34. številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. febrnvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI Mm. Izhaja vaak dan »v«**«r, iziinfii nedelie in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za a vs t r o - o ge r s ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H nld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbe leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l «ld. |o kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po .'jo kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se ud stiristopne petit-vrste po (J kr., če se oznan:lo jcdenkrat tiska, po fi kr., čc He dvakrat, in po 4 kr . če bc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 6t v o je na KoDgTMMIl! trgu št. 12. U prav n is tv u naj se blagovolijo pesdjati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Slovenskih poslancev izstop iz štajerskega deželnega zbora. Odločni korak, kateri 80 storili Štajerski slovenski poslanci s tem, da so izstopili iz deželnega zbora, je velikega političnega pomena. Slovenski poslanci se v štajerskem deželnem zboru niso nikdar čutili domaće, nemška večina jih je bagatelizovala in pri vsaki priliki provocirala, a vlada jej je pri tem na roko šla ter samo posnemala nje vzgled na pr. pri imenovanju članov dež. šolskega sveta. Slovenski poslanci so z občudovanja vredno potrpežljivostjo vse to prenašali, nadeje se, da se naposled razmere vender le zboljšajo misleč, da zastopnikov skoro pol milijona slovenskih prebivalcev le ni mogoče, vedno tako načeloma prezirati, izživljati in žaliti, kakor se je to godilo. Kaj še! Kolikor prizanesljivejši, spravljivejši in potrpežljivejši so bili slovenski poslanci, toliko drznejše in preširnejše so se kazali njih nemški tovariši, zlasti odkar se je sprožilo celjsko vprašanje. Da je zahteva, naj se slovenski mladini omogoči izobraženje na podlagi materinega jezika, da je torej zahteva, naj se ustanove na celjski gimnaziji slovenske paralelke ali namesto njih posebna slovenska mala gimnazija, do cela utemeljena in opravičena, to je povsem dognano, prav tako, kakor da je jedino le Celje kot središče za to primerni kraj. Vzlic temu pa, da bi se s tako napravo Nemcem kar nič ne vzelo, so vender zagnali radi tega, ker namerava vlada ugoditi tej želji, velikansk krik in uprizorili agitacijo, kakor da gre za najvitalnejše interese nemškega naroda. Vlada je skušala Nemce pomiriti s tem, da je imenovala deželnim šolskim nadzornikom za ljudske šole na Štajerskem zagrizenega nemškega strankarja, politično kompromitirano osebo, Slovenci niso proti temu imenovanju zinili niti besedice, a vender Nemci so s podvojeno strastjo nadaljevali boj. Naposled se jim je pridružila Se vlada sama in skušala preprečiti to, kar je bila slovesno obljubila. Okrajni glavar celjski je skušal napotiti slovenske občino v Celjski okolici, naj zahtevajo, da 8e obljubljena gimnazija tam ustanovi. To je naposled prepričalo tudi štajerske slovenske poslance, da bi vlada rada ugodila Nemcem. Ko pa je končno deželnozborska večina v Gradci nastopila s svojo resolucijo zoper ustanovitev Utrakvistične gimnazije v Celju in je ta predlog podpisal sam deželni glavar, niso mogli slovenski poslanci na to drugače reagirati, kakor s svojim izstopom. Storiti so morali ta korak tembolj, ker v resolucijskem predlogu nemške večine ni ne jednega stvarnega argumenta zoper ustanovitev rečenega zavoda, ker govori iž njega samo nemški napuh, ker je predlog drzna provokacija sicer za koalicijo unetih slovenskih poslancev štajer«kih in vsega slovenskega prebivalstva na Štajerskem. Politični pomen tega izstopa tiči v tem, da 8e je Z' pet jedenkrat pokazala nesposobnost koalicije, preprečiti narodnostne in politične boje, še več, ta korak je nov dokaz, da je koalicija res načeloma nasprotna slovenskim narodnim težnjam in da postopa agresivno zoper slovensko posest, zakaj obvezna obljuba Taafleove vlade, ustanoviti v Celji slovenske paralelke, je tudi neke vrste posest, katero bi morali nemški koaliranci respektovati. Z izstopom slovenskih poslancev iz štajerskega deželnega zbora je zadobila koalicija hud udarec, zakaj ta izstop svedoči, da je prav najmočnejši ele- ment v koaliciji najmanj miroljuben in spravljiv, da z levičarji in nacijonalci nemške barve slovenski po-slanci ne morejo drugače izhajati, kakor če jim žrtvujejo interese slovenskega naroda. Dne 9. t. t. m. torej drugi dan po izstopu poslal je okrajni odbor ptujski dru. Jurteli telegra-lično sledečo izjavo: ,, Okrajni odbor ptujski se popolnoma strinja z odločnim postopanjem slovenskih poslancev, živeli!" in od slovenskega političnega društva „Pozor" v Ptuji je dobil isti poslanec tole izjavo: „ Trotestujemo zoper predlog nemških liberalnih poslancev in odobravamo povsem odločni korak slovenskih poslancev14. — Iz Gradca prejeli smo naslednjo brzojavko: „K energičnemu in jedino mogočemu koraku slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru izrekajo podpisani svoje izredno veselje, prepričani, da z ljudmi, ki negirajo slovenskemu ljudstvu vsako pravico do kulturnega napredka, ni mogoče hoditi jedne poti. Slovensko di-jaštvo v Gradcu." — Iz Velenja nam je pa došla sledeča brzojavka : „Mi popolnoma odobrujemo izstop iz dež. zbora, ki ni imel pravice niti spoštovanja za tretjino svojih sodeželanov. Zanašajte se popolnoma pri daljni odločni politiki na svoje volilce! Vsakemu svoje! Ne udajmo se! Živela pravična Avstrija! Živeli naši poslanci! Volilci šaleške doline." * Vse avstrijsko časopisje se bavi z izstopom Slovencev iz Hohemvartovega kluba. „Vaterland" odobrava izstop Slovencev iz štajerskega deželnega zbora. Slovenci .so bili prisiljeni to storiti vsled iz-zivajočega postopanja štajerskih Nemcev. S famoznim predlogom Nemcev v štajerskem deželnem zboru postavlja se koalicijsko načelo na glavo. Namen koaliciji je zavračati skrajna st remljenja in taka stremljenja so kažejo v