister izjavil, da je sprejel predloge tujskih in prometnih organizacij v Sloveniji in da se bodo gotovo ti dohodki, ki se stekajo v iond iz raznih banovin vDorabili za gradnjo novih cest v posameznih banovinah po višini njih prispevkov. Dr Vrhunc se je v imenu cestnega odbora za dravsko banovino zahvalil za obljubljeno pomoč in sodelovanje erjeva za; danskemu kralju Nemčija bo spoštovala sedanje danske meje, kakor so ji bile priznane 1« 19S9 Berlin, 16 marca. b. Včeraj popoldne je nemški kancelar sprejel danskega kralja Kristijana, s katerim je ostal na štiri oči v daljšem razgovoru. V političnih krogih pripisujejo temu srečanju približno podoben pomen, kakor nedavnemu Hitlerjevemu razgovoru z bivšim švicarskim zveznim svetnikom Schulthessom. Kakor je tedaj Hitler švicarskemu zastopniku svečano izjavil. da bo Nemčija spoštovala švicarsko nevtralnost tako je včeraj baje danskemu kralju izjavil, da bo Nemčija spoštovala sedanje danske meje, kakor so ji bile priznane s pogodbo iz leta 1920. torej tudi dansko suverenost nad ozemljem zgornjega Šlezvika, ki ga je tedaj Nemčija odstopila Danski. V ostalem sta se Hitler in danski kralj razgovarjala zlasti o nevarnosti, ki jo predstavlja za mir in varnost skandinavskih držav Sovjetska unija. Bolezen rumunske I kraljice matere Bukarešta, 16. marca. AA- 0 stanju bolezni kraljic« matere Marije ie bil snooi objavljen naslednji zdravniški bul letin: Nj. Vel. kraljica ven t i Marija ki je zbolela za hrir>o. ;e že med popuščanjem bolezni imela lahko gastrorakijo. pojav, ki zahteva mir in nn^rebno oskrbo Podaljšanje francosko-romunskega prijateljstva Ženeva 16. marca. AA. Francosko zunanja ministrstvo ie danes registriralo v tajništvu DN deklaraTr» zastavi JRZ ie zapisan aUMnm politike T F 7 a t« ie: narodno In drfavno ertin^tvn. Državno in narodno edinstvo ie svetinja Vi ne more b'ti prp^mftt: t r to vin? JPZ v«vM1o trii" ne" veliki državniki: dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr Sp?ho.« Mačkovski napad na zagrebške občinske svetnike V nedeljo je na nekem sestanku pristašev HSS v Zagrebu govoril zagrebški poslanec dr. Josip Reberski tudi o zagrebški komunalni politiki. Na račun članov mestnega sveta je rekel med drugim. »Ako bi oni na magistratu imeli malo več čuta za odgovornost, bi sami podali ostavke Ker pa tega ne store, bodo odšli svoj čas tudi proti svoji volji.« Dubrovniški akademiki dr. Mačku ■ , r- v Včeraj smo poročili, kaico so sarajevski frankovci odbili zahtevo pisarne dr. Mačka, naj se izključita dva člana sarajevskega akademskega društva, »Kranjčevič«, ki sta sodelovala pri znanem zagrebškem napadu na prostore »Hrvatskega dnevnika«. »Hrvatski dnevnik« o tej stvari ni poročal, vsaj mi tega nismo mogli opaziti. Pač pa poroča v včerajšnji številki, da je dobil od Hrvatskega akademskega kluba v Dubrovniku izjavo, ki pravi, da se južno-dalmatinski akademiki pridružujejo obsodbi vse hrvatske javnosti zaradi napada na »Hrvatski dnevnik« in da izražajo predsedniku dr. Mačku popolno in neomajno vdanost. \ Francoski katoliki ter Blum in ljudska fronta Pariški katoliški tednik »Sept« objavlja razgovor svojega poročevalca z ministrskim predsednikom Blumom v zv ezi z izjavami kardinala Verdiera glede podpisovanja francoskega obrambnega posojila. Poročevalec katoliškega lista je zastavil Blumu ! naslednje vprašanje: »Koliko priznavate socialno doktrino Cerkve? Kakšno sodelovanje pričakujete od nie za ustvaritev novega reda, na katerem se pri nas dela?« Blum je na to vprašanje odgovoril: »Vi hočete vedeti, ali smatram za mogoče sodelovanje med francoskimi katoliki 5n ljudsko fronto? Seveda! Ne vem, zakaj naj bi ne bile združljive osnovne misli ljudske fronte, na primer vera v demokratične svoboščine, v socialno pravičnost, v človeški mir, s katoliško veroizpovedjo? NJ težko, izvajati iz papeževih enciklik, ki so v teku pol stoletja bile izdane o socialnem problemu, enake formulacije, kakor jih želi vlada ljudske fronte uvesti v republikansko zakonodajo. Zato odgovarjam brez pomišljanja: To sodelovanje smatram za mogoče in ker ie mogoče, kako naj bi ga francoski katoliki ne želeli?« Nas general v Ssflfi Sofija 16. marca. AA, Načelnik beograjske sokolske župe general Stajič, ki je po odhodu beograjskih Sokolov ostal v Sofiji kot gost bolgarskega ministra vojske generala Lukova, je včeraj obiskal in pregledal vojaško akademijo in oficirski sanato-rij v Banki pri Sofiji. Včeraj opoldne je priredil vojni minister general Lukov v oficirskem klubu kosilo v čast generala Stajica. Kosila so se udeležili vsi generali sofijske garnizije in jugoslovenski vojaški ataše general štabni polkovnik Jovan Sokolo-vič. Po kosilu je bil koncert simfoničnega orkestra kraljeve garde, ki so ga poleg gostov kosila poslušali tudi oficirji sofijske garnirije s svojimi rodbinami. Danes je general Stajic odpotoval z avtomobilom v sloviti Rilski samostan, jutri se pa vrne v Beograd Beograjski pevec v sofijskem gledališču Sofija, 16. marca. AA. Član beograjske opere Mijodrag Jovanovič je gostoval z velikim uspehom v sofijski operi, kjer je nastopil v Faustu in v Prodani nevesti. Razen tega je na koncertu sofijskega radia pel za bolgarsko občinstvo skladbe jugo-slovenskih skladateljev. Bolgarska glasbena kritika piše zelo leno o umetniški vrednosti Jovanovičevega glasu in o njegovi igral-i ski nadarjenosti. Letalski boji pri Madridu Nočni letalski napad na Madrid — Spopadi republikanskih letal s Francovimi Madrid, 16. marca. br. Poveljujoči general v Madridu je izjavil, da ni bilo danes v strateškem pogledu ničesar novega. Tudi madridski obrambni odbor je opoldne sporočil, da v zadnjih 24 urah ni bilo bistvenih vojaških operacij. Predvčerajšnjem je bilo v borbah ujetih 92 Italijanov. V pretekli noči so nacionalistična bombna letala izvedla napad na Madrid. Okoli polnoči so zmetala nešteto bomb, ki so eksplodirala z velikanskim truščem. Število mrtvih doslej Se ni znana Letalsko ministrstvo v Valenciji je objavilo komunike, ki pravi: Vladna letala so obstreljevala sovražne postojanke pri Guadajalari. Pri tej priložnosti so se spustile v boj z eskadriljo letal znamke Fiat. Eno sovražno letalo smo uničili, drugo pa je bilo poškodovano. Vsa vladna letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Včeraj so vladna letala uspešno bombardirala več motoriziranih oddelkov sovražnikov in kolono, sestavljeno lz oklop-nih avtomobilov in tankov. Tudi pri tem bombardiranju ln izvidnih poletih so trčila skupaj s sovražniki, in sicer z dvema letaloma tipa Heinkl. Zdi ser da je eno izmed teh letal padlo na zemljo. Letalski napad na Barcelono Barcelona, 16. marca. AA. Davi ob 6.46 je pet letal, prihajajočih s severovzhoda, vrglo več bomb na barcelonsko pristanišče in na dele mefrta v neposredni okolici. Več bomb je padlo v neposredno bližino francoskih vojnih ladij, zasidranih pred Barcelono. V mestu okoli luke ee je več hiš podrlo. Doslej ie znano da je ubilo štk$ ljudi 13 oa iih ie nevarno ranjenih. k Iz nacionalističnega tabora Saiamanca, 16. marca. a. Vrhovno poveljstvo je snoči objavilo naslednje uradno poročilo o front: Na severnem bojišču in na fronti ojače-ne divizije pred Madridom je sovražnik skušal izvesti protinapad. Vzhodno ob Ja-rami so vladni oddelki izvršili napad z ruskimi tanki. Napad je bil odbit in smo sovražniku prizadeli hude izgube. Dva sovjetska tanka sta bila uničena. Takoj nato so naše čete z navdušenjem izvršile protinapad in zasedle nekaj vrst sovražnih strelskih jarkov. Na južni fronti prodirajo naše čete pri Cordobi. Zavzeli smo vas Alcaracejos. V tem odseku smo silno prerešetali mednarodno brigado, ki je sedaj popolnoma uničena. Bojišče je pokrito s trupli rdečih. Naše letalstvo je bombardiralo letališče Barajos. V teku borbe smo sestrelili tudi štiri rdeča letala. Boji na severu Bilbao, 16. marca. AA. Odbor za obrambo baskiških dežel je izdal naslednji komunike: Na bojišču pri Guipuscoi v odseku pri Eiiiaru smo zavrnili vse sovražne napade na naše sprednje postojanke. Sovražnik se je moral umakniti in je pustil na bojišča med drugim tudi več steklenic z gorljivimi tekočinami. — V odseku Eloriu je naše topništvo obstreljevalo Mondragon in uničilo z bombardiranjem vlak, ki je bil na postaji. — Na fronti pri Alavi je bil živahen topniški dvoboj. Naše topništvo Je intenzivno obstreljevalo mesti Salinas in VilloreaL Prav tako so bili topniški boji na biskajskem bojišču, posebno v odseku OrdunL Sovražno letalstvo je letelo nad raznimi deli naše fronte, vendar so bombe metala samo pri Eloriu. Razprave v londonskem oiboru London, 16. marca. bar. Na seji odbora, za nevmešavanje so zastopniki Nemčije in Italije zahtevali, na/j se po oipoklicu dobrovoljcev iz Španije uredi tudi vprašanje indireiktne finančne pomoči za Španijo. V zvezi s tem so zahtevala tudi nevtraiizacijo zlata, ki ga je deponirala valencijska vlada. Rueki poslanik Majski je odklonil to zahtevo. Odločitve v tem vprašanju doslej še ni. Del Vayo o protestu pri Društvu narodov Vaiencija, 16. marca. AA. Na vprašanje tujih novinarjev, kaj misli pod vzeti val en-cijska vlada v zvezi z nedavno noto, ki jo je poslala Društvu narodov, je zunanji minister del Vayo izjavil: Lani meseca decembra je španska vlada na podlagi či. 11 pakta DN prosila za sklicanje sveta DN. Tega ni storila zato, da bi navedla kakšne španske zahteve, temveč, ker se ji je zdelo potrebno opozoriti v ženevi na dejstva in nevarnosti, ki jih pomenijo za splošni mir. Z našo noto, ki smo jo poslali pred nekaj dnevi, smo želeli opozoriti tajništvo in po njem vse članice in svet DN na novi položaj na Španskem zaradi sodelovanja čet redne italijanske vojske v boju proti članici DN na njenih tleh, kar pomeni najtežjo kršite* pakta in temeljnih načel Društva narodov. Za sedaj more španska, vlada samo čakati, da vidi, kako bo Društvo narodov reagiralo na ta naš korak:, zlasti kakšno stališče bodo zavzeli tisti, ki jim je poverjena misija, da izvajajo pakt DN. Glede note, ki smo jo poslali vladi VeE-ke Britanije, ki je doslej izražala mnenje odbora za nevmešavanje, upam, da bodo vprašanja v njej predmet potrebnega tn čim prejšnjega proučevanja, posebno glede na resnost položaja in zato. da bo španska vlada vedela, kaj naj stori Demantl Italijanskega generalnega konzulata Italijanski generalni konzul v Ljubljani nas naproša za objavo, »da ie poročilo protifašističnih časopisov iz Pariza, ki je bilo objavljeno tudi v »Jutru« in po katerem naj bi se bili nekateri italijanski polki uprli, popolnoma izmišljeno in brez vsake podlage«. Ptujski odmevi »Slovenčeve« gonje Iz ptujskega sreza in tudi od drugod smo dobili kopo dopisov, ki so polni ogorčenja nad blatenjem in obrekovanjem bivšega podbana dr. Pirkmajerja v »Slovencu«. »Slovenec« je vznevoljil s tem tudi svoje lastne ljudi, ki iz lastne skušnje vedo, da so njegove trditve neresnične tn samo obrekovanje. Prostor nam ne dopušča, da bi prejete dopise objavili, mislimo pa tudi, da bi bilo to odveč, ker si ie javnost svojo sodbo že ustvarila in tudi na tem primeru zopet videlai koliko sme zaupati »Slovencu«. Prinašamo zato le nekaj zanimivih odlomkov iz nekaterih dopisov. Učitelj J. K. nam piše: V mesecu januarju 1918 sem bil kot takratni nadporočnik poslan iz Lebringa v Ptuj z dvema podofi-cirjema in šestimi vojaki, da pripravim stanovanja za bataljon 2. b. h. pešpolka, ki je bil komandiran v Ptuj. Ob prihodu sem se javil na okrajnem glavarstvu, kjer me je v odsotnosti glavaria sprejel njegov namestnik, do takrat mi še nepoznani dr. Pirkmajer. Ker nisem vedel, s kom imam opravka, sem se mu javil »službeno«, torej nemško. Ko pa je slišal moje ime, me je takoj nagovoril slovensko: »Vi ste gotovo Slovenec, kar slovensko govoriva«. Začudilo in veselo presenetilo me je to od političnega uradnika in to tem bolj, ker me tudi on ni pozna! in ni mogel vedeti, ali se lahko name zanese. Vsi najini zasebni in službeni razgovori so se tudi nadalje vršili v slovenščini. Naročnik iz Ptuja nam piše: Kdo in kaj je bil našemu ljudstvu med vojno in tudi po vojni dr. Pirkmajer. je vsemu našemu okraju dobro znano in bi se glede resničnih zaslug za ljudstvo dr. Pirkmajer mirno lahko pomiril pri vsakem plebiscitu s sedanjim našim poslancem Brenčičem. Ljudje vedo, da je bil on tisti, ki je ublažil trdote ravno v našem kraju najhujših vojaških rekvizicij, oprostil marsikoga vojaške suknje, izposloval nešteto podpor. Naravnost smešno pa je, da bi morali braniti njegovo narodno zavest. Vsi župani našega okraja in tudi vsak drug nasveta ali pomoči potreben človek so se zatekali k njemu, ki so ga poznali kot Slovenca in mu kot takemu zaupali. Mnogi teh ljudi še živijo. Kai sodijo o »Sloveneevih« napadih na dr. Pirkmajerja, je povedal star kmet iz ptujske okolice, ko je v Pfcuju na deski čital »Slovenca«: »To je pa Pirkmajer je bil naš uradnik in glavar v najhujših časih in je toliko dobrega storil našim ljudem, da bi mu morali biti vsi hvaležni.