leto 1875
335
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos X.LVL — Izdan in razposlan dne 14. decembra 1875.
Ukaz ministcrstev za trgovino in finance od 12. novembra 1875,
o uporabi meterske mere in vage na avstro-ogersko colno (carinsko) tarifo.
Veljaven 7,a občni čolni okoliš.
V zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 štev. 16) in na podlogi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) določuje se dogovorno s kraljevsko-ogerskima ministerstvoma za finance in trgovino takö le:
§• 1.
Merilo (merilna jednica) zacolovanju pri vvozninah in izvoznicah, ki jih je odmerjati po teži, bodi 100 kilogramov. Po tem takem naj se za to zacolno merilo čolni postavki s stranskimi pristojbinami vred, kakor zdaj od enega centa veljajo, podvojujejo.
Po tej meri naj se tudi potrošnina s prikladi vred, katero je pri vvoznem Zacolovanji ob enem s colom plačati, odmerja in pobira.
§. 2.
Za dopustnino po opombi 2 k tarifni številki 36 naj se plačuje:
a)	pri kuhinjski soli od 100 kilogramov čiste vage...............9 gl. 38 kr.;
b)	pri Kreuznaški ostalini (lugu) od 100 kilogramov č. v. ... 1 „ 88 „
§• 3.
Dovoljenje, izrečeno z ministerskim razpisom od 22. januvarja 1866 (Drž. zak. št. 10), da so nasoljeni sledi (slaniki, arenki) smejo pri wozu zacolovati po
(Sloveuisch.	()9
celi bečvi (toni), po pol in četrti bečve, preklicuje se; po sedaj bode nasolje,ie slede zacolovati edino po teži in to z 1 gl. od 100 kilogramov grobe (kosmate) vag3'
§• 4.	j
Kakor zacolno merilo za drva in les [čolne tarife Številki 29 a) in b)\ P°' stavlja se kubični meter z naslednjimi colnimi postavki:
Tarifna številka 29 a) za 1 kubični meter..................13	novih krajcarje') :
Tarifna številka 29 b) za 1 kubični meter..................25	novih krajcarjev-
Ob vožnji po suhem z ozirom na opombo k tema tarifnima številkama il plačevati :
pri tarifni številki 29 a) za 1 kubični meter...............2	nova krajcarja,
pri tarifni številki 29 b) za 1 kubični meter...............5	novih krajcarje'.
Pod lesom, navadnim (evropskim, sirovim t. j. ne obdelovanim, torej v ne* obtesanih deblih) razumeva se takšen čez 1.106 milimetrov dolg les.
Opomba k tej tarifni številki, po kateri se je smelo drva po doljnje-avstn.1' skem sežnji vpovedovati, preklicuje se.
§. 5.
Pri colno-tarifnih številkah 71 a) in b) naj, kakor doslej, meterska becva nosnosti ali držine (1.000 kilogramov) služi za merilo zacolovanju, a morajo se v čolni tarifi stoječe besede „20 čolnih centov“ nadomestiti s „1.000kilogramov . jS
8- 6. *
V §. 9 predgovora k čolni tarifi uvetno izrečena dovolitev vpovedovanja p° Dunajski vagi je preklicana.
§•7.
Pri vpovedi po votli meri, katera je v §. 12, lit. a) predgovora k čolni mrd* dopuščena, treba je težo najti po priloženi priinerjalnici (proračunski tablici).
§. 8.
Vagârina (vagovina) naj se tako računi, da se na tožne dele izpod 25 kil"' gramov ne gleda.
Za tožne delo od 25 do 74 kilogramov jo računi ti po 3, za tožno delo ou 75 do 100 kilogramov po 6 novih krajcarjev.
