■poštnima plačana v- gotovini- 1934-1935 ♦I+X XXVI * •>f- 8 • Vsebina osmega zvezka a» 1. Vinko Bitenc: Povest gosposvetskih zvonov ......177 2. Joseph Delmont - Gustav Petri žic: »Doktor Orangutan. .181 3. B. V. Radoà: Punčkina Velika noč. Pesemca.........183 4. Adam Milkovič: Pacek. Prigode navihanega kužeta. Za naje najmlajše 184 5. ArnoSt Adamič: Koruzni frontnik Sandi. Roman za deco. Ilustriral profesor Mirko Subic 190 6. A. D.: Kako rastlinam srce bije................197 7. Irma Bajžljeva: Zvončkarji se uče stenografije 197 8 Sestavi jalne naloge 199 9. Iz mladih peres. Ivan Podobnikar: Pastirja Tončka Velika noč. Pika: Velikonočna...................19f 10. Zastavice za brihtne glavice........Tretja stran ovitka 11. Stric Matic s koše» novic........Četrta stran ovitka POKAŽITE IN PRIPOROČAJTE »ZVONČEK« SVOJIM ZNANCEM! NABIRAJTE PRIDNO LISTU NOVIH NAROČNIKOVI ČIM VEČJI BO KROG »ZVONČKARJEV«, TEM LEPŠA IN OBSEŽNEJŠA BO VSEBINA NAŠEGA LISTA! »Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in «tan« t naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt lata 7'50 Din. Posamezni zvezki so po 3 Din. Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, UčiteljA* tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije! Na naročila brez istodobno vpoelane naročnine se ne oziramo. Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« » Ljubljani, Krakovski nasip 22. Rešitev ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 14 dni po odpravi vsakega avezka. Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin. — Izdaja, zalaga na tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francè Štrukelj). □ LIST S PODOBAMI ZA MLADINO LETO 3« • ŠTEV. S April 1035 Vinko Bitenc Povest gosposveiskih zvonov „Kadar zaslišim milo pesem gosposvetskih zvonov, mi postane v duši tako mehko, da bi se od žalosti razjokal {Bttrdn koroilctga rojaka) Pa tisti Ogrizov Andrej. Zaradi nekih besed so ga orožniki odpeljali v mesto. Minilo je že več mesecev, pa ga še vedno ni domov. Žena in otroci jokajo za njim. In gospodična Globavsova, učite* Ijica. Slovenske pesmice je učila otroke v šoli — pa so jo odslovili. Zdaj nima službe, beda jo tare. In še mnogo, mnogo je takih, ki jim velikonočna pesem zvonov ne bo prinesla veselja. Zvonovi molče, premišljujejo in so žalostni. Luči po hišah ugašajo; povsod so se ljudje odpravili k počitku. Samo v Kotarjevi hiši je še luč. Desetletni Kotarjev Lekš je bolan, hudo bolan, in domači čujejo ob nje-gon' postelji. Zvonovi vedo to; kat ko bi ne vedeli, saj jim je Lekš najs boljši prijatelj. Še pred nekaj dnevi je ves radosten prisopel ministrant Lekš v zvonik, pobožal veliki zvon in vzkliknil: »Danes moraš posebno lepo zapetiI Veš, moje pokojne matere go-dovni dan obhajam. Zato sem prišel sem gori zvonit jutrnjice, ker če te vlečem pod zvonikom za vrv, ne poješ tako lepo.c Nad gosposvetsko ravnino se je zgrnila noč Velikega petka. Tiha, turobna noč. V zvoniku vise zvonovi. Mirno, brez glasu vise tam, kakor da so po> greznjeni v sanje o minulih dneh. Samo kadar prhutne netopir skozi line in se dotakne zvona s svojo pe-rotjo, bron skrivnostno zaječi. Že tretji dan molče zvonovi, ne smejo peti, ne oznanjati ljudem ve; selih ali žalostnih novic v fari; kajti veliki teden je tu, čas premišljevat nja o skrivnostih trpljenja. Z resnimi obrazi, polnimi pričat kovanja hodijo farani mimo cen kve. Zvonovi vedo: veliko nedeljo pričakujejo, vstajenje. Tedaj bodo tudi zvonovi spet lahko zapeli. Pres ko vseh širnih gosposvetskih ravni bodo plule njihove vesele pesmi. Vesele: Da, vesele za tiste, ki so veselega srca; za druge pa bodo pesmi ža-lostne. In zvonovi premišljujejo o tistih drugih ... Tam v nizki bajti stanuje mnogo* številna Copotova družina. Pred tednom dni jim je umrl oče. Ostali so brez rednika, vdova in otroci gladujejo. Kako dobro je dela zvonu ta po* hvala! Ljubezni polno je zadonela njegova pesem v mlado jutro, tova* riša pa sta drobila zraven s svojimi srebrnimi glasovi. In potem, ko je Lekš odzvonil, je spet pobožal zvon in dejal: —Zdaj pa mogoče ne pridem prej sem gori kakor o Veliki noči. Ta* krat boš pa zapel svojo najveselejšo pesem. — Lekš se je poslavljal od zvonov, kakor bi bil vedel, da ga res ne bo kmalu v zvonik ali pa nikoli več, zakaj že naslednji dan je zbolel. Zelo so žalovali zvonovi za svo* jim prijateljem in še žalujejo. Danes je Veliki petek, dan V sta* jenja ni več daleč. A Lekš je še vedno bolan. Kako naj zvonovi zapojo najve* selejšo pesem, če pa Lekša ne bo k njim v zvonik? Hudo, silno hudo mora biti Lekšu, prikovanemu na posteljo. Tem huje še zato, ker ie sirota, brez skrbnega očeta in ljubeče mamice, ki bi ga v bolezni negovala. Teta in stric ga imata sicer rada. toda Lekš se ne more pogovarjati z njima tako po domače, ker ne ra* zume njunega jezika. Kajti teta in stric sta se šele po smrti Kotarice preselila iz tujega mesta na kmete. O, zvonovi vedo tudi za to skriv* nost in poznajo človeška srca tod okoli. Posebno veliki zvon, ki pom* ni že mnoga pokolenja v gosposvet-ski fari. Med svetovno vojno je sa* meval v zvoniku. Njegova tovariša so odpeljali v vojno, nikoli več ju ni bilo nazaj. Ta dva, levi in desni zvon, sta še mlada; šele po vojni so ju namestili v zvonik. Sijajne glasove imata in ubrano znata spremljati pesem veli* kega zvona. A kaj, ko Lekša ni. Tako kakor on, ne zna zvoniti nobeden. »Tovariša,« se je zbudil iz premišljevanja veliki zvon in tiho za* brnel, »naša dolžnost je, da Lekša obiščemo in mu olajšamo hudo bo* lezen. Mar ne?