predlogu večine štajerskega-deželnega zbora. „Reichspost" pa piše, da baš poslednje dejanje večine štajerskega deželnega zbora utegne omajati vrlo koalicijo. Že večkrat smo naglašali, da ne razumemo hrupa proti slovenski ah dvojezični gimnaziji v Celji. Mi si skoro od najskrajnejših Nemcev ne moremo misliti, da bi zares bili prepričani, da narod, ki kakor slovenski zvesto in požrtvovalno izpolnjuje svoje dolžnosti, ne bi imel pravice, da hi se njegovi sinovi poučevali v materinščini. Beseda o poslovenjenju Celja je v tem slučaji le prazna fraza. „Najtrdnej.se opore koalicijske politike" tirajo neko čudno politiko. V državnem zboru glasujejo za najškodljivejše in najnepopularnejše predloge, ker so pri koaliciji, v deželnih zborih pa delajo opozicijo, da bi se narodu prikupili. Tako delajo gospodje Coroninijevega kluba v Gorici, Istri in Trstu, tako delajo levičarji v Gradci. Veliki nekdanji centralisti skušajo prenesti težišče svoje politike v deželne zbore. Koalicija nikakor ne more biti ponosna na uspehe v južnih kronovinah. Dva dež. zbora nista popolna, jeden se ne more postavno konstituirati in jeden je pa razpuščen. Povsod židovsko-liberalni gospodje, nemški ali slovenski, teptajo z nogami pravice in čuvstva parlamentarne manjšine. Da je v Gradci deželni glavar tudi sodeloval, se na Dunaji ne čudimo, ker imamo skušnje v tem oziru. „Deutsche Zeitung" piše, da je v Celju ključ nemške narodne prihodnjosti. V Celju se mora pokazati, če pomen nemškega naroda v Avstriji ni propal. V tem vprašanji se bode pokazalo, če se strinja z dostojanstvom nemškega naroda, še dalje prenašati koalicijo. „Neue Freie Presse" piše, da ima izstop Slovencev iz štajerskega deželnega zbora jedino namen pritiskati na HoheuwattOV klub. Ta list pravi dalje, da Nemci se ne umaknejo nobenemu protestu. Koalicija ae bode morala odločiti o vprašanju, če jej je ljubše 100 levičarjev ali pa pol dvanajstorice Slovencev. Odgovor ne more biti dvomljiv, bi li Slovenci imeli tudi zapustiti državni zbor. „Arbeiter Zeitung" pravi, da Slovenci v borbi za slovensko gimnazijo v CVlji imajo popolnoma prav in da seje tukaj zopet jedenkrat prav čudno pokazala višja kultura Nemcev. »Narodni Listyu pišejo, da ta čin jako karakteristično govori, kakšna je odkritosrčnost in pravica koalicijske dob«. Samo koalicijska vlada je slovensko gimnazijo v ('elji spoznala za opravičeno, nemška večina je pa z brutalnostjo prisilila Slovence k izstopu iz deželnega zbora. Na Leškem Nemci pišejo in govore o narodni pomirljivosti. Izstop slovenskih poslancev štajerskih nam najlepše kaže nemško pomirljivost in to se bode moralo dobro zapomniti ondu, kjer Nemci hočejo veljati za apostole spravljivosti. Deželni zbori. larmi (XII seja dne 11. februvarja 189 5.) Deželni glavar Detel a otvori ob polu jed-najsti uri sejo. Ko se je prečital in odobril zapisnik poslednje seje, se izroče pristojnim odsekom došle peticije in poročila deželnega odbora: o preložitvi okrajne ceste Trebnje Čatež Moravče pri Čatežu; o preložitvi okrajne ceste Tržič-Srednjavas pri vasi Kovor; o uvrstitvi v blejskem cestnem okraji se nahajajoče ceste, ki se pri Rečici odcepi od deželne ceste blejsko-javorniške in se združi ne daleč od Mlina z lesko-bistriško deželno cesto, mej okrajne ceste; O dovolitvi najetja posojila za deželno stolno mesto Ljubljano : o uvrstitvi občinskega, v cestnih (»krajih Kostanjevica in Krško se nahajajočega pota, ki se sačenja na severnem koncu Kostanjevice pri zagrebški državni cesti in dr/i na okrajno cesto Novo mesto Krško, mej okrajne e->ste ; o zboljšanji užitkov primarija dri. Slajmerja. Posl. Hribar poroča o poročilu finančnega odseka glede vpoko-jitve deželnih dacarjev in priporoča, naj se koj začne specijalna debata. Posl. Luckmann ugovarja nekaterim določbam pokojninskega pravilnika zlasti glede pokojnin udovam in otrokom, češ, da niso določene po za-varovalnotehniškib izvedencih, in koliko škode je to, se lahko spozna po usodi bratovskib skladnic. Zdo predlaga, naj se o stvari danes ne sklepa, ampak naj se načrt vrne deželnemu odboru, da ga da zavarovalnotehniško preštudirati in da ga v nekaterih točkah premeni. Posl. baron Scbvvegel podpira.Luckmannov predlog češ da so nekatere točke predlaganega pravilnika nemogoče, sklicujoč se zlasti na zadnji paragraf načrtov. Posl. M urnik pravi, da ne ogovarja predlogu Luckmannovemu Sicer ne misli, da bi dežela prišla v kako zadrego, zlasti ne, da bi iy. 19. obsegal nevarno določbo. Tukaj gre za osebe, pri katerih se-vzbuja nada, da bodo oni in rodovi na zavarovani za slučaj rediteljeve smrti, in zato je važno, da se preišče, kar se tem laglje zgodi, ker stvar ni nujna in se bo za remuneracija namenjeni denar lahko plodonosno naložil. Poročevalec posl. II riba r pravi, da ga je Luckmannov predlog razveselil, ker ga je navdajal isti strah kakor predlagatelja. Govornik pravi, da ; po njegovem računu penzijski fond v 30 letih ne j bo več mogel zadostovati. Bolje je, da se vzprejme Luckmannov predlog. §. L9. res prevrne vse, kar določajo prejšnji. Dež. odbor ga je bil drugače stilizirah Juristi finančnega odseka so premenili predlog dež. odbora in oni so krivi netočnosti. (Vese ost.) Predlog Luckmannov se je soglasno vzprejel. Posl. Mu mik poroča o prošnji žebljarske obrtne zadruge v Kropi za podporo. Govornik po« jasnjuje vedoo propadanje Krope, omenja da se prebivalstvo seli in da je zelo siromašno. Gotovo je potrebno, da se razmere v Kropi premene. Nasve-tovale so se že razne reči; najnovejše ju zadruga žebljarjev, da se omeji divja konkurenca. To bo morda pomagalo povzdigniti iebljarsko obrt,v kolikor je to sploh mogoče. Morda se posreči napraviti kartel mej Kropo in Kamnogorico, kar bo na korist ceni tamkajšnjih izdelkov. Zi uspešno delovanje je zadrugi treba podpore Kropi se hoče pomagati tudi z uvedenjem čevljarske obrti. Dež. odbor je dobil vest, da se je firma Maly & Demberger izrekla, da prevzame toliko učencev, kolikor jih pošlje deželni odbor in jim dajala pozneje dela. Oglasilo se je 9 dečkov, odbor jih bo poslal 10. Finančni odsek predlaga: žebljarski zadrugi v Kropi dovoljuje se brezobrestno posojilo v znesku 2000 gld. na pet let. Posojilo je vrniti potem s G. letom začenši v letnih obrokih po 200 gld. s 4% obrestmi. Posl. Povše poroča o §. 