« Zopet neki drugi naročnik bt Štajerske, po rodu iz Ptuja, nam med drugim pripoveduje: V zimi od 1917 na 1918 sem prišel od vojakov na dopust v Ptuj k svojim staršem. Ko smo se doma pogovarjali o raznih stvareh, sem jih med drugim vprašal, če dobivajo skdkor sol in petrolej, ki so bili takrat silno redki Povedali »o mi, da so dobivali vse te stvari poprej zelo neredno, odkar pa je prišel na glavarstvo »neki Pirkmajer«, bo se razmere zelo izboljšale. On je Slovenec, pa drži z ljudmi in jim pomaga, kjer le more. Ko sem bil par mesecev kasneje zopet na dopustu, so me doma prosili, nai jim po možnosti pre-škrbini nekaj več petroleja. Sel sem na okrajno glavarstvo, kjer pa sem naletel na i nekega nemškega uradnika* ki je mojo pro- šnjo takoj zavrnil, ne da bi me hotel prav poslušati. Spomnil sem se na dr. Pirkmajerja in šel k njemu, čeprav ga nisem osebno poznal. Pripomnim še, da sem bil navaden vojak, brez vsake šarže, ker sem bil označen za »p. v.« Dobil sem zaprošeno količino petroleja in še druge stvari za svoje starše, za kar sem mu še danes hvaležen. Ko je izvedel, kdo sem, se je informiral, kako je na fronti, pa me je tolažil, da bo vojna itak kmalu končana, ker je Avstrija že pri kraju s svojimi silami... Mussolini v Libiji Bengasi, IG. marca, br Mussolini je prebil noč pod šotorom sredi puščave Sirte Snoči je odkril slavolok, zgTajen sred,- puščave v spomin na proglasitev imperija Danes je nadaljeval svoje inspekaiisko potovamje vzdolž obalne c<"»te v Libiji teT ie prispel do kraja Aggafoijo. Domačini so ga povsoci prisrčno pozdravljali. Opo'dne je Musoiini prispel v Tripolz letalom. Poslanik Popov na Avali in Oplencu Beograd, 16. marca. AA. Novi poslanik kraljevine Bolgarske Ivan Popov, je odšel včeraj popoldne v spremstvu vojaškega odposlanca podpolkovnika Velička Dobri-nova in tiskovnega atašeja dr. Neljkova na Avalo, kjer je položil venec na grob neznanega vojaka. Nato je poslanik s svojima spremljevalcema odšel na Oplenac, kjer je položil venec na grob blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra L Zedi-nitelja. Po tem svečanem dejanju si je poslanik Popov s svojim spremstvom ogledal kraljevsko zadužbino in posestvo Nj. Vel. kralja. Z njim je bil tudi kapetan Mi-ličič. Likvidacija Tivarjevih prodajaln Varaždin, 16. marca. o. Danes se Je »ve-delo. da je lastnik znane tekstilne tovarne Tjvar. St.asny. ki se pravkar mudi v Var raždinu. nenadno odredil, naj se vse Tjvar-jeve proda'alne oblek jo drugega blaga 1> kvidiirajo. Ta vest ie izzvala v Va.raMirov0d Urala do Triglava«, potem pa je pozdravil polno dvorano predsednik društva učitelj g. Voj-teh Debeljak in izrekel željo, naj bi bila prireditev JUU eden izmed korakov za utrjevanje vzajemnosti med obema bratskima narodoma. Sledila ie učinkovita dekla-macija učenca Bozovičarja (Gregorčičeva, »Velikonočna«) zatem pa je izpregovoril slavnostno besedo šolski upravitelj Jože Zupančič. A ni še končal, ko je vstopil povsem nepričakovano minister in poslanfk g. Kazasov v spremstvu predstavnika Jugosioven* skosbolgarske lige g. Bučarja in dam ge. Silve Vrtačnikove in gdč. Nade Žerjavove. Gostom je priredila dvorana viharne ovaci-je. Ko je dvorana spet utihnila, je zaključil g. Zupančič svoja lepa izvajanja. Ko je prenehal je nagovoril g. ministra predsednik društva, želeč mu med učiteljsko m in Škofjaločani iskreno dobrodošlico. Učiteljstvo, ki stoji slovanski vzajemnosti čvrsto ob strani, bo v šoli in izven nje zmerom delovalo v duhu, ki mu ga narekuje ljubezen do vseh slovanskih bratov. Daljši nagovor je imel zatem g. Kaza« sov. Njegova izvajanja eo bila epopeja Slo-vanstvu in slogi, ki naj veje med Bolgari in Jugosloveni. Poudarjal je važnost misije ki jo opravlja učiteljstvo, in izrazil svoje posebno veselje, da tako krepko pronica duh slovanske vzajemnosti med južne Slovane. Skoro vsaka beseda njegovega govora v bolgarščini je bila umljiva, ker je go- voril g. minister počasi in razločno. Menda ni treba poudarjati, da so se navdušene ovacije ponovile, ko je končal s prelepimi besedami, izvirajočem- iz prave slovanske duše. Po izpodbudnih izvajanjih tajnika JBL g. Bučarja je nazdravila zboru, tudi v bolgarščini, ga, Pinteričeva s Trate, po ro« du Bolgarka iz Burgasa. Pevski zbor je medtem intoniral obe državni himni. Mogočno pa je zaorila tudi Rodna pesem ... Nastop mojstra čelista g. Andreja Ravni-harja, ki je prispel pred kratkim od golbe kraljeve garde iz Beograda, je otvoril koncertni del prireditve, ki je bil na umetniški višini. Takisto je bil deležen priznanja baritonist g. Korenčan, ki ga je na klavir« ju spremljala gdč. Halladova. Zelo je navdušil tudi godalni trio (Ravnrhar, Grač-ner, Halladova), kot zadnji pa je spet oJ-lično zaigral s spremljavo klavirja čeliet. ki je prednašal Poperjevo »Tarantello«. Ljubka je bila recitacija, podana v bolgarščini. Potem pa je sprejelo učiteljstvo pozdravno brzojavko bolgarskemu učitelj« etvu in sklenilo, da bo okrepilo stike z Bolgari z obojestranskim 2amenjavanjem stanovanj v počitniškem času. Himna >Hej Slovani«, ki jo je pela vsa dvorana sloje, je zaključila prisrčno slavje, kakršnega Skofja Loka že leta ni videla. Drug; ded zborovanja je imel stanovsko sliko. Nastopil je učitelj g. Demšar :z Poljan in učil deco o Bolgariji. Naj povemo, da se je potrudil g. minister celo v razred in prisostvoval pouku, kar je zbudilo očitno pozor nost. S situaoijskim poročilom je bilo zbo« rovanje zaključeno. Predstavniki JUU so se potem sestalj z g- ministrom restavraciji pri Hafnerju, nato pa mu razkazalj zanimivosti škofje Loke ter napravili z njim tudj kratek izprehod na Hribec. odkoder je prekrasen razgled na široko zaledje mesta s Sorškim poljem. G. minister je bil poln iskrenih priznanj za lepote naših krajev. Malo pred 15. je oddrčal avto z g. ministrom proti Ljubljani... Proslava je svoj namen dosegla. Odlični prijatelj našega naroda se je mogel prepričati o bratski ljubezni Slovencev do Bolgarov. da avstrijskemu vojnemu sodišču. Več mesecev so lečili njegove hude rane, da je postal sposoben za obsodbo in juatfifika-djo. Njegova odkrita in simpatična pojava je tako vplivala na vojaške sodnike, da so mu z vso silo sugerirali izgovore, da ni šel iz proste volje med vojne dobro-voljce v Dobrudži. On pa je kot junak in poštenjak odklonil vsak izgovor ter ves čas zatrjeval, da je po svojem prepričanju postal jugoslovenski vojni idobrovoijec. Obsodili so ga na smrt in ustrelili, de danes ne vemo, kje je v Beogradu pokopan. Nitt za ceno svojega življenja ni hotel okrniti svete dobrovoljske ideje. Ljubljana hi morala dobiti že prihodnje leto ob 20-letndci preboja solunske fronte spomenik jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev iz Slovenije. Organizacija dobrovoljcev si predstavlja spomenik kot skromno pira-mido, v katere kamene naj bi bila vklesana imena vseh vojnih dobrovoljcev-Slovencev. Piramido hi za enkrat tvorih samo kamni z Imeni že pokojnih vojnih tovarišev, prostor pa naj bi bil pripravljen tudi za one, ki še živijo, že leta 1935 je dobro-voljska organizacija predlagala mestni občini, naj bi nekatere ulice dobile imena zaslužnih vojnih dobrovoljcev. Vsaj ena prometna ulica v sredini mesta naj bi se imenovala »Ulica vojnih dobrovoljcev«. Na svojo vlogo ni dobila organizacija nobenega odgovora. Nedeljski občni zbor je naglasil. da se mora tej prošnji na vsak način ugoditi. Za središče Slovenije je sramota, da nima nobene ulice, nobenega trga in sploh ničesar, posvečenega dobrovoljskemu pokretu, ki evori vendar najsijajnejše poglavje naše zgodovine. Ulica z imenom Gosarja ali Jenka bi bila najboljši dokaz, da Slovenci izkazujemo zasluženo čast onim svojim, ki so s svojim življenjem in s svojo smrtjo dokazali, da tudi Slovenci ne trpijo tujega gospod-stva in da so polnovredni svobode. Sedemdesetletnica uglednega posestnika Na svojem lepem posestvu v Poljčah, prijazni savinjski vasici pri Braslovčah, obhaja danes svoj 70. rojstni dan g. Josip Omladič, znan in čislan daleč preko mej braslovške občine. Prav nič dosti ne bomo pisali o njegovem delu in njegovem življenju, saj je pri svojih letih še tako mladosten in krepak, da je v polni meri utemeljena nada, da mu bo dala usoda dočakati še nadaljnje življenske jubileje. In on sam tudi še nič ne misli na odmor in počitek, temveč je še vedno kar sredi dela in snovanja. Pred skoro 501eti je Se zelo mlad prevzel očetovo posestvo. Z neumorno pridnostjo ga je s svojo življenjsko družico go. Tončko obdeloval m izpopolnjeval, da je njegova kmetija veljala za vzorno daleč na okrog. S požrtvovalno ljubeznijo sta se oba posvetila svojim otrokom, naklonjena usoda pa jima je dala dočakati, da lahko danes gledata, kako lepe sadove je rodila njuna skrbna vzgoja: od enajstih otrok jih je devet živih, pet deklet je omoženih, štirje sinovi so že vsi v svojih poklicih. In kakor oče, so tudi vsi sinovi zavedni in delavni nacionalni možje. Kljub skrbi za dom in veliko družino — nad polovico otrok je študiralo — je imel in ima današnji jubilant vedno odprto srce m odprte roke za v stiski se nahajajočega bližnjega in vedno polno razumevanja za pojave in potrebe javnega življenja. Nešteti so slovenski inteligentje, ki so kot študenti v počitnicah vsaj po par dni prebivali pod njegovo streho. Na tisoče Je popotnikov, ki so pri njem prenočili to se nahranili. Domači in okoliški Sokoli to gasilci ga štejejo med svoje podpornike to dobrotnike, braslovški Sokol med svoje ustanovitelje. Razume se po sebi, da je ta še z vnemo sodeluje pri kmečkih stanovskih organizacijah, zlasti pri Kmetijski podružnici ter domači Hranilnici ta posojilnici, ki spada v nemali meri po njegovi zaslugi med najboljše slovenske kreditne zadruge. Vsa leta po prevratu je bil župan občine Braslovče in si je s svojim požrtvovalnim to nepristranskim delom priboril priznanje in zaupanje tudi pri političnih nasprotnikih. Pri lanskih volitvah zaradi visoke starosti ni več kandidiral. Med vojno je bil g. Omladič, čeprav že 501etnik, poklican k vojakom in poslan v strelske jarke skupno z dvema sinovoma, ostali pa so bili doma pod stalnim žandar-merijskim nadzorstvom, vse zaradi odločno narodnega prepričanja in dela Omladi-čeve hiše. Da je bila to je še ta hiša tudi dom za celo vrsto slovenskih listov, se razume samo po sebi. Čestitkam jubilantovih svojcev in številnih znancev se ob današnjem jubileju pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi Bog njemu in njegovi soprogi naklonil še dolgo vrsto srečnih in zadovoljnih let. Praznik mladinske pesmi Konjice, 16. marca. V nedeljo so Konjice doživela umetniški praznik, kakrSni so bržkone redki v naši [provinci. V telovadnici deške narodne Sode se je ob 15. vršil široko zasnovani koncert naše mladinske pesmi, na katerem je sodelovalo 10 mladinskih pevskih zborov konjiškega okraja. Koncert je pre naSala ljubljanska radijska postaja, tako da je tudi naša metropola dala na legitimacijo prireditve svoj pečat. Nastopili so zbori iz Konjic (vodja Marij Bratuž), •Loč (Aindrej Pirjevec). Oplotnice (Makso SekSirndk), Prahove "(Jakob štefančič), SpdtaHča (voditeljica žemskega zbora Ana Banitanova, moškega Jože Trošt), Tepanja (Gataro Zemlja), Vitanja (Miroslav Veljak), žreč (Karek Mra-vljak) in 2ič Emil Ulaga), na koncu pa je pod TJlagovim vodstvom zapel še združen zbor, v katerem je sodelovalo 450 pevcev tn pevk. Številično najmočnejši so bali zbori iz OplotaLco (80), Loč, žič, Vitanja in Konjic (60). Spored so sestavljale narodne m umetne pesmi, a zastopana je bila tudi moderna struja naŠ9 zborovske kompozicije. Izmed starejših so bili na programu Emil Adamič (Jurjevanje, Tam gori za našo vasjo, Uspavanka), Ciril Pregelj (Cvilimožek; in Breda ščekova (Zlati solnček, Pokkrai-tev najmlajših), moderno strujo pa je predstavljal Makso Pirnik (Dve uganki 1937 na Klopčičevo besedilo). Posamezni zbori so kar najlepše odpela svoj program, a nekateri so izpričali že precejšnjo umetniško tendenco. Kakor kaže, se bodo vsi ti zbori razvili v odlične mladinsk? korpuse. Tehnično in umetniško je bil izoblikovan mladinski zbor in žič. ki ga vodi ambiciozni glasbeni talent Emil