« »Spodobilo bi se, res, bim*bom* bim ..je pritrdil prvi zvon, naj* manjši izmed treh. Srednji pa je s srebrnočistim g la* som dodal: »To bi bilo plemenito od nas, bim* bam*bim*bam ...« Po tem skrivnostnem pomenku so zvonovi utihnili. Temna noč Velikega petka je še vedno molčala nad vasjo. Grmade oblakov so se druga preko druge valile čez nebo; včasih je pokukala izpod njih migljajoča zvezda, prika* zal se je za trenotek zadnji krajec meseca. Troje čudežnih bitij je plavalo v tej nočni tišini preko vaških hiš. Ta bitja, odeta v bronasto sive halje, so bila kakor poosebljeni zvoki zvo*■ nov, prelivajoči se iz zvonika nad gosposvetsko ravnino ... V sobi pri Kotarju, kjer je ležal bolni Lekš, je dremotno gorela luč. Ob postelji je podremavala stara teta Zefa. Lekša je kuhala vročica, globoko, neenakomerno je dihal, očesne veke so mu trudno zapirale vdrte oči. Zdaj pa zdaj se je nasmehni/ v težkih sanjah, izpregovoril čudne, zmešane besede, pa spet zajokal in zakrilil z rokama. — Bimzbatmbim'bam — je zdajci pozvonilo pod oknom. Lekš je odprl oči, začudeno pogledal okrog sebe. Teta Zefa je dre= mala dalje. — Bim*bam'bom*bim>bam gostejši kroni. Zanimivo je početje te človeku podobne opice, ko se noč nagiba h koncu. Vsak hip stegne svojo dolgo roko iz gnezda in pre-tiplje vse dosegljive liste in vejice. Dokler še kje občuti le malo vlage, ne zapusti ležišča. Do svitanja sem bil le enkrat čul, kako je zaškrtnila past. Ob sončnem vzhodu je umolknila nočna glasba in dnevni godci so pričeli ugla-ševati svoja godala. Pred menoj je visel zablode! kožuhasti prhutar. To redko živalco sem pustil pri miru, ker ne prenaša prevažanja in v ujetništvu kmalu pogine. Spodaj v visoki travi je koracal po vseh štirih malajski medved, in nedaleč od njega je tapir** ril po zemlji, malo bolj v strani sem videl divje vepre pri delu. Veliki metulji čudovite barvne lepote so letali s cveta na cvet, pošastno veliki kačji pastirji so v visokih lokih obkrožali blestečo pokrajino, nosorogi ptiči so hreščeče kričeč frčali nad gozdom, opice pa so se prepirale. Sonce se je dvigalo. Zdaj sem z daljnogledom spet našel mesto, kjer si je bil sno-Či neki orangutan napravil ležišče. Mirno je sedel in klavrno obračal glavo sem in tja. Od časa do časa je potipal listje krog sebe. Slabih deset metrov stran je bila * Megleni pard je zver iz družine mačk ** Tapir je žival iz družine kopitarjev past. Zdelo se mi je, kakor da bi večkrat obrnil glavo v tisto smer in vohal zrak. Končno se je dvignil. Leno se je oprijela njegova roka veje nad njim, pretezal se je. usta so se odprla, dolgi temnorjavi zalisci so se stresli, na ves glas je zehnil, pri čemer si neolikanec niti roke ni položil pred usta, da se je videlo njegovo sijajno a plašno veliko zobovje. Zobovje, s katerim raztrga leoparda. Zdajci so spodaj počile suhe vejice. Nosorog stopi iz goščave in se bliža tolmunu pod mojim drevesom. Z drevja blebečejo opice, nekatere, pomazane z lepilom, popadajo z vej in se valjajo pp mokri travi. Orangutan je napihnil svoj podvratni meh, zarjovel nad nosorogom, potem pa jo je jezno ubral naravnost proti pasti, se ustavil zibajoč se na neki veji, sedel in pričel vohati. Zdaj daleč stegne glavo. Zméte duha po durjanu in čebuli, ki sem jo bil zaradi ostrega vonja nalašč navezal v pasti poleg orehov, ta zmes pričenja učinkovati. Le malo časa si pomišlja gospod orangutan, potem poskusi pogledati v past. Dolga roka se tipaje stegne v odprtino in oprijem-Ije to in ono. Spet sedi mirno in premišlja, potem pa po kratkem obotavljanju zma- gata radovednost in sladkosnednost: splazi se v past. V meni je zaplala lovska kri, drhtim od razburjenja, in malarije. Zdajci zazveni sprožena past. Veselje je veliko. Saj so se gotovo tudi v druge pasti ujeli orangutani. Pod menoj je nosorog srebal iz mlake. »Tudi tebi, moj dragec, so urice svobode že preštete« sem Šepetal predale. »Jutri zjutraj boš na svoji stezi naletel na čedno jamico, v katero se boš mirno vlegel; potem te bom, kar ne bo zelo lahko, spravi) iz tvoje posteljce, te zvabil v kletko in poslal v Melbourne, kjer ti bodo uredili lep prostorček v zou«. Trije orangutani, dva samca, med njima krasotec, ki sem ga bil že prejšnji dan opazoval, ena samica, dve morski mački in nenavadno dragocen plen, rjavi vriskač, ena najredkejših in najtežje ulovljivih živali, so bili plen zadnje noči. Z uspehom sem bil docela zadovoljen. Po preteku dveh tednov sem imel pet najlepših orangutanov, nosoroga, rjavega vriskača in obilico manjših živali. Na treh splavih in enajstih velikih čolnih smo splavili plen do obale. Spotoma je žal vriskač poginil. (Konec prihodnjič) Punčkina Velika noč Mala punčka naša ima želje tri, za Veliko noč si tole vse želi : Tako pomarančo, sladko kakor med, da bo posladkala z njo vesoljni sveti Tak brtavs potice, debel in visok, da se bo mastll z nJim v vasi vsak