nedeilska Izdalo
Naročnina	^^^ ^	^^^^^^ .	^^^^^	^^^ Cene oglasov
Dnevna izdalo	^^^ ^^^r^^	^^^ X	l	pelll-vrsia
» državo SHS	f^^9 Jf A ■ J	J^ #	5SW3?SS2
mesečno Din	^^M M	^^HM^fc I^Hk M fl^HHH^	JMHF	nad 43 mm višine
polletno 120 Din	^^^^^^ g^M M	^^M ^ f ^^^f	Ms W	HHV	po Din z-so. veliki
celoletno Din	^ ^^M mj^K BHV ^^	M	^^B	^HB	po 3 ln 4 v
za inozemstvo	VL^ ^^ft ^■V^^r	# ^Hf	M^K	^HL	A uredniškem delu
mesečno 35 Din	^^^^^^^^ ^^Brf^	* ^	M	^	^P1 vršilca 10 Din
o Pn večiem □ naročilu popust
celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
*iaviii 120Din^za	s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
dneva po praznila)
Uredništvo /e u Kopitarjevi oiici SI. 6 iii Bokopljl se ne vrača/o, nefranfcirana pisma se ne sprelcmafo j- Uredni&tva telefon St. 20S0, upravnlštva St. 2328
Političen lisi sa slovenski narodi
Uprava /e vKopItat/evl at.il.6 CcHovnl račun: Clublfana štev. 10.0S0 ln tO.349 za Inseiate. Saralevo.it.7563. Zagreb it. 30.011, Praga In Ounal St. 24.797
Proti dobičkarstvu
V	Pragi se je porušila velika nova hiša ln pokopala pod seboj na desetine delavcev. Kmalu nato se je porušila druga nova hiša, ki je bila tik pred katastrofo pregledana od komisije in označena kot dobro zidana. Iz drugih mest prihajajo slična poročila in doma ko v tujini se podirajo nove hiše, ker je pretiran pohlep po denarju porušil njih temelje in omajal njih zidove. Zakaj samo dobičkarstvo je pravi vzrok vseh teh nesreč in vsi drugi nedosatki so le manjšega pomena in kvečjemu povod, da je tako hitro prišlo do katastrof.
V	Pragi se je porušila največja hiša in je bila zato katastrofa največja, a nesreča sama ni nobena praška specialiteta, kakor je tudi dobičkarstvo splošen svetovni pojav, ki se je po razruševalnem delu svetovne vojne raz-pasel po vsem svetu. In zato boleha tudi od dobičkarstva ves svet in zato se ne pojavlja samo v stavbarstvu, temveč povsod, kjer le more pohlep po denarju omamiti svet. Če se je vsa usodnost dobičkarstva pokazala ravno pri stavbah najbolj drastično, potem je to le naravno, ker se morajo napačno ali pomanjkljivo zgrajene stavbe porušiti. Zaradi tega je tudi gotovo, da bodo oblasti dobičkarstvo pri stavbah hitro ugnale, ker je tu najbolj pri-jemljivo in ker ga tu ni mogoče maskirati. Tudi najbolj brezvestne komisije za prevzem stavb ne morejo nadomestiti manjkajočega betona in morajo priti hibe na dan in zato bo tu dobičkarstvo zatrto.
Veliko težavnejši pa je boj z dobičkarstvom, ki se je razlezlo po drugih panogah pridobitnega življenja in kjer ravno tako mori delavce in uslužbence, kakor se je to zgodilo pri praški katastrofi. Razlika je le v tem, da padajo pri stavbnih in rudniških nesrečah žrtve hipoma, pri pretiranem izmozgavanju ljudi m polagoma, zato pa v tem večjem številu. Če plačuje podjetnik svojega nameščenca tako slabo, da ta nima niti najbolj skromnega eksistenčnega minimuma, ali je to kaj drugega ko počasno ubijanje človeka? K sreči nimamo v Sloveniji dosti takih brezvestnih dobičkarjev, ali kar jih imamo, jih imamo preveč in z brezobzirnostjo jih je treba iztrebiti.
Ali imamo še drugo dobičkarstvo, ki je najbolj nevarno ravno vsled tega, ker je najbolj prikrito. Je to dobičkarstvo, ki se odeva v najslajše besede, ki slavi svoje delovanje kot vzor altruizma, ki pa dejansko uporablja vso mu zaupano politično moč le v sebične osebne namene.
So to ljudje, ki delajo, kot da bi bil zakon narave tak, da morajo vsi ljudje delati le za nje. So to ljudje, ki delajo zdražbe in intrige, samo da ostanejo na vrhu. Te ljudi ne briga, če propade vse gospodarstvo, če ne pride delaven in varčen narod na zeleno vejico, te ljudi briga edino eno, da je za nje dobro poskrbljeno.
Zgodovina naših nacionalizacij je odkrila mnogo tega dobičkarstva med Slovenci. Ali je prišlo podjetje v slovenske roke ali ne, ali so bili varovani interesi delavcev in delničarjev ali ne, vse to je bilo postranskega pomena, ker odločevala so le upravna mesta. Ne sicer pri vseh, toda le pri premnogih.
Razpaslo se je tudi med Slovenci dobičkarstvo in razbilo slovenske vrste in še danes je eden glavnih vzrokov, da ne pride do slovenskega edinstva. Maloštevilen narod smo, ki mora nujno složno delati, če hoče vzdržati svojo odlično, a nad vse izpostavljeno mesto. Ne more pa priti do sporazumnega dela, ker ga nekateri dobičkarji nočejo, ker bi potem odigrali.
Toda slovenski narod se je znal osvoboditi s svojo odlično zadružno organizacijo raznih vaških oderuhov, ki so ves kmečki znoj pretvarjali v brezplodno trpljenje in zato se bo znai rešiti tudi dobičkarjev. Ne smejo ti postati gospodarji slovenskega dela in uspeha, ne sme tlačaniti dobičkarjem slovenska inteligenca, temveč najboljši v narodu morajo tudi biti gospodarji nad narodnimi dobrinami.
Zato je boj proti dobičkarstvu v največjem slovenskem interesu in naj se pojavlja dobičkarstvo ua kateremkoli polju. Povsod ga treba zatreti, povsodi mu napovedati boj in Dikjer mu dovoliti pardona! Če bomo ta boj dosledno in pogumno vodili, potem bo stavba slovenstva ponosna in trdna palača, ki je ne bodo zrušili viharji življenja, drugače pa bo s slovensko palačo tako, ko s praško novo stavbo, ki jo je porušilo dobičkarstvo.
Za ponedeljek je sklicana seja zakonodajnega odbora. Na njej sc bodo obravnavali važni predlogi, ki so mu Dredlor.pni.
Šefi strank pri kralju
r Belgrad, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnji avdienci g. Vukičeviča, predsednika radikalnega kluba, jo Nj. V. kralj pozval k sebi še ostale voditelje četverae koalicije. Danes so bili sprejeti gg. Ljuba Davidovič, dr. Spaho, predsednik vlade g.tdr. Korošec in zunanji minister g. Marinkovič. S tem so te avdience končane. Stališče tako Ljube Davidoviča, kakor ostalih voditeljev je znano. G. Ljuba Davidovič ga je najbolje označil nedavno v svojem govoru, ki smo ga v »Slovencu« tudi prinesli. On je mnenja, da jc položaj trden, da je narodni skupščini potrebno delo, in sicer intenzivno delo, posebno kar se tiče gospodarskih zakonov. — Isto stališče zavzemajo tudi drugi voditelji četvcrae koalicije, ki smatrajo, (la ne more imeti politika abstinence, ki jo vodi KDK, nobenega uspeha in da je v vsaki parlamentarni državi običaj ta, ila sc stranke med seboj razgovorijo in dogovorijo. Pribičevičevemu diktatu pa se ne bo nihče uklonil. Torej jo pričakovati intenzivnega skupščinskega dela.
V vladi se mnogo razpravlja o proračunu, ki jc že dogotovljen in bo najbrže žc pred predpisanim rokom izročen narodni skupščini. Predpisani rok je po ustavi 20. november. — Marinkovičeva vrnitev je pravtako vzbudila živahno zanimanje. — Ljuba Davidovič je bil sprejet v avdieneo ob 11 dopoldne. Avdienca je trajala do pol 1. Po svoji avdienci je izjavil časnikarjem: »Prosil sem za avdieneo. Kralja nisem že davno videl. Nič drugega ne morem reči. Kaj sva se razgovarjala, no morem povedati.« V vladnih krogih je rečeno, da se v dvoru ne vršijo nobene konzultacije, marveč da se samo izvršuje pregledovanje položaja. Nc gre za to, da se revidira današnje stanje, gleda se samo na dosedanji politični položaj in sc hoče dobro videti, kaj se je storilo in kaj se dela.
Popoldne ob (> je bil sprejet v avdieneo g. dr. Spaho, ki je ostal pri kralju do 7 zvečer. Takoj nato je bil sprejet predsednik vlade g. dr. Korošee, potem pa zunanji minister g. Marinkovič. Nobeden od njih ni dal javnosti podrobnih obvestil. G. Marinkovič jc v svoji avdienci Nj. V. kralju poročal o svojem potovanju po inozemstvu in o svojih razgovorih s politiki zapadnoevropskih sil in o svojih uspehih.
Ka) določa grški sporazum
r Belgrad, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je objavil protokol, ki sta ga o svojih pogajanjih v Belgradu podpisala predsednik grške vlade v imenu grške republike in naš zastopnik zunanjega ministra v imenu naše države. Protokol se glasi:
»Njegovi ekscelenci g. Venizelos, predsednik ministrskega sveta grške republike, in g. Šumenkovič, zastopnik zun. ministra kraljevine SHS, sta se sporazumela, da se bo vprašanje o funkcioniranju srbske (srbsko-hrvatsko-slovenske) zone v Solunu in sploh o tranzibi in kraljevini SHS, uredilo s konvencijo iz 1. 1923. in protokoli, ki so se tej konvenciji priključili.
Da bi se preciziral način priprave gotovih odredb konvencij in protokolov iz 1. 1923. in da bi se uredile gotove posameznosti, katerih končna ureditev se je določila s konvencijo iz 1. 1923., je grška vlada poslala vladi SHS 1. J926. pet načrtov dopolnitvenih protokolov.
Vlada SHS izjavlja, da ji bo mogoče, da grško vlado v dvajsetih dneh obvesti, ali se strinja z vsebino vseh teh načrtov ali gotovih od njih, v katerem slučaju se bo takoj pristopilo k podpisovanju tistih, o katerih se je dosegel sporazum. V slučaju, da bi vlada SHS predložila spremembo načrtov ali samo nekaterih od njih, se bo takoj pristopilo k neposredni izmenjavi stališč, če se pokaže potreba, se bo to izvršilo s posredovanjem komisije, ki se bo sestavila iz enega ali več diplomatskih uradnikov, ki jim bodo pomagali izvedenci in ki bodo predložili svoje poročilo v teku treh tednov, da bi se dosegel hiter sporazum o vseh teh točkah. Podpisani protokol
Ven«i**esova zahvala
r Belgrad, 13. okt. (Tel. »Slov.«) G. Venizelos jc poslal zastopniku zun. ministra g. Šumcnkovičti sledeč brzojav: »V trenotku, ko zapuščam ozemlje SHS, hočem še enkrat poudariti Vaši ekscelenci, koliko cenim rezultate našega sodelovanja in naglasiti vzajemno zaupanje in prisrčnost, s katero je ono obeleženo. Izvolite predložiti Nj. Veličanstvu, Vašemu vzvišenemu suverenu izraz moje globoke zahvale za živo zanimanje, ki ga je Nj. Veličanstvo blagovolilo pokazati za naša prizadevanja, ki so se storila v cilju konsolidi-ranja prijateljstva naših dveh narodov, ki jc za naju dva bilo dragocena pobuda. Pravtako prosim Vašo ekscelenco, da mi veruje, da nosim 8 seboj spomine zahvale na zelo prijateljski sprejem, ki sem ga bil v Belgradu deležen. Nj. Veličanstvo in Vi sprejmite izraze moje najtoplejše zahvale. Venizelos.«
Marinkovič v Be'gradu
r Belgrad, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je z orient-ekspresom pripeljal zunanji minister g. Marinkovič. časnikarjem je izjavil. da jim ne more dati nikakih podrobnih obvestil. Na kolodvoru so sprejeli zunanjega ministra tr. dr. šumenkovič, zdravstveni mi-
Gre ie za verska
bo takoj stopil v veljavo z obojestransko odobritvijo, 1- e bo dala v obliki izmenjave not.«
Pravtako se je dogovorilo:
Da se bo srbo-hrvatsko-slovenska zona lahko uporabila samo za tranzit in trgovino SHS in bo lahko vlada SHS izvažala preko SHS zone in narobe.
Da bodo ladje z izključnim ali delnim tovorom za SHS zono se morale podvreči potrebnim zdravstvenim formalnostim radi stikov s kopno zemljo.
Da se »manipulacije«, o katerih govori čl 5. konvencije iz leta 1923 razume v tehničnem smislu in ne pomenja nobene fabrikacije.
Da osvoboditev blaga in materijala od carine, o čemer govori 3. odstavek čl. 3. konvencije iz 1. 1923, velja samo za proizvode, ki so namenjeni za porabo v samem krogu srbo-hr-vatske-slovenske zone.
Da se bo pristopilo k sklenitvi konvencije o dograditvi skupnih obmejnih železniških postaj, ki so določene v prvem protokolu pri čitanju konvencij iz 1. 1923.
Smatrajoč, da je veljavnost vseh sklenjenih sporazumov, ali ki se bodo sklenili v bodoče, odvisna v veliki meri od stopnje medsebojnega zaupanja in prisrčnosti, ki sploh obeležuje razmerje med obema državama, obe stranki ugotavljata, da se bo istočasno s podpisom protokolov pristopilo k paktu prijateljstva in k miroljubnemu poravnavanju vseh sporov. Ta pakt bo trajal pet let in bo čim širši v vseh vprašanjih.
V Belgradu, 12. oktobra 1928. V dveh enakih izvodih, od katerega imata vsak po enega oba podpisnika. Dr. ilija Šumenkovič, s. r., Evletherijos Venizelos, s. r.«
vprašanja
č Zagreb, 13. okt. (Tel. »Slo*'.«) Danes se je nadaljevala škofovska konferenca. Za javnost se ni izdal noben komunike. Vsi člani konference so popolnoma molčeči. Kljub temu so se Vašemu dopisniku z najmerodajnejše strani zanikale vesti, ki jih prinašajo nekateri zagrebški listi o dozdevnem obravnavanju političnih vprašanj. Pravtako se je de-mantiral »Obzor«, ki pravi, da je jasno, kakšno stališče bo škofovska konferenca zavzela nasproti političnim razmeram z ozirom na pisanje »Osservatore Romano« o HPS. Z najme-rodajnejšega mesta se zanika, da bi imela pisava »Osservatore Romano« kako zvezo s tem. Škofovska konferenca obravnava versko-cerkvena vprašanja. Konferenco so se danes končale. Jutri se bodo še izdelala besedila za navodila posameznim organizacijam in zasebnikom, ki so se v verskih zadevah obrnili na škofovsko konferenco. Kakor je Vaš dopisnik zvedel, se ne bo o konferenci izdal noben komunike.
V zvezi s škofovsko konferenco je zanimivo zabeležiti, da vsi zagrebški listi delajo pritisk na škofe proti HPS. Poudarjajo pit, da škofovska konferenca ne bo smela zavzeti nobenega stališča proti HPS, dozdevno radi tega, ker je prišel iz Rima mig, da se ne sme proti HPS ničesar podvzeti. V zvezi s škofovsko konferenco je značilen oster napad »Večera«, ki piše proti papeževemu nunciju ter pravi, kaj da ima ta tuji državljan iskati na konferenci hrvatskih škofov in da je verjetno, ; da je nuncij v intimni službi dr. Korošca.
nister g. Čeda Mihajlovič, gradbeni minister g. Ingjelinovič, češkoslovaški poslanik g. Še-ba, bolgarski poslanik g. Vakarevski, številni poslanci, višje uradništvo zun. ministrstva in mnogoštevilni Marinkovičevi prijatelji. Priredili so mu prisrčen sprejem. G. Marinkovič se je z vsemi dolgo razgovarjal ter se jim zahvalil za njihov sprejem.
Zunanji minister g. Marinkovič je bil sprejet takoj od predsednika vlade g. dr. Korošca in se je z njim nad dve uri razgovarjal.
Kino v finančnem odboru
r Belgrad, 13. okt. (Tel. Slov.«) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo. Najpreje se je sprejelo sporočilo odseka za prošnje in pritožbe. Nato je odbor obravnaval uredbo o taksah na kinematografsko podjetje. Uredba je bila največ potrebna radi prečanskili krajev, kjer so skoro istega značaja kakor gledališča, v katerih se ne pije in ne je, kakor je to slučaj v Belgradu. Poslanec Dubrovič je prosil, da se oproste laks vse. kinopredstave za srednješolsko mladež. Poslanec Smodej je obsojal slabe filme. Zahteval je kontrolo nad filmi, ki so nemoralni in opisujejo zločine. Take filme je sploh treba prepovedati. Pravtako je govoril •> lnnec Jovanovič, nakar je bila uredba sprejeta.
KDSC ne praznuje
č Zagreb, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Pribiče-vičevc izjave o proslavi prebitja solunske fronte so izzvale pri njegovih pristaših veliko nezadovoljstvo. Pribičevič si ponovno prizadeva, da bi svoje pristaše prepričal o upravičenosti teh korakov. Zato je napisal v »Ri-ječi« uvodnik pod naslovom »Sporočilo«. V njem ponavlja stare ugovore proti proslavi. Pravi, da se je proslava izvršila v znamenju sablje. Radi tega bo inozemstvo zelo slabo sodilo to proslavo. Morda jo bo razumelo kot pretnjo. Take proslave, pravi dalje Pribičevič, ni priredil noben narod, niti Francozi, ki so znani kot vojaški narod. Iz vsega članka sc vidi, da Pribičevič obtožuje Francoze radi njihove obrambe domovine in radi njihovega dozdevnega militarizma. V nadaljnjem se Pribičevič prizadeva, da bi prepričal svoje pristaše, da KDK ni mogla prisostvovati proslavi radi tega, ker bi sc to smatralo kot nekaka štafaža današnjemu režimu. Zato KDK ne bo prisostvovala tudi proslavi desetletnice obstoja naše države in je treba, da sc vsi pristaši KDK, ki mislijo, da bi morali prisostvovati proslavi, spomnijo, da s tem svojim korakom podpirajo delo današnje vlade.
