Spedizfone Ib ubbonament« postale Poštnin a plačana v gotovini Štev. 55. #7 Ljubljani, v soboto, 7. marca 1942-XK Leto VII. lskl|oCoa pooblaifenke ta oglate* ant« Italltaoskega la tujep | (J c-o d n 111 v o m •ptava: fc.opitar)-trdiil prijateljske zveze med Slovaško in Romunijo, ki si zagotavljata boljšo bodočnost v okviru politike Osi in jaa po prispevku, ki ga dajeta za boj proti boljševizmu. Aziji zahteva čim hitrejši razvoj oboroževalne industrije v Indiji, ki bo morala biti oskrbovalna postojanka za angleško, ameriško in zavezniško vojsko, zapleteno v bojih na Srednjem in Daljnem vzhodu. Zaradi te potrebe, pravi poročilo, je ameriška vlada predlagala indijski vladi, da bi poslala ameriški tehnični odbor v Indijo, ki bi tamkaj preučil industrijske možnosti in določil, kako bi Anglija mogla pri tem pomagati. Indijska vlada je ameriški predlog sprejela. Poročilo pravi, da bo odposlanstvo v najkrajšem času odpotovalo v Delhi, da pa vlada doslej še ni imenovala oseb za to odposlanstvo. V vsej tej zadevi Tndjia seveda nima prav t j???ene besede, in ko Amerikanci govore o In-I uV’ dejansko mislijo na angleško politično I oblasi, ki zasužnjuje indijski narod. Prav za-\ nimivo je, kako Amerika z vsemi sredstvi in na vse načine išče po vsem svetu, da bi 6i zagotovila v celoti ali vsaj deloma zapuščino an-gjleških koristi. Značilna je tudi nemoč angleške vlade, ko dolar prerašča stoletno veljavo sterlinga. ^ Angleški bogataši so že svoje bogatije povečini spremenili v dolarje; kljub zlom« angleškega cesarstva jih navdaja upanje, da bo vsaj del kupčij, koristi in dobrin, ki so nekdaj f>ile angleške, prešel v ameriške roke. Premagana, nekaj po silah trojne zveze, nekaj po Sovjetski Rusiji in nekaj ipo Združenih državah, preživlja Anglija zdaj neslavni konec svojega nepopravljivega zgodovinskega zatona. landskimi četami. V vojaških krogih pravijo tudi, da daje zasedba Batavije Japoncem oblast nad zahodnim delom Jave in da mora v kratkem priti tudi do padca vsega otoka. Bližnji cilji japonskih oddelkov leže na zahodu in vzhodu. Glavno oporišče nasprotnika na zahodu je Bandoeng, ki je že resno ogrožen in ga Japonci neprenehoma bombardirajo, na vzhodu pa pomorsko oporišče Soera-baja, ki je v nevarnosti zaradi japonskega izkrcanja na otoku Madoera. Siloviti boji so potekali zlasti na zahodu otoka in so japonske čete, ki so zasedle Batavijo v petih dneh, prehodile '200 km. Njihovo hitro napredovanje je treba pripisovati nesporni premoči v zraku, ki so jo Japonci dosegli, četudi so prišla Holandcem letalska ojačenja iz Amerike. Pripisati je to napredoavanje treba tudi poprejšnjim pomorskim uspehom, ki so zagotovili nepretrgano prihajanje ojačenj, zlasti na severozahodno obalo otoka. Postopno zasedanje Jave poteka vzporedno z značilnih razširjenjem bojnih nastopov na bližnjo severozahodno obalo Avstralije, kjer so Japonci bombardirali mali pristanišči Wyndham in Broome. Ti pristanišči sta zdaj važni, ker bi utegnili sprejeli branilce Jave in pa, ker so tam letališča, ki bi utegnila služiti kot oporišča za avstralske protinapade. Sprejemi pri Duceju Rim, 7. marca. s. Duce je sprejel generala Spiga, ki zapušča tajništvo vrhovnega obrambnega odbora in bo prevzel poveljstvo nad nekim armadnim zborom. Duce je generala Spigo pohvalil za delo v dosedanji važni službi. Duce je sprejel predsednika italijanske akademije, ki mu je izročil najnovejšo knjigo »Italija in Hrvaška«. Sožalnica poveljnika vseh hrvaških vojnih sil, maršala Kvaternika Rim, 7. marca. s. Vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil maršal Kvaternik je poslal načelniku glavnega generalnega štaba generalu Cavalleru naslednjo brzojavko: »V imenu vseh hrvaških vojnih sil in v svojem imenu prosim Vašo ekscelenco, naj s slavno italijansko zavezniško in prijateljsko armado vred sprejme moje najgloblje sožalje zaradi izgube bajnega* m slavnega junaka Nj. .nega m slavnega ju kr. Vis. vojvode d’Aosta. Prosim Vašo ekscelenco, naj bo tolmač mojih čustev pri kraljevi rodbini in pri Duceju.« Vesti 7. marca Po poročilih iz pristojnih krogov so nemške s>. v času od 8. decembra 1941 pa do 21. februarja letos sestrelile ali uničile 3270 nasprotnih letal. Iz Saigona poročajo, da je ceylonski guverner dal ljudstvu proglas, naj ,se prijavlja za vojaško 6lužbo za obrambo otoka. Sovjetsko letalstvo je 4. marca izgubilo 24 svojih letal in sicer 20 letal v, spopadih, dve sta uničeni na tleh, dve preostali pa je zbila protiletalsko obramba. Albanska vlada je uvedla poseben komisariat za prehrano in oskrbo. Novi komisariat 6pada pod kmetijskega ministra in gre tako za us*a-novitev neke vrste prehranjevalnega ravnateljstva, ki bo nadzorovalo nakujx>vanje in razdeljevanje živil. V Združenih državah je od dane6 dalje prepovedano sleherno prodajnje novih in že rabljenih pisalnih strojev. Bivši predsednik iraške vlade Rašid el Kailani je včeraj obiskal v Rimu sedež mogočnega finančnega zavoda »Banco di Roma« in še je živo zanimal za delovanje velike banke v arabskih fiokrajinah ter pohvalil njeno delo za razvoj dosedanjih gospodarskih in denarnih od-nošajev med Italijo in med Irakom. Društvo časnikarjev trojne zveze, ki je bilo decembra ustanovljeno na Dunaju, bo imelo 6voj prvi veliki zbor v Benetkah 10. aprila. Udeležili se ga bodo časnikarji iz desetih držav. Guverner za Dalmacijo eksc. Bastianini je ustanovil poseben komisariat za tujski promet, ki naj 6pravi do zaslužene veljave zgodovinske krajevne in druge zanimivosti te pokrajine. Japonsko poročilo o 90.000 angleških ujetnikih in ogromnem vojnem plenu v Singapooreju Italijanom samo po 6ebi vzbuja misel na angleško jMopagando. Ce bi v Singapooreju namesto Angležev bili Italijani, kakšne žalitve zoper italijanskega vojaka bi sikale iz strupenih angleških usU Teh 90.000 mož v Singajx>reju P® J* Angležev, in zato se londonskemu radiu zdii čisto razumljivo, da so ee vdali, čeprav so imeli živeža za 10 mesecev, streliva za dvajset bitk in jih je vrh tega podpirala še vrstastra- c„ .notnih utrdb, najmogočnejših na 6vetu. »pričo junakov iz Gondarja, Kerena in Amba Ala-gija, ki so se borili kakor levi do zadnje skorje kruha, do zadnjega naboja in zadnjega kozarca vode, je vdaja v Singapooreju pravo na-_ sprotje resnične vojaške hrabrosti. Pri Murski Soboti je nagla topitev snega povzročila poplave ki ogražajo spodnji del mesta; zato so oblasti izpraznile kakih 50 poslopij. Med Perujem in Ekvadorjem je prišlo do novega spora, ker je Peru kljub dogovoru, ki je bil podpisan v Riu de juneiru, nepričakovano zasedeli neke otoke v vodah Ria Marnnona vzhodno od Ria Tumbesa. Ekvadorski listi zahtevajo posredovanje Združenih diržav, Brazilije in Argentine, češ da ekvadorska vlada, oe bo trpela pove kržitve. Stran 2. Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov V primeru, da gre za pravo in resnično nasledstvo v podjetju ni pri tem nikakšne posebne . lormalnosti, v kolikor nasledujoče podjetje vstopi v vse pravico in dolžnosti odstopajočega podjetja. Če pa gre za to, da eno trgovsko podjetje nabavi pri drugem trgovskem podjetju, ki preneha s svojini poslovanjem, bloke blaga, tedaj je potrebno, da obe tvrdki javita trg. ind. zbornici prehod blaga in sledečo izpremembo inventarja in ta prehod tudi jasno vpišeta v svojih obligatnih prejem-nih in oddajnih knjigah. z več podružnicami in eno samo nabavno pisarno. Da se ne bi izpreminjal nabavni sistem pri podjetjih z več podružnicami, porazdeljenimi tudi po različnih pokrajinah in z eno samo nabavno pisarno, se odreja: 1. V pogledu dovoljevanja predujmov, izdelanih oblek in obutve: da podružniške prodajalne zahtevajo od trg.