otrok. Piruhov pa slastnih tisoč In še več: ta bo rožnat, moder, oni temnordeč. V njenem drobnem srčku Je Velika noč, kakor v naših srcih Je bila — nekoč ... B. V. Rado* TAKO TEKA ODSLEJ ZOPET SAM IZ ULICE V ULICO. NIKOGAR NIMA. KI BI GA POTOLAŽIL, NIKOGAR. KI BI MU POKAZAL POT DOMOV. NJEGOV DOM JE BELA CESTA, KJER NI ODPADKOV, NE KOŠČKA KRUHA ZA MALEGA PACKA. HUDO JE BITI BREZ DOMA, DOLGI SO DNEVI, SE DALJŠE HLADNE NOCI. V MEGLENIH JUTRIH STIČE PACEK VES PREZEBEL PO ODPRTIH ZABOJIH, KI SO JIH LJUDJE NASTAVILI PRED VEZNA VRATA SMETARJEM. TU NAJDF. ČASIH OBRANO KOST. SKORJICO KRUHA IN DRUGE DOBRE STVARI. ČASIH PA ZAIDE MFD VISOKE KOSTANJE. TU SO KLOPI. OKOLI NJIH POSKAKUJEJO OTROCI. PACEK JE MAJHEN KUŽEK, ZAKAJ BI NE SMEL SE ON MED NJE? IN GRE, TEKA IN SE IGRA Z NJIMI. PRINAŠA JIM PALICE IN DRUGE STVARI, KI MU JIH MEČEJO OTROCI. KADAR JE ZELO LAČEN, SEDE MED NJE NA ZADNJE NOŽICE IN S PREDNJIMA MILO POPROSI: »LAČEN SEM, LAČEN...« PA MU DADO KRUHA, GLADIJO GA, IN PACKU JE TAKO LEPO, TAKO TOPLO PRI SRČKU ... AMPAK TO JE SAMO ČASIH, OB SONČNIH POPOLDNEVIH — DRUGAČE PA JE SAM, ZMIROM SAM ... V NEKEM MEGLENEM JUTRU PA JE ZAŠEL SKORO NA KRAJ MESTA. TUDI TU SO BILI KOSTANJI. AMPAK POD NJIMI NI BILO KLOPI, NI BILO OTROK. TU SO BILE DOLGE LESENE OGRADE IN MED NJIMI STO IN STO TELIČKOV. KRAV IN VOLOV. »NA!« SE JE ZAČUDIL PACEK IN PRISTOPIL K PRVEMU TELIČKU. »KAJ PA DELATE TU?« VES OBUPAN SE JE OZRL TELIČEK VANJ IN NIČ MU NI ODGOVORIL, TAKO ŽALOSTEN JE BIL. PA JE STOPIL PACEK K DRUGEMU TELIČKU. TA JE MIŽAL IN JOKAL. PRAV NIČ SRAM GA NI BILO. GOTOVO JE BIL ZELO ŽALOSTEN. »ZAKAJ PA JOKAŠ?« GA JE POVPRAŠAL USMILJENI PACEK. »ZAKLALI ME BODO.« »KAKO?« SE JE ZAČUDIL PACEK. »ZAKLALI? ZAKAJ? KAJ PA SI NAREDIL?« »NIC,« JE OBUPANO ODVRNIL TELIČEK. »NIC? NO, POTEM PA TE NE BODO,« GA JE TOLAŽIL ON. »BODO, BODO,« JE KIMAL TELIČEK. »SAJ SO MOJEGA STRICA TUDI!« IN JE ZAJOKAL SE GLASNEJE. TUDI KRAVE SO VENOMER VZDIHOVALE: MU-U, MU-U, MU-U... DVIGALE SO GLAVE POD ZELENEČE KOSTANJE IN ŽALOSTNE POGLEDOVALE ZA MLADICI. KI SO KLICALI SVOJE MATERE. »OH, JEJ,« JE VZDIHNIL PACEK IN NEOPAZENO ODŠEL MIMO MIZECEGA TELIČKA. POTEM JE PRISTOPIL K REJENEMU VOLU. TA JE GLEDAL V TLA, GRDO SE JE DRŽAL, JOKAL PA NI AMPAK NJEGOVE OCI SO BILE VLAŽNE, TOPO, ZAMIŠLJENO JE BULJIL Z NJIMI PREDSE, GOTOVO JE TUDI ON MISLIL NA SMRT. »DOBER DAN, STRIC!« JE ZAZEHAL PACEK PRED NJIM, KAJ VI PA NIC NE JOKATE?« POGLEDAL JE VOL MALEGA SCENETA PA NAENKRAT ZAČUDENO DEJAL: »HM, KAJ PA TI ISCES TOD?« IN JE SKLONIL GLAVO, DA BI GA PODUHAL. »KAJ ME POZNATE, STRIC?« SE JE PRESTRAŠIL PACEK IN SE ZA PED ODMAKNIL. »SEVEDA TE POZNAM, PRIMARUHA,« JE ODVRNIL VOL, »O KOLIKOKRAT SEM TE OGLEDOVAL SKOZI LINO MOJEGA HLEVA, KO SI S SVOJO MATERJO LAZIL OKOLI HISE. GLEJ GA, GLEJ, SMRKAVCA, KAKO SE JE POTEGNIL!« JE ZMAJAL POTEM. KAR DOBRE VOLJE JE POSTAL. »KAJ?« SE JE SE BOLJ ZAČUDIL PACEK. »KAJ IMAM JAZ TUDI MATER? ZAKAJ? KJE?« »HM,« JE PIHNIL VOL SKOZI NOSNICE, »SEVEDA JO IMAŠ. TAKA JE KO TI. BELO DOLGO DLAKO IMA IN DOLG GOBEC, VAME JE ZMIROM LAJALA. O. KOLIKOKRAT VAS JE MLADICE PRIPELJALA V MOJ HLEV. POTEM SO TEBE NEKO JUTRO ODNESLI NAPRODAJ V MESTO ...« KAJ TAKEGA! JE POMISLIL PACEK. O TEM SE MI NIKOLI SE SANJALO NI! »ODKOD PA STE, STRIC?« JE VPRAŠAL POTEM. »Z MOROSTA.« »KJE PA JE TO? ALI JE DALEČ?« »O DALEČ. CE BI IMEL CAS, BI TI ŽE POKAZAL POT, TAKO PA MORAM ČAKATI, DA ME ZAKOLJE.IO. KAK PO TEJLE CESTI POJDI, PA PRIDEŠ GOTOVO TJA,« JE DEJAL IN POGLEDOVAL ZA MESARJI, KI SO BRUSILI NOŽE V LESENI LOPI. IZ KLAVNICE JE BILO V NASLEDNJIH TRENOTKIH CUTI TEŽKE UDARCE SEKIRE, KI JO JE VIHTEL V DEBELIH ROKAH ČLOVEK V BELEM PREDPASNIKU. POD NJO SO VZDIHOVALI IN PADALI MALI, BOJEČI TELIČKI. »OH, JEJ!« JE PRETRESLO USMILJENEGA PACKA. »UBOGI SIROMAKI!« IN SE JE POČASI ODDALJIL OD HROPECEGA STRICA — ŠE ZBOGOM MU NI REKEL. POTEM SE JE SKRIL ZA KOSTANJEVO DEBLO IN ČAKAL. DA ODPELJE STRICA TISTI ČLOVEK V BELEM OKRVAVLJENEM PREDPASNIKU. DOLGO JE ZDEL TAM IN OGLEDOVAL OBSOJENEGA VOLA. KONČNO PA MU JE POSTALO TEŽKO — ŠE ZBOGOM NI REKEL UBOGEMU STRICU, KAR TAKO GA JE ZAPUSTIL! TO PA RES NI LEPO! TEDAJ JE PRISTOPIL NEKDO K VOLU, ODPEL VERIGO IN GA UDARIL Z DEBELO PALICO PO TEMENU. POTEM GA JE POTIPAL NA TEJ IN NA DRUGI STRANI IN GA ODGNAL NA MORIŠČE. TEDAJ JE PACEK URNO STEKEL ZA NJIM: »PA ZBOGOM, STRIC!« MU JE DEJAL. TOPO JE POGLEDAL VOL MALEGA PACKA IN OKLEVAJOČE STOPAL ZA ODURNIM ČLOVEKOM. MALO NATO SO MU VRGLI TAM POD LESENO LOPO PREKO OCI OKRVAVLJENO CUNJO. POTEM JE DVIGNIL NEKDO BAT IN UDARIL Z NJIM UBOGEGA STRICA PO CELU. AMPAK STRIC JE BIL VELIK IN MOČAN, PA SE JE ZDAJCI ZAGNAL VANJ, ŠE PREDEN JE MESAR VDRUGIC DVIGNIL BAT. POTEM JE S SVOJIMI MOČNIMI ROGOVI ZMETAL OB STENO ŠE VSE OSTALE IN SE VES DIVJI ZAGNAL MED KOSTANJE. »BRAVO! BRAVO!« SO ÌZTEGOVALE KRAVE UKLENJENE VRATOVE IN ŠE SAME PRIČELE NA LEVO IN DESNO NASTAVLJATI ROGOVE. »DOMOV GREM, DOMOV...« JE TULIL OD BOLEČINE VOL IN ZDIRJAL PO CESTI. »DOMOV — UUUUU ...« »JAZ TUDI!« JE VESEL STEKEL PACEK ZA NJIM. »NA MOROST GREVA!« JE HITRO ZAKLICAL VSEM SKUPAJ. KAKO STA JO CVRLA! »ALI SVA JIH!