Leto LXX
Stev. 199 a
V Ljubljani, v nedeljo, 30. avgusta I942-XX	Prezzo - Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnin« mesečno 18 Lir, za inozem-• tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica, Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Uha|a vsak dan z|ntra| razen p onedeljU« io dnev« po pratnOra.
a Urednlltvo tn o pravni Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. t 1 Redaziona, Ammlnlstiazlonei Kopitarjeva 6, Lubtana. 5	Talelon 4001—4005.
Abbonaroaotit Me.a 18 Llrai Estero, meta M) Lira, bdicone domemca. anno 34 Lira. tutero 50 Lira. C. C. f J Lubiana 10 650 par gl) abbo-namantl) 10349 p« la tniertloni.
Filiala, Noto mratos
Concessionaria esclnslva per la pnbbllclti dl proventrnza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
1
II Bollettino No 824
Tentativi nemici stroncati
Numerevole perdite inglesi - Sul Lago Ladoga un «Mas» affondava una cannoniera sovietica
II Quartiere Generale della Forze Armate comunica:
Nel settore centrale del ironte eglziano un attacco di lorze nemiche autoportatc e fallito di ironte ala pronta ed cncrgica nostra reazione: numerosi veicoli avversari sono stati incendiati ed immobilizzati.
Piu a sud una puntata di mezzi blindati č stata pure stroncata; sono rimasti nelle nostre mani alcuni prigionieri ed un carro armato.
In tentativi di bombardamento dcllc posizio-nl avanzate la aviazione inglcse ha perduto tre appareccki centrati dalle batterie contracree della divisione »Arieie«; due altri risultano abbattuti in combattimento dalla caccia tedesca.
Bombardieri deli Asse banno continuato le operazioni contro le basi del isola di Malta; uno »Spitlire« veniva distrutto in duello aereo.
Un convogtio in navigazione nel Mediterraneo 6 stato attaccato da velivoli britannici tre dei quali sono precipitati in mare, colpiti dal iuoco delle navi di scorta.
Aeroplar.i nemici hanno ieri sganciato bombe et sparato ralliche di mitragliatrice su taluni centri abitati della Sicilia; non sono segnalate perdite g Ira la popolozione.
Una nostra squadriglia di MAS operante nel lago Ladoga ha attaccato nella notte sul quindici un gruppo di unita sovietiche dirette a Leningrado; il MAS comandato dal sottotenente di vascello Renato Bechi silurava e allondava una cannoniera di milletrccento tonucllate.
Vojno poročilo št. 824
Sovražni poskusi razbiti
Velike angleške letalske izgube »Mas« potopil na jezeru Lagoda sovjetsko topničarko
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Nn osrednjem odseku egiptskega bojišča je propadel napad sovražnih avtomobilskih sredstev, ker je bil naš odpor takojšen in energičen. Mnogo sovražnih vozil je hilo zažganih in onesposobljenih za premikanje. Južno je tudi bil razbit sunek oklepnih sredstev. V naših rokah je ostalo nekaj ujetnikov in en tank.
Pri poskusu bombardiranja naših prednjih postojank je angleško letalstvo izgubilo tri letala, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo divizije »Ariete«. Dve ostali letali so sestrelila nemška lovska letala.
Bombniki Osi so nadaljevali z delovanjem proti oporiščem nn otoku Malti. V letalskem dvoboju jo bilo uničeno eno letalo vrsto »Spitfire«.
Angleška letala so napadla konvoj na Sredozemskem morju, tri letala so bila sestreljena v morje, ker jih je zadel ogenj ladij iz spremstva.
Sovražna letala so včeraj metala bombe in obsipala z ognjem iz strojnic nekaj naseljenih selišč v Siriliji. Med civilnim prebivalstvom ni bilo izgub.
Skupina čolnov »MAS«, ki sodelujejo na jezeru Ladoga, je v noči na 15. napadla sovjetske enote, ki so plule proti Ljeningradu. »MAS«, ki mu je poveljeval podporočnik bojnega hrnda Renato Bcrrhi, jc torpediral in potopil topničarko s 13011 tonami.
Boji za utrdbe pri Stalingradu
Ponesrečen sovražni poskus pri Kalugi — Veliki uspehi nemškega letalstva
Hitlerjev glavni slan, 29. avgusta; Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Kavka z u so nemške in zavezniške čete na več odsekih bojišča prebile žilavo hranjene sovražne postojanke. V gorovju razpršene bojne skupine sovražnika so bile uničene.
Na ozemlju pri Štalingrad u so nemške čete v naraščajočem napadu proti deloma močno zgrajenim sovražnim utrdbam. Pri tem -so odbile več protinapadov.
Ponoči in podnevi j-> letalstvo napadalo železniške zveze v zaledju in Sovjeti so imeli zopet hude izgube.
Na Volgi sta bili zažgani dve petrolejski ladji, 12 tovornih ladij pu je hilo poškodovanih.
Sovražnik je jugozahodno od K n 1 u g e napadal s pehotnimi in tankovskimi oddelki, podpirale pa so ga močne skupine borbenih letul. Napadi so liili po hudih bojih odhiti in sircr po zglednem sodelovanju skupin vojske in letalstva. Sovražnik, ki je vdrl, je bil s krvavimi izgubami vržen nazaj na svoja izhodišča. V teh bojih je bilo uničenih lil tankov, od tega samo v enem odseku !U tankov ene oklepne divizije.
Tudi pri K i e r u so ponovni poskusi močnih sovražnih sil propadli in sicer po protisunku nemških čet in v skupnem napadu bojnih in strmoglavskih letalskih skupin.
Južno od jezeru Ladoga so liili ponovni sovražili prodorni poskusi s protinapadom ustavljeni.
V	Finskem zalivu so bojna letala napadala z bombami letališče na otoku in poškodovala 5 sovražnih stražarskih čolnov.
V	Severni Afriki in nad Malto jo hilo v letalskih bojih sestreljenih troje angleških letal brez lastnih izgub.
Skupine nemškega letalstva so ponoči napadale letališča južno od A 1 e k s n n d r i j c , kjer so vrgla bombe težke vrste. Na letališčih in med letali na tleh so nastali obsežni požari.
Pri ponovnih sovražnih letalskih napadih na nemški konvoj v Sredozemskem m o r j u je hilo od 21 napadaiočili angleških bombnikov sedem sestreljenih. Konvoj jo nepoškodovan dosegel svoj cilj.
Dve angleški letali, ki sfa 21. avgusta prileteli nad zahodno Nemčijo in nad n e m -ški zaliv, stn bili sestreljeni, pet pa jih je bilo sestreljenih nad zasedenim ozemljem.
Ponoči so skupine angleškega letalstva izvedle molilne napade na južno in jugozahodno n e ni š k o o/, e m I j e. Civilno prebivalstvo je imelo stvarno škodo iu škodo nn poslopjih. Nočni lovci1 in protiletalsko topništvo je po dosedanjih poročilih sestrelilo 32 bombnikov.
V	boju proti Angliji so nemška lefaja podnevi in ponoči napadala vojaško važne cilje v jugozahodni in severovzhodni Angliji. Opazili so dober učinek napadov.
Berlin, 29. avgusta AS Izvedelo se je, da sc je 250 angleških letal udeležilo poletov nad zahodno Nemčijo v pretekli noči. Škoda je nastala samo na stanovanjskih poslopjih. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili 36 angleškikh letal.
Boji na področju Kavkaza
Berlin. 29. avgusta. AS. V zvezi z boji, ki so se včeraj razvijali na vzhodnem bojišču, izjavljajo v Berlinu:
Boljševikom se ni posrečilo ustaviti ali pa zavreti prodiranje nemških in zavezniških čet na Kavkazu. Po hudih bojih je hilo na kavkaških gorah uničenih nekaj sovražnih skupin in skupine boljševiških bojevnikov, ki so bile že prej razpršene, so bile razbile. Sovražnik se je skušal braniti na nekaterih višjih vrhovih, pa sc
Odpor indijskega prebivalstva proti angleškemu nasilju
Bangkok, 29. avgusta AS: Množica, v kateri je bilo nad tisoč oseb, je napadla policijsko postajo v Garnakoti v pokrajini Sangor. Trije demonstranti so bili ubiti, ker je policija, obkoljena v poslopju, začela streljati s puškami in z revolverji na množico.
V Hardi je množica protestirala zaradi tega, ker je policija tako pretepla nekega Indijca, da je umrl. Policija je streljala in je ubila tri Indijce, 30 pa je bilo ranjenih. Tudi v Biharju je vojska streljala na množico. Demonstranti so namreč zažgali hišo nekega bogatega Angleža. Z revolvcr-skim strelom je bil ob tej priliki ranjen neki vojak, ki je kmalu nato umrl. Več vojakov je bilo ranjenih. Okrajni glavar v Haribadu je bil napaden. Prihitela je policija in v spopadu so bile tri osebe ubite, pet pa ranjenih. Okrajnega glavarja so prepeljali v bolnišnico.
Na železniške progi, ki vodi v Buxar, so uporniki streljali na vlak, ki je vozil čete, Ko se jc vlak ustavil, so vojaki streljali in ubili nekega železničarja, indijski uporniki pa so se razbežali po polju. V Dumonalu je množica demonstrantov vdrla v središče, kjer so sodili Indijce zaradi sa-botažnih dejanj. Sodniki so prestrašeni zbežali, Indijci pa so stražnikom iztrgali iz rok svoje rojake in jih osvobodili.
Na vseučilišču v Putni je bilo aretiranih 20 dijakov, ker so delili letake, ki sc pozivali prebivalstvo, da naj se udeleži upora. Po aretaciji je prišlo do krvavih spopadov in sta bili dve osebi ubiti, tri pa ranjene. Četa, ki jc napadla množico, je uporabljala bombe s solznim plinom.
Do zelo hudega spopada med policijo in množico je prišlo v Fulankulihiju v pokrainij Madras. Policijski uradnik je v spremstvu štirih redarjev vdrl v hišo Indiica Kana Makasana, da bi aretiral njegovo edino hčerko, dijakinjo na vseučilišču v Madrasu. Obdolžena je bila, da je delila letake med prebivalstvo. Ker se ji Kan Makasan uprl aretaciji svoje hčerke, ga je redar udaril po glavi, uradnik in njegovi tovariši pa so odvedli hčerko.
Velika množica se je zbrala okoli hiše in vzklikala proti takemu postopanju. Redarjem ie prihitela na pomoč četa, ki je čakala pred vasjo. Množica je postala še bolj razburjena, vojaki so pa začeli streljati, vendar so Indijci redarjem iz rok ktrgali dijakinjo. Prebivalci so se začeli obo-roževati in policijski uradnik je uvidel, da je položaj zelo napet, zato je začel izjavljati, da bo kaznovan redar, ki ie z udarcem po glavi ubil starega Makasana. Množica pa je odvedla dijakinjo na bližnji hrib in se tam utrdila tako, da bi se uprla.
Policijski uradnik sc je posvetoval s poveljniki čet in je bilo sklenjeno napasti uporniško skupino. Prišlo je do prave bitke. Streljanje je trajalo nad dve uri in ko so vojaki prišli na vrh hriba, se je množica razpršila. Samo nekaj skupin Indijcev je bilo zbranih okoli svojih mrtvih in ranjenih, toda hčerke Kana Makasana ni bilo med njimi. Vse iskanje po bližnjih vaseh je bilo brezuspešno.
Bangkok, 29. avgusta AS: Angleške oblasti so sedaj predvsem trudijo, da bi mogle in sicer za vsako ceno ugotoviti, da je vzpostavljen red in mir v Indiji. Oblasti v pokrajini Rihar izjavljajo, da povsod obnovljen red, samo ponekod sc ie prigodi kakšna kršitev zakona. Isto poročilo pa mora takoj nato priznati, da je bilo v spopadu med množico in rednimi četami ubitih ali ranjenih 28 oseb.
Lisbona, 29. avgusta AS: Nekateri angleški listi objavljajo danes članke, v katerih izražajo dvom nad tem, da bi bilo mogoče zatreti gibanje za neodvisnost Indije. List »Economist« piše, da ne zahteva neodvisnost Indije samo kongresna stranka, ampak jo zahteva vse indijsko prebivalstvo. List »News Statcsman and Nation« toži nad tem, da prihajajo iz Indije samo cenzurirana poročila. List pravi, da se oblasti trudijo, da bi dokazale, da v Indiji ni več neredov. Indijski nacionalisti pa so se zagrizli v boj proti Angliji,
Šsnghaj, 29. avgusta AS' Poročila o krvavem zatiranju indijskega prebivalstva napovedujejo,
mu to ni posrečilo. Med temi boji je prišlo do Izredno srditega s|>opada okoli utrjenega vrha, ki je bil nato zavzet z naskokom. Med boji južno od Krimskaje, je nemški pehotni bataljon zasedel večji kraj, kjer je bilo važno cestno križišče. Pred tem krajem so imeli boljševiki zgrajene številne močne utrdbe. Boljševiki so enajstkrat izvedli protinapad, da bi prisilili nemški bataljon k umiku, vendar pa se nemške čete niso niti za korak umaknile. Severno od Kavkaza nemške čete prodirajo v kalinuško stepo.
Helsinki, 29. avgusta. AS. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo na Karelijski ožini zlnsli streljalo na vlake, taborišča, skladišča in sovjetske utrdbe. V odseku na južni strani so lioljševiki med brezuspešnimi napadi na Povenso pustili 100 mrtvili na bojišču. Severozahodno od Stalinovega preliva jo neki oddelek napadel finske postoianke. Ta napad je podpiralo topništvo in metalci bomb, vendar pa so bili sovjetski oddelki odbiti iu so Sovjeti imeli mnogo izgub. Isti
napad so boljševiki ponovili in sicer pod zaščit* umetne megle. Tudi ta napad je tinsko topništvo, odbilo. Vzhodno in severovzhodno od jezera Se-jaervi so bili poskusi sovjetskih patrol odbiti. V severnem odseku silovito uničevalno delo finskega daljuostrelncga topništva. Na jezeru Ladoga so fin-ki hitri čolni potopili 1300 tonsko sovjetsko prevozno ladjo, ki je plula proti obleganemu Pet rog rad u.
Izguba Stalingrada bo udarec za boSjševike
Stockholm, 29. avgusta. AS. Iz Londona po-točajo, da vojaški strokovnjaki angleških listov pišejo, da je položaj v odseku pri Stalingradu zelo kočljiv. Vojaški sotrudnik Timesa piše, da je treba računati s tem, da bo Štalingrad kmalu padel in pravi, da bo padec Stalingrada imel zelo velike |>os|ndice za Sovjete v gospodarskem, pa tudi v vojaškem oziru.
Druga bitka pri Salomonskih otokih se je končala
z japonsko zmago
Tokio, 29. avgusta AS: List »Asahi« poroča, da . sc je druga bitka pri Salomonkih začela popoldne v ponedeljek ob 15.30, ko je amerikanski oddelek, sestavljen iz ene velike in ene manjše letalonosilke, ene bojne ladje vrste »Pcnnsilvania« in iz drugih manjših vojnih enot plul proti severu in so ga japonska ogledniška letala odkrila v vodah vzhodno od Salomonskih otokov. Japonsko poveljstvo je ukazalo nemudoma preiti v napad Bombniki, torpedniki in japonski ftrmoglavci so se takoj vrgli v napad in metali bombe zlasti na letalonosilki in bojne ladje. Okrog amerikanskih ladij je kar deževalo bomb in kmalu jc bila velika amerikanska letalonosilka zadeta. Ogromen plamen je bu&nil iz ladje, sledile pa so eksplozije, nakar je morala ladja izpluti iz vojnega oddelka. Vse amerikanske ladje so srdito streljale s protiletalskim topništvom in skušale onemogočiti napade iaponskih bombnikov. Toda nova bomba je p?dla in zadela bojno ladjo, nakar so vse ostale ladje začele zapuščati bojno poprižče. Nasprotniku se je posrečilo zadeti manjšo letalonosilko in potopiti eno japonsko torpedovko. Ta sovražnikov poskus, ki je stremel za tem, da bi obnovil svojo pomorsko oblast nad vodarni Salomon, otočja je, dokaz, kako hud udarec je doživel nasprotnik v spopadu, ki sc je odigral v začetku tega meseca.
Tokio, 28. avg. s. Mornariški kapitan f T i— raide, zastopnik japonske mornarice, je v radijskem predavanju izjavil, da so se ameriške lad-
je po prvj bitki pri Salomonskih otokih, ko jim je komaj uspelo pobegniti pred japonskim napadi / izgubo 14 kri/urk. /onet vrgle v napad, potem ko so dobile ojačenja dveh nadaljnjih nosilk letal, l ako je prišlo do druge bitke pri Salomonskih otokih. Ameriška mornarica, ki je sestajala i/ ene nosilke ter i/ dveh okUrpnic in več kri/urk. ki jim je bilo uspelo pobegniti iz prve bitke, ter i/ več rušjlcev, je plula v severni smeri proti otokoma 1'ulugi in Caudalrana. Brž ko so jajKinske vojne ladje opazile sovražnika, so ga silno napadle ter mu (poškodovale eno oklop-nico in za/galc dve nosilki letal.