Ula.ga. Njegov stilni program je bila težka preizkušnja za zbor, a jo je nadvse sijajno prestal. Vsem agilnim pevovodjem iskreno čestitam in jim kličem: Prihodnje leto na veselo svidenje! Koncert se je vršil pod banovini pokroviteljstvom, a izmed glasbenikov sta mu prisostvovala glasbeni peiagog prof. Hin-ko Druzovič in skladatelj prof. Karel Pahor iz Maribora. M. P. Uspešno delo gomjegrajske gasilske župe Gornji grad, 15. marca. Kakor drugod se je vršila tudi pri nas, in to v šmartnem ob Dreti, nedavno nedeljo glavna skupščina naše agilne gasilske župe, kateri na čelu stoji požrtvovalni predsednik g. Remic Ferdinand, trgovec v Smartnem ob Dreti. Zbora so se udeležili delegatje vseh v župi včlanjenih edi-nic. Za gasilsko zajedmico pa je prišel iz Celja g. Gologranc Konrad, ki je s svojim objektivnim nastopom na prisotne delegate napravil najboljši vtisk. Pričakovati je namreč bilo, da bo zaradi v našem gasilstvu ne po krivdi pravih gasilcev naflto-pivših razmer prišlo do bojnega glasovanja pri volitvah nove župne uprave. Iz poročil funkcionarjev, zlasti predsednika, posnemamo, da je bilo delo v župi izredno uspešno, tovariško in požrtvovalno. Pri volitvah nove uprave sta bili predloženi dve listi, prva z nosilcem g. Re-micem Ferdinandom. druga z nosilcem g. štiglicem Antonom iz Rečice. Za drugo lfeto ae je posebno zavzemal novi šolski upravitelj g. Kotnik iz Rečice. Zmagala je z ogromno večino 26 proti 10 glasovom Remičeva lista, ki je imela kot kandidata za odbornisko mesto tudi g. štiglica Antona, da. pokaže, da ji gre za stvar, ne pa za kako politiko v gasilstvu. G. Remi-cu Ferdinandu iskreno čestitamo vsi iskreni in pravi gasUci, prijateljem gasilstva pa kličemo: Na svidenje pri otvoritvi Gasilskega doma v šmartnem ob Dreti 8. avgusta! Uboj po dolgem fsija&eevassju Ptuj, 16. ma.rca. V Spodnjem Velovleku nad Ptujem se je 28-letni posestnikov sin Josip Rojs že v soboto zvečer z nekaj let starejšima prijateljima Horvatom in Bezjakom v neki gostilni vsedel k pijači in pomenku. Pili so vso noč, potem pa ostali v gostilni še v nedeljo in ponedeljek. V ponedeljek ponoči je bilo dobre volje konec. Sporekii so se zaradi neke ženske in Horvat in Bezjak sta z vilami in nožem navalila na nesrečnega fanta. Ko so doklicali pomoč, je mladi Rojs že izkrvavel. Horvat je orožnikom sam priznal, da ga je dvakrat zabodel z vilami, danes pa se je orožnikom javil tudi Bezjak ter izpovedal, da je Rojsa zabodel z nožem. V Rogoznici so truplo ubitega Rojsa obducirali, potem pa je bil odrejen pogreb. Dvakratni vlom Guštanj, 15. marca. Dvakrat zaporedoma je bilo vlomljeno pri gostilničarju >Pri Petru« v Gustanju in sicer 21. februarja in 7. t. m. Vlomilec je izrezal šipo na oknu, segel skozi nastalo odprtino, odrinil kljuko in se priplazil v gostilniške prostore v pritličju, kjer je prebrskal vse predale, stikajoč za denarjem. Ker je vse slikanje bilo brezuspešno, je vzel s seboj cigarete, 4 zelen-ke žganja, 1 steklenico likerja in gospodarjeve čevlje, s katerimi je drugič napravil nočni obisk. Agilni orožniki so prav kmalu izsledili vlomilca. Dolgo je tajil, naposled pa je moral pod dokazanimi dejstvi priznati. Priprave za rezanje šip je imel s seboj v obliki lesenega pifpca. S tem je na popolnoma enak način izrezal šipe in vlomil pri Mežici. Pri nekem kmetu v Podgorju je odnesel 16 kg slanine in šunko. Ukradene stvari je prodal. Vlomilec se je šele pred kratkim vrnil iz zapora v Mariboru. Oddan je bil v preiskovalni zapor okrajnega sodišča v Preval ju, kjer pa je z železjem od postelje preluknjal zid in jo mahnil na prosto. Čudežni dogodki t svetovnem romarskem mestu Lurd posneti v prvem zvočnem filmu: LURD V ŽARU SVOJIH ČUDEŽEV od četrtka, 18. t. m. dalje na programu kina Uniona. — življenje male pastirice svete Bernardke. — čudežno ozdravljenje neštetih bolnikov pred lurško votlino. pod pokroviteljstvom g. knezoškofa dr. Grego-rija Rozmana v sredo, dne 17. t. m., ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji za to predstavo pri blagajni kina Uniona od danes naprej. Svečana predstava nače vesti » Prrf gforeDsk] pravoslavni svečenik. Te dni je bil diplomiran na beograjski pravo* slavni bogoslovni fakulteti naš rojak g. Gorazd Dekleva. To je do danes prvi Slovenec s tako izobrazbo. Odličnemu prijatelju in sodelavcu čestitamo! * Napredovanja železniškega »sobja. V VIII. položajno skupino eo napredovali: oti-eiala Vrbovšek Josip in Zupan Oton, stro» jepiske Kneisel Marija, Plačnik Julijana, Šuler Antonija in Poznič Pavla; strojevodje Simončič Karel, Strajhar Ernest, Balog Sandor, Burcrer Emilijan in Hajnribar Alojzij; nadzornik proge Oberenel Fedor in nadz. brzojava Ileršič Janez. V IX. položajno skupino: pom. oficial Stropnik Marija; pom. prometnika Koštial Evgen in Zupančič Josip; pomožni strojevodje Sever Matevž, Dolenc Karel, Mrak Jožef, Arhine Karol, Hvala Josip, Bertoncelj Franjo, Ker molj Alojzij, Pelko Frane, Snoj Anton, Pavlin Gregor, Osredkar Maksimilijan, Legvart Anton, Prešeren Alojzij, Zalokar Ciril, Kuhar Kanci jan, Jerše Frančišek, Freitag Ivan, Benedičič Matej. Znižane cene v primorskih letoviščih. Na Sušaku je bila seja upravnega in nadzornega odbora organizacije gostilničarjev in hotelirjev. Na seji so razpravljali o maksimiranju cen v gostilnah in hotelih v letošnji sezoni in po dolgih razpravah je bilo sklenjeno, da bodo cei t- zaradi devalvacije valut v nekaterih tu ih državah znižane. Cene v primorskih etoviščih v lanski sezoni bodo letos znižane za 15 do 25 odstotkov. tiran krema je sestavljena na podlagi najčistejših in najnaravnejših rastlinskih snovi ter je edina prava hrana za kožo. t ran krema je boljša, dobiva se povsod. * Odlikovanja Te dni je g. ban izročil v uradnih prostorih najvišja odlikovanja naslednjim gg.: pomočniku bana dr Majcenu Stanku načelniku tehničnega oddelka inž. Skabernetu Viktorju, tehničnemu inšpektorju inž. Zajcu Rudolfu, banskima svetnikoma PrstenjaKu Dragu in dr. Bogataju Lov-ru upravniku policije dr. Hacinu Lovru, sreskemu načelniku v Ljubljani Maršjču Franu tehničnemu svetniku Fužini Edvardu, banskim tajnikom Suši Vladknirju, Mramor-ju Franu in Verbiču Franu ter šefu glavne pisat ae Feranu Karlu. G. ban je odlikovan-cern čestital v imenu odlikovancev pa se je zahvaijl £r dr. Majcen ter prosjl g. bana, mr jg ministrom ki so oilikovanje izpo-e ovali sporoči izraze hvaležnosti, gg. kralje vino namestnikom pa zagotovilo globoke vo drevi. a— Simultanka V. Pirca. V soboto 20. t. m- priredi Šahovski klub pr; Gambrinu si* multanko našega velemoit-tra V. Pirca protj najboljšim mariborskim Sahšstom. a— h vinarske in sadjarske šole. Zani, mivo predavanje o zatiranju škodljivcev in bolezni v sadjarstvu in vinogradništvu bo v sredo 17. marca ob 10. v vinarski in sadjarski šoli. Predavanje je brezplačno. a— Studenci in »zeleni pas«. V smislu sklepov komisije zastopnikov banske upra ve. mestnega gradbenega urada in studen* ške občine, ki je obravnavala študentke želje Slede zaščitnega oz. »zelenega« pasa. se bodo smele odslej graditi hiše na jugu in vzhodu do občinske meie, protj zapadu nad železniško progo do občinske meje, v studenškem gozdu pa samo toliko, kolikor eo hiše že v gradnji Tudi se gozd ne bo smel podirati. Nadalje so ee dosegle znatne olajšave elede gradnje tovarniških objektov a— Drava izroča svoje žrtve. Fri Obrežu je naplavila Drava truplo 46 letne gostil-njčarjeve žene Rozalije Grgičeve iz Varaždi na, ki je pred dnevi v samomorilnem na* menu skočila med Mariborom in Ptujem v Dravo. a— Sneg je zapadel ▼ noS na torek. Bil je moker in je v Mariboru »protj kopnel, dočim je kozjaške in poho^k* vrhove pre cej izdatno pobelil. a— Plat zvona. V Brezuli pri Račah je ogenj upepelil domačijo posestnika Ivana Predikaka. ki trpj radi požara 15.000 dinarjev škode. Iz Kamnika ka— Čudno postopanje cestnega odbora. Vsako pomlad se vršijo pri sreskih cestnih odborih dražbe za dobavo in dovoz gramoza za posipanje banovinskih cest. Do leta 1934. so se te dražbe vršile v Cererjevi restavraciji. Tega leta pa je g. Nande Novak kot predsednik občine Nevelj poslal cestnemu odboru dopis, v katerem je protestiral proti temu. da se vršijo dražbe v gostilniških lokalih Tudi »Slovenec« se je o tem takrat na široko razpisal češ da se ljudje tam opijejo in potem ne vedo kaj delajo. Na to pritožbo je bivši cestni odbor vršil dražbe v dvorani Gasilnega doma. Čudno se nam zdi. da danes ne velja protest g. Novaka, ki je član starešinstva cestnega odbora in njegov blagajnik. Letos se je namreč dražba gramoza vršila v zelo tesnih prostorih kavarne v Kamniškem domu. Ali je to doslednost? Iz Ljutomera Ij— Občni zbor ljutomerskih lovcev. V nedeljo se je vršil občni zbor Lovskega društva v Ljutomeru. Marljivi, dolgoletni predsednik g. dr. Marko Stanjko iz Ljutomera je sporočil pozdrave predsednika dr. Krejči ia in pozdravil zastopnika Zveze g. prof. Šaupa i z Maribora. Nato je poročal o društvenem delu v preteklem letu, o lovskem zakonu, kj je stopil že v veljavo, o zavarovanju proti nezgodam, o zaščiti zajca, o lovskih čuvajih, o vzgoii divjadi »ar o sodelovanju društva pri spramembj pravil. Spomnil se je tudj umrlih članov gg. Zemlji-ča in Kodra in počastil njih spomin. Nj Vel. kralju Petru so navzoči zaklicali lov. skj: Zdravo! Poročilo predsednika je bilo z odobravanjem sprejeto. Tajniško poroči lo je podal e. Ciril Rajli Sprejetih je bilo 160 dopisov. Iz blagajniškega poročila m Franca Seršena ie razvidno, da je v bla-gainj 16.400 Din. Sledilo še jj poročilo gospodarja, nakar je bila odboru za njegovo Idealni dobavni voz do 750 kg nosilnosti. Opremljen s polnonihalnimi osmi, centralnim cevnim okvirjem in polžastirni vzmetmL Na težkih poskusnih vožnjah r Jugoslaviji se je kar najbolje obneseL Posebno varčen in zanesljiv voz za vsak obrat. Cena samo din Pridite m oglejte si! Z dneva, IS. in marca v LfnMfam prti Ivan Jas in sin (hotel Enropa). | Sche 1 delo sprejeta razrešnica. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni trije prej izžrebani odborniki. Za delegate so bili izvoljeni: dr. Farčnik za Ljubljano, dr. Stanjko in Samec za Beograd. Nato so bilj soglasno sprejeti nekateri predlog; za spremembo pravil, o katerih je poročal dr. Porekar. Delegat prof. Saup je podal nekaj pojasnil k Putni-kovemu tujskemu lovskemu prometu, o lovcih in čuvajih, o podzakupnjkih in izkoriščanju lovišč, o lovskih tečajih, o pokonče-vanju vran. Čestital je društvu k lepemu društvenemu delu, nakar je predsednik občni zbor zaključil. IIP pili fl^f" iS r>- _____'r /!-. 1 t BEETHOVNOVA VELSRA LJUBEZEN njegovo delo in njegova bolest Harry Baur Danes predstave samo ob 16. in 21.15 uri Predstava ob 19.15 odpade radi koncerU Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije M A Y E E L I N G Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Ob 20. uri krstna predstava velikega filma LUIvD V 2ARU SVOJIH ČUDEŽEV Danes samo ena predstava ob 20. uri, vse ostaie odpadejo. Iz Ora stoika h— Nova stanovanjska hiša za delavske upokojence &e bo jrradiia let<* Potrebna sta samo Se komisijski o?le/» begluške 75.50 den., 7®/. invest. 