Macedonci se streSfaio
v Sofija, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Med pristaši Protogerova in Mihajleva je prišlo danes opoldne v sredi mesta do krvavega obstreljevanja, pri katerem jc padlo več kot 50 strelov. Ubit je bil Macedoncc Spasov, ranjen pa je bil Macedonec Trajkov, odličen pristaš Protogerova, proti kateremu jc bil atentat oči-vidno naperjen. Tudi neki slučajno mimoidoči šestdesetletni mož, ki je bil nekoliko podoben popu Hristovu, vsled česar sc je mislilo, da jc bil atentat naperjen proti popu Hristovu, je bil tako težko ranjen, da sc dvomi, ali bo ozdravel. Lahko pa so bili ranjeni trije nc-udeleženi pasanti, med njimi turški ataše Kje-ren beg. Atentatorji so pobegnili.
Z ozirom na novi atentat v Sofiji med Ma-cedonci so vsi bolgarski listi strogo zavzeli stališče proti poskusom, da hi se macedonska streljanja prenesla direktno v Solijo.
Merežkovski v Zagrebu
č Zagreb, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Danes ob 9 jc prispel v Zagreb ruski pisatelj Merežkovski v spremstvu soproge Sinaide Hippius. Nastanil sc je v »Esplanadc«. Pcn-klub je skupno z Društvom hrvatskih književnikov in Hrvatsko matico priredil Mcrcžkovskemu svečano večerjo v Esplanade«. Pojutrišnjem bo Merežkovski v Olimp-kinu priredil predavanje, za katerega vlada veliko zanimanja
Geopolitika o 3usot8aviji
Največja nemška geopolitična revija *Geo-politik« prinaša v svoji oktoberski številki članek Arpada T o r o k a o jugoslovanskih rodovih in njihovi državi. Člankar podaja kratko zgodovino sodelovanja med Srbi in Hrvati, nato pa prehaja z opisom posameznih narodov na jedro jugoslovanskega vprašanja. Jugoslovansko vprašanje ni vprašanje države, ampak samo njene organizacije. Vprašanje torej ne obstoja v tem, ali naj Jugoslavija v dosedanjih mejah ostane ali naj se razdeli, ampak v tem, kakšna naj bo njena notranja ureditev. Ta pa je zelo odvisna od političnih in geografičnihi lastnosti posameznih narodov.
O Slovencih pravi, da tvorijo 11% državnega naroda. Vsled svojega geografskega po-ložajja so bili vedno prisiljeni iskati zveze z vzhodnimi slovanskimi narodi, ker bi bili sicer izpostavljeni italijanski oziroma nemški politični ter kulturni ekspanziji. Ker niso v preteklih dobah imeli lastne državnosti, niso prizadejali novi državi posebnih težkoč. Hrvatom daje pisec 27% državnega naroda. V Dalmaciji imajo naravno zvezo s svetovnim gospodarstvom. Toda tudi srednjeevropska tendenca zanje ni brez pomena. Oni so naravni nasprotniki Italije. Geopolitična lega Hrvatov ni pripravna za samostojno državo, imajo pa lahko svojo geopolitično individualnost. To individualnost je zgodovinska in kulturna posebnost naroda še podkrepila. Sicer so že pred tisoč leti zgubili državno samostojnost, vendar so ohranili državni značaj svojega ozemlja. Tudi so še nadalje gojili svojo narodno kulturo, rimskokatoliška vera pa jih je ostro ločila od pravoslavnih Srbov. Šele neposredno pred vojno so začeli z jugoslovanskim gibanjem.
Srbom daje 62%. Razmerju Srbov proti Hrvatom in Slovencem bi bilo 6:3:1. Pisec prišteva k Srbom seveda vso Bosno in Hercegovino, Črnogoro, Srem in Vojvodino. Naravna zveza Srbov do svetovnega gospodarstva je deloma Donava, deloma Solun. Srbski narod torej m orientiran nasproti Adriji, ampak Egejskemu morju, Fa tudi srednjeevropski vplivi so močni. Zgodovinsko spada srb-stvo v bizantinsko kulturno območje. Poleg verstva je ta slučaj glavna ovira do sporazuma s Hrvati. Tudi pri njih je bila specifična jugoslovanska ideja razmeroma pozno rojena, ker so bili Srbi pod ruskim vodstvom popreje bolj panslavistično orientirani.
Nato prehaja člankar na jugoslovansko centralistično ustavo. Po njegovem mnenju jugoslovanski narodi za to ustavo ob sprejemu niso bili še zreli in bi bili preje zreli za federalizem. Zato je vstalo med Hrvati močno federalistično gibanje. S srbske strani pa se je začelo agitirati ne samo za edinstveno, ampak za velikosrbsko državo. Pristaši te ideje bi bili celo pripravljeni odpovedati se nekaterim delom države, da bi svoj ideal uresničili. To-rok je mnenja, da tiči v Srbu neka naravna želja po moči. Ta zmožnost je dobila največji izraz v državniku Pašiču. Ker pa je Jugoslavija hitro prišla do moči in se je teritorij bivše male Srbije v enem stoletju šestkrat povečal, se je ta želja le še stopnjevala.
Nato prehaja na ustavo iz 1. 1921. in na težave, ki jih je ustava povzročila, ter na notranjepolitične boje, ki so nastali. Velikosrb-ska ideja se ni inkorporirala v nobeno politično parlamentarno stranko. Vsi Srbi so bili interesirani na ohranitvi dosedanjih državnih mej. Bali so se, da bi federalizem sčasoma kak kos odtrgal. Edinstvena država se jim je zdela edino in najvarnejše sredstvo, ki daje jamstvo, da se sadovi zmage plodonosno naložijo. Bilo je tudi mnogo idealistov, ki so mislili, da pride do enega naroda, ki bo preje dozorel in bil sposoben dvigniti nacionalne moči zunaj tn znotraj države in tako povečati veličino in silo jugoslovanskega naroda,
Pisec navaja podrobno zadržanje hrvatske opozicije, združeno z usodo Stjepana Radiča; njegovo propagando v inozemstvu; njegov sporazum z radikali; njegovo odpoved na republikanizem in federalizem. Radič je z vstopom v vlado Ln s priznanjem ustave rešil hrvatsko vprašanje in prišel do spoznanja, da se trajno brez Hrvatov ne more in noče vladati. Radič pa je pripravljal svoji lastni vladi neprestane težkoče in uprizarjal večne krize. Ko je 1. 1927. po volitvah ostal izven vlade, je spremenil svojo taktiko, začel očitati vladi hegemonizem in ropanje nesrbskih krajev. Nato navaja razloge, ki so dovedli do umora v narodni skupščipi in prehaja na jedro jugoslovanskega vprašanja.
Ali je to vprašanje narodnostno? Vsi narodi imajo močno invididualnost in politično voljo do veljave. Hrvatska Radičeva stranka je sicer postala kmetska stranka z agrarnimi zahtevami, a je ostala kljub temu hrvatska, ker hočejo Hrvati veljati kot politična individualnost. Ne gre za program in ideologijo stranke, ampak za narodnost. Vsaka individualnost pa mora imeti pred seboj konkreten cilj, v katerem se razodeva, tzživi. Pri Hrvatih more ležati ta cilj samo na državnoprav-nem ozemlju, da bo dobila zadoščenje njihova narodna individualnost. Hrvatje torej stremijo za državnopolitičnim uveljavljenjem. Pisec je mnenja, da bo ta individualnost ostala brez ozira na vladni ali opoziclonalni značaj stranke in da bo prišlo do velikih sprememb v Jugoslaviji,
Zsppelin ta dtfsnes si Hmerihi
v Newyorku, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob 8.30 je brezžična brzojavka naznanila, da se nahaja zrakoplov »Grof Zeppelin« sredi pota med Azorskimi iu Bermud-skimi otoki. Vreme je dobro, veter piha s severovzhodne smeri. Zrakoplov do dosegel Nevvjork morda v nedeJjo dopoldne, če bo ugodno vreme trajalo dalje. V Lake Hurstu je že vse pripravljeno za sprejem zrakoplova. Priprave so prav amerikanske. Tako si je 15 a mer. časopisnih agentur nalašč preskrbelo lastno brzojavno zvezo z Lakehurstora, da bi čimprej mogle javiti vest o prihodu zrakoplova.
Nevvjork. Ob 13. se poroča: »Grof Zeppe-lin« nadaljuje svojo pot z zmanjšano hitrostjo, ker so žice leve stabilizacijske plošče poškodovane. Izvršila se je zasilna poprava, da se more hitrost zrakoplova zvišati na normalno mero.
Položaj »Zeppelina« sc ob 9. uri newyor-škega časa označuje s 33 stopinjami severno j širine in 45 stopinjami zapadne dolžine. Br/.o-jav izjavlja, da se nahaja zrakoplov na direktnem potu proti Kapu Hadderas. Nahaja se
sedaj 1350 milj vzhodno od Charleatona. *
Zeppelinov polet v Ameriko je svetovni dogodek prve vrste. Ameriško vojno in civilno letalstvo nestrpno čaka na obalah onstran Atlantskega oceana. Svetovne, zlasti pa nemške radijske, telefonske in brzojavne centrale sprejemajo z mrzlično nestrpnostjo vsako
vest o poletu, ki naj vzpostavi redni potniški in trgovski promet med Evropo in Ameriko. V svetovnem časopisju se je že vnela polemika, ali je Zeppelinov polet namenjen napredku človeške civilizacije, ali pa oznanjuje mir, da pripravlja vojno. Kajti polet služi vojni demonstraciji in zrakoplov naj bi bil pripraven, da nosi v bližnji bodočnosti v svojem trebuhu mesto pošte in potnikov smrtonosne bombe. Nemčija zopet slavi triumf razvoja svoje tehnike, ki bo svet prisilila, da bo Nemčijo uvrstil med polnovredne in visoko spoštovane člane evropske družine. Zeppelin naj služi ožjemu spoznavanju med narodi, njegova pol v Ameriko je torej izključno idealna.
Bodi kakorkoli! Tega ni mogoče zbrisati, da bodo šele bodoča desetletja pravilno presojala pomen tistih dni, ko so junaki teh-nihe in drznosti leteli, začenši z Lindberghom, iz Amerike v Evropo oziroma obratno. Tudi je že danes jasno, da se zračnim cestam pripisuje bodočnost. Insularni položaj Anglije n. pr. je izgubljen in s tem odlična okolnost, ki je iz male Anglije v eni sami fronti proti morju napravila veliki angleški imperij in svetovnega gospodarja. Premagana je daljava, premagani so viharji in sanje prednikov prehajajo v golo realnost. Če so pa Nemci v tej tehniki razmeroma zelo visoki in če je na to okolnost s poudarkom opozoril Briand, je sedaj tudi ne-diplomatom precej dognano, da bo v bodoče tehnika tudi v diplomaciji odločevala.	- - ■
v Praga, 13. okt. (TeL »Slov.«) Število mrtvih še vedno raste. Tekom včerajšnjega dne so potegnili izpod razvalin zopet 5 mrtvecev. Eden od težko ranjenih je v bolnici umrl. Število mrtvih znaša torej 39. Domneva se, da leži pod razvalinami še 10 do 15 delavcev. Reševalna dela so dospela že pod ceslno črto, samo ob sosedni hiši ležijo ruševine še zelo visoko, ker jih ni bilo mogoče odstraniti radi nevarnosti, da se podere tudi !a hiša. Na mestu nesreče se še vedno zbirajo velike množice ljudstva. Žrtve bodo najbrže pokopali v torek, vendar se ne bo vršil skupen pogreb. Od dosedaj izkopanih žrtev je pristojnih 5 do 10 v Prago, 18 je tujcev, dočim ostalih še niso mogli spoznati. Preiskava na mnogih praških zgradbah je pokazala, da obsloji še pri dveh zgradbah nevarnost, da se porušita. Nadaljnje delo je bilo tam uelavlieno, dokler se;ne izvršijo potrebne varnostne odredbe. ;
Praški župan dr. Baxa je izdal na prebivalstvo Prage poseben oklir, v katerem pravi: Še danes stoji Praga in češkoslovaška javnost pod utisom strahovite nesreče, ki je odmevala tudi v inozemstvo. Gre za nesrečo izredne dalekosežnosti. Čutili ste sočutje z žrtvami in njihovimi ubogimi družinami. Tudi jaz izrekam v imenu mestne občine najgloblje so-žalje vsem družinam, katerim zagotavljam, da ho občina storila vse, da se njih trpljenje olajša. Župan zagotavlja, (la se je mestna občina praška pečala davno pred nesrečo o vzrokih stavbenih nesreč in opozarjala merodajne kroge na nevarnost nesmiselne stavbne podjetnosti. Zadnjič je poslala 5. okt. spomenico vla-

v London, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer se je pripetila železniška nesreča na predmestnem kolodvoru v Glasgovvu, pri kateri je bila ena oseba ubita, skoro 50 pa ranjenih. Nesreča se je pripetila v bližini nekega tunela, ko je ekspresni vlak za vozi I v osebni vlak. Stanje nekaterih ranjencev je zelo nevarno. Nekoliko ur pozneje se je v zapadni Angliji pripetila druga železniška nesreča, ker vlakovodja ui pazil na postajne signale. Pri tej nesreči je bilo ubitih 9 oseb, štiri so bilo težko ranjene, več pa je bilo lahko ranjenih. Pod razvalinami dveh popolnoma razbitih vagonov se domneva še šest nadaljnjih žrtev. Domneva se, da se je nesreča zgodila radi megle.
Pri železniški nesreči je bilo 11 mrtvih, katere so izvlekli izpod razvalin popolnoma sežgane. Ranjenih ie bilo 40 oseb. Nesreča se je pripetila v gosti megli, ko je ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak. Na istem tiru je vozil takrat tudi drugi tovorni vlak, tako da se je razbila lokomotiva in so se vagoni vžgali.
v Lodz, 13. okt. (Tel. Slov.) V industrijskem ozemlju okoli Lodza se mrzlično pripravljajo na generalno stavko, ki se bo začela v ponedeljek zjutraj. Danes jc stavkalo že okoli 200 tisoč delavcev. Skoro 1500 večjih in manjših tekstilnih obratov je zaprtih. Od ponedeljka dalje bodo ustavila obratovanje tudi vsa druga industrijska podjetja, tako da ne bodo poslovale niti trgovine uiti pekarije, mesarije, prometna podjetja, cestna železnica, avtomobilski promet, telefon, časnikarske tiskarne in plinarna. Strokov-
di in vsem poslanskim klubom. Občina je tudi izdala cirkular na stavbenike in jim naročila, naj previdneje postopajo. Občine torej po njegovem mnenju ue zadene nobena krivda. Občina bo skrbela za nesrečne družine, dala sama denarno pomoč in organizirala denarne prispevke.
Zakonodasa ni nič prida
Praga, ob 12.30. Število mrtvih pri nesreči na Poriču se je danes zvišalo za nadaljnje 4 žrtve. Po cenitvi listov znaša sedaj število mrtvih 39 do 45. Pospravljalna dela so dosegla že vrline kleti. V spodnjih kleteh, do katerih upajo priti jutri, se verjetno nahajajo še nadaljnji mrtveci. Ker je verjetno, da se bo sosedna hiša podrla, so že danes razkopali požarni zid. Pogreb žrlev, ki so pristojne v Prago, bo v torek na stroške mestne občine. Ostale mrtvece pa bo mesto na svoje stroške odpravilo v domovinske občine, da se tam pokopljejo. Opustil se je prvotni načrt, da se vse žrtve pokopljejo skupno ter se utemeljuje ta sklep s tem, da svojci želijo, da se pogreb izvrši tiho, vendar se zdi, da je temu vzrok tudi strah pred komunističnimi demonstracijami. Inženerska zbornica je izdala objavo, v kateri poleg stavbnega reda obtožuje tudi estalo češkoslovaško zakonodajo. Objava zahteva, da se takoj novelira zakon o pospeševanju gradnje in da se dosedanje ugodnosti zakona podaljšajo. Praški mestni magistrat poskuša v svoji izjavi dokazati, da je mesto svojo kontrolno dolžnost izvršilo.
no organizirani delavci in nameščenci več kot 20 strok so že sklenili, da bodo pripravili celokupno delavstvo brez ozira na strokovno zvezo in politično smer, da se bo boj vodil solidarno. Iz stavke ostane izvzet samo del delavcev v elektrarnah. Telefonske zveze pripušča vodstvo stavke samo za uradne razgovore. Prehrano stavkujočih in njihovih rodbin je prevzela socialistična mestna uprava Lodza in mestne uprave bližnjih industrijskih mest, ki bodo delavce prehranjevale v skupnih kuhinjah. Nevarnost, da se stavka razširi na vso Poljsko, je vsako uro večja. Danes dopoldne je korni poveljnik prejel v Varšavi že instrukcije za eventuelne vojaške ukrepe.
v Milan, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Obletnico odkritja Amerike so v Italiji na višje povelje praznovali s posebno pozornostjo, pri kateri je Mussolini z ozirom na novo francosko-an-gleško akcijo posebno naglašal negovanje od-nošajev nasproti Ameriki. Mussolini je italijanskemu letalskemu generalu de Pinedu podeljeno ameriško odlikovanje porabil za to, da je poslal ameriškemu poslaniku zelo laskavo zahvalno pismo. Pristavil je: »Ameriški letalci, ki bodo v kratkem premagali daljave, bodo približali Ameriko in Italijo drugo drugi tudi na duševnem polju.<:
Ostri Uoyri George
v London, 13. okt. (Tel. -Slov.«) Na zborovanju liberalne stranke v Varniouthu je Lloyd George v svojem prograinnem govoru označil nadaljevanje zasedbe Porenja za kršitev določene pogodbe Izjavil je tudi, da je angleško-francoski mornariški kompromis najtemnejši dogodek po vojni. Italijo strašiti je nespainetuo, Ameriko strašiti pa je prava blaznost.