Sovražna mornarica, je nadaljeval Hiraide, ni bila ko« našemu napadu in sc je umaknila proti jugu, izkoriščajoč mrak, zaradi katerega japonsko posadke niso mogle ugotoviti, kaj sc je zgodilo z ameriško eskatlrn. Jaiionska mornarica je izgubila en rušilec. ena majhna nosilka letal pa je bila hudo poškodovana.
Hiraide je pristavil, da je jajmnska zmnea neizpodbitna s strateškega vidika, kajti popolnoma je preprečila sovražni poi/kn« /a protinapad. Pričakovati je, da bo sovražnik /opet napadel, kajti lO.OUfl mož, ki so jih Američani i/krcali, kakor trdijo, se mora oskrlmvati, toda gotovo jc, da bo pri nadaljnjih poizkusih sovražnik samo še zmanjšal udarno moč svoje že oslabljeno mornarice.

Demonstracije proti Churchillu v Teheranu
Ankara, 29. avgusta AS: Med svojim potovanjem v Moskvo se je Churchill ustavil tudi v Teheranu, kjer se je posvetoval z vojaškimi in civilnimi oblastmi. Zdaj se je izvedelo, da jc prebivalstvo perzijske prestolnice izvedelo za njegovo bivanje in demonstriralo proti Churchillu tako, da ie policija morala množico razgnati. Šah ni prišel na letališče, da bi sprejel Churchilla. Churchill se je moral zadovoljiti z navadnim protokolarnim sprejemom pri šahu v navzočnosti perzijskih osebnosti.
Angležem primanjkuje bencina
Ankara 29. avgusta AS: Angleškim četam, ki so na Bližnjem vzhodu je začelo primanjkovati bencina. Avtomobilski promet je ustavljen. V nekaterih sirskih mestih je cena bencinu tako na-rastla, da se je potrojila.
»Napad na Evropo v 30 dneh«
Rim, 29. avg. AS. Dnevnik »Ne\vyork Post« objavlja članek pod senzacionalnim naslovom »Evropo moramo napasti v 30 dneh«. Članek je napisal dopisnik tega lista v Moskvi Liland Slewe. Člankar poudarja, da so sile Osi na tem, da bodo dosegle cilje, ki so izredno važni za nadaljni razvoj vojne. Ni izključeno, da bo sovražnik še pred koncem novembra dosegel cilje, ki si jih je določil. Kdor meni, da bi Amerika in njeni zavezniki mogli zmagati na ta način, kakor se to dela sedaj, je v veliki zmoti. Brez druge fronte so vsi računi takšni, da bo zmagala Os.
Brazilija namerava zasesti francosko Gvajano
Vicliv, 29. avg. AS. Francoski pristojni krogi so v velikih skrbeh zaradi usode francoske Gva-jane. l'o poročilih iz dobrega vira so je zvedelo, da brazilska vlada pripravlja zasedbo francoske Gvajane, k temu pa Brazilijo nagovarja vlada v Washingtonu. Brazilija bi naj zasedla francosko Gvajano zaradi tega, ker je Gvajana važno strateško oporišče.
Isti frncoski krogi opozarjajo, da so se Združene države obvezale, da ne bodo napadale francoske posesti v Ameriki, dokler te posesti ne bi bile predane državam Osi. Če bi se Gvajani kaj zgodilo, tedaj bi bilo to izzivalno dejanje, ker je znano, da pristanišča v Gvajani niso nikdar bila oporišča za ladje Osi ali pa za podmornice Osi.
Letalski alarmi v Švici
Bern, 29. avgusta AS: Ponoči so v Baslu in v Ziirichu dali znak za letalsko nevarnost.
da se bo kmalu zrušila angleški krvava oblast v Indiji. Posredovanje med obema taboroma ni več mogoče in kar bi Anglija ponudila, bi Indijci odklonili. Indijske organizacije so se danes vse združile in se bore za isti cilj.
Z vsega sveta
Romunija
Romunski kralj Mihael in kraljica — mati Helena sta v Sinajski palači sprejela skupino italijanskih in nemških častnikov, ki so bili ranjeni v tej vojni. Sprejema so se udeležili tudi romunski častniki, ranjeni na vzhodnem bojišču. Vladarska dvojica se je dolgo pogovarjala z junaškimi častniki treh zavezniških armad. Kralj Mihael je v italijanščini nagovoril italijanske častnike in se živahno zanimal za njihova dejanja na bojišču.
Anglija
Angleška admiraliteta je objavila, da je bila potopljena angleška obrežna ladja »Mauor«.
V	Londonu je zbrana sedaj konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki ladjedelnic in delavstva v ladjedelnicah. Konferenca bo proučevala, kako kriti velike izgube v tonaži. Konferenci predseduje minister za delo Bevvin, prav tako pa je tudi admiraliteta poslala svojega zastopnika na konferenco.
Francija
Notranji minister je objavil ukaz, s katerim prepoveduje Židom oddaljevati se iz občine, v kateri bivajo. Oddaljevanje bi bilo dovoljeno samo v izredno nujnih primerili.
Amerika
Oh ameriški obali se je potopil ameriški rušilec >Ingraham<, ki je bil zgrajeu šele v letu 1941. Imel je 1G30 ton.
Portugalska
Angleško dvomotorno vojaško letalo je moralo zasilno pristati zaradi napake v stroju na obali Južne Portugalske. Oblasti so internirale ti članov posadke.
Argentina
Med Argentino in Španijo je bil sklenjen trgovski dogovor, ki bo ostal v veljavi sedem let. Sklenjeno je bilo, da bo Argentina izvozila za KiO milijonov pezosov žita v Španijo, Španija pa bo izvažala železo, olje in ribe. Španija se je tudi obvezala zgraditi tri parnike za Argentino in ji dati v najem eno petrolejsko ladjo.
V	ltuenos Airesu je bil včeraj občni zbor italijanske trgovske zbornice. Italijanski kraljevi pooblaščenec Garbaccio je imel uvodni govor, v katerem je podal smernice za tekoče delo in je navedel načela, ki bodo vodila trgovino po neizbežni zmagi. Zborovanje se je zaključilo z vzkliki domovini m Duceju.
Nadzorstveno potovanje zveznega tajnika v Črnomelj in Novo mesto
Ljubljana, 29. avgusta
Tiskovni oddelek zveze bojnih fašijev sporoča:
Včeraj popoldne jo zvezni tajnik v spremstvu podta.jniku Capursa prispel v Črnomelj in Novo mesto, da bi obiskal sedeža teh dveh conskih inšpektorjev. V Črnomlju, kjer sta ga sprejela conski nadzornik iu tajnik fušija, je pregledal sedež teh dveh uradov, potem pa tudi Dopolavoro pri okrajnem poglavarstvu. Od tam je odšel v Metliko, kjer sta mu conski nadzornik in tajnik fašija podala podatke o življenju v mestu in mu predstavila tudi zastopnike oblasti. Nato je zvezni tajnik odpotoval v Novo mesto. Tam ga jc sprejel nadzornik tiste cone. Zvezni tajnik je obiskal sedež nadzorstva, sedež fašija in vojaško bolnišnico. Tu je ranjenim in bolnim razdelil darila in se z njimi prisrčno razgovarjal. Za vse je imel tolažilne in bodrilne besede.
V Črnomlju, Metliki in Novem mestu je 'dal zvezni tajnik krajevnim funkcionarjem navodila in izrazil zadovoljstvo nad delom, ki so ga do sedaj storili. Med svojim obiskom v
teh krajih se je zvezni tajnik pogosto ustavil tudi med četami v vojnih področjih ter se prisrčno razgovarjal z vojaki in Črnimi srajcami, ki v teh krajih nastopajo junaško in disciplinirano, da b" iz Slovenije pognali vse partizane.
Komisar za občino $t. Vid pri Stični
Ker se je |>oknzala potreba, da se razpusti uprava občine Št. Vid pri Stični in imenuje izredni komisar, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino v soglasju z zveznim tajnikom bojnega fašija v Ljubljani in v skladu s čl. 4 Ducejcvega razglasa z dne 17. V. 1941-X1X odredil:
1.	Razpušča se redna občinska uprava v Št. Vidu pri Stični.
2.	Za izrednega komisarja se imenuje fašist Silvnno De Brevi.
Okrajni komisar za ljubljansko okolico ima nalogo ta ukaz izvršiti.
Ljubljana, 15. avgusta I942-XX.
Živilski trg proti koncu meseca
Na dan obglavljenja Janeza Krstnika in ob lepem vremenu je bil vrvež na živilskem trgu
irjinu . i v u., .... jv .... ....... .... ... . .— — ,
razgiban v sredn jem tempu, saj se bližamo koncu meseca. Kilo je že na prvi pogled opažati, da niso danes branjevci tako l>ogato založeni z uvoženim sadjem. Dovoz je trenutno izostal, ker so bili pripeljani med tednom večji kontingenti, ki so bili določeni /« Ljubljano. Vendar so branjevci še lahko občinstvu postregli z vsem sadjem, posebno « hruškami, jaliolki in grozdjem, ki je bilo povsod [Ki 8 lir, ko je bilo poprej še nekoliko ccnejšc. Tudi paprike, ki jo je bilo druge dneve na bran jevskih stojnicah zvrhane kupe. jc bilo nekoliko manj na izbiro in na prodaj.
Ljubljanski pridelovalci zelenjave so se po-Irtidili, da so spravili na trg lepo, zdravo in čisto blago. Zelenjave je bilo vse polno. Raznovrstne glavnato solate, ki jo šl« primerno dobro v promet, je bilo povsod dovolj. Lep in velik ohrovt je bil tudi v večji količini na izbiro, prav tako druga zelenjava, le /eljnatc glave so bile redke. Veliko je bilo na prodaj lepega perja zelene in pctršilja. Oboje gospodinje sedaj mar-
Ljubljana, 29. avg. ( 1 jivo suše in je očitno, da vse posegajo po zeleni in petršilju. Na i/biro jo bilo nekaj paradižnikov, ki jih nekatere prodajalke pod klopmi skrivajo in hranijo /a svoje izvoljene odjemal-ke. Med paradižniki je bilo precej rumenih. Tudi kumaro je človek lahko kupil.
Od domačega sadja so bila na trgu 4e raznovrstna jal>olka, tako na otoku zelenjavo, kakor tudi na iprostoru ob semenišču.
Moramo pri tej priliki pribiti dejstvo, ki
..n.Ml.i.. ... ,li.'/tii,linipaTmGl L 11 I lf\t' I ti 5(>nslt
Poziv upnikom družbe za upravo »Tabora«
Komisar za likvidacijo Družbe za upravo Tabora, družbe z o. z., poziva vse one stranke, ki imajo zahtevke napram razpuščenemu dru-štvu, da iste prijavijo do 30. septembra 1942-XX„ na sedež urada za likvidacijo, Hrenova ulica štev. 11.
odrezali nos in ušesa K temu grozodejstvu bi radi napisali še marsikaj zelo značilnega.
Smrt živčno bolnega časnikarja
Pri lliglerjevi družini, ki je imela letos na brezplačnem stanovanju in hrani več zares potrt Juiili revežev, je žive! tudi časnikar in pisatelj Jože Debeljak, po rodu iz Ljubljane, ki pa je zadnje čase živel na Spodnjem Štajerskem. Živčno popolnoma zrahljan človek se ni brigal za prav nobeno politiko, najmanj pa še za »partizansko osvobodilno gibanje«, ki so ga oznanjali razni terenski komunistični delavci po vaseh in v trgu, loda mož, preizkušen, saj je mnogo pretrpel, je previdno morda koga posvaril o napačni poti v gozdove, pa so njega odpeljali. Zapisan jo bil na njihovi smrtni listi, določeno mu je bilo tako po »tovariših«, vendar so mu pošteni hoteli še podaljšati življenje. Baje so mu celo sporočili, naj so umakne. In umkanil se je — v Gorenjo vas. Pa so prišli sem — i>onoči in ga odpeljali v noč. Živčno bolnega starca je vzela noč. in med stoterimi drugimi žrtvami leži tudi njegovo truplo.
je značilno za discipliniranost kupujočih žensk. Branjevci so gospodinje že navodili reda in jih temeljito odvadili, da bi same gospodinje izbirale sadje, ga premetavale in odmetavale. Toda, kakor hitro pridejo te ženske do kmečkih prodajalk, že pozabijo na tržno disciplino ter začno otipavati in izbirati jabolka. Zato je umestna pri|H)tnba nekega starejšega poznavalca trga, da bi tržni urad dobro storil, ko bi k vsaki kmečki prodajalki postavil tržnega kontrolnega organa, ki bi začel radikalno učiti gospodinje discipline iu jih zapisovati ali pa kar na mestu narekovati primerno denarno kazen. Nekatere kmečke ženice se prav z veliko težavo odkri-žajo takih nadležnih gospodinj.
Komunistični partizani uničujejo nase ljudstvo
Ljubljana, 29. avgusta. »Razpnite čez ve« svet vešala, vaš bog so rop, požig, umor,« to svoje poslanstvo, ki jo opeva partizanska himna na častnem mestu v partizanski komunistični pesmarici, partizani v polni meri izvršujejo. Kopi. požigi in umori se kar vrsto v podeželju. Izpovedi skesanih partizanov in partizansikh talcev so tako pretresljive, da se človek zgrozi pred zverinskimi zločini.
Iz Ribniške doline so prišla tako strašna po-poročila, da se človek kar zgrozi.
Novak Ivanka si je morala sama skopati grob
V sredo, 8, junija pred praznikom Svet. Rošnjega Telesa so prišli partizani ob pol 11 ponoči v stanovanje učiteljice g. Ivanke Novakove, po rodu Škrabčeve, sorodnice pok. p. Škrabra, jezikoslovca iz Hrovače pri Ribnici, v So-dražico, kjer so jo imeli zaprto in obkoljeno, potem ko so že proglasili enodnevno »republiko« v tem trgu. Njeno stanovanje so popolnoma uničili ln razbili. Njihova strast uničevanja je bila nenasitna. Njo so v stanovanju pretepali do krvi, nato pa vso pretepeno odpeljali v svoje taborišče. V stanovanju, ki je bilo njeno topio družinsko ognjišče, katerega si je ustvarila s svojim možem v kratki dobi po poroki, je ostala le podrtija in krvavi madeži tu in tam so pričali, da so je tu odigralo nekaj strašnega.
Ko so jo pripeljali v gozd na pripravno mesto, so ji ukazali, da si morala sama kopati grob.
Prosila in rotila jih je, da bi jo vsaj toliko časa pustili pri življenju, toliko tednov in dni, da bi otrok prišel na svet. Pričakovala ga je z blaženim upanjem in veseljem, kakor pričakuje vsaka mlada mati svojega prvega otroka, ki bi ga rada vzela v naročje in zibala svoje prvo dete... Ni bila uslišana. Morala Je kopati naprej. Z dvojnim bremenom obtežena, z otrokom poti srcem in krampom v rokah, v temni noči ni mogla izkopati globoke jame, samo pol metra. Potem so jo pobili, ne,
zadavili so jo,
ker je poveljnik tega »partizanskega osvobodil-
nega oddelka« (s partizanskim imenom Abi-baje neki Strgar) odločil s svojimi »tovariši«, da ona baba ni vredna šusa, ker bomo kugle še za druge rabili. Nato so jo pobili s kolom, ji razbili lobanjo in zdrobili spodnjo čeljust ter jo zavalili v plitvo jamo. Truplo so pokrili z njenim vrhnjim plaščem in jo zagrebili.
Truplo Novakove Ivanke, ki je bila iz ugledne Škrabčeve družine v Hrovači in ki je bila vzglcd-na učiteljica, so odkopali 8. avgusta, ko so našli rob njenega plašča, gledajoč iz zemlje, ki je pokazal kraj, kjer je ležaio njeno mrtvo truplo. Pokojno Ivanko so položili nato v družinski grob v Hrovači ob veliki udeležbi ljudi iz doline in tudi iz Sodražice, kjer so pokojno dne 28. maja javno na trgu zasliševali in pretepali.
Ivanka Novak je padla na bojišču v prvi črti. Ob vseh bridkih okoliščinah je po svoji izobrazbi, po svoji duševni usmerjenosti točno vedela, zakaj je morala umreti.
Nenasitni morilci
so isti dan 3. junija (točna poročila so prišla šele sedaj) umorili na istem kraju, kjer je nesrečno končala Ivanka, učiteljico Kozorog I. iz Ljubljane, ki je šla v Sodražico k svojim sorodnikom, da bi nakupila kaj živeža. Kakor popotni človek, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho, je padla med razbojnike. Izpraševali so jo, kako je kaj v Ljubljani, kako je hodila iz Ribnice sem, itd. Ker ni vedela, s kom govori, je prostodušno odgovarjala, da bi že bilo, »če ne bi bilo teh partizanov, ki nas begajo in vse po deželi poberejo, da nič ne moremo kupili«. To je bilo dovolj — za smrt. Ubili so jo in pokopali v bližini Ivanke Novakove.