-ind. zbornice odnosno Pokrajinskega korp. sveta, v katerih področju imajo svoj sedež, s pismeno izjavo, ki nadomestuje bone za dvig. V tej izjavi naj bo izkazana (v točkah) pre-dujmljena vsota, do katere je tvrdka upravičena v točkah po podatkih inventarja, na dan 30. novembra 1941-XX (največji predujem 15%). Podružnic® naj to izjavo vpošljejo svoji osrednji nabavni pisarni, ki J« predloži trg.-ind. zbornici v področju sedeža nabavne pisarne, ki izda bone za dvig, glaseče se na odnosno Število točk, kolikor jih tvrdka zahteva, upoštevajoč pri tem vsa navodila okrožnice VlII-No. 4776/114 z dne 28. novembra 1941. 2. Za navadne dobave podjetij s podružnicami. Podružnične prodajalne naj oddajo točke, ki so jih zbrale, trg,-ind. zbornici odnosno Pokrajinskemu korp. svetu ali svojim občinskim upravam. Trg.-ind. zbornica, Pokrajinski korp. svet ali občinska •i prava naj izda potrdilo o prejemu odvzetih točk. Ta potrdila vpošljejo podružnice osrednji nabavni pisarni podjetja, ki naj jih zamenja v bone za dvig pri trg.-ind. zbornici odnosno Pokr. korp. svetu na sedežu osrednje nabavne pisarne. III. Izdaja oblačilnih izkaznic od 1. marca do 31. oktobra. Z o' i/.nico z dne 29. 12. 41. VIII št. 4776-192 se je pi odvidel odvzem odrezkov osebne oblačilne nakaznice za dobo, ki je pretekla od 1. novembra 1941-XX do izdaje nakaznice pri otrocih, ki dovršijo eno leto starosti. So pa še drugi primeri, da se izdaja osebna oblačilna nakaznica po prvem razdeljevanju in sicer pri osebah, ki jim Vis. komisariat prizna pravice do duplikata nakaznice, pri vojakih, ki sc vračajo na trajen dopust in pr! osebah, ki se vračajo za stalno iz inozemstva in se vpišejo v sezname prebivalstva v kaki občini Kraljevine. Zalo se odreja, da se počenši s 1. marcem tudi v teh. primerih izda omenjena nakaznica, tako, da se od nje odstriže za že preteklo dobo primerno število točk, in sicer: Odrezki v arabskih številkah, po 10 točk od nakaznice A (odrasli) po 8 točk od nakaznice B (dečki in deklice) po 6 točk od nakaznice C (otroci) za vsak celi mesec, ki je pretekel od 1. novembra 1941-XX do dneva izdaje. Odrezki y rimskih številkah po 5 tofk za vsaka cela 2 meseca, ki sta potekla kakor gori. Odrezki t abecednih črkah. po 1 točko za vsaka cela dva meseca, ki sta potekla kakor gori. S tem postopkom bodo odstranjene razlike, ki bi se sicer dogajale med tistimi, ki bodo do 1. marca nakaznico že dobili in tistimi, ki bi jo dobili celo v dobi, ki je bližja njeni zapadlosti. Marec v zeSenjadnem vrtu Zaradi neugodnega vremena prejšnjega rtieseca bomo lahko šele sedaj posejali prve setve, čim odleze sneg in se nekoliko ošuši zemlja. Za zgodnji pridelek so primerne le nekatere sorte povrtnine, ki niso za mraz tako občutljiva in uspevajo že pri malenkostni to-Pl°ti- Predvsem posejemo špinačo, korenje in petršilj. Kasneje, ko se zemlja že nekoliko ogreje, posejemo še bob in grah. Tudi čebulo, in sicer za enoletno pridelovanje posejemo v vrste na dobro, a prejšnje leto pogijpjeno gredico, ki ni globoko obdelana. Tudi repo za zgodnji pridelek posejemo bolj na redko, da imamo že konec maja prvi pridelek. Ponekod sejejo tudi črni koren, ki da v enoletni kulturi skoraj boljši pridelek, ker so korenine še mlade. C.e bo vreme ugodno, posadimo še zgodnji krompir, ki smo ga že prej nakallli. Tudi v že pripravljeno toplo gredo posejemo prvo povrtnino, i)i sicer: karfijolo, rdeče in belo zelje, ohrovt, kolcrabico, glavnato so-.ioki ){,to, por in končno še hekaj solate vezulie. Seveda ne smemo pozabiti na zeleno in paradii-nike, ki jih, če smo jih posejali v zabojčke, -r Xo dosedaujem urniku. Tudi novozelandsko špinačo posejemo v primerne lončke, ki jih napolnimo z dobro kompostno zemljo in mivko in posadimo v vsaki lonček po 3 zrna. Lončke postavimo v toplo gredo, ali če te nimamo, v toplo sobo ali kuhinjo. Meseca marca pa na vrtu že posadimo prve rastline, in sicer česen in čebulček. Cebulček posadimo na normalno gredico v 6 vrstah, ined seboj pa naj bodo oddaljeni 8—12 cm. Dočim naj ima česen vsaj 12—15 cm presledka med posameznimi rastlinami. Čebulček naj pride čisto plitko v zemljo, toliko da je vršiček pokrit. Zemlja za čebulo ne sme biti globoko obdelana in naj bo čim bolj na sončni strani. Hren se pri nas rabi večidel le za k mesu, vendar se dajo iz hrena pripraviti odlične iedi, zato ga ne smemo pogrešati v nobenem vrtu. V jeseni ali pa sedaj spomladi izkopljemo stare rastline iz zemlie in jim oberemo vse korenine, ki so za svinčnik ali nekoliko več debele. Izrežemo 30—40 cm dolge konce, ki jim za dve tretjini ali še več obdrgnemo s cunjo korenine na debelejšem koncu. Nato odmerimo na gredici vrste, ki so do 40 cm oddaljene druga od druge in s primernim sadilnim kolčem napravimo v zemljo prav poševno luknjo, v katero posadimo hrenove korenine. Spodnji del naj pride do 10 cm globoko, vrhnji, kjer bo hren pognal liste, pa 2—3 cm. Posamezne rastline naj bodo oddaljene druga od druge najmanj za 15 cm. Po končani saditvi je dobro, da pokrijemo grede s slamnatim gnojem. Med letom in sicer julija ali avgusta pa previdno privzdignemo posamezne korenine, in sicer tako, da jim ne potrgamo spodnjih korenin, vse ostale pa porežemo ali oddrgnemo, nato hren znova pokrijemo z zemljo. Na ta način dobimo debele, okusne in mehke korenine, ki sc dajo pripraviti za prav raznovrstne prikuhe. Še eno važno delo moramo opraviti meseca marca, in sicer pikiranie. Rastline pikiraino zaradi tega, ker bi se zaradi pomanjkanja prostora v sejalnici težko razvile, ali pa bi se pretegnile in postale manjvredne za saditev. Pre-pikirane sadike poženejo nove koreninice, postanejo močne, krepke in odporne. Navadno pikiramo en do dvakrat. Zadnje pikiranje izvršimo v že boli hladen gnojak v dobro kompostno zemljo. Pri pikiranju posadimo rastlinico do prvih kalčnih listkov v zemljo, in sicer v primerni razdalji, ki se ravna po velikosti sadik in sorte, ki smo jo sejali. Tega meseca prepikiramo paradižnike, razne vrste zelja, zeleno in tudi glavnato solato. J. M. Novice iz Države t Ducejev dar za delavsko naselje v Salona d’lsonzo. Ko je Duce leta 1938 20. septembra obiskal Gorizijo, je dal pobudo za gradnjo novega delavskega naselja v Salona d’Isonzo, kjer je velika cementna tovarna. Na podlagi tega ukaza je avtonomna fašistična družba za gradnjo ljudskih stanovanj preskrbela potrebna de narna sredstva in začela z gradbenimi deli. Graditi ie začela tolikšno naselje, da bo lahko dobilo v njem prostora okrog 500 delavcev z družinami. Sedaj pa je Duce naklonil kot-svoj prispevek 250.000 lir, ki se morajo porabiti za ureditev higieničnih naprav (vodovodov) in za ureditev električne napeljave. ,Msgr. Borgoncini Duca obiskal srbske ujetnike. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano* objavlja sledeče poročilo: M6gr. Borgoncini Duca, apostolski nuncij pri italijanski vladi, je s privoljenjem italijanskih oblasti obiskal ujet-niško talxmšče št. 75, kjer bivajo v veliki večini srbski vojni ujetniki, po številu okrog 500. Predstavnik sv. očeta je prinesel ujetnikom papežev pozdrav. Ap«rtolskega nuncija je pri prihodu sprejel poveljnik u i etn iškega taborišča. Zraven je bil tudi mons. Teutonico. krajevna duhovščina in skupina patrov iz misijonskega zavoda v Miilanu. Ujetniki so z velikim veseljem sprejeli visokega gosta in se zahvaljevali za pozornost, ki jo sv. oče izkazuje vojnim ujetnikom. Apostolski nuncij je ujetnike nagovoril in jim izrekel tolažilne in bodrilne besede ter povedal, da se papež redno zanima zanje in jim je poslal tudi večje število daril. Vsem je razdelil tudi posebne 6like, ki jih je darova'! papež in nosijo njegov osebni podpis. V imenu ujetnikov se je za papeževo pozornost zahvalil poveljnik taborišča, ki je dejal, da so ujetniki ganjeni spričo očetovske pozornosti poglavarja katoliške cerkve in prosil nuncija, naj se v tem smislu sv. očetu zahvali v imenu vseh ujetnikov Srbov. Nenavadni doživljaji italijanskega padalca. Bojev v severni Afriki se je lani udeleževal tudi narednik padalec Gnido Valenti. 