« JE DEJAL SPOTOMA PACEK. CRNI CURKI KRVI SO LILI UBEGLEMU VOLU IZ CELA IN NOSNIC, TUDI OCI JE IMEL VSE KRVAVE. Z GLAVO NIZDOL SE JE ZAGANJAL V SKOKIH PO TISTI GLADKI CESTI, V STRAH IN TREPET LJUDEM, KI SO SE POSKRILI PO VEZAH, HODNIKIH IN ZA OGRADAMI. POTEM PA JE NENADOMA OBSTAL, DVIGNIL OKRVAVLJENO GLAVO VISOKO PROTI NEBU IN STRAHOTNO ZATULIL ... »TAK — BEŽIVA, STRIC!« GA JE PRIGANJAL PACEK, »ZDAJ NI CAS, BOVA ZE DOMA JOKALA!« »UUUUUU,« JE ZADNJIKRAT ZATULIL VOL, POTEM SO MU KLECNILE NOGE. HIP NATO SE JE ZVALIL NA PRAŠNA TLA. »VSTANITE, STRIC!« JE NESTRPNO SKAKAL PACEK OKOLI NJEGA, »MESARJI GREDO!« TEDAJ JE VOL ZADNJIKRAT PRIPRL SVOJE MOTNE OCI IN POGLEDAL MALEGA PRIJATELJA, NATO JE VZTREPETAL PO VSEM ŽIVOTU IN IZDIHNIL ... POLAGOMA SE JE ZBRALA OKOLU NJEGA GRUČA PREPLAŠENIH LJUDI. TUDI MESARJI SO PRIŠLI. EDEN GA JE SUNIL S ČEVLJEM V TREBUH, DRUGI GA JE UDARIL Z BIČEM. POTEM SO GA ZVLEKLI NA VOZ IN POGNALI KONJE. »ZDAJ PA GREM, GREM PA SAM!« JE VZTRAJNO DEJAL PACEK. »NA MOROST GREM!« IN JE ŽALOSTEN ODŠEL. HODIL JE URE IN URE, AMPAK SVOJEGA DOMA, SVOJE MATERE NI SREČAL NIKJER. CE PA JE KOGA POVPRAŠAL ZA POT. MU JE VSAKDO ODKIMAL. »PRISMODA MESTNA!« MU JE DEJAL EDEN IN SE JEZNO ZAGNAL PROTI NJEMU. DOBRO, DA JE BIL PRIKLENJEN. PRESTRAŠIL SE JE PACEK PRVI HIP, KO PA JE VIDEL, DA JE GRDAVŠ ČRNI PRIKLENJEN, JE SEDEL MALO VSTRAN IN MU PONAGAJAL. 5LEK, ŠLEK!« MU JE S TAČKAMA STRGAL KORENČEK, »ALI SO TE! SLEK, SLEK!« O KAKO JE BIL ŠELE ZDAJ HUD NA PACKA! PRI PRICI BI GA RAZTRGAL. PACEK PA JE ŠE DEJAL: »PA POJDI SEM, CE IMAS POGUM! NO? RRRRR,« MU JE ZAGODEL POTEM PRAV PRED GOBEC IN JEZIK MU JE POKAZAL. UŽALJEN JE NATEGOVAL PRIKLENJENI PES VERIGO, PA JE BILA SE KAR PREKRATKA — SE JEZIKA NI MOGEL ZGRABITI, ČEPRAV GA JE IMEL SMRKAVEC MESTNI PRECEJ CEZ MERO. »SE MALO GA IZTEGNI!« MU JE PRIGOVARJAL. »O, TO PA ŽE!« JE ZDAJCI ODSTOPIL PACEK MALCE NAZAJ, NATO PA IZTEGNIL JEZIK, DA BI MU KMALU IZPADLE OCI. »NA! UGRIZNI! NOCES? HM, GA BOM PA SAM POJEDEL,« SE JE NORČEVAL IN GA SPRAVIL NAZAJ V GOBEC — FLK — IN GA NI BILO VEC. POTEM JE ZAZEHAL. »SLAPA!« MU JE ŠE DEJAL, STRESEL Z GLAVO IN ODŠEL NAZAJ PROTI MESTU. POČASI JE KOLOVRATIL PO PRASNI CESTI, DOLGA JE BILA IN RAVNA. KO JE POSTAL ŽEJEN, SE JE SKOBACAL V JAREK. »BOM KAR VSE POPILI« JE DEJAL. PA JE ZA NJIM NEKAJ ZAŠUSTELO MED VISOKO TRAVO. SPOMNIL SE JE PACEK PRIKLENJENEGA STRICA IN JE PRESTRAŠEN POGLEDAL NAZAJ: »ALI STE VI, STRIC?« JE IZTEGNIL VRAT. »REGA-REGA-KVAK!« JE DEJALO IZ TRAVE. »A TAKO!« SE JE ODDAHNIL PACEK IN MIRNO LOKAL IZ POTOKA. POTEM JE LEGEL V TRAVO IN ZAMIZAL. KAKO PRIJETNO MU JE BILO! DREMAL BI TAKOLE KAR VES DAN, KO BI GAI ZDAJCI NE PREDRAMILO PRIJETNO PRESENEČENJE. OB NJEGOVEM SMRČKU SO SE DRENJALE ZABE, REJENE ŽABE. »KAKA POJEDINA!« JE POMISLIL PACEK IN SE POTUHNIL. PA MU JE F.NA ZLEZLA PRAV V UHELJ. »KVAK!« JE BLEKNILA VANJ, PREDRZNA PA JE RES BILA. »RRRRR,« JE POTIHO ZAGODEL PACEK IN SKRIVAJ PRIPRL OCI. POTEM JE IZTEGNIL JEZIK IN JO POLAHKO OBLIZOVAL PO REJENIH KRAKIH. »HAM!« JE HLASTNIL HIP NATO IN JO ZGRABIL ZA ZADNJE NOGE. O KAKO SE JE DRLA! AMPAK PACEK NI BIL MALO LAČEN IN JE PREDRZNICO PRI PRICI POGOLTNIL. POTEM SE JE POSTAVIL NA ZADNJE NOGE IN POGLEDOVAL ŠE ZA OSTALIMI, KI SO SE PRESTRAŠENE POSKRILE MED TRAVO. »KVAK, KVAK!« JIH JE OPONAŠAL Z VISOKIM GLASOM IN IZ-TEGOVAL VRAT. »KVAK, KVAK!« SO GA ZMERJALE NAZAJ IZ MOČVARE. ZE SE JE HOTEL POGNATI ZA NJIMI, KO ZDAJCI ZAČUJE ZA SEBOJ ROŽLJANJE VERIGE... PACEK JE POGUMEN KUZEK IN BI SE SAME VERIGE PRAV NIC NE BAL — AMPAK KAJ, KO JE PA NA NJEJ TISTI CRNI STRIC, KATEREMU JE PACEK MALO PREJE TAKO NAGAJAL! KAJ BO PA ZDAJ? UTECI SE KAR NE BO DALO! PREMIŠLJUJE PACEK IN BULJI V ČRNEGA STRICA, KI SE POČASI PLAZI MED VISOKO TRAVO PROTI NJEMU. »O, SAJ VAS VIDIM, STRICEK! DOBER DAN!« MU PRAVI PACEK IN SE VES TRESE. POTEM HITRO POGLEDA KVIŠKU: »JOJ, POGLEJTE NO, STRIC!« IN GA JE PREVARAL. KOMAJ JE STRIC POGLEDAL KVIŠKU, JO JE PACEK ZE UCVRL — TAKO HITRO ŠE NIKOLI NI POBIRAL PODPLATOV. »ALI SEM GA!« JE DEJAL SPOTOMA. PA GA SE NI! KO SE'JE OZRL. JE BIL STRIC ZE ZA NJIM. PRAV SPRETNO JE DVIGAL SVOJE STARE UDE, GODEL JE IN GRDO GLEDAL. POŽRL ME BO! JE POMISLIL PACEK IN SE HITRO SKRIL ZA BLIŽNJE DREVO. POTEM SE JE NENADOMA DOMISLIL ZVIJAČE. »TUKAJ SEM, STRIC!« JE KAR POVEDAL. IN STA BILA PRECEJ SKUPAJ. »SMRKAVEC!« JE STISNIL SKOZI ZOBE STRIC IN SKOČIL ZA NJIM. PACEK iPA JE BEZAL OKOLI DEBLA — FLEK — IN ZE GA NI BILO. TAKO STA LETALA OKOLI DREVESA, DOKLER NI STRICA NENADOMA POTEGNILO NAZAJ ... »NA!« JE DEJAL IN ZAČUDEN POGLEDAL VERIGO, KI SE JE BILA OVILA OKOLI DEBLA. »ALI STE TRUDNI, STRIC?« SE JE POŠALIL PRETKANI PACEK. NIC MU NI ODGOVORIL, LE KISLO SE JE DRŽAL IN VERIGO JE NATEGOVAL. »PA ZBOGOM!« JE DEJAL PACEK, »ZELO ME VESELI, DA SEM VESEL!« IN JE HITRO ODHLACAL DALJE. (Dalje prihodnjii.) "/awoIr-MtfAM i —^ 6. Naslednje jutro je oživela doslej zapuščena skalnata soteska. Nekateri so si bili radi pretesne barake postlali kar zunaj in zdaj je ležalo vse križem razmetano, odeje, leseni kovčegi, odloženi suknjiči, pred barako pa je gorel ogenj in nad njim je visel okrogel, črn kotel, v katerem je vrela voda. Okrog ognja jih je nekaj sedelo in jedlo popotnico, kakih deset se jih je pa prestopalo s čemernimi obrazi, pogledi so jim skrivaj uhajali v kotel. »Od vode ne bo nihče sit,« je rekel eden in zaklel. »Da bi le za prvo silo pripravili vsaj hrano za en dan. Pa prideš in ne veš, kam se obrni. Vode bi se najedli tudi doma.