Dne 29. junija so ubili 26 letnega Arka Stanka iz Ravnega dola pod Novo štiflo. Gasilec, ki je pomagal toliko gasiti v Sodražici, ie domov grede, utrujen in nevoljen vpričo partizomov obsojAl to »svobodo«. Prijeli so ga in ga odvedli s seboj in v gozdu ubili. Zagrebili so ga tako, da so njegove noge štrlele iz zemlje.
Trgovcu Riglei-ju so iztrgali jezik, odrezali nos in ušesa
Šele sedaj so prišla grozna poročila o zlo-činstvu, ki so ga izvršili partizani v nekem taborišču pod Krempo v kočevskih gozdovih nad znanim in uglednim trgovcem in gostilničarjem Riglerjem iz Dolenje vasi. Tega moža, ki se ni brigal za drugo kot za svojo dobro in pridno ter varčno družino, ki si je z delom in trudom ustvaril lep dom in premoženje, po katerem so hlepeli morilci, so odpeljali v taborišče in ga neusmiljeno pretepali. Zanesljivo je ugotovljeno, da so nesrečnežu pred usmrtitvijo iztrgali jezik,
Debeljak Jože in Kozina France
Mnogo je takih grobov in izpovedi skesanih partizanov, živih prič grozodejstev, ki si jih pošteni človek 6koro misliti no more od sočloveka.
Izkopali so tudi truplo mučenca Franceta Kozina
O prvem umoru in mučenju zelo priljubljenega posestnika, člana Prosvetnega in Godbene-ga društva, znanega sadjarja Franceta Kozina iz Zapotoka pri Sodražici, katerega so ubili komunisti 20. maja, smo že poročali.
Mučenrovo truplo so našli v sredo 19. avgusta pod Boncarjevim hribom, okrog 300 m od prvega ovinka ob gozdnem obronku. Domači so ga takoj spoznali. Ležal je v zemlji na zobeh, brez čevljev, oblečen v žamteno obleko. Glavo je imel popolnoma razbito. Vse telo je bilo polno temnih ran.
Njegovo truplo so najprej odnesli v Sodražico. Tu so ga na istem mestu, kjer so ga komunisti vrgli na avtomobil in odpeljali, sprejeli otroci z venci in moški v špalirju, prav tako, kakor se sprejema mučenca. Franceta so pokopali ob največji žalni svečanosti, oh grobu pa je spregovoril ribniški dekan g. Demšar Viktorijan, sv. mašo zadušnico pa je bral g. Čampa.
Grozen konec Kozinovega očeta, matere in hromega sina
»Moj Bog.« tako se izlije vsakomur iz dušo, ko sliši te grozne vesti. Da. resnično! Groznol Ni še ovenelo cvetje na Francetovem grobu, pa so prišli morilci, oh, saj ni drugega izraza za take ljudi, na Kozinov dom v Zapotok, kjer sta šo živela 65 letni Kozinov oče Janez in 57 letna
Neposredna oddala mleka ukinjena
V	smislu uredbe za oskrbovanje z mlfAoin za prehrano z dne 22. XI. 1941-XX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dno 22.XI. U41-A.\. kos 94), se z dnem 1. septembra ukine in pre-[»ovedujo vsaka neposredna oddaja mleka potrošnikom mestne občine ljubljanske tostran žične ovire. Proizvajalci kravjega mleka mestne občine ljubljanske tostran žične ovire morajo vse mleko, v kolikor ga ne rabijo za prehranjevalne potrebe svoje družine in živinorejske potrebe svojega proizvajalnega gospodarstva, oddajati v določene mostne mlekarne kot zbiralnico Prehranjevalnega zavoda Visokega komisarijata.
Z dnem 1. septembra 1942 je torej vsaka oddaja mleka neposredno potrošnikom tostran žične ovire kazniva v smislu čl. 10. zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev.
V	smislu čl. 6., odstavek 2., zgoraj citirane uredbe se do nadaljnega ustavi vsaka dobava mleka vsem gostinskim obratom (gostilnam, kavarnam, slaščičarnam in ostalim).
odpeljali v eno klet. v drugo hčerke. Najprej so opravili s hromim Janezom, katerega 6o takoj ustrelili, očeta in mater pa so zaklali. Ob tej priliki so izropali tudi sosednjo hišo.
Sin bogoslovec g. Mirko, ki je bil na bratovem pogrebu in je bil tudi to usodno noč še doma, so je rešil na podstrešje, odnesli pa so mu vso obleko. Kakšen jo bil prizor, ko je Mirko našel očeta, mater in brata mrtve, sestre pa bičane. Ni takih besed, ki bi lahko osvetlile grozo, ki so jo doživele hčerko in sin, ki so slišali strel in krik nedolžnih staršev in hromega brata.
Kozinova družina v Zapotoku je znana po vsej Ribniški dolini po poštenosti, zavednosti in pridnosti. Ni poštenjaka v dolini, ki bi imel o njej le ono slalio besedo. Mati je rodlia 10 otrok, od katerih sta dva mučenca, sin Jožo je trgovski pomočnik nekje na Gorenjskem, ena hčerka pa je klarisinja v Splitu. Dvoje otrok je umrlo že prej.
Da je obsedel partizanske morilce sam ma-mom, ki jih preganja od umora do umora, dokazuje grozen in strašen zločin nad hromim sinom Janezom. Revež, samouk, ki jo bil navezan le na stol, katerega so morali domači vedno prenašati, ker sam ni mogel nikamor, bil pa jiriden kot mravlja, saj je popravil na tisoče ur števil-nim Ribničanom iz vse doline.
Izpovedi skesanih partizanov
ali pravilneje izpovedi zapeljancev, so polne dokazov kako so ravno komunisti izdajali svoje tovariše in podpornike, katerih imena so našli na
Kozinov oče in mati
mati Frančiška, že vsa skrušena ob tako krutem udarcu, 33 letni hromi sin Janez ter hčerke Draga Mila in Albina.
Izguba pridnega gospodarja Franceta je hudo zadela dobro družino, kateri je bil pokojni France res pravi skrbnik. Po umoru Franceta so komunisti prihajali še večkrat na njihov dom, jim grozili ter jih oropali. Morilci so storili sklep, da umore še očeta, mater in hromega Janeza.
V noči od 26. na 27. avgust so vdrli v hišo okrog 11 ponoči. Očeta, mater in sina Janeza so
Ilromi Janez
velikih seznamih pri raznih obkolilvah po Kočevskem. 0 »partizanski svobodi, bratstvu, pravici in novem redu« pa povedo mnogo, dovolj jasnega tudi številni oni, ki so bili z njimi in bili kot nezanesljivi poslani na prisilno delo.
Koliko grozote je doživelo ^ naše pošteno kmečko ljudstvo pred komunističnimi nasilneži, more vedeti samo tisti, ki .je vse to doživel. S križem so romali starčki, žene in otroci k italijanskim postojankam, da jih zaščitijo pred lastnimi brati, da si rešijo življenje in imetje ogroženo od komunistov, ki so pošiljali partizanske »sile« v vasi, da so jih ropali, nato pa se pred vojaštvom umaknili, ne da bi se sploh spustil^ v borbo. Tisoči so doživeli tako gorje, da so možje v zreli moški dobi jokali ko otroci.
Žrtev Je treba, to so vedno poudarjali, toda vse premalo jih je še zanje. Moralo se .je celo zgoditi, da so vojaki pripeljali iz gozda, kjer so ujeli več partizanov, štirimesečnega in štiriletnega otroka nekega zdravnika, ki sta ju oče in mati pustili sama pa zbežala v temino gozda, kjer bosta vztrajala najbrž v svoji zaslepljenosti.
Naročajte »Slovenca«!
Žrtev dunajskega kongresa:
Zaloigra Napoleona II.
Samota, v kateri je živel vojvoda, je prišla do izraza v nekaterih trenutkih otožnosli. Septembra 1823 je Neipperg pisal Dietrich-steinu: »1'rinčeva pisma zelo razvesele Njeno Veličanstvo in uver-jen sem, da dosežejo uspeh v njenem srcu in občutkih...« Isti dan piše tudi Marija Luiza vzgojitelju: »Zelo sem vesela pisem mojega sina, ki mi dokazujejo, kako se razvija njegova srčna kultura in kako pridobiva na občutljivosti...« Ni bila občutljivost, ki bi pomenila rimskemu kralju pomanjkanje. V svojem nemirnem in trpečem srcu je Napoleonov sin silno hrepenel [>o materini nežnosti in zapisal 9. avgusta 1823 v dnevnik nekaj vrstic, polnih otožnosti: »Kako bi bil srečen, če bi lahko šel, namesto da bi ostal tu, k moji materi! Na žalost pa so ti načrti samo načrti, ki se ne bodo nikdar uresničili.« Prav gotovo se ni strinjalo z Metternichovimi načrti, predstaviti severnim Italijanom enega izmed Napoleonov. Svoječasno so v Tuilleriejah in v Saint-Cloudu praznovali god rimskega kralja z največjimi slavnostmi 15. avgusta, prav isti dan' kot cesarjev god. Avstrijci pa so to slavnosl pomaknili nekam v temo: 4. oktobra, na dan sv. Frančiška, so jo priredili. 182G. leta sc je Marija Luiza vrnila k sinu, preživela z njim godovni dan in ob leni obisku tudi prvič opazila znake bolezni, ki ga jo šest let pozneje pobrala. »Pravi velikan je postal,« je pisala pozneje bivša cesarica hčerki Albertini,
»šest čevljev meri v višino, je pa suh zaradi prehitre rasti.« Zaskrbelo jo je njegovo zdravje in mu je obljubila, da ga bo prišla pogosteje obiskat. Toda pretekli sta dve leti, ne da bi se ganila iz Parme. Prav isti Franc I. se je začel razburjati in groziti, da bo poslal »vojaški oddelek« v Parmo, ki naj prisili vladarico k obisku. Končno se v juliju 1828 snideta in, ko ona odide, vojvoda obupa nad vsem. »Zelo dolgo je jokal,« piše Dietrichstein Mariji Luizi, »in zelo dolgo ni spregovoril z menoj nobene besede.«
Medlem je Neipperg resno zbolel na srcu. Reichstadtskega vojvodo je to silno zadelo in potrlo. Ni mu bilo še znano, kakšno mesto je zavzel general v srcu Marije Luize. Videval je v njem moža, gibajočega se v bogato obdarjenem in zapeljivem svetu, pobožnega, velikega dvorjanika in sijajnega upravnika, ki je izvršil nešteto uslug njemu in materi, parmski vojvodinji. Bil je prijatelj generalovh otrok iz prvega zakona: Gustava in Ervina, ki sta živela na Dunaju. Neipperg, ki se je 1828 tajno poročil z Marijo Luizo v Avstriji, je umrl 22. februarja 1829. šest dni pozneje je vojvoda pisal materi besede resničnega sožal.ja in sočustvovanja. A zdaj mu je bilo treba sporočiti novico o škandalu na parmskeui dvoru. Koristi obeh otrok, Albertine in Viljema de Monlenouovo, so zahtevale, da se doslej lajna poroka javno razglasi. Franc I. je sklonil konec marca o tem ! govoriti z vnukom. Resnica je mladega princa silno presunila, a j vendar ni zmanjšala njegove nežne ljubezni do matere. »Zadeva j ga je zadela,« piše Dietrichstein Mariji Luizi, »in ležko je označiti različne občutke, ki so ga obšli. Včeraj, na primer, je bil bolj miren
in do ganljivega zaključka je prišel: zdelo se mu je, da je Vaše Veličanstvo moralo pretrpeti dvojno mero žalosti ob tako bridki izgubi zaradi medsebojnega nerazumevajočega prijateljstva in najbližje povezanosti.« Te besedo niso v zadostni meri pomirile bivše cesarice, ki je odgovorila: »Zadovoljna sem, da je Cesar govoril z mojim sinom, toda verjemite moji dolgoletni izkušnji — prepričana sem, da ta čustva niso pravilna in dobra. V mnogih razgovorih z njim sem lahko razumela, da on tega ne bo nikdar mogel razumeti in da tudi nikdar ne bo odpustil, da je bilo mogoče pozabiti njegovega očeta in storiti ostalo, kar se njega tiče.«
Prav je imela, čeprav np popolnoma. Nista toliko skrbeli vojvode materina poroka in pa obstoj dveh otrok. V svojih mislih je šel dalje, boječ se, da bo odkril vso resnico, ki ga je plašila. Kakšne starosti sla ta dva otroka? Odgovor na to vprašanje ga bo morebiti postavil pred drugi materin zakon, veljaven pred Bogom in pred ljudmi, ali pa pred navadno zakonsko izdajo, izvršeno tedaj, ko je njegov slavni oče, občudovan in spoštovan, še trpel v svoji ječi onstran morij. Marija Luiza je čutila bližajočo se nevarnost: »Ze dalj časa me mori bodočnost,« piše Francu I., »za mojega sina in Bog naj dopusti, da še ne bi vsega v tem času zvedel ...« Cesar se je dobro pazil, ko je vnuku razjasnil kritično točko: »Nič «ie ni vprašal glede otrok, če pa me bo, se bom potrudil, da njune starosti ne bom nikdar omenjal. Na žalost mu to dejstvo ne bo ostalo za vedno prikrito in tako se bližaš naravno nesreči, da bo zaradi svetih čustev do tebe še mnogo trpel.«	(Dalje.}
$ho£tH& novice
Koledar
Nedelja, 30. avgusta: Bronislava, devica; Roza Limska, devica; Feliks, mučenec; Adavkt, niuč.
Ponedeljek, 31. avgusta: Rajmund Nonat, spoznavalec; Pavlin, škof; Amija, sveta žena; Aristid, spoznavalec; Optal, škof.
Torek, 1. septembra: Egidij, opat; Verena, devica; 12 bratov mučencev; Jozve in Gedeon, Ana, pr.
Rovi grobovi
+ V samostanu Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Trnovem pri Ilirski Bistrici je umrla sestra Bonaventura Jeglič. Doma je bila v Podbrezjah na Gorenjskem. Nad 40 let je z vso ljubeznijo in vestnostjo kot učiteljica vzgajala mladino in 38 let je kot redovnica živela v Bogu in za Boga. V junaški odpovedi in samozataji ni poznala lastnih želja. Sredi duhovnih vaj je zbolela in po nekaj dneh hudega trpljenja je 6mrl to svetniško redovnico rešila zemeljskih vezi in jo preselila v dom njenih želja. Blagrujmo jol
■j" Na Pretoki pri Črnomlju je umrl gospod Jernej šlibar. želez, uradnik v pokoju, star (ii) let. Pogreb ie bil 15. avgusta na Preloki. Naj 11111 sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Šola Glasbene Matice
V torek, dne 1. septembra se bo začelo vpisovanje na šolo Glasbene Malice in zdi se nam umestno, da spregovorimo ob tej priliki nekaj besed.
Glasbena vzgoja tvori bistveni del otrokove splošne izobrazbe. Žalibog, da vlada danes še tu pa tam v tem pogledu naziranje, da je prizadevanje v tem pravcu nepotreben luksus, kar pa je povsem napačno in zgrešeno v temeljih. Zato moramo otroke, katerih starši niso tega zastarelega naziranja le blagorovati. Otroci se z ozirom na svojo mladost še ne zavedajo kakšne življenjski dobrine in kakšen kapital jim nalagajo starši za doto na dolgo življenjsko pot, ko skrbijo za njihovo glasbeno izobrabo. Ta jim bo v poznejšem življenju neštetokrat blažila in lajšala dnevne skrbi ter jim odpirala pot v svetišče najbolj razširjene in človeški duši najbližje umetnosti — glasbi.
Zato moramo posvetiti največjo pažnjo ravno prvi glasbeni vzgoji. Zgrešeno je naziranje, da je za začetek dober vsak pouk. Ravno nasprotno je res. Koliko in dostikrat skoraj nepopravljivo škodo povzroča začetni nestrokovnjaški postopek. Zato spada prvi glasbeno vzgojni pouk otroka v roke izkušenega pedagoga, ki zna in more položiti pravi in solidni temelj poznejšega razvoja.
Sola Glasbene Matice je s svojimi dosedanjimi dolgoletnimi uspehi pokazala, da jc kos tej nalogi in je te uspehe tudi javnosti vsako leto pokazala na številnih javnih produkcijah svojih gojencev.