88 den., 7% Drž. hip. banka 100— 105 7«/» Blair 86—87.50, 8»/« Blair 96— 97.50; delnice: PAB 215—218, Trboveljska 250—280, šečerana Osijek 205—220, Še-čerana Veliki Bečkerek 750—850, Dubro- ; vačka 350—400, Oceana 350—500. Ja- j dranska -ioO den., Osi ječ ka ljevaonica 185 j bl„ Gutmann 40—45, Narodna šunnska 40 bi., Danica 40 den, Beograd. Vojna škoda 418.50—420 ^414—418.50), za marc — (419), 4% severne agrarne 51.75 den. (51.50), 6% begluške — (76), 6% dalm. agrarne 74.50 den., 7«/» stabiliz. — (89.25), 7'/« invest. — (88.50), 7% Drž. hip. banka 100—101 (99.50) 7®/« Blair 86—87 ( 83—83.50), 8% Blair 95.50—97 ( 86), Narodna banka 7270 den. TržiSki občinski proračun Iz Tržiča luun poročajo: Pretekli četrtek je imel nad občinski odbor proračunsko sejo. V smislu rakma o občinah je podal nekaj pripomb k proračunu občinski odbornik g. Franc Glo-bočnik. Izvajal je, da je proračun nerealen, ker je sestavljen samo v težnji, da bi izgledal izenačen, ne ozira pa se na resnične gospodarske in socialne razmere naše velike industrijske občine. Pri njegovem izvajanju se bo pokazal deficit, katerega kritje bo prihodnje leto občane tem huje prizadelo. Zvišanje občinskih doklad je letos nemogoče, ker bo nova banovinska šolska doklada zlasti tržiško občino hudo prizadela, saj bo morala zaradi nje plačati 75 tisoč dinarjev več, kakor pa je doslej plačevala za vzdrževanje svojih šoL Govornik je opozoril g. župana na njegov govor o priliki lanske proračunske razprave, ko je dejal, da si upa on iz mestnega proračuna sezidati celo novo osnovno šolo. Naj sedaj g. župan pokaže svoje finančne sposobnosti. Ni mu treba graditi nove šole, samo predloženi proračun naj uredi tako, da bo res realen in da bo odgovarjal upravičenim interesom Tržiča in njegovega prebivalstva. S svojim velikim vplivom naj pri odločujočih činiteljih v banovini doseže, da bo onih 75.000 din, kl jih bo banovina več prejela od tržiških davkoplačevalcev, prišlo v korist Tržiča. Gleda naj dalje, da bo prispevala k občinskim izdatkom tudi velika usnjarska industrija Runo, ki ne plačuje občinskih doklad. V nadaljnjih izvajanjih je govornik obravnaval posamezne proračunske postavke ta z obžalovanjem ugotovil, da so črtane vse podpore za Sokola in druga kulturna društva ter mnoge postavke za socialne izdatke in pospeševanje tujskega prometa. Iz proračuna je izpuščena tudi anuiteta za posojilo pri Suzoru, kakor tudi izdatki za nakup hiše in za njeno prezidavo. V svojem odgovoru je župan zavračal pripombe in dokazoval, da je proračun realen. Nekateri izdatki so črtani ali zmanjšani le zaradi potrebe skrajne šted-nje in pa zaradi tega, da dobijo občani lep rotovž. Glede šolskih doklad je mnenja, da je prav, da davčno močnejše občine prispevajo več, kakor siromašne občine. Podjetje Rimo ne more prispevati ničesar, bolela pa bi vsakogar glava, kdor se bo v to podjetje zaletaval. Pri banovini je občinska uprava podvzela vse korake, da dobi čimveč prispevkov za razne občinske potrebe. Skgovna tržišča Zlit) + Chicago, 16. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136.375, za julij 121.25, za sept. 118.75; koruza: za sept. 100.50. -j- VVinnipeg, 16. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 132.875, za julij 130, za okt. 120. _ + No«esadska blagovna borza (*>". t. m.) Tendenca oesprem. Pšenica: (78 kg); baška sremska 154 — 156 slavonska 154 — 156 banatska 152 — 1566 baška potiska 162 — 164. Oves: bažki sremski, 6lav. 107.50 — 110. Bi: baška 187.50 — 140 Koruza: baška in sremska 81 — 83 banatska 79 — 81 sremska sušena par. Indija 92 — 94 Mska: bas ška in banatska >0g< in >Ogg< 240 — 250 >2< 220 - 230; >5« 200 — 210; >6« 175 — 185, >7< 147.50 157-50, »8< 105 _ 110 Otrobi: baški banatski 84 — 88. Fižol: baški beli brez vreče 240 - 245. -f- Budimptštan ska termlnska borza (16. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruz^: za maj 12.27—12.30, za julij 12.75—12.80. BOMBAŽ -f- Liverpooi, 15. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za marc 7.84 (prejšnji dan 7.74). za julij 7.84 (7.75), za dec. 7.48 (7.38). -f Newyork, 15. marca. Tendenca stalna. Zaključili tečaji: za marc 14.69 (14.38) za julij 13.99 (13.75), za okt. 13.47 (13.23). ~agreb, ito. marca Tržno naaiX>ratvo ^a^ieoš.-.e mestne oo-čine je v zadnjem času že nekajkrat oare-dilo temeljito kontrolo živil, ki se prodajajo na zagrebških trgih. Ta kontrola ima na eni strani narnen, da odpravi nelegalne prodajalce najrazličnejših živil, na arugi strani pa da odvrne od ljudstva vdiko nevarnost, ki jo povzročajo najrazličnejše po-tvorbe živil. V kemičnem laboratoriju na Dolcu so preiskali lani 6.361 vzorcev raznih živil in ugotovili so 41 odstotkov najrazličnejših potvorb. Posredniki in prodajalci potvarjajo najbolj mleko, potvarjapa se tudi kruh. Kemični laboratorij je našel v kruhu poleg krompirja tudi pesek in celo cement. Zadnjič so preiskali 47 vzorcev kruha, med njimi pa je bilo samo 6 normalnih. Hudo potvarjajo razni peki tudi takozvano mlečno pecivo. Našli so vzorce, v katerih o mleku sploh ni bilo sledu, v večini vzorcev pa so ugotovili, da je bilo za mlečno pecivo uporabljeno posneto in močno z vodo zmešano mleko. Zanimive so sleparije z mladim krompirjem. V zagrebški okolici pred junijem sploh ni mladega krompirja, na trgu pa prodajajo krompir pod tem imenom že v marcu. Ta krompir je iz prejšnjega leta. Pravilno bi se moral imenovati konzerviran krompir. Krompir, ki ga spomladi prodajajo za mladega, sadijo po normalni dobi, proti koncu julija ln dosežejo gomolji šele v jeseni velikost mladega krompirja. Potem pokrijejo gomolje z zemljo, da se razvoj ustavi in da gomolji ne zmrznejo. Spomladi te gomolje odkopljejo in jih prodajo kot mlad krompir. Slepari se tudi z grahom. Star grah namakalo in ga potem spomladi prodaiaio kot svežega. Tržn* urad je zaplenil tudi že smokve ki so bilf posute z moko. Težko je verjeti, a je vendarle res, da so v klobasah namesto lcrvi — katransko barva Kronično zaj^atenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pije.io »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogi reg v 1603' 936 V nadaljnjem je župan obravnaval posamezne postavke proračuna. Proračun ubožnega zaklada izkazuje 132.240 din izdatkov, pri čemer znaša prispevek občine 123.165 din. Občina bo morala znižati podpore in popolnoma črtati podpore za ljudi, ki niso potrebni. Odbornik Globočnik je menil, da se bo dalo to težko doseči, saj je na spisku podpiranih tudi sestra g. podžupana Pravsta, ki prejema od občine brezplačno stanovanje in hrano. Ta pripomba je izzvala pri večini hudi vihar in župan je kaznoval odbornika Globočnika z ukorom, češ da je g. Pravsta osebno žalil. V splošnem proračunu znašajo osebni izdatki 172.385 din, materialni pa 757.114 din, vsi izdatki skupaj torej 929.499 din. Med izdatki so najvišji oni za anuitete posojil (326.687 din) in za socialno skrbstvo (127.166 din). Med dohodki znašajo 50% doklade na državne davke 127.945 din, občinske trošarine 197.800 din, občinske takse 95.015 din, donos občinskega gospodarstva 149.92S din ter »razni nepričakovani dohodki« 258.811 din. Med temi dohodki je darilo tvrdke Glanzmann in Gassner 235.000 din. Odbornik Globočnik je stvarno kritiziral razne postavke, a seveda brezuspešno. Pri postavki o prejemkih župana in blagajnika je pokazal plakat iz dobe pred volitvami, na katerem se je zahtevalo, naj dobiva predsednik le po 5.000 din, blagajnik pa 2.500 din na leto in se je obljubljalo, da se bo to v primeru izvolitve tudi izvršilo. Predsednik pa ga je zavrnil, da je to oseben napad. Globočnik je nastopil tudi proti novemu povišanju trošarine na alkohol, katerega posledica bo le, da se bo alkohol iz sosednjih občin tihotapil. Zahteval je tudi, naj se ne poviša trošarina na sveže meso, ker bodo z njo prizadeti ravno najrevnejši sloji. Večina je sprejela predlog, naj se sicer zviša trošarina na mesne izdelke na 100 din, na sveže meso pa naj ostane nespremenjena 60 din za 100 kg. Kot glavni govornik večine je nastopil g. Anton Bohm. Njegov govor služi, da ga v celoti priobči kranjski »Gorenjec«. Ko mu je hotel g. Globočnik odgovoriti mu župan ni dal besede, češ da je žalil občinski odbor in ustvaril na seji težko atmosfero. Zgrajen nalašč za Jugoslavijo! NemSki enotonski dobavni voz (zaprti in odprti) s 34 HP Fordovim motorjem. REX 4 je idealna združitev moči in ekonomičnosti Je sila privabljiv, nudi pri-prosto manipulacijo, je elastičen in gibek, k temu ima pa Se prislovično zanesljivost Forda. Cesta din 38.000. Pridite in oglejte si! X dneva, 18. In 19* marca v Ljubljani pri Ivan Jax in sin (hotel Enropa). | Sche I Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ci-m.z Sreda 17. marca: Dr. Izven. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Četrtek 18. marca: Dež in Vihar. Red Ca-trtek. Petek 19. marca: Dr. Izven. * Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Drevi bo nastopil v glavni vlogi Nušičeve uspele komedije vD>rc. g. Markoviž, znan širom Jugoslavije kot izvrsten igraiec karakteroih vlog, med katere spada v prvi vrsti ob» sežni Nušičev repertoar. Z Zivoto Cviiovi-Sem. ki šteje med zadnje velike uspehe tega popularnega igralca, je žel v Zagrebu ju provinca posebno velike uspehe. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 17.: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek 18. marca: Plesni večer ge Zuite Buczynske. Cene od 30 Din navzdol. Petek 19. marca: Ob 15. uri: Lucia di Lam mermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol. • ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: ob 15.15 Zakonci stavkajo Sobota, 20.: ob 20. Zakonci aCavkajo Gostovanje v Tržiču. Nedelja, 21.: ob 20.15 Zak - m ,, I jm M « py ffrftlTJCTfflfffVT : * . : >• ...a ■HBBBMMBHffi I 'nSaHff Romanska kraljica-mati Marija je nevarno zbolela. Pred dnevi je s svojim sinom, kraljem Carolom, še prisostvovala gledališki predstavi opere »Manon« in tedaj so napravili ta posnetek Vse staro železo za granate Avtomobilska pokopališča v Ameriki gredo v denar — Dviganje potopljenega železa iz morja Mrzlično oboroževanje evropskih držav ;|e prineslo — ameriški proizvodnji granat visoko konjunkturo, kakršne ni bilo niti med svetovno vojno. V zvezi s tem je velikanska poraba starega železa, ki si ga evropske tovarne granat dobavljajo večinoma iz Amerike, kjer je izmena strojnih in drugih naprav, ki dajejo to staro železo, neprimerno večja nego v Evropi. Ameriške tvrdke, ki prodajajo stare ladje, stroje in železo, se danes lahko pohvalijo z neslutenim porastom poslov. Armada agentov roma po Zedinjenih državah in nakupuje vse stare materialne zaloge, tako zvama »avtomobilska pokopališča«, kjer zbirajo neporabna motorna vozila, da jih potem spravijo v velikih množinah na vlačilce in jih potopijo v morje, so postala čez noč predmet žive trgovine, ki deluje z rastočimi cenami. V New Yorku se je že osnovala družba, ki se bo bavila z dviganjem že potopljenega starega železa iz morja in bo pri tem uporabljala vsakovrstne dvigalne in grabilne naprave. Vzhod noameriške luke so že prenapolnjene s starim železom, ki ga z mrzlično naglico odpravljajo v Evropo. V zadnjih dneh pa so priplul' številni japonski parniki, ki se mislijo natovoriti isto tako s starim železom in ga spraviti na Daljni Vzhod. Družbe, ki prodajajo staro železo, delujejo s polno paro, ker se boje, kakor pišejo ameriški listi, da bo končno vlada nastopila proti temu početju in izvoz niib »Vaga« za preskrbo evropske in japonske vojne industrije prepovedala. Bližajo se pomembna manevri . . ...... .,,.,„., A?. ' ... "'»V.. . .'A i^:-.,- ižto-i?... v«1 - - - - - ^^^ .........- . .,...,; , fee^ < v., - iiisS Angleška mornarica se pripravlja na kombinirane vaje svojih velikih brodovij. Tukaj vidimo matično ladjo »Glorious« med pripravami za manevre Eugen Hitbay je mrtev Slavni goslač in skladatelj opere „ Ana Karenina 44 V Budimpešti je nenadno preminu' slavni madžarski goslač in skladatelj Evgen Hubav. Kot glasbeni strokovnjak se je udeležil neke seje odbora za priprave velikih svečanosti v prihodnjem letu. Med sejo je postalo 79-letnemu možu slabo, zgrudil se je s stola in je bil takoj mrtev. Z njim izginja ena izmed vodilnih osebnosti madžarske muzike. Njegova dela so izvajali zelo radi v inozemstvu, kjer je slovel kot goslač in tudi kot glasbeni pedagog. Bil je sin nekdanjega ravnatelja budimpeštanskega narodnega gledališča in isto tako zelo znanega glasbenika Krala Huberja. Pod Joachimovim vodstvom je absolviral berlinsko glasbeno akademijo, Franc Liszt mu je odprl pot v Pariz, kjer si je pridobil svetovno slavo kot violinist. Nekoliko let je bil ravnatelj bruseljskega kraljevega konservatorija. Tesno prijateljstvo ga je vezalo z Vieuxtempsom, Masse-netom, Gounodom in Saint-Saensom. L. 1885. so ga pozvali kot profesorja na budimpeštansko glasbeno akademijo, ki ji je postal pozneje vodja. Mnogi slavni violinisti so izšli iz njegove šole. Z Davidom Popperjem je osnoval kvartet, ki je užival svetovno slavo. Poleg mnogih violinskih del je zložil tudi več oper. Najbolj znaita med njimi je pač > Gosi ar iz Cremone«, ki ji je Coppče napisal besedilo. Med poznejšimi mu je uspela posebno »Ana Karenina«. Prepovedano otroško delo v Bolgariji Bolgarska vlada je izdala dekret, k; prepoveduje uporabo otrok pri težaških delih. V dekretu stoji tudj ukaz, da morajo tvorni ce ustanovit; domove, kjer bodo čez dan Otroci delavcev pod nadzorstvom. Vojna pustoši dragocene starine ; Sto smrti za en demant V Georgetownu, prestolnici Britske Gn-yane, je naše] neki delavec v džungli demant, ki je imed 303 karate. Novica o najdbi ee je naglo razširila med ljudmi. Na tisoče erečelovcev je odrinilo v gozd prodi naidi-šču. Policija, ki je bila morala posredovati, da ne izbruhnejo nemiri, je ostala brez moči. Pr{ najdišču se je razvila med iskalci demamtov bitka, v kateri je bilo sto ljudi nsmrčenih, 500 pa ranjenih. Slednjič je morala oblast poslati v gozd vojaške oddelke, ki so z