« Večina je pritrjevala in temno gledala. Bilo jim je že žal, da so se prijavili na cesto. Kdo bo pa tukaj sploh delal cesto? Saj je povsod sama skala. Najbolj smešno pa je, da ne vidijo nikjer nobenega orodja, da ni od nikoder človeka, da bi jim povedal, kako si predstavlja takole gradnjo ceste brez hrane in orodja. Za enkrat je treba počakati, da se vrnejo tisti, ki so odšli gledat okolico, za katero že zdaj nihče ne bi dal počenega groša, in po drva. Vrag vzemi vse kupaj. Doma je vseeno bolje. Pokrajina res ni bila mikavna. Dolga dolina, po kateri so prispeli, se je na tem mestu končavala skoro tik pod strmo steno. Samo tam. kjer je izviral potoček, se je podaljševala v ozko tesen, po kateri je bilo treba zgraditi široko cesto dalje proti meji. Trararara ! Nekje v skalah je zatrobil Diner. Kmalu je pricapljala k ognju ostala gruča. Nekateri so privlekli dračja in nekaj suhih1 štorov. Vedeli so povedati. da je na drugi strani hriba velik gozd z jagodami. Kake pol ure proč se iz drevja beli nekakšna vas. Niže doli pa so sami smrekovi gozdovi kakor zeleno morje. To seveda ni dvignilo razpoloženja. Da so jih morali vtekniti prav v to skalovje! In brez zajtrka! Izkazalo se je, da bo treba nekaj ukreniti. Določili so tri može, ki naj jih vodi Diner nazaj doli po dolini. Najdejo naj inženirja ali župana ter naj se skregajo, če drugače ne gre. Povedo naj. da počakajo še do drugega jutra, potem pa odidejo nazaj in naj si drugih norcev poiščejo. Tole čakanje bi se bilo morda sprevrglo v opasno puntanje in kruljenje želodcev, če se ne bi pokazal Sandi. 2e zgodaj, še preden se je kdo zbudil iz svinčenega spanca, je vstal in šel gledat za ribami. Imel je srečo in jih je kar z roko izpod skal nalovil nad trideset, za vsakega eno. Preteknil jih je na dve bri-njevi vejici in zmagoslavno prikorakal med čemerneže, ki so ga sprejeli s pretiranim navdušenjem. Ročno so jih očistili in vrgli v kotel. Voda vendarle ni vrela zaman. Res da je niso solili, a lačnim želodcem so ribe kar teknile. Sandi je bil medtem pospravil barako in tisti, ki se je vrnil vanjo, ni mogel prehvaliti Dinerja, ki je sprožil, da naj Sandija vzemo s seboj. Očiščena in pospravljena baraka se je zdela vabljivejša in nekateri so si že kar izbrali prostore, kjer hočejo ostati tudi poslej. Šele za mraka, ko se je tabornikov spet polaščala nejevolja, so zaslišali trompeto, a še daleč nekje za skalnato sotesko. Nekateri so odštorkljali po kamenju naproti. Kmalu je ,'priškripal težek voz v spremstvu vriskajočih tabornikov. Pripeljal je živeža za ves teden, nekaj orodja in desak, da si bodo zgradili kuhinjo. Diner je zlezel nanj in kakor kak imenitnik podajal kos za kosom. Vsaki reči je vedel slavospev, le nad vrečo z moko se je zamislil. Pobožal jo je od vrha do tal in z obžalovanjem rekel, da se mu tale koruzna moka močno smili, ker bo morala toliko prestati, kajti do grla so je že siti. »Fantje,« je vzdihnil, »meni se prav zdi, da smo spet v koruzni fronti!« »Saj bomo zaslužili, pa bo kaj boljšega v loncu,« so se oglasili. »Dva dinarja pet in sedemdeset par na uro,« je povedal Diner, ki so mu bili naročili, naj se pogaja tudi glede mezde. Vzdignilo se je nejevoljno mrmranje. Torej ni dosegel še nič?! »Jutri pride inženir in videli bomo, kaj si bo dal dopovedati. Za danes, fantje, pa kar spati Ta dan še ne šteje. Zaslužili boste šele, ko bodo zapele pike,« je pokazal v tesen, »po tejle cesti.« Čakalo ga je pa še prijetno presenečenje. Sandi mu je prinesel kuhano ribo. »Ti si pravi fant,« ga je pohvalil in mu napravil prostor na ležišču poleg sebe... Danilo se je. Iz barake se je slišalo smrčanje. Potok je glasno šumel. Nekje v soteski nad potokom je v brinju žvižgal kos. Obetal se ie vroč dan. V jutrnjo tišino je zaškripalo kamenje. Po dolini sta vlekla dva nizka konja visoko natovorjen voz, na katerem je sedel inženir ter se zaspano razgovarjal s svojima pred-delavcema, ki so jima bingljale noge čez zadnjo stranico voza. »Če se bodo puntali, jih bom poslal na njihove stroške domov. Boga naj zahvalijo, da so prišli do dela in zaslužka,« je zaspano odmahnil z roko in se naslonil nanjo, da bi še malo podremal. Ko so se pripeljali do taborišča, so jih na poti pričakovali taborniki, še vsi zaspani. Zbudil jih je bil Sandi, ki je prvi zaslišal škripajoči voz. Dmer je bil seveda že obrit in poli-kan, zakaj imel je govoriti odločilno besedo glede mezde. Brez obotavljanja in lepotičenja je sprožil besedo, medtem ko so se zgrnili okoli njega, radovedni, kako bo poteklo. »Zvišajte, če ne. gremo na vlak.« Inženir je temno pogledal po gruči in vsi so takoj ugenili, da z njim ne bo dobro zobati. Bil je še mlad, a odločnega, gladkega obraza, v katerega se je zarezala nejevoljna guba. »Ne bodite nespametni,« je dejal tiho. »Hujskarij ne bom trpel! Toliko in toliko je denarja za cesto, s tem moramo računati, če se boste izkazali, bom skušal doseči pri-boljšek.« Videlo se je vsem, da uvidijo verjetnost njegovih besed, a Diner se je poslužil moči, ki so mu jo bili dali. Vzdignil je obe roki in zavpil: »Tri dinarje na uro, ali pa, fantje, kar pospravite in gremo!