Kadar colo blago skup ne dosega 25 kilogramov teže, tedaj naj se jemlje po 2 nova krajcarja vagdrine.
§• 9.
Vsa druga določila v čolni tarifi in v dotičnih postavah in ukazih, kateri govoré o tožni jednici, naj se po meterski vteži uporabljajo v primeri : 100 čolnih funtov = 50 kilogramov, tako, da v resnici ista količina, ista odmera, ozir°,na
množina nepremenjena ostane, ter da se samo oznamenilo izrazi, kakor pride P° Meterski vagi.
§• 10.
Pri laškem ol ji s primesjo v sodih in mehovih (tarifna številka 23, opomba 2) krha je na vsakih 100 kilogramov grobe vage pridjati:
po 1 kilogram čiste vage terpentinovega olja ali po 130 gramov eiste vage r°žniarinovega olja.
:	§. n.
Pri posameznih tarifnih številkah omenjane maksimalne meje (največine) Ustanavljajo se tako le:
1.	K tarifni številki 33 a) in b), v opombi namesto: „ '/4 avstrijskega bokala“ «toj „3-5 decilitre in manj“,
2.	k tarifni številki 40 b), c) in d), v opombi 2 za ploŠčasto železo namesto: ^ Dunajskih palcev“ stoj „ 184 milimetrov“ ; za železne in jeklene palice ali Zibike namesto: „'/2 Dunajskega palca“ stoj „13 milimetrov“,
3.	k tarifni številki 65 a), v opombi namesto: „5'Vioo avstrijskega kubičnega čevlja na 1 cent“ stoj „0\3246 kubičnih metrov na 100 kilogramov“,
4.	k tarifni številki 65 d) in e) namesto: „284 Dunajskih kvadratnih palcev“ *toj „1970 kvadratnih centimetro\ “,
5.	k tarifni številki 69 a) [Priloga k pogodbi A 41 a)] za mreže in debele Pletenine iz žice (dratu) namesto: „do 10 stremen na Dunajski navadni palec“ stoj „do 7 stremen na 2 centimetra“,
6.	k tarifni številki 53 b) namesto: „ne čez 30 niti v osnutku na Dunajski Navadni palec“ stoj „ne čez 23 niti v osnutku na 2 centimetra“,
7.	k tarifni številki 28 c), v opombi pogodbene priloge'd. namesto: „do 50 °«novnih (osnutkovih) niti na Dunajski navadni palec“ stoj „do 38 osnovnih niti Na 2 centimetra“,
8.	k tarifni številki 53 e) in številki 28 d) priloge A namesto: čez 100 osnov-M'h niti na Dunajski navadni palec“ stoj „čez 76 osnovnih niti na 2 centimetra“
9.	k tarifni številki 54 a) v ukazu od 6. decembra 1868, št. 28419 (Ukaznika St. 37) določena širokost klobučnih odrezkov bodi namesto: „2 Dunajska palca“ IJo zdaj „53 milimetrov“ in
10.	v ukazu od 8. aprila 1857, štev. 54173 (Uk. št. 16) določena širokost Mrtvaškega prta v progah postavlja se namesto: „12 Dunajskih palcev“ na „316 Milimetrov“.
§. 12.
Ta določila naj pridejo v moč 1. januvarja 1876.
Clilumeoky s. r.	Pretiš s. r.
Primerjalnica,
po kateri se izračimja teža žitu in sočivju, vpovedanemu po votli meri.
I» r i	Je 30 litrov	Je 1 hektoliter
	kilogramov	
i. Ječmenu, neobdelovanem 			28 Va	57
ječmenu, na debelo semletem, in sladu ....		• ....	24'A	49
OVSU					20 A	403
sorsici in prosu					 .	32-3	63
ajdi	• • •	28-3	57
turščici	>		28-3	37
rži	•		32.5	63
spelti v plevah		28-3	57
spelti brez plev		36-5	73
pšenici		36 5	73
2. bobu, fižolu ali čičeriki (cizari)		40ia	80-b
grabu in leči			30-5	73
grašici		32-5	65
				
