II Stnilta.
nm. isfo.
.Slovenski Narod" velja v Ma»l}ani na dom dostavljen:
erio leto naprej  ....  K 24-—
pol leta     a .....12 —
četrt leta „ « . . • . 6*— na mesec    „      ..... 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej   .  ,  .   .   K 22*—
pol leta     . ..... 11-—
četrt leta • .  .  .   . 550
na mesec .,
1 90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ali ca it. 5 (v pritličju levo,) talafos 41. 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati it to je administrativne stvari.
Po same
številka velja tO vinarfa*. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon sft. 89.
.Slovenski Narod" velja po posti:
za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta „ n • ' m W*— četrt leta ., „ ... 6*50 na mesec   „ . .   . 230
za Nemčijo:
celo leto naprej         .  . K 30-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .      .  . K 35.-
Vpraianjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Oprarnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon it M*
Cešho-nemšha sprava in Jugoslovani.
Dunaj. 3. februarja.
Češki cesarski namestnik knez Thun je prispel danes na Dunaj ter konferiral z min. predsednikom o na-daljnih korakih, ki jih namerava vlada v zadevi češko-nemške spravne akcije storiti. '
V vladnih krogih ne manjka glasov, ki se izražajo o poteku novih spravnih pogajanj prav optimistično ter zatrjujejo, da je upati na uspeh — »tako ali tako . Drugi *tako« je pač formula za eventualni oktroi.
Vsekakor stoji vprašanje češko-nemške sprave zopet enkrat v ospredju političnega interesa vse avstrijske javnosti. Zanimati mora pa predvsem tudi nas Jugoslovane, ki še nismo tako daleč, da bi nas srna trali merodajni činitelji države (torej vlada in pa Nemci) za vredne, da postanemo kompaciscenti pogodbe, ki bi naj uredila sožitje slovanskega plemena na avstrijskem jugu s privilegiranimi državnimi narodi v smislu enakopravnosti. Za enkrat smo fe »predmet in ne subjekt avstrii-ske narodnostne politike.
Koliko bo vplivala v tem oziru češko-nemška sprava na nas?
O tem vprašanju sem govoril danes z odličnim, slučajno se na Dunaju mudečim starejšim jugoslovanskim politikom, katerega nazori za-služujejo splošno pozornost in uvaže-vanje. zato jih v naslednjem v glavnih obrisih navajam.
Stališče, s katerega gledajo avstrijski politiki češko-nemško vprašanje, ni več popolnoma utemeljeno.
Češko-nemška sprava tvori sicer eno najbolj važnih nalog avstrijske narodnostne politike, toda ne edino in tudi ne več najvažnejšo. Za državo je postalo jugoslovansko vprašanje resnejše in nujnejše kakor češko. Iz celega kompleksa narodnostnih vprašanj se danes eno samo — namreč češko-nemško — povrh ne da izločiti in za sebe rešiti, ker bi bila na ta način ostala vprašanja znatno oškodovana. Zlasti Ju--lovani moramo oponirati posebni rešitvi češko-nemskega spora, dokler se ta ne izvrši na podlagi in v okvi-
ru splošno veljavnih principov o narodnostnem, ozir. jezikovnem pravu, sicer nastane med branečim se avstrijskim Slovanstvom in napada-jočim Nemšivom posebno za nas nevarna sprememba v močeh, opasno motenje »bojnega ravnotežja«. V trenutku, ko se sporazumejo na Češkem Nemci in Cehi se zgodi dvoje: Cehi odnehajo v svoji odporni sili, Nemci pa presunejo velik del svoje moči, ki je dosedaj vc-ana na Češkem v drugo smer — germanski pritisk proti jugu, torej na nas Jugoslovane, se podi oii in pot roji . . .
Mi Jugoslovani bi morali torej plačati znaten del vojnih stroškovna mir med Cehi in Nemci. To nam je aemogoce. saj smo vsled svojega obupnega boja proti nemškemu ^Drangu« itak že Jo skrajnosti izčrpani. Nobeden Slovan pu tega tudi od nas zahtevati M more, saj ne gre le za iucoslovanske interese, temveč za splošno slovansko stvar, katere branitelji in bojevniki ob Adriji smo baš mi.
Jugoslovani bi marali torej zahtevati, da se pred češko-nemško spravo postavi splošno narodnostno vprašanje na dnevni red.
Rešitev tega vprašanja ne more biti težavne j*a. kakor ona češko-neroškega, ako postane slovanska poli cika v državi nekoliko enotnejša in odločnejša,  kakor je bila dosedaj.
Vsekakor pa bi moralo biti izključeno, da pripustijo jugoslovanski poslanci v parlamentu oni šnecnalni poslovnik, ki si ga je izmislila vlada za parlamentarno perfektuiranje če-ško-nemške spravo, zahtevajoč od zastopnikov vseh ostalih narodov, da se zadovoljijo z vlogo mutastih prič.
Treba bi bilo one kroge, ki danes priznavajo le češko^- vprašanje in poleg njega morda še »gališko , podučiti, da se iuii'slovan ko z molkom i;i preziranjem ne da več spraviti s sveta.
Sicer pa je nedavni govor češkega poslanca Udržala v parlamentu razveseljiv roja v, da postaja -nanje pravega polo; i fdi na češki strani vedno sploš se in jasnejše.
Slovanske stranke b se morale zdru/iti na boj za splošn avstrijski narodnostni zakon. Za tak program bi bilo vredno obnoviti nekdanjo Slovansko Jednoto.
Hlbonslie homatije.
Zdi se, da je Esad paši, ki je de-Li! velesilam toliko skrbi, res odsto-
nil. O njegovem odstopu poročajo iz Vahme sledeče podrobnosti: Avstrijska križarka >Panther<- je bila dospela v noči na 30. januarja v Drač. Esad paša je stal že zgodaj zjutraj pri oknu in si ogledoval dekret, ki je napravil konec njegovemu delovanju. Bil je zelo nervozen in napram nekaterim časnikarjem, ki so ga obiskali, je izjavi!: »Ne bom se vdal; ne smem se vdati, tega mi moja čast ne dovoli. Nočem, da bi me primerjali z Izmail Kemalom. Vsi so me izdali, tudi Italija r. Opozorili so ga, da je obljubil kontrolni komisiji, da bo demisijoni-ral in da Italija nikakor ni delovala na to, da bi mora! ob enem z Izmail Kemalom odstopiti. Končno je Esad pasa izradi svoje veselje, da je bila vojna ladja, ki je storila konec njegovemu gospostvu, avstrijska in ne italijanska. Okrog 9. dopoldne sta prispela z vojne ladje angleški in nemški komisar ter sta takoj obiskala Esad pašo, s katerim sta kon-ferirala dve uri. Esad paša se ni hotel vdati, toda tudi člana komisije sta biia neupogljiva. Izročila sta mu ultimatum, v katerem šta ga pozvala, da naj tekom 5 ur demisijenira. sicer bi prispele pred Drač vojne ladje velesil. Po 12. opoldne so obiskali Usad na.šo častniki križarke. Tekom popoldneva je poslal Esad paša članom mednarodne komisije, ki so se bili zbrali v avstrijskem konzulatu, svojega prijatelja s sledečim posredovalnim predlogom: Uklonil se bo volji velesil in demisijoniral, da pa ne trpi njegov ugled in njegova čast, n| ga postavi komisija na čelo deputacije, ki naj ponudi princu \Viedu albansko krono. Člani komisije so ta log sprejeli in ob 5. popoldne sta prišla zopet angleški in nemški član komisije k Esad pašj. Tudi ostali člani mednarodne komisije so dospeli v i Vač, nakar je Esad paša podpisal svojo demisijo, Ce bo vsa ta komedija olajšala princu \Vicdu stališče, brzojavka iz Val one žal ne pove.
sitvi stališča velesil v južno-alban-skem vprašanju in v vprašanju otokov ni resnična. Najprej mora tro-zveza šele odgovoriti na zadnjo noto angleške vlade. Tozadevno se je sicer že dosegel sporazum med državami trozveze, vendar pa je treba odgovor šele natančno preučiti. Pač pa bo trozveza že v najkrajšem času izročila v Londonu svoj odgovor. Potem šele mora odgovoriti tripelen-tenta in šele kadar bo dosežen ined obema skupinama sporazum, je mogoče misliti na to, da se i/roee v Atenah in v Carigradu tozadevne note. Zatrjuje se. da hočejo velesile zelo liberalno postopati glede časa. do katerega mora Orška zapustiti Epir tako, da se rok za izprazniemc teh pokrajin podaljša za 15 dni. Po drugih virih naj bi začela Grška izpraznje-vati Epir L marca in naj do 31. marca odookliče vse svoje vojake. Nota velesil pa bo obsegala tudi vprašanja, ki se tičejo Albanije same, zlasti pa vprašanje albanske banke in posojila za Albanijo. Kakor pravi dosedaj še nepotrjena vest iz Bukarešte, se je baje izrazil romunski kralj Karel glede vprašanja otokov napram nekemu poročevalcu sledeče: Mislim, da se ne približujemo vojnim dogodkom. Poglavitno zaradi občutnega pomanikania denarnja na Balkanu nI misliti, da bi prišlo spomladi do novih zapletliaiev. Grško-turške diference v vprašanju otokov bodo izravnale velesile. Po mo'em mnemu bi bilo naiumestnejše, če bi se ustvarila avtonomna otokov pod protektoratom Evrcne- Ce pa oride do volne, bo stališče Srbije in Grške odločilno za vlogo Romunske.
5ta?ers^.
5: enfcrat zavlačevanje.
Kakor pravi »Wiener Allgemei-ne Zeitung.-, vest o skorajŠni razgla-
Iz Celia. Slovensko gledališče. Govekarjeva ljudska igra s petjem -Legijonarji«, ki smo jo videli na našem odru na Svečnico, je tudi tokrat pokazala svojo veliko privlačno silo. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Občinstvo je prišlo že v izvrstnem razpoloženju k predstavi: vsak je veselega obraza pravil, danes je na vrsti domača stvar! Izvrstna vprizoritev je seveda to dobro razpoloženje dvigala od dejanja do dejanja, odobravanja je bilo zlasti pri nastopih Je/a (Rafko S a I m i č) m legiionarjev, ki so res lepo peli, toliko, da se je moralo parkrat preki-
niti z igro, oziroma ponavljati. Na eni strani Jež in Barba (Ela dr. Kala n o v a), ki sta skrbela za zabavo, na drugi pa Lavra Rakova (Anica dr. K u k o v č e v a), Nande Basaj (dr. B r u n č k o), komisar Brnjač (Stanko Gradišnik) in mestni pisar Rak (Miloš S t i b 1 e r), boljše se teh vlog ni mogjo zasesti. Kakor Jež tako je Lavra s svojo prekrasno in tako naravno, pretresljivo igro očarala občinstvo. Škoda, škoda, da oba letos prvič vidimo na našem odru! Sočutna Lavrina prijateljicaAnica(Joži-ea Gregorinov a), Joško Strnad (dr. Milko H r a š o v e c). krčmar Medved (Fr. M r a v 1 j a k), ljubka Medvedova Micika (gdčna. Mi r n i -k o v a), čvrsti legijonarji. vsi so nam ugajali. Dasi so na našem tesnem odru nastopi večjih množin ljudi težko izpeijivi. je šlo vendar vse gladko in Rafko S a 1 m i č je lahko tudi kot tokratni režiser zadovoljen. Narodna godba je pod vodstvom kapelnika Engererja z dobrim razumevanjem spremljala petje in tudi v pav-zah izvrstno koncertirala. Žela je veliko, skoro demonstrativnega, priznanja — mnogi Celjani namreč niso bili zadovoljni s tem, da se ie povabilo na enega izmed zadnjih plesov vojaško godbo. V nedeljo dne 8. februarja gostujejo pri nas igralke in igralci mariborskega slovenskega gledališča z veseloigro »Ubogi moži-ček«. Mariborski diletantje so na dobrem glasu — Celjani, takim gostom na čast mora biti polna dvorana.
Iz Celja. (»T r i g 1 a v s k i p 1 e s«.) V soboto 31. januarja se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu velik ples, ki ga je priredilo akad. tehn. društvo ^Triglav« v Gradcu. V Celju je pripravljal to lepo predpust-no veselico poseben odbor starejših in domačih aktivnih »Triglavanov« z gg. dr. Š. Hrašovcem in Jurom De-tičkom ml. na čelu. Ta odbor je zlasti preskrbe! okusno dekoracijo stopnic in dvorane ter naprosil dame bivših »Triglavanov«, da so nrevzele oskrbo bufeta in kavarne. Vsled skrbnih priprav in vseobčega zanimanja občinstva za ta ples je isti tudi končal z najlepšim moralnim in materijalnim uspehom. Obisk je bil tako velik, da se je drugače skoro preprostorna velika dvorana Narodnega doma izkazala za mnogo premajhno. Prvo kadrilio je moglo ple-
LISTEK.
a;ko.
C. G o I a r-
( Konec.)
I »rugo nedeljo Ajko zopet ni mogel v krčmo. Oče je bil pijan že vse dopoldne in mu je ukazal okorno, naj ostane pri Spelici. Poslušal je čemernega obraza, stisnil ustnici tesno skupaj ter se ozrl togotno na sestro. Tisti hip ga je spreletela nova misel: Kako bi bilo. da ni Špelice! Bil bi prost, vse lepše bi bilo zanj, delal bi, kar bi hote!, in hodil lahko z očetom k Pavlicu- — Ta misel ga je na mamljiv način vsega opredla in bilo mu je, kakor da je iz temne sobe pogledal na svetli dan.
Nevosčljivost in jeza sta ga grizla ves teden in pričakoval je netrpno nedeije, v vednem razmišljanju, ali pojde z očetom v krčmo ali ne. Sedaj je vedel, a jeza je samo skrito tlela v njem, kakor žerjavica pod pepelom, in bil je napol zadovoljen, da je prišlo tako. Čutil se je užaljenega in bilo mu je lahko in mirno, zakaj imel je pravico* da se maščuje nad Spelico. Navsezadnje se mu je zdelo prav: Z njo bo na samem in pokazal
ji bo lahko, kdo in kaj je on! Vzroka ima dovolj in občutil je veselie pri misli, da se mu je zgodila krivica in da bo ime! oriliko znesti se nad rjo, ki je vsega kriva.
Prijazno jo je povabil, naj gre ž
njim.
Solnce se je bilo skrilo za goste, temnosive oblake, za gorami p^> črnem obzorju so švigali bliski, in v presledkih je zategujejo za^romelo, kakor bi zamrmrala in zarohnela jačna zver.čemerna.ker se je zbudila iz spanja. Ajko se ni bal in se ni zmenil za nevihto. Šel je s Špelico na polje.
Prišla sta do leščevja in zavila v grmovje. Gladke in močne leskove palice so rasle kunoma p^» ^ed?m, osem iz ene korenine, in štrlele na vse strani. Opletalo jih je gosto robi-dovje, vse v tmiv in nezrelih, trdih jagodah divji hmelj z belorumenimi, ostro dišečimi koški, srobrot in le-penec. Med leščevjem je poganjalo tudi češminje. posuto z dro!mirni, grozdastimi kobulji. poganjalo je kostanjičevje, obloženo z bogatimi šopi svetlo črnih jagod, divja češnja brez sadu in enako grmovje. Mestoma je bilo tako na gosto prepleteno z ovijačnicami, zadelano z dračjem in koreničevjem in ovito z belim slakom, ki se ie bahato razneslo in raz-šopirilo ter se prerivalo in sililo na-
vzgor in narazen, da se ie delala tema in se ni videlo skozi.
Ajko se je drenjal skozi najgo-stejšo goščo in klical Spelico za se-Koi:   lomil je vitke, prožne veje in iih je spuščal v obraz, dokler ni osta-j la zadaj. Tam sredi grmovja, kamor i še glas ne more, je sklenil, da obra-i čnna s Špefio&^A kako?    Za to se ! Ajko še ni odločil. N "prej je mislil, da bi planil nn njo ter jo vgriznil v tilnik, vrgel b' jo v grmovje in zbežal, da ne bi znala domov. Ah pa bi jo potolkel. In gledal je ter iskal z očmi ostrega kamna, s kntenm bi jo udari! po glavi, da si ne bi upala za ; njim, kadar pojde v vas.
»Ajko,   Aiko,«   ga je poklicala ! Špelica z zaupljivim in veselo str-rnečim glasom. »Pojdi nazaj, uj, kakšne lene jagode vise tam-le!«
Ajko ni hote! nekaj Časa nič slišati, a potem se je le splazi! do Špelice in videl visoko grmovje, vse prepleteno z lepencem; po srčastih, mesnatih listih so bile nanizane svetlorumene jagode, stisnjene druga k drugi. Špelica jih je držala v roki in iih duhala. Ko je Ajko to videl, se ie zdrznil, in oči so se mu zasvetile. Na čelu mu je stal znoj, gledal je temno predse.
»Spelica, jej. to je dobro!« Ha, beseda je bila zunaj. Spolzela je nedolžno in prijazno iz njegovih ust. in zdaj je vedel natanko.
kaj mu je storiti. Niti dotaknil se je ne bo, in čuvstvo, enako usmiljenju, se je tiho oglasilo v njegovem srcu: Kako je majhna in drobna naša Špelica, in kaj jo čaka!
Nesla jih je na jezik, in ko jih je zmečkala na nebu in použ'la, so bile njene oči dvomljivo in vprašujoče vprte v Ajka. ki se je z^ito režal.
»A ti, nečeš jesti? Saj so sladke.«
»Poglej, saj jem!« Dal je jagodo v usta. jo hitro skrivoma izbrusil in majal ustnice in cmokal z jezikom, kakor bi zobal.