« Med taborniki je bilo tretjina starejših, celò družinski očetje vmes. Leti so molčali. Mlajši pa, ki so se bili s pohajkovanjem že po-lenili, so vzdignili hrup in vpili, da gredo in gredo, če ne dobe treh dinari« v. Dinerjeva trompeta je treskala med tabornike, trobila generalni marš k jadrnemu umiku. Le peščica preudarnih se je tiho umeknila k baraki in nemo gledala priprave za odhod. V pičlih desetih minutah so že stali na cesti. Spredaj Diner s trompeto, mahajoč z dolgimi rokami. navdušujoč in preklinjajoč, kakor je knapovska navada. »Fantje, samo podati se ne. Še prosili nas bodo. Držimo skupaj in zmaga bo naša! Tiste pa, ki ostanejo, naj vzame vrag! Naprej!« Sandi je porabil ta zadnji treno-tek, da je stekel k njemu. Ves obupan se mu je obesil za roko, da je pobesil trompeto in se začuden sklonil k preplašenemu dečku. »Ne zameri, Diner, ampak jaz moram ostati. Doma sem nekaj takega napravil, da se ne upam vrniti. Žal mi bo za teboj. Nisi hud?« Gledal je izpod čela in mežikal, ker so se pripravljale solze. Diner se je široko zarežal, da se mu je posvetila napeta koža, pogledal med svoje in ga močno udaril po rami: »Tegale posilnega pa pustimo starim mevžam. Ah, saj ga je škoda. Z nami jo ureži... A tako. Pa ostani, mevžica med mevžami.« Ko pa je opazil, da je užalil dečka, ga je potrepljal. »Nu, nu. saj nisem hud nate.« »Očetu in nobenemu ne smeš povedati, kje sem,« je hlastnil Sandi v skrbeh. Namesto odgovora je Diner zatrobil. »Alo, fantje! Četa v četverostop! Marš!« Zatrobil je in se postavil na čelo. Trarara-rararara! Odšli so po soteski. Za njimi se je vlekla prašna meglica. Sandi je ostal sam na cesti, zato ga je inženir takoj opazil. »Si tudi ti v seznamu?« je strogo vprašal. »Rad bi delal,« se je izognil odgovoru. »Kako se pišeš?« »Ivan Žohar.« Sandiju se je zavrtelo. V skrajni sili se je spomnil na ta izhod in imenoval odišlega brezposelnega. Inženir je iskal v seznamu, njegova spremljevalca sta mu gledala čez rame. Sandi se je zdaj tresel, da ga ne bi izdali ostali, ki so jih medtem obkrožili. A njihovi pogledi in migljaji so ga bodrili. Nihče te ne bo izdal, je bilo čitati v njihovem muzanju. Cela stvar je vendar zadosti zabavna. Neskončni dolgi so bili trenotki. preden je inženir našel »njegovo« ime. Potem ga je pogledal od nog do glave in se začudil: »Sedemnajst let bi ti nikdar ne prisodil.« »Pri nas so vsi bolj slabotni,« je pripomnil eden iz kroga. »Zakaj?« se je začudil inženir. »Tako. ob sami koruzi živi mladi in stari svet.« Sandi se je hvaležno nasmehnil besedniku. To je bil Debeljak, oče dveh otrok, »Dobro, dobro. Tu bo treba delati. Pišem se Kralj, to sta pa prva delavca Mauer in Boltar, ki ju boste ubogali. Danes se ne moremo lotiti obsežnejšega dela. Počakali bomo na drugo partijo delavcev, medtem si boste zgradili ognjišče. Na vozu je vse potrebno.« Čez nekaj dni je prišel drugi oddelek, ki je našel že vse urejeno v skalni soteski. Medtem je zrastla nova, bolj obširna baraka s slamnatimi ležišči. V mali. zajčjemu hlev-cu podobni baraki je stalo ognjišče iz kamna. Urejen je bil dovoz hrane, vsak je vedel, kje se dobi to in ono. K zdravniku je bilo uro hoda. Ne malo potov je moral napraviti Sandi, deloma iz hvaležnosti, ker so se zavzeli zanj, deloma ker si je moral utrditi svoj položaj v taboru. Za enkrat so ga določili v kuhinjo, z isto plačo kakor oni na cesti. Prvi tedenije živel v večnem strahu pred prihajajočimi. Če bi prišli njegovi bratje, bi ga gotovo izdali. Vsak dan je prispel manjši oddelek, a vedno iz drugega kraja, in slednjič je bila dosežena določena številka sto delavcev. Zahribčane so bili odposlali na druge odseke. Sandi se je oddehnil. Šele zdaj je našel pravo veselje nad prisluženi-mi prvimi dinarji. Tretjino je odrinil za hrano, ostanek pa je dal shraniti inženirju Kralju. Za Itko. ki ji bo kupil sama nebesa, tako je računal. V taborišču ni užival posebne pozornosti. Saj je kmalu od sonca porjavel, ker je moral napraviti vsak dan z dvokolesnim vozičkom dolgo pot v sosednjo vas po mleko, krompir, meso in kruh — glavni živež tabornikov. Vse to je poleg dela v kuhinji sami vršil v splošno zadovoljstvo. Lupil je krompir, donašal vodo iz potoka, pomival kotle s peskom z bližnjega brega in opravljal nešteto postrežb pri tabornikih, da mu niso zavidali lažjega dela, ki ga je opravljal pod strogim vodstvom kuharja Belinca, že plešastega bivšega cestarja. Življenje v taboru je potekalo dokaj vsakdanje. Zgodaj zjutraj na noge. zajutrek, delo v neverjetno trdih skalah, ki so jih med opoldanskim odmorom razstreljavali. kosilo. Popoldne delo na cesti, ki se ji je že videla smer in širina. Izdatna večerja. Po večerji so šli starejši kmalu spat. Mlajši so se zabavali s harmonikami, pripovedovanjem iz svojega življenja, neka- teri so jo pa včasi utezali v bližnjo vas v gostilno in na ples. Pošto je prinesel vsako nedeljo pismonoša. Takrat je bil praznik za vse. Sandi se je tega dogodka bal, ker je pričakoval, da mu javi kaj neprijetnega. Tak dan se je ogibal Zahribčanov, gledal jih je le od daleč in razbiral z njihovih obrazov. Če se mu je kdo približal, je že tr-del od strahu, da mu ima kaj povedati. Ko sta pa minila že