To je storila predvsem letos meseca majnika, ko je praznovala 60 letnico svojega dela in priredila propagandni teden »Učite sc glasbe«, katerega glavni namen je bil ukoreniniti v srcih staršev, da glasbena izobrazba ni nebogljenček nekak nebodigatreba, temveč, da je bistven in potreben <Jel naše glasbene izobrazbe. Drugi namen pa jc bil pokazati, kako vrši to delo šola Glasbene Mati .e, ki je v resnici izvrstna pripravnica za vse one gojence, ki imajo namen danes ali jutri prestopiti na našo Glasbeno akademijo in se posvetiti glasbi kot življenjskemu poklicu. Vsi učni načrti šole Glasbene Matice so prilagodeni zahtevam srednje glasbene šole in vsak marljiv naš goje nec je sposoben, da opravi po končani nižji šoli Glasbene Matice sprejemni izpit na drž. srednjo glasbeno šolo.
Šola Glasbene Malice pa je urejena tako, da nudi v svojem srednjem in višjem oddelku vsem go jencem, ki jo absolvirajo, dovolj in vsestranske prilike, da si pridobe v panogi, za katero so se v svoji glasbeni izobrazbi odločiti, tolikšno izvež banost, da jim je pristopen ogromen del svetovne glasbene literature, da jim pa tudi možnost, da se uveljavljajo v poznejšem svojem življenju kot poklicni godbeniki.
Samo ob sebi je razumljivo, da šola Glasbene Matice ni namenjena samo mladini od 9. leta dalje, temveč je namenjena tudi mladeničem, katerim posebno priporočamo obisk pouka orkestralnih instrumentov, kakor tudi ostalih predmetov. Letos se bodo poučevali: solopetje, klavir, violina, čelo, flavta, oboa, klarinet, fagot, tromba, pozavna, orgle, splošna glasbena teorija, harmonija, na novo se vpelje glasbena zgodovina, oblikoslovje, nauk o instrumentih. Dalje je uveden pouk deklamacije. Posebna pažnja se bo posvečala mladinskemu petju in šolskemu zboru.
Starše vabimo, da vpišejo svoje otroke takoj prve dni, to je od 1. do 4. septembra v šolo Glas bene Matice, ki bo začela z rednim poukom v
ponedeljek 7. septembra.
*
—	Duhovne vajo za gospe in matere bodo v Lichtenturnovem zavodu od 8. do 12. septembra. Udeleženke, ki žele imeti oskrbo v zavodu, naj prineso s seboj živilske karle ali pa živila. Pri srčno vabljene tudi one gospe, ki bi zamogle prihajati vsaj samo h govorom. Prijavite se na naslov: Lichtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8, kjer dobite nadaljni spored. Pričetek duhovnih vaj bo 8. septembra ob 6. zvečer.
—	Ravnateljstvo III. moške realne gimnazije v Ljubljani poziva učence, da vložijo prošnje za polaganje višjih in nižjih tečajnih, popravnih in razrednih izpitov najkasneje pri ravnateljstvu do 5. septembra t. 1. Tečaji italijanskega jezika se redno nadaljujejo po objavljenem urniku.
—	Prijave za vpis v I. razred drž. trgovske akademije v Ljubljani sprejema ravnateljstvo do 15. septembra t. 1. vsak dan od 10. do 12.
—	Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji prično 2. septembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Največja moderna strojepisni ca. 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Va je na računskih in razmnoževalnih strojih. Dopol danski in popoldanski tečaji. Za dijake-inje po sebni enomesečni tečaj. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, brezplačne prospekte daje ravnateljstvo: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Privatna dvorazredna trgovska šola Zbor niče za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpi suje vsak dan dopoldne.
— Tedenski vremenski pregled. Pretekli te don od 22. do 29. t. m. je bilo v Ljubljani in v Ljublianski pokrajini lepo in sončno vreme. Na stopila je medmašna vročina tako, kakor že dolga leta ne. Le ponoči od 24. na ?5. t. m. ie bil močan naliv, ko je padlo za 2 mm de*jn Ta mesec ie že drugič toplomer dosegel maksimum +30" C 'rvič je bil ta maksimum zaznamovan 3. avgusta.
ljubezen ki rešuje"
Kupujte prelepo knjigo
Stane le 5 lir.' — Dobite jo v vseh knjigarnah in trafikah.
Petek je bil izredno topel, mestoma soparen. Vel je od jugozapada prav suh veter. Naravno, da so se tega dneva ljublianski kopalci s kopalkami zelo veselili. Dnevna temperatura se je v preteklem tednu gibala med +27 do 30" C Značilen je tudi pregled jutranjega minima za pretekli teden. Minimum se je gibal med +9.9 do 13" Nizek minimum jc bil zaznamovan 28. t m., ko je bilo lc + 9.9° C, v soboto zjutraj pa se je jutranja temperatura že dvignila na +10" C. Od četrtka se jc ploh začela temperatura lahno dvigati, nasprotno pada barometer. Ta je v preteklem tednu napravil zelo značilno in zanimivo krivuljo. V začetku je bilo stanje 763.6. ki je 24. avgusta padlo na 7614, nakar se je začel barometer dvigati tako visoko, da je 27. t. m. dosegel 769.3, nato pa je začel padati Rapidno je barometer padel od petka na soboto in je v soboto zjutraj dosegel stanje 764.6 mm, torej lc črtičo nad normalo. Kratko je konec tedna v soboto vremenski položaj označen: temperatura sc dviga, barometer pada V soboto zjutraj, kakor druge dneve, je bilo močno megleno. Noči so jasne.
—	Visoka temperatura v tem poletju. V petek je toplomer v senci zaznamoval prav visok dnevni temperaturni maksimum. Nad 30 stopinj smo v tem poletju zaznamovali le v 4 dneh, in sicer: 7. julija, ko je bilo 31.4 stopinje, 8. julija 31.5, 10. julija 32 in 26. julija +31° C, dalje 3 avgusta 30 in v petek 30 stopinj. Kakor je videti, jc bila najvišja dnevna temperatura 10. julija, kakršna že kmalu ni bila konec avgusta. Nekatera poročila kratko javljajo, da po mnogih krajih pokrajine traia že 11 dni suho in sončno vreme brez kaplje dežja.
—	Gospodinje so vedno z naivečjim zadovoljstvom uporahljale našo Žikino kavino mešanico, naš specialni zdrob za otroke in bolnike, naše ovsene kosmiče. Danes jim nudimo našo: Žikino čajno mešanico. Pražarna Žika, Ljubljana-Vič.
—	Obsojen zaradi poneverde. 58 let stari delavec Janez Š jc bil na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen na dva meseca strogega zapora, ker ie 21. julija poneveril znesek 7C0 lir ki mu jih ie bil izročil M. Kopajdič za premog. Denar je večidel zapravil po beznicah.
—	Domač? rastline za čaj. Odkar ni več uvoženega čaja, so ljudje posvetili mnogo pozornosti ruznini domačim rastlinam, ki dajejo prav tako dobre čaje. Ko je cvetela lipa, so bila vsa drevesa obrana. Lipovo cvetje ima le tos prav čvrsto ceno. Sveže je bilo po 10 lir, posušeno pa po 20 lir kilogram. Posušenega cvetja sedaj v Ljubljani skoraj ni več dobiti, ker je bilo vse. kar ga je bilo na prodaj, tokoj razprodano. Misliti moramo torej še na drugo rastlinje. Posebno dobro je listje robidnic in malin, tudi borovnic, ki da je prav okusne čaje in je sedaj še čas da ga obiramo. Ako dodamo takšnim čajem še kapljo citronovega soka ali nekoliko ruma. imamo pijačo, ki prav nič ne zaostaja za tujim čajem. Drugi izvrstni čaji so iz posušenega bezgovega cvetja in bezgovih jagod, iz poljske rastline rmana, ki ga je prav dosti na polju, pa tudi iz preslice. ki jc je na Barju več kot preveč. Preslico 'ljudje sedaj pridno nabirajo. Imeli bodo pozimi iz nje prav dober in zdravilen čaj.
^tju&ijana
1 Pred zadnjim prvim petknm bodo po vseh cerkvah v Ljubljani pripravljalne tridnevnice.
1 Pri Sv. Jakobu bo celodnevno češčenje sv.
R. T. v sredo, 2. septembra. Pred mašo ob 6 se izpostavi Najsvetejše, ki ostane tako do pol 7 zvečer, ko bo govor in slovesne pete litanije z zahvalno pesmijo. Sv. maše se vrste ta dan vsake pol ure do pol 11., nato adoracija po stanovih. Mladina ima posebno mašo ob 9, skupno češčenje pa od 5. do 6. popoldne. Možje imajo adoracijo od 6 do pol 7. zvečer.
1 Maša zadušnical Članice Zveze katoliških učiteljic in vse ostalo učiteljstvo vabimo k maši zadušnici za blagopokojno tovarišico Marico Nart-nikovo, upraviteljico v Rožnem dolu pri Semiču, ki je koncem junija padla kot žrtev zločinske roke. Maša bo 5. septembra ob 8 v kapeli uršulin-skega samostana v Ljubljani.
1 Za dijake(inje) srednjih in ostalih šol prične 2. septembra nov enomesečni počitniški strojepisni tečaj. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Dopoldanski ali popoldanski tečaji. Informacije, brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christoiov učni zavod«, Domobranska 15.
1 Lichtenturnov zavod. Naše deklice iz ljudske in meščanske šole in njihove sovrstnice iskreno vabimo k pripravi na prvi petek v septembru. Tridnevnico začnemo v torek 1. septembra ob 8. uri. Ob istem času bo cerkveno opravilo tudi naslednje tri dni. — Predstojništvo.
1 Odrezke živilskih nakaznic za mesec avgust bo mestni preskrbovalni urad prevzemal od trgovcev, ki so oddajali že doslej odrezke njemu, po naslednjem razporedu: v torek, 1. septembra, od trgovcev z začetnicami A do J, v sredo, 2. septembra, od K do O in v četrtek. 3. septembra, od trgovcev z začetnicami P do Ž. Od trgovcev pa, ki so doslej oddajali odrezke Skupili nabavni in prodajni zadrugi pri Jurčiču, bo prevzemal odrezke nakaznic za avgust v petek, 4. septembra, ter od pekov v soboto, 5. septembra. Obenem bodo dobili vsi trgovci in peki potrebno zalogo v tisti višini, kakršno posamezni trgovec ali pek potrebuje za dobo 15 dni. Vsi zavodi naj prihajajo po nakazila za blago samo popoldne od 16 do 18. Naslednjo razdelitev in razpored bo mestni preskrbovalni urad objavil o pravem času. Izrecno pa opozarjamo vse, da smejo navedene dni oddajati odrezke samo za mesec avgust, nikakor pa še ne za mesec september.
1 Vso ljubljanske zdravnike spet opozarjamo na vabilo mestnega fizikata, naj se udeleže vsi, ki opravljajo zdravniško prakso, prav tako pa tudi zastopniki klinik, oddelkov bolnišnic, sanato-rijev in bolniških blagajn sestanka v sejni dvorani na magistratu današnjo nedeljo ob 10.30, kjer bodo dobili važna sporočila ter je zato udeležba obvezna.
1 Pri uršiilinkah se prične tečaj za sprejemne izpite dne 1. septembra ob 9. Učenke — bivše in nove — naj se zbero na gimnazijskem hodniku. Po končanem tečaju se bodo pričeli takoj sprejemni izpiti.
i Sprejemni izpiti. Začetek novega tečaja I. septembra. Pouk temelji do izpita. Vpisovanje dnevno od 9 do 12: Trgovski dom, Gregorčičeva 27.
1 Glasbena šola »Sloga« sporoča, da traja vpisovan je od 1. do 4. septembra t. 1. v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19 (vhod v pisarno na-
sproti glasbene dvorane), od 9 do 12 in od 13 do t7. V soboto. 5 septembra, ob 16 bo razdelitev ur. V ponedeljek, 7. septembra, prične rodni pouk. Poučujejo se vsi predmeti pevskega in instrumentalnih oddelkov ter osnovna in višja glasbena teorija. K mladinskemu petju se lahko vpišejo \si otroci pred mutacijo. Ostali podatki so razvidni s šolske deske.
1 Popravni izpiti za srednješolce, t. septembra prično posebni tečaji za ponavljanje in izpraševanje učne snovi iz vseli predmetov. Prijavile se takoj ipri vodstvu tečajev na Poljanski gimnaziji, sedaj Lichtcnthurnov zavod, dnevno od 8 do 12.
I Sprejemni izpiti za t. razred gimnazije.
Poseben tečaj za ponavljanje in izpraševanje predpisane učne snovi prične t. septembra. Prijavile se takoj pri vodstvu tečajev, Zrinjskega c. 7-11., dnevno od 8 do 12.
I Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so poklonili v počastitev spomina svojemu tovarišu gospodu inženiriu Marjanu Kuncu 100 lir, za kar sc jim društveni odbor najiskrcneje zahvaljuje.
1 Jutri v ponedeljek, dne 31. t. m. bo ob pol 7. zvečer v mali filharmonični dvorani javna produkcija šole Glasbene Matice, na kateri bodo nastopili oni gojenci, ki so letos obiskovali počitniški tečaj na šoli Glasbene Matice ljubljanske. Te tečaje, katere je obiskovalo 107 gojencev jc vpeljala Glasbena Matica zato, d? da mladini priliko, da nadaljuje tudi v počitniškem času sistematično svoj glasbeni študij. Uspeh tega dela bo pokazala jutrišnja produkcija h kateri vabita ravnateljstvo in odbor starše naše mladine in njih namestnike Podroben spored sc dobi v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 lire in je obenem vstopnica v malo Filharmonično dvorano. Opozarjamo na točni začetek, konec bo pred 8. uro zvečer.
1 Seznami n davčnih osnovah preparalor jev, izdelovalcev drož, glasbilarjev, pralnic, bandažistov, milarn, topilnic loja, izdelovalcev predmetov iz roževine, gumbarjev, kemičnih čistilcev, kemikov, knjigovezov, kartona/., izdelovalcev kipov, štuka-terjev, vulkanizerjev, pasarjev, glavanizerjev, pi-larjev, noža rje v, urarjev, pečatarjev, graverjev in zlatarjev bodo razgrnjeni do 17. septembra, seznami davčnih osnov brivcev do 18. septembra, seznami davčnih osnov mesarjev do 20. septembra, seznami davčnih osnov pekov, izdelovalrev testenin in dimnikarjev do 21. septembra, a seznami o davčnih osnovah čevljarjev bodo med uradnimi urami razgrnjeni do 22. septembra v vratarjevi sobi na magistratu.
1 Salon Mara Lajovlc, Mestni trg 8, zopet redno dela.
1 Razvoj Vidovdanske ceste. Ena izmed ljubljanskih cest, ki je zadnja leta mnogo pridobila na važnosti, je Vidovdanska cesta, la cesta je bila nekoč imenovana »Kravja dolina«, zakaj v resnici so tam pred več desetletji mesarji iz bivšega šem-peterskega in poljanskega predsetja kupovali od kmetov in prekupcev govejo živino. V tej ulici je bil redni ljubljanski živinski sejem. Že pred prvo svetovno vojno pa se je la cesta pričela razvijati. Nerodno za razvoj je bilo samo to, da se jc že blizu sedanje gostilne pri «Možini» nehala ljubljanska užitninska meja. Sedanji »Tabor« je bil nekoč last ljubljanske škofije in ga je ta prepustila mestni občini pod pogojem, da se to zemljišče spremeni v javni park. Razmere pa so tako nanesle, da je tam zrasla sedanja palača na Taboru. Ostal pa je še del nekdanjega travnika, ki jc zasajen z drevjem in nudi starejšim ljudem kar prijetno priliko za odpočitek. Tudi lepa moderna poslopja, kakor zavetišče sv. Jožefa, Vincentinum in nekatera zasebna, so že pred tridesetimi leti znatno spremenila lice nekdanje Kravje doline. Zavetišče je pred leti dobilo tudi veliko kapelo, skoraj pravo cerkev, hkrati pa je bilo adaptirano in dozidano poslopje Vincentinuma. Nasproti pa je bila pred leti otvorjena tako dolgo zaželjena Ilirska ulica, ki postaja prav lepa ljubljanska ulica, zlasti, ker ima prijazen drevored. Tudi nekdanja skromna gostilna »Možina«, znana vsem Ljubljančanom, se je povečala in dvignila za eno nadstropje, tako, da predstavlja sedai prav ličen, majhen hotel. O nekdanji Kravji dolini sedaj že ni več nobene sledi, zlasti pa še ne, odkar se je mitnica preselila na Ljubljansko polje.
1 Odkod ime Salendrova ulica. Salendrova ulica je znana ulica, ki se odcepi z Gosposke ulice za vrtom Kmetijske družbe. V njej je nekaj prav visokih hiš, sicer pa ulica ni preveč prometna. Redkokdo se spomni, odkod je pravzaprav to ime, zakaj naša kulturna zgodovina ne pozna nikakega jSalendra in tudi najbrže se noben znan Ljubljančan ni tako pisal. V resnici je do tega imena prišlo na prav čuden način. V tej ulici so namreč včasih prodajali svoje izdelke razni škafarji in podobni izdelovalci lesnih predmetov. Po večini so bili doma z Jezerskega na Koroškem, stari Ljubljančani pa so Jezeranom rekli »Seelanderji po nemškem »Sceland \ Že dolgo ni v tej ulici več škafarjev, spomin pa je nanje v ljudski govorici še doliro ostal iu odtod la udni naziv te ulice,
K	Naznanila
OLEDALISCE. Drama. Nedelju, 30. avg., 0I1 14: • Poročno darilo«. Izven. Znižane cene oj 23 lir navzdol. — 01) 17.30: »Kralj ua lletajuuvi.. izvcu. Zuižuue cuue od 12 lir navzdol.