»Kaj ne, da je dobro?«
»U-g! Dobro je!«
Vedel jo je dalje, iskal jagod in jih je ponujal. Bilo jih je polno.rumen-kastih. žoltordečih in črnikastih, po sluzastem lepencu. po tenkih steblih in po nizkem grmičevju, posutem s temnim, debelim listjem. Nazadnje ie opazil nizko pri tleh majhno rastlinico in na njej par debelih, sočnih temno-rdečih jagod. Odtrgaj jih je in podu-hal. Ko jih je podal Spelici, se mu je roka tresla: »Na češnjice, te so šele dobre! M-m!«
Špelica jih je hlastno vrgla v usta in požrla, a takoj nato je skrem-žila usta in se stresnila: »Nak, niso bile dobre!5
Pogledal jo je in prijel za roko; počasi sta se izvila iz grmovja.
Oblaki so viseli težko na nebu, plameneči bliski so se vili v kolobarjih in ostrih kotih od vzhoda do zahoda, grom se je zadiral in vpil po črnih soteskah. Prve kaplje so bile ob zemljo trdo in silno, drevje se je vihtelo v viharju, veje srJ se klestile med seboj in vrhovi se majali kakor pijani.
Ajko se je plašno oziral okoli in vlekel Spelico, da bi šla hitreje. Skušal je teči in jo priganjal z grdo besedo, naj leti in ne leze kakor polž. Spelici so se noge pošibile, začela je omahovati, in obšle so jo slabosti.
Grom je udaril po oblakih s težko pestjo, zazibale so se črne plasti, dež ie pljusnil čez rob velike latvice in se vlil curkoma na zemljo.
-Teci, Špelica, brž. Bog se krega.« Ajka je prevzel velik strah in groza ga je bilo grmečega glasu, ki je donel iz osornega neba na njegovo glavo.
»Ne morem, ne morem, meni je tako čudno!«
»Moraš, ako ti pravim. Teci, drugače te sunem.«
Ajko ni čakal odgovora, temveč je udaril Špelico po hrbtu, da se je opotekla in se zgrudila. Ajko jo je vzdignil in si jo z največjim trudom naložil na hrljet in jo nesel proti domu. Ko jo je v veži spustil na tla, je Špelica bruhnila in obležala v krčih in bolečinah. Oči so ji blodile, »tekle-
sati le 138 parov — bilo bi jih lahko še več. Med udeleženci je bilo videti najodličnejše zastopnike slovenskega
meščanstva v Celju, skoraj celi celjski častniSki zbor, mnogoštevilne udeležence iz vseh večjih krajev Sa-vinske doline in seveda premnoge mlade in stare »Triglavane«, ki so se sešli ta večer, da se nekaj uric skupno zabavajo in da ponove ali sklenejo nove prijateljske vezi. Nemalo jih je gotovo vse skupaj zadostilo, ko so videli, koliko simpatij uživa njihovo ugledno akademično društvo v domovini; saj je ogromna udeležba veljala pač v prvi vrsti tem simpatijam. Velika dvorana je bila ta večer dekorirana na poseben način: razun zelenja in posebne alegorične kamenite skupine na odru, ki jo je ustvaril mladi mojster Žagar, so jo krasili spominski trakovi s »Traglavove« zastave. Plesalo se je ob godbi peš-polka št. 7 iz Gradca zelo animirano do ranega jutra. Figurirane plese je aranžiral tehn. Franc Legat. V čital-niških prostorih je bilo v obilni meri poskrbljeno za dobro kapljo vina, za kavo in za okusen mrzel prigrizek. Bufet so oskrbele gospe dr. Kukov-oeva. dr. Karlovškova in gdč. Kopačeva, kavarno profesor Joštova in gdč. Suhačeva, pri buteljkah pa ni imel malo dela dr. Milko Hrašovec. Bil je lep in zabaven večer, kakor jih nimamo pogosto v Celju in občinstvo je gg. akademikom, ki se zbirajo v »Triglavu«, za to prireditev' top1<~ hvaležno.
Iz Celja. »Deutsche WacfcU trdi v soboto, da je podpora 45.000 K, ki fe dobe. kakor smo poročali, oni posestniki celjskega političnega okraja, ki so bili lani oškodovani vsled mraza in toče, v zvezi s sedanjimi pogajanji za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in da hoče grof Clarv s tem zneskom slovenskim klerikalcem obstrukcijo odkupiti. Ta trditev ne odgovarja resnici, ker je grof Clarv stavil svoj predlog za podelitev 45.000 K podpore na podlagi dolgotrajnih poizvedovanj, ki so se vršila o lanskih ujmah v celjskem doL okraju: bili so za Clarvjev predlog merodajni le stvarni in nobeni politični razlogi.
Iz Celja. Čuje se, da namerava dr. Benkovič odložiti na jesen svoj državnozborski mandat in obdržati le deželnozborskega. Da je Benkovič ^amtsmude«. se opaža tu že dolgo časa. ker se sploh nikjer nič več politično ne udejstvuje. Škoda, da nimamo v Celju prav delavnega državnega poslanca, rabili bi ga v našem boju z Nemštvom prav dostikrat!
Glavni nabori se vrše letošnjo spomlad ob sledečih dnevih: V mestu Celju 27. marca, za celjsko okolico 28., 30., 31. marca in 1. aprila, v Šmarju 20. in 21. marca, na Laškem 2., 3. in 4. aprila, na Vranskem 22. in
23. aprila, v Mozirju 20. in 21. aprila, na Ljubnem 18. aprila, v Konjicah 23.
24. in 26. marca, v Ljutomeru 4. in 5. marca, v Zg. Radgoni 2. in 3. marca, za mesto Ptuj 6. marca, za ptujsko okolico 7., 9., 10.. ll., 12. in 13. marca, v Ormožu 14. in 16. marca, v Rogatcu 17. in 18. marca, v Sevnici 6. aprila, v Kozjem 7. in 8. aprila, v Brežicah 14.. 15. in 16. aprila, v Šoštanju 24. in 25. aprila, v Slovenj-gradcu 27. in 28. aprila, v Marnbergu 29. m 30. aprila, v Mariboru 14. in 15. aprila, v Racah 16., 17. in aprila, v Pesnici 20.. 21., 22. in 23. aprila, pri Sv. Lenartu 24.. 25. in 27. aprila in v Slov. Bistrici 28., 29. in 30. aprila.
Proga južne železnice Zidani most - Sava. Proga južne železnice od Zidanega mosta do Save je najne-
ne in velike po kot?h, kričala je in tiščala krvavo slino skozi krčevito stisnjene zobe. Vsa je bila zabuhla v obraz in napele so se ji ustne in postale umazano modre. Njen krik je bil živalski.
>U-u-u, peče, žge — •
Zvijala se je in tresla v besnih mukah, posinel obraz pa se ji je oro-s3 z znojnimi kapljami. Dekla je črna od oglja in dima priletela k njej od peči ter ji treščila korec vode v obraz, a potem se je vstopila na prag in vpila:
-Našo Špelico je obsedel zlodej.-
Na njen krik so pridrvile tri babe k umirajočemu otroku, in se z * Jezus Nazarenski  zagnale na tla.
»Je že res, obsedena je, obsedena.-
»Špelica, grehe mi povej, da jih bom nesla k spovedi.«
Tretja je gledala zadovoljno in s plašnim nasmehom trpljenje dekle-to ^o.
»če padeš v vice, povej tam našemu Matevžu, da so že zaprli Pla-šarjevega Andraža, tistega, ki ga je ubil. Pet let je dobiL Tudi tisti goldinar sem plačala zanj. ki ga je ostal dolžan Andrejki na žganju. Le povej mu, našemu Matevžu!«
Med tem je Špelica umrla«
varnejša na celi progi, osobito pm med postajo Zagorje in Sava. Tu se }e pripetilo fe nebrej nesreč. Vsako
leto spomladi, ko nastopi Južno vreme, se odtrgajo v gorovju skale, katere padajo na železniški tir. Lansko leto je zapeljal večerni osobni vlak na skalo, katera je ležala na tiru. Južna železnica je imela ogromno škodo in poleg tega je nezgoda zahtevala se človeško žrtev, — Vzdrževanje železniške proge od Zidanega mostu do Kresnic spada pod sekcijo Zidani most. Za načelnika za vzdrževanje proge je neki ing. Rauch-bauer, njegov namestnik pa je slovenski javnosti jako dobro poznati ing. Paver, kateri je načelnik »Stid-marke« in »Schulvereina»< v Zidanem mostu. Kolikor je nam poznat ing. Rauchbauer kot načelnik, moramo pripoznati, da izpolnuje svojo >Ijžbo jako vestno. Drugače pa je pri njegovem namestniku ing. Paver-ju. Kadar pride na progo je prvo in najbolj važno, da agitira za »Schul-verein« In za »Sudmarko«. Največ sreče ima na postaji Hrastnik in Trbovlje, ker tam ima svojo oporo pri prožnem mojstru Gmanjšeku. — Shbeie mu gre v Zagorju, Savi, Litiji in Kresnicah. Z eno besedo: njemu, kadar gre službeno na progo, je edino in glavno opravilo agitacija, celo z delavčevim ženam gre. ter jih nagovarja naj pristopijo k »Schulverei-nu«. Omeniti moramo tudi, da je prožni mojster Čikof iz Zagorja premeščen. Dasi Nemec, je bil vendar slovenščine zmožen, da je lahko opravljal svojo službo z izključeno slovenskimi delavci. Kakor smo izvedeli iz zanesljive strani, da ie ing. Paver posredoval pri »Volksratu« za nekega Nemca, ter se napram doti čnemu izrazil, da je mesto prožnega mojstra nemška posest v Zagorju. Marsikdo bi si mislil, da je oač malenkostno, ako bi bil v Zagorju prožni mojster Nemec, dasi je Zagorje slovensko. Treba je, da je prožni mojster slovenskega jezika popolnoma vešč, a glavno je, da so in ostanejo viseče skale rad železniškim tirom.
Kakor smo že omenili, da so na progi med Savo in Zagorjem izključeno samo slovenski delavci, oni ne znajo nemško in tu naj pride še prožni mojster, kateri ne zna slovenski, razven par kletev in zna se pripetiti nesreča, katera bode zahtevala človeške žrtve. Kdo bode temu kriv? Uprava južne železnice, katera upošteva želje ">Vo!ksrata* ter nastavlja prenapete germančke med slovenskimi delavci! Za vzdrževanje proge Zidani most-Kresnice bi morala generalna inspekcija skrbeti, da pridejo k sek-cin* inženirji, kateri so vešči slovenskega jezika, ne pa taki, kakor ie ing. Paver. ki mu je vsa služba samo postranska stvar, glavno mu ie agitacija za »Schulverein«. — Piscu tega članka so poznati slučaji, da je bil pri več komisijah ing. Paver in tu mu je bilo glavno, da je agitiral in obenem se hvalil, kako da zra on v Z'danem mostu za nemško »Sudmarlco« agitirati, vse drugo, za kar ]e bil na komisijo poslan, mu ie bila deveta brl^a. Torej na najbolj nevarno progo ji ie železnice se ie nam daio inžen^ia, kateremu je vse le »Schulverein ?n »Siidmarka« in pp tem se niti ni pomislilo, da je železnica mednaro* ?a, da se vozijo po njej različni nar di, kateri so v veliki nevarnosti za s% »je življenje. Dolžnost je vseli merodaj-nih faktorjev, da store potrebne korake, da se odpravi take ljudi kakor so ing. Pa ver, ker tu se gre za varstvo našega živlienia. Ker nikakor ne more biti varen človek svojega živlienia, ako se vozi med Zagorjem In Savo, tem manj pa še, ako so mu razmere poznate, kako se skrbi za varstvo in če pozna še celo činitelje, katerim je izročeno nadzorstvo te najnevarnejše proge. —e—
Iz RuŠ pri Mariboru nam pišejo dne 30. januarja: Podravska podružnica Slov. planinskega društva naznanja, da se je občni zbor zaradi nastalih zaprek preložil na 1. marca in se vrši ob 3. popoldne pri g. J. Mule-ju. Mariborčani naj pridejo s prvim vlakom. — Včeraj so pokopali delavca MarkiČa. ki se je ponesrečil pri gradnji falske elektrarne. Isti dan pa se je zgodila nova strašna nesreča in sicer zopet pri razstreljevanju. Napravili so v skalo 11 rovov in jih napolnili z dinamitom. Deset se jih je razletelo, eden je odrekel Nerazumljivo je, da se človek, ki razstreljavo vodi, ni dalje za to brigal. Ko so ponoči delavci blizu tega rova delali, se je razletel in ranil težko pet oseb. Dva, neka Recek in Miiller sta strahovito zdelana. Prvemu je strlo roke in noge, povrh tega pa je ranjen več ali manj po celem telesu: tudi bo popolnoma zgubil vid. Drugi ima tudi hude rane in bo na enem očesu oslepel. Strašna žrtev lahkomišljenosti in površnosti pri vodstvu tako nevarnega dela! (Nesreča se je zgodila v kezonu, 7 metrov pod zemljo.) Pri
lahki elektrarni se le zgodilo ie toliko nesreč, da bi bilo umestno, ako bi mariborsko glavarstvo stvar resno preiskalo. Krivca včerajšne strašne nesrefie bo pat prijela tadi iodnija. (Kakor poroča »M. Z.«t Je že uvedena proti vodji razatreijevanja kazenska pretakava. Op. ur.)
Horofko.
Koroški deželni zbor. Po pol-drugoletnem odmoru se je sestal včeraj koroški deželni zbor k prvi seji tega zasedanja. Deželnemu zboru je bilo predloženih 71 vlog. Po odka-zu poročil deželnega odbora raznim odsekom je bil izvoljen v nadomestni volitvi za člana v finančni odsek in v revizijski odsek poslanec Dober-nig, katerega je izvolila v deželni zbor trgovska zbornica. O delavnem programu deželnega zbora je poročal deželni glavar grof Aichei-burg-Labia, ki je pred vsem poudarjal, da sredstva dežele ne zadostujejo niti za kritje prejšnjih primanklja-jev in se opozarja deželni zbor, da ne more dovoliti novih večjih izdatkov razen najnujnejših. O govoru deželnega predsednika barona Fne-sa smo poročali že včeraj na drugem mestu. Druga seja se vrši danes.
Ponesrečen vojak. Pri streljanju v Giinjah pri Borovljah sta zmrznili nekemu vojaku 17. pešpolka v- Celovcu, katerega ime še ni znano, obe nogi. Reveža so prepeljali v obupnem   stanju v bolnišnico v Celovec.
Drobne vesti. V okolici Svinca je pogorelo posestvo mizarskega mojstra Maksa Sinka. Kako je nastal ogenj še ni znano. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino. — V zadnjem času se silno množe tatvine lesa. Posebno številni slučaji se poročajo iz Zgornje Koroške. Vzrok temu je gotovo letošnja huda zima in pomanjkanje, ki silita revne ljudi k tatvini. — V Starem Trgu se je ponesrečil mlinar Stromberger. Zbijal je led okoli mlinskega kolesa. Kolo se je naenkrat zavrtilo in potegnilo posestnika s sabo. DomaČi so ga sicer rešili grozne smrti, dobil pa ie težke poškodbe na glavi in si zlomil obe nogi. — V Podhomu pri Dober-lovesi je ukradel neznan tat posestniku Ivanu Kranjcu za 90 K prekaje-nega mesa.
Primorsko.
K nesreči v Šavnikovi prodajalni v Gorici. Dne 21. novembra l. 1. je ustrelil vsled neprevidnosti v šavnikovi trgovini v Gorici ISletni pomočnik Anton Franceschini 201etno blagajničarko Antonijo Bumar. Nesreča se je pripetila kakor smo že poročali, na ta način: Neki tujec je kupoval samokres. Ne da bi pomočnik opazil je vtaknil tujec v samokres en naboj. Tega samokresa pa tujec ni kupil in tudi ni vzel iz samokresa naboja. Ko je tujec odšel, je pomočnik razložene samokrese pospravljal in pri tem poskušal mehanizem. Pri tem se mu je izprožil nabasani samokres in kroglja je zadela slučajno blagajničarko, ki Je kmalu na to umrla. V soboto se je vršila pred goriškim sodiščem tozadevna obravnava pri kateri je bil France-schin obsojen na 3 tedne zapora.
Iz Sežane. Zaročil se je g. Franc Kranie. obČ. tajnik v Sežani z gdč. Ivanko Gorupovo. hčerko Josipa Gorupa, gostilničarja istotam.
Odbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu se prelepo zahvaljuje cenj. ge. Franji Pfeifer iz Ljubljane za poslanih 24 K, nabranih na občnem zboru Slov. splošnega ženskega društva-. Enako bodi presrČna hvala tudi vsem č. damam, ki so se spomnile našega zavetišča.
Velika eksploziia v Trstu. V znani tržaški gostilni »Bona via« je eksplodiral na Sv ečnico*zjutrai cilinder z ogljikovo kislino. Eksploziia je povzročila ogenj ped podom, katerega uslužbenci niso opazili. Eksplozija je bila tako močna, da se je čutila daleč na okrog. Ko so prišli gasilci je bila restavracija že popolnoma v ognju. Gasilci so se morali omejiti na to. da so varovali zgornja nadstropja in sosedne hiše. restavracija pa je popolnoma zgorela, škoda znaša nad 25.000 kron.