3. deželnozborskega poročila o deželni kulturi. Posl. Kersnik opozarja na nevarnost, ki preti zlasti Dolu in Dolskemu. Bistricadela velikoškodo. Če pride velika po vodenj, pretrga okrajno c 'sto Dol — Beličevo in če se to zgodi, je pretrgana tuli vas Dol. Z majhno pomočjo bi se dala tu nevarnost odstraniti. Občina Dol ne more storiti, kar treba, da se zavaruje obrežje. Naj bi se torej dala občini mala [»odpora. Oblina naj delo izdela in kad ir bo gotovo, na| se ji da podpora 400 gld. iz kredita za vodne .stavbe. Poročevalec Povše izjavi, da se strinja s Krsnikovim predlogom in ga priporoča. Posl. L a v r e n č i č obžaluje, da se ne reši vprašanje o regulaciji vipavskih voda in pravi, da naj se vender že začne kaj delati. Posl. Ai ko obžaluje, da še dež. odbor svojeg* hidrotehnika vzlic opetovanemu naročilu ni poslal na Notranjsko, da preišče Pivko, želeč, da se to vender že zgodi. Posl. A r k o utemeljuje na kratko predlog: Deželni zbor se izreče, da je z.i vodovod v Cerknici zagotoviti, v slučaji, da prevzame država f>00/0, vdeleženci pa 20°/0 dotičnih troškov, 30°/0 deželno podporo. Dež. predsednik baron Hein prizna, da je stvar važna in da je poljedelsko ministerstvo pripravljeno dati primerno podporo, če se bo napravilo napajališče za živino. Projekt leži sedaj pri okr. glavarstvu v Logatci. Tako kakor v Cerknici ni morda nikjer potreben vodovod. Posl. K 1 u n pravi, da bo dež. zbor tudi Cerknici dal podporo, kadar bo stvar dozorela in želi, naj Arko svoj predlog premeni. Posl. dr. I' a p e ž govori v istem zmislu. Posl. Arko povdarja, da je stvar že dozorela in da je dež. odbor žo zagotovil podporo 30°/9. Vlada je tudi svoje pogoje stavila. Občini pa bo zadostovalo, če dobi zagotovilo, da se jej da prispevek. Govornik izjavi, da nima povoda, umakniti ali plemeniti svojega predloga. (Konec prih.) Glasovi z Goriškega. Kriza v deželnem zboru. V Ciorici, 8. februvarja. Obljubil sem vam, da bom poročal o nadaljnjem teku zakulisnih obravnavanj v deželnem zboru goriškem. Ali do danes ni bilo nič takega, nič gotovega, da bi mogel o tem poročati, kajti kar je veljalo zjutraj, se je podrlo popoludne, in narobe. Zdaj, ko pišem te vrstice, je kriza neizogibna, ako mej tem časom vitez Hi na Idi ni ne pregovori italijanskih poslaucev, da se udajo slovenskim zahtevam. Včeraj popoludne je imel skupni odsek obeh klubov sejo, ki je k izala nekako dober uspeli, namreč ta, da so Italijani udajo slovenskim zahtevam. Ali današnje posvetovanje je zopet razpršilo vse nade. Vitez Rinaldini je prišel z današnjim brzovlakom ob 10. uri predpoludne v Gorico, a na to se je vršilo posvetovanje sedmorice od 11. do 1. ure popoludne; udeležil se ga je tudi namestnik. (Vtem odseku so: za slovenski klub: predsednik dr. Gregorčič, grof A. Coronmi in dr. Jos, Tonkli; za italijanski klub: predsednik dr. Pajer, dr. Ve-nutti in vitez Dettori; predseduje deželni glavar.) Kakor sem poročal, Italijani so že popustili zahtevo 5O.0C0 gld. deželne podpore za furlanske tramvaje in za letos bi se zadovoljili le z nekako resolucijo o potrebi te naprave. Na slovenski strani se seveda zahteva, da prej in kot nujuejša potreba za deželo bi se morala zgraditi vipavska železnica — ali tudi v tako stilizacijo bi Lahi težko privolili. Glavno vprašanje, okoli katerega se vse suče, je torej ostalo »Agro Monfalconese" (namakanje tržiške ravani). Poljedelski minister je jako naklonjen temu podjetju in je prepričan, da bo donašalo velik dobiček. Ker imajo dalje Italijani prijatelje na vseh straneh, pridobili so merodajne kroge za to, da bi vlada dovolila zopet skoro pol milijona gld. podpore kot brezobrestno posojilo (ali bi ga kdaj sploh zahtevala nazaj — je še vprašanje), ako tudi dežela da od svoje strani svoj prispevek in prevzame poroštvo za del te glavnice. Ne bom dalje poročal o raznih kombinacijah, kako so slovenski poslanci mislili, zavarovati povsem varno deželni prispevek, marveč se omejim le na te opombe. Furlani bi mogli torej le v tem slučaju doli: ti ogromno svoto od države, ako tudi dežela da svoj del pod to ali ono obliko, če tudi le — navidezno. Deželno podporo pa morejo dobiti le s pomočjo slovenskih poslancev, a brez nje ne bo tudi državne podpore. Ker je pa celo podjetje že v teku (začelo je Že pred 22 leti), dotični konsorcij ne more izvršiti dela brez tega denarja. Naravno je torej, da je Furlanom veliko do tega, da se dobe* te podpore. Ali tudi slovenski poslanci se dobro zavedajo važnosti svojega glasu, če tudi bi mi Slovenci v gotovini iz svojih žepov ničesa ne dali. Ali ker priporaoremo Furlanom do tako velike državne podpore, ki pojde na račun dežele, zato zahtevajo za Slovence nekaj provi z i j e. V čem naj bi bila ta provizija? Evo: Srna želja ogromne večine prebivalstva v soški dolini je cesta, ki naj hi se zgradila na levem bregu Soče od Kanala do Kobarida. (Cesta bi šla vsejedno skozi Kobarid, ker bi se naredil most veliko niže. Strah Kobaridcev bi bil torej odstranjen.) Ta cesta bi stala silno veliko, gotovo nad 250.000 gld. Ali za zdaj so narejeni načrti le do Sv. Lucije in ta kos ceste bi stal nad 100 000 gld. Vlada se je že zavezala tekom teh pogajanj, da dovoli 50%, ako da dežela 15 °/0, kar bi zneslo okoli 35 000 gld. To svoto bi morali Lahi dovoliti. — Dalje bi morali dovoliti 5000 gld. v petih ohrnkih za cesto v Trento, a vlada bi dala 15.000 gld. (Za oskrbovanje ceste se je zavezal cestni odbor bolški.) — Vrhu tega so slovenski poslanci postavili kot pogoj deželni šolski zalog po Gregorčičevem načrtu pred d verni leti. — Ako bi Italijani privolili v te