19. decembra lani je bil s svojimi tovariši v prvih bo jnih, črtah in moral prestati hude boje z Angleži, da je njegov oddelek zaščitil strategični umik ostalega dela vojske. Valenti je bil 24 ur pod neprestanim nasprotnim ognjem, ko pa se je 6rcdi noči s svojimi tovariši skušal pomakniti do svojih čet, pa je uvidel, da so njega in tovariše nasprotniki obkolili. Vojaki eo se borili dalije in poskušali najti luknjo, skozi katero bi se pretihotapili iz obroča in tako prispeli do svojih poveljstev. Toda poskus _ ni uspel, temveč so bili V6i ujeti. Toda Valenti ni obupal. Ušel je Angležem iz rok in bežal skozi puščavo,-čeprav je bil brez hrane in vode. Po težkem stradanju in hudi žeji je končno dospel do nekega naselja v Cirenajiki, kjer ga je sprejel pod krov neki naselnik. Tam so mu dali piti in jesti in mu dali tudi civilno obleko. Komaj pa se je bil mož preoblekel, že so bili pri hiši nasprotniki. Angleška patrola je spraševala po njeni in gostitelj je bil tako korajžen, da je begunca označil kot svojega sina. Tako se je Valenti izognil iponovnemu ujetništvu, EIAR - Radio Ljubljana Nedelja, 8. marca: 8. Radijsko poročilo v slovenščini. 8.15 Radijsko poročilo. 8.30 Koncert organista Maria Čampi,ja. 11 Peta maša iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12 Razlaga sv. evangelija v italijanščini (p. Zappateroni). 12.15 Razlaga sv. evangelija v slovenščini (p. Sekovanič). — 12.35 Koncert violinista Karla Sancina. 13. Napoved časa. 13.05 Vojno poročilo v slovenščini. 13.20 »Pojte z nami« orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. 14. Poročilo. 14.15 Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom Sijanca. Lahka glasba. 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini. 17.15 Gorjup Sergej: Obdelava in pregnojitev vrtov. Kmetijsko predavanje v slovenščini. i7.35 Harmonikarski kvintet. 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. 20 Napoved časa in radijsko poročilo. 20.30 Komentar, dnevnih dogodkov. 20.40 Orkester pod vodstvom’ Gallina. Fantazije po narodnih pesmih. 21. Predavanje v slovenščini. 21.10 Orkester pod vodstvom Manna. 21.50 Predavanje v slovenščini. 22.10 Koncert klavirista M. L. Farnija. 22.45 Poročila. Ponedeljek, 9. marca: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Trio Prek — 12.40 Popevčice — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.20 Orkester pod vodstvom Angelinija — 14 Poročila — 14.15 Lahka gla6ba — 14.25 Ljubljanski radijski orkester — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 19 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.30 Simfonično vokalni koncert pod vodstvom Uga Taseinija — 21.45 Pesmi o cvetju — 22.15 I Pisana glasba — 22.45 Poročila. I vendar 6e je zaradi nadaljnje varnosti skril v grobišče, kamor so domačinski prebivalci nosili pokopavat svoje mrtvece. Tam je Valenti prebil cel teden in še več in v svojem skrivališču med okostnjaki spal in jedel, dokler se italijanska vojska ni spet vrnila v tiste kraje in Valentija osvobodila mučnega ujetništva v grobnici. Sestanek bilančnega odbora korporacijske zbornice. Za 13. marec je določeno zasedanje bilančnega odbora korporacijske zbornice, da bo obravnaval proračunski predlog za prihodnje proračunsko leto. Najprej pridejo na vrsto proračuni pravosodnega, vojnega, mornariškega, letalskega in kmetijskega ministrstva, naslednje dni pa proračunski osnutki ostalih ministrstev. Pet mlinov v porizijski pokrajini zaprtih. Ker so kršili določila o prepovedi mletja vseh vrst žita, je dal gorizijski prefekt zapreti in zapečatiti pet mlinov, ki so last naslednjih: Vinka Salamanta, Ivana Škodnika. Antona Rijavca. Ivana Lenščaka in Ivana Taranovca, ki vsi bivajo v Canale dTsonzo. Razsvetljava izložbenih oken prepovedana. Notranje ministrstvo je izdalo k svoji nedavni odločbi, da ie prepovedana sleherna razsvetljava izložbenih oken, še .to pojasnilo, da se pod prepovedjo razume razsvetljava, pa najsi bo notranja ali zunanja. Prva italijanska tovarna svetilk je bilo v Udinah. Pred tremi leti je v Udinah v starosti 74 let umrl Arturo Maligni, ki ga štejejo za pionirja italijanske industrije električnih svetilk. Mož se je kmalu po končanih običajnih šolskih študijah lotil vestnega ukvarjanja z elektrotehniko in si blizu mesta uredil malo delavnico, v kateri je izdelal tudi prvo električno svetilko. Kmalu si ie uredil delavnico v takšnem obsegu, da ie na dan izdelal po 40 svetilk. Raziskavanja so ugotovila, da je bil mož nedvomno prvi, ki je takšne predmete v Italiji izdeloval in da ie bila njegova delavnica tudi prva tovarna električnih svetilk v vsej državi. Enotna hrana častnikov in vojakov v vojski Rim, 6. marca. Podtajnik v vojnem miai6tretvu je izdal Gledečo okrožnico: Izkustva iz skoraj dveletne vojne 60 jaeno pokazala, da 6vojevrstnošt vojaških operacij, ki jih terja železna tehnika 6edanje vojne, bolj ali manj onemogoča poslovanje posebnih častniških menz. Zavoljo tega se je na Zahodnem bojišču, kakor tudi na grškem, albanskem: in afriškem bojišču pokazalo v praksi kot najboljše, da 60 med vojnimi operacijami častniki jedli iste jedi kakor vojaki. Ta skupnost med vojakom in častnikom pa je bistveni del vojnega dela, kajti tako 6e dviga vojaški duh in poudarja usog!ed. Slednjič se je obrnil na Smitha. »Lahiko greste!« je dejal. AME1LA ) »Stojte!« je vzkliknil Chan s silovitostjo, ki je bila zanj čisto nenavadna. »Oh, oprostite, prosim, le za trenutek! Reči hočete, da je ona pripovedovala Tarneverru, da je samu umorila Dennyja Maya?« »Da, to je tudi storila. Jaz...« »Toda Tarneverro je o tej stvari govoril drugače------------- »Potem je lagal. Shelah mu je priznula, da je sama ustrelila Dennyja. Ali jx>tcm ne boste razumeli, zakaj jo je prevzel neznanski strah in je zaradi tega morala z menoj govoriti? Jaz da sem edini, na katerega se je lahko obrnila, mi je rekla. Opazila je bila ogenj v vedeževalčevih očeh, ko je priznala svoj greh. In odslej je imela pred njim brezumen strah. Bila je prepričana, da bo njeno izpoved porabil za to, da bo uničil njeno življenje, njeno čast in njeno kariero. Oklepala se me je in me prosila, naj ji pomagam. Toda kaj naj bi storil? Kaj bi sploh še mogel storiti?« Fyfe se je usedel, izčrpan od svojega prijiovedovanja. »Poskušal sem ji spet vdihniti poguma, obljubil sem ji, da ji bom z vsemi silami pomagal, toda najprej sem ji rekel, da moram neodložljivo nazaj v gledališče. Prosila me je, naj ostanem pri ujej in naj se nikar ne ganem od nje. Toda vi, gosj>odje, veste, da mora igra naprej. Nikdar v svojem življenju še nisem razočaral občinstva. In tudi včeraj nisem hotel tega storiti. Zapustil sem Shelah in se v blazni vožnji vrnil v mesto.«. Znova je z bolestno kretnjo pogreznil svoj obraz v dlani. »Da bi le ostal pri njejl Zakaj tega nisem storil? Naslednje, kar sem slišal, je bilo sporočilo, da je bila moja uboga, ljuba Shelah umorjena. Mislil sem sprva, da bi takoj vse skupaj izpovedal nemogoče. Shelah, ki je bila vedno poštena in odkrita, dobra tovarišica, tako temeljita in velikopotezna! Sam pri sebi sem si predstavljal, kako bo ta temni madež iz njene preteklosti, ki ga je zagrešila v trenutku neizmernega razburjenja, po brzo-javu brnel po vsem širnem svetu. Bila je že mrtva. Nič bi je ne moglo več obuditi k življenju, niti ne izsleditev morilca. Ne, sem si mislil, ohrani njeno ime čisto in neomadeževano! To je bilo edino, kar sem zanjo sploh še mogel storiti. Bil sem že napol blazen. Zmerom sem ljubil Shelah in jo ljubim »In nikar nam ne pridite več pred oči.