Drobne vesti. Te dni so začeli prenavljati krasno oglejsko stolico, ki je bogata na dragocenih umetninah, katere bodo popolnoma ohranjene. — V Tržiču so aretirali 28Ietne-ga zidarja R. M. Hayerobskega zaradi potvarjenja in ponarejanja uradnih litin nemških avstrijskih konzulatov. — Iz Reke so pripeljali v Gorico gostilničarja in vinotržca R. Si-monettija. ki je. kot smo že poročali, glavni vodia znane laške družbe po-narejalcev laškega in avstrijskega denarja, katero to razkrili na Reki.
I
Dnevne vesti.
-p Nemški strah. Docentura dr. Ileiiča v Zagrebu Nemcem ne da miru. Oglasili so se v graiki »Tagespo-šti«; huje v »Tagblattu«, a tretje izdanje njih grabljivega srda in sovraštva proti Jugoslovanstvu ie izšlo zadnjo soboto v »Deutsche Wacht«, dasi je ta celjski list že enkrat zabev-skal za gra&kimi glasili Datiran je članek, ki obsega dve polni strani, v Ljubljani, obsega vse, kar je pisal že *Tagblatt«, a dodaja pozitivnejše denuncijacije. Brez podlih denuncijacij ta neničurska svojat, ki je uganjala znane veleizdajalske orgije v zeleni sobi ljubljanske kazine, itak ne more živeti. Zato smo napram temu njenemu metjeju postali že docela topi. To pa pravimo: Takega viharja v nemškem taboru ni izlahka, kakor je vselej takrat, če Slovenci napravimo jugoslovanski korak. Iz tega mora vsak Sioveuec sklepati, kje je pravi niegov tabor. Kdor pri nas zasebno ali javno nasprotuje jugoslovanskemu mišljenju in postopanju, ni narodnjak. To je treba vedno in vselej uvaževati.
-f- Prav posebno zanimanje posvečajo gotovi ljudje potovanjem ravnatelja Ivana Hribarja. Neprestano so mu za petami. Ko ie šel zadnjič v Belgrad, so to zabeležili vsi listi, a potem so izgubili sled. Da ne bodo v prevelikih skrbeh, jim povemo, da se je Hribar iz Belgrada peljal v Petrograd in iz Petrograda v Pa-riz. Zdaj torej zopet lahko kombinirajo ...
-f- Namen je prozoren. Zadnjič je imel urednik Terseglav z nekaterimi stavci pred Katoliško Tiskarno konflikt. Nas nič ne zanima, kaj je bil vzrok konflikta, zanimivo je pa, da je bil v nemških listih telegram, ki je trdil, da so »nekateri liberalni Slovenci * napadli Terseglava. Namen tega pačenja resnice je prozoren: gospodarsko nasprotje med Katoliško Tiskarno in njenim osobjem se naj predstavi v napačni luči, javnost naj misli, da se je zgodil političen napad libeialcev na urednika klerikalnega lista. Ravno tako prozo-i en namen imajo neresnična poroči-Ja, vtihotapljena v nemške liste glede r-Agro-Merkurjacr. V vseh listih je brati, da se glasi obtežba na hudodelstvo, kar je pa laž, kajti obtožba se glasi na prestopek. Ob sebi se razume, da izhajajo ta poročila iz »Slo-venčevega« uredništva, čigar zveze z židovskimi agencijami so obče znane. Klerikalci pač vedo, da tega, kar orišejo slovenski in nemški katoliški listi, neben pes ne povoha, zato vti-hotanljajo svoje laži v nemške proti-klerikalne liste. Pa jim vse skupaj nič ne pomaga!
-f- Klerikalni osrečevatelji. Ko je bil v Snodnji Šiški za gerenta znani klerikalec Zajec, si je naenkrat domislil, da ne potrebuje Spodnja Šiška ničesar bolj nujno kakor svojo samostojno župnijo. In res je mož kot ge-rent storil vse potrebne korake, da to svojo idejo tudi vresniči. Klerikalci so stvar seveda pozdravili z največjim veseljem in mu obljubili naj-izdatnejšo podporo, zakaj, to so že vedeli. Spodnja Šiška je bila doslej ena najmočnejših protiklerikalnih trdnjav na Kranjskem, pravijo, da radi tega, ker do sedaj ni imela svoje samostojne župnije. Morda je to res, vsaj klerikalci tako mislijo, zato so vsi navdušeni za samostojno župnijo. Češ, domača šišenska duhovščina bo potem že storila svoje, da bodo polagoma izginili iz Šiške naprednja-ki in socijalisti. In da bi tem laglje pridobili javnost za svoj cerkveni na-načrt, so spravili v svet vest, da ustanovitev nove župnije Šiškarjev itak ne bo nič stala. Toda naprednih Šiškarjev niso mogli premotiti. Ti so se z vso odločnostjo uprli na videz lepim cerkvenim načrtom. In kako prav so storili, da so se uprli, dokazuje dejstvo, da bo stala ustanovitev samostojne župnije v Šiški nič manj kakor 491.000 kron, to je okroglo pol milijona kron. K tem ogromnim stroškov pa hoče verski zaklad prispevati bagatelo 50.000 kron. tako da bi na interesente, to Je na šišenske občlnarje. odpadlo v plačilo okroglo 450.000 kron, kar je naravnost horendna vsota in čisto gotovo je. da se bodo Šiškarji kar za glave prijemali, ko bodo slišali, koliko jim bo treba plačati za fiksno Idejo njihovega bistrega gerenta Zajca, in da se bodo prav energično zahvalili za taksne klerikalne osrečevalce!
+ Imenovanja v sanitetni službi Za sanitetna asistenta pri deželni vladi sta imenovana sekundarija gg. dr. Julij Pole c in dr. Ernest T r a 11 n i g.
— Dr. Edo Šlajmer — častni meščan ljubljanski. Kakor čujemo, se bo v prihodnji seji ljubljanskega občinskega sveta stavil predlog, da se imenuje vladnega svetnika dr. Eda Šlajmerja ob njegovi dOietnici v priznanje njegovih velikih zaslug, ki si Jih Je pridobil vobče, zlasti za ljub-
ljansko prebivalstvo na zdravstvenem polju, za častnega meščana ljubljanskega. Prepričani smo, da bo ta predlog z največjim zadoščenjem pozdravilo vse ljubljansko prebivalstvo.
— »Matica Slovenska«. V krog ustanovnikov »Matice Slovenske« je stopil gospod Fran Kovač, mornariški učitelj v Šibeniku.
— Dr. Niko Žapanič je nam poslal s prošnjo za objavo to - le izjavo: V »Napredni Misli« za leto 1913 je bilo citati, kakor da bi se bil jaz pesimistično izrazil o vlogi balkanskih Slovanov v bodočem kulturnem razvoju Jugoslovanov. Stvar je bila docela drugačna in je potekla iz krivega razumevanja kratkega razgovora. V tem smislu prinese, če bi bilo potrebno, tudi »Napredna Misel« pojasnilo, kakor mi je lojalno obljubilo uredništvo tega lista. Sicer pa izjavljam, da ostanem pri svojih sta-lih nazorih o Jugoslovanstvu, kakor sem jih neomajano zastopal v svojih delih in spisih od leta 1903. do danes in ki so več ali manj poznani pri naši inteligenci. — Belgrad, dne 1. februarja 1914. — Dr. Niko 2 u p a n i č9 kustos »Narodnega muzeja«.
— Mestni pogrebni zavod. Pogajanja glede nakupa po mestni občini obeh v Ljubljani stoječih pogrebnih zavodov so že dokaj napredovala. Nedavno tega ie došel na povabilo mestne občine v Ljubljano ravnatelj graškega mestnega pogrebnega zavoda, da odda svoje mnenje glede nameravanega nakupa. Gospod ravnatelj si je ogledal oba zavoda ter cenil inventar pri Turku na okroglih 60 000 K. pri Doberletu pa na okroglih 42.000 kron. Pri obeh zavodih je bilo leta 1913. 730 pogrebov. Ako se računa povprečno za en pogreb 250 kron, sta imela oba pogrebna zavoda skupaj 182.500 K kosmatih dohodkov, kar bi dalo okroglo 45.000 K čistega dobička. Kakor čujemo, se bo v prihodnji seji občinskega sveta volil upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda. Ta odbor bo štel pet članov in bodo stranke v njem zastopane po določenem ključu.
— Gledališki mojster Alojzij \Vald VValdstein pi. VVelspacher je v nedeljo, dne 1. februarja popoldne po težki bolezni umrL Rojen je bil dne 20. junija 1858. ]. v Pischelsdorru, okr. \Veiz na Štajerskem ter je opravljal službo gledališkega mojstra in dekoracijskega slikarja pri našem deželnem gledališču od 13. januarja 1904. Večina današnjih odrskih prospektov, kulis, grmov, hiš, koč in raznih prestavkov je naslikal rajni \Valdstein na odru sam brez zadostne luči in brez slikarskih pomočnikov; a tudi mnogim slovenskim dramatičnim društvom na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem je postavil lične in praktične odre ter naslikal ogromno število kulis in dekoracij. Tudi raznim sokolskim in pevskim društvom je slikal dekoracije za maskarade, sokolske zlete in razne veselice. Mož je bil zelo praktičen in uslužen, ter je šel vsakomur prijazno na roko. Še med svojo boleznijo je dobil večje naročilo od dramatičnega društva v Idriji, ki ga v svojo veliko žalost ni mogel izvršiti. Bolehal je na slad-kornosti; ker se je na odru prehladi!, je bolezen rapidno narasla in ga po strašnih bolečinah, dasi je bil orjak, končno ugonobila. Zapušča 4 otroke in ženo- Ker je bil za naša gledališča vedno zelo vnet, ter si je s svojim mirnim, tihim nastopanjem pridobil splošne simpatije, ga bodo slovenska društva prav zelo pogrešala, saj ni nikogar, ki bi ga danes nadomestiL Dasi je bil Nemec, je vedno volil slovenske kandidate. N. v m. p.!
— Zanimiva pravda. V drug; pravdi gospe pl. Simitscheve roj. ba« ronice \Valburgove, ki trdi, da je za. konska hči nadvojvode Ernesta, zaradi nadvojvodove zapuščine, toži pl. Simitscheva stotnika inženirskega častniškega kora Gattija Campofio-rija, da izpove pod prisego, kar ve o razmerah nadvojvode. V ti tožbi se opira tožnica na izpoved intimnega prijatelja nadvojvode Adolfa plem. Kiittelna. Kiittel, ki je sedaj 78 let star je izpovedal pred sodiščem pod prisego med drugim sledeče: Koncem leta 1850. sem bival v Ljubljani na dopustu pri svojem očetu. Nekega dne sem šel mimo stolne cerkve in sem videl tam lep voz. Ko sem voz ogledoval, je stopil k meni nek znan poročnik in mi je rekel: Ti veš kaj se godi? Ravno sedaj se vrši poroka našega poveljnika nadvojvode Erne-sta. Ko sem hotel iti v cerkev, sem dobil cerkvena vrata zaklenjena. Tisti dan se je razširila po Ljubljani govorica, da je poročil nadvojvoda baronico Wallbeurgovo. Če se prav spominjam so pisali o tem tudi ljubljanski časniki.
— Zapuščina nadvojvode Erne-sta. Pri okrajnem sodišču za notranje mesto na Dunaju je bila včeraj končana razprava o tožbi Klotilde pl. Simič, hčere nadvojvode Črnesta, naj komornik grof Strachvvitz pod
27 itev.
.SLOVENSKI NARODVdM 4. februaija 1914
Stran 3»
prisego izpove, kar mu Je znano o premoženjskih razmerah pokojnega nadvojvode. Sodišče ie bilo od najvišjega dvornega urada zahtevalo zapuščinski akt po nadvojvodi Lrne-stu. Ta urad je pa naznanil, da je bil nadvojvoda Ernest pod kuratelo in da je vsa njegova zapuščina znašala 8501 forintov in 46 kr. Sodišče je razsodilo, da mora grof Strachwitz pod prisego izpovedati, kar ve o premoženju nadvojvode Ernesta. Grof Strachvvitz je podal obširno pojasnilo o premoženjskih razmerah nadvojvode Lrnesta. Nadvojvoda je imel delež na zakladu, ki je bil ustanovljen iz premoženja cesarja Leopolda in je v ta zaklad tudi vplačal en milijon. Ko je bil nadvojvoda v denarnih zadregah, se je skušal ranžirati na ia način, da bi bil odstopil svoj delež na zakladu cesarja Leopolda, a cesar ni tega dopustil in je dal za rangiranje nadvojvode izplačati dva in noi milijona goldinarjev. Nadvojvoda je imel pravico do deleža na zakladu cesarja Leopolda in do deleža na zapuščini svojih bratov nadvojvod Leopolda in Žige. Nadvojvoda je rekel grofu Strachvvitzu: Moj delež je jako velik, moji dolgovi so neznatni, zaklad je ogromen. Svojim otrokom, ki ji n je imel s svojo soprogo baroneso Vi alburg. rojeno Ljubljančanko, je hotel nadvojvoda zapustiti en milijon kron.
— Javno predavanje »Akademije«. V petek dne 6. februarja priredi »Akademija^ v Mestnem domu ob 8. zvečer javno predavanje. Pre-
dava g. prof. Robert K e n d a o temi: Jiirlja oživljena. Francozi na Slovenskem«. — Tema je Še vedno aktualen in ime temperamentnega gosp. predavatelja jamči za lep užitek. — Vstop vsakemu prost; prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo.
— f Prof. Fran Kralj. Danes cb nol 9L dopoldne si je končal življenje profesor Fran K r a 1 i. občinski odbornik v Spodnji Šiški Pokojnik k kot učitelj deloval prejšnja leta na raznih ljubljanskih srednješolskih zavodih, lani je poučeval še na dekliškem iiceju. letos pa se je popolno ma posvetil upravi tovarne svoje svakinje vdove Burgerjeve. Pri zadnjih občinskih volitvah v Spodnji Šiški je bii izvoljen v občinski odbor, kjei ie bil eden najdejavnejših in nai-igilnejših odoornikov. Njegovo delo in inicijativo bodo v šišenskem občinskem odboru prav težko pogre-
. Pokojnik je bil zvest in navduši somišljenik narodno - napredne stranicCa za katero je mnogo delal in ^e mnogo žrtvoval. Kaj ie bil vzrok, da si je prof. Kralj v najlepši svoji dobi sam prestrigel nit življenja, ni rnano. Pokojnik je bii velesimpati-čen, izredno nadarjen in naobražen moz, ki je bil priljubljen v vseh narodnih krogih. Pogreb bo jutri po-oolane iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen trajen in ljub
spcimn
Izpopolnitev tramvajskega
omrežja. Kakor smo že poročali, se namerava zgraditi električni cestna železnica v Šiško in na Vič. Obe progi se bosta odcepili od sedaj obstoječe cestne železnice pri glavni pošti. Cestna železnica v Šiško bo v )zila po Frana Josipa cesti in mimo \; rodnega doma po Bleivveisovi cesti prilično do Kolizeja, kjer se napravi pod progo južne železnice podvoz v Šiško. Železnica na Vič bo vozila preko Šelenburgove ulice. Kongresnega trga, Vegove, Rimske in Tržaške ceste na Vič. Naprava teh dveh prog bo stala okroglo 700.000 kron. Pričakovati ie, da bo mestni občinskih svet ta projekt odobril, saj se s tem tramvajsko omrežje izpopolni tako, kakor razmere že zdavna zahtevajo.
— Slovenski telovadni učitelji v Srbiji. Kakor nam poročajo iz zane-
ivega vira iz Belgrada, bodo v kratkem poklicani v službovanje za telovadne učitelje v Srbiji vsi slovenski prosilci.
— Pojasnila glede dela in služb v Srbiji. Vsi oni, ki žele kakih pojasnil glede dela in siužb v Srbiji, naj se odselj obračajo na »Slovensko društvo   Triglav   v Belgradu.«
— Belgijski pešpolk št. 27 praznuje jutri v Gradcu s posebno slav-nostjo petdesetletnico bitke pri Overseju.
Iz Most nam pišejo: Postopanje posamnih organov državne policije le vse obsodbe vredno. Te dni je neki obrtnik, praznujoč god svoje žene, okrog polnoči zapuščal s svojo družbo kavarno pri »Malem slonu«. Sto-Divši na cesto, je žena malo glasneje izpregovorila. Hipoma ie bil stražnik Dri nji ter jel v prav krepkih izrazih kričati nad njo. Ko je mož pripomnil, da se dostojnega človeka lahko dostojno pozove k redu. je stražnik pograbil obrtnika za vrat in ga tiral v stražnico, kjer pa so ga takoj izpustili iz enostavnega razloga, ker mož ni ničesar zakrivil. Želeti bi pač bi-*o, da bi že enkrat prenehali takšni
nastopi posamnih policijskih organov, ki niso v čast ostalemu, vse časti vrednemu osobju, ki vestno in človekoljubno   izpolnjuje dolžnosti
svojega zares težavnega poklica.