RADIO. Nedelja, 3«. avgusta: 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — b.13 Koncert urganista Angela Edonrda Ouorrtnija — 11.011 Prenos pele male iz baziliko presv. Oznanjenja v Fircnzi —12.00 Knzlngn Evangelija v italijanščini (O. O. U. Marino) — 12.1.) Razlaga Evaugelija v slovenščini (O. G. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4,') Koncert violinista Karla Sancina (pri klavirju Miren Sancin) — 1300 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.1.') Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetna glasb« — 13.50 Vojaške pesmi — 1I.0O Poročil« v italijanščini — 14.1.) Koenert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent I). M. Sijn-nec\ slovenski! glasba — 14.4.') Poročila v slovenščini — 17.15 I)r. L. Puš: Skrb ?,n čebele po ajdovi paši, predavanje v slovenščini - 17.35 Koncert kvarteta »Fantje nn vasi« — 10.30 PoročMH v slovenščini — 19.45 Pisnim glasba — 20.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert mezzosopranistke Ehe Slignani (plošče) — 21.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 21.40 Predavan in v slovenščini — 21.50 Orkester in zbor vodi dirigent Oaliinc — 22.20 Valčki 'n mazurke iz is. stoletja — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek .11. avgusta: 7.30 Pesmi in nnpevl — R.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 12,20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert Tria Prek — 13 00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Reproduciran koncert — 11.00 Poročilo v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent P M Sijanee — sodeluje soririinist-ka Valerija Heybnl — Onerna glnsbn — 1 4 45 Poročila v slovonščinl — 17.15 Lahko glasbo vodi dirigent Po-tralia — 10.30 Poročila » slovenščini — 19.45 T.ahka glasba — 20.00 Napoved časa. poročila t italijanščini — 20.20 Komenta- dnevnih docodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orkester Cclrn vodi dirigent Onr7.i7.7a — 21 25 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Sijanee. sodelujeta sopriinistkn Pavla T.ovšp in basist Tone Petrovčič. pesmi in napevi — 21.55 Operetno glasbo vodi dlricent (rnllino — 21.55 V odmoru: predavanje v slovenščini — 22.45 poročila v italijanščini.
I.EKAIINE Nočno »lulbo Imajo lekarne: v nedeljo: dr K 1111)1. ntoiweisi)VH e. 43, mr. Trukociy, ded.. Mestni trg 4 111 mr. I star. Sidenliurifovii ul. 7; v ponedeljek: mr BakarčiA. Si. .lak.iba tre .mr. Kamor, Miklošičeva c. .'11 in nit Murmayer it. Sv. Petra c. iS.
IM)I7.\ KDtIVANJK. Izgubit »eni v petek dopoldne denarnico 7. 3.151 lirami in nekaj računov »d Miklošičeve ii-.ste do li i luske. Ker sem ubog sluga ler denar ni bil moj. prosim poštenegn linjdilclja. da gn odda proti nagradi pri tvrdki .lax in sin, Blciwe>tov» llvr-seval 36, ali Kamniška 13 (Rebolj).
S Spodnjega Štajerskega
Umrla sta v mariborski bolnišnici 47 letni tkalec Jožef ilru<man iz Maribora in^ 32 letna žena delavca Katarina Keršavec, roj Kranic iz Studencev pri Mariboru. V Mariboru je umrl 47 letni ključavničar državnih železnic Avgust Pavlin. V Radvanju je v starosti 30 let umrla natakarica Terezija Meško V Ptuju je umrla zasebnica l.ma Vrečko. Na Muti jc umrl uradni svetnik v p. Vinko Lavko.
Nesreče. 20 letni stavbni delavec Franc Lukas v Mariboru jc tako nesrečno padel z odra, da si je zlomil hrbtenico in desno nogo. — Župan v Kongoti Erich Liissig se jc peljal z motornim kolesom. Čez cesto je ležal hlod in preden jc župan mogel ustaviti vozilo, sc jc zgodila nesreča. Pri padcu se jc hudo poškodoval po glavi in rokah.
V Ccliu je avtobus, poln potnikov, zdrčal s ceste in sc zvrnil po pobočju. Pet oseb je bilo hudo ranjenih. — V celjsko bolnišnico so pripeljali po-
nesrečence Marijo Kokotec iz Brniša pri Laškem, Jožefa Grebenca iz Ilrašenskega vrha, I ctra Kranjca od Sv. Štefana in oba uslužbenca Mihaela Šo-herja in Hermana Wohlhauseria. — Pavla Šparc iz Dramclj je padla in si prizadejala hude notranje poškodbe. 1'erdinand Gorjup iz Konjic si je pri padcu razbil lobanjo.
Usmrtitev ljudskega škodljivca. 40 letni Peter Čuček iz Tczna pri Mariboru je živel z materjo svoje žene že delj časa v prepiru. Dne 30. maja letos je prišel zvečer pijan domov in je robantil, ker so bila vrata zaprta. Ko so ga spustili v hišo, je zagrabil sekiro in svojo taščo Školastiko Kram-bergar udaril po glavi, da sc je mrtva zgrudila na tla. Nato je šel k sosedoma Ježovniku in Bra-čiču ter jima zažgnl gospodarska poslopja in » slamo krito hišo. Zgorelo jc vse s poliedclskimi stroji in zalogami vred. Zgorela jc tudi tclica, štirje prašiči in osem kokoši. Stanovalci hiše so sc komaj v zadnjem trenutku rešili. Čuček je svoje dejanje priznal, rekel pa jc, da ni imel namena tašče ubili. Na požig sc pa ne spominja več. Kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne polici:e za Spodnje Šlajersko ga je obsodil na smrt in jc bil Čuček v Mariboru usmrčen.
Iz Hrvaške
Dr. Vrančič na delu v predsedništvu hrvatske vlade. Dr. Vrančič, zastopnik hrvatskega zunanjega ministra, kateri je bil pred dnevi imenovan za državnega tajnika v predsedništvu hrvatske vlade, jc že nastopil svoje novo službeno mesto.
Zidanje novih tovornih kolodvorov v Zagrebu. Zaradi povečanega tovornega prometa na zagrebškem tovornem kolodvoru, so hrvatsko prometne oblasti sklonile razširiti in preuredili vse tovorne kolodvorske prostore v llcinzlovi ulici. Novi tovorni kolodvor IkhIo znatno razširili in predvsem uredili dovozne ceste. Pri teh delih je zaposlenih nad 100 delavcev. Poleg razširitve tovornega kolodvora v Ilein/Iovi ulici hrvatska prometna uprava gradi tudi nov tovorni kolodvor v Vrabču nasproti občinski hiši. Zaradi postavitve tega kolodvora «0 morali najprej prestaviti tir samoborske železnice v dolžini enega kilometra malo bolj proti jugu. Kolodvor bo rnz|xilngnl z osmimi tiri ler bo imel kapaciteto 4SI) vagonov. Poleg novih tovornih kolodvorov grade v Zagrebu nova carinska skladišča. Stroški za vsa ta dela so preračunani na 8 milijonov kun.
Obnovljeno delo v hrvatski pevsk? zvezi. Državni zavod za narodno prosveto je s svojo odredbo obnovil delo v Hrvatski pevski zvezi ter imenoval novo upravo. Za predsednika pevske zve/c je imenovan dr. Mihovi! Katanee. Zvezni zborovodja je Mirko Kolarič, blagajnik pa Rudolf Petek.
Na predstoječem jesenskem zagrebškem velcscjmu bosta sodelovali tudi Bolgarija iu Slovaška.
Pričetek gledališke sezone v Sarajevu. V začetku prihodnjega meseca bo sarajevsko gledališče. katerega vodi kot intendant Alunet Murat-bepovič, pričelo z novo gledališko sezono. Kot prva predstava je na sporedu uprizoritev dr. Budakovega >Ogn j išča«.
Javna deln na področju velike žnpe Vrh-bosna. Za izvedbo javnih del v Bosni je sarajevsko veliko županstvo odobrilo več kreditov. Med večjimi in manjšimi javnimi deli bodo v tej žn pa n i j i razširili vodovodne naprave v Visokem ter popravili več cest.
Staro romansko cerkev Matere Božje Koroške so sklenili v Križevcih obnoviti. Stroške popravila bo krila mestna občina v Križevcih in hrvatski državni zavod za čuvanje starin.
Iz Srbije
Ustanavljanje ljudskih knjižnic po Srbiji. Po
naročilu srbskega prosvetnega ministrstva so pričele srbske prosvetne oblasti ustanavljati v posameznih krajih ljudske knjižnice. Samo prosvetno ministrstvo je dosedaj že razposlalo med ljudstvo nad dvajset tisoč izbranih knjig.
Sprejemanje v službo srbske finančne kontrole, Srbski finančni minister je spremenil dosedaj veljavno uredbo o sprejemanju v službo fiijančne kontrole. I'o objavljenih spremembah zadevne uredbe se organi srbske finančne kontrole dele na uradnike in zvaničnike. Pod pregledniki lahko napredujejo za preglednika po položenem pregledniškem izpitu. Za uradnika pa lahko napreduje preglednik, če položi predpisani uradniški izpit in če je bil v zadnjih treh letih vedno odlično ocenjevan.
Omenjeno odpiranje novih obrtnih delavnic v Srbiji. Na predlog centrale za železo, centrale za kožo, centrale za tekstilno blago in kemične proizvode, je srbsko ministrstvo za narodno gospodarstvo izdalo naredbo, s katero je do daljne naredbe prepovedalo odpiranje naslednjih obrtnih delavnic: za puškarska dela in za izdelovanje ostalih vrst orožja, za izdelavo kovinaste posode, kotlov, livnice železa, zvonolivarne, delavnice za galvaniterska dela, za izdelovanje jermenov in sedel, torb, kovčkov in kožne galanterije, novo predilnice in tkalnice, delavnice za izdelovanje pletenega hlaga, obutve in opatik ler proizvajalnice za kozmetiko, svečarne, voskarne in obrate za izdelovanja mila. Prednjo uredbo je omenjeno ministrstvo izdalo zaradi varčevanja s sirovinaniL
Aljaska - dežela neizkoriščenih bogastev!
K r i 2 a n k a St. 50
Odkar so se Japonci uspešno izkrcali v dvoli oporiščih na Aleutili, ki kakor veriga zapira in dohod iz Tihega inoria v Bcringovo inorie, ki ca na vzhodu onieiuic Aljaska, ie prav ta dežela postala nad vse važen činiteli za Ameriko. Aljaska sama meri poldni« milijon kvadratnih kilometrov in so jo Združene države svoj čus kupile od carske Rusije za milijon dolarjev. Kot dežela, katere dobra tretjina leži že za severnim tečajnikom, ie na severni ameriški cenili najbolj redko naseljena pokrajina. Pa ne samo na ameriški celini, na vsem svetu ni dežele, izvzemši Grenlandije, ki pu je itak poseljena le ob obrežjih, ki bi imela manj prebivalcev na kvadratni kilometer kakor Aljaska. Tam pride na kvadratni kilometer 0.01 nrobi-valca. ali na 25 km3 t prebivalec. Aliaska ima le ob Tihomorski obali nekoliko ugodnejše podnebje. Tega ie deležno kakih 150 000 kvadratnih kilometrov. Vsa ostala razsežna dežela pa ima 7 mesecev, od oktobra do mnia. zimo s strašnim mrazom, snegom in ledom. Poleg tega je Aljaska naibnlj gorato ozemlje Severne Amerike. Ima najvišje gore na severni ameriški celini in skoraj vse ledenike. Po sredi Aljaske teče od vzhoda proti zahodu veletok Yukon. ki ie četrta največja reka v Severni Ameriki. Prav njemu se imajo prebivalci Aljaske zahvaliti, da so mogli prodreti v notranjost dežele, sai ie Vukon ploven skoraj do izvirov, prav tako kakor so plovni njegovi pritoki. Povod je Yukonu obsega 900.000 km'.
Kakor pa ie razsežna ta dežela, ima le 60 tisoč prebivalcev. Ti v glavnem živijo od ribolova, lova, izkoriščanja gozdov in naravnih bogastev zemlje. Najpomembnejši vir dohodkov ie ribolov, ki je vrgel na primer leta 1930 nnd 80 milijonov dolarjev. Pri ribolovu je seveda
Gumijasti čevlji Indijancev
Kakor poroča neki slavni raziskovalec, ki je pred nekaj leti potoval po pokrajini nekega dotoka zgorn jega teka reke Amaconke in ki jc hodil po takih potili, kamor ni bila še dotlej stopila noga nobenega belega človeka, si priskrbijo družine poglavarjev (ljudstvo samo je boso) svoje obuvalo prav na svojski, a čudovito preprosti način.
V tistih krajih je namreč že od nekdaj navada, da znajo pridobivati gumii iz gumijevih dreves. Sok. ki «o izceja iz debel, nabirajo Indijanci v naravne posode, to jc v žclvin oklep. Sok se strdi v teli posodah in ga potem na ognju segrevajo, dokler ne postane prozoren. Kdor potrebuje obuvalo, se vsede na deblo drevesa in počasi poniaka nogo v tekočino. Čim nogo vzame ven, jc obložena s tanko plastjo gumijevega soka.
Nato Indijanec počaka, dokler sc gumijasta koža popolnoma ne posuši, kar se v tropski vročini kaj hitro zgodi. Potem vtakne nogo spet v tekočino in tako naprej. Vrhnje »usnje« je kmalu zadosti močno, a za podplat je treba nogo že večkrat vtakniti v gumij.
Če «e podplati obrabijo, jih prav tako spet obnovijo. Brez dvoma so taki čevlji »kakor vliti« na nogah, mimo tega resnično ne prepuščajo vode in vonj gumija prepodi baje tudi kače.
soudeležena tudi država. Leta 1936 so nalovili
skoraj 130 milijonov lososov, ki so imeli po-vprečVio po 3 in pol kilograma, tako da je samo ta riba vrgla 500 milijonov kilogramov. Večino lelt predelajo v knnserve, nekaj pa jih posuši io in marinirajo. deloma pu iih izvaža io zmrznjene. Dalje lovijo ob obalah tudi polenovko, slanike. deloma školjke in rake. Druga važna panoga doiiodkov je kožuhovina in koža. Najvažnejše kože daje tjulenji, od katerih je bilo na Pribilovih otokih v Beringovcin morju leta 1936 1.700 000. To leto so jili pobili samo 53 tisoč, komaj četrtino prirastka. Druge živali vržejo na leto povprečno 150.000 kožuhov. Pomembna ie lesna industrija zlasti za izdelavo papirju, vodne sile pa bi se dale s pridom izkoristiti. Izmed naravnih bogastev ie seveda na prvem mestu zlato, ki ie dalo že v začetku prejšnjega stoletja tej deželi prizvok vsega slabega. saj morda nikier na svetu ni bilo toliko žaloiger v ledu in snegu kakor prav tn. Zlato-kopi. zbrani s celega sveta, so tu hiteli, da bi izkoristili novo odkrita najdišča in marsikdaj so le redki uspeli, medtem ko je večino pobrala smrt. Kljub tonili šo danes predniači zlato in so doslej začeli pridobivati le še baker Tudi premog koplieio največ za domačo no-rabo in za železnico. Dežela io bogata na src bru. svincu in činu, vendar se za to doslej nihče ni rosno zmenil. Tudi ležišča nntimonu in živega srebra so bila žo odkrita. Zanie so povečalo zanimanje šele sedaj, ko ie Amerika odrezana od drugih virov teh najvažnejših vojnih surovin. Ker iih pravočasno ni načelu, ji sedaj seveda no bodo mogla koristiti.
Zadnja gospodarska panoga. ki postaja vedno bolj pomembna za razvoj Aljaske, je roja severnih jelenov. Če upoštevamo, da so uvozili severne jelene v Aliasko šolo I. 1900. potom so nam zdi kar čudno, da io število severnih jelenov v Aljaski seda i naraslo že na 700.000. Ker podnebje na Aliaski nc dovoljuje govedorejo, ie severni jelen edina žival, ki moro tam zdržati. Zanimivo ie. da b ina tem ogromnem ozemlju lahko živelo 4 milijone severnih jelenov. To voliti zlasti za vsa območja, ki za kar koli drugega no pridejo v poštev. Južno obalno pokrajine na Aliaski bi se kljub temu dale uporabiti za govedorejo in celo skromno poljedelstvo. Vendar v toi smeri niso storili doslej šo skoraj ničesar in io zato v vsej Aliaski lo okrog 500 kmečkih veleposostev.