Horan dobiB spis
v ministrstvu
v Pariz, 13. old. (Tel. »Slov.«) Quai d'Or-say se je sedaj odločil, da objavi polno resnico o senzacijonalni tatvini tajne okrožnice o angleško-francoskem mornariškem dogovoru, Parlamentarni poročevalec »Intransigeanta« Deleplanque je na Quai d'Orsayu prejel okrožnico z dodatkom in jo oddal Horanu. Listine je dal Deleplanqueju konzul prvega razreda De Noblet od tiskovnega oddelka. Oba sta se shajala vsak dan in sta bila med seboj prijatelja. Tako je nekega dne De Noblet izročil listine svojemu prijatelju s pripombo, da se spisi tičejo mornariškega dogovora. Rekel mu je: »To sicer niso senzacije, vendar pa lahko s tem napišeš dobro dokumentiran članek. Listine se bodo objavile šele pozneje«. Dele-rlanque je o tem pripovedoval tudi Horanu in nui rekel, da je pripravljen dati dokumente Horanu na razpolago. Horan je obljubil s častno besedo, da jih ne bo objavil.
PiisMdfki se bol i Rušile
v Bukarešt, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor javljajo romunski listi, ki šele sedaj komentirajo obisk Pilsudskega v Romuniji, je Pil-sudski mnenja, da pomeni Rusija večjo nevernost za Poljsko kakor Nemčija. Na Poljskem obstoja splošna želja, da se odpravijo težkoče z Nemčijo. Odpraviti je še mnogo ovir. predvsem sovraštvo prebivalstva v Poznanju proti Nemčiji in Rusom prijazno mišljenje poljske reakcije. Pilsudski je prepričan, da se bo poljsko prebivalstvo zavzelo za sporazum z Nemčijo. »Adeverul« z neko rezervo pristavlja, da odnošaji Poljske k nekemu zapadnemu zavezniku niso več lako iskreni in kategorični, kakor so bili prej.
Šramek okraden
v Praga, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Namest' niku ministrskega predsednika Šrameku je bila ukradena torbica z listinami. V njej se je nahaja! seznam onih oseb, ki se naj predlagajo za amnestijo ob priliki proslave desetletnice obstoja češkoslovaške republike. Poizvedovanja so dosedaj ostala brezuspešna.
Komunist; na zetožni klopi
v Dunaj, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Proti 13 komunistom, ki se na predlog drž. pravdni-štva v Dunajskem Novem mestu nahajajo v preiskavi, se bo izvršilo postopanje radi vele-izdaje ob priliki 7. oktobra in sicer, kakor se zdi, na podlagi propagandnih spisov, ki so jih nekoliko dni popreje zaplenili v Badenu.
„Vrata zvestobe"
v Budimpešta, 13. okt. (Tel. »Slov.«) V Šopronju se bodo jutri z velikimi slavnostmi v prisotnosti ministrskega predsednika Bethle-na odkrila »vrata zvestobe«. Vrata naj bodo spomin na ljudsko glasovanje 1. 1921. o pripadnosti Šopronja k Madjarski. Šopronj je takrat z majhno večino glasoval za Madjarski
Carica Dagmar v agomli
v Kodanj, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje ruske cesarice vdove Daginar se vidno slabša, tako da kodanjski listi izražajo skrb, da se je bati katastrofe. Cesarica, katero oskrbujela hčerki Ksenija in Olga, ne zapušča več postelje in se trajno nahaja v polspanju.
Berlinski šahovski turnir
v Berlin, 13. okt. (Tel. »Slov.«) V da« nasiljem tretjem kolu je postala igra Nieni-covič—Capablanca po 16 potezah remis. V igri Spielmann—Rnbinstein je moral Rubin-stein po 30 potezah odstopiti. Tartakover ja premagal Tarrascha. Zelo Irdovratno sta igrač la Retti—Marschall, igra pa je bila po 6 urak prekinjena, v položaju, ki daje Marschallu še več možnosti za remis.
v Milan, 11 okt. (Tel. Slov.c) Paroplovne družbe nameravajo graditi novo ladje. Tako namerava Cosulich v Trstu zgraditi dva nova parnika po vzorcu »Saturnie«.
Dne IG. in 17. oktobra bo v Trstu posvetovanje o češkoslovaških tarifih na jadranska pristanišča v zvezi z ureditvijo tarifov med Hamburgom in Trstom.
Hmelj
v N.rnberg, 13. okt. (Tel. »Slov.«) Dovos hmelja 50 bal, ravno toliko je bilo prodanih po cenah: tržni hmelj 160, Hallertau 190 do 200. Rozpoloženje neizpremenjeno mirno.
Žito
Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: okt. 26.34—20.38, zaklj. 20.28—20.30, marec 28.74— 28.70, Kaki j. 28.74— 28.76, maj 20.-1.8—29.42, zaklj. 20.42—29.44. Rž okt. 25.42- 25.38, zaklj. 25.88— 25.40, marec 27.60—27.56, zaklj. 27.56—27.58. Koruza: maj 29.06 —29.04, zaklj. 29.62-29.04, julij 30.40—30.20, zaklj. 30.20—30.28.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno in deževno v vsej državi. Zmerni vetrovi v raznih smereh. V severnih krajih preccjšen padec temperature.
Dunajska vremenska napoved. Mrzlo. V severnih Alpah se bo morda zjasnilo, v iuž-nib -Upali Da bo oblačno in deževno.
Kako gledalo Hngleil na nas
Kuhar — London, r oktobru
Naši dragi mladi prijatelji so me vprašali lansko leto na Oljski gori, kako stališče da zavzemajo Angleži nasproti nam, in kakšnega naj zavzemamo mi nasproti njim.
Isto vprašanje sem stavil sedaj nekaterim angleškim prijateljem, ker je Odprto pismo Wickham Steeda na Nj. Vel. kralja, in ki ga je objavilo >Review of Revievvs« 16. septembra, obrnilo nekaj angleške javnosti dol proti srednji in vzhodni Evropi. Če bi hotel povzeti vtise, bi jih lahko opredelil takole: za mnoge naša država sploh ne obstoja; za druge, ki so študirali geološko karto Jugoslavije, je naš problem ekskluzivno matematičen. Toliko imale narodnega bogastva, toliko bi bilo treba investirati denarja, toliko bi neslo dobička vsako leto. Ti bodo v odgovor izračunali, koliko dobička smo zamudili tekom desetih let notranjega nereda. Če jih vprašaš, kaj mislijo o naši ustavi, bodo rekli, da je nje trgovska vrednost majhna, a da kljub pomanjkljivostim dovoljuje čedne dobičke. Ako jih zaprošiš za mnenje o Radičevi tragediji, bodo s svinčnikom izračunali, koliko milijonov funtov je narodno gospodarstvo zgubilo s streli v skupščini. Če se nagne pogovor na hrvatsko vprašanje, začne takoj govoriti o izdelovanju en gros slanine in svinjskih konzerv po Vojvodini in Slavoniji, kar bi neslo mnogo dobička, ker so v tej branši Nemci veliki konzumenti. In čudili se bodo, zakaj relativno bogate hrvatske banke še do danes nimajo filijalk povsod v Stari in Novi Srbiji. Če se osmeliš in jih povprašaš, kaj mislijo o sredstvih, ki bi nam pomagali iz naše bede, bodo, kakor mi je pred leti Lord Rothermere raztolmačil svoje ideje, poiskali gospodarski centrum države, ga zvezali s progami s Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo, ter potegnili od tam štiriprožno železnico do morja, kjer bodo postavili pristanišče. In potem bodo »delali denar«. Ta razred trgovcev in finančnikov, ki je ustvaril britski imperij in ki nosi vidno blagostanje v Sudan in v Kenyo in v druge afrikanske kolonije, nam ni nesimpati-čen. To so zidarji. Ni dvoma, da bi se njihov denar začel iztekati tudi v našo državo ter jo oplodil, ako bi samo našli ugodne prilike in dvojno garancijo: garancijo udobnega dobička, in garancijo mirnega in stalnega dela. Denar se boji krajev, kjer vedno diši po nemirih.
Madjarska propaganda, kateri se je posrečilo uloviti lorda Rothermere in ž njim vplivno' skupino koservativnega časopisja, se je aied drugim posluževala tega argumenta: Jugoslavija ne zna izkoristiti svojih naravnih zakladov. To, potem pa še sličnost socialne opredelitve v obeh državah, zadostuje, da pridobi angleškega politika, ki ne ve, kam bi zastavil svojo ustvarjajočo energijo, in ki bi rad reformiral celi svet po receptu brit-skega imperija, to zadostuje, pravim, da pri-<lobi agleškega politika za mnogo bolj inte-resantno madjarsko tezo. In če se k temu argumentu še pridruži skoroda desetletno neproduktivno politiziranje Hrvatske, »bivšega dela madjarske krone«, potem je odgovor od naše strani težaven.
Član Labour-stranke, ki ima denarne interese v svinčenih rudnikih v Mežici, in ki je naravno nervozen vsled neprestanih notranjepolitičnih zapletljajev v kraljevini troimenega naroda, študira politični položaj zelo bistro. On se je takole izrazil: »Hrvati imajo upra-
vične pritožbe, samo oblika, v kafero so jih zavili, je nesprejemljiva. Ko bi naša stranka bila zavzemala v Angliji isto stališče, bi še danes ne bila prekoračila dve desetini zastopnikov v parlamentu. Bolnik, ki se pritožuje o bolečinah ter svojeglavno odklanja vsako dobro voljo, ta nima želje, da ozdravi. Zdi se mi, da imajo gotovi deli Kraljevine to kronično željo, vedno ostati v položaju bolnika.«
Mislim, da nam ta vrsta angleških ljudi ne more in ne sme ostati indiferentna.
Zopet sem našel druge poznavavce Evrope, kakor se sami radi nazivajo, in kar so v resnici tudi, ker rekdo kdaj se bo Anglež, ki potuje, zmotil v svoji sodbi. »Awful soads,« mi je rekel, strašne ceste imate! Avtomobil jih ne more zmagati. In v najlepših pokrajinah nimate hotelov, da bi se v njih človek umil pošteno in naspal. Ti vidijo rešitev vseh težav v zidanju prometnih potov, katere bi si osvojil avto, ki bi zanesel v vse gorske kraje udobnost in denar. »Koliko denarja bi lahko pri vas naredil hotelirski sindikat, ki bi riskiral nekaj denarja ter opremil Jugoslavijo s komfortom. Poleg tega bi pa pospešil potovanje in ljudje bi se pomešali in spo-prijaznili in mesto politiziranja bi narod izbral gospodarsko temo za svoje razgovore.« Pri tem bi Srb prav lahko ostal Srb, Hrvat Hrvat in Slovenec Slovenec. Škota Bog varuj imenovati Angleža! Njega še danes .Anglija ni podvrgla. In če ga vprašaš, kdaj bo škotsko vprašanje za njega povoljno rešeno, bo odgovoril: Kadar bomo Škoti popolnoma avtonomni, in bomo poleg tega še vladali v Londonu. In Škot se je vrgel na to z vso vnemo. In ni čuda, da so skoroda vsi večji državniki Škot,je in da so večje banke v City pod vodstvom Škotov. To jih pa čisto nič ne ovira, če pridejo Angleži v Škotsko igrati golf in streljati »grouse«. On jim stavi lepe gradove in hotele na razpolago. Pomešati se v intenzivni gospodarski konkurenci, medtem ko ima vsak pred očmi, da hoče ohraniti svojo ožjo domovino ter služiti veliki domovini z vneto ljubosumnostjo.
Zdi se mi, da bi bilo popolnoma napačno, ako bi angleško mnenje nasproti nam pojmovali samo pod temi več ali manj utilitarističnimi vidiki.
Anglež je v globini srca zelo sentimentalen in zelo liričen. Kdor trdi nasprotno, ne pozna angleške duše. On ljubi na svoj tih rezerviran način svojo družino, svojo hišo in svoj gradič, svoje hribe in svoje zelene trate. In ta ljubezen ga goni ven v svet, da bi ustvaril še lepši dom za svoje drage. On je karita-tiven kot je malokateri narod. On je tudi zmožen globokega prijateljstva, iskrenega, nesebičnega prijateljstva, ki ga veže na bitja izven njegove domovine. In ta iskrenost se kaže v zunanji politiki, akoravno se pripeti, da je osenčana po sebičnosti, katere se pa do sedaj še nobena diplomacija ni mogla otresti.
Anglež mnogo potuje, saj je po celem svetu doma. In ni je zemlje na svetu, kjer bi ne našli kakega Angleža, ki si je izbral za svojo »hobby«, za svoj šport, ljubiti in skrbeti za to njegovo drugo domovino. Maroška kriza pred dvema letoma nam je pokazala, da je Abd-El-Krim imel pri sebi angleške prijatelje; razcefranje turškega cesarstva nam je odkrilo po celi Arabiji in Mezopotamiji razne kapetane La\vrence in Mac Leighe, ki so desetletja živeli med arabskimi nomadi
Janko Mlakar:
Sladfo - p© ceni
Odkar sem se izdal, da sem strokovnjak v stvareh, ki se tičejo radia, nimam več miru. Raznovrstna vprašanja, ustmena in pismena, kar dežujejo name. Saj bi človek ukaželjnim radovednežem rad odgovarjal, če bi bili z odgovorom zadovoljni; pa niso.
»Razlaga izrazov «radioamaler» in «ama-terfotograf:* me ni zadovoljila. — Vneli ste me za radio, zdaj mi pa še povejte, kako pridem poceni do aparata. — Vaše navodilo za lastnoročno sestavo radia je pomanjkljivo. Prosim natančnejšega.«
Ti stavki se ponavljajo v vsakem pismu, kakor refren v pesmi.
Upam pa, da bodo ti »refreni« ponehali, kajti svest sem si, da bodo pojasnila, ki jih liočem v naslednjem podati, vsestransko zadovoljiva.
O dejstvu, da nosijo amaterfotografi in radioamaterji svoje »amaterje« na diametralno nasprotnih straneh, sem toliko premišljeval, da se mi je število sivih las podvojilo. (To je namreč ugotovil moj mali prijatelj Prasko, ki ima vse moje sive lase preštete; sicer pa rajši ležem v grob s sivimi lasmi, kakor s temnimi.) Stvari sem pa le prišel do dna, in to je poglavitno.
Amaterfotograf se zato ne imenuje foto-grafamater, ker postane človek najprej amater, to je ljubimec, potem šele fotograf. To dokazuje vsakdanja izkušnja. Amaterfotografi so večinoma turisti ali pa — zaljubljenci. Turist kolovrati »po gorah in planinah, po mestih in dolinah«, kakor poje narodna pesem, ter se pri tem zaljubi v lepo naravo. Rad bi jo vedno gledal. Zato si nabavi fotografi-čen aparat in »jemlje gor< vse, kar se mu do-pade. Iz ljubezni do gora postane planinec fotograf; torej najprej ljubimec ali amater, potem šele fotograf. Zato nosi amaterja spredaj.
Pri zaljubljencu je stvar ista, samo s tem razločkom, da je predmet njegove ljubezni živ. Fant se zagleda v dekle in postane tako amater. Kakor planinec gore, tako bi tudi tak amater vedno rad gledal svojo ljubo, če ne »in corpore« (v resnici) pa saj »in effigie« (v sliki). Zato si tudi on kupi fotografičen aparat in fotografira svojo »ljubezen« na vse načine in od vseh strani; od spredaj, od zadaj, kako sedi, stoji, kako se smeja, zeva itd. Postal jo najprej amater, potem še le fotograf, zato tudi on nosi svojega amaterja spredaj.
Pri radioamaterjih se pa vrši ta razvojni proces ravno narobe. Koliko jih je zabavljalo črez radio! Ko so pa začeli na lasten aparat poslušati, so radio vzljubili, in čim dalje ga poslušajo, tem bolj ga ljubijo. Bili so torej najprej posestniki radia, še le potem so ga jeli ljubiti, še le potem so postali ljubimci — amaterji. Zato jim pravimo radioamaterji, ne pa amaterradiji.
Seveda bi marsikdo rad postal radioamater, pa se boji stroškov. Najraje bi imeli, da bi jim kdo aparat podaril. Žal, da je v tem pogledu »popraševanje« vedno večje kakor »ponudba«. Zmeraj je namreč več tistih, ki radi kaj zastonj vzamejo, kakor onih, ki radi zastonj dajo. Ta nedostatek bi se vsaj nekoliko omilil, če bi se lepa navada, dajati ob slavnostnih prilikah darilo v toliko prikrojila našemu času, da bi se obdarovancem dajali v prvi vrsti radioaparati. To jim bo tudi' najbolj ugajalo.
Prosim vas, kaj ima tak-le novorojenček od pogače in drugih dobrih stvari, s katerimi ga botri obdare in katere drugi snedo, medtem ko dobe sami v usta — cucelj? Naj mu dajo rajši radio! Kak mir bo potem vladal po hišah, kjer se namakajo, perejo in suše plenice. Kadar bn otrok zajokal, kar slušala na ušesa, pa bo takoj utihnil!
Tudi kot birmansko darilo je radio naj-pripravnejši. Kajti z njim se birmancu odpro bogati viri znanja in lepe zabave. Če boste birmanca vprašali, kaj želi, bo po mojem pre-
Bjubitana 14.1. m.
Ljubljana 14.1, m.