Nabori na Kranjskem se vrše v tem - le času: V Kočevju dne 2. in 3. marca, nabornikov 360; v Ribnici 4. in 5. marca, nabornikov 300; v Vel. Laščah 6. in 7. marca, nabornikov 244; v Žužemperku 9. marca, nabornikov 494; v Rudolfovem 11., 12. in 13. marca, nabornikov 466; v Trebnjem 14. marca, nabornikov 198; v Škof ji Loki 16., 17. in 18. marca, nabornikov 455; v Kranju 20.. 21. in 23. marca, nabornikov 430; v Tržiču 24. marca, nabornikov 106; v Radovljici J6., 27. in 28. marca, nabornikov 550; v Litiji 30.. 31. marca in 1. aprila, nabornikov 498: v Višnji gori 3. in 4. aprila, nabornikov 313; v Crnomju (i. aprila, nabornikov 194; v Metliki 8. aprila, nabornikov 184; v Mokronogu 15., 16. aprila, nabornikov 237; v Kostanjevici IS. aprila, nabornikov 197; v Krškem 20., 21. aprila, nabornikov 316; v Radečah 23. aprila, nabornikov 198; v Kamniku 25., 27. in 28. aprila, nabornikov 447; v Lukovici 29., r>0. aprila, nabiralnikov 303; v Ljubljani 18.. 20., 21., 22. aprila, nabornikov 665: na Vrhniki 24., 25. ar rila. nabornikov 256; v Ljubljani 27., 2&, 29.. 30. aprila, nabornikov 6^4; v Postojni 24., 26. marca, nabornikov 257; v Senožečah 27. marca, nabornikov 100; v Vipavi 28-, 30. marca, nabornikov 259; v Ilirski Bistrici 31. marca in 1. aprila, nabornikov 211; v Idriji. 25., 27. aprila, nabornikov 310; v Logatcu 28. aprila, nabornikov 130; v Ložu 29. aprila. I rrrbornikov 140; v Cerknici 30. apri-I ia. nabornikov 138. — Glavni nabor sa mesto Ljubljano se potemtakem rrši dne IS.. 20., 21. in 22. aprila. Dne IK aprila pride k naboru 1- razred domačih, dne 20. aprila 11. in III. razred domačih, dne 21. aprila L razred tujih in dne 22. aprila H. in III. razred tujih nabornikov k naboru.
Toleranca novodobnega kranjskega iajmostra. Piše se nam: Gori-Ie za Savo. pod pobrdjem, kjer stoluje taborska sv. Kuna. pase katoliško čredo neki zbog svoje nestrpnosti širom slovenskega domovja prosluli Župnik Železni. Bog sam si ga vedi, kaj smo takega zakrivili, da nam je Ibancem poslal to živo pokoro.za katero so kraški Trnjani z ajdovico kadili?! Mož je protitip ošabnega, nadutega in oholega kranjskega duhov-na-jezuita sedanje dobe. »Slovenski Narod se ie moral že opetovano baviti z religijoznim delovanjem tega češkega uskoka, ne da bi bile batine kaj zalegle. Živo nam je še v spominu nastop tega fanatika povodom pogreba nekega siromaka, ki si je bil, očividno v duševni zmedenosti vzel življenje: kako mu ie ta kristijan na pokopališču blasfemično strgal raz krsto razpetega Krista in nebeške krilatce. pohodil jih, ter z nožičem raznraskal križ; zavedamo se še. kako je ta namestnik onega Boga, ki je učil strpnosti, ljubezen in odpuščanje, pred šolsko deco vspričo nesrečnikove zapuščene hčerke grdil pokojnega očeta spomin: pomnimo se. da je vrgel z božje njive spomenik zaslužnega svojega tovariša-prednika, župnika Matevža Primožiča, ki je v Ihanu deloval nad en četrt stoletja in ki mu ga je bil, stricu svojemu, postavil hvaležni netjak, kasnejši knezoškof ljubljanski. Zlatoust Janez Pogačar; nismo še pozabili, kako je ta svoj pietetni čin tajil in z lažmi skušal oprati ga v ^Slovencu«, in že je zopet lavorjevemu vencu svojih krščanskih zaslug pridejal nov list — Ni dolgo, kar je v ljubljanski bolnici za operacijo umrl g. Fran Pevc. tovarnar iz Dola, ihanski žup-ijan. Prominulega je čislala vsa okolica naša, ki mu bo hranila trajno hvaležen spomin. S svojim veščim peresom ie bil sosedom vedno na razpolago; brezplačno jim je pisaril in sestavljal razne spise, za časa potresne katastrofe, osobito še prošnje na vlado za podporo itd. Bil je vnet pospeševatelj Ciril-Metodove družbe in si je krepko prizadeval, da se je osnovala podružnica za BeriČevo, Dol in Dolsko. Kot naprednjak se je, posebe ob volitvah, gorko zavzemal za našo stranko in bil živahen agitator. To vse, seveda ni prijalo katoliškemu župniku Železnemu; zato mu je bil Pevc hud trn v peti. Ker pa nasprotniku svojemu v življenju ni mogel do zoba, osvetil se mu je po smrti. Umrlemu očetu so naročili hvaležni otroci tudi pri iarni cerkvi ihanski zvonilo. Ker župnika ni bilo doma, sprejel je naročilo mežnar-organist, ki je istinito opravil prvo zvonenje. Ko pa vmivši se župnik izve. komu so domači zvonovi peli v zadnje slovo, kratkomak) razljučen prepove vse nadaline zvonenje z motivacijo: Pevc je bil liberalec in brezverec! Njemu se ne bo pri nas zvonilo!! In pri tem je ostalo! Hudobni jeziki trde, da to maščevanje ni Se zadoščalo vrlemu božjemu hlapcu;   govori se.
da je pohitel celo v Ljubljano po informacijo, se je H rajnik dal previde«
ti ali ne in da mu  je v nasprotnem
slučaju hotel zabraniti krščanski pokop!! Zdaj bo ljubeznivemu župniku železnemu gotovo odleglo in slajše bo spal, ker vsled humanega njegovega ukaza Pevcu ni zvonilo v Ihanu. Nadejam se pa, da je sv. Peter, vkljub prepovedi zvonila v fari, mojemu prijatelju, vrlemu narodnjaku odprl rajska vrata in da mu je v s topi vsemu velel usmiljeni in dobri gospod Bog: Vnidi v moje kraljestvo, ker bil si pošten in usmiljen človek! — Celeš-nikov Juri.
Tihotapci iz Bele Krajine. Tihotapstvo ne cvete samo okrog Zum-berka, kjer so vsled čudnih razmer na državni meji pogoji za tako početje posebno ugodni, nego tudi v Beli Krajini je tihotapstvo s prašiči zelo razširjeno. Najbolj cvete v črnomaljskem okraju v vaseh Krasi-njec, Butaraj in Vel. Paka, kjer prevažajo vtihotapljeno živino čez Kolpo. Vsled tega se širijo kužne bolezni in se zapirajo semnji, kar pro-vzroča trgovcem in obrtnikom obilo škode. A tudi tihotapci imajo veliko škode, če jih zasačijo. Kajti blago jim konfisciralo in zadenejo Jih še hude kazni. Pa ljudje se ne izpametu-jejo, dasi so sodne obsodbe zaradi tihotapstva na dnevnem redu. Taka obsodba se je zgodila tudi te dni v Novem mestu, ki jo omenjamo, ker pride obsojenka še pred porotnike. Ana Vranešič iz Zorancev je z večjo družbo vtihotapljala prašiče. Neki sosed jo je ovadil. Ko so prišli orožniki v hlev, kjer so bili prašiči, je izbruhnil ogenj. Sumi se, da je VraneŠič-ka ali kateri njen sotihotapec užgai. Tako padaio ljudje iz nesreče v nesrečo.
S fotografičnirn aparatom na bojišču je najsenzacijonelnejši film, kar si jih je dosedaj izdelalo. Neki pariški časnikar piše: Odkar sem videl to sliko, se ne obotavljam niti za tre-notek javno izreči, da je to najboljša in najlepša kinematografična slika, kar se nam jih je do sedaj kazalo. To je resničnost, grozna resničnost. V prvič vidimo bitko tako naravno, kakor jo zamore videti le oni, ki se je je udeležil. Danes velika Nordisk drama v treh delih: »S teme na svetlo«, v glavni vlogi Valdemar Psvlander«, ki je žela včeraj občno priznanje.
Srebrna doza na planinskem plesu v »Narodnem domu- je bila odnesena. Ker je dotični fant znan, ga poživljamo, da jo odda takoj v našem upravništvu, sicer sledi ovadba.
Plesna veselica se vrši Jutri v gostilni Leon v Florijanski ulici. Glej inserat!
Društvena naznanila.
Občni zbor »Društva slovenskih časnikarjev« se vrši danes v sredo 4. t. m. ob 6, zvečer v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda« in ne. kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno.
Gospodarsko in izobraževalno drušvo za dvorski okra}  ima danes
v sredo ob 8. zvečer v društvenih prostorih važno odborovo sejo, h kateri so vljudno vabljeni vsi odborniki.
Seja finančnega odseka za letošnji vsesokoiski zlet se vrši danes, v sredo, ob 8. uri zvečer v Zvezni sobi v Narodnem domu. Bratje, udeležite se polnoštevilno!
Družinski večer priredi Sokol L v soboto, 7. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji brata J. Pavška na Martinovi cesti. Na sporedu je godba, komični nastopi, srečolov, maček v žaklju in drugo. Vstopnine ni mkake. Bratje in sestre, agitirajte za to prireditev, ki bo vseskozi domača zabava. Na zdar!
Izredni občni zbor Narodno Socijalne Zveze v LJubljani se je vršil v nedeljo dopoldne v društvenem prostoru v »Narodnem domu'. Zborovanje je vodil predsednik Zveze g. J u v a n. Zborovanja so se udeležili poleg drugih tudi zastopnik iz Maribora g. dr. Weixl, zastopnik iz Kočevja g. Stcrmecki in zastopnica ženske skupine gdč. Manica K o m a n o v a. Občni zbor je bil sklican v prvi vrsti v svrho izpre-membe pravil, katero izpremembo je pokazala nujna potreba ustanavljati tudi podružnice in razširiti delokrog tudi izven me} dežele Kranjske, kar je bilo društvu do sedaj nemogoče, ker so bila potrjena dosedanja društvena pravila samo od deželne vlade kranjske ne pa tudi od ministrstva. Predsednik g. J u v a n je podal v svojem otvoritvenem nagovoru kratico sliko dosedanjega delovanja Zveze v splošnem, nekoliko obširneje Je nato poročal o delovanju in o položaja Zveze tajnik g. Cer* n v. Zvezino celokupno premofenje znaša sedaj z ostankom v blagajni, a terjatvami m z inweiitar|eai MH K
27 vin., kar je za kratek obstoj Zveze zelo ugodno, in kaže, da bo Zveza res lahko nudila svojim članom toliko, kolikor nudijo druge nasprotne, starejše in na videz močnejše organizacije. Nato je rcferiral g. P e s e k o spremembi pravil. Te izpremembe, ki so zelo obširne, zadenejo pred vsem namen in organizacijo Zveze. Izpremembe so bile z malenkostnimi popravki soglasno sprejete. Referentu je izrekel občni zbor za njegov trud javno zahvalo. Pri točki raznoterosti se je oglasilo več govornikov med temi pred vsem g. dr. W e i x 1, ki je posebno poudarjal namen dobrih narodnih delavskih organizacij in dalekosežen pomen dobro organiziranega in dobro situiranega delavstva, ki tvori kot tako važen faktor za razvoj naroda. Dalje so pozdravili zborovalce zastopnik iz Kočevja g. Stermecki, v imenu Zveze jugoslovanskih železničarjev g. M 1 a -k a r, v imenu ženske skupine gdč. Romanova in drugi, nakar je predsednik g. J u v a n zborovanje zaključil.
Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. februarja t. I. ob 9. dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Josip Schrev), vhod skozi vrt z običajnim dnevnim redom. C. gg. člani se vabijo na mno-gobrojen obisk. — Odbor.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dne 25. februarja t. I. izvoljeni odbor se je sledeče konstituiral : Predsednik Fran Pretnar, podpredsednik Ivan Hiter, tajnik Alojzij L e n č e k, tajnikov namestnik Dragotin Š k o r n j a k, blagajnik Konrad R e i c h e r, blagajnikov namestnik Anton Martine; odborniki: Milan K en da, Ivan Komar, Anton K o s in Anton Kralj.
Društvo hišnih posestnikov v LJubljani ie imelo v preteklem letu 1069 K 20 v dohodkov in 1041 K 64 v izdatkov. Koncem L 1913. je odstopil društveni blagajnik, g. M. Maurer, ki je od prvega početka društva oskrboval blagajniške posle, odbor je vzel odstop z obžalovanjem na znanje. Društvena pisarna se je v mino-lem letu preselila v svoje sedanje prostore v Šelenburgovi ulici št. 4. Pisarna je odprta od 11.—12. in od 6.—7^ ves dan pa prevzema naznanila tvrdka Uher. V preteklem letu je bilo v pisarni oglašenih 179 stanovanj in oddanih 147. Društvo je vložilo ugovor proti uvedbi kanalske pristojbine in doseglo, da se bo pristojbina pobirala od najemščine, kakor gostaščina. Tudi je društvo prosilo vlado, naj ne priporoči zakona o združenju Šiške z Ljubljano v sankcijo, ker bi združenje ljubljanski občini provzročilo ogromne stroške. Tudi je društvo sprožilo misel, naj se tudi od javnih poslopij pobirajo deželne in občinske doklade. Društvo je imelo lani 249 članov. V odbor so bili voljeni gg.: Fr. Dober-let, dr. V. Gregorič, A. K o r -sika, Fr. Kraigher, J. Ogrin, dr. M. Pire. Petkovšek, R. Stenovic, F. Toman in J. V e-rovšek; pregledovalci računov so J. Hudovernik, A, Vodnik in J. F r i s c h.
Zveza kranjskih mlinov je imela danes popoldne v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu* svoj rodni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik Zveze g. K u r a 11 iz Domžal. Tajniško poročilo je podal g. Golob, ki je podal kratko sliko o delovanju in o uspehih delovanja Zveze v minulem letu. Med drugim se je izrekla posebna zahvala trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za uspešno sodelovanje pri akciji Zveze v prid zboljšanju kranjskih mlinov. Zveza je vložila tudi vlogo na delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu zaradi odmere prispevkov za svoje osobje. V strokovni oddelek za mlinsko industrijo na Dunaju je bil izvoljen g. Ivan Knez, za njegovega namestnika pa g. Fr. M a j d i Č iz Vira. Kot pooblaščenec blagajnika g. Ivana Kneza, ki je odsoten, je poročal tajnik g. Golob v blagajniškem stanju Zveze. Zveza je imela tekom leta vseh dohodkov, vstevši preostanek lanskega leta in obresti 5014 K 24 v dohodkov in 710 kron 04 vin. izdatkov. Premoženje Zveze v znesku 4304 K 20 v je naloženo v Kmetski posojilnici v Ljubljani. Pri volitvi vdbora so bili izvoljeni stari odborniki gg.: Kur alt Iv„ Domžale; Kalan Fr„ Loka; Knez Ivan, LJubljana; M a j d i č Fran, Vir; Mesesnel Edv., Vič in Šker-j a n c Fr„ Radomlje, Na novo Je bil izvoljen v odbor g. Bertoncelj Franc Domžale. Med raznoterostmi so se obravnavale razne zadeve, med katerimi poudarjamo edino dejstvo, da so prišle v razgovor med drugimi tudi številne pritožbe, da se podjetnikom dela velika škoda a tem da ustavlja državna policija v
Ljubljani in v okolici neopravičljivo voznike, ki imajo dvoje sani zvezane brez ojesa pri drugih saneh. Po daljši debati glede raznih predlogov in vprašanj, ki se tičejo iternih zadev Zveze kot take, je predsednik zborovanje zaključil.
Sokol na Vrhniki priredi dne 15. februarja maškerado. Ta prireditev obeta biti ena najbolj odličnih, kar jih je Sokol priredil. Z vso vnemo se pripravljajo domačini za veselico in čuje se. da jo posetijo tudi bližni sosedje Logatčani, iz Borovnice, iz Kamnika-Preserja in iz Notranjih Goric. Glede maskiranja veljaj geslo: Kakor kdo more. Godbo oskrbuje popolni br. orkester Sokol L iz Ljubljane. Vabila se bodo pravo* časno razposlala.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku je na občnem zboru dne 25. januarja 1.1. soglasno izvolilo gospoda Vekoslava V a up o t i-ča, umirovijenega c kr. poštnega nadkontrolorja, narodnega glasbenika na Dunaju, za izredne zasluge na slovenskem glasbenem polju, svojim častnim članom.
»Sokol« v Cerknici vljudno vabi vse brate in prijatelje »Sokola« na veliko predpustno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 8. februarja ob pol 8. zvečer v lokalu gosp. Stergulca. — Spored je bogat in je pričakovati živahne zabave. Uprizorila se bo igra »Anarhist«, velezabavna burka. Cerkničani in okoličani, izkažite se požrtvovalne za sokolsko delo! Na zdar!
Sokol v Žireh je imel preteklo nedeljo popoldne v Sokolskem domu svoj redni občni zbor, ki se ga ie udeležilo nad 40 bratov in sester ter župni starosta br. Gangl in načelnik Novak iz Idrije. Starosta br. Primožič je pozdravil številno navzoče članstvo in brata župna zastopnika ter podal kratek pregled delovanja žirovskega Sokola v preteklem letu. Župni starosta Gangl je s primernim nagovorom izročil predvsem diplomo bratu načelniku Vinku Demšarju, ki si jo je priboril na tekmi v Pragi, nato pa v dališem govoru poudarjal pomen sokolske misli za slovenski narod in želel vrlemu žirovskemu Sokolu najlepših uspehov. Govor brata župnega starosta je sprejelo članstvo z burnim odobravanjem. Na to so podali načelnik brat V. Demšar, tajnik br. Ivan Sterlič in blagajnik Matevž Sterlič svoja poročila ki so bila po nekaterih pripom-baJi br. Novaka soglasno sprejeta. Iz vseh poročil moremo povzeti, da je žirovski Sokol vestno in marljivo vršil svojo nalogo. Blagajniško poročilo izkazuie 2458 K 40 v dohodkov in 2261 K izdatkov, torej 197 K 40 v prebitka. Poleg telovadbe goji žirovski Sokol petje v zboru in že dal podlago za salonski orkester. Članstvo se pridno poslužuje društvene knjižnice. Dramatični odsek pa je v letu 1913 vprizorii 6 večjih dramskih deL V odbor so bili izvoljeni z vzklikom bratje: Anton Primožič za starosto, Matija Dolenc za podstarosto, Ivan Stenovec. Anton Mlinar, Ivan in Matevž Sterlič za odbornike in sestri Ela Horvat in Veronika Demšar za odbornice in za načelnika brat Vinko Demšar. Med slučajnostmi je brat župni načelnik vzpodbujal telovadce in telovadke k marljivi udeležbi pri telovadbi z ozirom na udeleč-bo na vsesokolskern zletu v Ljubljani in slavnost razvitja društvenega prapora, ob kateri priliki se vrši zlet Idrijske sokolske župe dne 29. junija v Zireh. Po dveurnem zborovanju je zaključil brat starosta Primožič lepo uspeli občni zbor. Sokol v Zireh je tn edino zatočišče narodne m napredne misli, zato bi bilo želeti, da najde oporo pri vseh zavednih narodnih in naprednih Žirovcih. Število 55 članov in 22 članic je vpoštevaje prost ranost žirovske doline za Sokola v Žireh premajhno. V Sokolu je sicer združena vsa zavednejša in neodvisna mladina, toda od starejših narod-niakov še marsikoga pogrešamo med člani in podpiratelji Sokola. Naj postane to poslej drugače in stopi mlado in staro pod novi prapor vrlega žirovskega Sokola! Na zdar!