zahteve, bi Slovenci pripomogli Furlanom do velike vladne podpore s svojimi glasovi. — Ali Italijani so danes kar odbijali glavne zahteve slovenske — in pogajanja so se razbila. Ali jih bo mogoče nadaljevati, pokaže današnji popoludne. V zadnjem dopisu sem omenjal obnašanje dra. Pajer j a. Danes dostavljam le še to-le: Mož najbrže misli, da doseže dve svoji srčni želji, namreč da vrže deželnega glavarja in — pri prihodnjem zasedanju dobi s primernimi koncesijami vender-le svoj ,Agro Monfalconese". Najbrže se gospod doktor moti v svojih računih! Danes se čuje, da deželni zbor bo le odložen in ne razpuščen. Zadnje se zgodi za par mesecev, ko se imajo itak vršiti nove volitve. Tudi deželni glavar baje ostane na svojem mestu; to je uspeh današnjega dohoda namestnika v Gotico. V Gorici, 10. februvarja. Zdi se, da venderle ne pride do krize v našem dtiželnem zboru. Vitez Rinaldini je najbrže moral hudo pritiskati na Italijane, naj vsaj nekaj prijenjajo in naj mu tako ne obtežujejo že itak pretežkega stališča. V Istri so naši poslanci morali zapustiti deželni zbor zaradi laške nestrpnosti, v Trstu so naši tudi izstopili, a da bi prišel zdaj na vrsto tretji deželni zbor v njegovem področju, t. j. da bi nastala popolna kriza v deželnem zboru goriškem, to bi gotovo le še bolj omajalo njegovo itak ne pretrdno stališče. To uvideva gotovo najbolje sam, naši Italijani pa tudi. Ali Italijani imajo največ uzroka, da zabranijo morebiten padec viteza Rinaldinija. Vse to je bilo povod dolgemu posvetovanju italijanskega kluba včeraj popoludne; seja je trajala od 3. ure popoludne do 7 V, ura zvečer. Take seje baje še ni bilo v italijanskem klubu. Tajnosti izza kulis — znane pa posebno dobro v gledališki kavarni — zatrjujejo, da so si gospodje bili prec j v laseh, zlasti zastran Gregorčičevega predloga 0 deželnem šolskem zalogu, kakoršen imajo itak povsod drugod. Poslanci iz Furlanije mu niso posebno nasprotni, ker vedo, da bi obtežil le goriško mesto. Ali če mesto žanje od cele dežele, je naravno, ako za njo tudi nekaj daje. Facit vsemu posvetovanju je bil, da Italijani — ker je čas postal prekratek — odstopijo za zdaj od svojih predlogov in vsa izredna večja vprašanja odložijo za poznejši čas, a zdaj naj se rešijo le nuj-nejše navadne reči dnevnega reda v tem zasedanju. Danes od 11. do P/a- ure popoludne so imeli posvetovanje nekateri zastopniki od obeh stranij. (Čujo se, da so bili to: dr. Gregorčič in grof A. Coronini za Slovence, jedini dr. Pajer za Italijane, deželni glavar in zastopnik vlade vit. Bosizio. Danes popoludne so zopet posvetovanja raznih gospodov na obeh straneh in zdi se, da je kriza odstranjena. — Izredna vprašanja izostanejo, a rešijo se le redne točke. To bo goriškim Slovencem tudi jako vstreženo. Mej rednimi točkami je tudi kakih 15.000 gold. podpor za razne ceste, lepo število dijaških podpor (katerih je vsako leto prav veliko, kolikor nikjer drugod v Avstriji, a dijaki bi brez njih trpeli veliko škodo), podpora za cesto v T r e u t o , podpora 1000 gld. za slovensko obrtno - nadaljevalno šolo društva „Sloga" (a ta ni bila nikdar mej izrednimi potrebami v kompenzacijo za „Agrou, kakor ste poročali tudi v „Narodu"), morebiti tudi nekaj drugih podpor. Ako se letošnje zborovanje tako konča, bomo Slovenci zadovoljni, ker glavne laške zahteve bi bile za jedenkrat odložene, a dobimo venderle ono, kar smo s početka zahtevali od letošnjega zborovanja. Ko pride na dnevni red „Agro Monfalconese", tedaj bodo slovenski poslanci — ako bo narod volil prave može — že znali postaviti nasproti jednako tehtne zahteve. Ako Lahi dobe s pomočjo slovenskih glasov skoro pol milijona goldinarjev, morajo dati od tega Slovencem prav pošteno provizijo. Ako ne, ne dobe tudi od vlade one velike podpore. V 1 Jlll»IJ»lli. 11. februvarja. Deželnozborske volitve na Češkem. Letos bodo volitve za češki deželni zbor. Mladočehi se že pripravljajo, ker bi utegnile biti volitve že v marci. Postavili bodo svoje kandidate v vseh čeških okrajih, tudi v tistih, katere sedaj zastopajo Staročehi. V kratkem se razglasi volilni oklic. Pričakovati je, da Mladočehi pridobe nekaj mandatov in da po volitvah staročeška stranka popolnoma izgine iz češkega deželnega zbora, Šolsko vprašanje v tirolskem deželnem zboru. Dne 8. t. m. je v tirolskem deželnem zboru bila precej burna šolska debata. Tirolskim konservativcem no ugaja §. 8. šolskega zakona, po katerem se na jednorazrednih ljudskih šolah imajo nastaviti učitelji. Radi bi jih nadomestili s šolskimi sestrami. Več kmetskih občin je prosilo, da bi se nastavile na tacih šolah šolske sestre, ki manj stanejo. Šolski odsek je predlagal, da naj so stvar predloži učnemu ministerstvu, da se po možnosti ozira na željo kmetskih občin. Drugo leto naj pa deželni odbor o vspehu tega koraka poroča. Temu so pa odločno ugovarjali liberalci, češ, da se hoče po ovinkih obiti zakon. Posebno je vseučiliški rektor dr. Waldner hudo ugovarjal in dokazoval, da je umestno na ljudskih šolah nastavljati le učitelje. Predlog je pa zagovarjalo pet duhovnikov. Predlog odseka se je naposled vzprejel, kajti zanj so glasovali vsi konservativci. Konservativci pa se nadejajo, da bode učno ministerstvo ustreglo njih željam. Sedaj je vlada jim še precej naklonjena, ker bode potrebovala njih glasove sa volilno reformo. Socijalne reforme nemškega cesarja. Opazilo se je, da je pruski trgovski minister Berlepsoh 1 v dveh govorih kaj različno se izrasil glede soci- jalni zakonodaji. V prvem govoru je rekel, da bodo odslej nekaj časa mirovale vsake socijalne reforme, v drugem je pa zopet govoril o zboljšanji stanja delavcev. Ta sprememba mnenja prihaja od tod, da je na nekem dvornem plesu cesar se dolgo pogovarjal z Berlepschera in mu izjavil, da je on še vedno za popolnenje zakonodaje v varstvo delavcev. Beblova izjava. V komisiji nemškega državnega zbora, katera pretresuje vladno predlogo proti prekucuhom, je izjavil Debel, da se ni bati, da bi nemški socijalni demokratje se zavezali v vojni s sovražniki Nemčije. Socijalisti so dobri vojaki. Z radikalci v Franciji nimajo nemški socijalni demokratje ničasa opraviti, ker je ta stranka ob jednem šovinistična. Seveda Bebel tako govori, a kaj bi socijalisti v vojni naredili, to se pa ne ve. Pravih namenov tudi v državnem zboru ne bodo povedali. Sicer pa B«bel tudi ni odločilna oseba. V ugodnem slučaji lahko socijalni demokratje tudi kaj proti njegovi volji sklenejo in store. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. februvarja. — (Repertoar slovenskega gledališča) Jutri torek se bode predstavljal v drugič na slovenskem odru jako zanimivi igrokaz v 5 dejanjih „Fromont, mlajši in Risler starejši". 0 tej res posebno dobro uspeli igri, ki je žalibog pri prvi predstavi bila /aradi neugodnega vremena le slabo obiskana, smo obširno govorili, ko se je predstavljala prvikrat pred mesecem dnij. Igra je takrat jako zadovoljila občinstvo po zanimanje vzbujajoči vsebini igrokaza, po vrlem igranji, po ukusni uprizoritvi in elegantnih toaletah. Ulogo Desirše, hčerke gledališkega igralca Delobellea, je prevzela na novo gdčna. Slavčeva, glavne moške uloge so v rokah gg. Anica, Inemanna, Danila in Vero v-seka. Po vsestransko priznanem dobrem uspehu prve predstave je pač upravičena nada, da bode jutri gledališče obiskano tako, kakor je dostojno in da slovensko občinstvo dejanski pokaže, da se ne odteza zares dobrim predstavam. — (Vojaška vest.) Bivši poveljnik 25. bram-bovskega batalijona v Ljubljani podpolkovnik Ivan V o d d i a n .s k y , ki je bil zaradi bolehnosti delj časa na dopustu, premeščen je k 21. hram bovške m u polku v St. Polten. — (»Slovenskega planinskega društva") člani in prijatelji se opozarjajo na nocojšnji občni zbor „pri Llovdu". — (Trgovski ples) v soboto večer je mnogobrojnim vdeležencem obeh narodnosti) podal mnogo izbrane zabave. Oko se je lahko razveseljevalo nad naravno lepoto ljubljanskih dam in elegantnimi toaletami, vzlasti gospej; komur pa je bilo drago plesati, imel je na izbero dražestnih družic. Prve kadrilje je plesalo nad 80 parov. A tudi v okrogle plese je vse ognjevito posegalo skoro do belega jutra. Kakor druga leta, so ta ples počastili načelniki oblastev in sicer baron Hein z gospo soprogo, glavar Detela z gospo soprogo, župan GrasselJi, ekac. fml. HegedUs, dvorna svetnika Plachkv in dr. Račić, sodni predsednik Hočevar, šolski nadzornik Šuman ; nadalje državni poslanec dr. Ferjančič z gospo soprogo, deželni poslanec dr. Tavčar z gospo soprogo, predsednik trgovske zbornice Perdan in drugi odličnjaki. Odbor plesu — gg. GriČar, Ka-ringer, Skaberne, Soss in Schantel — sme biti ponosen na popolnem uspeli arrangement in upamo, da tndi zadovoljen z dohodki v dobrodelni namen. — (Pevski večer društva .Slavec",) ki ga je priredilo včeraj v gostilni g. Košenine, je bil zopet prav dobro obiskan. Navzlic mnogim pustnim veselicam včerajšnjega dneva se je zbralo toliko prijateljev društva in posebno podpornih članov, da je prostora primankovalo. Pevski zbor je nastopal prav krepko v raznih točkah. Mej posamičnimi pevskimi točkami se je pa mladina prav veselo zasukala, kar ni bilo drugače mogoče ob navzočnosti tolikih ljubeznivih plesalk. Pevski večeri vrlega društva „Slavec" so se prav udomačili mej narodnim občinstvom in podajejo podpornim članom prijetno zabavo. » — (Nova deželna bolnica) V poslopjih nove deželne bolnice pričelo se bode v kratkem živahno gibanje. Ker se namreč posamezni objekti že dado kuriti, pričelo se bode že te dni delo zopet nadaljevati. Razven hiralnice so vsa poslopja znotraj in zunaj popolnem ometana; ravno tako so tudi obrt- niki mizarsko, ključavničarsko, steklarsko in pleskarsko delo v toliko dovršili, da je mogoče vse paviljone na zun ij popolnem zapreti, postavljeni so parni kotli, dovršene in montirane večjim delom kurilne naprave ter deloma tudi inštalacija vodovoda. Tvrdka Siemens & Halske izvršila je polaganje kabelja za električno razsvetljavo v vseh paviljonih ter je v tem ozirn dovršiti le še vnanjo zvezo za dovajanje električnega toka. Vsega skupaj bode 700 električnih svetilnic po 1 G normalnih sveč. Kakor slišimo, bode električna naprava tako urejena, da se bode lahko z električno razsvetljavo oskrb-ljevala tudi bližnja prisilna delavnica. Ker se je bolnica zgradila po paviljonskem sistemu, napravila se bode telefonična naprava, ki bode promet mej posamičnimi oddelki znatno olajšala in vsled tega tudi režijo pocenila. Ves prostor nove bolnice ograjen bode na dvojen način in sicer ob okrajni cesti, ki drži v Zalog, tako, da se bode na približno 90 cm visokem, s kamnitimi ploščami pokritem parapetnem zidu mej železnimi stebriči v okvirih napela žična pletenina, drugod pa se bode ob hrastovih stebrih pritrdila žična pletenina. Lična bolnična cerkvica dobila bode poseben okras: znani domači umetnik gospod GangI izdelal bode za altar tri kipe, predstavljajoče sv. Marijo, sv. Jožefa in sv. Vincencija. Vzlic temu, da je zgradba nove bolnice že precej dodelana, je še vendar toliko raznega dela izvršiti, da v tekočem letu pač še ne bode resno misliti na preselitev, ampak da so bode moralo počakati do spomladi prihodnjega leta. — (Posojilnica v Cerknici.) regiltrovana Zadruga z neomejenim poroštvom imela je v prvem mesecu svojega poslovanja 40.51)5 kron prometa. — i Šentjernejski samci) prirede s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega in pevskega zbora „Narodne čitalnice v Kostanjevici* dne 13. svečana 1895 v gostilniških prostorih g. Josipa Tavčarja v Šent-Jarneju veselico. Začetek točno ob 7. ur zvečer. Vstopnina: za osebo 40 kr.; za obitelj 60 kr. Preplačila se hvaležno vs prejemajo. Čisti dohodek namenjen je „slovenski šoli v Velikovcu". — (Občinska volitev v Medgorju.) V Med-gorju na Koroškem zmagali so v 3 in 2. razredu Slovenci z vsemi glasovi V 1 razredu sta bila voljena 2 Slovenca