MM
Vam pove prekrasna razstava najnovejših fesenshih in zim-shlh modnih novosti za dame in gospode
Našo nedelisho razsfavo ln cene v Izložbah naf si ogleda vsahao!
ter s turbanom na glavi pomagali šejkom vladati po puščavah. Danes sedijo po Turkesta-nu in po Kitajskem ti pijonirji vsepovsod, srečni in veseli v »športu«, ki so si ga sami izbrali. Ko je lansko leto šla učenjaška komisija v jedro Brazilije gor po amazonski reki, je našla tam med Indijanci starega angleškega polkovnika, ki je stavil svojo modrost divjakom na razpolago. Sedanja velikanska petrolejska vrednost Mezopotamije, ki je središče vse britanske petrolejske moči, se naslanja na dolgoletno prebivanje med šejki v planjavah okrog Bagdada in po gorovju gor do Kurdistana in do perzijskega platoja, avstralskega bogataša d' Arcya, ki je zapustil svoje milijonske ovčje črede in svoje palače, si navezal turban okrog glave ter šel med Arabce, potrošil tam svoje milijone in svoje zdravje.
Tako najdemo tudi mnogo sodobnih politikov, ki so se z iskreno ljubeznijo navezali na kako narodnost v širšem svetu, ter temu svojemu sporlu žrtvujejo svoj denar in svoje življenje. »Eni redijo konje, drugi lovske pse, tretji pa so iznašli Bulgare.« Tako se je govorilo pod Gladstonom, ko je liberalna stranka dobesedno iznašla Bulgare ter si potem stavila kot življenjsko nalogo, da jih osvobodi. Verske sekte najprej potujejo tja z ljudskimi kuhinjami, muzikaličnimi instrumenti in s tovori svetih pisem. Nato se vrže na predmet aktualnosti časopirje, jiu potem pride »City«, ki pokupi koncesije in prosi vlado, da jih varuje.
Grki imajo tako svoje velike prijatelje, ki so grkofili iz nesebičnega športnega duha; tako jih imajo Romuni; Poljaki so zadnje čase dobili strastnega zagovornika v poetu in pisatelju G. K. Chesterlonu. Tako jih imamo tudi mi, in Wickham Steed in Seaton Watson sta med največjimi. V očigled dejstva, kakšno moč ima Anglija v svetu, da se brez Anglije v svetovni politiki ne zgodi in ne sme zgoditi ničesar, in da mi svoje suverenosti ne bomo obdržali, če bo protivna Anglija, bi bilo zelo važno, če bi se z obema rokama naslonili na te naše velike prijatelje, med katerima ima osobito prvi neprecenljiv ugled v zunanjem ministrstvu. Iz tega stališča je dr. Mačkov odgovor v Hrvatu na »Odprto pismo«, katerega smo omenili zgoraj, naravnost nezaslišan ter je voditelja HSS definitivno postavil na nivo političnega trubadurja.
To prijateljstvo moramo gojiti in nasvete, ki od te strani prihajajo, prijateljsko in v dobrem duhu sprejemati na znanje. Zdi se, da je v zunanjem ministrstvu frankofilska struja
pričanju vsak rekel: radio. (Pri letošnji birmi je boter dobil na tako vprašanje tak odgovor. Boter je bil pa vesel, da si ni liirmanec »po-želel« — avtomobila!)
Znano je, kako si ljudje včasih belijo glave, kaj bi dali nevesti za poročno darilo, prav tako je pa tudi dejstvo, in večkrat zelo neprijetno, da dobe neveste pogosto darila, s katerimi ne vedo kaj početi.
Tako je dobila neka zaročenka v dar krasno, da naravnost dragoceno opremo za šivanje, vse čisto srebro, svila in baržun. Zal, da ni vedela z njim kaj počeli. Odnesla je sicer rekord v plavanju, v skoku na daljavo je zaostala za zmagovalko samo 5 cm in 9 nun, žogo je pa pri neki tekmi brcnila tako daleč, da so komaj z daljnogledom videli, kam je padla, toda ženska ročna dela so bila zanjo španske vasi. K sreči je njen ženin, vpošte-vajoč razmere, obiskoval štiritedenski tečaj za pletenje, kroj in belo šivanje; tako je našlo poročno darilo vendar le svojo uporabo.
Zgodilo so je pa že, da se je zaroka vsled poročnega darila razdrla.
Neka nevesta je imela dvanajst leta iz različnih kolenov. Vsaka izmed njih ji je dala kot poročno darilo, kar je smatrala za najpotrebnejše za mlad zakonski par, namreč lepo opremo za dojenčka, to pa kar v šestih izdajah. Ker je bilo tet dvanajst, je dobila nevesta dvainsedemdeset oprem. Ko je ženin videl ta poročna darila, je izprva mislil, da namerava njegova zaročenka otvoriti trgovino s perilom za dojenčke. Kakor hitro je pa zvedel, da je ta grmada plenic za nju »najpotrebnejše« poročno darilo, je pobegnil iu ostavljena nevesta je sredi plenic žalostno pela: "Njega ni...« Rajši je žrtvoval celo dežnik, ki ga je bil pozabil, kakor da bi se bil vrnil.
Jaz mislim, da bi se bila ta zaroka vse veseleje končala, če bi bila nevesta dobila namesto 72 oprem za dojenčke, 72 radioapa-ratov. Zato veljaj kot najpri pravne,jše poročno darilo lep radio. Mlada žena bo z njim tešila otroke, moža pa privezala na doni. da ne
zelo močna, odkar je to ministrstvo prevzel Sir Austren Chamberlain. Vidno znamenje za to orientacijo je tudi imenovanje Sir William Tyrella, dolgoletnega tajnika FoTeign Officea, za britanskega veleposlanika v Parizu. Drugi dokaz je ponesrečeni pomorski pakt med Anglijo in Francijo, katerega so pa zrušili aine-rikanofilski interesi. Francija je pa naša naravna prijateljica. Ne bi škodovalo, če bi mi indirektno profitirali od fraukoangleškega prijateljstva, ko nam je zunanja pomoč spričo italijanskega obkroževanja tako neobhodno potrebna.
Stališče, ki ga naj mi zavzamemo. Odgovor je tudi sedaj težak. Rekel bi, da bi bilo nam koristno, ko bi iskreno zaupali v one angleške prijatelje, ki so si izbrali za svoj šport, da nas ljubijo iskreno in nesebično, in ko bi poslušali tudi nasvete onih, ki bi radi zidali ceste in se vozili z avtomobili ter postavljali hotele po naši divni deželi. Tudi one, ki govorijo o številkah ter čakajo z nemirom v srcu na oni dan, ko ho jugoslovanski narod pustil politiko profesionalnemu politiku, sam pa začel iskati gospodarski centrum v državi, katerega bo zvezal z železnicami na vse kraje in odkoder bo vozil domače produkte ven na svetovni trg.
so prednosti stalno gorečih Zcphir pect, Ki grejejo z Id kg drva skozi 24 ur eno sobo ter so higi je-niČne in poceni. Večje tipe grejejo enako 3—4 sobe
Zahtevajte brezplačen opis od
Zephir-tvornice peci. Sssiožica
Samoprodnja za Ljubi ano
Sreznižs & Frifcch
Varujmo se slabih ponarejanj.
bo ponočeval in zapravljal po gostilnah, kavarnah in barih.
Vem pa, da jih je veliko, ki bi radi dobili radio poceni, a so že krščeni, birmani in poročeni. Vsem tem svetujem, da si zgrade aparat sami. To ne stane mnogo denarja. Potrebna navodila najdejo po raznih strokovnih knjigah in časopisih. Jaz hočem omeniti samo to, na kar so dotični avtorji popolnoma pozabili.
Če si vajen mehaničnih del, ti gotovo zadostuje orodje in materijal, ki ga priporočajo strokovnjaki. Ako je pa edino orodje, ki ga poleg peresa, svinčnika in radirke še znaš rabiti — jedilno, namreč žlica, nož, vilice in zobotrebec, potem potrebuješ razen priprave, ki jo rabijo vešči radioamaterji, še to-le: nekaj litrov arnike, 5 m leukoplasta, 10 kg (rajši več ko manj!) karbolnega bombaža, zavarovalno polico za nezgode, člansko izkaznico bolniške blagajne in dežnik.
Morda bo kdo mislil, da pretiravam, pa ne. »Ruperto črede experto« (verjemi izkušenemu Rupertu), pravi pregovor. V tem slučaju sem Rupert jaz, ki sem bridko občutil blagodejne vplive arnike, bombaža in leukoplasta, ne le v gorah, ampak tudi (glej »Moj radio«, III) pri montiranju sestavnih delov radia.
Začni pa na vsak način gradnjo aparata s tem, da se vadiš zabijati žreblje v steno. Kadar si že tako napredoval, da med desetimi udarci s kladivom zadeneš le štirikrat prst mesto žreblja, se kar loti antene. Lahko si prepričan, da boš že pri montiranju stikala porabil gotovo polovico manj poprej omenjenih zdravil, kakor sem jih porabil jaz, ki zadenem prst v desetih slučajih najmanj enajstkrat.
Kar se tiče aulen, je najcenejša okvirna. Vzemi star okvir, v katerem ni več slike, če pa je, jo pa odstrani. (Tudi nov okvir je poraben, samo da je prazen.) Ta okvir ovij na-gosto in debelo z žico; najboljša je bodeča, Wer so elektroni nnnio nairaie love. Tudi ua-
stanka na naročnini ozir. še nima plačane :ste za mescc oktober. Sredi prihodnjega tedna se namreč ustavi pošiljanje lista vsem zamudnikom, ki dotlej ne bodo storili svoje dolžnosti.
k Vozni red na progi Grobelno—Rogatec.
Ravnateljstvo državnih žclcznic v Ljubljani je že dne 15. maja 1928 določilo, da vozita v zimskem času, t. j. od 1. oktobra t. 1. dalje vlaka štev. 8135 in 8136, to sta ista dva vlaka, ki ju dandanes zahteva okrajno glavarstvo Šmarje pri Jelšah. Ta prvotni dobri načrt je ravnateljstvo spremenilo le na pismeno prošnjo občin (Rogatec, Rogaška Slatina itd.) in korpo-racij, ki so zahtevale, da naj vozita tudi v zimski dobi mesto vlakov štev. 8135 in 8136 vlaka štev. 8133 in 8138. Ravnateljstvo torej ni brez povoda spremenilo svojega prvotnega načrta, ampak lc zato, da je ugodilo izraženim željam. Obenem objavlja ravnateljstvo, da jc predlagalo nadrejeni oblasti zopetno spremembo voznega reda na progi Grobclno—Rogatec v zmislu sedanjih novih zahtev.
■k Novi sejmi v Kamniku. Počenši z dne
18.	decembra, to je z drugim torkom meseca decembra bodo v Kamniku vsak mcscc drugi torek sejmi, ker je občina dosegla dovoljenje šestih novih živinskih sejmov, ki se morajo kakor že omenjeno vršiti vsak drugi torek v mesecu. Dosedanji sejmi dne 20. januarja, 12. marca, 9. junija, 24. avgusta, 15. septembra in 4. decembra odpadejo. Letos pa sc na dan
4.	decembra še vrši sejem. Ako pade sejmski dan na praznik, se vrši dolični sejem prihodnji delavnik.
k Avtozveza Žiri—Gorenja vas—Školia Loka. S 1. oktobrom se je upostavila zopet ; avtozveza Žiri—Gorenja vas—Škofja Loka in obratno. Avto odhaja vsak dan ob 4.30 iz Ži-rov ter vozi k prvim vlakom; iz Škofje Loke odhaja ob 16, ob nedeljah in praznikih pa ob 13.
■k Radio abonente obveščamo, da se bodo začeli počenši s 15. oktobrom tečaji ob 19 in predavanja ob 19.30 zvečer. Sprememba se je izvršila vsled želje številnih abonentov.
'k Leva Tolstega proslava v Radio-Ljubljana bo danes popoldan v sledečem sporedu: 15.30 1. Glinka: »Zvezda severnaja«« in Ce-repin: Romance, poje ga. Kunova, sestra svetovno znane pevke Liepkovske. 2. Lev Niko-lajevič Tolstoj ob stoletnici, predava vseučili-ški profesor dr. Grivec. 3, Ga. Nablocka, Slanica kr. gledališča recitira Tolstoj: Ana Kare-Dina. 4. Eeethoven; Lunina senata, klavir dn A. Dolinar. 5. Glier: Romance in Ja tebja pocelovala, poie ga. Kunova. 6. Lahka godba.
5.	Tolstoj: Koliko zemlje rabi človek, predna-ša g. Rogoz, član kr. gledališča.
k Železniškim upokojencem in vdovam. Železniški upokojenci in vdove z rdečimi legitimacijami se opozarjajo, da se bodo za leto 1929 prolongirale železniške legitimacije za režijsko vožnjo po naslednjem redu, in sicer v mesecu oktobru: dne 22. na Jesenicah, 25. v Novem mestu, 29. ua Zidanem mostu in 30. v Celju; v mesecu novembru: dne 5. v Ptuju, 0.—10. v Mariboru in 12.—17. v Ljubljani; od
19.—21.	proge Ljubljana—Postojna, Ljubljana —Vrhnika, Ljubljana—Škcfja Loka, Ljubljana—Kamnik in Ljubljana—Kresnice. Te postaje pošljejo zbrane legitimacije na direkcijo v Ljubljano. Legitimacije se morajo predložiti 14 dni pred dnevom prolongacije. Vsakdo mora priložiti odrezek o prejemauju pokojnine. Skrbite, da pravočasno vsakdo svoji najbližji postaji predloži legitimacijo in odrezek, da potem postaja lahko pravočasno odpošlje skupno vse legitimacije na pristojno mesto. Prcvizijonisti, miloščinarji in nezgodni rent-niki naj si v svojo korist preskrbe nove sli-
VeHka nesreča ori gradnji tovarne
V	petek, dne 12. oktobra, malo pred 8 zvečer se je podrl med delom betonski strop pri gradnji nove tovarne »Kranjske tekstilne družbe« na Gorenji Savi pri Kranju. Strop je s seboj potegnil v globočino štirih metrov tri delavce. Od teh sta Miha Mencinger iz Roga-ševcev — Prelanurje in Josip Trusk iz Desa-niča, okraj Pregrad — Hrvatska — težko poškodovana. Eden je dobil hude poškodbe na prsnem košu, drugi ima poškodovano hrbtenico. Andrej Zekanovič iz Ljubača, okraj Bio-grad — Dalmacija se je manj poškodoval na glavi. Ponesrečencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Edv. Globočnik, rešilni avto iz Kranja pa jih je nemudoma prepeljal v ljub-ljanso boluico.
Nesreča pa se je pripetila radi tega: Delavca Peter Kikec in Ivan Koncet sta z železnimi vagončld dovažala od mešalnega stroja materijal za betoniranje. V vagonček pa sla mesto predpisane ene mešanice naložila tri in ga preobtežila. Ko sta to pripeljala na mesto, kjer so iz vagončkov odlagali materijal, vagončka nista mogla obrniti tako, da bi se mešanica mogla stresti po betonski plošči, ampak sta prevrnila vagonček na betonsko ploščo, katera pa ni mogla vzdržati prevelike obteženosti in se je vsled padca v velikosti 7 X 1.25 m udrla. Na tej plošči so bili nameščeni zgoraj imenovani ponesrečenci, da so v samokolnicah prevažali beton na mesta, kjer so ga rabili. Ko se je betonska plošča udrla, je s seboj potegnila dalavce.
Vest o nesreči se je takoj raznesla po okolici in na kraju nesreče se je v kratkem času zbrala ogromna množica radovednega občinstva.
Mrtvec m kSet!
V	petek popoldne ob 4 je našel v Kranju arhitekt stavbenega podjetja »Slavec*, ki ie prišel z delavci v svrho renoviranja pristave g. Mayerja ua pristavo, v kleti mrtvo truplo. Preiskava je ugotovila, da je to Jurij Grašič iz Trscenika, občina Preddvor, vdo-
| vec, star 57 let, po poklicu zidar. Omenjenega so pogrešali že cd meseca junija 1. 1. Skoro gotovo gre za nesrečo. Grašič je bil zaposlen kot delavec pri Pernušu. Ker v mestu ni imel stalnega stanovanja, je prvo noč prenočil pri mizarskem mojstru Grosu, drugi dan so ga še videli, naslednji dan pa je izginil brez sledu. Bil je precej podvržen alkoholu in je bržkone v takem stanju hotel prenočiti na Mayerjevi pristavi. Ker so bila vrata na pristavo zaklenjena, je hotel priti skozi okno v šupo. Pri tem pa se mu je radi premale pazljivosti dogodila nesreča, da je padel v 7 m globoko klet, kjer so ga našli šele sedaj, ker ; od meseca junija ni bil nihče v kleti. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico kranjskega pokopališča.
Obstrelil ga je
V	četrtek, dne 11. oktobra zvečer, so fantje v Sv. Križu ob Krki, pri nekem sosedu llčkali koruzo. Pri tem so pomagala tudi de-
ustavlja izpadanje las. O dosedan;em uspehu pričajo mnogoštevilna zdravniška potrdila kakor tudi mnoga zahvalna pisma. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Koledar
Nedelja, 14. oktobra. 20. pobink. Kalist, Gavdencij.
Ponedeljek, 15. oktobra. Terezija, Avrelija, Brunom — Solnce vzide: ob 6.23 in zaide ob 5.09.
Egodovinslsi dnevi
14.	oktobra: 1S73 je pričel v Ljubljani izhajati »Slovenec«. — 1809 sta avstrijski cesar Franc I. in Napoleon sklenila tkzv. dunajski mjr _ 1915 je Bolgarija napovedala vojno Srbiji. — igo? so se na vseučilišču v Sofiji vpisali samo trije akademiki. Večina dijakov je odšla v Belgrad, Prago in Zagreb. — 1895 se je v Zagrebu otvorilo narodno gledališče. 1889 je bil imenovan za lavantinskega škofa dr. Mihael Napotnik. — 1829 so s z mirom v Odriuu osvobodile balkanske kneževine. — 1374 se je otvorilo ljubljansko realčno poslopje. — 1758 je general Daun premagal pri Hochkirchnu Friderika Velikega. — 1S13 se je pričela bitka pri Lipskem. — 1846 se je rodil avstrijski državnik Kazimir Fel. Badeni.