Večina prebivalstva so Indijanci. Teh cenijo nekaj nad 30.000 z Eskimi vred. Belo-kožci so prava mešanica vseh narodnosti, mnogi prihaja io v Aljasko tudi samo poloti. V poletnih mesecih prihaia redno 30.000 sezonskih delavcev, od katerih io približno 40% neevro-poicov. največ Filipincev. Japoncev. Kitajcev in Meksikancev. Bolokožci žive največ kot lovci. Most premore vsa Aljaska skupaj 17. Medtemi ie naivečie — hkrati tudi glavno mesto — hkrati tudi glavno mesto Juncau, ki ima — reci in piši 4000 prebivalcev.
Dežela ima vso možnosti, da bi postala bogat vir vseh mogočih naravnih bogastev, toda vsa prejšnja desetletja so in izkoriščali le kar na slepo, no da bi smotrono načenjali njena bogastva. Ker ima neugodno podnebje, se zasebniki le težko odločijo, da hi se presolili v Aliasko. Zato jo šo danes ostala dežela, kamor se zatekajo pustolovci in taki, ki bi radi čez noč obogateli.
Zastava na krčmi
Dogodek iz grško-turške vojne 1. 1897.
Novogrški pisatelj Ilias Sta\vru objavlja tole zgodbo iz nedavnih dni Grčije v »Donau Zeitungc
Brez dvoma se bo malokdo spominjal starega lastnika krčme - taverne, strica Tanazija, kjer smo izpraznili toliko kozarcev na zdravje domovine. Če pridete kdaj v Larisso, ga ne boste več dobili. Ni ga več. 1 ' * -», . ,. , ,
Tudi njegove male taverne nt več. Tu je bilo v tistih dneh shajališče toliko prekrasnih pešcev, topničarjev in konjikov. Nihče več ne misli na to krčmo, kjer so bile stene vse okrašene s podobami iz osvoliodilne vojne I. 1821 in kjer jo bila na strehi velika modro-bcla zastava z napisom »Živela Macedonija«. Vsega toga ni več. Nihče ne sliši več navdušenega vzklikanja in dovtipov veselil) vojakov v ta-verni starega Tanazija. ki se je v svojem, z zlatom pretkanem oblačilu in s fesom na glavi zadovoljno smehljal razigranim mladeničem.
S solzami veselja je pozdravil izbruh vojne in prve čete, ki so odhajale na mejo. Od toga hipa dalje je bila njegova krčma na razpolago slehernemu vojaku, ki se je hotel tu za nekaj ur odpočiti. Nič več ni mislil na dobiček in zaslužek. Rilo mu ie le do tega, da bi napravil vojakom kaj veselja.
S kakšnim navdušenjem je poslušal prve vesti o zmagovitih bitkah na meji! V duhu je
Afriško doživete
»Tale zgodba se je izvršila že mnogo let pred to vojno,« je pripovedoval eden iz družbe, ki je več let hodil kupčevat v tropske pokrajine.
»Bili smo na farmi neke prijateljske družine iz Evrope — pri večerji, prav tako, kot smo zdajle mi skupaj. Tista hiša je bila. daleč v vzhodni Afriki, tako rekoč z eno nogo v gožčavju. Jedilnica je bila velika soba s steptanimi ilovnatimi tlemi. Kakor je ondi navada, niso stene segale do stropa, saj se je tako soba vsaj zračila, ko je ondi ozračje vroče ko v krušni peči. Visoka okna, ki so bila namesto vrat, so bila na verando odprta.
Ko so prinesli kavo, sta se neko mlado dekle in njen sosed, neki častnik na dopustu, prav vneto pričkala. Mlado dekle je namreč zatrjevalo, da so tisti časi že zdavnaj in za zmeraj minili, ko so njene sovrstnice ob pogledu na miško dvignile krila in vreščaje poskočila na stol. Take traparije da spadajo v babično košarico za pletenje!
Častnik pa ni bil teh misli.
»Glede na to se pač ni dosti spremenilo,« je dejal in se porogljivo nasmehnil »Bodi nevarnost taka ali taka: sleherna prava ženska najprej za-kriči, nato si pa že z rokami pokrije obraz.«
»Potem pa jaz nisem prava ženska!« je vztrajalo dekle in se namrdnilo.
Da bi ne bilo take zamere, je častnik brž povzel: »Seveda je pri nas, moških, isto. Le da se imamo mi malo bolj v oblasti To jc vse.
Mnenja so se razcepila, ti so zagovarjali to, drugi ono mišljenje in nastalo je prav vroče besedovanje. Častnik je bil zares hraber mož. Dasi so mu prišli drugi gospodje na pomoč, pa se jc prav za prav lc sam vojskoval z navzočimi ženskami.
Jaz sem vedno zrl v. vse tiste razgrele obraze.
1	t	J	4	3	0	1	i	9	10	11	U	lo	14	13	lo	1/	10	
20								21			22				23			
24							25		26	27				28	29			
30			31			32	11		34				3o				36	
37	38				!9			10			41	42						
43				44	■it)		46				47 |							
48			49			50				51						52		
Vodoravno: 1. roman baronice Orczv-jeve, prevod izšel v Slovenčevi knjižnici, 17. staroslovansko posmrtno bivališče izvoljenih, 20. znamenita smučarska planina na Balkanskem polotoku. 21. turški gos|>odnr. 22. moško ime (Debeljak). 23. pisalna potrebščina, 24. boginja zvozdoznanstva. 25. žuželka, vrh v Grčiji. 27. mladenka, dekle. 28. potujoč pastir, selilec. 50. oseba iz Revinontovih Kmetov. 52. umetniški izdelek. 54. žensko ime. 55. risalna potrebščina. 57. nekdanji prebivalci Balkanskega polotoka. 59. klada, tnalo, štor. 40. mesto ob Gard-skem jezeru v severni Italiji. 42. posestnik, ime-jiteij 45. slaba žaga ali kosa. mačka (ljubkovalno). 44. vrsta akademskega študija. 46. razpoka, špranja. 47. hladilna priprava ali prostor. 48. svetopisemska oseba, Marijina mati. 49. del strehe. 50. bližnja sorodnica. 51. kraj prvega splošnega cerkvenega koncila leta 325. 52. predlog s tožilnikom.
Navpično: 1. dekle. 2. moško ime (Hil-bert). 3. nočna tljeda. 4. plačilna obveznica (tujka). 5. starogrška boginju prepira. 6. zijalo, vpijat. 7. popolna podobnost, nerazličnost. 8. rtič v Kalabriji v južni Italiji. 9. eden izmed najboljših slovenskih zgodovinarjev (1850—1920) 10. kraj pri Ljubljani. 11. oseba iz Finžgarje-
žo videl, kako je podjarmi jena Macedonija zasedena po zmagovitih četah njegove domovine. Od same sreče in radosti je bil kar zmešan. Ta sveti plamen, tn ogenj njegovega srca, tO prekipevajoče navdušenje si jc moralo dati duška... Tega je kmalu dobil. To je bil povra-tok grške vojske iz obmejnih postojank in bog v Lariso. Tej grmadi nesreče in bede, obupa in slabosti je podlegel tudi Tanazij. Tudi njega je vihar nesreče potegnil za seboj. Bilo mu je, ko da ima hude sanje, ko je videl, kako so vsi tisti, ki jih je (»o božje častil, tebi nič meni nič prepuščali svobodno in bogato Tesa-lijo sovražniku.
Tako je bil tudi on sredi tiste množice umikajočih se vojakov in beguncev iz obmejnih krajev. Pri Farzalu, kjer je nekoč veliki Cezar pobil svojega nasprotnika, je armada še enkrat pognala sovražnika, a brez uspeha, zakaj Bog ni bil z njimi. Tanazij, ki je bil skrit na gričku v gozdu, je v dalji zapazil veliko, krvavordečo zastavo s polmescem, ki so jo dali na grad zgodovinskega mesta. V tem hipu je v duhu zagledal pred seboj drugačno zastavo, modro-belo, tatn proti zapuščeni meji, tam na strehi svoje krčme...
Ni se mojjel več obvladati. Zvečcrilo se je in' nato znočilo. Še ona noč — in stari Tanazij je dospel na svoj cilj. Spet je stal pred svojo taverno, kjer je še visoko na strehi frfotala
Kdo je izobražen?
Nedavno je v neki družbi nanesel pogovor na »izobrazbo«. Eden od družbe ie menil, da je izobražen tisti, ki je takten in nežno čuteč. Nekdo je porogljivo pripomnil, da s tem ne pridemo daleč, da je izobražen le tisti človek, ki splošno in podrobno čim več vi. Vprašanje je le, jc nekdo zaklical, ali tisti človek svoje znanje tudi lahko prebavi, ali ga kot človeka kaj dviga. Izobražen je tisti, je slednjič pripomnil četrti, ki ima kulturo. Toda — kai je kultura? je koj neki peti vprašal. Kratko in jedrnato je nato odvrnil gostitelj: pameti
Pogovor se je nato zasukal na druge zadeve. Saj — kaj bi bilo o tem še reči? Sleherni od družbe se je bil po svoje približal resnici, toda šele vsi skupaj so nemara imeli prav. Kaj zaleže kakemu človeku stvarno znanje, če je to znanje kakor nerazvezan vozel? Podoben je hiši brez temeljev. Izobrazba se pričenja vedno s tem, kar je naravno, s prijetnim, človekoljubnim, s tem, kar je v srcu, s pravim razumevanjem človeka. Odtod se dviga tako rekoč v možgane.
Ali pa ni na vsak način bolje, da vsebuje človek manj znanja, a da je to urejeno, kakor pa, če mnogo ve, pa je vse zmešano in neurejeno v njem? Lahko da zna kak človek ves konverza-cijski leksikon na pamet, a če ni to znanje urejeno in uporabljivo, je ena sama puščoba. S čim pa se znanje ureja v naši glavi? Samo z duhom, s tisto silo, ki v našem razumu vse poveže v skladnost.
Zgled: Če kdo sicer ve, da so atomi na svetu, a se ne zaveda, v kakšnem razmerju so drug do drugega, je njegova izobrazba samo zunanja. Ali: Če kdo pozna mnogo posameznosti svoje usode, pa si ne ustvari nobene pravilne poti za svoje življenje, za tisto, kar se vprav njega tiče, takega človeka lahko samo obžalujemo. Mogoče je inteligenten; izobražen pa ni.
Vsakdo naj se kdaj vpraša, koliko je izobražen. Kako naj se vpraša? Po tem, kako misli, kaj dela in kaj opušča. Le tisti, ki ie pameten, je izobražen, a pamet ni nič mehaničnega. Pameten jc pač tisti, ki zna spraviti v sklad srce, znanje in stremljenje po duhovnosti.
zastava njegove nesrečne domovine. Navzlic temu, da je bil tako izčrpan in neprespan, mu je uspelo, da je dosegel drog zastave, ga raz-lomil in snel zastavo, Ki jo je skril pod obleko in izginil v temi.
Ondi v bitki pri Velestinu, kjer so Grki pokazali, da se zna armada, ki še ni povsem poražena, junaško boriti tudi na begu, ondi *e padel tudi stari Tanazij kot žrtev sovražne ro^le.
Vojaki so ga zavili v zastavo s taverne in ga položili k poslednjemu počitku.
i*
Pri tem pa mi je ostal pogled na naši gostiteljici In mahoma sem se nehal smehljati, zakaj poteze na obrazu naše gospodinje so se pod mojim Ogledom prav čudno spremenile. Otrdele so in biie nenadoma ko iz kamna. Na široko razprte oči so strmo in ko uročeno zrle naravnost predse. Kar videl sem, kako je bila sleherna mišica njenega telesa do skrajnosti napeta, in vse telo si je delalo silo.
Medtem pa so drugi brezskrbno klepetali dalje. Toda moja pozornost je bila vzbujena in tako sem videl kako je gospodinja le z očmi namignila strežaiu, ki je stal za njenim stolom. Zamorec se je sklonil in ona mu je zašepetaia nekaj na uho. Tedajci se je tudi strežnik nenadoma prav tako skrivnostno spremenil. Kar otrdel je in je hušknil iz sobe ko kaka senca na vrvici.
Takoj nato sem ga videl, kako je postavil skodelo mleka na verando — prav pred vrata. Zadosti dolgo sem se klatil po teh krajih, da bi ne bil vedel, kaj pomeni v Afriki plitva skodela mleka. To pomeni le eno- vabo za strupeno kačo! Brez dvoma je bila v sobi črna mamba; to je bila rešitev te uganke. Lahko mi verjamete, da sem se začel ozirati, a pri tem nisem nič okrenil glavo.«
Pripovedovalec je z zadovoljnim smehljajem umolknil. Nato je nadaljeval: »Najprej sem se ozrl na ostrežno tramovje, kjer so te živali sicer najrajši. Toda ničesar se ondi ni zvijalo in viselo navzdol. Tudi v treh kotih sobe ni bilo ničesar V četrtem so stali k sreči strežaji s skledami v rokah. Torej je bilo le eno mogoče: da je bila kača pod mizo, prav pod to mizo, kjer smo sedeli in se tako brezskrbno razgovarjali. Prav za prav so bili brezskrbni drugi, ne pa gospodinja in jaz Najprej sem hotel planiti kvišku Nato sem pa nehote pritrdil častniku glede na oblast :.iJ samim seboj.
Vprav še o pravem času mi je šinila misel v glavo: če se bo kdo napačno zganil, ga bo kača pičila! Zato sem kar v sredo razgovora planil z besedami: »Zdaj bi rad poskusil, kdo od nas vseh ima prav za prav to tako hvaljeno nadzorstvo nad samim seboj. Štel bom do 300 — za kar potrebujem približno pet minut — in v tem času se ne sme nihče niti za las zganiti. Kdor se bo premaknil, bo plačal 500 lir kazni. — Torej!« Nemara jc bil moj glas tak, da je vseh dvajset oseb kar pri priči okamenelo. »Ena, dve.. « sem začel in sem bil že pri 280, — ko sem s konca očesa opazil, kako je črna mamba lezla iz sobe in naravnost k posodi z mlekom. Tedaj sem planil izza mize in naglo zaloputnil vrata za njo. Še nikoli me niso obdajali tako mrtvaški obrazi ko v tem hipu. Saj so že vsi videli, kako je konec repa izginil skozi vrata.
A tak je pač človek. Vrata niso bila še prav zaprta, ko je spregovoril gospodar v mučno tišino: »Gospod, prav ste imeli. Pravkar nam je dal moški sijajen zgled za samoobvladanje, kakršnega pač nobena ženska ne bi bila zmožna.«
Jaz, seveda, sem bil drugega mnenja. Vse ženske 60 kar pobito sedele za mizo Sapo jim je vzelo, da so se mi kar zasmilile. »Čakajte!« sem dejal. »Svoje lavorike bi vsaj rad delil.« Nato sem se obrnil h gospodinji, rekoč:
»Gospa, kako ste mogli vedeti, da je bila črna mamba v sobi?«
Tedaj se je gospa nasmehnila s smehljajem, kakršnega so zmožne le ženske. In s tako skromnostjo, da že danes ne vem, ali je bila ponarejena, ali pristna, je odvrnila:
»I, kako: Ker mi je pod mizo lezla čez nogo.«
»Gospndje,« je končal pripovedovalec ves v ognju, »pijmo na zdravje te skromnosti!«
vega romana Pod svobodnim sonccm. 12. hlapljiva tekočina (tujka). 13. krojač, šivankar. 14. reka na Hrvatskem. 15. reka v Sibiriji. 16. pripovedno delo v stihih. 17. revež, berač, slovenski šolnik in jezikoslovec (1850—1929). 18. vrsta papig, nadav, naplačilo. 19. hidrografski zemljevid, vodomer. 26. reka T severni Italiji. 29. tkalska naprava. 31. srednjeazijska državica. 33. ribja zaloga. 55. moško ime. 56. del obraza. 38. moško ime, Petrov naslednik v Rimu. 41. turški naslov. 45. nada, upanje.
Rešitev križanke it. 49
Vodoravno: 1. Slepec, 7. plima, 12. Roma, 16, Samo, 20. Peter, 21. Eliza, 22. repa, 25. Nepot, 24. Isis, 25. Itaka, 26. nada, 27. Teleki, 28. rak, 29. enota, 31. baba, 33. seminar, 35. Amerika, 38. tele, 40. zusovica, 43. Litija, 44. Nola, 45. ločina, 46. nič, 47. ataku, 48. lama, 49. Ila-vana, 50. rida.
Navpično: t. spirala, 2. lesa, 3. etiketa. 4. pes, 5. Erinija, 6. ccto, 7. platana, 8. lik. 9. Izabela, 10. mana, 11. Arabola, 12. rod, )3. opa-sača, 14. Male, 15. anemona. 16. sel, 17. Apenini, 18. moka. 19. otirača. 29. Erik. 50. atom, 52. Azov. 34. Ivar, 36. mit, 37. kal, 39. Lah, 41. Sin, 42. Cid.