dva meseca, se je malo pomiril, saj ga doma menda ne pogrešajo in razen Hajnka najbrž nihče ne ve, kje se nahaja. Temu je bil pisal dopisnico, a brez podpisa. Hajnko je lahko ugenil. Pa tudi ta se ni1 oglasil. Prav. Saj so ga zdaj celo njegovi rojaki klicali za Zoharja in so sčasoma pozabili, da je vtihotapljenec. Tako so minevali meseci in prišla je že jesen, ko se je zgodilo to, česar se je najbolj bal. In še več... Nekega dne, Sandi je baš pomival veliki kotel, je priromala po cesti sem četvorica s kovčegi. Sandi se je novih ljudi zmerom zbal in tudi zdaj se je stisnil za steno m skozi špranjo med deskami oprezo-val, kdo da so. Čim bolj pa so se bližali, zvedavo ogledujoč naselbino, tem bolj se mu je eden zdel znan. Strah ga je stisnil za grlo, ko je prepoznal — Korota. Njegov najhujši sovražnik! Zagnal je cunjo v kot in ubežal skozi zadnja vratca v hrib. Beline je sicer kričal za njim, potem pa je odmajal z glavo: takega ga še ni bil videl. Oni štirje so se javili pri kuharju, ker so bili vsi ostali, med njimi Mauer in Boltar, na cesti. Pokazali so svoje listine, da jih je vpisal v seznam. Potem jim je pokazal ležišča, češ da naj si odpočijejo. Koro si ni dal miru. hotel je videti vse podrobnosti tabora. Prebrskal je ležišča in ko je našel ugoden kot, je odrinil odeje in si u-dobno postlal na tujem ležišču. Prižgal je cigareto in puhal oblake pod strop. Lagodno je pretegnil močne ude in kmalu zadremal. Naslednji dnevi so postali Sandi-ju pravo peklo. Vedno je moral oprezovati za Korom, da se mu je pravi čas skril. To sicer ni bilo posebno težko, ker ta niti od daleč ni slutil Sandijeve bližine, a bližala se je sobota in z njo običajno čitanje imen vseh tabornikov. Inženir Kralj je prišel z listo, da je vpisal vse spremembe in jih primerjal s svojimi zapiski. Potem seveda ne bo mogoče skrivati prave barve. »Žohar Ivan!« je poklical inženir v krog okoli sebe. Sandi je odgovoril neobičajno tiho s: tukaj. Prav to pa je povzročilo, da se je Koro ozrl in spoznal Sandija. Po večerji je z rokami v žepu in smehljajem, ki je razodeval zlobno premoč, stopil v kuhinjo, kjer je Sandi brisal posodo. »Na zdravje, Sandi,« ga je poklical s pravim imenom, nalašč in močno poudaril besedo Sandi. »Kdo bi si mislil, da se tukaj najdeva.« Potem pa je brez povabila prisedel na tnalo in mu pomežiknil. »Ne godi se ti preslabo, kakor vidim.« Zagonetno se je smehljal in pogledal na Be-linca, ki ni rad trpel drugih ljudi v kuhinji. »Ne zameri,« je zatikal kuharja, »samo nekaj besed bi rad spregovoril s svojim prijateljem« Sandi, ki je občutil vso ost besede prijatelj, mu je obrnil hrbet. Kaj mu pa more? Še jutri bo Kralju po- velik, kakor bi štel že dvajset let' Ono malenkost z igrišča pa je tovo že pozabil. »Res?« je razburjeno vprašal jj^ hitel brisati umazane roke, da bi J1 podal v pozdrav. »Hm, hm,« se je obotavljaje okl® nila Korova roka Sandijevih ^f vlažnih prstov. Počasi, kakor z ° žalovanjem, da ga napačno razum®^ je nadaljeval. »To ni tako. Iščejo seveda orožniki.« »Orožniki?!« »S tistimi tvojimi šohtarji ste h° dili v tuji krompir, razdirali čebela® panje in kradli med. Ne vem. k" te je naznanil. In po tolikem času ^ »Jaz nič ne vem o tem,« se je buril Sandi, pomirjen od čiste vest.'j »Verjamem, verjamem, a n' manj ni res, saj so mene sprašev« da je prišla ovadba nate. Ker si ko naglo zginil, si s tem sum le vedal, da ga je in zakaj ga je pre-varil z imenom. Zdaj ko ga pozna, mu pač ne bo prizadeval neprijetnosti. Koro ni bil neumen, da ne bi v njegovi kretnji spoznal prave namere. Tako lahko se mi pa ne boš izmuznil, si je mislil, in se začel prijazno razgovarjati. »Veš,« je rekel nedolžno, »doma jim je kar malo dolgčas po tebi. Nihče ne ve. kam si se vteknil. Pa bi te tako radi videli.« Sandi ni verjel svojim ušesom. Ves zadrževani gnjev se je razblinil v nič in že mu je hotel z nenadno kretnjo podati roko, vesel, da bi se tako gladko izteklo. Najbrž, tako si je mislil, se je Koro izmodril. Saj je zrasel ko konoplja, močan je in trdil. Tudi za to te čaka kazen. Ti paragrafov še ne poznaš ne.« »Strašiš me. Vsega tega ne verjamem,« je na videz dvomil, a v duši je rastel prebujeni strah. Izdajale so ga zbegane oči. Zdaj ga je prešinila še druga, dosti bolestnejša misel. Boječe je vprašal, kako je na njegovem domu, kaj da pravi oče k temu. »Tvoj oče,« je odgovoril Koro s poudarkom in oči so mu za treno-tek zagorele, »tvoj oče kar besni.« »Ali so ga odpustili iz službe?« je skrbljivo vprašal, ne vedoč, da je dal s tem bistroumnemu sovražniku, saj to je bil Koro še bolj ko kdaj prej, nevarno orožje v roke. »Seveda,« je ta bleknil na dobro srečo. Ko pa je videl, da je Sandi prebledel, mu je brž zadal še drugi udarec. »Ne bi ti svetoval, da se prikažeš predenj.« Zunaj se je medtem še bolj pooblačilo, skozi špranje je dihal jesenski veter. Iz kovačnice za kuhinjo so odmevali jekleni udarci. Sandi je sklonil glavo in bi od hudega najraje umrl. A kmalu se je spet našel. Saj je prav radi tega odšel od doma. Tu je zdaj skrit, na varnem. Bo ostal tako pač še nadalje, čeprav mu je hudo. da se ne da povedati. Koro pa je imel druge misli. Zdaj, ko ga je videl uklonjenega, si je mislil, da je železo že dosti vroče, in je prešel v nenadni napad s tisto brezobzirnostjo, kakor je napadal vse, kar mu je prišlo na pot. »Dobro, saj takole pod tujim imenom si dobro skrit,« je rekel za-smehljivo in se naslonil na steno ter stegnil noge od sebe. »Če bi se pa kdo našel, da bi te izdal? Kaj potem ... Ne odgovoriš? Ti bom pa jaz povedal. Prijeli bi te in izgnali v domačo občino. Tam bi pa zaplesal nekakšno polko, od katere bi ti vrelo v glavi.