« Smith je skočil na noge. »To se ne bo zgodilo, toliko jja dam še nase!« je pripomnil. »Če me boste pa vi, kot vedno do-zdaj, sami [>otegnili v...« Tedaj je stopil k Fyfeju. »Zares mi je žal, sir. Mnogo pa mi je na tem, da veste sledeče: Vsaj v eni stvari sem držal svojo besedo: ves dan namreč nisem popil niti kapljice alkohola. Sedel sem v svoji sobi z denarjem v žepu, sedel iu slikal gomilo ovenelih cvctlic in moje grlo je bilo suho in izžeto kakor Saharska puščava. Bila je to trda preizkušnja, Potem pa je prišel ta prekleti Smith s svojimi namigavanji. (toda prestal sem jo. Kdo ve, če nimam nazadnje še vedno iz še zdaj. In bolj kot kdaj prej sem jo ljubil snoči, ko sc je glede, da bo iz mene kaj postalo. Tu,« potegnil je snop ban-tako šibka zatekla v moje naročje. In v svoji zmedenosti 6enise kovcev iz žepa, »to je vaše.« spustil v dramatično priznanje, da bi naredil konec vsem vašim »Čemm, kaj naj to pomeni?« je vprašal Fyfe. nadaljnjem preiskavam. Ne vem, če bi mogel prevzeti na svoja »Dva in trideset dolarjev, kar je ostalo od zneska petdesetih pleča vse posledice, kajti ko sem zjutraj vstal, se mi je po dolarjev. Žal mi je, da ni ostalo več, toda kupil sem si nekaj treznem razmisleku zazdelo, da sem nekam preveč velikodušno platna, čopičev in barv. Saj se človek ne more usesti kar tako razumel pojem kavalirstva. Na svojo srečo mi stvari ni bilo, v sobo in zijati v 6tene.< treba izpeljati do konca. Mr. Chan je nepobitno dokazal ne- Fyfe je vstal in pahnil od sebe denar. »Ah, že dobro! Slika vzdržnost moje izpovedi. Toda en namen pa sem dosegel: Smith' je odlična, vredna svojega denarja. Obdržite ga in si kupite je razumel, za kaj je šlo. Ko je danes prišel k meni, sera bil dostojno obleko.« radevolje pripravljen, da mu dam vse, kar imam, da bi si od-1 Smithove svetlosive oči so kar zažarele in izražale hvalež-kupil njegov molk. Nisem mogel prenašati misli, da bi pred nost. »Pri Bogu — vi ste gentleman! Izplača se seznaniti se s vsem svetom onečastil Shelah, ki so jo nepopisno občudovali in takim možem. Že čutim neko vrvenje v svojih čustvih in skoraj oboževali V9i!« j se mi zdi, da bo velik sklop zagledal luč belega dneva. Slišal Charlie je vstul in jx>ložil roko na igralčevo ramo. »Povzro- sem, da je zadnje čase zmanjkalo na ladjah točajev. Jutri zju- čili ste mi mnogo nepotrebnega truda, toda od vsega srca vain traj si bom kupil nekaj novih reči in se pripravil na pot v do- odpuščam, ker ste gentleman! Oprostite mi, prosim, če vas bom movino, v San Francisco. Od tam je le še za mačji skok do Cle-še naprej mučili Toda ena točka iz vaše prijiovedi je zame ve- velanda. Res — ipri Bogu — tako bom storili« likanske važnosti. Ali ste trdno prepričani, da je Shelah Fane | »Mnogo sreče!« je odgovoril Fyfe. vso svojo zgodbo pripovedovala prav tako Tarneverru kot vam?« »Hvala! Ali vas smem še enkrat prositi — za cigareto? Vi »Popolnoma sem prepričan!« je odgovoril Fyfe. »In če boste ste zelo ljubeznivi.« Stopil je k vratom, nekaj časa cincal, odkrili kakršnokoli zvezo med Tarneverrom in Dennvjem jx>tcm pa se vrnil. »Gospod kriminalni šef, prav težho mi je pri Mayem, potem je bil vedeževalec tisti, ki jo je umoril. To drži.« srcu, da vas moram zapustiti. Ali bi mi storili uslugo?« Charlie je izmenjal s svojim šefom dolg in silno zgovoren i šef se je nasmehnil. »Lahko.* Šlev. 55. MOl JMSfT Žužemberk dobi nov zdravstveni dom durova stavba je že pod streho, do jeseni pa bo urejena tudi notranjščina Žužemberk, v marcu. Iz našega kraja ali okolice prihaja med širšo javnost poredko katera novica. Kraj živi precej sa|n zase, daleč stran je od železnice in glavne ceste se ga tudi večidel izogibajo. Vendar pa zavoljo tega ne bi smeli reci, da je kraj z okolico zaostal in da ne čuti nobene zveze z drugimi kraji, ali da prebivalstvu ni ni nič na tem, da bi poskrbeli tudi za kakšna javna dela ali sploh stvari, ki jih štejemo med znake gospodarskega napredka. Dolga leta so daljnovidni domačini delali načrte, kako bi si priborili primerno zdravstveno ustanovo, da bi imeli zdravniško pomoč takoj pri roki, obenem pa imeli v trgu zavod, ki bi s svojim delom poučil ljudstvo o tem, kdaj in kako je treba urediti domove, da bo v njih zdravje doma, in kako je treba varovati svoje zdravje, da bo rod čil in zdrav. Iz tega prizadevanja se je izcimil nov zdravstveni zavod, ki ga bomo že letos, najkasneje na jesen, izročili svojemu namenu. Naše ljudstvo bo dobilo tako tudi ceneno in vsakomur dostopno zdravniško pomoč in nasvet. Kadarkoli se je v Žužemberku ali njegovi daljni okolici pripetila kakšna nesreča, in za to veste, da nikdar ne počiva, tedaj smo morali s ponesrečencem ali težko bolnim na voz, pa hajd v Novo mesto ali pa celo v Ljubljano. Drugega izhoda ni bilo. Kako so pa takšni prevozi sitni, si pa tudi lahko mislite, ko se bolnik na vozu trese po nekaj ur, preden pride do Novega mesta, ali pa imate križe in težave, če hočete z vlakom v Ljubljano. In prav zaradi tega bo novi zdravstveni dom, ki bo, kakor kaže, že to jesen izročen svojemu namenu, velikega pomena nele za nas Zu-žemberčane, ampak tudi za našo daljno okolico, ki doslej ni imela podobne ljudclvu potrebne ustanovo. Novi zdravstveni dom je enonadstropna hiša, ki lezi dve minuti nad trgom nekoliko više kakor pa je trg sam. Ker leži stavba na pobočju, je na sprednji strani enonadstropna, zadaj pa pada v visoko pritličje, oziroma pritličje. Stavba je velika 20X10 m in bo v njej dovolj prostora za vse poslovanje. Stavbo so pričeli graditi že pred letom dni v režiji Higienskega zavoda. Okrog 6tavbe je Higienski zavod po načrtu kupil tudi precejšen ko6 zemlje, na katerem bodo kasneje priredili te- iq Cesti si piic’ late unt12 litef Ka| laltko stocii z 12 Utami! n«i?i?8irare un aut°mobilc, un pastilo, una pelliocia, UO corredo, una bibliotecat sole*n?T u-Iere tutto ci‘) ed altro ancora per t . dl TTnei,aCqni,ti Hn biS|let,° de»a Lot- vinoltorl l e "e 1a,ai dci fortunati mSno oHtšam ?^or°81 V»echi premi che sa-ranno ostrattl ln Roma il JO Maggio p. v. Gik 22 possessori dt un bigliotto delte Lotterle Sodicfltre 8°n° diVeutati mlllonari rischiando Potrebbe essere il; tuo turno! Acnusta oejn stesso un biglietto. KnptS auto, Jalito, krzno, opravo, knjižnico! Da, vse to in še kuj drugega imaš lahko samo za 12 lir, če si nabaviš srečko loterije Tripolis in se uvrstiš med srečne dobitnike številnih bogatih oobltkov, ki bodo izžrebani v Rimu 10. maja 1.1. Ze 22 imejiteljev Rrečke iz prejšnjih loterij je postalo milijonarji, ker so tvegali 12 lir. Lahko sl sedaj na vrsti tl! Se danes si nabavi srečko! raso za morebitne bolnike. Na tej terasi bo urejeno tudi posebno otroško igrišče. V zdravstvenem domu bodo prostori, ki so za tako ustanovo res nujno potrebni. Tako bo v zavodu ambulanca oziroma poliklinika, proti jetični dispanzer, ki bo imel tudi seveda svoj rentgenski aparat, kar bo seveda velike važnosti, potem .javno kopališče, ki bo imelo osem pršnih kopeli in pa dve banji. Dalje bo v domu osebna izolirnica za bolnike, ki so oboleli na nalezljivih boleznih. Izolirnica bo imela dve sobi z desetimi posteljami in z vsemi pritiklinami. Pri novozgrajenem zdravstvenem domu moramo posebno omeniti javno kopališče, ki bo nele za tržane, ampak tudi za okoličane velikega zdravstvenega pomena. Saj z vodo nismo Zužem-berčani nič kaj prijatelji. Res je sicer, da imamo pod nosom Krko, vendar le malo komu pade na misel, da bi se kopal Že silno vroče mora biti, da gremo tržani v vodo. Pozimi in v