		
m
Ukaz miiiisterstev za trgovin« in finance od 12* novembra 1875,
o uporabi meterske mere iu vage na dalmatinsko colno tarifo.
Veljaven za Dalmacijo.
Y zvršbo postave od 23. julija 1871 (Drž. zale. od 1. 1872, št. 16) in ,lil podlogi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) določuje se dogovorno s kraljevsko-ogerskima ministörstvoma za finance in trgovino tako le:
§• 1.
Merilo (merilna jednica) zacolovanju pri colih, ki jih je odmerjati po teži) bodi IGO kilogramov. Po tem takem naj se za to zacolno merilo čolni postavki s stranskimi pristojbinami vred, kakor zdaj otl enega centa veljajo, podvojujejo-
§• 2..
Za merilo zacolovanju drv in lesa, ne imenovanega v drugih razdelkih fla' ritna številka 6 a)\ ustanavlja se kubični meter s colnim postavkom po I 2 V« novih krajcarjev.
Pod lesom, navadnim (evropskim, sirovim t. j. ne obdelovanim, torej v neob-esanih deblih) razumeva se takšen čez 1*106 milimetrov dolg les.
Opomba k tej tarifni številki, po kateri se je smelo drva po doljnje-avstrij-skem sežnji vpovedovati, preklicuje se.
§• 3.
K tarifnim številkam 25 a), b) in c) opominja se, da je metersko bečvo (tono) računiti za 1.000 kilogramov.
§• 4.
V §. 6 ukaza od 1. oktobra 1858 (Drž. zak. št. 172) izrečena dovolitev vpo-Vedovanja po Dunajski vagi je preklicana.
§. 5.
Pri računjenji vagârine računiti je za težne dele izpod 50 kilogramov po ^ nova krajcarja, a za težne dele od 50 do izpod 100 kilogramov po 5 novih krajcarjev.
§•6.
Pri vpovedi po votli meri, katera je dopuščena po §. 6, lit. b, aa)\ predgo-v°i'a k čolni tarifi, treba je težo najti po priloženi primerjalnici.
§*7*
Vsa druga določila v čolni tarifi in v dotičnih postavah in ukazih, katera govorč o težni jednici, naj se po meterski vteži uporabljajo v primeri: 100 čolnih funtov = 50 kilogramov, tako, da v resnici ista količina, ista odmera, oziroma lsta množina nepremenjena ostane, ter da se samo oznamenilo izrazi, kakor pride po meterski vagi.
§. 8.
Maksimalna meja (največina) pri tarifni številki 2 a) in b), v opombi ustanavlja sc namesto: „'/4 doljnje-avstrijskega bokala“, „z 3'5 decilitri in manj“, in Prid tarifni številki 21 c) za zrcala namesto: „2 Dunajska kvadratna čevlja“, z »0*2 kvadratnega metra“.
§• 9.
Ta določila naj pridejo v moč 1. januvarja 1876.
Cliliiniecky s. r.
■•pctis s. r.
Pnmerjalnica,
po kateri se i/račnnja te/a /itn in sočivju, vpovedancmn po votli meri.
1» r i	Jc 30 litrov	J c 1 hektoliter
	kilogramov	
1. Ječmenu, neobdelovanem		28%	37
ječmenu, na debelo sendeten), in sladu		24%	4!)
OVSU			20'A	40-3
soršiei in prosu		323	63
»jdi		28-3	37
turščici 		28-3	37
rži		32-3	«S
špelti v plevah		28-3	37
špelti brez plev				 .	36-5	73
plenici		36-5	73
2. bobu, fižolu ali čičeriki (cizari)		401 „	80-3
grahu in leči		3(1-3	71K
prašiči			32-3	63
Ukaz ministerstva za pravosodje od 23. novembra 1875,
da se nekaterim okrajnim sodiščem na Moravskem izpreminja razsežaj okoliša.
Na podlogi postav od 11. junija 1838 (Drž. zak. št. 59) in od 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) narejajo se z nasledn jimi občinami te le premembe:
1.	Jinačovice se odločujejo iz okoliša Tisnovskega okrajnega sodišča tel’ odkazujejo v okoliš Bmskega mestno-didegiranegii okrajnega sodišča.
v
2.	Gornji in Doljnji Ščepi se odločujejo iz okoliša Tišnovskega okrajnega sodišča in odkazujejo Bistriškemu okrajnemu sodišču (Jiglavskega okrožja).
3.	Murinov (Morin) se odločuje iz okoliša Zdaniškega okrajnega sodišča ter odkazuje pod Bučoviško (Budišoviško) okrajno sodišče.
4.	Mala Legota, Babice in Rusko odločujejo se iz okoliša V. Bistriškega okrajnega sodišča (na Gostimi) ter odkazujejo pod Graniško okrajno sodišče.
•	•	•	i v	'vi*
Po letem prehajata ob enem občini Gornje-Sčcpska in Doljnje-Sčepska v/i okoliša Bmskega deželnega sodišča v okoliš Jiglavskega okrožnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. februvarja 1876.
Glaser s. r.
il«.
Razglas finančnega ministerstva od 23. novembra 1875,
da se je Bauernska mala colnija II. razreda na Predarelskem opustila.
Mala colnija IT. razreda v Bauern na Predarelskem seje konci oktobra 1875 °pustfla, a dopustilo se je i poslej rabiti ondukajšnje Rensko prebrodišče za ljudi m za vvoz in izvoz brezuvetno cola prostih reči ter prigledovanje in odpravljanje dotično izročilo ondukajšnjemu oddelku finančne straže.
■•relis s. r.
ti;.
Ukaz finančnega ministerstva od 23. novembra 1875,
•ta se mali'colniji I. razreda ne Raizenhain-skem kolodvoru daje oblast, pivo na izvozu odpravljati.
Mali colniji I. razreda na kolodvoru v Raizenhainu daje se v zmislu veljavnih propisov oblast odpravljati na izvozu pivo s pridržkom povračila potroši) ine Cez colno linijo izvaževano.
■•relis s. r.
i4§-
Ukaz ministerstva za trgovino dogovorno z ministerstvi za notranje reci, finanee in pravosodje od 4. decembra 1875,
° tem, kako je določilo dolgostne mere, stoječe v cesarskem patentu od 24. oktobra 1852 (Drž.
zak. št. 223) preobrniti v metersko mero.
Na podlogi postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od leta 1872, štev. 16), s katero se je ustanovil nov red mere in vage, in postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62), o preobračanji v kateri dozdanji postavi omenjenih mer in vteži 11'M metersko mero in vago, ukazuje se:
V §. 2 cesarskega patenta od 24. oktobra 1852 (Drž. zak. št. 223), o izde-k>vanji, prodajanji in imetji orožja in streliva (municije), po tem o nošenji orožja, boječe določilo dolgostne mere 7 Dunajskih palcev za tercerole preobrača se v 18 centimetrov.
I^asser s. r. Cliluiiiecky s. r. ■•relis s. r. («laser s. r.









.




• J

















.
.







' '




1 \
v