KUHINJA
Stročji iižol s kažo. Štiri pesti kaše operem v vroči vodi Dobro oprano kašo 6kuham v slanem kropu. Posebej skuham par pesti osnaženega, na poževne kose zrezanega stroijega fižola. Kuhan fižol stresem med kašo, zabelim s prežganjem in pustim še dobro povreti. Med kuhanjem dodam jedi vejico zelenega peteržilja in vejico majarona. Razredčeno jed podam kot juho, zgoščeno pa kot samostojno jed
Stročji Iižol s krompirjem kot guljaž. Stročji fižol osnažim. operem in zrežem na poševne kose. Olupljen krompir zrežem na rezine. V kožici raz-belim malo masti, dodam precej sesekljane čebule, noževo konico paprike in s soljo strtega česna. V mast stresem fižol in krompir, prilijccn nekaj žlic juhe, ali krompirjevke ali kropa. To pražim pokrito toliko časa, da se sok posuši. Potem potresem jed z moko in mešam, da moka malo zarume-ni. Krompir sem posebej skuhala. Ko je ta kuhan, ga stresem z vodo vred med fižol. Med pra-ženjem fižola odižavim jed z vejico zelene, vejico peteržilja, vejico tnarajona, vejico timjana in z enim lavornim listom. Zelenjavo zvežem z nitko in jo odstranim preden dam jed na mizo. Jed oki-sam s kisom ali pa dam vanjo za dobro žlico pre-tlačenih paradižnikov. H guljažu dam cel kuhr.n in nezabeljen krompir ali pa koruzne, nezabelier.e žgance.
Jopice, plašči in pelerine
imajo že več in več besed. Ze moramo misliti na to, kaj si bomo pripravile za hladnejše dni in večere. Pa si pomagamo s tem in z onim. Saj ni treba, da si moramo kupiti vprav plašč, ki je brez dvoma bolj drag kot kaka jopica ali pelerina. Naredimo si same kako majhno jopico brez rokavov, ki ni treba, da se zapenja, in ki se dobro prilega životu. Krog podpazduhe bodi kroj bolj širok. Nad pasom naj bo jopica bolj ohlapna, kot so bluze, tako da je sicer videti kot telovnik,
ker je brez rokavov, toda zadaj je vendar videli kakor jopica. Če imaš enoharvno, gladko obleko zraven, naj bo ta jopica iz črtastega ali križy-stega blaga. Zmeraj moramo paziti na to, da se barve lepo skladajo druga z drugo, pa bodi pri obleki, telovniku, jopici ali pelerini. Pelerina je videti vedno elegantna in prikupna, dasi ne daie dosti toplote. Tudi telovniki, ki segajo dalje čf/. pas, so lepi, a jih moramo okrasili •>. žepi in pomisliti na to, ali so športne onlike ali pa p-ažnje. Z gumbi se d6 telovnik zmeraj izdatno olepšati. Primeren je dolg plašč hrez rokavov, ki poveča prikupnost kake obleke in daje tudi precej toplote. Letošnja jesenska moda predpisuje kroj mehke, malce padajoče črte na ramah in zato si lahko omislimo tako tričetrtinsko jopo, da si oba rokava lianio pripnemo z gumbi in ju tudi lahko odpnemo. Tako jopo je sicer težje narediti, vendar je jako praktična, saj jo nosimo lahko takrat, ko je bolj hladno — z rokavi — in takrat, ko posije spet sonce — hrez rokavov.
Ako poseješ seme v voč zabojčkov, in sicer v primernem časovnem razdobju (vsak teden ali tO dni) imaš lahko vsak teden svežo solato. V opisanem zabojčku zraste solate za 7—9 člansko družino.
ŠPORT
Očividec o rekordih Gundarja Haegga
Švedski dopisnik praškega dnevnika >Per neue Tag< je napisal o letošnjih podvigih Gundarja Haegga ohširno poročilo, ik> katerem posnemamo nekaj zanimivosti.
Po O-mesečnem odmoru se je pojavil Gundar Haegg spet prvič na startu. 2e tedne in tedne so ugibali po vsem Švedskem o njegovi formi. Ali bo lo spet stari Haegg, ali pa bo moral kloniti pred Arnejem Andressonom, tekačem, zdravim ko dren in hitrim ko lastavlca? Favorit na 1G09 m (angleška milja) je bil po splošni sodbi Andersson in to tem preje, ker je bila tekma v njegovem domačem mestu Golhenburgu. O Haeg-gu so slišali, da je postavil nekaj sijajnih časov, vendar samo na treningu, tekmovanje pa je nekaj Čisto drugega. »Haegg ne bo vzdržal tempa<, so govorili.
Dirka sama pa je rodila velik^ senzacijo. Woodersonov svetovni rekord je bil za 0.2 sek. zboljšan in 19.000-glava množica je vriskala in trepetala, ko jo gledala nekaj sekund neizprosne borbo med Haeggom in Anderssonom, zalem pa finish, ki ga Andresson ni mogel več zdržati.
Pod Haeggovimi lahkimi nogami so začele padati znamke, katere so že leta in leta blestele na lestvici svetovnih rekordov. Z velikim trudom in skrbnimi pripravami so jih postavili najhitrejši tekači velikih športnih narodov na olimpijadah in drugih prireditvah zvenečih imen. Gundar Haegg jih je rušil teden za tednom: Mak i je vo znamko na dve milji je znižal od 8:53.2 na 8:47.8; svoj lastni rekord na 1500 m je znižal od 3:47.6 na 3:45.8, uničil je tudi veljavo San Romanisovega rekorda na 2000 m in postavil novo znamko g 5:16.4.
Potem je na neki prireditvi omagal in Švede je zaskrbelo. »Preveč se je gnal, štirje rekordi v nekaj tednih so mu posrkali močk, so govorili nekateri. Nekaj tednov je Haegg počival, za tem je prišel spet v areno. Strokovnjakom, ki imajo ostre oči za vsak korak in vsako kretnjo atletov se je zdelo, da je l>olj svež kot kdaj koii. In res, Gundar je tekel na 2000 m, tekel in zmagal v novem svetovnem rekordu 5:11.81
O njegovem teku na dve milji pravijo, da nikoli še niso doživeli v stockholmskem stadionu tako ostrega dira v cilj. 200 m pred okncem je še brzel vštric z Anderssonom; nenadoma pa se je Gundar, suh in žilav kot polenovka. odtrgal in pretrgal vrvico pet sekund pred svojim zasledovalcem. Nekaj ur pred prireditvijo je še deževalo; tekališče je bilo premočeno, tu pa tam je ležala mlakuža in nikdo ni pričakoval, da bo padel svetovni rekord.
Notranja proga je bila mokra, pa po zaradi tega tekališče preuredili in tekli na tretji progi. Ahlsen jo prevzel vodstvo, Haegg pa se je v lahkem koraku podil za njim. Prvih 400 m so pretekli v 58 sekundah. Andersson je zaostal za pet metrov in bilo je očividno, da je zanj proga pre-mokra. Ljudje so strmeli, zakaj hitrost se jim je zdela blazna. Haegg ni popuščal; pri 000 m je prevzel vodstvo in ko je končal z drugim kro-gor ter pretekel 800 m, so kazale štoperice rav-noa 1:58. Se je tekel z lahkoto, čeprav je požiral 400meterske proge v (50.2 in 60.7 sekundah, fce se jo odtrgal in z dolgimi kornki grabil tla pod seboj deset metrov pred zasledovalci.
Zadnjih 300 m je postal korak le malo težji, vendar je bilo jasno, da po tem peklenskem tempu ne more biit drugega rezultata kot svetovni rekord. Vihar navdušenja se je razlegal nad tribunami, navdušeni tovariši pa so odnesli Haegga na rokah |>od prho.
Vsi švedski športniki so navdušeni za svojega čudovitega tekača. Pri nekem glasovanju, ko so volili najpopularnejšega športnika, je dobil 23-letni Gundar veliko večnio glasov, ftvedi so prepričani, da so dobili z Gundarjem Haeggom etle-ta, ki ne bo postal nič manj slaven od Nurmija. Tako mislijo, da bodo kaj kmalu brali njegovo ime v tabeli svetovnih rekordov na vseh progah od 1000 do 1500 metrov. Bomo videli, kaj bo prinesla bodočnosti
šport v kratkem
V Modcnl je zbranih 150 najboljših plavačic Italije, ki bodo danes tekmovale za državno prvenstvo 1942. V soboto so se vršile izločilne tekme, danes pa so na vrsti finalne tekme za deklice, juniorke in seniorke.
O dr. Kriimmlu, načelniku telesnovzgojnega oddelka v nemškem prosvetnem ministrstvu, ki sc je z letalom smrtno ponesrečil, čitamo, da je bil 1. 1920 državni prvak v teku na 5000 m. Med njegovimi deli je zlasti znana »Atletika«, za katero je organiziral sodelovanje mnogoterih inozemskih strokovnjakov.
Mladinsko prvenstvo v Breslavl. Tekom tedna se je borila nemška mladina za državno ju-niorsko prvenstvo v Bre&lavi. Omenjamo nekaj kolesarskih, plavalnih in atletskih izidov. V kolesarjenju na 1000 m je zmagal Berlinčan Grassl v času 1:13.1 min. V plavalnem bazenu je presenetila Schaferkordtova, ki je potisnila na 100 m prosto Weberjevo na drugo mesto. Kluge je dosegel v teku na 800 m prav dober čas 1:55.5 min. Omembe vreden je še skok 16 letne Inge Leonhardote, ki je premagala lepo znamko 1.59 m
Walter Beyer, nadebudni nemški metalec kladiva iz Hamburga je padel na vzhodnem bojišču.
Maratonski prvak Švedske je postal Henry Palme. 42195 m je pretekel v nenavadno dobrem času 2 uri 25:36.8 min. Pri isti prireditvi je pretekel Bror Hellstrom 3000 m v 8:25.5 min.
Pokalno prvenstvo Švedske. V finalni natfo-metni tekmi za švedsko pokalno prvenstvo 1942 bosta igrali enajstorici Goteborga in Elsforg Bo-rasa.
Cestni kolesarski prvak Nizozemske je postal Braspennine ki je prevozil 124 km v 3:36:48.
130 plavalcev se je udeležilo tekmovanja skozi Strassburg. Plavali so na 3300 m zmagal pa je domačin	Kutz v 36:09 min.
Težave Združenih držav s preskrbo bakra.
Kljub vsem naporom se Združenim državam ni posrečilo, da bi se znebile pomanjkanja bakra, ki vlada že od jeseni leta 1940. Domača proizvodnja je namreč, potem ko je v zimskem polletju 1940-41 nekaj narasla, zopet začela nazadovati Tudi uvoz ni zadostil pričakovanjem, zlasti ker se občutno pozna pomanjkanje ladij. Ce so kljub temu uspeli v Združenih državah, da so še ohranili nekaj zalog, gre to na račun omejitve porabe za posebne potrebe. V prvem četrtletju 1940 so proizvedli 220.400 ton bakra, zaloge pa so znašale 145.000 ton. V prvem četrtletju 1941 so proizvedli 256.700 Ion, zaloge pa je bilo le še 81.500 ton. V letošnjem prvem četrtletju je padla produkcija na 235.400 ton, zaloge pa eo znašale 72.100 ton,
Po knjigah spoznavamo -
Au *
l"Hs,{^

o


JU* u i , A
° * °oa
• \ de> »3»*" Jelen«	'	RoW.n *
oove*t- . utenec-petri'- ^'" ' . ov.	f.k» -
s\avne£a . veteK
Jaleo' Bobt '	Rotnan >* W»«lb'' "A,«ei» '
SVovU*
H.dttieto*" UtBu.
J.sen
»r' ........
____..k««®0"
Her- PoU ud«"*	"
roman	^ .
NaileP,e < -»na u
Foiattato'F!*	„ . ?ove»^	mi	tm
po ^ * \ep\ IJ**^ cen,
Za ..ftlnttl W VoVedar« * na »s\oven;
Uakor tudi »»	obnov^ « bott,0
samega sebe in

Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudijo radovoljno naši inserenii!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri lskan|o službe vlaka beaeda L 0.30. pri ženitovaolskib oglasih I« beseda po L I.—, pri vseh ostalih malih oglatih pa je beseda po L 0.60. Davek s« računa posebej. Mala oglas« )a traba plačati lakoj pri naročilu,
| smžm B
J&tcio:
Mirno dekle
Išče zaposlitve kakor : za varstvo otrok (zna nemško), krpanje, šivanje ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4775.	' (a
Trg- naobražena gospa
Ljubljančanka, prevzame upravlteljstvo hiše. Verzi rana ln strogo zaupna oseba. Naslov : Mlakar pri Zalar, Cesta 29. oktobra št. 10.	(a
Služkinjo
za vsa hišna dela, pridno ln pošteno, sprejmem takoj. Munar, Sv. Petra cesta 81.	(b
Pomočnika in vajenca
za pohištveno mizarstvo sprejmem. Cerne Avgust, Vodnikova 83.	(b
Služkinjo
samostoj. kuharico, sprejme takoj ali pozneje Ha-blcht Polilo, Miklošičeva c. 4, damskl frizer. b
Starejša kuharica
išče zaposlitve čez dan. Šla bi brezplačno. Polzve so na Poljanski cesti 31, podstrešje, pri Marolt.
Dekle-Šivilja
Išče kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4785. a
Izvežbana šivilja
perila gre šivat ln krpat na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4792. a
B Službe |
Dote:
Postrežnico
pošteno ln vestno, sprejmem za delo v jutranjih ln dopoldanskih urah. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4763.
Gospodinjsko pomočnico
čisto ln pošteno ter vajeno kuhanja, Eprcjmem. Plača 300 lir. - Dalmatinova 5-1., od 8—12. b
Postrežnico
čisto ln pošteno sprejmem za dopoldne aH popoldne. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4789. b
Mlajše dekle
pridno ln pošteno, zmožno proste kuhe, sprejmem k 2 članoma v enodružln. hišo kot samostojno. Hočevar, Ulica 3. maja 9. b
IU'IMI!il
Frizersko vajenko
sprejmem, št. 10.
Pred škofijo (v
Vajenca
za kleparsko In vodovodno obrt sprejme prott plačilu Stanko Kezele,
(b Bohoričeva št. 3.
»PAPRIKA MARICH"
Pepe rosso itallano.	Italijanska paprika
Garentito puro. In vendita	Zajamčeno čista. Dobi
preaonegoziantidi Generi	se v vseb trgovinah i AlimentarieCommestibili živili.
DITTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
Učenca
sprojmo Andrej Janežlč, pleskarstvo, sobo- črko-sllkarstvo, Tjrševa 6H, dvorišče, Ljubljana. (v

Posteljo
z žlmnatlm modrocem ln mrežo, dobro ohranjeno, snažno, prodam. Cesta 29. oktobra 7-II, vrata 12.
(1
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Polzve se: Gllnška ul. 4, podpritličje.	(1
»čistimadež«
je najboljše srrdstvo za čiščenje madežev na ob lekah ln vseh tkanlnnh Poekuslto In boste zndo voljni. »ClKtlmndrž doblto v vseh trgovinah In dro gerljah. (»lavna zaloga »Pptrnnnftn«, Ljubljana Blchvolsova (Tyrševa) št. 35 a.
Otroški voziček
globok, šivan, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4800. 1
Štedilnik in roč. blagajna
naprodaj. Sv. Petra nasMp štev. 25.
Šivalni stroj
pogrrzljlv, skoraj nov, prodam. Dolonc, Resljeva cesta 3. Ogled od 9—1
Piščance
dva meseca staro, štajersko pasme, prodam. Opekarska cesta 8.	(J
Košnjo otave
prodam. Prodovič, Po ljnnska cesta 73.
Otroški bicikelj
kot nov za deklico, trl-vikeljček, športni voziček ln gramofon, kakor tudi lopa izbira posameznih gramofonskih plošč, lep kavni ln Jedilni servis za 6 oseb, ugodno naprodaj v trgovini »OGLED« na Mestnem trgu št. 3. (1
Dobro ohranjene spalnice
posamezne omare, postelje, kredenco ln različne predmete ugodno naprodaj v trgovini »OGLED«. Mostni trg 3.	(š
Ročni voziček
dvokolesnl, z jeklenimi peresi, zamenjam za potrebščine ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4758.	(1
Izredna prilika!
Prodam staro ,dobro vpeljano trgovino v Ljubljani. Potreben kapital 80 tisoč lir. Ponudbo upravi »Slov.« pod : »Zaradi «c-lttve« št. 4786.	I
Vsaka gospodinja
lahko hitro, temeljito I poceni očisti vse mndeže na oblekah edlnole »Smacchiatoro« ali CI s t Ima de ž. Zahtevajte vsoh trgovinah ln drog rljah Glavna zaloga P-tronafta, Ljubljana, Blel weisova (Tjrševa) 35
Elegantna samska soba
kompletna, lz oreha za 3600 Ur ln nov kavč za 2 osebe za 1500 lir na prodaj. »Merkur«, Miklo šlčeva 20.