hladnih jesenskih dneh se pa držimo kar moči daleč od vsake vode. Mišjim, da ste že sami uganili, kaj hočem s tem reči. Z novim kopališčem, ki ho imelo na razpolago večino tudi toplo vodo, 1)0 pa stvar čisto drugačna. Ljudje bodo radi za majhen denar hodili pod prho ali v kad, saj je tako prijetno, če se človek malo očisti od časa do časa. — V zvezi z javnim kopališčem bi morda še omenil, da bi bilo le dobro, če bi morda občina na svoje stroške zgradila ob Krki manjše kopališče za vroče poletne dni. Stvar itak ne bi stala preveč, lesa in delavnih moči je na pretek, kopališče pa bi le imeli. Saj je res škoda, da ni kopališča, ko pa imamo krasno vodo in imenitno okolico. Na kopališče na prostem pa se bomo že še povrnili, ko bo čas za to primeren. Novi zdravstveni dom leži na vprav idealnem kraju in si boljšega niti ne bi mogli želeti. Pogled od zdravstvenega doma po dolini Krke je edinstven. Zrak je sijajen, vse je kakor nalašč za zdravstveni dom. Dom je zdaj v surovem stanju že pod streho in treba bo le še notranje ureditve. Stavba je solidno zgrajena iz betona, kamna in opeke in bo lep čas kljubovala zobu časa. Novi zdravstveni dom bo ostal tudi zgovorna priča tega, kaj zmore osebna pobuda in briga. Že pred časom so namreč ustanovili poseben zdravstveni sklad, iz katerega naj bi zgradili želeno stavbo. Sklad so upravljali vestni ljudje, ki bodo po pravici lahko veseli svojega dela. V tem zdravstvenem odboru so bili razen še številnih podpornikov bivši žužemberški župan K. Lavrič, šolski upravitelj A. Mrvar in cestni nadzornik L Vehovec. V zvezi pa nikakor ne smemo pozabiti šefa Higienskega zavoda dr. Pirca, ki se je vedno živo zanimal za to, kako stavba napreduje in tudi sicer dal mnogo pobud. Veliko je bilo pri gradnji tudi domačih dobrotnikov, ki so darovali za stavbo les iz domačega gozda, mnogo opeke in apna. Skratka, stavba bo sad domače marljivosti in ljubezni do l judskega zdravja. Vsekakor pa-moramo ob tej priliki tudi podčrtati plemenita stremljenja Visokega Komisariata, ki je odločil, da bo dom opremi! z vsemi potrebnimi zdravniškimi pripomočki in je tudi odobril celoten kredit za dokončno dograditev te prepotrebne zdravstvene ustanove, ki bo velike važnosti ne le za Žužemberk sam, ampak tudi za Sotesko, Dvor in veliko žu-žemberško območje. /) ewl\M/c£uič ocjat CURA INFLUENZA. NEVRALGIE, REUMATISMI LOMBAGGINE e ropido-mente ne calmo i dolori ZDRAVI HRIPO. NE-VRAIGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH in naglo pomiri bolečin« »sen uh bolezni. O* MAMZOMt« C. * Milano ■ vi« Vcfa.S v , i%i?!era!a Giuseppeja Mullerja. — Iz Vzhodne Affike ie prispelo sporočilo, da je tam umrl general Giuseppe Miillcr v starosti 55 let. General Muller se je udeležil prejšnje svetovne vojne potem voine v Abesiniji in nazadnje afriških boiev v sedanji vojni. Bil je za svoja dejanja odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Bil je nekaj časa tudi guverner pokrajine Barce v Cirenajki, nazadnje pa poveljnik dlvi-zne pri bojih v Britanski Somaliji. Tedaj si je nakopal tudi nevarno bolezen, kateri je sledil lic podlegel. V treh vrstah... Na Jesenicah je bilo pred nedavnim veliko zborovanje narodno-sociali6tične stranke, na katerem je govoril tudi okrožni vodja iz Radovljice. V govoru je podčrtaval zveze Gorenjske z Nemčijo v teku stoletij ter o pomenu in namenu narodno-so-ciali6tičnega gibanja. Pri zadnjem sadnem štetju 60 na Spodnjem Štajerskem našteli 2,700.000 sadnih dreves. Na Gorenjskem je sadnih dreve6 nekaj nad 600.000. Na prvem mestu so jablane, na drugem pa šele hruške Na sedežih spodnještajerskih okrajev 60 začele v začetku tega meseca poslovati pravne poslovalnice za delavce in nameščence, ki imajo namen dajati pojasnila v vseh zadevah delovnega in socialno zavarovalnega prava. Obširen tovarniški koncert so priredili v kranjski tekstilni tovarni Intex. Na koncertu je razen ostalih nastopajočih igrala tudi vojaška godba. V Radovljici so imeli manjše zborovanje, na katero je prišlo precej mladine, ki se zanima za delo na Koroškem. Na zborovanju je bil govor o pomenu poljedeljskega dela na Koroškem. Na predavanju je bilo okrog 150 fantov in deklet, starih od 14 do 20 let. Več fantov in deklet se je po predavanju takoj javilo za kmečko delavno službo na Koroškem. V korist zimske pomoči je vojaška godba priredila pred dnevi tudi koncert v Slovenjem Gradcu. Obisk je bil dober, 6eveda pa tudi denarni uspeh. Pod vodstvom prof. Nasta je nastopil komorni trio v Kamniku, kjer je izvajal najboljše skladbe največjih nemških glasbenikov. 70 voditeljev se je zbralo v Domžalah, kjer so se natančneje poučili o tem, kako voditi mladino v kamniškem okraju po novi poti. V Koroško ljudsko zvezo je bilo sprejetih v Mengšu 400 novih članov. Sprejetje je bilo slovesno v lepo okrašeni dvorani. Sodelovala je tudi mengeška godba. Športni drobiž V nezasedeni Franciji, je šport že 6koraj na predvojni 6topnji. Posebno zanimive so tekme v nogometu in pa v košarki, ki jih gleda na tisoče in tisoče ljudi. Tudi boks se je znatno popravil. Veliko zanimanje je zdaj za srečanje švicarskega prvaka in pa nekdanjega evropskega prvaka, ki jej po rodu Francoz. Tudi v francoskem nogometnem prvenstvu Izgubljajo gostujoči skoraj vse tekme na tujih igriščih. V prvenstveni tabeli za zdaj še vedno krepko vodi »Sette«. Šele na drugem mestu je »Toulouse*, ki pa 06taja za »Settom* za celih 5 točk, ki jih bo težko nadoknaditi in 6koraj malo verjetno je, da bi dohitel vodečega. Najboljši italijanski plavači. Italijani 60 pred nedavnim izdali tabelo najboljših plavačev. Zanimivo pri tej tabeli je, da je videti, kako se moški rekordi slabšajo, nasprotno pa postajajo ženske vedno boljše. Najboljši na 100 m prosto je bil Costa 1:01.8; na 200 m Arena 2:21.8; 400 m prosti stil Signori 5:18.1; 1500 m pro6ti 6til Schipizza 21:25.2; 100 m hrbtno Bergamo 1:14.8; 200 m prsno Viardo 2:57.4; ženske: 100 m prosto Figari 1:12.3; 400 m prosto Radivo 5:55,5; 100 m hrbtno Scherl 1:26.0; 200 m pre.no Terrile 3:26.0. Jutri bodo v Marseillu odigrali Švicarji in Francozi svojo 17. meddržavno tekmo. Posebno za Francoze bo tekma važna, saj že dve leti niso odigrali nobene mednarodne tekme. Švicarji so za to srečanje odredili prav isto moštvo, ki je premagalo Nemce z 2:1. Na tekmo s Francozi bo odšlo 15 izbranih Švicarjev. Ti-le bodo igrali: Baliabio Mi-nelK, Lehmann, Springer, VernaTti, Rickenbach, Bi-ocel, Walacek, Amado, Monnard in Kappenberger. Tudi Francozi bodo igrali v najmočnejši postavi, m 6e bodo 6kušali čim bolj častno odrezati. Skoraj neverjetno se sliši, pa je vendarle res, da je spet izboljšan rekord 6koka ob palici. 2e pred časom je skočil Warmerdam 4.71, in tedaj 60 si bili tudi strokovnjaki edini, da je to najvišja višina, ki jo more človek doseči. Isti Warmerdam pa je to ovrgel in je na nedavnem mitingu v Bostonu, ki je bul v zaprti dvorani, 6kočil še kar 5 cm više. Sicer nove znamke ne bodo priznali za nov svetovni rekord, ker je bil dosežen v zaprtem prostoru, vendar pa ga bodo smatrali kot takega. 4.75 m je res sijajna znamka, prav fantastična. Ali pa bo pri tei številki ostalo? Večkratni evropski prvak in rekorder v plava- ftved R.orn IW„ ---------------ein rodnetn :jer bo zavzel eno • ' .v t.V -------- hočejo Švedi imeti wse svoje najboljše športnike za gasilce. Kakor je ae morda znano, so gasilci tud iodlični Hag, Kii-larme, HellstrSm in še drugi, ki nekaj pomenijo v domačem 6jx>rtu. Borg je na svojem zadnjem plavalnem nastopu v Lindu spet dosegel prav odlične čase, saj je pre. Ljubljana Koledar Danes, sobota, 7. marca: Tomaž Akv. Nedelja, 8. marca: 8. postna. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da bodo dobiii učenci in učitelji svoje osebne izkaznice, ki so zanje zaprosili v šoli, v ponedeljek 9. t. m. popoldne, in sicer učenci 2. do 5 razreda ob 14, učenci 6. oJLvl UIC11L1 UM ^ 1 Cl/ 1 LAl d Al 1J iTj UvC-Ill 1 v/i do 8. razreda pa ob 15 v poslopju I. ženske realne gimnazije na Poljanah. Vsakdo mora priti po izkaznico osebno. Kino Dopolavoro priredi v nedeljo ob treh v dvorani j>okrajinskega Dopolavora na Taboru filmsko predstavo »Magdalena ima slabo v vedenju«. Predstava bo v okviru brezplačnih prireditev Dopolavora za ljubljansko občinstvo. Za nedeljsko predstavo ima vsakdo prost vstop. Brezplačne vstopnice dobe uslužbenci pri vodstvih svojih podjetij, lahko jih pa dobe tudi v pisarni pokrajinskega Dopolavora na Taboru, Od danes naprej bo v galeriji Obersnel odprta umetniška razstava Franceta Kralja in skupine najmlajših. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Ljubljansko gledališče Drama Sobota, 7 marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red A. Nedelja, 8. marca ob 14: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 9. marca: zaprto. Opera Sobota, 7. marca ob 17: »Don Pa6quale« Red B. Nedelja, 8. marca, ob 15: »Madame Butterfly«. Izv. Ponedeljek, 9. marca: zaprto. Abonenti reda A bodo imeli drevi ob 17.30 predstavo romunske komedije, ki jo je napisal Victor Eftimiu: »Človek, ki je videl smrt«. Zgodba o rešenem potepuhu, ki zadobi v rodbini svojega rešitelja odločilen vpliv ter je obenem dobrotnik in izkoriščevalec, je svojevrstna in originalna. Nasprotje med njegovo in meščansko miselnostjo je povod za razne konflikte. Igrali bodo: Cesar, Gabrijelčičeva, Simčičeva, Vlad. Skrbinšek, Raztresen in Jan. Režiser in inscenator inž. arch. B. Stupica. Nedelja v Drami: Oh 14. uri bodo igrali po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol P. Golievo mladinsko igro »Princeska in pastirče k«. Pestro dejanje in v njem nastopajoče osebe: zabavni veterani, nagajivi kuharček, botra Šuma, stroga guvernanta, bojazljivi Pepček, smešni zakonski dvojici Siba i ji Trebušček ter gozdne živali, ustvarjajo vrsto nadyse zanimivih in veselih slik. Melodiozna glasba podčrtava dejanje. Režiser:,' prof. Šest. Ob 17.30 bo uprizorjena sodobna komedija italijanskega pisatelja Giovannija Cenzata »Zaljubljena zen a«., Igra je slika sodobnega zakonskega trikotnika. V njej je pokazal dramatik taktiko pametne, ljubeče zakonske žene, ki si iz-vojuje na svojski način izgubljeno ljubezen zakonskega moža. Režiser: prof. Šest. Abonenti reda B bodo imeli drevi predstavo Donizettijeve komične opere »Don P a s q u a -1 e ob 17. uri Peli bodo: Pasqualeja Betetto, Mala-testo Janko, Ernesta Sladoljev, Norino Mlejnikova notarja Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič. V nedeljo ob 15. uri bodo izvajali Puccinijevo opero »Madame Butterflyc v sledeči zasedbi: Butterfly Ribičeva, Suzuki Španova, Kate Poli-čeva, Pinkerton Frančl, Sharpless Janko, Goro Sladoljev. Yamadori Dolničar, bonec Lupša, komisar M. Gregorin, uradnik Škabar. Dirigent: N. Štritof, režiser: C. Debevec. Prihodnji teden bo v Operi premiera Gluckove opere »0 rf e j i n Evridika« pod muzikalnim vodstvom D. Zebreta, v režiji C. Debevca in ko-reografiji inž. P. Golovina. To bo v obče prva uprizoritev Gluckovega dela v naši Operi. »Orfej in Evridika« predstavlja v operni tvorbi reformo iz prej splošno uporabljenega italijanskega sloga, v opero, katere vsebina je napolnjena z duhom oramatske resničnosti in katere glavna zahteva je notranji izraz. 'A\ 10TTERIA di TRIPOLI Brez službe sem fmam bolehno ženo plaval 100 m r°sto v času 59.5; na 100 m hrbtno zaposlitve kot sluga kjer koli. Ponudbe pa je rabil 1 »Slovenskega doma« pod »Zelo potreben« lliL sesse »Napadalec je prav gotovo mislil, bil izčrpal že vse svoje zaloge potr- da jo je ubil.« e o po nami kriminalni roman s. S. ven Din« Pogovor je prekinil prihod dr. Von Blona. Chester nam ga je predstavil. »Torej, gospod doktor,« je brž vprašal Markham, »ali je mogoče zaslišati gospodično A do?« »Mislim, da,« je odvrnil zdravnik in se usedel poleg Chestra. »Ada ima samo majhno mrzlično reakcijo, čeprav patnici,« je pripomnil . »Prav tako je bilo. Strel je bil namerjen v srce,« je odvrnil Von Blon z izpremenjenim in mehkim glasom. »K 9re,.. P® s.e ie Ada v trenutku, ko je počil strel, zasukala. Namesto da bi krogla sla skozi njeno telo, jo je za dela v višini tretjega hrbtnega vre-tcncfli razmesarila mišico in sc zapičila v lopatico.« »Očividno je skušala pobegniti, napadalec pa jo je zasledoval in ji nameril samokres v hrbet. Je takšno vaše mnenje, gospod doktor?« »Da, mislim, da se je prizor odigral prav na ta način. Kakor sem rekel, 6i je Ada rešila življenje s tem, da se je v trenutku, ko je odjeknil 6trel, zasukala.« »Ali menite, da se je takoj onesvestila, čeprav jo je krogla tako rekoč samo oplazila,« »Možno je to. Lahko pa je bil strah večji, kakor pa resnična bolečina. Mislim, da se ne bi onesvestila 6amo Ada, pač pa tudi vsaka druga ženska.« »Brez nadaljnjega smo lahko o tem prepričani, mislim.« »Da,« je jx> dolgem molku pritrdil Vanče, »lahko dopustimo to možnost. Dovolite pa mi še eno vprašanje. Ker je bila zadeta v bližini psihe, torej precej daleč od postelje proč, bi bilo logično misliti prej na premišljen napad, kot pa na dejanje, ki naj bi ga povzročil strah.« Von Blon je nekaj časa kolebal, slednjič pa odgovoril z glasom človeka, ki vsako besedo pretehta. »Gotovo lahko podamo tudi takšno ali vsaj podobno razlago. Toda zločinec se je lahko znašel v bližini nje po golem naključju in možnost smrtnega zadetka je bila lahko čisto slučajna.« »Res je to, toda kako naj si potem razložimo dejstvo, da je majordom, ki je stopil v sobo neposredno po strelu, našel luč prižgano?« »Luč prižgano?« Von Blonov glas je izdajal najgloblje začudenje. »To je izredno važna okoliščina!« Kdor ga je videl, kako so se mu premikale obrvi, bi gotovo dejal, da ima Von Blon prav takšne dvome Ikot Vanče. »Tn vendar bi bilo važno misliti, da je zločinec, ko se je znašel v razsvetljeni sobi, streljal z namenom, da bi se znebil nevarne priče.« »Mogoče. Upajmo, da nam bo gospodična sama razložila stvar.« »Tn zakaj se zasliševanje takoj ne nadaljuje?« je vzdihnil Heath, ki je ipežljivosti. »Pireveč se vam mudi, Heath,« ga je zavrnil Vanče. »Doktor nam je dejal, da je Ada zelo slaba in mi ii moramo vsak napor, ki nam ne bi nič koristil, prihraniti.« »Rad bi jo vprašal, če je videla napadalca, preden je streljal, nič drugega.« »Jaz pa mislim, gospod narednik, da bo vaše upanje zastonj.« Ileath ni odgovoril in se je zadovoljil z nepotrpežljivim žvečenjem svoje cigare, Vanče pa se je znova obrnil k Von Blonu. »Rad bi vas še nekaj vprašal, gospod doktor. Koliko časa po zločinu pa ste obiskali gospodično Ado?« »Majordom nam je bil to vendar že (povedal, gospod Vanče,« je vpadel v besedo Heath, ki se ni mogel več zdržati. »Doktor je prispel čez pol urel« »Točno!« je potrdil doktor. »Po nesrečnem naključju me ni bilo doma, ko je Sproot telefoniral, toda vrnil sem se čez četrt ure in sem takoj tekel sem. K sreči stanujem zelo blizu, ob Cesti 48 a.« »Ali ste našli gospodično Ado še vedno nezavestno?« »Da, izgubila je mnogo krvi, čeprav se je bila kuharica prizadevala, da bi jo ustavila.« »Ali bi hoteli biti tako ljubeznivi in bi nas peljali k ranjenki?