Razne stvari.
* Potopljen parnlk. Pri Pisaguji se je potopil parnik »Hera«. Utonilo je 19 oseb.
• Stavka učiteljev. Vsled stavke učiteljev v Herefordshire na Angleškem so morali zapreti 50 šol, na ostalih šolah pa so skrajšali pouk na par dni v tednu.
* Požar v Išlu. V Išlu je pogorela velika žaga Gosau in velika restavracija istega imena. Z veliko težavo so omejili ogenj na ti dve posestvi. Skoda znaša čez 80.000 K
• Lovska nesreča. Na lovu pri Jezu polu Je ustrelil grof Wosicki na divjega merjasca, Krogla se Je odbila na bližnjem drevesu m zadela grofico Evo DsiJedusJeko v trebuh. Ortv fica le smrtno nevarno ranjena*
prisego izpove, kar mu }e znano o premoženjskih razmerah pokojnega nadvojvode. Sodišče je bilo od najvišjega dvornega urada zahtevalo zapuščinski akt po nadvojvodi Frne-stu. Ta urad je pa naznanil, da je bil nadvojvoda Frnest pod kuratelo in da je vsa njegova zapuščina znašala 8501 forintov in 46 kr. Sodišče je razsodilo, da mora grof Strachvvitz pod prisego izpovedati, kar ve o premoženju nadvojvode Ernesta. Grof Strachvvitz je podal obširno pojasnilo o premoženjskih razmerah nadvojvode Lrnesta. Nadvojvoda je imel delež na zakladu, ki je bil ustanovljen iz premoženja cesarja Leopolda in je v ta zaklad tudi vplačal en milijon. Ko je bil nadvojvoda v denarnih zadregah, se je skušal ranžirati na la način, da bi bil odstopil svoj delež na zakladu cesarja Leopolda, a cesar ni tega dopustil in je dal za ran-uranie nadvojvode izplačati dva in noi milijona goldinarjev. Nadvojvoda je imel pravico do deleža na zakladu cesarja Leopolda in do deleža na zapuščini svojih bratov nadvojvod Leopolda in Žige. Nadvojvoda je rekel grofu Stractnvitzu: Moj delež je jako velik, moji dolgovi so neznatni, zaklad je ogromen. Svojim otrokom, ki jin je imel s svojo soprogo baroneso Walburg. rojeno Ljubljančanko, je hotel nadvojvoda zapustiti cn milijon kron.
— Javno predavanje »Akademije«. V petek dne 6. februarja priredi »Akademija- v Mestnem domu ob S. zvečer javno predavanje. Predava g. prof. Robert Kendao temi:
Ilirija oživljena. Francozi na Slo- j venskem«. — Tema je še vedno ! aktualen in ime temperamentnega j gosp. predavatelja jamči za lep uži- j rek. — Vstop vsakemu prost; prosto-voljni doneski se hvale/no spreje-malo,
— t Prof. Fran Kralj. Danes cb j pol 9. dopoldne si je končal življenje j profesor Fran Kralj, občinski od- i bornik v Spodnji Šiški.   Pokojnik je j kot učitelj deloval prejšnja   leta   na j raznih ljubljanskih srednješolskih zavodih, lani je poučeval še na dekli- j škem iiceju, letos pa se je popolno- j ma posvetil upravi   tovarne svoje svakinje vdove Burgerjeve. Pri zadnjih občinskih volitvah v Spodnji Šiški je bil izvoljen v občinski odbor, kjei je bil eden najdejavnejših in nai-agilnejših odbornikov. Njegovo delo m inicijativo bodo v šišenskem občinskem odboru prav težko pogrebi. Pokojnik je bil zvest in navdušen somišljenik narodno - napredne stranice, za katero je muogo delal in se mnogo žrtvoval. Kaj je bil vzrok, da si je prof. Kralj v najlepši svoji dobi sam prcstrigel mt življenja, ni znano. Pokojnik je bil velesimpati-čeii. izredno nadarjen in naobražen moz, ki je bil priljubljen v vseh narodnih krogih. Pogreb bo jutri po-ooldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen trajen in ljub spomin!
Izpopo!nife\ tramvajskega omrežja. Kakor smo že poročali, se namerava zgraditi električni cestna železnica v Šiško in na Vič. Obe progi se bosta odcepili od sedaj obstoječe cestne železnice pri glavni ti. Cestna železnica v Šiško bo vozOa po Frana Josipa cesti in mimo Narodnega doma po Bleiueisovi cesti prilično do Kolizeja, kjer se napravi pod progo južne železnice podvoz v Šiško. Železnica na Vič bo vozila preko Šelenburgove ulice. Kongresnega trga, Vegove, Rimske in Tržaške ceste na Vič. Naprava teh dveh prog bo stala okroglo 700.000 kron. Pričakovati je, da bo mestni občinskih svet ta projekt odobril, saj se s tem tramvajsko omrežje izpopolni tako, kakor razmere že zdavna zahtevajo.
— Slovenski telovadni učitelji v Srbiji. Kakor nam poročajo iz zanesljivega vira iz Belgrada, bodo v kratkem poklicani v službovanje za telovadne učitelje v Srbiji vsi slovenski prosilci.
— Pojasnila glede dela in služb v Srbiji. Vsi oni, ki žele kakih pojasnil glede dela in siužb v Srbiji, naj se odseli obračajo na ^Slovensko društvo   Triglav   v Belgradu.*.
— Belgijski pešpoik št. 27 praznuje jutri v Gradcu  s posebno slav-lostjo    petdesetletnico    bitke  pri f Overseju.
Iz Most nam pišejo: Postopanje posaitinili organov državne policije vse obsodbe vredno. Te dni je neki obrtnik, praznujoč god svoje žene. okrog polnoči zapuščal s svojo družbo kavarno pri * Malem slonu«. Sto-Divši na cesto, je žena malo glasneje spregovorila. Hipoma ie bil stražnik pri nji ter jel v prav krepkih izrazih kričati nad njo. Ko ie mož pripomnil, da se dostojnega človeka lahko dostojno pozove k redu, je stražnik pograbil obrtnika za vrat in ga tiral v stražnico, kier pa so ga takoj izpustili iz enostavnega razloga, ker mož ii ničesar zakrivil. Želeti bi pač bi-*o, da bi že enkrat prenehali takšni
nastopi uosamnih policijskih organov, ki niso v čast ostalemu, vse časti vrednemu osobju, ki vestno in Človekoljubno   izpolnjuje dolžnosti
svojega zares težavnega poklica.
Nabori na Kranjskem se vrše v tem - le času: V Kočevju dne 2. in 3. marca, nabornikov 360; v Ribnici 4. in 5. marca, nabornikov 300; v Vel. Laskali 6. in /. marca, nabornikov 244; v Žužemperku 9. marca, nabornikov 494; v Rudolfovem 11., 12. in 13. marca, nabornikov' 466; v Trebnjem 14. marca, nabornikov 19S; v škoiii Loki 16., 17. in 18. marca, nabornikov 455; v Kranju 20.. 21. in 23. marca, nabornikov 430; v Tržiču 24. marca, nabornikov 108: v Radovljici .-'6., 27. in 2b. marca, nabornikov 550; v Litiji 3o. 31. marca in L aprila, nabornikov 49S; v Višnji gori 3. in 4. aprila, nabornikov 313; v Crnomju 6. aprila, nabornikov 194; v Metliki 8l aprila, nabornikov 184; v Mokronogu 15., 16. aprila, nabornikov 237; v Kostanjevici IS. aprila, nabornikov 197; v Krškem 20., 21. aprila, nabornikov 316: v Radečah 23. aprila, nabornikov 19S: v Kamniku 25., 27. in >. aprila, nabornikov 44/: v Lukovici 29., 30. aprila, nabiralnikov 303; v Ljubljani 18.. 20., 21., 22. aprila, nabornikov 065: na Vrhniki 24., 25. aprila, nabornikov 236; v Ljubljani 27., 2o„ 29., 30, aprila, nabornikov 6>4; v Postojni 24., 26. marca, na-bornikov 237; v Senožečah 27. mar-*.u, nabornikov 100; v Vipavi 28-, 30. mca, nabornikov 259; v Ilirski Bistrici 31. marca in 1. aprila, naborni-k \ 211; v Idriji, 25., 27. aprila, nabornikov 310; v Logatcu 28. aprila, nabornikov 130; v Ložu 20. aprila, nabornikov 140; v Cerknici 30. apri* Ja. nabornikov i38. — Glavni nabor /:i mesto Ljubljano se potemtakem
m dne IS., 20., 21. in 22. aprila. One . S. aprila pride k naboru I- razred domačih, dne 20. aprila 11. in III. razred domačih, dne 21. aprila L razred tujih in dne 22. aprila II. in III. razred
lih nabornikov k naboru. Toleranca   novodobnega kranj--Hega iajmoštra. Piše se nam: Gori-Ie za Savo. pod nobrdjem, kjer stoluje taborska   sv. Kuna,   pase katoliško sredo neki zbog svoje nestrpnosti širom slovenskega   domovja prosluli župnik Železni. Bog sam si ga vedi, kaj smo takega zakrivili,  da nam je Irancem poslal to živo pokoro.za katero so kraški Trnjani z ajdovico kadili?! Mož jc protitip ošabnega, nadutega in oholega kranjskega duhov-na-jezuita sedanje dobe. ^Slovenski Narod  se je moral že opetovano baviti z religijoznim   delovanjem tega češkega uskoka, ne da bi bile batine kaj zalegle. Živo nam je še v spominu nastop   tega   fanatika povodom pogreba nekega siromaka,   ki si je bil, oČividno v duševni zmedenosti vzel življenje: kako mu je ta kristijan na pokopališču blasfemično  strgal raz krsto  razpetega Krista  in nebeške krilatce,  pohodil jih,  ter z nožičem razpraskai križ;   zavedamo   se še. kako je ta namestnik onega Boga, ki je učil strpnosti, ljubezen in odpuščanje, pred   šolsko   deco vspričo nesrečnikove zapuščene hčerke grdil pokojnega očeta spomin; pomnimo se, da je vrgel z božje njive spomenik   zaslužnega   svojega   tov :riša-prednika, župnika Matevža Pr lOŽi-ča, ki je v Ihanu deloval nad en četrt stoletja in ki mu ga je bil, stricn svojemu, postavil hvaležni netjak. kasnejši knezoškof ljubljanski. Zlatoust Janez Pogačar;   nismo   Še pozabili, kako je ta svoj pietetni čin tajil in z lažmi skušal oprati ga v Slovencu«, in že je zopet   lavorjevemu vencu svojih krščanskih zaslug pridejal nov list. — Ni dolgo, kar je v ljubljanski bolnici   za   operacijo   urnrl g. Fran Pevc. tovarnar iz Dola. ihanski žup-ljan. Prominulega je čislala vsa okolica naša,  ki  mu   bo hranila trajno hvaležen spomin.   S svojim veščim peresom   ie   bil sosedom vedno na razpolago; brezplačno jim je pisaril in sestavljal razne spise, za časa potresne katastrofe, osobito še prošnje na vlado za podporo itd. Bil je vnet pospeševatelj Ciril-Metodove družbe in si je krepko prizadeval,   da se je osnovala   podružnica   za Beričevo, Dol in Dolsko. Kot naprednjak se je. posebe ob volitvah, gorko zavzemal za našo stranko in bil živahen agitator. To vse, seveda ni prijalo katoliškemu župniku Železnemu: zato mu je bil Pevc hud trn v peti. Ker pa nasprotniku svojemu v življenju ni mogel do zoba. osvetil se mu je po smrti. Umrlemu očetu so naročili hvaležni otroci  tudi pri farni cerkvi ihanski zvonilo.  Ker župnika ni bilo doma, sprejel je naročilo mežnar-organist, ki je istinito opravil prvo zvonenje. Ko pa vmivši se župnik izve. komu so domači zvonovi peli v zadnje slovo, kratkomak)   razljučen prepove vse nadaljne zvonenje z motivacijo: Pevc je bil liberalec in brezverec! Njemu se ne bo pri nas zvonilo!! In pri tem je ostalo!  Hudobni jeziki trde, da to maščevanje ni še zadoščalo vrlemu božjemu hlapcu;  govori se.
iia ie pohitel celo v Ljubljano po informacijo, se je H rajnik dal previde*
ti ali ne in da mu je v nasprotnem slučaju hotel zabraniti krščanski pokop!! Zdaj bo ljubeznivemu župniku železnemu gotovo odleglo in slajše bo spal, ker v sled humanega njegovega ukaza Pevcu ni zvonilo v Ihanu. Nadejam se pa, da je sv. Peter, vkljub prepovedi zvonila v fari, mojemu prijatelju, vrlemu narodnjaku odprl rajska vrata in da mu je v stopi vsemu velel usmiljeni in dobri gospod Bog: Vnidi v moje kraljestvo, ker bil si pošten in usmiljen človek! — Čeleš-nikov Juri.
Tihotapci iz Bele Krajine. Tihotapstvo ne cvete samo okrog 2um-berka, kjer so vsled čudnih razmer na državni meji pogoji za tako početje posebno ugodni, nego tudi v Beli Krajini je tihotapstvo s prašiči zelo razširjeno. Najbolj cvete v črnomaljskem okraju v vaseh Krasi-njec, Butaraj in Vel. Paka, kjer prevažajo vtihotapljeno živino čez Kolpo. Vsled tega se širijo kužne bolezni in se zapirajo semnji, kar pro-vzroča trgovcem in obrtnikom obilo škode. A tudi tihotapci imajo veliko Škode, če lih zasačijo. Kajti blago jim koniisciraio in zadenejo jih še hude kazni. Pa ljudje se ne izpametu-jejo, dasi so sodne obsodbe zaradi tihotapstva na dnevnem redu. Taka obsodba se je zgodila tudi te dni v Novem mestu, ki jo omenjamo, ker pride obsojenka še pred porotnike. Ana VraneŠič iz Zorancev je z večjo družbo vtihotapljala prašiče. Neki sosed jo je ovadil. Ko so prišli orožniki v hlev, kjer so bili prašiči, ie izbruhnil ogenj. Sumi se,da je Vranešič-ka ali kateri njen sotihotapec užgai. Tako padajo ljudje iz nesreče v nesrečo.
S iotografičnifti aparatom na bojišču je najsenzacijonelnejši film. kar si jih je dosedaj izdelalo. Neki pariški časnikar piše: Odkar sem videl to sliko, se ne obotavljam niti za tre-notek javno izreči, da je to najboljša in najlepša kinematografična slika, kar se nam jih je do sedaj kazalo. To je resničnost, grozna resničnost. V prvič vidtmo bitko tako naravno, kakor jo zamore videti le oni, ki se je je udeležil. Danes velika Nordisk drama v treh delih: *S teme na svetlo«, v glavni vlogi Valdemar Psvlander«, ki je žela včeraj občno priznanje.
Srebrna doza na planinskem plesu v »Narodnem domu je bila odnesena. Ker je dotični fant znan, ga poživljamo, da jo odda takoj v našem upravništvu, sicer sledi ovadba.
Plesna veselica se vrši Jutri v gostilni Leon v Florijanski ulici. Glej inserat!
Društvena naznanila.
Občni zbor i>Društva slovenskih časnikarjev« se vrši danes v sredo 4. t. m. ob 6. zvečer v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda^ in ne, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno.
Gospodarsko in izobraževalno drušvo za dvorski okraj   ima danes
v sredo ob 8. zvečer v društvenih prostorih važno odborovo sejo, h kateri so vljudno vabljeni vsi odborniki.
Seja finančnega odseka za letošnji \ -e sokolski zlet se vrši danes, v sredo, ob S. uri zvečer v Zvezni sobi v Narodnem domu. Bratje, udeležite se polnostevilno!
Družinski večer priredi Sokol I. v soboto, 7. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji brata J. Pavška na Martinovi cesti. Na sporedu je godba, komični nastopi, srečolov, maček v žaklju in drugo. Vstopnine ni nikake. Bratje in sestre, agitirajte za to prireditev, ki bo vseskozi domača zabava. Na zdar!