veliko muko napravili red. Oblasti poročajo o neštetih prošnjah za dovoljenje za iskanje demantov. Vsj ljudje kupujejo zemljo, kater; skače • od ure do ure Preveč previdnosti škoduje Neka newyorška dama, ki si ni moga izmisliti preveč varnostnih ukrepov, da bi se zaščitila pred vlomilci, je postala sedaj sama postala žrtev enega teh ukrepov. Bojazljiva ženska je dejala nekemu elektrotehniku, da se boji vlomilcev, ki bi utegnili priti skozi okno v njeno stanovanje. Prosila ga je, naj bi okna opremil s takšno električno pripravo, ki bi vlomilce zadržala. Elektrotehnik je nato opremil ža-luzije z bakrenimi žicami, ki jih je zvezal s hišno napeljavo in so bile torej električno nabite. Gospodinjo je natančno poučil, da mora napeljavo najprvo izključiti, preden se dotakne žaluzij. Nekega dne pa je na to, kakor vse kaže, pozabila in so jo našli ob oknu mrtvo. Xyfauw>M 1» letalo ▼ eaetn Ford propagira liste Ameriški avtomobilski magnat Henry Ford, ki je često zavz?l temperamentno stališče do dnevnih dogodkov, je te c"ni v neki družbi razpravljal o pon-enu dnevnega tiska. Izjavil je, da je liste bral rad že od svoje rane mladosti. To branje ga je ponovno pripravile za razne trsnsakc js. Velik pomen imajo po njegovi iz avi listi za izobrazbo ljudstva in njegovo pro vet-ljenost. »S čitanjem listov«, je dejal si je mogoče pridobiti popolno izobrazbo. Dne/-ni list ima velik vzgojni pomen. Američani, ki se ne dajo prekositi v senzacijah in tehniki, so zgradili to naprava, je na zemlji avto in v zraku aeroplan Stoletni brest — vzrok železniške nesreče Drevo, ki je zanj zahteval lastnik 700 frankov - Trinajst mrtvili, mnogo ranjenih Faraonska svetišča Egipfska raziskovalna družba je prjnravi-vila ekspedicijo pod vodstvom prof. P>lack-mana, ravnatelja ljverpoolskega vseučilišča Ta ekspedicija t>o raziskovala in razkopa« vala krasna svetišča, ki so j h zgradili faraoni 18. dinastije pred 3400 leti. Blarkman se zanima posebno za Se^ebi >na zapadnem bregu Nila. Tam je svetišče, kj pa je zgradil Akema-ton kot nub jsko središče Ateno-ve?a kulta. Kraj je kakšnih €0 m od vele« toka jn je bil prvotno obdan z dva in pol metra debelim opečnim z/dom. V bližini je cela vrsta sftaroegiptskih pokopališč, ki jih bodo tudi raziskali. Upa o, da bodo naleteli tu na najdbe, kj bodo pojasnile razne 6krivno6ti tiste davne dobe. V soboto se je odpeljal iz Pariza proti Bourgesu brzi viak, v katerem je bilo polno športnikov in izletnikov, kj so hoteli preživeti nedeljo v prosti naravi. Toda preden ie vlak prispel na cilj v Mor.t Dore, ga je zadela nesreča. Vihar, ki je zadnje dni divjal širom Francijc, je ponoČj na robu iparka pri Bourgesu izruval iz zemlje težek stoletni brest in ga vrge] na progo. Ta brest so hoteli odstraniti že pred tremi leti, da ne bi zaradi njega kdaj nastale ovire v železniškem prometu. Toda pogajanja z lastnikom drevesa so se tako počasj razvijala, da so šele v zadnjem času sklenili sporazum. po katerem bi morala železniška uprava plačati lastniku bresta 700 frankov, nakar je gospodar dal dovoljenje, da se drevo podre. Toda stvar ni-tj s tem ni bila zaključena. Pogajali so se še naprej, kdo in kako naj to delo izvrši. Medtem je prišlo do katastrofe Drevo, ki je bilo Je s šibkimi vezmi priklenjeno na zemljo, je vsled mogočnih sunkov burje izgubilo oporo in trdnost, se utrgalo in padlo naravnost na tračnice. Progovni čuvaj je opazil nezgodo in takoj obvesti] najbližjo portajo, kaj 6e je zgodilo. Zahteval ie delavce z žagami in sekirami, da se prometna ovira nemudoma Dnevi, ki so pretresli svet Začetek ruske revolucije pred 20 leti — Ekscesi proti pekom — Splošna stavka - Razpust dume, ki se noče pokoriti carskemu ukazu — Propad carizma v desetih dneh Ruski car Nikolaj v krogu svoje družine Palača Infantado y Gnadalajari, katero so ogustošile granate nacionalistov V marcu 1917... Tretja zima svetovne vojne je bila trda in težka preizkušnja za Evropo. Na vseh bojiščih ie vladala velika živahnost Naenkrat pa je prišla novica, ki je pretresla ves svet. Razširi La jo je brzojavna agentura v Petrogradu in se je glasila: »Petrograd, 14. marca. V Petrogradu je izbruhnila revolucija. Oblast je prevzel odbor dume, sestavljen iz 12 mož. Vsi ministri so v ječi. Garnizija prestolnice, ki šteje 30 tjeoč mož, se je priključila revolucionarjem. Tretji dan po izbruhu revolucije vlada v državi popolen red Poslanec Erigel-hardit je imenovan za poveljnika Petrogra-da«. Novica se je razširila kakor blisk. Izzvala je veliko potrtost pri zaveznikih, kajti kolo svetovne zgodovine se je nenadoma obrnilo v njjm nasprotno smer. Začelo ee je z gladovnimi protesti v Petrogradu in drugih ruskih mestih. Racioni-ranje živil, krušnie izkaznice, karte za meso, maslo, krompir in druge potrebščine >2 globoko vznemirilo rusko prebivalstvo. Srd mase je bil v prvi vrst; naperiem proti pekom, katerih trgovine eo napadali in plenili. Umor; in uboji so se vrstili .in množil;. Že v prvih dneh marca so kazali nemiri slaba znamenja. Poetaii so še resnejši v tremutku. ko so dobili političen prizvok. Neka v začetku majhna skupina socialistov je proglasila splošno stavko. Pozivu pa sosledji samo petrograjski tramvajski nameščenci in delavci večjih tvornic. Polagoma je stavka dobila splošen značaj. Cestn; promet se je ustavil, l.sti niso več izhajali, v vojašnicah eo se zbiralj vojaki k zborovanjem jn posvetovanjem. Dne 10. marca je car sklenil razpustiti dumo, kj pa se ni hotela pokoriti izdanemu povelju. Petrograiske ulice so napolnile mase ljudstva. Tedajcj 6e je vlada odločila k obupnemu koraku. Poslala je na oo orožnike ln vojake, da b! zatrla deiavske proteste. Toda 11. marca je prišlo do prvah bojev na barikadah. Na obeh straneh je bilo mmogo mrtvih in ranjenih. A kjer ee je ie pokazal orožnik, so z vseh strani streljali nanj. Na kozake, kj so imeli konje, eo streljali kar s streh. Položaj je postajal kritične jši od ure do ure. 12. marca se je pridružila petrograjska garnizija revolucionarjem. Duma je tedaj sklenila obrazovati novo vlado, katesrj j© začasno načeloval Rodzijanko. Poleg njega je bil v kabinetu vodja kadetov Miiljukov in vodja oktobristov Gužkov. Toda ta vlada je delala tako počasi, da je vanikla poleg nje še ena vlada, ki je postala prvi zelo nevarna. To je bila vlada vojakov in delavcev. V tej vladi sta bila glavna činitelja vodja menjševikov Čeidze in vodja zmernih revolucionarjev Kerenski. Dogodki so se prehitevali... Med vožnjo v glavni stan ruske vojske v Pskov so ustavili vlak carja Nikolaja IL ter ga prisilili k odstopu. To je bilo 15. marca. Nato s>ta 6e zedinila oba izvršilna odbora v Petrogradu glede sklicanja ustavodajne skupščine, ki bo prinesla Rusiji demokratične reforme. Sklenjeno je bilo, da se sestavi vlada, ki pa bo pod kontrolo petrograjskega sovjeta. V tem ministrstvu je imel predsedniško funkcijo knez Lvov. Kabinetu so pripadali še: Miljukov kot zunanji minister, Gučkov kot vojni minister in Kerenskj kot pravosodni minister. Anglija in Francija sta takoj priznali novo vlas do, ker sta pričakovali od nje večje odločnosti kakor od carjzma. Car Nikolaj je v noči od 15. na 16. marec podpisal abdi-kacijsko listino v prid svojemu bratu Mi-hajlu, ki pa se je 16. marca takisto odpovedal prestolu. Dne 20. marca so odpelja* li carja in njegovo družino v Carsko selo. Bilj so že jetniki. Ruskega caretva je bilo s tem konec. Največja monarhija na sveta je propadla v pičlih desetih dneh *•« . - « odstrani. Toda medtem je urno potekal čas. Čuvaj je položil na tračnice več sto metrov od drevesa, ki je zaprlo progo, signalne kapice, ki opozarjajo strojevodjo, da moj ra takoj ustaviti vlak. Kapice so sicer eksplodirale pod lokomotivo, toda strojevodja pravi, da je bilo tedaj prepozno. Vihar je tako tulil, da je preslišal eksplozije. S hitrostjo 80 km na uro je vlak za-vozil v deblo na progi in lokomotiva ee je prevrnila. Več vagonov je potegnil stroj za seboj. Neki voz III. razreda se je zaril v tender — in to je zahtevalo človeške žrtve. Trinajst potnikov je bilo ubitih. Potniki v zadnjih vagonih, ki so se zaradi močnega sunka ustavili, 60 bili samo ranjeni. Strojevodja si je zlomil roko, kur* jač sj je razbil koleno. Mrtvece so pobirali iz razbitin do 1. ure ponoči. Železniško ravnateljstvo je odredilo takojšnjo preiskavo. Na kraj nesreče je odpotoval tudi notranji minister. Preiskovalni organj so dognali, da se je železniška uprava že leta jn leta trudila, da bi se odstranil usodepolni brest, ki je po splošnj sodbi predstavljal veliko nevarnost za železniški promet Toda lastnik drevesa se je zahtevi železnice trdovratno upiral. Nesreče pa je sokriv tudi strojevodja, kj je bil po eksplo* ziji kapic opozorjen na nevarnost. Moral bi takoj ustaviti vlak, a nj storil tega. Izgovarja se, da je slišal eksplozije kapic prepozno ter ni mogel več po4egnjti zavore. Prišel bo seveda pred sodišče. Na mestu, kjer se je primerila ta nesreča, je prišlo do železniške katastrofe že pred dvajsetimi leti. Tedaj je bilo trinajst ljudi mrtvih in 50 ranjenih. Earhardtova še ni vzletela Iz Oaklanda javljajo, da je neugodno vreme zadržalo letalko Amelijo Earhardtovo, da še ni starlala k svojemu poletu okodi sveta. Zaradi mogočnih viharjev nad Tihim oceanom je odgodiia svoj polet. Usmiljeni bratje v nemškem leksikonu Med usmiljenimi brati na Dunaju j« nastalo veiiko vznemirjenje, ker vsebuje zatk nja iadaja nemškega Meyerjevega leksiko« na o njih napačne podatke. Knjiga namreč pravj pod zaglavjem: »Usmiljeni bratje«: »Usmiljenj bratje, katoliškj red, znan po evojih ekscesih zaradi hudih spolnih prekrškov«. Zaradi tega pasusa, k; žalj čast usmiljenih bratov, je odpotoval v Lipsko dunajskj advokat dr. Novotny in je izposlo-val pri uredniškem odboru Mayerjevega leksikona stvaren popravek. Založba bo dala iz leksikona odstraniti polo z žaljivo označ« bo reda in jo nadomestila z novo polo, ki bo vsebovala dejansko karakteristiko redi usmiljenih bratov. ANEKDOTA V Ciceronovo razkošno vilo v Rimu je prišel nekega dne njegov prijatelj, senator Titus Kvintilijus Pulher. Z nasmehom je opazoval vodomet, sledil je sužnju skozi širne stebraste dvorane z dostojanstvenim korakom, stopil je počasi v Ciceronovo mramorno delavnico. »Ves sem iz sebe«, je začet »Pomisli, moja žena se je pravkar obesila na vejo španskega bezga v mojem vrtu! — »Reci mi, ljubi Titus Kvintilijus«, je odgovoril Ciceron z vzdihom po dolgem molku, »ali bi mi od tega španskega bezga lahko odstopil kakšen potaknjenec?« VSAK DAN ENA »Mamica, kaj ne, da človek ne sme biti kaznovan za stvar, ki je ni naredil?« »Seveda ne! Ce bi ga kaznovali za nekaj, česar ni sfero ril, bd mu delali krivico«. »Hvala, mamica. Zdaj ti lahko povem, da daaea nieesn napravil šolske naloge«' • ittfe tU ftaecf a. vktibH t l „ "V-..' . - .-'..-■*.:• ■ - ' . -- "... Spomini efkscetence Mutioiovceva at « nt a 11. poglavje Vsi so zastrmeli v francoskega detektiva; ta se je pa nasmehnil >1 seveda,« je rekel, »resnica je.« Nekaj minut so vsi molčali in urejali svoje misli. Nato se je Virginija obrnila b Battlu. >Čas bi bil, da nas nekoliko poučite, gospod višji nadzornik,« je dejala, »Lahko si sicer mislim, dia vam je gospod Lomax naložil najstrožji molk, a prej ali slej bomo tudi tako vse zvedeli, in — « »Dolgo časa takih reci sploh ni moči skrivati,« je Battle odvrnil. »To sem tudi gospodu Lomaxu že povedal. Gospod Eversleigh ima kot njegov tajnik prvi pravico do pojasnila, in prav tako gospod Cade, ki je bil proti svoji volji zapleten v to stvar. Ali —« »Oh, saj vem,« mu je Virginija segla v besedo. > Ženske ne znajo molčati, pravi gospod Lomax. Lemoine, ki jo je pazljivo ogledoval, se je zdaj 'vtaknil v razgovor. »Če se ne motim, ste gospa Re. velova, in ste s svojim soprogom, M je bil v diplomatski službi, tik pred revolucijo živeli v Koro-mamdiji?« je vljudno vprašal. »Da.« »Tedaj ima madftime po mojem mnenju pravico do našega zaupanja,« je z drobnim smehljajem nadaljeval Lemoine. »Posebno še, ker jo v diplomatskih krogih hvalijo, da zna izvrstno molčati.« »Kaj bi rekli o majhnem okrepčilcu?« je predložil Anthony. »In kje naj bo razgovor? Tu?