« je končal Vanče, se zahvalil in vstal. »Morali bomo postopati tako, da jo Domo cim manj razburjali,« j ril Von Blon in se podal pred stopnicah. Šibila in Chester 6ta nekaj ča .premišljevala. Nista se mogla odtoči Ko sem se obrnil, 6em ujel med njii bliskovit pogled in takoj potem t nas dohitela v sobi drugega nadstroj) VI. poglavje. Obdolžitev. Torek, 9. novembra ob Soba Ade Greenejeve je bila p: prosta, skoraj-stroga, toda čista in razodevala, da ji je nekdo z ljub« mjo posv«;čaI vso skrb. Na levi, blizu vrat, ki so vodila sobo stare gospe Greenejeve,»je sts majhna postelja iz mahagonijeve lesa. Na drugi strani postelje so b vrata, ki so držala na balkon. Na d« ni strani blizu okna je stala psiha. 1 kitajski preprogi so se še videli krve madeži. Ob steni na desni je bil st kamin, zaprt z lesenim ščitpikom. Ranjenka nas je sprašujoče pogl j *•111 r lie'nn. bleda lica je udari rdečica. Ležala je postrani z obraze obrnjena proti vratom. Ranjeno ran pa je podpirala gora blazin. Leva r ••a’ i« • 'n ^r°bna. je počivala na od ji. Velike modre oči so se zdele vedno preplašene. . Dokt«w Von Blon se je usedel bli: nje in ji pokroviteljsko stisnil rok »Ti gospodje te žele na kratko z slišati.« ji je razložil Von Blon z z gotavljajočim nasmehom, »Se čul zmožno odgovarjati?« Andrejčkov Jože. Žalost in veselje Risal Jože Beranek sss Besedilo priredil Mirko Javornik 454. Kapitan je zdaj prijel puško fer velel mornarjem, naj primejo za orožje. »Mogoče bomo imeli hud boj,« jim je govoril. »Kadar bom dal znamenje, ustrelite vsi hkratu, da bo pok močnejši in bodo oni mislili, da nas je dosti.« 455. Tuja ladja se jim je brez glasu bližala bolj in bolj. Kapitan je uvidel, da ji ry: bodo ušli. Dal je nekaj jader zadrgniti in ladjo zasukati. Prvi top je zagrmel. Krogla je odlomila ladji veliki jambor, a še vedno se ni na njej nihče zganil. 456. Kapitan je dal še enkrat ustreliti iz topa. Ko je videl, da se še vedno tam nihče ne zmeni za strele, je prijel puško in pomeril na človeka, ki je stal ob prvem jamboru. Dedec je omahnil, potem je pa spet ostalo vse pri starem, tudi ko so začeli streljati vsi mornarji. Nekdanje in sedanje ovire na bojiščih Od drevja, ki ga posekaš čez cesto, do min, posutih po širnem področju Sodobna vojna je predvsem premikalna vojna. Vprav zaradi tega sta taktika in tehnika zemskih ovir dobili vedno večji pomen, kajti njih namen je, čim bolj zadržati sovražnika pri njegovem prodiranju in razvijanju njegovih oddelkov za spopad. Ovire so lahko zelo različne vrste, od najpreprostejših do najbolj izpopolnjenih. Od navadne železne žice, ki jo napelješ čez eesto in zvežeš z večjo ali manjšo količino razstreliva, do navadnih kmečkih voz, s katerimi zapreš pot, od vreč, napolnjenih s peskom, dreves, položenih čez cesto, jarkov, polnih vode, španskih jezdecev in številnih drugih sredstev do miin, ki so skrbno skrite pod zemljo. Posebno važne pa so — pravi berlinski poročevalec — mine, ki jih nasprotnik natrosi po področju, kjer pričakuje, da bo napadalec usmeril svoj suuek. Niso pa vse enake, pač pa je treba ločiti zlasti dve njihovi vrsti: lahke, ki eksplodirajo že, če samo stopiš nanjo, ter težke mirne, ki so namenjene predvsem težkim vozilom kakršna so na primer tanki. Zelo koristno je posejati mine ob bokih prodirajočih motoriziranih oddelkov. Pri tem pa je treba paziti, da so te položene mine dobro skrite, ker bi jih sovražnik lahko še pravočasno opazil in odstranil, potem pa tudi gledati na to, da ne bi morda položene mine ovirale lastnih čet pri njihovem prodiranju. Tega temeljnega načela se je treba držati pri polaganju kakršnih koli ovir, ne samo min. Zelo učinkovite pa so zlasti tiste ovire, ki jih lahko obstreljujemo sami s svojo artilerijo. Precejšnjih skušenj in velike spretnosti pa je treba, če hočeš odstraniti sovražnikove ovire, oziroma priti preko njih. Pri takšnih prilikah je navadno tudi največ žrtev. Za odstranitev ovir je treba tudi časa in spretnosti. Posamezne skupine nemških vojakov imajo posebne vrste priprave za iskanje min. Z njihovo pomočjo, pripominja omenjeni poročevalec, so nemški inženirski oddelki včasih en sam dan odstranili nad tisoč min. »Ju 88« - biser nemškega letalstva Hitrejše, gibčnejše in manjša tarča za sovražnikov ogenj Pod tern naslovom beremo naslednje zanimivo poročilo iz Berlina: |; Med raznimi vrstami nemških letal, ki nastopajo v sedanji vojni in ki so po vsem svetu zbudila naj večjo pozornost, so brez dvoma letala »Ju. 88*. Po svojih odlikah v tehničnem in letalskem pogledu, kakor tudi po tem, s kakšnim orožjem je opremljeno, predstavlja ta vrsta letal nekaj idealnega. 2e neštetokrat je imelo letalo »Ju. 88* priliko dokazati, koliko boljše je kot pa druga letala. »Ju. 88« je nekaka kombinacija prejšnjih vrst letal. Pri njem so izkoristili vse skušnje, ki so jih pridobili v zadnjih letih bodisi v civilnem ali vojnem letalstvu. »Ju. 88« je dvomotorno bojno letalo. Ima prostora za štiri može posadke. Izdelano je tako, da ga je mogoče uporabljati kot bombnik (bombe se lahko mečejo iz njega v vodoravni, poševni alii navpični smeri) ‘ali pa kot ogledniško letalo, ki lahko leti na večje razdalje. Prednost tega naj novejšega nemškega bojnega letala je v tem, da so v njeni osredotočene vse vrste služb, bodisi tistih, ki se nanašajo na tehniko letanja ali pa na učinkovitost napadanja. Vsi štirje možje posadke so v skupni osrednji, topli kabini. »Ju. 88« je poleg drugega tudi nekoliko manjše kot pa so bila tista letala, ki veljajo za njegove prednike. Zato iahko leti tudi dosti hitreje in je v zraku gibčnejše. Važno pa je tudi, da pomeiri za sovražnika dosti-manjšo tarčo in v letalskih garažah na letališčih zavzame manj prostora. Razume se, da je »Ju. 88« ves iz tako imenovanega duralumimija, kovine, ki ima to prednost, da je izredno lahka, pa kljub temu zelo odporna. Krila so opremljena s primernimi »vajeti« ki se jih letalec posluži pri strmoglavih poletih. Maginotove utrdbe se »selijo« na Atlantsko obalo Iz Pariza poročajo: Nemške vojaške oblasti so dale prepeljati v zadnjih mesecih na francosko atlantsko obalo mnogo stvari, ki so prej služile v slovitih Maginotovih utrdbah ob bivši francosiko-nemški meji. Te stvari uporabljajo za okrepitev obrambnih naprav ob obali Atlantika, zlasti pa ob obali Rotkavskega preliva. Vse jeklene oklepe, železne traverze in ščitnike, ki so v Maginotovih utrdbah varovale zakrite odprtine, iz katerih so molele topovske in druge morilne cevi, zdaj že uporabljajo pri utrjevanju nad tteoč kilometrov dolge obale -Atlantskega morja. Nekaj zabavnih iz Nizozemske Guayane Zgodba o »belem človeku, ki je padei z neba« Nizozemska Guayana, o kateri je bilo v zadnjem času tudi že nekaj govora je v narodopisnem pogledu med zelo zanimivimi. Tam žive drugo poleg drugega, oziroma pomešana med seboj tri najznačilnejša plemena človeškega rodu na zemlji: belo-kožci, črnci in rdečekožci oziroma Indijanci. Nemški poročevalec iz Lizbone piše o prebivalstvu Nizozemske Guayane takole: Pogostokrat so znanstvene ekspedicije poskušale rešiti narodopisno vprašanje v Nizozemski Guayani in točno opredeliti značilnosti posameznih plemen, ki žive v tej daljni ameriški deželi Šele v zadnjih letih pa se je posrečilo potegniti točnejšo mejo med pokrajinami, kjer prebivajo črnci in Indijanci. Zamorce so pripeljali v Ameriko iz Afrike v dobi ameriške sužnosti. Leta 1861. je skupina uporniških sužnjev, ki so si bili nadeli ime Aucani, začela pogajati s holandskimi oblastmi, da bi naredile konec neprestanim bojem ter da bi odslej lahko živeli mirno v gozdnati pokrajini ob guayan-eki obali. Po dolgih pogajanjih so Nizozemci slednjič le dali zamorcem pravico, da se naselijo ob bregovih nekaterih rek in da žive tam popolnoma samostojno in neodvisno življenje. Sčasoma so gua-yanski zamorci prevzeli indijanske šege in navade. Toda redkokdaj se je zgodilo, da 60 se Indijanci in zamorci pomešali med seboj in med njimi še danes ni nobenega tesnejšega sožitja V svojih stikih z belokožci so se domačini črnci