Izredni občni zbor Narodno Socijalne Zveze v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne v društvenem prostoru v »Narodnem domu'. Zborovanje ie vodil predsednik Zveze g. J u v a n. Zborovanja so se udeležili poleg drugih tudi zastopnik iz Maribora g. dr. W e i x 1, zastopnik iz Kočevja g. Stermecki in zastopnica ženske skupine gdč. Manica K o m a n o v a. Občni zbor je bil sklican v prvi vrsti v svrho izpre-membe pravil, katero izpremembo je pokazala nujna potreba ustanavljati tudi podružnice in razširiti delokrog tudi izven mej dežele Kranjske, kar je bilo društvu do sedaj nemogoče, ker so bila potrjena dosedanja društvena pravila samo od deželne vlade kranjske ne pa tudi od ministrstva. Predsednik g. J u v a n je podal v svojem otvoritvenem nagovoru kratko sliko dosedanjega delovanja Zveze v splošnem, nekoliko obširneje Je nato poročal o delovanju in o položaju Zveze tajnik g. C e r -ny. Zvezhio celokupno premoženje znaša seda) z ostankom v blagajni, a terjatvami in z inwentarjem 1404 K
27 vin., kar je za kratek obstoj Zveze zelo ugodno, in kaže, da bo Zveza res lahko nudila svojim članom toliko, kolikor nudijo druge nasprotne, starejše in na videz močnejše organizacije. Nato je referiral g. P e s e k o spremembi pravil. Te izpremembe, ki so zelo obširne, zadenejo pred vsem namen in organizacijo Zveze. Izpremembe so bile z malenkostnimi popravki soglasno sprejete. Referentu je izrekel občni zbor za njegov trud javno zahvalo. Pri točki raznoterosti se je oglasilo več govornikov med temi pred vsem g. dr. W e i x 1, ki je posebno poudarjal namen dobrih narodnih delavskih organizacij in dalekosežen pomen dobro organiziranega in dobro situiranega delavstva, ki tvori kot tako važen faktor za razvoj naroda. Dalje so pozdravili zborovalce zastopnik iz Kočevja g. Stermecki, v imenu Zveze jugoslovanskih železničarjev g. Mlakar, v imenu ženske skupine gdč. Komanova in drugi, nakar je predsednik g. J u v a n zborovanje zaključil.
Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. februarja t. 1. ob 9. dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Josip Schrev), Vt.od skozi vrt z običajnim dnevnim redom. C. gg. člani se vabijo na mno-gobrojen obisk. — Odbor.
Društvo Jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dne 25. iebruarja t. 1. izvoljeni odbor se je sledeče konstituiral : Predsednik Fran Pretnar, podpredsednik Ivan Hiter, tajnik Alojzij L e n č^e k. tajnikov namestnik Dragotin S k o r n i a k, blagajnik Konrad R e i c h e r, blagajnikov namestnik Anton Martine; odborniki: Milan K e n d a, Ivan Komar, Anton K o s in Anton Kralj.
Društvo hišnih posestnikov v LJubljani ie imelo v preteklem letu 1069 K 20 v dohodkov in 1041 K 64 v izdatkov. Koncem L 1913. je odstopil društveni blagajnik, g. ti. Maurer, ki je od prvega početka društva oskrboval blagajniške posle, odbor je vzel odstop z obžalovanjem na znanje. Društvena pisarna se je v mino-lem letu preselila v svoje sedanje prostore v Selenburgovi ulici št. 4. Pisarna je odprta od II.—12. in od 6.—7^ ves dan pa prevzema naznanila tvrdka Uher. V preteklem letu je bilo v pisarni oglašenih 179 stanovanj in oddanih 147. Društvo je vložilo ugovor proti uvedbi kanalske pristojbine in doseglo, da se bo pristojbina pobirala od najemščine, kakor gostaščina. Tudi je društvo prosilo vlado, naj ne priporoči zakona o združenju Žiške z Ljubljano v sankcijo, ker bi združenje ljubljanski občini provzročiio ogromne stroške. Tudi je društvo sprožilo misel, naj se tudi od javnih poslopij pobirajo deželne in občinske doklade. Društvo je imelo lani 249 članov. V odbor so bili voljeni gg.: Pr. Dob e r-let, dr. V. G r e g o r i č . A. K o r -sika, Fr. Kraigher, J. Ogrin, dr. M. P i r c . P e t k o v š e k , R. S t e n o v i c , F. T o m a n in J. V e-r o v š e k: pregledovala računov so J. Hudovernik, A. Vodnik in J. F r i s c h.
Zveza kranjskih mlinov je imela danes popoldne v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu* svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik Zveze g. K u r a 11 iz Domžal. Tajniško poročilo je podal g. Golob, ki je podal kratko sliko o delovanju in o uspehih delovanja Zveze v minulem letu. Med drugim se je izrekla posebna zahvala trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani za uspešno sodelovanje pri akciji Zveze v prid zboljšanju kranjskih mlinov. Zveza je vložila tudi vlogo na delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu zaradi odmere prispevkov za svoje osobje. V strokovni oddelek za mlinsko industrijo na Dunaju je bil izvoljen g. Ivan Knez, za njegovega namestnika pa g. Fr. M a j d i č iz Vira. Kot pooblaščenec blagajnika g. Ivana Kneza, ki je odsoten, je poročal tajnik g. Golob v blagajniškem stanju Zveze, Zveza je imela tekom leta vseh dohodkov, vstevši preostanek lanskega leta in obresti 5014 K 24 v dohodkov in 710 kron 04 vin. izdatkov. Premoženje Zveze v znesku 4304 K 20 v je naloženo v Kmetski posojilnici v Ljubljani. Pri volitvi vdbora so bili izvoljeni stari odborniki gg.: K u r a 11 Iv„ Domžale; Kalan Pr.. Loka: Knez Ivan, LJubljana: M a j d i č Fran, Vir: Mesesnel Edv„ Vič in Šker-janc Fr., Radomlje. Na novo je bil izvoljen v odbor g. Bertoncelj Franc Domžale. Med raznoterostmi so se obravnavale razne zadeve, med katerimi poudarjamo edino dejstvo, da so prišle v razgovor med drugimi tudi številne pritožbe, da se podjetnikom dela velika škoda s tem da ostavila državna policija v
Ljubljani in v okolici neopravičljivo voznike, ki imajo dvoje sani zvezane brez ojesa pri drugih saneh. Po daljši debati glede raznih predlogov in vprašanj, ki se tičejo iternih zadev Zveze kot take, je predsednik zborovanje zaključil.
Sokol ua Vrhniki priredi dne l-S. februarja maškerado. Ta prireditev obeta biti ena najbolj odličnih, kar jih je Sokol priredil. Z vso vnemo se pripravljajo domačini za veselico in čuje se. da jo posetijo tudi bližni sosedje Logatčani, iz Borovnice, iz Kamnika-Preserja in iz Notranjih Goric. Glede maskiranja veljaj geslo: Kakor kdo more. Godbo oskrbuje popolni br. orkester Sokol L iz Ljubljane. Vabila se bodo pravočasno razposlala.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku je na občnem zboru dne 25. januarja 1.1. soglasno izvolilo gospoda Vekoslava V a u p o t i -č a, umirovijenega c. kr. poštnega nadkontrolorja, narodnega glasbenika na Dunaju, za izredne zasluge na slovenskem glasbenem polju, svojim častnim članom.
»Sokol« v Cerknici vljudno vabi vse brate in prijatelje »Sokola« na veliko predpustno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 8. februarja ob pol 8. zvečer v lokalu gosp. Stergulca. — Spored je bogat in je pričakovati živahne zabave. Uprizorila se bo igra »Anarhist«, velezabavna burka. Cerkničani in okoličani, izkažite se požrtvovalne za sokolsko delo! Na zdar!
Sokol v Žireh je imel preteklo nedeljo popoldne v Sokolskem domu svoj redni občni zbor, ki se ga ie udeležilo nad 40 bratov in sester ter župni starosta br. Gangi in načelnik Novak iz Idrije. Starosta br. Primožič je pozdravil številno navzoče članstvo in brata župna zastopnika ter podal kratek pregled delovanja žirovskega Sokola v preteklem letu. Župni starosta Gangl je s primernim nagovorom izročil predvsem diplomo bratu načelniku Vinku Demšarju, ki si jo je priboril na tekmi v Pragi, nato pa v daljšem govoru poudarjal pomen sokolske misli za slovenski narod in želel vrlemu žirovskemu Sokolu najlepših uspehov. Govor brata župnega starosta je sprejelo članstvo z burnim odobravanjem. Na to so podali načelnik brat V. Demšar, tajnik br. Ivan Sterlič hi blagajnik Matevž Sterlič svoja poročila ki so bila po nekaterih pripom-baJi br. Novaka soglasno sprejeta. Iz vseh poročil moremo povzeti, da je žirovski Sokol vestno in marljivo vršil svojo nalogo. Blagajniško poročilo izkazuie 2458 K 40 v dohodkov in 2261 K izdatkov, torej 197 K 40 v prebitka. Poleg telovadbe goji žirovski Sokol petje v zboru in že dal podlago za salonski orkester. Članstvo se pridno poslužuje društvene knjižnice. Dramatični odsek pa je v letu 1913 vprizoril 6 večjih dramskih del. V odbor so bili izvoljeni z vzklikom bratje: Anton Primožič za starosto, Matija Dolenc za podstarosto, Ivan Stenovec, Anton Mlinar, Ivan in Matevž Sterlič za odbornike in sestri Ela Horvat in Veronika Demšar za odbornice in za načelnika brat Vinko Demšar. Med slučajnostmi je brat župni načelnik vzpodbujal telovadce in telovadke k marljivi udeležbi pri telovadbi z ozirom na udelec-bo na vsesokolskem zletu v Ljubljani in slavnost razvitja društvenega prapora, ob kateri priliki se vrši zlet Idrijske sokolske župe dne 29. junija v Zireh. Po dveurnem zborovanju je zaključil brat starosta Primožič lepo uspeli občni zbor. Sokol v 2ireh je tn edino zatočišče narodne in napredne misli, zato bi bilo želeti, da najde oporo pri vseh zavednih narodnih in naprednih Žirovcih. Število 55 članov in 22 članic je vpoštevaje prost ranost žirovske doline za Sokola v Zireh premajhno. V Sokolu ie sicer združena vsa zavednejša in neodvisna mladina, toda od starejših narod-niakov še marsikoga pogrešamo med člani in podpiratelji Sokola. Naj postane to poslej drugače in stopi mlado in staro pod novi prapor vrlega žirovskega Sokola! Na zdar!
Razne stvari.
* Potopljen parnik. Pri Pisaguji se je potopil parnik »Tiera«, Utonilo je 19 oseb.
* Stavka učiteljev. Vsled stavke učiteljev v Herefordshire na Angleškem so morali zapreti 50 šol, na ostalih šolah pa so skrajšali pouk na par dni v tednu.
* Požar v Išlu. V Išlu je pogorela velika žaga Gosau in velika restavracija istega imena. Z veliko težavo so omejili ogenj na ti dve posestvi. Škoda znaša čez 80.000 K.
* Lovska nesreča. Na lovu pri Jezupolu je ustrelil grof VVosicki na divjega merjasca. Krogla se Je odbila na bližnjem drevesn in zadela grofico Evo Dsijedusicko v trebuh. Gre* Aca Je smrtno nevarno ranjen?..
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-, <fne 4. febfaarj* 1914.
27. ttev.
* Donava pri Budimpešti je popolnoma zamrznjena. V nedeljo se Je
spustil neki gospod čez ograjo mosta
in je mirno s smodko v ustih prekoračil reko. Na drugi strani je aretiral stražnik predrznega neznanca.
* Velikanska po voden j   je na-
staia v Dražili j i. Narasla voda je preplavila več mest. trgov in vasi in da-Jekosežne pokrajine. Mesto Novala-ga je baje popolnoma izginilo, število žrtev povodnji še ni znano, škoda, ki jo je napravila povodenj. je ogromna.
* Predrzni ruski vohuni. Ruski vohuni so ukradli županu v Dražda-T>ah zlato uradno župansko ovratno verižico, ki reprezentira veliko vrednost. Draždanska policija je prosila ruske oblasti, da bi jim izročile tatove, toda ruske oblasti niso s tem nič kaj zadovoljne, ker ne marajo izročiti Nemcem svojih vohunov.
* Za domače umetnike. V Narod-nem gledališču v Pragi je priredbo občinstvo na Svečnico burne demonstracije proti laški balerini Oaetani Azzolini, ki je s svojim gostovanjem oškodovala domačo umetnico Kore-cko. — Policijski komisar je moral predstavo zaključiti, več oseb je bilo aretiranih.
* Izseljevanje iz Galicije se je v '/adnjem času zopet silno pomnožilo. Na tisoče izselnikov gre v Ameriko, veliko pa tudi v Nemčijo, na Francosko in na Rusko. Policija je aretirala v zadnjih dneh na raznih postajah ve-lino mladih ljudi, ki so se hoteli izse-iti s ponarejenimi potnimi listinami.
Večino izmed teh tvorijo vojaški ob-vezanci.
* Podmorski predor med Švedsko in Dansko nameravata zgraditi švedski inženir kapitan Quistgaad in danski inženir Orth. Vložila sta pri
edski vladi prošnjo za koncesijo za gr::dbo tega predora. Predor bi se cel pri nekem predmestju v Koda-
D in kODČaJ v Vialmo na Švedskem. Stroški so proračun jeni na 101 mili-jOW danskih kron.
* Roparski napad v železniškem v gzu. V osebnem vlaku Bingerbriick-S .arbriicken jc napadel neznan ropa* v posebnem oddelkn spečega elektrotehnika Aiberta Schlichta. Napadalec, ki je imel na glavi železni-čarsko kaj o. je Schlichta zbudil in nato dvakrat nanj ustrelil s samokresom. Schlkht je, dasi težko ra-i ien, potegnil za rešilno vrv. nakar se je viak ustavil. Napadalec, ki še ni znan, je pobegnfl. Samokres so na-
70 m od mesta, kjer se ie ustavil ^iak.
* Vohunska afera. Te dni se je pričel i berlinskim sodiščem zanimiva obravnava proti korvetnemu kapitanu baronu pL Goltzu, ki je obtožen, da je prodajal nemške vojaške
. nosri. Goltz je bil odličen nemški pomorski častnik in je imel skoro Ipno mesto kot pokojni Redi v Avstriji Preiskava je dognala, da je bi! V zvezi z ruskim vohunom stot-,oiu Kostevičem, ki je bil svoječa-sno na Nemškem obsojen, nato pa oproščen proti pomilostitvi nemškega vohuna pruskega poročnika Damina, katerega so prijeli v Varšavi.
Zrakoplovstvo. — Polet okrog sveta. Aeroklub v Novem Jorku je sprejel tekmovalni polet okrog sveta, katerega se lahko udeleže letalci z vsakim letalnim strojem. Polet se bo vršil za časa svetovne razstave v San Francisco in bo trajal 90 dni. Glavni uobitek je določil klub na 100.000 dolarjev. Načrt poleta je sledeči: San Francisco-Novi Jork-Bel-leisle - Grenlandija - Island - Hcbridi-Edinburg - London - Pariz - Berolin-Petrograd - Moskva - Mandžurija-ICoreja - Japonska - Kamčatka - Be-ringova cesta in San Francisco.
: Roparski naoad na osebni viak pri Mostih na Češkem sta izvršila brata 21 letni hi 2?letni Florijan in Edvard Slivka. oba železniška uslužbenca. Vedela sta, da vozi ta poštni vlak večjo vsoto denarja za plače uslužbencev na celi progi. Oba sta VStopikl na sosedni postaji v \ ak jn šla med vožnjo v poštni voz, kjer sta ustrebla poštnega uradnika. Ta je med padcem potegnil za rešilno vrv, nakar se te vlak ustavil. Edvard Slivka se je, ko je uvide!, da ne more pobegniti ustrelil, brat pa je pobegnil. Tekel pa je slučajno proti večjemu številu delavcev, ki so kidali sneg in ki so ga prijeli.
Telefonslra in brzojavna poročila.
Maršaiski svet,
Dunaj, 4. februarja. Jutri se vrši poJ cesarjevim predsedstvom takozvani maršalski svet, ki se bo bavil
z izpreinembami v visoki generaliteti.
Službena pragentih a.
Dunaj, 4. februarja. Državni zakonik publicira danes 2 izvršilni naredbi vlade k službeni pragmatiku
Zelje iinančne straže.
Dunaj, 4. februarja. Pri voditelju finančnega ministrstva baronu Englu so se oglasili včeraj zastopniki avstrijskih društev finančne straže, ki so mu sporočili, da je januarja izdana naredba finančnega ministrstva izpolnila le del želja finančnih stražnikov, ker je treba zaradi vojaške organizacije poslušati ne samo finančno, marveč tudi vojno ministrstvo. Sedaj se vrše pogajanja glede izpreniembe distinkcij.
Špirit.
Dunaj, 4. februarja. Avstrijski sindikat za špirit je določil z ozirom na novi davek na Špirit ceno špirita na Češkem, Moravskem in v §leziji na 205 K, kar pomeni znižanje cene za domače dežele za 10 K. Cene za izvoz pa so se povišale.
Deželni zbori.
Inomost. 4. februarja. Včeraj se je vršila konferenca načelnikov strank, ki se je bavila z vprašanjem delazmožnosti deželnega zbora. Italijanski poslanci so izjavili, da pod nobenim pogojem ne bodo opustili
rrukciie.
Line, !. februarja/ Po dveletni pavzi se je gornjeavstriiski deželni zbor včeraj zooet sestal.
Opava, 4. februarja. Šleski de-žjeini zbor se je sestal včeraj ob 4. [»opoldne.
Lvov, 4. februarja. Vohlnore-iorrnna pogajanja so dospela na mrtvo točko, ker zahtevajo Rusini en mandat v Lvovu. Pogajanja so se prekinila in obstaja nevarnost, da bo vse gaiiško volilnoreforrnno delo pokopano.