« »Iz dobrih razlogov bi pred jutrišnjim dmem nerad zapustil to sobo,« je rekel Battle. Anthony in BiH sta se kmalu vrnila s steklenicami, kozarci in drugimi življenjskimi potrebščinami. Sedli so za hrastovo mizo, v kotu zraven steklenih vrat, in Battle je pričel: »Najprej moram poudariti, da je to, kar vam bom povedal, strogo zaupno. Nihče ne sme ničesar zvedeti. Začela se je vsa istorija že pred sedmimi ierti. Politično vreme je bilo takrat zelo nemirno, in tudi na Angleškem so se godile čudne reči, pri katerih je igral grof Muholovcev nemajhno vlogo. V podrobnosti se ne bom spuščal, ali — nekaj je izginilo, in to na način, ki se je moral zdeti neverjeten, vsaj tistemu, kdor ni hotel dopustiti dvojega. prvič da je bil tat član neke vladarske rodbine in drugič, da je imel tudi nenavadno spreten poklicni tat prste vmes. Gospod Lemoine vam bo natančneje razložil.« Francoz je z vljudnim priklonom izpregovoril: »Nemara da ni bilo tu na Angleškem še nič slišati o našem sfes vrnem In pravljičnem kraja Viktorju. Njegovega pravega imena nihče ne pozna; vemo le, da je silno predrzen človek, ki gladko govori, pet jezikov, v umetnosti preoblačenja je pa neprekos-ljiv. Čeprav mu je bil oče Irec ali mogoče tudi Anglež, je delava največ v Parizu. Tam je živel pred kakimi osmimi leti pod imenom »kapitana O' Neii-la« in izvršil celo vrsto drznih roparskih dejanj. — Oh, gcspa Revelova se čudi imenu? Razumem. Pa boste kmalu razumeli, majdatme. Čeprav smo bili na pariški policiji prepričani, da sta O' Neill in kralj Viktor ista oseba, se nam tega vendar ni posrečilo dokazati. Tudi neko mlado umetnico iz »Folies Bergeres« z imenom Angelo Mcryjevo smo imeli na sumu, da mu pomaga, a ta domneva je ostala istotako nedokazana. Takrat so v Parizu pričakovali mladega korcanandijskega kralja Vrbana IV., in mi smo dobili ukaz, naj poskrbimo za varnost Njegovega Veličanstva in naj še posebej pazimo na revolucionarno organizacijo, ki se imenuje bratovščina Rdečega popka. Res so ti bratje z visoko podkupnino pridobili Angelo Moryjevo, da bi omrežila mladega kralja in ga zvabila na določen krarj. Toda mlada igralka je bila veliko pametnejša in častihlepnejša, nego so mislili, in stvar se je končala s tem, da je kot kraljica Barbara zasedlla ko-rom3md'ijski prestol. Razsrjeni člani Rdečega popka so poizkusili nanjo dva atentata, ki sta oba izpod-letela; posrečilo se jim je pa, da so naščuvali koro-mandijsko ljudstvo v revolucijo, pri kateri je doletela mlado kraljevsko dvojico smrt — Vkljulb vsema tema je videti, kakor da bi bila kral jica Barbara ostala B kraljem Viktorjem še naprej v zvezi. Mogoče je celo, da se je bil porodil drzni načrt prav v njegovi glavi. Vsekaiko se je s pomočjo skrivne pisave po angleško dopisovala z njim in podpisovala ta pisma z imenom soproge nekega člana angleškega poslaništva v Rabukov-sku. Če bi bila stvar na kak način prišla na dan in bi bila tista dama rekla, da podpis ni njen, ji najbrže ne bi bili verjeli, kajti pisma so bila na videz pisma nezveste žene svojemu Itjubimcu. Ime, ka ga je tako zlorabila, je bilo vaše ime, gospa Revelova.« »Vem,« je rekla Virginija. »Vendar mi že nekdo pove resnico o teh pismih. Toliko sem ugibala, da bi se mi bilo skoraj zmešalo.« »Kaikšna podflost!« je ogorčeno vzkliknil Biti. »Pisma so romala na pariški naslov »kapitana O' Neilla«," in njih namen bd utegnil biti razviden iz dejstva, ki je prišlo šele kasneje na beli dan. Po smrti kraljevske dvojice se je pojavilo v Parizu obilo kronskih draguljev, ki so bili padli drtiali v roke, a pri tem se je izkazalo, da je bila večina kamnov nadomeščena s ponaredbami. V tem je dokaz, da se Angela Moryjeva niti kot kraljica ni izneverila svojemu rokodelstvu. Morda zdaj vidite, kam merim. Vrban IV. in kraljica Barbara sta prišla na Angleško ter se odzvala prejšnjemu markizu Caterhamiskomiu, ki je bil takrat minister vnanjih zadev in ju je povabil v Chimneys. fl. G. Wells kot %g®&mim$ H. G. Wells, pisatelj svetovno znanih utopičnih romanov in povesti bistri kritik tianašnje družbe in eden najbolj čitanih publicistov sveta, je tudi imeniten populariza-Sor Nekdanji trgovski pomočnik ki sp je povzpel do učenca si a vn etra prirodo pisca /Iuxleva mu ocros t-ra as k o razgleden. Spisal je poleg obsežnega uvoda v biologijo i'ob sodelovanju svojega sina doktorja pri-codopfenib ved) takisto obsežni uvod v narodno gospodarstvo. Njegov naj več j, uspeh pa je »Svetovna zgodovina« (The Oultine of Historv. ki smo jo dobili tudi v slovenskem prevodu (prvi del. 512 str. v prevodu Milene Mohoričeve in v založbi »Modre ptice«), R. G. Welle se je dobro zavedal težkoč takega dela: sleherna svetovna zgodovina ie tvegano dejanje. Ne da b; bilo težko posneti iz raznih strokovnih del letnice in podatke; to je na .ima nje. Tako na.staia.;o žolsk; učbeniki in H. G. Wells je imel kajpak namen- spnsafcj knjigo docela nasprotnega tipa kakoi je šolski učbenik Težko-fe. kj se po:avljajo pri takem delu n:so samo metodične marveč zlasti načelne. Ka ko je mogoče razložiti tako da bo vsem f»rav postanek človeka ali na pr. postanek in razvoj krščanstva? Kako dognati snrsel zgodovinskega razvoja kako prebresti stotero nevarnih spornih mwt? Svetovna zgodovina k- nai bi bila knjiga za vsakega, mora odgovarjat; na vprašanja ki se iim ahko izogne specialno zgodovinsko delo. a tud; šolski učbenik To so vprašanja svetovnega nazora Pisec svetovne zgodovine se mora hočeš nočeš spoprijeti s temi vpraša nji r robovi, kakor bj de:al Nietszche. To pa Domeni, da sP rajaj odpove splošni pohval jn ostaja v očeh t,e aH one doktri-narne šole neobektiven. sporen ali celo nesprejemljiv kakor pa da vzame svetovni zgodovini rven sok njeno dušo Ka-:ti človeku ki hočJ citati zgodovino ne ka Pisat! 7.godovjnskih razprav ie docela brezpomembno koliko let ie imel kateri vla-dar ?e7,io v rokah in koliko lepotic je splptkarilo na n ecrovem dvoru N; pa vseeno kakšn.p ideje ali kakšni n terasi so staj? za velikimi bitkam' in kakšne sjie so gibale katero doho Oceniti t.e eilp in ni:i'hov doorinos k napredku ali nazadovanju človeštva «e nravi filozoftrati o zgodovini. Odtod velike težkoče. Kakor si shema svetovna zgodovina, je tudj Wei!sovo delo umstvena konstrukcija Zgodovina ie neizmerna množina drobnih de štev kamenčkov, ki jih moraš šele izbirat jn strniti v celoto To ne gre brez načrta, toda način kako ga zasnuješ nehote razodeva tvo svetovni nazor tvoio filozofijo o svetu. Idealist in materialist. pesimist in optimist ge tud; tu opazko ločta WeMs pa je v svoji ' »Svetovni zgodovini* še' še dalja Ni začel i tako rekoč pri Adamu in Evi. ali pri prvin sledovih ki so i:h najstarejši narodi zapustil: potomcem. Z*?čel ie pr; vsefnirskem prostoru pri kozmioni zgodovin' osončja in orisal čitatelju razvojno zgodov:no življenja na Zemlji od praživi preko zavri'ev. do pračloveka in nadnjieval od prafiloveka k prim dognanim začetkom zgodovine. Samo p:?ntelj tako širokega razgleda in toli izkušenega peresa ie mo?el srisati tako daPncsežno in tolkanj pregledno zgodovino Pr»:av WVlsove »Svetovne zgodovina« v slovenskem jeziku nam vzbuja nekatera vprašanja. ki morda n;so nezanimiva. Predvsem vprašane o koristnost'' al; nekoristnosti zgodovin^. Imamo dvomljivo srečo, da smo sodoKniki izrazito zgodovinskega časa; ali na: čitamo zgodovinske kniicre in čemu? Zato. da se kaj naučimo? 2e stari so pravilj. da je zgodovina učiteljica življenja ! magistra vjtae"). toda če vprašuješ, kaj' naj se naučiš iz nje dobiš kaj različne odgovore Paul Valerv meri da ie zgodovina nekoristno početje Medtem ko stari naTod odnosno njihove prstne družabne plasti bolHha'o za posebno boleznijo kj se imenuje b'stor'zetm »e z nasprotne strani oglašajo zaničl:ive izjave, znak mladosti, ki ji nič ni mar za to kar je bilo v preteklosti. ker hoče po svoje in Čisto doživljati 8vet Histerija ie neredkokrat histerija. Vsi samosilniki jo zlorabljajo za svoje namene, kakor da je zgodovina med vedami najnižja dekla, ki mora prijeti Za 8'eharno za-uk.-zano delo i« nogosto služ.ti neugna-n sli svojih gospodar jev. To j,p vzrok za globoko nezaupanje do z«rodov-'ne neza-.-paire ki jo tem večje, čim bolj prehaja od podrobnosti k celoti, od posameznega k splošnemu Dandanes ko se nasprotja med interesi in idejami čedalje boli zgoščaio v skrajnosti upravičeno v-pra.šuiemo zgodovino kakšna navodila n^m nwd' jn kako naj si razložimo sedanje rmede človeštva? Jasno da nam zgodovina fki fp takrat ko Te objektivna samo rbirka datumov in d?istev> n? more dati zadovoljivega odgovora.. Kaže nam samo satirično minljivost vsega . brezno vekov, v katerega na dajo kakor na smetišče vredne ■n nevredne veljke in majhne reči nairo-1; m države tirani in človekoljubi. Zaman 5akamo, da nam ta pogled v brezno časa poiasni žgoče probleme, ki nas mučijo. Ne zgodovina, marveč zgodovinarji; ne tvari-na. marveč obljKa, ki jo dobi; ne deistva. marveč niih razlaga; ne absolutna resnica, marveč spremljevalka resnice vera nas vodijo iz zamotanega labirinta zgodovine. Samo tako je »mogoče kor.etno .uživati zgodovino! Taka j« tudi VVellsova zgodovina. Nad grozili prepad vekov vstaja vera v človeka in v njegov napredek in ta vera je tjsti osnovni ton kj zve^i skozi Well-sovo zgodovino od prvih strani- ko se na prizorišču življenja pojavlja človek do problematike sodobnega človeštva s katero iz-zveneva Wellsov spis. Nedvomno je ta vera kakor vsaka vera, izraz nečesa subjektivnega. Kdo pozna končne skrivnosti zgodovinskega dogajanja, kdo doume poslednji smisel vsega življenja, če ima le-to sploh kakšen smisel? Wells je v jedru optimist Njemu se zdi, da je vsa človeška zgodovina, promatrana v svojem širokem razponu od neolirskega pračloveka do modeme družbe, dokumentacija napredka, t j. neizmerno dolge, vegaste zapletene in neskončno mučni, toda gotove poti od nepopolnega do popolnejšega, od primitivnost, in bede do nedoglednega optima vsega, kar je zvezano s človekom Opimist meni. da j,e zgodovina vendarle dobra življenjska učiteljica, na-jsi so sicer narodi še tako zanikrni jn topoglav; učenci. V ostalem pa priznava relativnost zgodovinskih procesov, saj slehern poteka v drugem času ali prostoru in so potemtakem vse nalike približne in vse prerokbe negotove: toda nekaj obstoji: jzvestna. četud težko ugotovljiva zakonitost. To ie Wellsov ključ s ka terjan odpira tisočera vrata v zgodovini Wells je materialist in evoiluojonist: toda osovne ideje njegove zgodovine bo lahko sprejel tudi idealist kajti njegova humani teta je v b'stvu nasledek krščanstva Razvojno načelo, ki ga ta Danvinov no!ak priznava v- p:\leonto-logijj. ' prinaiša tud- v coveško zgodovino. Tu pa vodijo selekcijo znanstvena načela ter ideali mednarodne in soc-ialup pravičnosti H G Wells e tudi kot zgodovinar puhli-ost in kot publicist oznara:eva'e'> vere v človeka, v človeštvo, v um in znanost Ta ve.ra se orepieta kakor rdeča nit s>ko7..: vso njegovo Svetovno zgodovino. Je to zgodovina kakor io pojmuje jn potrehuie demo-kraeia Spisana je zato. da razori č.jitateliu obzorje in iz<3e% njegov pogled v svetovna doga an^a. ter da porl^ire veliko njegovih dinb-:h lastnosti. Čitatelj We'lsove zgodovine ne more ne fhina.tiik ?n ne nopoln pe- V poznejišfh poglavjih bo VVellsova ten-dcinca prihajala vedno bolj do izraza, čita-t.elj bu zlast,; v orisu novejše zgodovine spoznaval pisatel eve osnovne poglede na svet zlasti še njegovo human teto in paoj-fizom Če je zgodovina kakor pravi nekdo, pogled na morje človeške krvi. tedaj se zgodovinar v takih spisih ne more izogniti vprašanju vojna ali mir. »Človeštvo ie postalo ve iko v večnem bo u ;n večen mir bi mu bil pogin« (Hitler Mein Kampf) Wells dobro pozna boie itn vlogo krvi v zgodovini a pozna tudi delo ki je pozitivnejše od boja- ljubezen k; je plodneod sovraštva; pravičnost ki trajnejše izboljšuje življenje nego nasilje. Wellsova Svetovna zgodovina ne prihaja saimo na mi>ze in v knjižnice marveč stopa tudj pred razum -'n vest učite'j"! Njen pomen je v tem da ;e več kakor samo zgodovinsko štivn —o. pustljjv. A če izvzamemo to čisto naoionals no barvo, ki je v njeni luSj pisatelj prikazal vso zgodbo, je delo na spoštovanja vred ni višini, da človeka zajame jn pretreset če ga že ne more osvojiti. Debevčeva reži ja je s tenkočutno roko iz oblikovala tudi vse najbolj rahle psihološke detajle, kj tragedijo pleto. Levar je dal kot stari komandant podobo plemenito zagrizenega, v vojni osivelega in izpodkopa-nega borca za svobodo, v katerem 6e na čudovit način ujema dvoje fanatičnih skrajnosti : stara holandska vdanost bogu pa ".ju« bežen do zemlje in lastnine. Jan je v vlogi mladega jnženjerja s prepričljivo jasnostjo izoblikoval njegovo nasnrotje — mladega intelektualca, ki za ceno kulture izda svobodo. da svoji zeniljj in narodu reši življe nje Človeško lepa in topla je podoba Viktorije, ki jo je dala Vida Juvanova, razumno zamišljen, a vendar iskren je De-bevčev angleški komandaiot. Troje izvirnih kreacjj