posluževali posebnega narečja, sestavljenega iz nizozemskih, angleških in Irancoskih besedi. ' - Še bolj zanimiv pa je aačin, kako občujejo zamorci in Indijanci med seboj. Njihov medsebojni občevalni »jezik«, če ga smemo tako 'menovati, je res dokaj čuden. To je nekaka govorica kretenj, ki jo spremljajo primitivni, surovi glasovi. Temu njihovemu jeziku so dali' ime »mooks-mooksie«. Ni pa posebno težaven in so ga jezikoslovci kaj hitro razvozlali in se ga nekateri tudi izborno naučili. Indijanci pa tudi črnci pripovedujejo, da je svojčas pade) blizu izvira reke Pannemu z neba na zemljo nek belokožec in da je še vedno gost indijanskega plemena »Saluma«. Tu uživa nenavadno gostoljubje in so Indijanci tistega rodu tako ponosni nanj, da ga nadvse skrbno stražij^ da ne bi bilo morda kakšno drugo pleme kdaj tako počaščeno, da bi smelo imeti v svoji sredi tega z neba padlega »belega človeka«. Kakor se zdi — piše poročevalec agencije »Centraleurope« — gre v tem I primeru za letalca Paula Redferna, kii se že od leta 1027. ni več vrnil s svojega poleta v Jpžno Ameriko. Kmečka posestva na Hrvaškem V6a zemlja, ki je primerna za obdelovanje, je na Hrvaškem razdeljena v glavnem na mala posestva. 36.1 odstotka V6e poljedelske zemlje pripada takšnim posestvom, ki merijo od 2 do 15 ha, 6.4 odstotka posestvom od 10 do 20 ha in 37 odstotkov kmečkim posestvom, ki merijo manj kot dva hektara. Na Slovaškem grade največjo žago v Evropi V Turanyju na Slovaškem zdaj grade, kakor beremo v nekem poročilu iz Bratislave, lesno žago, ki bo naivečja od vseh, kar jih premore Evropa. Na njej bodo žagali in predelovali zla6ti mehak les, les iglastega drevja. Te naprave bodo pokrivale 23.000 kvadratnih metrov površine. Že zdaj je pri graditvi ogromne evropske žage zaposlenih 1.200 delavcev. Ko bodo obrat pognali, bo v njem zaposlenih 1.500 delavcev in nameščencev. Naža- nemško poročilo iz kubičnih metrov lesa. £.a'pvK7i^iim uciavi-cv tu tali bodo na leto, pravi i6to ratislave, približno 200.000 ki Opazovali so zvezdo, a odkrili nov svet Lunin mrk, ki je bil viden pri nas in so ga videli 6eveda samo tisti, ki 6e jim je ljubilo ponoči med prvo in tretjo uro vstati iz tople postelje, go z veliko vnemo opazovali tudi v italijanski zvezdni opazovalnici Bendandi, pravi poročilo iz Faenze. Doživeli pa so neko čudno presenečenje, na katero prav gotovo niso niti malo računali. Odkrili so pri opazovanju luninega mrka novo zvezdo. Po prvih ugotovitvah 6e zdi, da gre za doslej še neznano zvezdo repatico. »Rimski kvartet« pojde v Nemčijo Po poročilu iz Berlina bo letos tako imenovani »rimski kvartet« naredil veliko turnejo po Nemčiji. Gostoval bo po številnih večjih nemških mestih. Priredil bo vsega skupaj kakšnih štirideset koncertov. »SLOV. DOM« v vsako hišo ! 4-u* —. Samo oči, nepremične, žalostne, pobožne, so govorile vse to. Grofica jc zategnjeno zastokala, stegnila roke k prikazni, hotela je nekaj reči, a se ji ni posrečilo drugega, ko da je zahropla: >.Oh... oh... oh...« Roke in zgornji del prikazni se js razblinil v meglo, obrisi obraza so potemneli, izrazit je ostal samo pogled, dokler sc ni tudi ta zastri ter izginil nekam sam vase | daleč in globoko. Od prikazni je ostal samo še svit, ki se je pmzgubljai v trmi. Grofica se je nenadno zbudila. Vsa prestrašena je pozabila na zvonec, poskušala -je kričati!, a ni spravila glasu iz sebe, S silo volje, ki ji je še ostala, čeprav so ji moči odpovedale, je skočila s postelje, naredila v temi nekaj korakov, se »podtaknila ob naslanjač, zgrabila za stol, ter padla z njim z vso težo na tla in zastokala. Služabnica se je zbudila zaradi zamolklega padca. Poklicala je. a ni dobila odgovora. Slišala je stokanje, prižgala luč, tekla na ter zagledala v poltemi ined stolom in naslanjačem nekaj be ga in ogromnega, kar se je zvijalo na tleh kakor morska pošast, ki jo je vrglo na suho. Zakričala jc, tekla k zvonca in z enim mahom zbudila vso hišo. Hitela je na pomoč starki, ki je hrania* »Duhovnika, duhovnika! Upravitelja, upravitelja!« XIII. poglavje. Na begu. Ob pol treh zjutraj so sedrli Franco, odvetnik V. in njun prijatelj Pedraglio v temi molče na verandi. Nenadno je Pedraglio vstal in rekel: »Kaj neki dela ta osel?« Stopil je na teraso, nekaj časa poslušal in se vrnil. »Nič!« je rekel. »Povej mi, ali bomo zaradi tega osla, ki je zaspal, čakali tu ko tepci, da nas ujamejo? Ti, Maironi, precej dobro poznaš pot in pa, saj smo vendar trije, ki nismo strahopetci. In če se bo treba boriti, bomo poslali naprej našega fanta, kaj ne, odvetnik?« Pedraglio je bil prejšnji večer okoli sedme ure na cesti med Lovenom in Mennggiom pri kraju, ki ga imenujejo Crott deli Bertin. Nekdo ga je poprosil vbogajme trr mu stisnil v roko listek. Potem je hitro izginil. Na lilstku je stalo: »Zakaj ne gre Carlino Pedri takoj v Orio obiskat gospoda Maironija in gospoda odvetnika iz Varene ter ne napravi s svojima dragima prijateljema lep"ga sprehoda od te strani čez mejo?« Ko so zaprli njegovega prijatelja zdravnika iz Pellia, je osumila policija zaradi nečesa tudi Pedraglia. In ta listek ni bil prvo svarilno vabilo, polno slovničnih napak, ki je prišel v roke kakemu domoljubu. Listek je jasno povedal: nujno je, da gredo takoj čez mejo. Pedraglio ni vedel nič o Francovi nesreči, ne o njegovi vrnitvi, ne da je odvetnik v Orii. Toda ni se zmenil za nič drugega. T^kel je v Loveno, si preskrbel denarja in šel na pot. Ni si upal skozi Polezzo, temveč je šel po stezi, ki zavije pri Tavordu navzgor skozi samotno veliko dolino Passo Stretto. Gibčen ko divji kozel je v štirih urah prišel v Orio. Dobil je Franca in odvetnika, ki sta se priprav, ljala za odhod zaradi nekega drugega skrivnega opozorila. Dal jima ga je župnik v Castellu, ki je bil v Porlezzi in je dobil to naročilo pri spovedi. Isnur'1 naj bi jih prepeljal čez mejo. Pota za Boglio so bila kar najbolj zavarovana. Ismael je določil, da bodo šli med gorama Nave in Castello ter od tam v dolino, potem po desni strani Castellskih planin pod Sasso Grande in od tam v Cadro, eno uro nad Lnganom. Toda Ismael bi moral priti ob dveh, a ob pol treh ga še ni bilo. Tudi Luiza je bila pokonen. V spalnici je krpala par Marijinih nogavic, trr jilh dala potem na posteljico, kamor je zložila vse Ombrettine stvarce prav tako skrbno ko takrat, ko je bila deklica še živa. Ni hotela videti nr odvetnika, ne Pedraglia. Po besnenju pri pogrebu je postala nj na bolečina spet temna in mrka, kar je doktorju Aliprandijn mnogo manj ugajalo. Ni več divjala, ni govorila. Jokala sploh nit Njeno vedenje do Franca je bilo sočutje do človeka, ki jo je ljubil. Do njegove ljubezni in do njegove navzočnosti pa je bila, ne da bi sama kaj mogla za to, brezbrižna. Franco je upal na službo, o kateri inu je govoril njegov ravnatelj. Omenil j-> to, da bi vzel družino s seboj v Turin. Ubogi stric je bil pripravljen tndi za to žrtev, toda Luiza je jasno povedala, da si rajši konča življenje v jezeru kot hčerka, kakor da bi se oddaljila od nje. Ko je Franco slišal sklep, da bodo odšli brez »smaela, je vstal in rekel, da gre k ženi po slovo. V tistem trenutku je slišal odvetnik korake na cesti. »Tiho!« je rekel. »Tn je.« Franco je stopil na teraso. Nekdo je res prihajal od Albogasia sem. Franco je počakal, da je prišel do cerkve, potem pa polglasno zaklical: »Ismael!« »Jaz sem!« je odgovoril glas, ki ni bil Ismaelov. »Jaz sem, upravitelj. Grem gor.« Upravitelj? Ob tej uri? Kaj se j' zgodilo? Franco je šel » kuhinjo, prižgal luč in hitro šel po stopnicah navzdol. Minilo je pet minut in se še ni prikazal prijateljema. Pač pa je prišla Ismaelova žeia in povedala, da je mož bolan in ne more priti. Govorila je od