in 1 nemški liberalec — (Nečloveški oče ) Dne 3. t. m. je na nagloina umrl sedemletni sin nekega kočarja Ferdinanda Ratnika, Takoj se je govorilo, da je umrl, ker ga je oče grdo pretepel. Res se je na truplu opazilo več ran. Oče taji in trdi, da rane prihajajo od tega, da je sin pal in se pobil. — (Najumestnejša rešitev) „Edinost" je iz dobrega vira izvedela, da so v Vatikanu tisto grdo pritožbo mestne delegacije tržaške proti tržaškemu škofu kar lepo položili ad acta s kratko motivacijo, da že poznajo ovaduhe. Poročila raznih listov, da je papež ukazal preiskavo, da je škofu tržaškemu dal ukor, so bila torej le iz trte izvita, izmišljena, da bi se prebivalstvo nahujskalo proti škofu — (Društvi rBratinstvo" v Voloski in „Zora„ V Opatiji) priredita v sredo dne 20. fe-bruvarja v prostorih društva „Zora" v Opatiji zabav i s plesom. Začetek ob 8. uri. zvečer. Vstopnina za moške 2 kroni, za ženske l kron.t. — („Sokol" v Spletu) priredi dne 16. t. m. V mestnem gledališču sijajen ples. — C. kr glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic javlja, da se je glasom razglasila v „Wie-ner Zeitung" razpisalo ojačenje želelezničnih mostov na zapadnih in vzhodnih progah c. k. avstr. drž. železnic in da vzprejema ponudbe najdalje do dne 21. februvarja t. 1. ter da so pri njem pogoji in drugi pomočki na vpogled. * (Ljubezniv razbojnik.) Predvčerajšnjim po noči je šla neka gospa na Dunaji s svojo doraslo hčerjo iz gledališča domov, kar ju ustavi tej mož, ju prijazno pozdravi in reče: Prosim, bodite tako dobri in dajte mi svojo denarnico. Dami pa nista uslišali te prošnje in ker so ss prikazali ljudje, je olikani razbojnik bil primoran odnesti kopita. * (Moderna drama.) Te dni se je pripeljala v Rouen na Francoskem elegantna dama in se nastanila v nekem hotelu. Zvečer je šla z nekim rouenskim gospodom v gledališče. V tem sta prišla is Pariza dva gospoda in se nastanila v istem hotela. Ko seje tuja dama vrnila iz gledališča, sreča na hodniku tuja gospoda, vzklikne strahom« in zbeži v sobo. Jeden tujcev hiti za njo, a dama mu nikakor neče sobe odpreti. Tujec zahteva, naj se mu prepusti soba, ležeča poleg sobe tuje dame. Hotelier ust reže tej želji in se več ne meni za svoje goste. Za nekaj časa se je zaslišal strel. Ljudje so hiteli v sobo in našli so damo na tleh, vso krvavo. Jeden tujcev je držal revolver v rokah, drugi pa je ravnodušno pušil fino smodko. Stvar se je kmalu pojasnila. Tuja dama je bila soproga jednega gospodov, kateti jo je bil svojemu prijatelju prodal. Vsled te kupčije pa sta se moža sprla. Najprej sta se dogovorila, da ustrelita drog druzega, a premislila sta bi stvar in sklenila umoriti povod prepiru, prodano soprogo. Kupec: je ustrelil ženo, soprog pa je mirno pušeč to gledal! * (Hotel sredi morja) nameravajo zgraditi nekateri novojorški podjetniki in sicer 27 milj od Long- Islanda pri Novem Jorku Hotel bo stal na 36 otlih železnih stebrih, dolgih po 43 meter. Stebri bodo v prerezu merili tri metre Hotel bo ameriško-kolosalen in bo veljal nekoliko milijonov. 1 1 t *i Slovenci in Slovenke I ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda 1 k j 1 i Darila s Družbi sv Cirila in Metoda so darovali od 15. — 31. januvarpt t I.: G. Tosti, gostilničar v Ljubljani, dragocen knjižni dar; živahno delavna ženska podružnica v Dorubergu, 200 k ; si. cerk-niško-planinska ženska podružnica dohodek veselice v znesku 120 k.; g. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. av-skultant, v Novem Mestu, 27 k. 20 vin . nabranih na Silvestrov večer v novomeški čitalnici; g M. P. v Ljubljani 12 k. nabranih v družbi mladih domoljubov in g. Ant. Mavric ob neki poravnavi 4 k. Za slovensko šolo v Velikovcu so v času od 15. do 31. m. m. poslali: SI. uredništvo „Mira- prvi prinos koroških Slovencev za slovensko velikovško šolo v znesku 1006 k. 3u vin. Večje vsote so darovali: Preč. g. L. Binšpieler, stolni kanonik v Celovcu, 100 k.; vč. g profesor Ivan Hurter 100 k. ; 50 letni župnik v Celovcu 10O k.; trije rodoljubi, ki pa nočejo imenovani biti, 100 k ; vč. g. Valentin Sumah, župnik v Smihelu pri Pliberku. 100 k.; rodoljubni župnik v mali in ubožui fari v IMiberški dekaniji, ki pa noče imenovan biti, 80 k. z željo, da ga prečastiti gospodje sobratje v darežljivosti zdatno prekosijo ; \& nabiralne pušice celovškega slovenskega klubi 50 k.; preč g. Simon Iuiko, dekan v Žabnicah. 30 k. in čč. gg. slovenski bo-gosiovci v Celovci 12 k. i. t. d. — Dalje so darovali po vč. g. Fr. Korošcu, prefektu v dijaškem semenišču v Mariboru: Preč. g. dr. Mlakar, prof. bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča, 25 k.; preč. g. Josip Zidanšek, profesor bogoslovja 10 k.; vč. g. Jakob Tajek. vojaški kapelan 10 k. in po-siljavec, vč. g. prefekt Fr. Korošec, 15 k. s pripisom: Bog živi slavno dražbo, nišo skrbno materi V jednak namen so darovali: Preč. g. duhovni svetnik Jan. Sajovic, župnik v Slavini, zbirko šolskih prijateljev v znesku 20 k.; vč. g. Janez Ker-šič, župnik na Jesenicah, JO k.; si. „Prva dolenjska posojilnica'' v Metliki 20 k.; č. gostje na godu vanju g. A. Turnška, župani v Nazaretu na Stir-skem, 15 k.; g. Mart. Petelin, c. kr. profesor V Novem Mestu, 10 k.; vesela družba pri veselici „Narodne čitalnice" v Kostanjevici 8 k.: č. g. M Ulčnik, kapelan v Grižah pri Celji, 3 gld. 70 ki kot dar vesele družbe ; preč. g. duhovni svetnik Tom. Hajdii, dekan v Moravčah, (J k in g. Josip Pavlin v Ljubljani f> k. kot del skupička za srečke na Silvestrov večer. Vedno množeči se darovi za velikovško šolo so nam priča, da rodoljubno občinstvo smatra velikovško šolo za jedno najnujnejših narodnih zadev. Zahvaljujemo se požrtvo-valnim darovalcem, zlasti še prečastiti duhovščini z željo, da bi našli mnogo mnogo posnemovalcev. Bog povrni vsem dobrotnikom ! Vodstvo družbo sv. Cuila in Metoda. Za *Mir" je v Zagrebu nabral dr. C. 13 gld Darovali so: dr. C. 3 gld., dr. Iv. Kosirmk 1 gld. Fr. Kuralt 1 gld., Fr. Magdić 1 gld., dr. Mam 1 gld., Iv. Stožir 1 gld, dr. L. Vidno 5 gld. Za istersko družbo sv. Cirila in Metoda je poslal uredništvu našega lista g. Ig. Šetinc, trgovski potovalen, 2 8 kron 4 4 vin., katere je nabral pri čitalnični veselici v Delnicah na Hrvat skein. Vsoto odpošljemo vodstvu družbe. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Knjilovnost. — .Slovanski Svet." Št. 6. ima to-le vse-bino: Drugi deželni jezik; Ruski drž. budget na 1. 1895.; Črnooki; Kraški soneti; Izpoved; Bogi Hrvati; Ti me pitaš; Velika carska milost; Književno pismo o llirizmu; Dunajsko pismo; 1'ismo z Dunaja ; Iz Melnika na Caškem; Ruske drobtinioe; Ogled po slovanskem svetu; Zmes; Književnost. — „Planinski Vestnik" ima v št 1. to-le vsebino: „Planinski Vestnik" ; Vabilo na občni zbor; dr. Jos. Sernec: Spomini na Skuto; L. W< drl ing: Obleka in oprava turistova; Društvene vesti; Rasne novice; Književnost; Naznanilo o znižani voznini; Poziv. Dunaj 11. februvarja. Cesarski pater*t z dne 9. t. m. sklicuje državni zbor na dati 19. t. m. Dnevni red prve seje: Peticije, kazenskega zakona drugi del, zločini in pregreški. Dunaj 11. februvarja. Shod mestnih odposlancev avstrijskih se snide dne 21. februvarja na Dunaj i. Dunaj 11. februvarja. Mladočehi bodo v državnem zboru predlagali, da se obtoži minister Baipiehein zaradi kršenja državnega zakona. Dunaj 11. februvarja. Včeraj je bilo devet javnih delavskih shodov, vršivših se mirno. Vsi govorniki so povdarjali, da bodo delavci z vsemi sredstvi skušali preprečiti nove volitve po sedanjem volilnem redu. Brno 11. februvarja. Tu je umrl baron Temnitschka, bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Pragi v 80. letu svoje dobe. Bil je hud nasprotnik Čehov. Arco 11. februvarja. Nadvojvoda Albrecht je zbolel za pljučnico. Sofija 11. februvarja. Gankov se zahvaljuje v okrožnici za čestitke in prijavlja program, katerega glavna točka je sporazumljenje z Rusijo. Začetek ob ',8. ari iveier. štev m. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. h40. V torek, dne 12. I>l>ruvt*r|t« 1893. Drugikrat: Fromont mlajši in Risler starejši. Igrokaz v petih dejanjih. Po Daudetovem romana sestavila Alfons Daudet in Adolf Belot. Poslovenil Fr. Sveti«, Režiser g. Josip Anič. Začetek točno ob '/.,8. ur'i konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. 0. in kr. pešpolka Bt. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 15. februvarja 1895. Blagajna se odpre ob 7. ari sveder. Darila za „Narodni Dom'*. LX VII. IkI 4lnii»M>". Prenesek . . . 18970 gld. 47", kr. Doneski za mesec prosinec; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Fr. Goričnik, I. Hribar, Ferd Souv .n, dr. I. Tavčar in I. Voncina, ;'i 6 gld., skupaj........... Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, F. KoIImann, J. Lo/ar, I Mnrnik, M. IMeteršnik in U. pl. Trnkoczv, ;i .'I gld , skupaj. Dr. vite/. K Hleiweis, J. Len e, Fr Mally, dr. Fr Minulu, Fr. Podgoršek. V Rohr- nann, S. Uutar, Fr. Soss in dr. J. VoS- njak. a 2 gld., nkupaj..... A. Zajor............ A. Bayr, J. S Bened kt, O. Detela. P. Drahsler, J. Dnffi Fr. (ieibn1 A. Oo- gohi. I. (iričar, dr. J. JamS. k, J. Jenko, M. Klein, I. Knez. K Kratoclivvill, M. Kuinp, dr. J. Kusar, F.. Lah, M. La- vrenčič, J. Martinak. I. Mejač. A. Novak, M. Pavlin, .M. P. rdan, O. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleivveiss. K. PleSk.., M. Plefiko, T. Pov§ •. A Prosonc, J. Rode, A. Skabern«', A. Štor, II. Suyer, I. Sesek, dr. Fr. Tekavčič, ,F. Velkovrh, K. Wrber, Fr. \Virstbiiler, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K Žagar, ;'i I gld., skupaj Fr. Ban. A, Bartel. I. Bon:ič, V. BorSt- ner, J Dolenec. A. Foerster, I. Frisch. M. Goestl. A. Kajzclj, J. Maček, A. Miillner, M P. trič, Fr. Rozman, ?, Beunig, M. Sič, P. M. v. Borer, dr. I. Svetina, I. Subic, A. Tavčar, J. Tome c J.Triller, A. Trstenjak in I. Žargi, a M) kr , skupaj....... Gospoda F. S. Rojnik in I. Kunstel na Vrhniki dai ujeta pit 1 krono, skupaj Skupaj . . . l«.k)!m> gld. -17', kr. Opomba: Vsem rodoljubnim darovalkam in darovalcem, ki z nami tako lepo vstrajajo, izreka na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, dne 10. svečana lHUfi. '25 . — 21 ■ - 18 l 50 42 . — 11 1 50 l.ot4-|-iJti4' Nr«'«r?ke 9. februvarja. Na Dunaji: «), 85, 36, 29, 51. V (j rad c i: 87, 58, 29, 45, 54. U mrli so v li i u l> I f«t n i: februvarja: Itafaol Pogačar, zavarov. uradnika, sin, lt'i mesecev. Mestni trg &t. •>.{. 10. februvarja: Jožef Snoj, delavčev Bin, 6 let, Karolinška zemlja St. 24. V deželni bolnici: 4. februvarja: Jožefa Hebar, gostija, 91 let. 7. jamivarja: Jožef Melik, kajžarjev sin, 15 mesecev, Orna vas fct. :j(J. Meteorologično poročilo. 3 čas opusov nuja Stanje barometru v mm. Tem. peratura Vetrovi Nebo Mo-krina * mm. £ \ 7.zjutraj «£j 2« popol. 7:io-:i m. 780-2 s. 786*7 >m —5 ti0 C —o ti C — 4 2' C si. sev. si. szh. si. szh. ob!. snež. obl. 9-0 umu snega. 10. febr. 7« zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786*1 nm. 786 0 h. 732'7 mu. -DO« C —31*6* G —4 h° 0 si. sev. brez v. si szh. obl. obl. obl. 8 4 mm. snega. ZDvLaasiJslsa. "borza, dne 11. februvarja 1895. Skupni državni dolg v notab..... 101 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebrn . ... 101 , yo , rV/atrijska zlata n-nta....... '26 , 30 „ Avstrijska kronska renta 4°/...... 10O , 85 . Ogerska zlata renta 4"/....... 15*4 , 80 , Ogerska kronska renta 4S/...... 99 „ 15 , AvHtro-ogerske bančne delnice- .... 10il — , Kreditne deluice......... 415 , — a London vista........... 194 a 46 , NemBki dr*, hankovoi ta 100 mark tt<> , 75 , 20 mark............ 12 , 14 „ tO frankov.......... 9 , 84'/, , Italijanski bankovci..... . . 46. 87'/, « C. kr. cekini . . ...... . 5 . 84 . Dne 9. februvarja 1895. 4\ državne srečke iz 1. 1854 po 2f)U gld. 150 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 18«4 po 100 irlrt.. 20O . — , Dunava reg. irečke 5°/, po 100 tf»d. . . 