so ustvarili Cesar (krčmar), Skrbin, šek (general) in Gregorin (trgovski potnik) a tudi igra vseh ostalih je bila zbrana in na višku, da je uprizoritev po pravici naletela pri občinstvu na prav hvaležen sprejem. L- M- Zamski Slovenska glasba na univerzi v Nottlng-hamu. Kakor smo izvedeli, bo na univerzi v Nottinghamu (Anglija) v kratkem koncert s skladbami slovenskega komponista Srečka Koporca in njegovega učen- j ca Antona Lavrina, bratranca angleškega : esejista in kritika prof. Janka Lavrina v j Nottinghamu. O skladbah Antona Lavri- | na so izrekli angleški strokovnjaki sodbo, ki opravičuje najlepše nade v njegov i razvoj. ' Gostovanje Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Nar. gledališča v ljuibljanski dira mi. Drevi bomo imeli priliko pozdravit v naži sredi g. Mihajla M ar ko vi ča in sicer v Nušičevi komediji »Dr«, kjer bo nastopil v vlogi živote Cvijoviča. G. Markovič, ki je zdaj upokojen član zagrebške drame, spada med najbolj znane igralske osebnosti v naši državi. Znano je, da je ustanovitelj večine pomembnejših provin-cialnih prilik. G. Markovič je eden onih je bil ravnatelj. »Cika« Markovič (kakor ga imenujejo njegovi kolegi) je tipičen predstavnik tiste stare igralske garde, ki je Izkusila vsa trnjeva pota provincialnih igralcev, zorela na odrih križem naše države, ter preživljala vse menjave igralskega staleža in doživela izboljšanje so-cialnil prilik. G. Markovič je eden onih maloštevilnih igralcev, ki jih je njihova umetnost privedla preko največjih ovinkov do viška. Moč Markovičeve kreativne sile so karakterne vloge. Naši publiki, ki ga je videla pred leti v Gogoljevem »Revizorju« kot poglavarja, sta ostala njegov humor in njegova prvobitnost v svežem spominu. Vloga, ki jo bo igral v Nušičevem »Dr-ju«, se zdi napisana prav zanj, z njo gostuje razen v Zagrebu tudi na drugih odrih, kjer ima predstava »Dr-ja« po zaslugi njegove umetnosti velike in bučne uspehe. Nušičeva igra, ki si je že v naši domači zasedbi pridobila popolno pozornost občinstva ter imela izreden uspeh, bo z gostom g. Markovičem imela še večji učinek, m. s-eva. Razstava knjig jugoslovenskih pisateljic je bila pod odkril j cm Združenja vseučili-ščno izobraženih žena otvorjena v nedeljo v Beogradu (Umetnostni paviljon). „Zadnft signal" v ljubljanski drami »Zadnji signal« Georga Fraserja je resnično lepa igra etosa in čuvstev, kakršna se utegnejo razigrati v odločiLnin minutah velikih družabnih in nacionalnih borb. Slav ne čine Burov. ki so se še na pragu tega stoletja s tako brezupno žilavostjo borili za ohranitev svobode in zemlje pred vdorom britanskega cesarstva, emo brali kot otroci, a dvomim, da smo jih kaj manj prav doumeli iz svoje prostorne in časovne razdalje, kakor jih ie Fraser iz svoje bris tanske smeri. Nam so neznane ostale gospodarske, življenjske okoliščine, v katerih so se vršili boji za bogato zemljo na skraj nem afriškem jugu, in tudj Fraserju teh okoliščin nj mar. Izrtrgal je eno samo pomembno anekdoto iz vsega dogajanja, a prav gotovo mu ni bil le postranski pomen, da gledalca prepriča o moralni zgodovinski upravičenosti imperialistične akcije, ki jo podvzema država kulturno visoko razvitega naroda nasproti manjšim, slabejšim Prav po krivdi tega njegovega osnovnega odno= sa se nam zdi osebnost mladega inženjerja Johannesa Roosa. ki nosi težo osrednje tragike, nekam medla in problematična: sin podiarmlienega naroda. Sin niesovega vo ditelja prav za prav je uvidel neizbežno fiujnost tuje nadvlade in iz tega spoznanja poseže v bOrbo na način, ki se bo zdel 7 nepristranskega vidika nedovoljen in neod- Smuk m slalom na Varilcu Na praznik dne 19. in v nedeljo dne 21. t m. bo na Vršiču pod pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo naroda dr. Rogiča, alpsko prvenstvo GZSP in sicer po naslednjem sporedu: I. del tekmovanja za alpsko kombinacijo v smuku bo na praznik dne 19. t. m. s startom ob 12.30 in ne v soboto, kakor je bilo razpisano prvotno. II. del alpske kombinacije v slalomu se nadaljuje v nedeljo, 21. t. m., kakor je bilo že razpisano, vendar je start za slalom preložen na 12.30 uro. Vsa druga določila, ki so bila objavljena, ostanejo še v veljavi. Ker je to zadnja letošnja alpska tekma GZSP, pri kateri bo šlo za prvenstvo Gorenjske, je pričakovati, da bo borba za prvo mesto zelo huda. Proga bo zelo težka in bo zahtevala od tekmovalcev popolno znanje 'miuške tehnike. 50 km na P&kljsifd Proga za nedeljsko 50 km tekmo na Pokljuki je izbrana tako, da pasirajo tek. movalci dvakrat dom, in sicer pri km 20 in 30. Razen starta in cilja bodo imeli gledalci še dvakrat priliko videti uspehe naših maratoncev na progi. Proga je sestavljena iz treh zavojev, m pretežka, toda "tehnično zanimiva. Tekmovalci morajo biti najkasneje v soboto ob 18. v domu, kjer bo zdravniška preiskava. žrebanje in razlaga proge. Start je v nedeljo točno ob 7.30. Okrepčevalnic je na progi pst, in sicer pri km 14, dalje 20, 30, 40 in 46. Glede prenočišč, prijav in vseh ostalih želja naj se tekmovalci obračajo na tajnika tehničnega odbora dr. Koširja, ki bo od petka dalje na razpolago v domu. Kaj pravijo Švicarji • o Planici ? Največji švicarski športni list »Šport«- ki izhaja v Curihu trikrat tedensko, je v svoji zadnji številki z dne 12. t. m. prlobč-il daljši članek, posvečen planlški šr»\j za smuške polete. Naslov članka -je »Ski-Flug-schule jn Planica.« Uredništvo je članek objavijo z opombo, da ga zaenkrat uvršča še pol smučarski šport, das, hoče — da ustreže FISi — prav za prav govoriti o letalnem športu Vsebina članka je naslednja; » Ko je lani mladi Avstrijec Josip Bradi dosegel v Planifij oficielno merjeno daljavo 101 m in s tem najdaljši skok na svetu (svetovnih rekordov ofjcielno ni) ie zadsva povzročila mnogo prahu. Prvič, ker je F1S normirala skakalnice in je skaka-čem namenoma skrajšala daljavo drugič-ker so nastopili skakačj savezov, ki so včlanjeni v isti FIS. ki je skakalnico prepovedala in trehič- ker so bjili skoki izvršeni v navzočnost,- treh Norvežanov: bratov Rirgerja in Sigmunda Ruuda in Ab-dersena (slednjega ni bilo pač pa Hansen, op. ur.), ki jim je predsednik FIS major GOREČ: Kaj pa potem, če bo deževalo? ING. BLOUDEK: Nič ne de! Prijavimo novo disciplino — smuških poletov s padalom. Oestgaard brzojavno prepovedal nastop, in so morali gledati kako so se Srednjesv-ropci podali »na lov za svetovnim rekordom.« Lahko si mislimo, da Jugoslovenj, ki so jim skakalnico oficielno zaprli, ne bodo mirovali. Skovala 6e je nova beseda »smu-škj polet« in poizkušalo se je FIS spreobrniti- Šest skakalnic ima planjška dolina, ki hoče ustanoviti mednarodno skakalno šolo. šest skakalnic, ki so v resnici dobro grajen? jn nudijo idealne šolkse možnosti, od začetnika do... simuškega letalca. V Chaanoixu eo Jugoslovenj FIS kongresu predlagali naj s2 prepoved za veliko skakalnico v Planici umakne, ker se nebo uporabljala za skakalne, temveč za letalne tekme. Našla se je rešitev. Mednarodna smučarska organizacija ne pozna več velike skakalnice. v Planici in je nP vodi več v 6vo-jih zapiskih Zaradi tega tudi ne more biti nobene prepovedi ste rta, novemu športu »smuškiim poletom« pa so vrata na stečaj odprta. FIS bo začasno tolerjrala smuške polste kot prosto disciplino. Jugoslovenski pred'og. da b; se ta panoga oficielno priznala kot športna disciplina, še čaka rešitve. FIS je določila posebno strokovno komisijo k; bo zadevo preiskala in poročala prihodnjemu kongresu.« V neka) vrstah Dunajski »Sport-Tagblatt« beleži izvirno brzojavko, da bo ljubljanska Ilirija sredi miaja poslala na Dunaj svoie seniorje in ju-niorje, da bodo v lahkoatletskem dvoboju nastopili proti avstrijski mladini. Revanžna srečanja bodo potem prve dni avgusta v Ljubljani. V ligi bo prihodnjo nedeljo spet vseh pet .tekem, ln sicer bosta v Zagrebu igrala dva para. Gradjanski in Hašk ter Con-cordite 4n Bask. Kakor v Zagrebu se bosta tudi v Beogradu pomerila domača rivala, BSK in Jugoslavija, slednja z rezervo, ker je prvo moštvo v gostih na Irskem. V Splitu bosfa igrala Hajduk in sarajevska Slavija, v Ljubljani pa bomo prvič v spomladanski sezoni imeli nasprotnika iz lige, in sicer osiješko Slavijo. Ljubljanski sodnik g. Ivan Jordan, ki je sodil ligaško tekmo med Gradjanskim in Jugoslavijo v Zagrebu, je bil na pritožbo Jugoslavije pred sodniškim odborom JNS, kaznovan z dvema mesecema nesojenja. Razlog je ta, ker je na tej tekmi dovolil surovo igro in ni ničesar ukrenil, da bi jo preprečil. Ta utemeljitev je tako splošna, da bi se dala uporabiti še za marsikaterega sodnika, pa imajo vsi toliko sreče, da ne pridejo pred sodniški odbor. V Parizu je bilo v nedeljo pod predsedstvom predsednika Fife g. Rimeta važno zasedanje mednarodne nogometne federacije, na katerem se je v glavnem razpravljalo o tekmah za svetovno prvenstvo 1. 1938. Odločeno je, da bosta Italija in Francija brez izbirnih tekem uvrščeni med 16 držav, ki bodo prihodnjo spomlad začele po raznih francoskih mestih igrati finalne tekme za svetovno prvenstvo. Vse ostale prijavljene države (32) pa so bile razdeljene v 12 skupin, med katerimi jih bo 14 izbranih v zaključno kolo. Naša država je bila pri tej razdelitvi uvrščena v HI. skupino, skupno z Rumunijo in Egiptom, med katerimi tremi bo zmagovalec prišel v finalne tekme. Po tej razdelitvi se bo glavna borba v tej skupini vršila vsekakor med nami in Rumuni. Še tri;© nedeljski rezultati v nogometa. V ljubljanskem I- razredu moramo z nedelje zabeležiti se zmago Amaterja nad ljubljansko Reko v Trbovljah z 1:0, v provinci pa neodločen rezultat med Kamnikom in Domžalami 2:2 (2:0). — Mariborski Ra-pid pa je v nedeljo gostoval v Kapfember-gu, kjer je odigral prijateljsko tekmo proti drugoplasiranemu klubu štajerske hge FC Kapfenbergu. Mariborčani, ki se v domačen prvenstvu doslej ni^o mogli izkazati, so na tujih tleh in .protj močnemu nasprotniku dosegli časten uspeh, Ln 6icer •neodločen izid 4:4 (4:2). Kolesarska podzveza: Redna občna zbor bo v nedeljo 4. aprila ob 10. v prostorih gostMre »Amerjikanec« Florij&nska cesta z običajnim dnevnim redom. Pozivajo se klubi, če še niso poravnali članarine, da jo najkasneje do 1. aprila vplačajo na naslov blagajnika g. A. Gregorčiča pr, tvrdki »Tribuna« Kai lovska cesta 4. Pravjoo glasovanja ima načelnik jn tajnik vsakega kluba. Službeno iz LNP. Drevi bo po seji p. o. ob 20. seja u. o. LZSP (Službeno). Drevi ob 18.30 ▼ damski sobi kavarne Emona seja tehn. in upravnega odbora. Vsi in točno. Moto - Hermes. Drevi ob 20. bo redni letni občni zbor Moto - Hermesa v posebni sobi restavracije »Slon« K objlni udeležbi vabi odbor SK Reka (Smučarska sekcija). Običajnega sestanka v četrtek ne bo, pač pa bo prihodnji četrtek. »».»h«..............................m...............m Preklic Podpisani preklicutjem neresnično izjavo, katero sem v nedeLjo dne 7. marca 1937. zvečer izrekel v gostilni »Sušnik« v Tržiču, v navzočnosti gostov namreč, da ie združenje rokodelskih obrti v Tržiču n» svojem občnem zboru dne 7. marca 1937. ▼ telovadnici meščanske šole v Tržiču sklenilo. da 6e mora orožniški komandir gospod Vidie odstraniti jiz Tržiča. Ker sem to izmišljeno izjavo Izrekel ▼ javnem lokalu ter obenem s tema besedami umazai ugled zadružnega odbora, zato preklicu jem te besede, ter ee zahvaljujem cenjenemu odboru združenja, da je umaknil s nameravano tožbo. Natančno pojasnilo sledi prihodnjič. Franc Šramek, klepar i« vodni žmštalater v Tržiču. Vremenska poročila po stanju i dne 16. marca ob 7. zjutraj Rateče-PIanica: —7, jasno, mirno, 15 prfc- ča na 25 cm podlage. Planiea-Slatna: —7, jasno, mimo, 15 prSiSa na 35 cm podlage. PeJf-Petelinjek: —8, jasno, mirno, 80 em pršiča na 120 podlage. Kranjska gora: —7, barometer ee dviga, jasno, mirna 10 pršiča na 15 podlage. Pokljuka: —9, jasno, 10 novega snega na 80 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Peea: —5, jasno mimo, 60 pršiča na 08 em podlage. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske onivene 16. marca Ljubljana 7. 768.5. 2.0. 93, NNE2, 10. det, 4.0; Maribor 1. 766.4, 1.0, 90, SW8, 8, dež, 9.0 Zagreb 7. 768.2; 3.0, 90, WNW3, 3, dež, 3.0; Beograd 7. 766.0, 5.0, 80, NW2, 10, dei, 4.0; Sarajevo 7. 765.0, 5.0, 60, NE3, 6, —, —; Skopi je 7. 762.4, 8.0, 80, O, 10, —, —; Kumbor 7. 763,6, 15.0, 80, SE4, 10, — ,—; Split 7. 761.7, 13.0, 70, SSE5, 10, —, —; Rab 7. 702.4, 10.0, 80, S4, 10, —, — Temperature- Ljubljana 14.8, 1.4; Maribor 14.0, 1.0; Zagreb 16.0, 3.0; Beograd 20.0, 5.0; Sarajevo 16.0, 5.0; Sfeopije 23.0 5.0; Kuanbor —, 15.0; Split 17.0, 1SJQ« MALI OGLASI Službo dobi Beeeda 1 On, davek S Olik. ia »ifre ali dajanje naelova • Din. Najmanjil tneeek 17 Dm. Dva krojaška pomočnika ia veižke koee, sprejme® takoj. Mesto »talno. Gerje-vič, Brežice. 