15.	oktobra: 1S12 so se Francozi pričeli umikati iz Moskve. — 18S0 so dogotovili katedralo v Kolnu. — 1908 se je v Hercegovini pričelo vstaško gibanje. — 1476 so se Turki, ki so bili plenili po celem slovenskem delu Koroške, zopet združili ter odšli mimo Grabštajna in Mohljič v Podjunsko dolino in petem na Štajersko. — 1915 je Anglija napovedala Bolgariji vejno. — 1837 se je rodil češki filozofski pisatelj Josip Durdik. — 1869 se je otvorilo v Belgradu narodno gledališče. — 1905 se je v Belgradu otvorilo vseučilišče. — 1S69 se je v Ljubljani otvoriia dramatična šola. — 1905 se je Norveška proglasila za monarhijo. — 1890 se je otvoriia železnica Radgona—Ljutomer. — 1877 so Rusi premagali turškega generala Muk-tar pašo. — 1S44 se je rodil slovenski pesnik Simon Gregorčič. — 1914 se je na podlagi čl. 14 ustave izdala novela I. k občemu državljanskemu zakoniku, ki se ie predvsem tikala dednega prava. — 1686 se je redil škotski pisatelj Alfan Ramsay. — 1844 ce je rodil filozof Frie-drich Nitzsche. — 1852 je umrl pričetnik nemškega telovadnega gibanja Fried. Ludvig Jahn.
Osebne vesti
-k V srednješolsko službo so sprejeti: Ivan Sajevic, Just Hvala, dr. Mirko Hribar, Vlasta Sterle, Franc Uršič, Leon Detela, Anton Smrdel j in Ivanka Cimerman. Od teh je Franc Uršič nastavljen na III. drž. gimnaziji, Leon Detela pa na realki v Ljubljani.
k Srebrna poroka. V Dovškem pri Raj-henburgu je praznoval v krogu svoje rodbine in sorodnikov župan in bivši nar. poslanec g. Škoberne s svojo soprogo Marijo, roj. Rav-len srebrno poroko.
k Dr. Matej .Tu3tin. Vižmarje, ne ordinira od 12. do 28. oktobra.
Osžale vesii
k Pozor na položnice! V današnji številki našega lista prejmo položnico za obnovitev naročnine vsi p. n. naročniki dnevne iz-daje »Slovenca«. Prosimo v interesu reda, da se te položnice posluži vsak, ki ima kaj za-
Vsak stori sebi veliko dobroto, ako mesto šampona uporablja
za izmivanje las. Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
vija se lažje kakor gladka, ker se bolj prstov prime. Take žice leži vse polno po naših gorah še od vo.j-.ke sem. Vzames jo pa tudi lahko s kakšnega 'obcestnega plotu, za kar ti bodo zelo hvaležni vsi, ki tam mimo hodijo, in pa paglavci, ki uhajajo črez plot na vrt sadje rabutat. Nato nasadi okvir na lesen podstav, za kar je vsak kos lesa dober, in antena je narejena. Taka okvirna antena ima zlasti to prednost, da no sprejema nikakih, tudi najmanjših motenj.
Ako pa hočeš napeljati sobno ali podstrešno anteno, moraš biti na vsak način član Kake bolniške blagajne. Zakaj, če padeš s siola, mize ali lestve ter se pobiješ, imaš vsaj zdravnika zastonj. Priporočam pa tudi vsakemu prav' toplo, da se zavaruje preje proti nezgodam. Ako se ti potem posreči, da se ponesrečiš in se pošteno polomiš, si lahko z nagrado, ki jo dobiš za polomijo, kupiš lep več-ceven aparat.
Seveda najidealuejša antena je visoka, Sajti ta sprejema vse mogoče motnje. Pri njenem montiranju pa potrebuješ poleg bolniške blagajne in zavarovalne police za življenje in nezgode še dežnik. Najboljša bi bila stara rdeča kranjska »marela«. Pri napenjanju visoke antene moraš namreč v visočino, na streho, stolp ali pa visoko drevo. Ako padeš pri tem delu n. pr. s stolpa, ne boš nikdar več poslušal radia. Zalo vzemi na taka vzvišena mesta s seboj dežnik, da ga lahko rabiš kot padalo. Ker med padcem ni časa za odpiranje, ga imej med delom kar razpetega in privezanega za hrbet, pas ali vrat, kakor ti je bolj priročno.
Ko je antena poplavljena, začni z aparatom. Vem, da si radioamaterji zgrade najprej radio, potem še le napeljejo anteno. Toda, ta pot je napačna.
Prosim, kaj imaš od aparata, če se pa pri montiranju antene — ubiješ?! Na tvoj, s trudom zgrajeni radio poslušajo potem tvoji dediči. Najprej naj stoji torej antena, nato se še le loti apara'a.
Vso preostalo arniko, bombaž in leuko-plast, sploh vsa zdravila, kolikor jih nisi porabil pri anteni, lahko zdaj z mirnim srcem spraviš. Kajti pri sestavljanju aparata samega se ti ne more nič zgoditi; k večjemu, če si pri-ciniš, ali kakor pravimo po domače, -prilotaš« prst namesto žice, a tudi to je malo verjetno. Saj se kaj takega niti meni še ni pripetilo! Morda zato ne, ker nisem še nikdar v svojem življenju »letal«. Da boš ceneje izhajal, si izprosi v kaki znani prodajalni prazen zaboj-ček, potrebno žico za vezi in tuljave si naberi po gorah in plotovih; vse drugo pa, kakor n. pr. transformatorje, kondenzatorje, potencio-metre itd., pa kupi v prodajalni. Dobiš jih morda tudi popolnoma zastonj pri radioamaterskih znancih, ki izdelujejo aparate na debelo in imajo vedno dosti take nerabne šare. Nato izvrtaj v zabojček potrebne luknje, vanje pritrdi posamezne sestavne dele, jih zveži in radio je gotov.
Morda ti ne bo pel, toda to je postranska stvar; poglavitno je, da si prišel poceni do radia.
ke, da ne ostanejo do izstavitve novih legitimacij brez njih. Čas, do kdaj morajo predložiti svoje listne legitimacije, se bo objavil pravočasno. — Društvo železniških upokojencev.
- * -
- Mariborski pomišlJaSi
Penzionirani nacionalizem.
»Marburg, mei' Marburg .. .«
Sicer imamo dva nemška lista; pa nikar nič slabega ne mislite! S prvim diše in piše desno krilo Nacije; z drugim živi in mre levo krilo Nacije. Čast in slava Naclji!
Toda včeraj je šel fantič mimo Cirilnve tiskarne — prekleta in razbita hodi v imenu Nacije! —, šel fantič in jedel kruh in klobaso.
Nenadoma: hrup — krik — joj!
Fantiča so obkolili, izpulili mu papir, da je klobasa padla prav v tisto oljnato tekuro, ki jo polivajo po Koroški cesti. Zmagovito so zavihteli pregrešni papir, ki je Ml masten od klobase: bil je letak za kino, natiskan v slovenskem in nemškem (!!) jeziku...
Tako je Maribor za las ušel nemški nevarnosti.
V imenu Nacije: »Marburg! R-r-ruhtk
Plemenita gesta.
Neznanemu siromaku.
Za i>. -i za kolektivne delavske pogodbe, so sklenili naši profesorji kolektiven testament:
»Mi profesorji zapuščamo svojo gotovino, sestoječo se iz vrednostnih papirjev, sledečo in kakor sledi:
1. Članarino iu vse moralne in materialne, vse opipljive in neopipljive ugodnosti, izvirajoče iz delniških akcij pri belgrajskem
zrasto na plešasti glavi ponovno lasje.
odstranjuje perhaj in maščobo iz las.
kleta. Radi nekega dekleta je prišlo med fanti do prepira tako, da je Janez Zlobko domov grede svojega tekmeca Franca Grarneca ob-strelil s puško in ga zadel v noge. Poškodovanega Grameca so takoj spravili v bolnico.
Kdor ISCe. ta najde...
Stara navada je, da za ličkanje koruze kmetje ne najemajo ljudi, pač pa to zvečer in ponoči opravijo z zaslonjskiini delavci proti nagradi v pijači in cigaretah. Žalostno pa je dejstvo, da ravno kriminalna statistika v tem času beleži največ pretepov in telesnih poškodb na deželi. V sredo 10. oktobra je imel posestnik Jože Kežman v Malem Obrežu pri Dobovi pripravljeno koruzo za ličkanje. Poleg domačih fantov iz Malega Obreža so prišli tudi fanlje iz Gaberja in Mihalovca. Med delom je že Jože Veble iz Gaberja kot vodja svojih fantov izzival ostale. Vendar so treznej-ši fantje ostali mirni. Ko je bilo delo končano, pa je Veble zunaj hiše ponovno izzival Mi-balovčane. Mislil je, da ima še svoje tovariše za pomoč. Ker pa so njegovi tovariši že odšli, sla Alojz Gašperin in Jože Furlan iz Mihalovc pretepla izzivača tako, da je Veble obležal smrtnonevarno poškodovan na glavi. Prepeljali so ga takoj v boluico v Brežice, vendar je njegovo stanje trajno resno.
Kt
•k Izkopavanja v Dalmaciji. Zagrebški oblastni odbor je sklenil, da se v kratkem prično izkopavanja starin v Ninu in Biogradu ob morju v Dalmaciji. V Ninu prično najprej s izkopavanjem kraljevih dvorcev, v Biograaa pa z odkopavanjem bazilike, v kateri je bil kronan zadnji hrvatski kralj domačin Dimitrij Zvonimir. V Biogradu bodo poleg tega zgradili Se narodni muzej.
i*- Tifus in škrlaiinka v Senti. V Senti je izbruhnila epidemija tifusa in škrlctinke. Dosedaj so ugotovili 20 slučajev tifusa in 17 slučajev škrlatinke.
k Velika železniška nesreča se je te dni pripetila v Obrenovcu. Na postaji sta trčila osebni in tovorni vlak, ko so potniki že izstopili. Mrtev je bil sprevodnik Radomir\Jova-novič, štirje potniki pa so bili hudo ranjeni. Poškodovani sta bili obe lokomotivi ln štirje vagoni.
•k Letalska nesreča v Novem Sadu. V četrtek popoldne se je pripetila na novosadskem letališču letalska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Letalo »Bre-guet XIX 415 se je dvignilo s pilotom poročnikom Nikolo Perišičem in opazovalcem poročnikom Ivanom Kniblerjcm v zrak, da poleti k letalskim vajam v Zaječar. Ko je letalo doseglo višino 800 m in letelo nad mestom, je motor naenkrat odpovedal in letalo je padlo na tla. V višini 400 m sc je pilotu posrečilo, da je spravil letalo še v ravnotežje, toda nekaj sekund nato jc pričelo letalo zopet padati. Letalo jc s krili obviselo na strehi Pasteurje-vega zavoda, dočim se je propeler zaril v zemljo. Kakor po čudežu sta ostala oba letalca nepoškodovana, letalo pa se jc popolnoma razbilo.
•k V smrt zaradi družinskih razmer. V Senti se je predvčerajšnjim ustrelil 19 letni Milenko Čirič, sin uglednih staršev. Milenka je bolelo razmerje, v katerem so starši živeli, in ko sta se predvčerajšnjim oče in mati zopet sprla, je stopil v sosednjo sobo in si pognal krogljo v glavo. Bil je takoj mrtev.
profesorskem društvu — loteriji »Ralne štete«
in za pogorelce in poplavljence.
2.	Neizplačane honorarje in razlike ter suficit poplavljenega fonda — za spomenik »Neznanemu siromaku«.
3.	Prispevke in akcije raznih zadrug in fondov — za črne maše in vence »Neznanemu siromaku«.
Hm! Profesionalni idealisti so pač iea-tralični. Rogovilijo venomer: trudimo se — trudite se — trudijo se.
Mar vas vprašamo, mi narod, kaj delate?!
>Po čim dajete vstopnice za kategorije??«
To — gospodje I To notira na kulturni borzi.
99= 1.
Saj se še dobro spominjamo, kako je bilo, ko smo še bili protidržavni. Neprenehoma so leteli kurirji iz Vatikana — kakor v »Revizorju« : Kurirji... kurirji... kurirji... in nas hujskali proti državi, človek klerikalec še ponoči ni imel miru: kurirji, kurirji iz Vatikana in so te hujskali...
Obhaja me državotvorna groza ob teb spominih.
Hvala Bogu, da se je odloČila napredna fronta za I.azarjevo nebeško carstvo! Naj jim bo sladka tolažba milost episkopatska in vatikanska !
Toda I
Toda — zares je pastirjem še danes ljubša ena izgubljena ovca kot devet in devetdeset pravičnih ... Mi smo hodili v državotvorno kurze v Prokuplje in Leskovac; na-
ZA GOSPODE
smo založili krasne površnike, trench-coate in zimske suknje. Cene najnižjo.
FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ul.
•k Dva milijona poneveril. O aretaciji bivšega ravnatelja subotiške podružnice sarajevske Jevrejske banke Albaharija smo poročali včeraj. Albaharija je preiskovalni sodnik že zaslišal. Kakor so dosedaij ugotovili, gre za znesek dveh milijonov dinarjev, ki jih je Albahari svoji centrali utajil. V zadnjem času si je kupil v Sarajevu hišo, ki jo bodo sedaj zaplenili.
•k Roparski umor pri Smederevem. V vasi Vinovcih pri Smederevu se je te dni izvršil zagoneten vlom in roparski umor. V hišo Dimitrija Stepanoviča, ki se je nahajal sam doma z ženo Ljubico, so vdrli ponoči trije maskirani moški in pričeli groziti obema z nožmi. Od prestrašenega Stepanoviča so zahtevali denar, toda ubogi mož ni imel ničesar, s čimer bi mogel roparje zadovoljiti. Nato sta dva roparja zaklala Stepanoviča, dočim je tretji ropar držal nož na vratu žene Ljubice, da ne bi kričala na pomoč. Roparji so nato dejali ženi, da so ubilii njenega moža iz maščevanja, ker jim ni dal ničesar. Tako je vsaj izpovedala edina priča Ljubica. Policija, ki je takaj uvedla najstrožjo preiskavo, je aretirala Ljubico, ki je osumljena, da je bila z roparji domenjena in da jim je odprla vrata.
•k Skok pod vlak. Na postaji Indjiji v Slavoniji, se je vrgla predvčerajšnjim 19 letna Elizabeta Hohenberger pod mimo drveči brzovlak. Čeprav se je kolesa vlaka niti dokalnila niso, je vendar dobila pri skoku iz višine na tračnice tako hude poškodbe, da je med vožnjo v bolnico umrla. Vzrok samoumora ni znan.
k Samoumor na železniški progi. V noči od srede na četrtek je našel nadzornik proge Mavrovič v Zagrebu na železniški progi pri Savski cesti grozno razmesarjeno truplo. Samomorilec se je vlegel na tir in so šla kolesa brzovlaka ravno črez njegov vrat. V policijski komisiji se je slučajno nahajal neki stražnik, ki je v mrtvem spoznal bivšega gledališkega delavca Ivana Osojnika. Osojnik si je hotel že prejšnji mesec vzeti življenje ter si je pognal z revolverjem dve kroglji v telo, bil pa je rešen smrti. Doletela pa ga je sedaj.
•k Razstava narodnih izdelkov v Bjelo-varu. V četrtek dopoldne so otvorili v Bjelova-ru razstavo kmetskih izdelkov iz bjelovarskega in križevskega okraja. Razstava nudi sliko izrednega bogastva narodnih oniamentov. V nedeljo se vrši v Bjelovaru velika prireditev hrvatski/ < pevskih društev.
k rj^;1snirt radi protestiranja menice. Predvčerajšnjem so našli v Vukovanju v ribniku poleg klavnice truplo neke ženske, v kateri so spoznali starico Ano Gazil. Starica je izvršila samoumor v vodi, ker ji je mestna hranilnica grozila, da bo dala protestirati njeno menico. Njen sin je namreč zelo zapravljiv in je nekoč mati podpisala zanj neko menico, ki je postala sedaj zanj usodna.




ct<rif< staliva- M^U, : —.—,——j. (
predna fronta maršira po državotvornih potrebah le iz ene ulice v drugo.
0.	bolje je biti enkrat grešnik, kot devet-desetdevetkrat pravičnik!
Profesorska.
Ponižna peticija an das hohe Ministe-rium:
Ministerium se ponižno od doli podpisanih naproša:
1.	Za blagonaklonjeno ustanovljenje inteligenčne akademije za prvo uradniško kategorijo v dolžini od dveh do štirih let, kamor bi mogli in bi naj šli reducirani zvaničniki s 100% nadležnostmi, da se šolajo in zinteli-gentizirajo za prestop v I. kategorijo in vstop
v njeno tretjo skupino položajne plače.
2.	Za vdanonaklonjeno priznanje otrokom državnih činovnikov, da se jim prizna v državno službo vsa doba, odkar prejemajo dra-ginjske doklade in se jim vsa ta doba šteje pri napredovanju v I. kategoriji.
3.	Za milostnonaklonjeno diferenciacijo pedagoških in filozofskih profesorjev s tem, da te druge premakne v kategorijo 0 (ničla).
Ako bi visoki Ministerium prošnji ne mogel milost izkazati, se doli ponižno podpisani radi žrtvujejo na žrtvenik izpraznjenih stolic na pedagogični visoki šoli.
Utrinek iz mojih globokih misli.