Brno. 4- februarja. Moravski deželni zbor se je včeraj opoldne po daljši pavzi zopet sestaL
Avstro - ogrska banka.
Dunaj. 4. februarja. V včerajšnji sei je generalni svet avstro - ogrske banke znižat diskont od 5JĆ na 41/2 odstotkov.
Izseljevanje iz Galicije.
Lvov, 4. februarja.i Izseljevafno
gibanje v Galiciji se zopet razširja. Na galiških kolodvorih so zopet aretirali več mladih fantov, ki so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti in izseliti v Ameriko. Pri mnogih so našii ponarejene potne liste in legitimacije. V lažnih izseljevalnih agenturah so izvršili preiskave.
Stavka tiskarjev.
Lvov, 4. februarja. Stavka v tiskarnah je popolnoma končana, listi izhajajo redno.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 4. februarja. Parlament je pričel razpravo o novi želez-ničarski pragmatiki. V imenu hrvaških delegatov je prebral poslanec Reljanovič izjavo, ki uvodoma konstatira, da je stara pragmatika iz leta 1907 pomenila kršenje nagov e in torej tudi ustavnih zakonov ter bila glavni povod za nesporazum enje. Izjava poudarja nato, da je nova pragmatika, pri kateri so jezikovna določila eliminirana, remedura, da hrvaški poslanci zopet lahko sodelujejo v parlamentu. Hrvaška delegacija smatra, da tvori ta nova železni-čarska pragmatika podlago za specijalno debato, poudarjati pa morajo, da stoje neomajno na stališču, da mora biti hrvaški jezik na celem hrvaškem ozemlju tudi pri državnih železnicah uradni jezik. To se mora uveljaviti v najkrajšem času in inte-rimistične naredbe glede uradnega jezikovnega vprašanja pomeniajo le izboljšanje dejanskega položaja, ne pa zaključne rešitve tega vprašanja. Šele kadar bodo pravice hrvaškega jezika na železnicah zakonito statui-rane in bodo tudi v ostalem izvedene vse določbe nagodbe, bodo dani glavni predpogoji za mirni razvoj obeh kraljevin. Parlament je izjavo sprejel z odobravanjem.
Železniška nesreča.
Budimpešta, 4. februarja. V bližini Budimpešte je trčil dunajski poštni vlak v neki lokalni vlak. Ranjenih je bilo 15 oseb.
Neugoden mednarodni položaj.
London, 4. februarja. Sir Edvard Orey je včeraj zvečer govoril v Manchestm ter označil v svojem političnem govoru mednarodni polo-
žni knl telo nentoden. Treba bo edinosti In velikega truda vseb velesil, da ne obrani Evropi trajen mir.
Portugalska.
Parte, 4. februarja. Listi poročajo, da ie prišlo v Lizboni do novih nemirov. Eksplodiralo je zopet 6 bomb, več oseb je bilo ranjenih.
Alekika.
New Vork, 4. februarja. Iz San Diega poročajo, da so iiuertovi vojaki v Tia Juani v Mehiki odpeljali dva ameriška državljana in ju najbrže ustrelili.
e
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Vaiona. 4. februarja. Vodja Miri-ditov Prenk Bib Doda je dospel s tremi severoalbanskimi veljaki sem.
Atene, 4. februarja. Pri Sorepo-li: u je prišlo do boja med Grki in Albanci. Grki so uporabljali tudi topove. Albanci so se morali umakniti.
Vaiona, 4. februarja. Obsodba Droti Bekir agi se ne bo takoj izvršila. Mednarodna kontrolna komisija ie sklenila, da se izvršitev preloži za tako dolgo, da dospe princ Wied v Albanijo. Ker pa v Valoni nimajo ječe, brdo poslali Bekir ago in njegove sokrivce v Bukarešto.
Drač, 4. februarja. Sem so dospeli vsi člani kontrolne komisije. Esad paša ni odstopil prostovoljno, prisilili so ga k demisiji z grožnjo, da bo izkrcala avstrijska vojna ladja »Panther« moštvo, ki bo s silo nastopilo proti njemu.
Dunaj. 4. februarja. »Albanische Koi respondenz* poroča, da se vrše v Albaniji krvavi boji med Grki in Albanci. Grki so baje razdejali več albanskih vasi.
BeroHn, 4. februarja. Princ V/ied pride že prihodnje dni, skoro gotovo na še pred koncem prihodnjega tedna v Drač.
Skrbska skupščina.
Belgrad. 4. februarja. Srbska skupščina, ki bi se bila morala danes sestati, jc bila zopet odgođena do 14. februarja.
Venizelos.
Dunaj, 4. februarja. Kakor poročajo iz diplomatičnih krogov, želi Venizelos visoko planoto pri Argvro-kastru s tremi vasmi za Grško, za Kar bi dala Grška Albaniji odškodnino 5 milijonov frankov. Velesile so baje s to ponudbo zadovoljne.
Turčija.
Berolin, 4. februarja. Iz Carigrada poročajo, da pogajanja Turčiie v Parizu zaradi posojila ne potekajo ugodno. Baje nočejo francoske banke izplačati posojila 700 milijonov frankov naenkrat, marveč od slučaja do slučaja, tako da bi imela Francoska kontrolo nad izdatki Turčije.
Orijeiitske železnice.
Dunaj, 4. februarja. Oficijozno se razglaša, da stoji Avstrija v vprašanju orijentskin železnic še vedno na stališču, da jc ugodna rešitev tega vprašanja mogoča samo, če Srbija proge teh železnic predvsem vrne družbi, nakar bi se šele pričela pogajanja.
Sestanki v Petrogradtn
Petrograd, 4. fberuarja. Listi poročajo, da sta ministrska predsednika Pasič in Venizelos v Petrogradu podpisala pogodbo, ki ustvarja trdno zvezo med Srbijo in Grško. Pogajanja z Komunsko sc nadaljujejo in pogajanja z bolgarskimi državniki niso ostala definitivno brezuspešna. Srbski ministrski predsednik se bo ustavil na svojem povratku tudi v Bukarešti.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska.
Promet meseca januarja 1914. 2326 strank je vložilo 1,116.952 K 91 v. 2003 strank je dvignilo 1,172.901 K 51 v. Stanje ulog 43,581.291 K. Število uložnih knjižic 30.001.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januarja 1914 je 317 strank vložilo 157.912 K 77 v, 271 strank dvignilo 99.279 K 06 v, 10 strankam se je izplačalo posojil 21.640 K 58 v. Denarni promet 566.375 K 47 v.
Podpirajte
difaško podporno drašfro „Radogoj" v Ljubljani.
Hntfta pisana narodno - napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo posiovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem p'smu na 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v LJubljani, VVolfova t?'ica 10. Ob sebi umevno je, da jc pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Finasičsa! odsek
li s'ovenski vsesoVrlsVi
ziel v £ nblrani leta 1924.
vabi s delu   č>  brate k redni   seji, ki
*e vrii daigss, dne 4. t. m. ob 8. zvečer v zvezni sobi v »»Narodnem dosnn".
Na zdar! NaČelstVO.
Darila.
Upravnistvu naših lisiov so poslali:
Za Cirpi-iMetodovo družbo: tarok kvartet D. D. M. P. pri Nemcu v Nabrežini daruje polovico dobička v januarju v znesku 7 K 12 v in veselo omizje v Št. Jurju ob Taboru 8 K z geslo:
Da hujšega zla bi narod obvarVali. pii Plavšku štirje brke so dar Vali.
Za »S. P. Đ.«: I. P. mesto najde-nine niagistratnernu koncipistu goso Breskvarja   za   izgubljeno kravatno i^lo 3 krone.
Živeli nabiralci in darovalci!
Dsmsnii list obseoa 6 stran1.
Izdajatelj In odgovorni urednik; dr. Vladimir Ravnlhar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
naxiirfen9 đosnsfte zđrartlo. Vedno večia povpraševanja po „*"oll-ovem francoskem tganjn is soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po S 2'— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr dvomi založnik na Pima^n, Tnchlauten 9. V zal orah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 25
Trnm S
I
pristne sodeoske mineraine A
pastilje so skoraj 3 deset- f%\
letja     preizkušene     pri c
kašlju, hripavosti, kataru B
sopil itd. 95 R
pristne sodenske mineralne pastilje — in samo te! — se dobivajo iz znanih, že od nekdaj za zdravljenje odreianih občinskih zdravilnih vrelcev St 1 in 18 kopališča Soden a.Taunus.
pristne sodenske mineralne
pastilje morate zahtevati, ako hočete dobiti učinkovite soli imenovanih zdravilnih vrelcev.
Dobivajo se povsod Skatlj. po K I"
Fayeve
fgm
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Hajbtljle kozo. jm^
Min
^ 7*9 /o. Seydl
Stritarjeva tlica 7.
Br. J. 1^ lofcoKdraTiiib, tqv*. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zalo Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se tore} poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre »kušnjo m večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je:
Itreiao učinkovito srefstro proti zastarelim želodčnim bo« lozDlm In zagatenju.
Hitri in zanesljivi uspehi, M so se dosegli s Stomoxygenorn so gA na da* leč in široko napravili za priljubljeno domače zdravilo. Stomoxygen je popolnoma nedolžen izdelek iz kisika ter se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je vzeti vsak dan trikrat in sicer po eno do dve tableti med jedjo. Uspehi, ki se dosežejo pri želodčnih težavah, zagatenju in mnogimi boleznimi, ki so z njimi v zvezi, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu izgine, srce ne tolče več. Bolečine v jetrih in ofrstih ter v hrbtu se ne pojavijo več. Živci se okrepe. Stomoxy-gen zapisujejo mnogi odlični zdravniki, ker kisik, ki ga obsega, povzročuje učinek, kakor si ga bolje misliti ne moremo. Splošno je znano, da kisik zrak zboljšuje; čisti in krepi pa tudi želodec in obisti in pomori kali, ki so pogosto vzrok hudim boleznim. Vsaka lekarna ima Stomoxygen, ako bi ga pa ne imela, ga pa lahko priskrbi. En poizkus bo vsakega prepričal o izbornosti tega izdelka." (Prosim, izrežite.
Borzna poročila.
Lfafeljanefea
..Kreditna banka v Ljubljani11.
Urs4nf ker«! đtraaiske b»rt* 4. februarja 1914
13'„ m«1?™ rent* .... <?9 „ srebrn* rent« .... le'0 nvstr. kronska renta  . .
4° „ krmfsVn deželno oo*o!Uo 48/t k. o. čeSke de2. banke .
rečke Tz    1°*0        . . 1464
......
„    zeme1 js»;e T. izdaje .
ii ■      II«    it •
b     p^tjVp Mnoterne # .
e?tin. Icottmnalne    . ,
»v«tr. kreditne . . .
JitfbUflfisIfe ....
*v«tr. rdeč. križa   . .
b**«fk§.....
„   turSke ......
fini«!««.
f inhllansk* kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . , Ounfliske bančne družbe . .
Tu*ne ??teZT!?ce.....
nfVvne "e'eznice ....
Alrvne-Montan.....
C*e$ke sladkorne družbe • . Zfvnostenske banke. ...
11
¥s!b«s,
reklnl Marke "rpnld
:re . RablH
Ziins cene v BudJimpeftti.
Dne 4. februarja 1914. T e t* m i n.
	
84-05	85-15
	90 IS
85 15	
84S5	85 05
- h	m —
1 *-	88*--
! 435 —	44S —
j 6QT—	700-
1 292 —	302'—
• 2^2_	292 -
! 2-U50	
1 -	235 —
471 -0	4« 1-50
) 4 850	4ft8 SO
61 50	65 50
1 or-	55-
al 75	3575
7b 75	*0 75
225-50	229 50
i 402 —	404-—
641 —	642-—
j S3! 25	53225
i 103 35	K4 35
[ 718 «0	719 80
j 81825	: 81Q25
1 429--	331 •—
281-50	282 50
11-39	11-43
117-30	i 117-50
Ii 95-25	95-4r>
i 9495	95-15
—'—	i
Pšenica za aor. 1914. Pšenica za mai 1914. R2 za acr. 1914 . . Rž za oktobei 1914 . Oves za apr. 1914 . Ove« za oktober 1<>14 Koruza za maj 1914 .
za 50 kg 12 06
za 50 kg 11*04
za 50 kg 9-0tf
za 50 kg 8 61
za 50 k* 7-89
za 50 kg 7 87
za 50 kg 684
NeteoroioSično poročilo.
Viišna rad morjem 3©8-*
Srednji rračs; tlmfc 738 mm
feb.	Čas opazovanja	Staoje barometra ? mm	S« a. ** - S o a i—	Vetrovi	Nebo
2 m	2. pop. 9. zv.	7479 j 747*7 j	—3+ —75	si. jug. brezvetr.	jasno *
3.	7. zj.	745-3 j	—11-8	t	megla
3. • f	2. pop. 9. zv.	744-9 i 7451 1	—77	brezvetr. sl. jug	jasno M
4	7. z j.	746-1	—108		megla
Srednja temperatura poned. —8*1°, norm. —l'3l, torka —75% norm. —14°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0-0 mm.
Učenca
iz boljše h še in primerno prediz-obrazbo sprejme v špecerijsko trgovino tvrdka Anton Havhekar (^reje Sko-fizb) pred Skelijo v Llnbljanl.
Dotični naj bi imel vso oskrbo doma.
V gostilni „Leon"
Fiori'aoska ulica it •
bo
jutri v četrtek, 5. februarja 1914
plesna veselita
h kateri najvljudneje vabita
Faul In Leon FoiataU.
Henneberr
nevestinske
O Uli D      nati ka5m-r» crej
daJ e velika izbira -&MSt¥aut|okooa blaga n. pr. messaline, duchesse. damast, svilnati kašmir, crepe de Chine, Santung, eolienne, moire antique in vtlurji Ud. itd. navadno in ^ikW tffaaratat široki ter vedno nainovejSe črne, bele in barvaste nltau-katffave tvllo4* od K l-35 do K 23 50 meter. Franko in trn oearin|«ao na dom. Vzorci takoj. Poštnina v Švico: pisma 35 vinn dopisnica 10 vin.
Tvornica svile Henneberg, Q
Dvorni dobavitelj Nj. Vet nemške cesarice.
Išče m mm maj
479
s kuhinjo za dve osebi. Ponudbe pod 3na£na,   13 479" na upravništvo
»i
»Slovenskega Naroda«
Enpim majhno
mešanim   blagom    na prometnem craiu v mestu  Ljubljani oziroma v predmestju. 477 Ponudbe nai se poSlie na unrav n »S'ov. Naroda« pod „1000 477.1*.
zvrstno vino
ačega   nridelka    se   proda PO
agedai ceni *ss
v graščini Bainof
pri   Rudolf o vaša v Dolenjsko.
J^esna ženitev.
Udz>'jcz. Če? 40 let star y dvema zdrailtma otroki* cosestnif^ m gostil*
rr na Gorenjskem, vrednest v gotovini in posestvu ckoli 40 000 Jf. re yeii ;eynaniti s 5C—40 let *taro gospodično ali vdovo črcy otrok ki ■ r poštena gospodin-a,  vafena go*
ne ter ima vsa? 20 tisoč ^ron.
J?c-nc ponudbe s S^fa ki se jrne, pod „prečna bodočnost 435 ' na uoravn. „Slcv. /fareda".
Vabilo
na
občni zbor
zadruge „Rinke„
IS. februarja 1914 v nedeljo 3op.
rt 11. v posvc Oralnici Cei'ske posojil.
DNEVNI RED:
1. ) Letno poročilo in sklep o let-
nem ranou,
2. ) Odobrenje letneda   računa fn
razd. litev eventua'n^a letnega dobička,
3. ) Izvolitev načelstva n nadzorstva 4) R-zni nasveti in predlogi.
CELJE, dne 3. svečana 1914.
N?£elstvo«
Stanovanje
obstoječe iz 2 ali 3 sob in potrebnih pritikltaami ae lite aa majnikov termin. Prijazna obvestila se prosijo MMitM
letete M W\ 476 litem reiiaie ta aaa—varaaga
irinkin pomočnika
za male posle  ob povoljnih pogojih.
Nastoo takoj. 423
VjekosUv Sinčić, urar. zlatar in optičar, Mat ilje pri Opatill.
H 1 š a
80 preda v Go^tingu pri Gradcu tik električne postaje, nova, z malimi stanovanji, 1" let davka prosta, z velikim vrtom za 24 000 K. Obrestuje se po 6° , Takoj je plačati samo 1300 K j_llektr.čna ra».svetl ava. 468
P( ia !■» daje iz prijaznosti ga. Periot, Trbcvlfa.
lilo Uda' slai
5 kg poštni ravitek samo K 4 20, povojen* sla _ua 5 kg K 4 80, trebusnina ali vratni knrć 5 kg K 5*50, svinjsko rr e-o V 3 81 goveiina, teletina, od stegna K 3*?0 fr?nko po povzetju do-as*a)a Sz.Farkas, Herincse št 193, Ogrsko*
4M
Proti prahajem, Inskinara in izpadanja las
■frltije no i H« I lir pHffnaan
Tsrr-ciiiiiii Mfera
katera   okreočui«   la»l#če, odstranjuje luske n preprečuje Izpadanje las.
1 etefe lenSe« z narodom t krono.
aaspoJDja se z obratno posto ne man: kot ^ve stek
Žalska vseh  pre zkitšenih zdravil, •nadte. rr'''. " e^i-i^a*. vir, *D3c:iaH *»t, aajf ne *ih parfumov, kiruntiških obv*?, svežih mineralnih vod it^.