« »Tega ne bo nihče napravil,« se je strahoma branil Sandi. »To bom napravil jaz, tisti Koro, ki ti je še nekaj dolžan.« »Kar daj !« je kriknil Sandi in stisnil pesti. »Potem te ...« Stopil je korak nazaj in se pripravil za napad, vse mu je zaplesalo pred očmi. »Ne tako,« je mirno povzel Koro in vstal. »Nikar ne misli, da sem res tak. Ne bom te izdal, ne, samo ...« »Samo?« Sandi se je zdramil in se oprijel rešilne bilke. »Kar povej.« »Vidiš, kako si neumen,« je govoril Koro ter ga udaril po ramah. »Tu v taboru se imaš dobro. V kuhinji ni nobene sile. Naješ se zmerom in ni ti treba vihteti krampa na cesti. Zmeniva se in zamenjajva. Ti na cesto, jaz v kuhinjo. K inženirju pojdi in reci, da zamenjaš, če dobim tvoje mesto jaz. Saj bom potem skrbel zate, prihranil ti bom najlepši kos mesa. Nu, ali nisem usmiljen?« »Dobro,« je mrzlo rekel Sandi in ga trdno pogledal. »Kaj pa, če inženir ne ugodi?« »Za to boš pa že ti poskrbel. Reci, kar hočeš. Da sva prijatelja, zmi-sli se, saj nisi neumen.« »In boš molčal?« »Kakor čik.« je potrdil Koro po knapovsko. »Naj bo, verujem ti. Zapomni si pa, da ti naj pomaga sveta Devica, če me izdaš po vsem tem. Nikoli se mi ne boš zadosti skril, da bi te ne našel. In če te ne bom jaz, te bo kaznovala pravica. Nesramnež si bil od nekdaj, da si pa tak, si ne bi nikoli mislil. Fej te bodi!...« »Kako se pa razburjaš! Ali nisem dober človek?« je Koro zmagoslavno razprostrl roke v objem. Sandi pa se je studoma obrnil od njega... Inženir Kralj se je zelo čudil San-dijevi prošnji. Ker pa ta ni odnehal, ie zmignil z rameni in mu ugodil. Na koncu ga je pa le vprašal, zakaj da se odpoveduje dobremu mestu. Sandi je pogledal v strop in rekel. Kako rastlinam ! ikIskì učenjak J. Chunder Bose. ki ie proučeval samo rastlinstvo, je dognal. da ima sleherna rastlina srce. utripajoče kakor pri človeku ali živali. Pri svojih poskusili ie rabil električno iglo: drobno žico od platine, po kateri teče slabotna električna struia in ki je spojena s prav občutljivim galvanome-trom. Kadarkoli deluje na to žico kakšen si bodi pritisk, nastane sprememba \ toku; to pa galvanometer takoj zabeleži. Ako zabodeš platinsko žico rastlini v steblo, zapaziš na galvanometru pravilno nihanje, ki se ujema z utripanjem rastlinskega srca. Če je rastlina dolgo v temi ali brez da je Koru še iz prejšnjih časov nekaj dolžan. Sandi je torej zamenjal kuhalnico in svoi voziček, s katerim je hodil nakupovat, s krampom in lopato; kuhinjo s cesto. Koru je čisto na kratko sporočil, da naj nastopi mesto v kuhinji. Kuhar Beline se je srdito namr-godil, ko je zagledal oblastnega Kora pri piskrih. Takoj mu je bil zo-pern. Rekel pa ni nič, ker se je fant potrudil, da mu ugodi v vsem in si pridobi njegovo naklonjenost... (Dalje prihodnjič) srce bife vode. utripanje njeneaa srca čedalje boli nojema in se po predolgem poskusu nazadnie celo ustavi. Nasprotno na se utripanje poživi in pospeši, kadar v bližini rastline zasveti močna luč ali električna iskra. Vse to kaže. da utegnejo biti rastline dovzetne za krenko »razburjenje«. Kakor pri človeku srce privlači ter odbija kri in io potfania do vsem.telesu. tako so utriDi rastlinskega srca krčitve določenih celic, ki povzročajo, da se sok dviga iz korenin proti listom in cvetom. Rastlinam bi bilo treba skoro le še govorice, pa bi postale popolna živa bitja. A. D. Zvončkarji se uče stenografije Velika noč se bliža. Zopet bodo počitnice. torej časa dovolj, da ponovite, kar smo se dozdaj naučili stenografirati v »Zvončku«. Dober stenograf bo le tisti, ki mnogo piše in ponavlja, ker le na ta način ostane v glavi, kar smo se učili, sicer se rado marsikaj pozabi. Da si utrdite dosedanja pravila, pišite naslednji narek: Vaja. Ime mi je Ada. Sem Slovan. Srb je Slovan. Ne da bi vedel kaj bi, sem delal nalogo. Pa pridem domov in padem. Ali ni menjal denarja? Perje je bilo lepo belo. Ker imam mnogo dela, ne morem od doma. Ali se njegov ded danes ne pelje? Nas ni bilo doma. Ima lep bas. Rad se dere. Koliko vas je bilo doma? Kje sva bila danes, kam sva se peljala? Koliko denarja je treba? Ali se nisi jokal? Ne begaj nas. Jagode so lepe in debele. Danes nisem potrebna pri vas. Jokajo se. Ko ste, dragi Zvončkarji, to spisali, primerjajte svoj stenogram s temle, ki je v »Zvončku«. Potem pa, če ste pravilno steno-grafirali, večkrat prečitajte stenogram. Zdaj pazljivo prečitajte stenogram B, prepišite ga v navadno pisavo in pošljite prepis uredništvu »Zvončka«. - 7. " ^ s (-* » fi r>- nm ~ i jO , - gc/'G Mi.W' . „A, - V, J1A - s /II \ L/L-Zlf' /uA-J- ^'L, ,/ hi- ZTv^TH. - ft//./? Ü a c* ,/a - ^-^ur i. „/i. s A. E2Z2Z....... ■A. . _ _O^l-,. -- y^A - __ —,-- ft, Wr,, __7-1- „i i & <% f ^"U it 1 ^ ^-^ -lie_ft-», /ft_ž -,_,---- ,-- /y I fi^rrftt^. (/, io, c-cv*t, 'H/