Globoko sem se zamislil in v duhu gledal Kerschensteinerjevo brado in jo primerjal Vuk^evičevi. Tudi na Cankarjeve Komarje sem mislil in še na Jermana, ki je frazer in teatraličen sentimentalist. Če je še pri življenju, ima gotovo vsak teden kak navduše-valen prosveten govor; morda se bavi ludi
•k Velik vlom blizu Zagreba. Zagrebški po- . liciji je prijavljeno, da so dosedaj še neznani ' zlikovci vlomili v noči od 10. na 11. t. m. v po- ' slopje gozdne uprave v Ivanovem selu blizu Zagreba in odnesli iz blagajne 330.000 Din gotovine. O tej tavini so obveščene vse policijske oblasti v državi. Zagrebške oblasti so uvedle strogo preiskavo, kajti ni izključeno, da so vlomilci prišli v Zagreb, v mnenju, da v velikem mestu lažje zabrišejo za seboj sledi.
k Otrok ustrelil brata s puško. Te dni se je pripetila v vasi Slovacih pri Vukovarju huda nesreča. Kmet Marko Undurič je pustil svoja sinova, starejšega Gjura in mlajšega Mata sama doma. Otroka sta se pričela igrati s puško, ki jo je imel oče obešeno nad posteljo. Gjuro je nevedoč, da je puška nabita, naperil cev proti Matu in sprožil. Mato je bil takoj mrtev, Ko so se starši vrnili domov, so našli Mata mrtvega, poleg njega pa plakajočega Gjura. Kaznovan je bil oče in sicer radi nedovoljene posesti orožja.
Popoldanske obleke
zadnja pariška in dunajska moda v velour sifonu, volnenem georgetu, crep satenu, kakor tudi blago v vseh modernih varijacijah za izdelavo oblek ravnokar dospelo. — P. MAGDIČ, LJUBLJANA.
ir Vrsta klasičnih prevodov iz svetovne književnosti, ki so izšli pri Novi založbi v Ljubljani, obsega predvsem Shakespeareovi drami: Julij Cezar in Beneški trgovec (prev. O. Zupančič), starogrške tragedije Kralj Oidi-pus in Bratski spor (prev. prof. A. Sovre) in Prosper Merimee: Colomba ter Hermannov Ivančkov Sveti večer in zgodbice o živalcah. Nobena knjižnica naj teh del ne prezre.
k Gg. duhovnike ljubljanske škofije opozarjamo na novo predpisani oficij S. Stanislai Kostkae dne 13. novembra. Oficij je pravkar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja 1 Din 50 par. Za misale ostane v veljavi še stari formular, ki je že v misalu.
k Legitimacije za polovično vožnjo na sejem v Zagrebu se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, Dunajska cesta 1.
k Opozarjamo na današnji oglas tvrdko A. Zorko, Maribor (galvanični prstani).
k Plašče za (lame in otroke Vam nudi najceneje I. Tomšič, Sv. Petra cesta 39. 9969 * Vpisovanje za inoški, damski prikroje-valni tečaj za november se začne 15. t. m. Krojači, šivilje, nešivilje priglasite se pravočasno. Poduk o najmodernejših krojih, modelih, ki jih je posnel lastnik zavoda v inozemstvu. Izdelava krojev. Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. F. Potočnik, diplomiran, izprašan v inozemstvu.
~k Živinorejci! Razkužujte s Saneolinom! Glej inserat!
•k Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij in kokain, je uporaba naravne » Franz-Josef«-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz-Josef« voda naglo odstrani trdovratno zaprtje, ki je glavni vzrok mučnim napadom kolike. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ejubljanci
Prosvetni večer v spomin D3sateS,ra Tolstega
S spominsko prireditvijo ob stoletnici rojstva slavnega Tolstega, je otvorila letos Prosvetna zveza vrsto svojih prosvetnih večerov. Polno zasedena >bela dvorana« Uniona je pričala, da so ostali prosvetni večeri živa potreba našega občinstva kljub konkurenci v — radiju. Prof. Grivec je očrtal Tolstega kot človeka, kot umetnika in kot misleca (filozofa, teologa in
clyti u*ta ■% oviCru*
z vbijanjem integralnega edinstva v glave tega zanikrnega slovensitega plemena.
Toda Jermani so doigrali. Nova šola vzhaja ; en zarod poganja, prerojen, ves nov... Zavalili smo mogočen kamen Komarju in Jermanu na grob, da ne bosta mogla več na beli dan.
Vsa pedagogika: tabula rasa.
Vox populi — prav zares! Vox populi — magari je klerikalen! — naj sama reši vprašanje bodoče šole. Naj bo naša šola res demo-kritična v jugoslovanskem stilu in parlamentarna v istem stilu!
»Mili otročiči, oj, povejte, kaj prav za prav hočete v šoli; čemu prav za prav prihajate in kaj prav za prav mislite o šoli!«
Tako sem mislil in domislil in si ne morem kaj, da ne bi. Če bi mogel kaj in kakorkoli pomagati pedagoškemu stremljenju, bi si upal predlagati takole:
1.	Učiteljski kandidat naj hodi eno leto v otroški vrtec in dečica uaj mu povejo, kaj prav za prav hočejo v osnovni šoli in kaj od nje pričakujejo. Po enem letu naj reče kandidat: Aha! in naj si položi prst na čelo ter
2.	naj pride na kako učilišče, da se tega in onega nauči in
3.	naj ima taisto učilišče pravico, podeljevati diplomo »dr. sc(ientiae) un(iversae).
(Kajti je posebno važna ta tretja točka, ker bo zagotovila ravnovesje župnika in učitelja in je lo ravnovesje slovenskega naroda eminentnega pomena za našo kulturo sploh.)
K sklepu se usojarn vabiti na subskrip-cijo tozadevnega dela, ki sem ga začel in sem mu že napisal naslov: Das philosophische Staunen als Griiudlage der Zukunftsschule.
drfrs.
sociologa) ter pl""tično pril~.zal tragično nesoglasje, ki je vladalo med Tolstim umetnikom, Tolstim mislecc :-.i in Tolstim človekom. Vrsta slik o Tolstem je zaključila predavanje. Umetniški del prosvetnega večera so pa izvajali — kar je dalo vsemu večen' posebno slavnosten značaj — člani ruske kolonije v Ljubljani. Pred predavanjem in po njem je navdušila občinstvo za rusko pesem gospa Kunova; spremljal jo je na klavirju g. Mjesnjajev. Z znano dovršenostjo je brala gospa Nablocka odlomke iz Tolstega del. Prireditve se je udeležilo prav mnogo odličnih v Ljubljani bivajočih Rusov, predvsem pisatelj čirikov, ki ga je občinstvo živahno pozdravilo, dalje vseuč. prof. Popov, preds. ruske kolonije, Bilimovič, predsednik Ricke matice, Nikitin, znan kot učenjak svetovnega slovesa, in drugi. Bili so s predavanjem kakor tudi z vso prireditvijo zelo zadovoljni in so se po sklepu večera prav zanimali za institucijo prosvetnih večerov, pri katerih jih upamo odslej večkrat videti. — Naslednji petek (19. okt.) bo prvi literarni večer. Svoja dela bodo brali Narte Veli-konja, Janez Jalen in dr. Anton Vodnik.
Nočna služba lekarn
Dnevno in nočno službo imata Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. — V noči na torek: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu,
m
© Uspehi avtobusnega prometa v Ljubljani. Ni še dolgo od tedaj, ko so mnogi činitelji in skoro vsa javnost v Ljubljani odločno nasprotovali uvedbi avtobusnega prometa, tako v mestu samem, kakor tudi avtobusni zvezi med mestom in glavnimi okoliškimi kraji. Že prvi avtobusi, ki so jih uvedla zasebna podjetja, so pokazali ravno nasprotno, mestna občina pa je svojo šolo drago plačala, Prvič je zamudila toliko let, da bi bili dosedaj vsi njeni avtobusi že zdavnaj amortizirani, drugič pa je izgubila nekoliko važnih linij, ki jih sedaj izkoriščajo privatna podjetja, med njimi morda najbolj rentabilno progo Ljubljana—Št. Vid. Tu vzdržujejo sedaj tri zasebna podjetja avtobusni promet in vsa Iri sijajno zaslužijo. Dasi je mestna občina uvedla avtobusni promet zelo pozno, vendar pa ne prepozno, sta se oba nova avtobusa izvrstno obnesla. Promet je presegel vsa pričakovanja in še vedno narašča. Povprečno se vozi dnevno z obema avtobusoma nad 800 oseb, ob nedeljah pa nad 1600. Tudi finančni efekt je ugoden ter vse kaže, da se bosta avtobusa po načrtu obrestovala in amortizirala. V kratkem se bodo, kakor čujemo, uvedle dijaške in delavske karle. Upati je tudi, da se bo uvedel še en avtobus, ki bo pričel voziti še pred Vsemi svetimi na pokopališče. Kakih resnejših pritožb zoper nove avtobuse ni in je občinstvo z njimi zadovoljno.
© Razstava v Jakopičevem paviljonu. Danes v nedeljo dne 14. t. m. bo g. L j u d e v i t V r e č e r vodil posetnike svoje razstave, ki je doživela velik uspeh, ob pol 12 dopoldne in ob pol štirih popoldne. Razstava g. Vrečerja je zelo zanimiva in opozarjamo na njo občinstvo.
© Malarija v Ljubljani? V Ljubljani dolga desetletja ni bilo nikake nevarnosti malarije in so se zadnji redki slučaji pojavljali le do šestdesetih, sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnje dni pa se vztrajno širijo po mestu govorice, da so sanitetne oblasti v neposredni bližini Ljubljane ugotovile več slučajev malarije. Kakor smo mogli zaupno poizvedeti, tc vesti res nekoliko odgovarjajo resnici, kajti v ljubljanski okolici so res ugotovili tri slučaje malarije, mislimo namreč take, katere so bolniki nalezli tu in je niso prinesli od kje drugje. Vobče je število ljudi, bolnih za malarijo v Ljubljani, razmeroma znatno in lekarne precej prodajo kinina, zdravila proti tej mučni in nevarni bolezni. Malarijo so ti ljudje do-i bili le in izključno v južnih krajih, kjer so se | po katerihkoli opravkih mudili. Kakor rečeno, | so pri nas ugotovili le tri slučaje, da se je kdo I doma nalezel malarije. To pa bi bilo edino možno le tedaj, če sc je pri nas naselil komar anopheles. Le ta komar more' s svojimi piki prenašati malarijo od bolnika na zdravega človeka. Po ugotovljenih treh slučajih malarije je sklepati, da se je anopheles res naselil v okolici Ljubljane. Edina preventivna mera proti malariji jc torej popolno iztrebljenje ano-phelesa. To se da pa odpraviti le z odpravo vseh stoječih mlak v ljubljanski okolici, paziti je treba na najmanjšo količino stoječe vode, saj sc pripete celo slučaji, da sc je anopheles zaredil na gnojiščih, v pločevinastih škatljah konzerv itd. Tam kjer bi bilo nemogoče odpraviti stoječe mlake in ribnike, to je na primer pri ribnikih okrog Tivolija, jc potrebno, da se zlije nanje gotova, ni potrebno velika količina petroleja. Nad vodo se tedaj razdeli tenka plast petroleja, ki uniči vse komarjevc ličinke. Glavna nevarnost pa grozi Ljubljani od šc nercgulirane Ljubljanice. Stoječih luž jc
v Ljubljanici vse polno, zlasti na »otokih« in ni izključeno, da se zna zarediti v teh lužah poleg drugega mrčesa tudi anopheles. V Ljubljanico jc treba torej večkrat na teden izpustiti vodo in Gruberjev prekop tedaj zapreti. V zadnjih poletjih smo imeli v Ljubljani neznosno nadlego muh in komarjev, ki so se večinoma zaredili v stoječi Ljubljanici, Če se tej nadlogi pridruži še malarija, potem more biti varnost človeškega zdravja v Ljubljani prav resno ogrožena. Bolje je torej opozarjati na nevarnost še prej, preden ona res pride, kajti po toči zvoniti je vedno prepozno.
© Pozor pri nakupu krompirja. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani opozarja občinstvo, da je letos v prometu zelo mnogo zelenega, tako zvanega steklenega krompirja. Ta krompir je neužiten in se zelo slabo drži. Pri nakupu ves krompir dobro pregledati in zelen krompir takoj zavrniti.
0 Zborovanje železničarjev. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana, sklicuje za danes ob pol 9 dopoldne v zborovalnici Mestnega magistrata v Ljubljani delegatsko zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stanju železničarjev in UJNŽB; 2. raznoterosti. Vabimo tovariše, da se tega delegatskega zborovanja udeleže.
© Umrli so v Ljubljani v času od 6. do 13. t. m.: Marija Juvančič, delavka tobačno tovarne v pokoju, 62 let, Florijanska ul. 38; Marija Turna, soproga odvetnika, 51 let, škof ju ul. 9; Josipina Bizovičar, zasebnica, SI let, Vidovdanska cesta 9; Marija Berglez, žena posestnika, 80 let, Vidovdanska cesta 9; Peter Grabijan, sin trg. sotrudnika, 40 dni. Stari trg 26; Frančiška Zaver!, kuharica, 79 let, Mestni trg 7; Klemenčič Neža, užitkarica, 62 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Marija Vidmar, žena v po k. rudniškega paznika, 59 let, Vodovodna cesta 201; Fer-dinadd Sever, trgovski zastopnik, 61 let, Tavčarjeva ul. ti; Katarina Kodra, žena posestnika, 53 let, Golico 10; Dominik Potnik, železniški uradnik, 47 let, Medvode; Marijan Arko, ključavničarski pomočnik, 2 meseca. Grajska planota 1; Gizela Flux, lastnica posredovalnice služb, 61 let, Gosposka ulica 4; Uršula Kranje, vdova progovnega čuvaja, 75 let, Moste, D ruš tvena ul. 64; Janez Oinejc, gojenec. 1 leto, Čmi vrh.
© Na splošni otirtno-nadaljevalni šoli na Vrtači v Ljubljani se vrši pouk ob popoldnevih od 14. do 18. v pondeljek v pripravljalnem razredu za vse obrti ter II. a za brivce in frizerke, v torek za risarje, slaščičarje, medičarje in vrtnarje; v sredd v I.c za mesarje; v četrtek v I.a in b za brivce in frizerke; v petek v I. d za peke, slaščičarje, medi-, čarje in vrtnarje ter v II. b za mesarje in ostalo živilne obrti.
© Ogenj uničuje narodno premoženje. Da se zajezi pot temu zahrbtnemu sovražniku, je treba predvsem skrbeti, da bodo naša gasilna društva opremljena z dovolj modernim gasilnim orodjem. Podprimo vsled tega akcijo ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva za nabavo nove motorne brizgalne in udeležimo so vinske trgatve, ki jo priredi društvo danes popoldne v vseh prostorih hotela Lloyd. Pomagajmo tem neplačanim samari-tanom do uresničenja lepega cilja.
0 »Mutcc« žo izsleden. Poročali smo že, da so po Ljubljani klati mlad fant, ki se pri beračenju izdaja za Miiutca« ter je prav nevaren tuji Lastnini. Ta fant, neki 16 letni I. N., je bil predvčerajšnjim aretiran na glavnem kolodvoru. Fant ima na vesti več tatvm ter večji vlom v neko barako.
© Usoda ukradenega kolesa. V četrtek zvečer je bilo v veži »Kolizeja« ukradeno 2200 Din vredno kolo, last trgovskega pomočnika Franca Butinarja. To kolo je našla skrito v potek v Koli-zeju stanujoča gospa Minka Perhaj v svojem stranišču. Kolo so vrnili lastniku, dočim policija še poizveduje za neznanim tatom.
© Še eno kolo ukradeno. Trgovskemu so-trudniku Oskarju Kemerju jo bilo v petek v jutranjih urah izpred Gorčeve trgovine na Dunajski cesti ukradeno 900 dinarjev vredno kolo zmamke »Jogoi. — Ker so postale kolesarske tatvine že tako pogoste, kot vse ostale tatvine skupaj, opozarjamo občinstvo ua dvoje: Prvič naj v nobenem slučaju ne kupuje koles sumljivega izvora, kajti zna se zgoditi, da bo kupec lepega dne ob denar in ob kolo, če se najde pravi lastnik, drugič pa naj kolesarji pazijo na svoja kolesa in naj jih vedno izroče v varstvo kaki zaupni osebi.
© Plašč ukraden. Lani je napravil prav lepo karijero s tatvinami plaščev in obleke prosluli tat Franc Strgar, ki pa je končno lo padel policiji v pest. Letos pa se zdi, da bo našel njegov zgled prav mnogo posnemaleov. Plašči, zimske suknje in druga obleka izginja lastnikom kar vsevprek. — Uradnici Alojziji Kjemenčevi v Korytkovi ulici je neznan tat iz njenega stanovanja ukradel lop plašč sivozelene barve, vreden 1000 Din. Tat (ali tatica?) se ni dotaknil drugo obleke, ki je visela na istem obešalniku in je potreboval najbrže samo plašč.
© Kaj je Žika? Je to Žl-tna KA-va, in siccr iz rži. Številna priznanja poudarjajo njen dober okus, rcdilnost, posebno pa njen blagodejni vpliv na človeški organizem.
© Pranje, svetlolikanje ovratnikov iu vse perilo, kemično snaženje oblek: Šimenc. Kolodvorska ulica 8.
Cljčaii v strokovnem predavanja jlladU Mc v ,,Radi ju" - LJubljanu
dobre lastnosti
VEZUVIT - KRISTALA
ki ga nudi samo
RADIO-VAL. LJUBLJANA, Kongresni trg 3
Istotam dobite tudi najnovejše
eno • dvo - fn tro - elektronske aparate
po priznano nizkih cenah.
u seje
ohfastnesa odbora
dne 12. oktobra. 1928.
Osebno zadevo. Andrej Štele, provizornt učitelj v oblastnem vzgajališču v Ljubljani, se imenuje za uradnika v VIII. činovnem razredu I. plačilni stopnji v stalili lastnosti. Dr. Robertu Blu-mauerju, asistentu na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani, se dovoli podpora za speciali-ziranje v Berlinu.