5367-1 Dva krojaška pomočnika potrebujem za fino delo. Delo staJno. Mladeoovao. Gosfcenčnik 5339-1 Lepo dekle eoiidoo, lepe poetov«, kS Dnižabnit«w. 6001-2 Korespondent perfekteo ta srbohrvaščino v govoru in pisavi, do sedaj lastnik trg. agenture iše« stnžbo korespondenta. zastopnika ali inkasanta. Razpolag« z kavc-.jo ter pisal, stroja, ciriliro in la-t:nico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober poznavalec«. 5307-2 Postrežnica mlada, pridaa in poštena išče za nekaj dni v tednu kakršnekoli zaiposJitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajena vseh brinih del«. 3297-2 Poštena prodajalka 20-letno prikupljivo dekle išče službo v katerikoli prodajalni ali trafiki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna ia prijazna«. 6306-2 m ffišM 9tFl m C? J m Beseda l Din davek 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Zastopstva slovenskih tvornlc išče v Beogradu živeči Slovenec Franjo Markov. Mio draga Davldovlča tU. 17. 5014-5 PoiUi Prodam Beeeda 1 Dta. davek I Dm za šifra ali dajanj« naslova S Din. NajmanjSi tneeek 17 Dta. Orehova jederca Is. čaft&eoa ln pnetca tr čan cvetlično med oudč za takojšnjo dobavo po naj nižji ceni J. Menart trgo vec Domžale. 86-6 10 dinarjev ▼ znamkah ali gotovini pošljite na naslov F. Mlakar, Ljubljana, Krakovski nasip 14/1. zato prejmete po pošti f ran ko, praktično in koristno knjižico katera Vam nudi 10•/• popust na potovanjih, t hoteiih, restavracijah, tutobuenih progah, trgovcih itd. po celi državi. 127-6 Beeeda l Du> aave* 3 Dm. za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa skoraj nova v veliki Izbirni poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti Kružanske cerkve) 5301-11 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Dn. Najmanjši tneeek 17 Dta. Nekaj pohištva rabljenega pooensi naprodaj Miklošičeva 38. 56714112 Sami veste, da uživa D. K. W. motor svetovni sloves, je zanesljiv in posebno varčljiv. Fraroo enotonski voz je v vseh delih moderen, visokovreden in zmogljiv mali tovorni voz. Na težkih poskusnih vožnjah v Jugoslaviji se je izborno obnese!. Cena &in Z dneva, iS. in ±9* marca v LfiaMJam pri Ivan Jaik sm (hotel Eusropa) Sche Registr. blagajno im® naprodaj kupi sli vzame v račun večjo Werthea-merico ali ognjeverno oma to Kmetijska družba—No-i trg 3. 5268-6 Mlekarno v Ljubi jam dobro vpeljano ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod šifro »Nizka najemnina« 5346-6 Semena pristna ernirteka dobite v trgovini Pintar, Gosp.csvet-ska e. 14. (Novi Svet). 5342-6 Najboljši trboveljski P1EM0G brez prahu, koks, suha drva I. Pogaessik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Beseda 1 Din davek 8 D;n. za šifro aH dajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Radio prvovrstne znamke. skoraj nov model 1936 5+1 cevni baterijski s posebnim k ot čekom in event. mizioo naprodaj. Naslov: Metko, Ga jeva ulica &TJ1. Ljubljana. 5017-29 Beseda 1 Djl davek 8 Din. xa šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Abiturjentka peirlaktna v nemščini Instalira isto in nudi konver zaci;"*>. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Nemška konver racija« 53024 Avtorriioto Beeeda J Din. tavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Motorno kolo Harley-Davidson 1000 ktibi-kov. s prikolico v brezhibnem stanju ugodno prodam A. Planinšek, Ljubljana, Bethovnova ul. 14. 5334-10 Tovorni auto-Diesel na surovo olje 2—3 tonski malo rabljen kupisn. Simon Wensz. Sombor. 5®6-10 j Hrastovo spalnico in orehovo posteljo in omaro, poceni prodam radi selitve. Ogledati od 8—d ure Norj trg o/HI. levo. 5330416 za šifro ali dajanje naslova Beseda 1 Din, davek 8 Dn, 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vinski kamen in sušene drože kupuje A. Resraan K. DK Zagreb, Hica 233. 136-7 Štedilnik železen, dobro ohranjen ku pitno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod <*Stedi]nik«. 5324-7 Beseda i Dn, davek 8 Dn, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dn. Hranilne knjižice Nakup ai prodajo vseh denarnih zavodov izpoelju jem po najvišji eeni takoj v gotovmi Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnovz ul-Telet*- 35—10 8016 Posojila dajarae v gotovim a> blagovnih bonih »Herm^«^, Informacije: Tavčarjev« i. 911« Pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana Gledališka ulica 12. lTna telef. štv. 38—14 5M5-16 Hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju lilO.OOO.— Mestne hranilnice v Radovljici 80.000 in Posojilnice na Bledu 30.000.— Vam vnov-čim takoj po najvišji ceni m Ljudske poeojilnnce v Celja. AL PLAHNINSEK, trg. bančnih poslov Ljubljana. Bethovnova ul. 14. fL 5335-16 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 50 »Hitro nazaj!« je za vpil profesor. Kakor bi trenil, so spet sedeli v »Pulexu«. Toda profesor Bizgec je v svojem razburjenju pozabil naravnati letalo, tako da se je zaletelo v zid, namesto da bi ga bilo preskočilo! Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Kmetske posojilnice ljubljanske. Okrajne poeo-jilnice t Skofji Loki ln mestne hranilnice T Kamni ku proda trg. ag bančnih Celju. AL. PLANINŠEK, Ljubljana. Bethovnova nI. M.O. 6335-16 Kompanjona iSče starejša protokoHrana trgovska agentura dobro vpeljana po celi Jugoslaviji z dobrimi artikli radi opustitve dosedanjega pred meta. Razpolagam z ne kaj gotovine ter tndi kom- fri-et. pisarno v centru Ljub-jane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res dober artikel« 5306-16 Obrt Beseda l Din. davek S Dn, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Gumbi—plise entel ažur pred tisk tnono-grame. hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-3G %okali Beseda 1 Da, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 D.n. Najmanjši tnesek 17 Din. Lokal oddam v I. nadstropja na Tyrševi cesti 29. Vprašati pri Gospodarski tve-zi. 5829-19 Sobo takcg ▼ eeatra. Naelov ▼ vMh pod. Joti«. Lepo sobo oddan takonfekemn pa omr. dvema oeebama. Naslov v vseh ooaL Jutra. sai^aB Opremljeno sobo s poeeb. vbodom oddam. 9treliška nI. 2S. 6891-88 Opremljeno sobo lepo oddam ▼ vili < souporabo kopalni««. Za Bežu-gradonn. PodmHSčaiova 7. t nad. 6332-33 Sobo opremljeno, manjšo s vhodom & veže oddam takoj mlajši oeebi. Rožna ul. 19. 50e7-33 Prazno solnčno sobo s souporabo kopalnice oddam poceni. Naslov v veeh posl. Jutra. 3330-33 Sobe išče Beseda 1 Din. davek S Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo v centriram iščem. Ponudbe [a ogl. odd. Jutra pod Mirna«. 5319-23a raaaagg INSERIRAJ V „ JUTRU"! Dražbe Beeeda l Din, 1evek 8 Dji. za šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Sodna dražba 18 strojev za pletenje rokavic, se vršu dn« J8. maT-ca a. ob uri na Tyr-ševi cesti št. 38 (Javna i skladišča). Interesenti se " vabijo. 5333-32 Razno Trendkotl, veternl suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. Novi paketi ostankov lz mariborskih tekstil, tovarn m sicer: Paket »Serija H« z vsebino 15—21 m prtma oxfor-dor, ceflrjev, tour ngov m frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 15 —18 m pralnega blaga za ženske obleke ln deč ve. kretona ln dnika za predpasnike, del ena. cre-pa ln pol evlle za bluze in obleke v izbrano lepi eestavl ter Paket Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobr«ga sukna za moško obleko ali ženski kostum oziroma plašč. — Vsak paket poštnine pro sta samo Din 136.—. Serijo H ta M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol Dalie velikonočni pakert »Kosmos ZZ« z vs. btao 3—3.20 m prvovrstnega volnenega sukna ali kamgarna za moško obleko ali ženski kostum oziroma p'ašč. Ta paket poštnine prosto za izjemno reklamno ceno Din 276.—. Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Pišite takoj na: »Kosmos« Razpošlljalnico Maribor, Kralja Petra trg. POOBLAŠČENI GRADITELJ TELEFON 37 — 33 FURLAN FRANC LJUBLJANA CESTA 29. OKTOBRA ŠTEV. 6. i D A smili II POCENI •KAKO SEM DOSEGLA Za 50°/o sem se polepšala s pomočjo modernega čudeža MOJA koža je bila napol mrtva — nagubana, uvenela in postarana, po duši pa sem Še vedno bila mlada. Rada bi plesala, 9 nihče ni prišel po mene. Mladi moški Iščejo mladost. Obrnila sem se za nasvet na specialista-kozmetika. Povedal ml je, da moji koži primanjkuje biccel, dragocena sestavina, ki kožo ohrani svežo, čvrsto in mlado. Znanost je nedavno iznašla način, po katerem se biocel pridobiva iz globine kožnih celic mladih živali. Ta biocel je kakor biocel v Vaši koži. Zdaj je zmešan s kremo Tokalon in sicer baš v pravem razmerju, da' lahko redi in pomladi Vašo kožo. Jaz sem to kremo preizkusila z presenetljivimi rezultati. Poglejte slike št 1. in 2. Potem sem uporabljala nov lektrostats-ki puder s posebno učinkovitostjo, ki mu daje močno afinlteto (privlačnost) z Vašo kožo, kakor jo ima magnet z železom. Ta puder je neviden in nepremočljiv. Drži se na koži tudi v deževju, kopanju ali plesanju v soparnih plesnih dvo-ranah zaradi velike afinitete z Vašo kožo. Izdeluje se v prekrasnih novih niansah z Robot-strojem, ki je nezmotljiv. Ta čudovita iznajba je bila prodana Tokaionu za ogromna vsoto. Zdaj se lahko dobi pod imenom pudra Tokalon. Evo, dogovora, ki ga Tokalon nudi vsaki ženi: že drevi boste osvojili moža svojih sanja, ali pa se Vam denar vrne. Besed* 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši snesek 17 Dn V Brežicah in okolici s« naprodaj hiše, krasna »tavbišča, vinogradi, aadovnjaki. gozdovi in ta-okroženi deli Attemsovega veleposestve. — Pojasnila: Ing. Uiilau Otmar. Brežice. 86-20 Parcelo ob Tjrševi oesti cca 400 di2, 2 km oddanem* od gl. pošte na lepem, leloma zazidanem ierenu prodam. Do parcela vodi lastna 6m široka pot Ponudba na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lasten dom«. 4836-30 18. in 19* marca pri Ivan Jax in sin (ft@fd Evropa) Za zidavo hiše — dvojčko — iščem kupca ta parcel'; cca 400 m2, ki bi hotel z menoj zgraditi hišo dvojčko na Tyrševl cesti. L^ga iti teren lepa in ugodna. Do stnvbišča odnosno parcele lastna 6 m široka pot. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvojčko«. 4887-20 Gostilniško posestvo i obratom 360 hI vina v Ljubljaai prodam. Potrebnih 500.000. Icioamacije (brea posredovalcev) Bni-š&isk, Goeposvetska 4. 5264-90 Lepo parcelo v Ptetertnikovi ulici. Naslov v vseh posl. Jutra. 5333-20 Ugodno naprodaj nova vila i tremi -ogabnimi etanovanjj, kopalnfoa-mi kabineti, ostalimi priti-klinami. Vipavska nI. SO. Kolezija. 5016-20 Beeeda 1 Din. davek 9 Din. ta šifro aH dajanje naalova B Din. Najmanjii tneeek 17 Do Dvosob. stanovanje kebineit, kuhinja oddam za 380 Din. Velika 6o4naTska IS. 6009-31 Sobo o ti d u Beeeda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Opremljeno sobo v sredini mesta sa 1B0.— Dim oddam i 1. aprilom gospodični. Naelov v veeh posl. Jutra. Majhen kabinet oddam s celokupno oskrbo gospodični za 4čW Din. KM vir, kopal®«« Naetov v i vseh posl. Jutra. Vodeči in že desetletja preskušeni enotonski dobavni vozovi z majhno uporabo bencina ob visoki zmogljivosti. Vozovi so bili na poskusnih vožnjah v Jugoslaviji preskušeni in so opremljeni z vsemi zahtevki: robustno vrsto zgradnje, centralnim cevnim okvirjem, polno nihalnimi osmi itd. Tudi na najslabših cestah in vzpetinah so se FRPTTTO k«. ^^^^^^ — ■«■ in odlično izkazali Prodajni vodja gori navedenih tovarn za vozove je sam navzoč in je na razpolago vsem interesentom za osebni posvet. Pridite In oglejte si! 2 dneva, 18. in 19« marca v Ljubljani pri Ivan Jax in sin (hotel Evropa) _ Vsaka beseda 2 Din; davek S Din. za dajanje naekrva 6 Din; najmanjši tneeek "0 Dn. Osamljen neraoomevan, želi poznanstva.. Ponudba pod *Lo-deo« na ogi. odd. Jutra. 6000-31 Med mestom In deželo posreduje »Jntrov« mali oglasnik Ob vsaki priliki — se spomnite da as ^otrovT .Mali oglasi* * Sloveniji najnspeineji«, oaj-cenejia tn najhitrejša posredo-Tainloa m alniba vseh vrst. M prodajo Is nakup vseh stvari, nepremičnine, lokate. podjetja, kapital, *e-nltve Ia n vse drugo Zaposlili bi Iztirjenega strojnika veščega v manipuliranju eksplozivnih motorjev in kompresorja na amonijak in vajenega postrežbe manjše tovarne ledu. Samo osebe, z dokazano daljšo prakso, a prvenstveno reflektanti, ki so bili zaposleni v pivovarni ali kakem skladišču, naj naslovijo svoje ponudbe s prepisi pooblaščenja, spričevalom, z navedbo referenc ln plačilnih zahtev na Publicltas