181 . 60 „ Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/» »lati «ast- listi 124 w — „ Kreditne -rečke po 100 gld..... 199 , SO , Ljubljanske srečke ...... 24 , HO Rudolfov« srečke po 10 gld...... 23 , 50 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gltt. . 183 , — . TramwaydniAt. velj. 170 gld. a. v. . . . 443 , — . Papirnati ruhelj......... 1 m 83'/, B Komi oziroma uuoiuvuum ■ ee za neko trgovino z mešanim blagom v večjem mestu na Kranjskem spreten in zanesljiv kumi, ki jn zmožen opravljati tudi delo poslovodje. Oferti, podprti s spričevali, naj se pošiljajo upravni-Stvu .Slovenskega Naroda*\ (168—2) Stenografa za Nlovensko in nemško stenografijo, s bitro in lepo kurentno pisavo, vzprejmem tuta»f. Dr. Valentin Krisper, (lHO—3) advokat v Ljubljani. Staroznana trnoviim m iirnnil najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, trebra, tule in nikla, re-petirk, kalendarskih urin krono-** grafov, najnovej&ega v tableaux-urah. urah z njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najfinejših naocal, »ćipalcev v zlatu, ilatu-double, nlklu itd.; največja izber kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v tu stroko spadajočih predmetov pri (1420—41) IV. UUDHOLZER-ju, Pml rotuviein tU. S. Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Hlbje o|Je.) Priznano najbolje nčinkujoče in pristne vrsti«, vedno svete v zalogi. Stt-klenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna st> klenie.a 1 «U.; 12 ualih »tekltuuc ft tld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1829—16) Dobiva s«) pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Poalljas »e a obratno potilo. 80 S & ! S Lekarna Trnkćczv v Gradci. Prihod ▼ LJubljano (drž. kol.). O* «. Mri A« mil*, tfutrti) U K»mnlW» , it. ■ m . f#«|«»i»*rt»i» . ,, .. • .. »o „ C. tf. jlaroo ravnateljstvo anlf. drž, želeinle ~~ Izvod iz voznega reda v-«l*ia>-rr«.eBr» odL 1.. oktobra 1694 NHtopao omenjeni prihajal >l In ođhajalni Aaal onnaoaol M % wr*iat*)"»vrap»h*m AttN, Sr»dnJa«Tropikl ta« jt kti]mmii Aaau v t4*S>. Ijaai m 1 minuti nap raj. Odhod Is IVJablJana (jut. kol.) O* M. «ri 8 mit*, po mmM oi*bnl vlak ▼ Trhli, Pontabal, Ksljak, Oa> lo»eo, Kr»u«an»feite, Ljubno, o«a Nalathal * Aitaaaa, Ianhl, Hnai. dan. Bolna*rad, Mnd-Gaateln, Z*U na Jaaara, Btarr, Lino, Bu.iejtsTloak, PlaanJ, Marijina »ara, Bffar, Karlore Taro, Franoov* Tara, Pra(0( Iilpaljo, Puna) ▼!» Araitatten. Ob a aaa-4 lO mirt. njvtrni maiant vlak » Novo maito, Komarja. On 7. »ari tO mita. »J**trnt oaahni vtak ▼ Trbii, Pontahal, Beljak, Oa> loTao, Franaaaafaila, Ljubno, Dunaj, eaa Satathal ▼ Salnoajrad, Duna, »1» Amatattain, O* m. uri 05 min. Oopoirndn* maiaui vlak v Novo meato, Kooavja. Ob 11. tari SO triia*. ol—tin* oaebul vlak v Trbit. Ponubel, Beljak, CalovBO. Pranaauaraata, Ljubno, Solathal, Dunaj. Ob 4. %*ri 14 min pojiolMrlN« oaabni vlak v Trbla, BalJ»k, Oelovao, Ljubno, oea Halathal t Soluoa;rad, Land-Oaataia, /.«11 na Jaaarn, Ino-raoat, Br«e;nio, Ourlh, Oenoro, Paria, Steyr, I.lno, Onaondan, laohl, Budajavtoa, PlaanJ, Marijine vara, Kffer, fmaeova vara, Karlov« vara, Prairn, I.ipako, Dunaj wim Amatetten Ok 7. Mri 90 min. «v«rW maiani vlak v Novo maato, Kooevja. Prihod v lejubljano (jni. kol.). m a. mri đS aMflM. a/M*r.«> oaabni vlak a Dunaja vin Anatetien, U>. aije, Praaja, Pranoovih vnrov, Karlovih varov, Mgtm, Marijinih v »rov. PUoJa, Hudojevio, Solnoirrada, Llnoa, Btajrra, Osaundann, laahla, Aaa( aeaa. Zali* na Jaae>ru, Lrnd-Oaatelna, LJnbnnga, Oelovca, Haljakn- Tranaanafaato Trhla« Ob S. aari 19 vaaita. n)**tmj meea.nl vlak li Koiavja, Novega mota. Ob lt. uri *7 mi—. Oopolutttte oaabni vlak a Dunaj* vla Amatati*Sik Llpaije, Prane, Krancovih vnrov, Karlovih varov, Kura, MarUlnOj varov, PliuJa, Budajavlo, 8olnoa;rada, Llnoa, Htejrra, Parlaa, Onnavaj^ Ouriha, Bratrnlu*, Inomoata, Kalla na Jnaaru, Lanil-Oaateiiia, IJubnaara, Oalovoa, Linma, Pontahln, Trblta. Ob Jt. mri SV vrtita, poatolaarfit« meaanl vlak la Ko6evJ», Novega meeta, Ob 4. uri 4M min. t,ofai**itt%r eaebnl vlak a Dunaja, Ljubnega, Salathal*. Betlaka. Oalovoa, frnnaanafaata, Pontabla, Trblia. Ob 9. mri V.t vvtlta. ir**rr malanl vlak la Kočevja, Novaaja Maato. ttb 9. mri VI eetita. rtw«- oaabni vlak a Dunaja prako Amatattaaa la> LJnbnaira, Heljaka, Oalovoa, Pontabla, TrbUa. Odhod Ib IVJablJano (dri. kol./ On 7. ur* »8 eniea ^futr^%^ v Kamnik. , Š. . 08 » pofMtfuiit** . S. . 80 , ili— 84> Gostilniška ol^rt dal taliisj v aukiip. — Već se izve v Slonovi h nllcsali Al- lt. (151—S) Vsem, ki žele kupiti za prodajalnico in gostilno prikladno posest« o, se nndi izredno ugodna prilika. Lepa hiša z zemljišči sredi vaai ftniartiao pri leltl|l, blizu cerkve, v kateri hiši se nahaja prodajalnica z mešanim blagom, ki obstoji že čez 50 let in katero posestvo je cenjeno na Š140 tflil« prodajala se bode pri c. kr. sodišču v Litiji, in sicer dne 15. feTortaTrarja. 1895 in dne marca 1895 vselej ob 11. uri dopoludne. Natančni pogoji so na vpogled pri c. kr. notarju g. I*nU. i Mvcti*u in pri c. kr. okr. sodišču v Litiji. (156-4) fRB^olFziirpToTplln] ► Spoštovani gospod! I/.rokam Vxm nvojo najtoplejšo zahvalo ta Vaso raftBilo proti protinu, kntero kaj izborno ućinknj«. Po-iljito mi še 2 hm ka da bom imel to izborno srerintvo vedno pri roki 0 IS) PlasyT dne 2(>. julija 1694. Job. Knott. 4 4 4 4 4 4 jo iih) holjftM sredstvo proti protlnu* refiiislliuiu itd. Lo!ićek atMrie 1 kIU. — €»Ihvii« siki > litra in I liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. RazpošiXjalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848. Glavna vaioga v Ljubljani: Lvkariiit Plecolil, Dunajska cesta, dalje lekarne »uy«r, Oro-etnchel In l. pl. Tnii4*t*«y. tRRUGINOSA .biticoFebbrifugoHicflstitutiitt Bi}t»(*:alaiJ»'>,"»'""aat,j ;*«•»« Ini srj-.t'r t'Jltttit-t .&&2a7>itC£ ^uuaiof • Wj GisUAClnSERUAVALLC Tr| .. 1* Isdiijutelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1791