Uredbe in proračun. Oblastni odbor jc obravnaval uredbo o požarnopolieijskeni redu in gasilstvu v ljubljanski oblasti, izvzemši mesto Ljubljano. Uredba je bila sprejeta z manjšimi popravki za predložitev oblastni skupščini, ki bo o njej kontmvel,javno sklepala. — Nadalje se jo razpravljalo o uredbi o okrožnih babicah v samoupravni službi v ljubljanski oblasti. Le-ta je bila sprejeta z dopolnitvami in z naročilom, da se napravi statistični pregled vseh babic in njihovih delokrogov ;v ljubljanski oblasti, na kar se bo predložila z motivnim poročilom v razpravljanje oblastni skupščini. _ Končno so je vršila razprava tudi o oblastnem proračunu za leto 1929, ki se predloži oblastni skupščini dne 5. novembra. Proračun bo po svoji višini nekoliko presegal letošnjega.
Gradbo na dela. Naprava avtogaraže v Auer-spergovi palači se odda v izvršitev tvrdki Emil Tomažič v Ljubljani, kateri se poverijo obenem v izvršitev tudi ostala režijska dela v palači. — Pre-UTeditvena dela v Kranjski hranilnici pa se oddado nastopno: Tvrdki Ogrin zidarska in zidarsko-re-žijska dela; tvrdki I<orn instalacijska dela za centralno kurjavo in dela pri instalaciji vodovoda; tvrdki Martinčič. ključavničarska dela. Za vsa ostala dela pa s? dopolnijo oziroma preskrbe ponudbe ter izpopolnijo načrti, na kar se bodo dela oddala najugodnejšim ponudnikom.
Ostale zadeve. Ljubljanski oblastni odbor pristopi kot aktivni član k akciji aerokhiba :Naša krila« za zgraditev aerodroma v Ljubljani ter imenuje v pripravljalni odbor kot svojega zastopnika dr. Juro Adlešiča, za njegovega namestnika pa dr. Josipa Kovačiča.
II
ordinira od 17. oktobra dalje no Pasfansl« cesšš	(Josefinum)
od 2. do pol 4. ure popoldne
Mestna delavska zavarovalnica
Na polju gradbene delavnosti je pokazala naša večina na magistratu neverjetno visoko aktivnost. To priznavajo danes vsi trezni in razsodni Mariborčani razen nekaierih od fanatizma razbeljenih glav nekaterih naših mariborskih socialpatriotskih prvakov. Sedaj pa so na vidiku važne socialncpoliiične zadeve, s čimer se za nekaj časa prenaša težišče naše občinske politike na socialnopolitična tla. V ospredju je med drugim vprašanje mestne delavske zavarovalnice. Naša občina sledi s tem 'korakom hvalevrednemu zgledu ljubljanske mestne občine. Na podlagi čl. 7. zakona o zavarovanju delavcev namreč se osebe, ki so nameščene pri oblastvih, zavodih ali mestnih podjetjih niso dolžne zavarovati pri OUZD, ako dobivajo na podlagi službenih predpisov najmanj tiste prejemke, ki jih tozadevno predvideva omenjeni paragraf 7. zakona za zavarovanje delavcev. Obstoja v tem oziru poseben osnutek, ki predvideva ustanovitev mestne delavske zavarovalnice in ki se bo pretresal na prihodnji seji mestnega občinskega sveta. Namen zavarovanju za onemoglost, starost in smrt je po predloženem osnutku ljubljanske mestne zavarovalnice v tem, da omogoča članom vzdrževanje trajnih invalidskih ali starostnih rent, če obnemorejo ali se postarajo, in pa da podpira zavarovančevo rodbino z dajanjem dečjih rent otrokom in posmrtne podpore vdovi in sirotam. Po predloženem osnutku se dobi pravica do invalidskih rent z 200 tedenskimi prispevki, do starostnih rent s 500 tedenskimi prispevki. Starostna renta pripade z dovršenim 70. letom zavarovanim mestnim uslužbencem brez vsakega dokaza onemoglosti. Merilo pri odmeri prispevkov in podpor služi višina zavarovane mezde posameznih mezdnih razredov, v katere se uvrščajo mestni uslužbenci na podlagi velikosti zaslužka. Tedenski zavarovalni prispevek zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt bi znašal 27% enodnevne zavarovane mezde.
Ustanovitev mestne delavske zavarovalnice pomeni veliko socialno politično pridobitev; hkrati pa daje najboljše izpričevalo social-nopatriotičnim prizadevanjem sedanje koalicije na magistratu. Tukaj je celo divja demagogija pritlikavcev brez moči. Na prihodnji seji mestnega občinskega sveta pa se bo razpravljalo tudi o kolektivni pogodbi med mestno občino in mestnimi delavci, o čemer še spregovorimo.
□	Veliki župan dr. Prane Schaubaeh nastopi v ponedeljek dne 15. t. m. krajši dopust. Za njegove odsotnosti ga zastopa v vodstvu uradnih poslov g. dvorni -vetnik dr. Leon
l( Slare.
□	Takšni so. Na zadnji seji mestnega občinskega sveta se je na posebno prošnjo tukajšnjega Muzejskega društva dovolil znesek 10.000 Din za zgradbo lapidarija. Pa ti pridejo sedaj naši socialpatrioti in brundajo v zadnji številki Delavske politike, ker se niso rajše napravila v dragonarskih hlevih vrata, da bi se na ta način »obvarovalo mraza uboge otm'iče<- (to je slovenščina!). .Ja naši sociji so kunštni ljudje; naravnost nedo«ežni pa so v potvarjnnju in — zamolčavanju. Šele po štirih tednih so se spomnili dragonskih hlevov, pri seji pa so brez ugovora in soglasno glasovali za — lapidarij.
Smoktncf Frak
prav ugodno
O tem seveda »Delavska politika« po svoji stari navadi molči; zato smo pa spregovorili mi.
□	Kam pa danes? K poučnemu predavanju g. prof. Pavla Živortnika, ki ga prireja Krščanska ženska zveza ob 17 v veliki dvorani Narodnega doma.
□	Zdravnica tir, Klara Kukovec ordinira od 1. oktobra v Krekovi uliti 16, Muribor.
□	Komisijski ogled osnovnih šol v Mariboru se je vršil v petek popoldne. Udeležili so se je prosv. šef dr. Kotnik, inž. Wanek, >;dr. referent dr. Podlesnik in zastopniki niest-npga šolskega odbora. Komisija se je vršila zaradi tega, ker primanjkuje za osnovne šole prostora za tri razrede. Ugotovilo pa se je, da namerava mestna občina celo drugo nadstropje v palači Mestne hranilnice preurediti za šolske prostore. Enako se je poudarilo, da je pomanjkanje šolskih prostorov zaradi tega tako občutno, ker je v mestnih meščanskih šolah toliko mladine iz okoliških občin, da je samo zaradi tega pomanjkanje šolskih prostorov za osnovne šole. Občina za sedaj še ne bo zidala nove šole, pač pa je pripravljena sodelovati pri zidanju II. meščanske deške šolo na desnem bregu Drave, ako bi se okr. zastop in okoliške občine odločile za svoječas-ni načrt.
□	Priporočamo pravilno gospodarstvo — železniški gen. direkciji! V Mariboru je mestna plinarna ponudila železniški delavnici plin po taki ceni, kakor ga sami niti od daleč ne morejo producirati. Pri kubiku bi delavnica prihranila vsaj 50 par, kar se zelo pozna, če pomislimo, da se porabi plina do 500 kubi-kov na dan. Dnevni prihranek 250 Din je pa ja velikega pomena, da bi se izplačalo izvršiti priklop plinske napeljave v žel. delavnici na mestni plinovod. Naj naši poslanci o tem obvestijo železniškega ministra!
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Pere Antonija, posestnica, stara 70 let. Pogreb bo danes ob po! 16 iz Radvanja št. 18 — Plokočolnik Melhijor, bivši pekovski mojster star 78 let. Pogreb danes ob 10 na pobreškem pokopališču.
□ Nevarr.a žeparica na mariborskem trgu. Ob po! 10 na Glavnem trgu. Zelezničarjeva soproga Alojzija Petek iz Mitrkove ulice 3 je bila ravno nakupila nekaj stvari in segla po ročni denarnici; kar ie ujela, je bila roka neznanke. Zgrabi še močneje in stisne tujo roko, ki se je hotela odmakniti. Neznanka je bila 26 letna Katarina B.. doma s Hrvatskega v bližini Karlovca. Katarina je razentega osumljena, da je včeraj ob osmih izmaknila hišni poseslnici Julijani Karner iz listnice 150 Din; ob četrt na 9 gospej Rozi Podlogarjevi devet de.?etdi-narskih bankovcev, Mariji Korenovi, soprogi zeli uradnika, iz zunanjega desnega žepa pa dcnarniiro s peiimi stedinarskimi bankovci in sicer ob pol 9. Eno uro pozneje pa se je četrti poizkus ponesrečil. Kakor izgleda, ne mislijo znani izvežbani žeparji onstran Šotle niti najmanj na to, cla bi izvajali kakšen bojkot. Z bojkotom ni (orej nikjer — nič.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Vožnja z avtobusom, ki je doslej ob nedeljah in praznikih prevažal izletnike in turiste do vznožja Pohorja, se z današnjim dnem ukine.
□	Sobotni trg. Špeharji so pripeljali na 36 vozeh 115 zaklanih svinj, kmetje pa 4 voze krompirja, 6 vozov čebule, 8 vozov zelja, 4 voze sena in 2 voza slame.
□	Jerbas grozdja je skril predvčerajšnjim ponoči neznanec pred hišo št. 14 v Ciril-Metoclovi ulici, ko je opazii, da se mu bliža stražnik. Storilec je pobegnil pod varstvom teme proti Jugoslovanskemu trgu, jerbas grozdja pa je stražnik konfisciral. Kdor ima pravico, da ga pozoblje, naj se zglasi na policiji-
□	Cegava jo vsa ta roba? Ze julija meseca je bilo. Zalotili so bili nekega mladeniča s sumljivo vrečo, v kateri je bilo 0 kg riža, 4 kg zdroba, pol kilograma sladkorja, 1 kg soli, četrt kg paprike, 2 kg bele moko, nekaj kave in drugo. Fant se je izgovarjal, da ga je neki znanec prosil, naj bi na vrečo malo pazil, ker da ima on neke opravke. Ker se lastnik vreče sumljivega izvora ni mogel do danes ugotoviti, se vabijo prizadeti, da se oglasijo na tukajšnji policiji.
O Tatvine koles. Trgovskemu vajencu Antonu P. so sunili z dvorišča v .Jurčičevi ul. 5 kolo št. 270.038. — Trgovcu Alojziju P. pa je izpred njegovega stanovanja v Tvorniški ulici nekdo odpeljal kolo znamke »Styria<, št. 179.974. Tatvine je osumljen neki postopač Josip p. iz marijabi-striške okolice v Zagorju.
□	Nezgoda. Pri prekladanju sadja na glavnem kolodvoru se je ponesrečil trgovec Lalinger iz Frankfurta. Deske namreč, ki bo spajale cestni voz z železniškim, so se naenkrat zlomile in trgovec L, je tlobil pri padcu težke poškodbe na desni roki. Prepeljali so ga v bolnico,
Celje
p- Otvoritvena predstava Krekove mladine v j Celju. Danes teden otvori celjska Krekova družina svojo gledališko sezono z vprizoritvijo igre »Ben Hur«.
Pr Poroka. Danes se poroči v Šoštanju celjski trgovec g. Franto Natek, sin vpol;. poštnega ravn. Fr. Nateka v Celju z gospodično Danico Senica iz ugledne trgovske rodbine v Šoštanju.
P! Nekaj za pevce! Kot lansko leto bo tudi letos pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju vzdrževal poseben moški zbor, ki bo imel vaje redno vsak ponedeljek. Prva taka vaja moškega zbora se vrši jutri 15. t. m. ob 8. zvečer v I. nadstropju Orlovskega doma. Novi pevci, zlasti Izraziti tenorji in dobri basisti, so zboru iskreno dobrodošli.
Pt Obiskovalcem Ljudske knjižnice na Cankarjevi cesti. Pričenši 7. današnjo nedeljo bo Ljudska knjižnica Katoliškega prosv. društva v Celju. Cankarjeva cesta 4. odprta poleg delavnikov tudi še vsako nedeljo in praznik od 9. do 10. dopoldne, j Na ta način bo omogočena poraba knjižnice tudi i širši okolici Celja, ki pride v mesln k službi boži i. Starše zlasti opozarjamo, da vzdržuje knjižnica razmeroma bogat mladinski oddelek in d« se mladini izposojujejo knjige pod nadzorstvom veščega in vzgojno izobraženega gospoda. V obilni meri pa
knjižnica nudi čliva odraslim, ki naj bi se je v čim največjem številu posluževali.
Pr Prosvetni večer v Celju. Ustrezajoč dejanski potrebi in večkrat izraženi želji krščansko mislečo javnosti bo tekom letošnje zime priredilo Kat. prosv. društvo več prosvetnih večerov z izbranim sporedom. Prosvetni večeri se bodo vršili vsak drugi ponedeljek v telovadnici Orlovskega duma.
.0- Zahvala. Državni krajevni začčili decc in mladine v Celjtt je ccljska mestna občina naklonila Din 3.000.—. Za ta velikodušni dar se zaščita v imenu uboge dece prav srčno zahvaljuje. Naj bi mestno občino posnemale ludi druge občine in tako sodelovale pri plemenitem karitativnem delu.
j' ^svotv-fj-VK^

Kranj
Nepošten trgovski sotrudnik. Neka tukajšnja ugledna manufakturna tvrdka je imela v službi trgovskega pomočnika J. Ta si je že nekaj času v trgovini pod roko izposojal« različno blago in ga tudi razna šal nekaterim osebam. Ko so mu v trgo-| vini prišli na sled, so takoj odredili preiskavo ca I njegovem stanovanju in nekaterih drugih hišah, I kjer so našli ukradeno blago. Trgovski pomočnik J. šo ni dopolnil 18 let pa je že zašel na nepoštena pota. Zadevo ima sedaj v rokah tukajšnje sodišče.
Novo mesto
Mestni stražnik pred sodiščem. Pri okrožnem sodišču se je vršila v petek zanimiva razprava zoper mestnega stražnika Filipa Šuligoja. Obtožen je bil, da je 16. junija t. 1. v Novem mestu v obrambo dvakrat ustrelil proti Antonu Zupančiču ter pri tem iz strahu prekoračil meje potrebne obrambe, torej pregrešek zoper varnost življenja po 4j 335. k. z. Imenovani zidar Anton Zupančič je 16. junija t. 1. zvečer popival v družbi več tovarišev po novomeških gostilnah ter pogledal pregloboko v kozarec. Ko je že ob policijski uri prišel Zupančič s svojo družbo v Košakovo gostilno iu zahteval vina, je natakarica Jožefa Bukovec pijačo odrekla. Takoj nato je tudi prišel napovedal policijsko uro stražnik Šuligoj. Zupančič je s svojimi tovariši zapustil gostilno in za stražnikom zavpil sauf biks«. Stražnik se je vrnil k Zupančiču rekoč: .Jaz li bom že pokazal auf biks!« Zupančič ie zamahnil proti njemu s palico, stražnik je pa že ustrelil. Zupančič je zbežal, za njim pa stražnik, ki je vdrugič ustrelil in zadel Zupančiča od zadaj v hrbtenico, da se je ta zgrudil in obležal. Prepeljan je bil v kandij-sko bolnico. Ker je bil pa zadel v hrbtni mozeg, je začel hirati in dobil akutno pljučno tuberkulozo. Nobena zdravniška pomoč bi mu ne mogla odvrnili smrtne nevarnosti. Zupančič je res na posledicah poškodbe umrl v začetku septembra v kandijski bolnici. Šuligoj se je zagovarjal, da je Zupančič zamahnil trikrat proti njemu s palico, tako da se ga je mogel ubraniti le s streljanjem. Senat je smatral, da la njegov zagovor ni verjeten, ker so zaslišane priče dejanski položaj drugače orisale. Šuligoj je bil obsojen na 1-1 dni zapora. Prijavil je ničnostno pritožbo, državni pravdnik pa vzklic radi prenizke kazni.
Zanimivi tramovi. Pri zadnjem poročilu o ogledu tramov za stropnike nam je tiskarski škrat napravil neljubo pomoto. Gradbo osnovne ljudske šole v Novem mestu je prevzela gradbena družba v Ljubljani, Martin Hočevar, Anton Medved in Valentin Vrhovnik so prevzeli le tesarska dela za zgradbo nove šole.
Stavbeno gibanje. Tudi one stavbe, ki so se začele graditi v poznem poletju, so sedaj že pod streho, tako Košakova hiša na Ločenski cesti, Papeževa hiša na Florjanovem trgu in Brotschneider-jeva hiša pod Grmom. Tudi pri Kmetijski šoli na Grmu je tvrdka Hočevar izvršila že vsa dela, l i so bila po letošnjem oblastnem proračunu predvidena. Zgradila je greznico, držečo 80m3, vsa moderna stranišča popravila in modernizirala, napravila umivalnico za učence ter potrebne prizidave na dvoriščnih licih iir prepleskala celotno stavbo na dvorišču.
Metlika
Cement, katerega je brezplačno razdelil ljubljanski oblastni odbor v množini 102.4.00 kg, je ue-<laj ves dospel in je tudi že razdeljen. Kes da je malo bolj pozno došel, ker so bile pač razne zapreke, vendar se vsi, ki so ga prejeli, najtopleje zahvaljujejo oblastnemu odboru in se priporočajo še za nadaljnjo naklonjenost, ker pri nas je še mnogo mnogo potreb, lahko rečemo, da nikjer toliko kot tu, ker skoro nihče nima urejenih gno-niščnih jam, ne gnojišč, ne hlevov, no vodnjakov ild.
Trgatev je minula in lahko rečemo še v za-doslno zadovoljnost vinogradnikov, in sicer kvantitativno kakor tudi kvalitativno. Kdor ni ravno trgal po dežju, je dobil prav dobro kapljico. Tudi kupci so se že oglasili in pokupili nekaj vina, oso-bito tako imenovano »portugalko«, ki se pristna le v Belolcrajini prideluje! Škoda je le radi vinskega svetovnega trga, da vsi vinogradniki še ne spravljajo vina po tako imenovanem novem načinu, ki rfela vino mnogo bolj okusno in pitno, lina namreč tako vino ludi boljšo prodajno ceno. Vendar moramo z zadovoljstvom konstatirati, da jih je pa že zelo mnogo, ki so se tega načina oprijeli.