Pohištvo
Modroce
patentne posleline mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
lapelnik Ljubljana, Mestni trg 13
®C(slP0P€LNA
T© R B A
mmmm
i.
/6Untf
V-v K V I ' • '" '
. v. fp ? "V" ■ >.
• t**
/i.
DALEČ, DALEČ" TAM RI.TZU MORJA JE STAL NAD MESTOM TONOSEN GRAD, III-VALIŠCE MOGOČNEGA KRALJA.
••On
/, \ a \}\ , L-*■<>v -Tv > j :ft,
v • • 4- T :	i
' • ' f • . fi <
V LESENI HIŠI PA JE ŽIVELA VDOVA S SINKOM MILORADOM. TA JE HIL PRIDEN, PASEL JE KRAVICO IN NABIRAL D RAČJE, KI GA JE PRODAJAL IN KUPOVAL KRUHA ZA MATER IN SEBE.
1 Stanovanja^
Odtiaic:
Stanovanje
3	sob, pritiklln brez kopalnico, sredina mesta, oddnm. Natančne ponudbe z opisom družine na upravo »Slovenca« pod »Snažnost«. mir« št. 4773.
jsteio:
1- ali 2 sobno stanovanje
(suho In zračno) za tričlansko družino, Iščem za 1. september. Plačilo vnaprej 1 Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Mirna In poštena« št. 4681.	c
jMotoTj
Avto motor, bencinski
cca. 70 KS In prestave s
4	brzinami kupi Avtobus Rojlna, Vodnikova ul. f
Šoferska fioln I. Gnberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulice 43 telefon št 28-28.
Izpit se lahko polaga že i 18. letom.
!xiiigaimp|
Izrabite priliko
prinesite vbb vrste stare vreče krojaške ln šiviljske odrezke ter vse stare cunjo, ki vam nnjvlšje plača: Grebene Alojzij. Sv Petra cesta 33, telefon 84-86,	k
Smrekovo čreslo
lepo, «druvoi auho tn Jožice — K u pl vsako količino usnjHroa J Lavrlč, St Vid prt Stični • LJubljana.
Gramoton in plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje In plača najvišje dnevne cono »Everest«, Prešernova ul. 44. (k
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne, pletlljske tn šiviljske od-rezko, kakor vse tekBtll-no odpadlo kupuje Gerk-man, Hrenova ulica 8. k
Kupim
»VolgtlUndor - Stereflokto-ekop« 6x13 cm. Ponudbe na: P. Lamplč, Ljubljana, Tyrševa cesta 167.
fgDenafcl
Iščem posojilo
150.000 lir Za dobo petih mosecov. Varstvo vknjižba na prvo mesto hiše v LJubljani, Posredovalci Izključeni. Plačam dobro obresti. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »150 do 200.000« št. 4787.	d
Iščem družabnika
za dobro Idočo podjetje. Potreben kapital 300.000 lir. Prvovrstna garancija. Ponudbe pod : »Tihi aH sodelujoči« št. 4788 upravi »Slovenca«.	d
Vse denarne In trgovske oosle
izvršlir mtro In ločno. Ohrnltf er ob R n d o 11 Zor«. nifdHllška uL ti. Tnlefoc 88*10.
^1


404
Turški vojščaki so odhajali dalje po Rožni dolini. V soncu so se svetili njihovi ščiti in sulice so se iskrile že od daleč kakor prižgane bakle. Izpod konjskih kopit se je dvigal prah, da je bilo od daleč videti, kakor bi se črn oblak podil po dolini.
405
V Podgorju so hoteli Turki upepeliti cerkev Matere božje. Ali glej čudo! Cerkev ni hotela goreti. Tedaj pa so Turki razljučeni in razjarjeni lučali kamenje v zidovje in so glasno preklinjajoč odhiteli po griču navzdol. To je bila najhujša turška vojska, katero so doživeli na Koroškem. Še dandanes živijo spomini na nesrečno leto 1478.
406
Tudi meseca velikega srpana istega leta je dospela glavna turška vojska od Beljaka po celovški dolini do reke Drave. Pri vasi Mohljiče se ji jc pridružila še četa z Rožne doline. Veliko ujetnikov je bilo zdaj v turški vojski, ki so stopali po dolini, nc vedoč, kam jih bo privedla usoda.
| OMttim |
Krznarstvo I.ROT,
Ljubljana, Mestni trg 5
naznanja rta ho od I. septembra dntje trgovina zopet redno odprta.
Izjemna prilika!
Naprodaj Je več hektarjev parcel, njive, travniki, tudi stavbne, na najbolj prometnem kraju Dolenjske, blizu kolodvora, elektrika, voda. cesta. Cena 7—15 lir, skupaj ceneje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: »Varno, dobičkanosno 4780«.
Parcelo kupim
alt manJSo hišo v Zgor. Sliki. Tonudhe na upravo »Slov,« pod šifro »V bližini gozda« št. 4790.
B Sobe B
(Jddato:
Prazno sobo
veliko, poseben vhod, takoj oddamo. Medvedova ulica 36.	s
Ittcio:
Uradnica
svojo posteljnino, Išče sredini mesta čisto ln udobno sof>o. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cista ln mirna« št. 4608.
j Poizvedbo j
Zlato zaponko
s 3 briljantl sem zgubila 28. avgusta na poti v fite-panjo vas. Proti nagradi vrniti na oglas, oddelek »Slov.« pod St. 4794. r
PIHTnI
Hlev za 4 konje
oddam v bližini »Figov-ca«. Ponudbe upravi Slovenca pod: »lllev 4795«.
Revna uradniška mati
sedaj brez dohodkov, prosi za otroški voziček na posodo ali v dar. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Voziček« št. 4748.
(r
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam In stružim stare p a r k e t o.
Josip Brleč
Kolodvorska 28. Ljubljana
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30.14.30.16.30. In 18 30
„SeHma nebe-s" v italiianski kinematografiji našli boste v filmu
»Izkrcal se |e mornar"
Nnlholjše delo velikih umetnikov Amedeo Nazzari in DorU llurnntl KINU SLOGA - TFL. Z7-JO
Poezlla ljubezni kresne noči In globoka drama raidvojene duše v filma
wKresna noč"
Gertrnii Meyen, Anna Dammann, OttoWernicke KINO MATICA - TEL. 22-41
Tehnično nedosecliiv prikaz letalskih akrobacij
Pustolovci v zraku
Lepa Rita Hsyworts se bori za ltubezen postavnega, simpatičnega Gary Grau ta. KINO UNION - (EL. 22-21
Eden nnlveličastneJMh zgodovinskih vel. filmov
Zadnji dnevi Pompejev
Preston Foster — Basil Kathhone Vittorio de Sisca v zabavnem filmu
Smola slamnatega vdovca
Predstave delavnik ob 17\30. nedelia 14-30 Inl7uri KINU KODEL|EVO TEL. 41-64
dedi al primo che passa se...
II La Saponatta slntetca In fogll Sintetično milo v llstiiih
»SAPOFOL
Sapnni liquldl - delersivl - srinm-po liquidl ed iu polvere - pnraffina siutetica - pngamento auiicipato
G I O R E S - Corso 28 Ottobre 31 - H 11A N O
Tekoča mila — Snmpon tekoči in v pralni — sinietični paiafin — plačljivo v napiej
Ce vprašaš prvega mimoidočega aH...
devi risehiare 12 Lire per comperare un biglietto e ti dira: ma certamente, e 1'impiego ideale di una pic-coia somma per tentare di viucerne una molte grande.
naj tvegaš 12 Lir za nakup srečke, ti bo odgovoril: gotovo, to je idealen posel z malim zneskom poskusiti pridobiti si mnogo večjega.
REGALA MILIONI
a c h i a c q u i s t a un biglietto per L. 12"—
DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12-—
Vsem, ki so sočustvovali nadvse ljubljenega gospoda
Zalivala
z nami ob tragični Izgubi našega
Fortunata Majdiča
kakor tudi vsem darovalcem vencev ln cvetja, čč. duhovščini, pevcem za prekrasne žalostlnke, ter vsem onim. ki so ga spremljali na poslednji poti in mu nasuli na krsto rahlo domače prsti, se najlskrenejšo zahvaljujemo. Hog naj vsem povrne I V Ljubljani, dne 29. avgusta 1942.
Žalujoči ostali.
TJmrl nam Je nas dobri, skrbni mož, oče, start oče, brat, stric, svak ln tast, gospod
V
Jernej Slibar
žel. uradnik v pokoju
zadet Od kapi, v «5. letu starosti. — Pogreb Je bil 15. avgusta na Prcloki pri Črnomlju. — Sv. maša zadušnica so bo darovala 1. septembra ob 7 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani. LJubljana, dne 29. avgusta 1942.
Žalujoča žena, sinovi, hčere in ostalo sorodstvo.
Giovanni Vergal
54
Tone Nevolja
Roman.
»Nič. nič. boter Tine,« je odvrnil Rok Spa-tu. »Meni ni mar zato. Kajti kdor zaupa onim kanal jam ženam, jc prešič. Kar se mene tiče, je moja ljubica Santuzza, ki mi daje na up, kadar hočem In dve Rožičavki je treba, da jo odtehtata! Z onimi prsi, kaj. boter Tine?«
»Lepa krčmarica, drag račun!« je dejal Piz-zuto med pljuvanjem.
»Iščejo moža, da bi jih vzdrževal!« je dodal Tone. »V^e so enake!« In Gosja noga je nadaljeval: »Stric Križ je tedaj tekel zasopel k notarju, d« mu je sapa pohajala. Tako si jemlje Oso.«
»Lepa usoda, kaj, usoda Rožičevke!« je vzkliknil Tone.
»Ko bo črez sto let, če bo božja volja, njegov oče umrl, bo Brasi Čebula bogat kot prešič,« je rekel Spatu.
»Zdaj njegov oče razgraja, toda sčasoma se bo uklonil. Nima drugih otrok in ne ostaja mu drugega, kot da se oženi, če noče, da bo njegovo blago uživala Rožičcvka. njemu nakljub«
»Jaz uživam nad tem.« je zaključil Tone. »Rožičevka ničesar nima. Zakaj mora biti bogat samo gospodar Čebula?«
■ V tem se je udeležil razgovora lekarnar, ki je prihajal po obedu kadit svojo pipo na obrežje in je tolkel vodo v možnarju, da tako svet ni uspeval, da je bilo treba vse pognati v zrak in vse znova napraviti. Toda z onimi ljudmi tam, je bilo prav, kakor da bi tolkel vodo v možnarju.
Edini, ki bi kaj razumel, je bil Tone, ki je bil videl svet in ki je nekoliko odprl oči. kot inačica. Pri vojakih so ga bili naučili čitanja, zato jo tudi on hodil na vrata lekarne, da bi čul, kaj pravi časopis in da bi klepetal z lekarnarjem, ki je bil z vsemi dobričina in ni imel v glavi ošabnosti svoje žene, ki ga je zmerjala: »Zakaj sc vmešavaš v stvari, ki se te nc tičejo?«
»Žene je treba pustiti, naj govore in delati stvari skrivaj,« je dejal don Eranco, čim je gospa odšla gori po stopnicah v svojo sobo. Njemu ni delalo težave, da je vodi! sinedrij tudi z onimi, ki niso imeli črevljev, da le niso sta vi jal i nog na letve stolic. In razlagal jim je besedo za besedo, kar je pravil časopis, stavJjajoe nanj prst, kajti svet bi moral uspevati kot je bilo tam napisano.
Don Eranco, ki je dospel na prod, ko so se prijatelji tako razgovarjali, je mežikal Tonetu Nevolji, ki je popravljal zanke na mrežah, z iz-
tegnjenimi nogami in s hrbtom naslonjenim ob kamne ter mu je namigoval z glavo, stresnjoč z bujno brado v zrak. Lepa pravičnost, kaj. ko sj mora jo nekateri lomiti hrbet ob knmnih, drugi pn lenuharijo in kade pipo. medtem ko bi si ljudje morali biti vsi bratje, Jezus je to rekel, največji revolucijonar, ki je kdaj živel in njegovi duhovni so dandanes biriči in vohuni! Ali niso vedeli, da je zadevščino dona Mihaela s Santuzzo bil odkril don Giammarija, pri spovedi?«
»Don Mihael, kaj pa še! Snntuzza ima mas-sara Eilipa. In don Mihael brenči vedno po Ne-rovj ulici, brez vsakršnega strahu pred botro Zuppiddo in njeno preslieo! On ima pištolo.«
»Obe vam pravim! Te, ki se spovednjejo vsako nedel jo ima jo veliko vrečo, dn stavi ja jo v njo grehe. Zato nosj Santazz« svetinjo na
prsih, da bi prikrila svinjarije, ki jih ima spodaj!«
»Don Mihael izgublja čas z Zuppiddo. Tajnik je rekel, da jo hoče spraviti na tla s svojimi nogami, kot zrelo hruško«
»Seveda! Medtem se don Mihael zabava z Barbaro in z ostalimi, ki so na ulici. Jaz vem to« — in mežikal je skrivaj Tonetu. »Nobenega dela nima in vsak dan ima svoje štiri tarije plače.«
»To, kar vedno pravim!« jc ponavljal lekarnar in si vlekel brado. »Ves sistem je tak. Plačevati lenuhe, da bi ničesar ne delali in se nam rogali, nam, ki jih plačujemo! To je, vidite. Ljudje, ki dobivajo štiri iarije na dan, da se sprehajajo pod okni Zuppidde. In don Giammaria, ki požre eno liro na dan, da spove Santuzzo in da posluša svinjarije, ki mu jih pripoveduje. In don Silvester... že vem! ln mojster Cirino, ki je plačan, da nam trga čevlje s svojimi zvonovi, tod« potem nc prižge luči in vtakne olje v svoj žep, kajti tam na občini, tam so pa druge svinjarije! Pri moji veri! Hoteli so napraviti temeljito spremembo vseh v hiši, toda potem so se znova sporazumeli, don Silvester in ostali in niso več o tem govorili... Prav tako, kot oni tatovi v parlamentu, ki med seboj klepetajo in klepetajo. Toda veste li kaj o tem, kar pravijo. Govore, da se jim dela pena okoli ust in se zdi, da si bodo vsak trenotek skočili v lase, nato se pa smejejo v pest bedakom, ki to verjamejo. To so sama sirokoustenja za l judstvo, ki plačuje tatove in zvonike ter biriče, kot je don Mihael.«
»Kako lepo je to. štiri tarije na dan, da se človek hodi sprehajat sem in tja. Ilolcl bi biti carinski stražnik,« je dejal Ione.
»Glej! Glej!« je vzkliknil don Eranco, z
očmi, ki so m a sršele iz glave. »Poglejte posledice sistema! Posledica je, da vsi postanejo lopovi. Ne bodite užaljeni, boter Tone. .Riba smrdi pri glavi.' "ludi jaz hi bil kot vi, če bi ne bil študiral iii bi nc imel onega poklica, da si služim kruha.«
Dejali so, da je zares lep poklic, ki ga je naučil lekarnarja njegov oče, da je tolkel mož-nar m služil denarce z umazano vodo. Medtem ko so bili ljudje, ki so si morali kuhati glave na soncu, iztikati si oči z zankami na mrežah in dobivati krče v nogah in hrbtu, da so si prislužili deset novčičev. In tako so pustili mreže in klepetanje ter odšli v krčmo, pljuvajoč po cesti.	xnT
Ko je zvečer nečak prihajal domov pijan, jc gospodar Tone napravil vse, da bi ga poslal v posteljo, ne da bi ostali to opazili, kajti tega ni bilo nikdar pri Nevoljah in solze so mu prihajale v oči. Ponoči, ko je vstal in poklical Aleša, da bi šla na morje, je pustil drugega, naj spi. že tako bi ne bil za nobeno rolio. Spočetka se je Ione tega sramoval in jih jc bo*lil pričakovat na obrežje s sklonjeno glavo, čim bi se vračali. Toda pomalom je tlobd trdo kožo in je govoril pri sebi: »Tako bomo še jutri praznovali!«
Ubogi starec je poskušal na vse načine, da bi mu gonil srce in na skrivaj je dal celo njegovo srajco donu Giammariji, da bi izgnal iz nje hudiča ter je potrošil tri tarije.
»Poglej!« mu jc dejal. »Tega ni nikdar bilo pri Nevoljah! Če si boš izbrni slabo pot Roka Spata, ti bodo tvoj brat in tvoje sestre sledile. ,F!no gnilo jabolko pokvari vso ostala' in oni denar, ki smo ga s tako težavo spravili skupaj, l>o skopnel.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdajatelj: inž. Jože Sauja
Urednik: Viktor Cenili