M- kYmn Mm Leutfetei
iLiubteir Rr.l e*a cesta št I.
po*e£ novo«crra jene^a Fran ložcfove^a
V te? lekarn! dobivalo zdravila tn«5i tiani kola? *:-t?z'-\ ;*!rr.e *e!r~'ref c fcr tobsise tovarne ta okr. bolniške te v LtoM'iavt.
potovi ^tehi' «k psa leaL
AK
To je najnovejša iznajdba na tem TX)1ju, katero vpe--?od imenom f.Oialo«rarh" odtisi,  ki *o
opravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot konije "pak kakor originalna t. j. osebna pisma fpesebno važno za odoošMjatelje ponudb itd.) Vsak nevajen ravi lahko od vsak^a s rnto in peresom a!i pisalnim strojem zgotovi;"ene7* orijrina!* (tudi Skica al? risba) več tisoč kopij v zaželeni barvi »even. vsaka Neizrabljiva steklena opalna plošča,    kopiji v različni barvi). Aparat je zelo prepro*' in
ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride noben j n;. ;a /7č!atin itd) ali gosta ;  :;i , >štev. C in reference znstonj.  (?aj£"~ Bresobvezno raikizovonje.
THE REX Co., Lfubliana, Š^ienbnrgova mite* 7. Telefon it: 3.
pr
C. kr. avsfrisVe
državne železnice.
Izvleček  iz vo^r^^a ;*eds,
■—       —     Vel aten otf 1« maja 1913. ____=s_____
Postala: Ljnblfana utnl kolodvor. Odhod.
€•54 zjutraj« Osebni vlak na Kran', Tržič, lesenice, Gorico, Trst, Trbiž\ Beliak, ^zensfeste, Celovec. St. Vid ob Glini.
DunVi.
<,;?2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfov«, *ra?o- Toolice. 9*09 dopoldne« Osebni viak na Kranj, ."niče. (z zvezo na brzovlak na Beljak, nomost, So'notrrad, Monakovo, Koln, Ce-vec, Line, Ounai, Prago, Draždane, Ber-nj fdir'-ktni voz Peka-Opatija-Solno^rad.] T dopoldne. Osebni vlak na Kranj, ržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, ranzenfeste, Solno^rad, Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Krani. Radovljico, Jesen ce. (Zabavni •ak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosu-e, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, ■>'t2o - Toplice. 3*40 popoldne. Osebni viak na Kranj, " C, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž", Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Trtic, niče, Trbiž. Na Jesenicah zveza na fcrzovlak na Beljak, Inomost, Solnoerad, Monakovo, Vlissingec, (London), Celovec, Line Dunaj ''12 xwočor. Osebni vlak, na Grosuplje,
e Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. I0'2L po noči. Osebni vlak na Kran?, Je-Gorico, Trst Na Jesenicah z^eza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste. Ino-Jjost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
PrHhod.
7*25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go-
••ce, Jesenic, 2 zvezo na brzovlak Iz Ber-
lina,  DraM<an   Pra^e, Linca. (Londona Vlist:!ntrona, Motiakovejra, Soinocrrada. Ino-mos+a. Beljaka), Tržiča. Kranja.
®"59 zjittmj. Osebni vlak iz R'jdolfovp^a, ' lanžj   ! rebnfjea, KoCcvia, Grosupljega.
9-52 dopoldne. Osebni vi.ak iz Trb Jesenic, i rveac na brzovla'; iz Dnnra, Lines, Celovca, Monakovega, Solnotrrada. Inomost ' Reljaka
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Duna i I rnca, Celovca, Be'jaka Tržiča, Krania
3»03 popoldne. 'Hebni fz Straže-Toplic, Rudolfoveara, St.   Jan*a. Trebnjega, Ko-
Grn«;:ip'ie^a
4-a3 ponoldne. Osebni vlak on Trsta,
Gorice, Trbiža, Jesenic. Linca, Celovca, Solno«:rada. Fr3nzenfestee>Reljaks. TržiCa, Kranja
avećep. Brzovlak iz Jesenic z xvezo na brzovlak iz Berlina, Draždsn, Prage Dunaja, Linca. Celovca, Kolna. Monakovega. Solnofrada, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Onatija-Reka).
•"iS zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, rTadovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9-ia po noči. Osebni vlak iz Straže-lopi ic, Kudolfovega, St. Janža Trebnjega KoČevia, Grosupljega.
11*21 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala: Ljablii Odhod na Kamnik:  7-SS. ft-tt,
7-is, r 11*22 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: *4ft« II ••• t-4tf
••I*, (10*22 00 nedeljah in praznikih)
C Ur. državno-železnisko ravnateljstvo v Trata.
DeMo slanino
razpošiljam v 5 kg postnih zavitkih in sicer alanina za raztopijenje S kg K 4 20, povo-jena blarina 5 kg K 480, trebusma aH vratni kare 5 kg K 5*50, svinjsko meso
K 3 80, govedina, teletina K 8*20 franko po pov/'.tju dobavlja 432
M. HOFFMAAN,
Herinosc  it.  SOI, Ogrsko.
Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo v naših delav* nicah točno in stvarno.
SIN6EB Co.
del. drntba šivalsiLb s.raSav.
Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji.
LJual aia, Sv. Fetra oesta št. 4.
Kranj. 0!avnl trg stav. 219. Kavo neslo, Veliki trs fitev. 45.
Mlai trgimki ponitelk
izurjen v trgovini i me>. blagom, želi vstopiti v službo s 15. marcem t. 1.
Naslov pove upravniltvo »Slov. Naroda«. 483
Odda m s 1. najem 1914 dobroidota
gostilna io mešalca
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 11, nasproti tobačni tovarni. 480 Več se izve tam v I. nadstropju.
Soflalnoga
umetniške/
in
pokrajinske
se dube vedno v veliki izbiri v
JtoH lili"
Prešernova ulica 7.
& @ ® S 8 & 8 8
■
■ti 8
Maroka 1 1 knjigarna
v £jubljani
prelemova nlica štev. 7.
8
I
i I
r
priporoma
kzncdlski, koncephii, Bolcts-mentni, ministrski, pisemski, ovitnf in barva«i panir
crmske knjiijs
v vseli velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonam*., vcianc v papir, platno ali poiusnje.
08i«!m2!nc kupice po c^nih Zalaogaiolsih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber ——
vaeta   n9*srafski!i potrebščin, svinčnikov, psrse, rerosnlk w, radirk,   ka^isa*kov, takile, gobic, črnila !I4.
Jarve za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske,  humoristične, umetnike vseh vrst od naipreprostefSih do najfinejših.
5lbam! za slike ii dopisnice,
vezane v pili in v usnje.
— poezilske kaige. —
podobice za otroki.
Cesari skviHki a razflevsict
UsihM teskt, tribtalki, ^aktt, rinln rmfla, taSc, lifta.
i l
m
i i
I
I
l
F,
f I
l
■
i
I i
i I
za prodajanje ialobnegm blaga in reklamnih predmetov IUa A« L Riea«
torf   tvornica    žalobnih predmetov,
Soonenberg v Bndno gore, Češko.
Cenjenim damam v mestu in na deželi
ae priporoča .
šivilja
za damske obleke vseh vrst Z odličnim spoštovanjem ANGELA PIRCt Mestni trg 17.1. Keadova hiša.
1 1 Točna in solidna postrežba 11 Kvpim vsako množino
ttce
sprejme takoj
J. Vider, vrtnar, £nb!j?.na.
i
Iščejo
se v na* eni ou 1» maja 1914 naprej
mtsri za pisarno
(2 do o sobe) na Mestnem trgu, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Sv. Petra cesti, Stritarjevi ulici, Prešernovi ulici.
Ponudbe do 6. februarja na upr. »Slov Xaroda<\ 478
od mineralnih vod in sicer iV= in
8/i literske s zaboji vred.
Prijazne ponudbe z najnižjo ceno na u ravn »Slov. Naroda« pod „Stev. 10001*. 401
v Spodnji Šiški št. 97 obstoječe iz
5 sob in pripadki, sadnim in zelcn-iadnim vrtom 80 Odda stalni stranki.
Tam se odda tudi večja in man|ša klet. 892
Vpraša se pri hišniku tam alt pa graadu Tivoli, L nadstropje, levo.
nlimm v mani
priporoča sledeče kallge:
Aleš is Razora
Povest. Spisal ■ Ivan Cankar. Cena bro-. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin, s pošto 20 vin. več.
Atila v Emoni. SSer™
bro?. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več.
Brodkovski odvetnik. ^;
ĆeSki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 5Q v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče, "ga
F. Scnčar Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s poŠto 20 v več.
Greh in smeh. £nbee,ie&^:
niče. Zbral Tinček Hudakiin. Cena 1 K, s poŠto 10 v več.
Gospod Zabar. Sg^g'US
slikice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena bro?. 80 v. s oošto 10 vin. več.
Gospod Bncek. S,is^nSS
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Caico. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
|Wa4ja%   Zgodovinski roman. i;l'.l>        Snisal Fran Remec. Cena broS. 2 K. vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Lepi striček. (Bel-ami).
Roman. Francoski ?p"?aj Guy de Mau-pa^sant, prevel Oton Žnnančič. Cena bro3 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v. s posto 10 v več.
Kralj
Ljnbszen Končanove
e v m
8Zgodovinski  roman. Spisal • Fr. Remec. Cena broš. 1 K 0 v, \vz- 2 K 50 v, s poŠto 20 v več.
Libera nns a malo. 253?"
roman Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s posto 20 v. več.
Hff ili   lfif*rl   Roman za mladino in od-
đlCli   lUla   rasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez.
2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Mini  Sociialen roman iz ljubljanskega HiIU€t. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, v«. 2 K. s poito 20 v več.
Najhujši sovražniki, i^1
Murni k. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster Ko-
rnčVo Spisal Ante Beg. Cena dO v, 1 UBAtC« s pošto 70 v.
0 dostojnosti. lA^Tpom
SO vin.
0 službeni pogodbi Sn,*
kov in drugih delo?emalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
Ahutni v*oil drž.  zakonika št 89 z UDrUll ICU dne   16.   avgiisfa 1907. Ceaa 1 K, s pošto 20 vin. več.
Osnovni nauki o narod-nem gospodarstvu. g£*fc
Cena 3 K, s posto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. z«$r
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vas. 2 K 70 v, s poŠto 20 v več.
Pravljice za mladino s
d lirami ''Prevodi Čeških in hr-dilAalUl> vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava in neprava ljube-
dam Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena iCU. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Premaganci.     ^2 "fig
60 v. vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
H flor« *   C rito 1*  Ruski spisa! Leonid flUGUl   OUICII. Andrejev,preložil Via* dimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi zadnji tribnnov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal £d\vard Lytton-Bul\ver. Cena broš. 4 K.,
vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
f^Snllfi Slike iz pariškega življenja, »J6JJ11U   Francoski spi3al Alphonse Dau-
det, prevel Oton Žunančič. Cena broš.
2 K., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več.
Skrbnost hiše št 47.
Angleški spisal I. Storer-Ciousten. Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave Tomaža Kr-mežijavčka. šE^LŠ22£&!
40 v. vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več.
Strahovalci dveh kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. f K, s pošto 30 v več.
GfoiKI   r)OUlO 9   Povest. Spisal J. Ot J td   UCVlba. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s poŠto 10 v več.
Slovensko - nemška meja na Koroškem.
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Štiri ruske slike. SZSM
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s poŠto 10 v več.
IThft  111   elnh  p°'Judno znanstvena UUU  IH  »lUJI. razprava. Spisal dr, dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnrl lnn Povest. Francoski spisal Andre UUUlUd. Theuriet. Cena 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj«
jft%A Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU s pošto 40 v.
Vaška kronika, ar £<&
losti. Spisal Ivan Lah. Cena bro5. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s posto 20 v več.
Yt1 ar O TJI zbrani spisi Frana Erjavca, Uđi ■ VI. uredil dr. G. Sajovic Cena
1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spiral Fr. Remec Cena broš, 1 K 50 vin., vez«
2 K 50 v, s posto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jnr-
Aifta U zvezkov. Cena vsakemu Iplua. zvezku brol 1 K 20 v, ver. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki III., Vili. in XI. so razprodani.)
Narodna kajigarna ima v zalogi tudi vso drago slovensko knjigo tsr poiljs na zahtevo najnovejši a    m cenik celo zaloae« a m
F0MD
D94^D
8177
58
Stran 6
SLOVENSKI NAROD« dat 4. februarja 1914.
27. štev.
»racamo
s  gospodinjam 2 |
KOLINSKO CIKORIJO
iz Odlne slovenske * I tovarne v Ljubljani
knetl^ka drut&o Rranjsfca v ljubljeni
(ustanovljena leta 17t>7)
je najstarejši kmet jski zaatop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor de plačajo na leto 4 K udnine Udje prejemajo družbeno glasilo .Kmetovalca* zastonj.
»valeč*«
1 prilogama „Keujerejee"
in
(XXXI. letnik)
je najstarejši, najobsirnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 47-14
G-cspo-
potreb«
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je " vsaka prevara izključena.       :: ::
lokal zn Mna
S pritiklinami, na prometnem kraju brez konkurence, kje na deželi ali pa v kakem trgu oziroma v malem mestecu. 435 Ponudbe je poslati ns upravn *>Slov. Naroda*: pod »Mešana trgovina it. 8lu.
Lepo mebllrana
mesečno soba
M Odda kakemu <jo<podu sv. tudi i vso oskrbo na Ble!wQisovi cesti mim li visoko pritlič e levo, vrata 2.
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
MUHE
kratkočasite zgodbe.
Spisal Blaž P oblin« Broširano K 1 50, vezano K 2 40.
4'2«5
D biva se v
jtarodni knjigarni v Ijubljani.
V Sodni nlioi je takoj oddati pri tli č.
prostorna soba
s   posebnim   vhodom,   prikladno za agenturo,   trgovsko pisarno ali sta* novanje. 450 Naslov pove  upravništvo   »Slov.I Naroda« pod „5L 450 S '
Najboljša in najzdravejša
b ar va1 zo lase In brado
je dr. Drallea ,,lfESIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne bito, podlage in mre tiče ▼sob vrst; gledališčne in toaletne potrebščine itd.
PAT
NT
vseh dežela izposlujc inženi: 33 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju V!,, Mariahilferstrasse it. 37.
Najboljši nakup vsakovrstnega obuvala je v zalogi
lastne tovarne
PETER KOZINA & K£
v Ljubljani, na Bregu, Cojzova hiša.
SANATORIUM • EMONA
ZA-NOTRANJE IN• kirurg CfSE ■ BOLEZM1. • PGRODMlSMiCA
'LuJUBLOANA -kome irskega ulica H SEF-ZDRA/nk FRiMARKJ Dr FR.DERGANC
Za gospode trgovskega stanu.
Mlada vdova, z dobro   vpeljano trgovino v nekem me^tu na Doleniskem, s čistim premoženjem ca 30.000 K se želi  seznaniti  s solidnim in poštenim   trgovskim sotrud-nikom ali trgovcem v svrho ženitve.
Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se  vrne  in z opisom  kraja sočasnega  službovanja,   starosti in drugih  razmer, naj  se pošljejo pod hfro /Trgovina št. 30000' peste restante glavna pošta LjubHana 375
P
*
o
c
E s
e
(i 6
S
0
"i
N
a
L
O I
3
•V
es
>
Pl
m
o
v,
ac
0)
cz
Fr. P. Zajec
izprašan optik,
zalagatelj c* kr. armade, vojne mor« narice, domobrancev itd. 123
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Očala in ščipalniki po strokovnjakih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica asa* Najnovejši cen k brezplačno! ~vjsj
J. Zamljeii
čevljarski mefster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje  tudi  prave   gorske In teiovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje kot mera pnposlan čevelu 128
x dobro vpeljano gostilno z mešanim blagom ni zrnjem, na prometnem kraju v Liubljaai, ae proda
z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem Kupcu se prepusti tudi v rav ca. da sme prodajati še na sedanio koncesiju, ako bi je sam ne imel Denarja se rabt 6 do 8000 K, zadrugo se počaka. 410
Kje se izve v upravništvu »Slov. Naroda« pod „St. 269". Za pisme 5. odgovor naj se prikži znamka.
Izurjena šivilja
želi takoj za stalno vstopiti k bol S1 rodbini. Najraje izven Ljubljane.
Naslov pove upravn »Slov. Naroda« pod „Sivilja 100". 400
447
vajene
ae sprejme pri tvrdld
L. M. Ecker, kleparnica,
Dunajska cesta, Ljnbljana.
(trg. pom. ielezn. stroke)
vojaščine prost, spreten prodajalec in
aranžer, se takoj sprejme.
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje   prakse   naj   se pošljejo na upravn.  »Slov. Naroda« pod ,,Frv moč 451". 45i
Prodam svoje
p o s e s t v
v mestu  Cmomelj,  obstoječe iz gostilne, znane  pod  imenom »Kožarjeva
eostiina«. ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd.
Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30000 kron. 17b
Pobližie informacije daieta moji pisarni
▼ Ljubljani! Strellška ulica 29, in v Črnomlja.
Jos. Lončarić, podj
DomaČa tvrdka. i
Juvelir in trgovec z urami
Ustanovi], leta 1889.
■ULČL- Cern
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
Poročni prstani
Ustnega izdelka, kakor tudi
:  kompletne kasete namiznega orodja :
s
po najnižjih cenah.
Lastna   delavnica   z  električnim obratom.
Pri nakupu Haga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle Število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Ženini in neveste!
najbolje tai najceneje pri tvrdld
•robno in Cfelaa srobrao namizno
254
LJUBLJANA
samo Prešernova ulica 1
1SI4 poštnin« pregte.