'Železniška zveza z Ljubljano in sploh s kraji višje od nas je v splošno nezadovoljnost našega prebivalstva zelo neugodna. V letnem času smo »e imeli iz Ljubljane tri vlake, sedaj pa imamo samo dva, in to zjutraj in opoldne, kar je vsekakor premalo. Ako hoče v Ljubljani kaj opraviti iz Belo-krajine, mora ali dan prej v Ljubljano ali pa en dan pozneje iz Ljubljane, kar je zvezano 7. velikimi stroški, ker je treba iskati prenočišča in iskati prehrano. To pa mnogo stane. Zalo apeliramo ne samo Metličani, ampak gotovo z nami tudi vsi Belo-krnnjcl, na železniško upravo, da nam gre v tem oziru na roko. Izgovor, da je premalo potnikov, ne drži, kajti ako ne da uprava vlakov, tudi potnikov ne bo, to je jasno. Prosimo torej preukrepa, da se zopet upelje večerni vlak.
Trbovlje
ŽŽ Razstava goveje živine. V Četrtek, dne 18. t. m. priredi Kmetijska podružnica razstavo goveje živine. Ra7,stava se prične ob 8 na sejmskem prostoru.
Ptuj
© TtjJslnjpv večer se je vršil dne U. t. m. v dvorani Narodnega doma. G. Podjavoršek je imel predavanje o velikem geniju ruskega naroda in označil Tolstega za duha, ki je polagal temelje veliki ruski revoluciji. Nato sta g. Kaukler in Pod-
NAJBOLJ UGODNO
nudi Jesenska in zimska oblačila
J. MAČEK
specialna konfekclla za gospode In deco Aleksandrova cesta 12
javoršek recitirala nekaj pesmi in proze Novačana, Remca, Seliškarja, Srečka Kosovelu, Cankarja, PckI-javorška in Blumenaua. Glasba (harmonij in gosli) je v prvem delu večera bol j motila kakor pa spremljala recitacijo, ker je bila preglasna. V drugem delu se je pa la nedostntek popravil. Udeležba ja bila skromna.
© Dela v Dominikanski kasarni, v gimnaziji in v Mladiki so v glavnem dogotovljena in je s tem enkrat definitivno rešeno vprašanje namestitve muzejskih zbirk, gimnazijskih razredov, deške meščanske šole in obnovitev internata Mladike. Ministrstvo prosvete je končno odobrilo združitev obeh meščanskih šol, ki so nastanjene v poslopju Mladike. Primanjkuje edino še primerna delavnica za dečke, ki se bo preuredila pri poslopju poleg mestne žage.
© V internat Mladike se je prijavilo do sedaj pet deklic, v gospodinjsko šolo pa 28 gojenk, 8 ia mesta in 20 z dežele. Inventar v Mladiki se je moral deloma izpopolniti in na novo dobaviti. Učni red gospodinjske šole je zamišljen v pretežno kme-tijsko-gospodinjski smeri z ozirom na okoliščino, ■la je udeležba po pretežnem številu z dežele.
© Preselitev muzejskih zbirk, tudi lapidarija, je izvršena. Slavnostna otvoritev muzeja se vrši dne 4. novembra t. 1. ob priliki 35 letnice muzejskega društva.
© Vlom. V gorico ptujskega gostilničarja pri Judeimaclu g. Ernsta so nedavno vlomili tatovi ter
pokradli vso posteljnino, perilo in posodje.
• ^
Ribnica. V petek se je raznesla po našem trgu pretužna vest, da je umrla gospa Mara Woi&-kircher iz poznane rodbine Zorškove v Ribnici, ki je bila pred enim mesecem tukaj na počitnicah še čvrsta in zdrava
Adressr mesta Liubliane in okolice
se zopet dobi v vseh knjigarnah in pri založništvu „ A I) A NA", dmžba z o .r, Ljubljana. Kongresni Irg 3
Popravek
V včerajšnji številki smo pod naslovom »Pogrešajo« poročali, da je g. Karel Bambič, uslužben pri tvrdki Rus in Ko. v Kresnicah poneveril 1,000.000 Din in pobegnil baje v Kanado. Kakor sc nam poroča, je la vest n&< resnična.
v presfolici Poljske
Preko Kujavskih in Mazovskih ravnin, ki vzbujajo tugo in hrepenenje, kakor nepregledna ruske stepe, se je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bližal k svojemu končnemu cilju — Varšavi. Član pripravljalnega koniiU/j j.V, sprejem Gl, Matice nam je prišel dvo uri 11/ / postaje Lowiez nasproti. Na kolodvoru v V, rž1 so nas sprejeli z godbo, velika množica pa nas jo navdušeno pozdravljala. V kolodvorski čakalnici je bil nato sprejem, kjer so nas pozdravili v vznesenih nagovorih gg. Kueblevski v imenu občine in pripravljalnega komiteta. dr. Hilarovič, podpredsed-Poljsko-Jugoslov. lige, prof. Kurnatovski za Slovansko društvo kulture in umetnosti, Kačynski za Zvezo Pevskih Zborov in Mačinsid v imenu pevskega zbora »Lutnje«. Za lep sprejem in prisrčne pozdrave se je zahvalil g. dr. Ravnihar v imenu Glasbene Malice.
V nedeljo (7. oklobra) ob 10 dopoldne se je vršila v cerkvi Odrešenika sv. maša, med katero je pel Matični zbor Nedvedovo mašo, Gallusovo Ave Maria, Laus et perennis gloria ter dr. Schvva-bovo Zdrava Marija. V prostorni cerkvi je bilo navzočih nad 5000 ljudi. Po maši se je večja skupina Matičarjev poklonila župniku-prelatu dr Novakov-skemu, ki jih je pridržal na kozarcu vina, kar se smatra na Poljskem za izredno pozornost in spoštovanje.
Popoldne ob 3 pa se je vršil v prostorni dvorani Filharmonije krasno uspeli koncert, o katerem smo poročali že v včerajšnji številki našega lisla. Med koncertom je sporočil bivši poljski ministrski predsednik, prosvetni minister in sedanji predsednik Zveze Poljskih Pevskih Zborov g. Anton Ponikovski v imenu «1.000 lisoč organiziranih poljskih pevcev slovenskim pevcem tople pozdrave ter jim poklonil krasen lovorov venec. Govorili so tudi zastopniki drugih organizacij in društev ter poklonili cvetje in albume.
Po koncertu je povabil naš poslanik v Varšavi g. Milankovič k sebi ves zbor. V krasnem pesniškem govoru je poveličeval poslanik naso posem, ki mu je prisilila solze ganotja na lice. Navzoči so bi!i tudi francoski, bolgarski, češkoslovaški in drugi poslaniki z ženami, ki so čestlali g Hubadu na lepo uspelem koncertu. Še dolgo nato se je glasila slovenska pesem v ljubeznivem domu poslanika, kjer je bil zbor tudi slikan. (Sliko priobči »Ilustrirani Slovenec« prihodnjo nedeljo.)
Zvečer se je vršila v Velikem Teatru poljska zgodovinska opera »Kraljica Jadviga« skladatelja Tadevša ,loteyko, pri kateri so bili navzoči vsi člani zbora, dame v narodnih nošah, ki so vzbujale veliko pozornost navzočega občinstva. Splošno jo bila izražena misel, da bi se omenjena opera uprizorila na našem odru. Naj bi bil praktični uspeh turneje naših pevcev na Poljsko predvsem ta, da bi se kulturni stiki med velikim poljskim narodom in Slovenci okrepili, kar bi bilo dosegljivo najuspešnejše na ta način, da posegamo tudi po delili poljskih umetnikov, ki so bili do sedaj prt nas žal manj poznani.
Za ogled mesta je bi! določen drugi dan v ponedeljek. Kdor bi hotel pregledati vse zanimivosti sedanje Varšave, ki šteje 1,400.000 prebivalcev, bi moral za to žrtvovati več dni, da celo vež tednov. V zgodovini se omenja Varšava prvič leta 1282. V primeri z južno in zahodno Poljsko je bila provincija okrog Varšave — Mazovija vsled tatarskih vpadov slabo naseljena, radi česar se tudi mesto ni moglo v nobenem oziru razvijati Leta 1431. je požar uničil večji del mesta. Od tega časa niso smeli staviti lesenih hiš v mestu. Od 1. 1526., ko je v Varšavo vkorakal slovesno kralj Sigmund I., se je mesto smatralo za prestolico Poljske, faktično pn šele od 1. 1569. Od tega časa se je mesto hitro razvijalo. Krakov pn je kljub temu ostal kr»j, kjer so se dali poljski kralji kronati in pokopavati. V mestu so si postavile rame aristokratske rodbine svoje palače in gradove z vrtovi in nepopisnim razkošjem, kjer hranijo še dandanes drago-
Kal pišejo radioamaterji?
Naročnik na radio s Sorskega polja nam piše med drugim: »Poslušam na navaden detektorski aparat z visoko zračno anteno in slišim poleg Ljubljane še Dunaj in Budimpešto, ob poznih večernih lirah tudi Milan, Berlin in Katovice. S programom sem zadovoljen. Tendencijozno kritiko uprave ljubljanske rad iooddajne postaje v »Jutru«: z dne 30. septembra odločno obsojam... Jezikovni tečaji so vse hvale vredni. Koristna in zanimiva so razna predavanja. (Moja mati, sivolasa kmečka ženica, jih posluša še najrajši. Ko sem jo zadnjič ugledal v tako prozaičnem miljeju — s slušali na ušesih, pred seboj pa skledo, iz katere je zajemala močnik — sem se moral glasno za,smejati.)... Operetni večeri, kakor je bil v sredo 3. t. m., se po več ali manjnapornem dnevnem delu zelo priležejo. Prepričan sem, da so člani narodnega gledališča, ki so priredili ta večer, želi med poslušalci mnogo innogo hvaležnosti in priznanja. Naj bi bilo kaj sličnega vsaj en večer v teduu ... Program za ves naslednji teden naj bi bil po možnosti objavljen v nedeljskih izdajah vseh slov. dnevnikov
K temu poročilu dostavljamo, da se program za ves naslednji teden pošilja redno vsem ljubljanskim dnevnikom. Kar se tiče želje po zabavnem delu programa, smo izvedeli, da bo skušal radio v tem oziru še bolj zadovoljiti občinstvo. Vsako nedeljo popoldne bo skušal oskrbeli kako humo-ristično branje. Tudi člani linr. gledališča bodo odslej še bolj sodelovali pri radiju. Vsako soboto in vsako nedeljo bodo uprizorili posamezno prizore ali krajše igre. Vodstvo teh prireditev je v spretnih rokah g. Rogoza. Ko bo pričela ljubljanska opera svojo letošnjo sezono, bodo približno enkrat na teden slišali opero ludi po deželi — v prenosu po radiju. Kar se tiče predavanj, bo RL tudi v tem oziru v bodoče še bolj zadovoljil občinstvo. S svojimi prosvetnimi večeri je dobila Prosvetna zveza lepo zbirko poljudnih, splošno zanimivih predavanj, sestavljenih po odličnih strokovnjakih. Marsikatero izmed teh predavanj se bo vsaj deloma ponovilo tudi po radiju. (OJpasli bedo morali seveda odstavki, ki so neločljivo zvezani s slikami.)
Drug dopis nam je prišel iz Podbrezja. Naš g. dopisnik ima tam trielektronski aparat z zvočnikom; zlasti ob nedeljah popoldne imn vse polno poslušajočih gostov, dostikrat do "0. Zato nam je njegov dopis še pesebno dragocen, ker nam kaže mišljenje večjega števila podeželskega prebivalstva. In baš temu bi ljubljanski radio rad kar najbolj ustregel. Tu beremo predvsem tole zanimivo ugotovitev: »Prvo, kar ljudje žele, je, da to. kar slišijo, tudi razumejo. Stvar je sicer sama po sebi umevna, a vendar je treba opetovauo na to opozoriti slehernega, ki kakorkoli sodeluje pri sestavi in izvajanju programa. To naj upoštevajo gg. predavatelji pa tudi tisti, ki sestavljajo pevski in godbeni program. Dalje beremo: »Slovenci ljubimo nadvse domačo glasbo in domače petje in ne preveč težkih skladb. Kako lepo je bilo, ko jo zapela gospa Lovšetova «Gor čez izarob Tudi kot prenos s plošče radi poslušamo «V dolinci prijet-ni> ali/«0j Triglav, moj dom». Vsaj vsako opoldne naj bo\kaj takega za užitek in razvedrilo. Radi poslušamo tudi prizore kakor < Veseli strežnika ali cDeček z Liinono».
Slovenci smo veren narod, zato ljubimo cerkveno glasbo in si ie želimo še več. Hvaležni smo Slogi za Premrlovo božično: «Le spi, le spi...»I To je bil pravi biser takratnega vokalnega koncerta. Radi bi slišali ob priliki tudi •rSveto noč», cZveličar naš je vstal iz groba* in druge lepe cerkvene pesmi... Zelo radi bi slišali včasih kot prenos cerkvene glasbe kako mašo s slovenskim petjem. Saj tudi druge postaje oddajajo ob nedeljah cerkveno pelje v narodnem jeziku.
Ker imajo po deželi ljudje največ prilike, da peslušajo cb nedeljah popoldne, naj bo zlasti takrat program predvsem za najširše krogu poslušalcev.«
Ko se obema gospodoma dopisnikoma zahvaljujemo za zanimanje, ki ga posvečata naši postaji, dostavljamo samo to, da si bo referent za glasbo gotovo vse te želje vzel k srcu in skrbel, da bo narodna pesem in poljudna glasba odslej še močnejše zastopana. Kajti rajši slišimo pesem, ki nam ugaja, tudi petkrat, nego tako, ki ne prija, samo enkrat. Kakor čujemo, bodo povabljeni tudi slovenski pisatelji in pesniki, da govorijo po radiju neposredno slovenskemu narodu. Gotovo si bodo tudi
ti vzeli za vodilo željo iz Podbrezja, da bodo brali predvsem take odstavke iz svojih del, ki jih bo razumela vsaj velika večina poslušalcev.
Neka', kar se gospod Janko premalo razložil
Zares prečudna je ta stvar, doma pri gorki peči sediš, pa časopis čitaš, zraven pa prisluškuješ in uživaš zdaj mojstrsko petje, zdaj ubrano in mikavno godbo, pa zopet zanimivo in poučno predavanje. Vsak dan kaj drugega. Petje do popolnosti izvežba-nih, od Boga obsipno obdarjenih umetnikov in umetnic — kakor sc nam je nudilo n. pr. v petek 6. oktobra, ko je gostoval švedski baritonist in dunajska operna jievka, se da poslušati tudi, če bi bilo treba žrtvovati jx>lovico spanja ali pa celo noč. Tudi Radio se je omenjenega večera tako obnašal, da bi mu človek kar ploskal, kakor so poslušalci radodarno nudili te vrste pohvale tujim j>ev-cem. Vedno pa naš Radio ni tako priden. Včasih namreč — nam ob cestni železnici stanujočim radioamaterjem — tako hrska in j>rasketa, da bi slušalke najraje kar tja pod posteljo pometali. Saj je naš nadradioamater (ali pa Radio-nadamater, kakor ve, da je bolj prav) Janko nekaj obljubljal, da bodo vkratkem lo nagajanje, ki ga sicer podeželski naši soposlušalci nič ne čutijo, odpravili, pa še zdaj nič ni. Podrezaj vendar, g. Janko in povej, Radio-go-spodom, naj čimprej to muhaslo nagajivko-elektriko, ki prasketa po slušalkah prav takrat, ko nam je najmanj všeč, zarote in ukrote, kakor že vedo in znajo. Če ne, naj pa vprašajo na Dunaju; tam so ji že zdavnaj pokazali pot, tisti namreč, ki samo zbrigo in zgago dela. Kakšno pa je to hrskanje? da bodo imeli nekaj pojma o tem tudi oni odjemalci, ki tega motenja nc čutijo, bom skušal pojasniti to stvar s preprosto iu nesalonsko primero: Ako bi n. pr. pri koncertu ob milih, nežnih in srce fco-žajočih zvokih, ko si poslušalci upajo komaj dihali in sopsti, naenkrat neprijetno zahrskal zdaj ta, zdaj oni, kakor bi orehe tri ali kamne m!cl — to bi bilo nevoije, zgledovanja in upravičenega ogorčenja!
| Vidite, podobno se včasih godi ludi ljubljanskim Radio-amaterjeni, katerim pod oknom drdra voz cestne železnice, zdaj tja, zdaj nazaj.
Fletna je ta zabava in čudovit ta prenos glasov, peija in godbe. Kdo bi bil pred leti le sanjal o tem! Kako na lahek način imaš v svoji sobi koncert, predavanje, glasbo tako mnogovrstno, pa vsnk dan, vsak opoldne, vsak večer! Še več pohvale bo seveda potem, ko nam bodo ta prenos še bolj ooia-dili in odvzeli vse. kar h petju ne spada. Ti, g. nadradioamater Janko, pa glej, da boš kratkomalo onim gospodom, ki pihajo muziko ua vse vetrove, ukazal, naj »panajo« tisto nepotrebno sekundi ran ie. Zagotavljam, da se bo potem število Radio-po-slušalcev najmanj potrcjilo!
Tungs r ^ m
Jteauriiam-eEeltef ros* fese FTograsnS UZadša-ICjrcitolfcsna
Nedelja 14. okt.: 11: Promenadni koncert iz Tiskarske razstave. V slučaju slabega vremena reproducirana glasba. — 15.80: Solospevi, poje gospa Kunova. — 15.45: Ob 100 letnici Lev Tolstega, pre-dava vseuč. prof. dr. Grivec. — Recitacija iz »Ane Karenine« (gospa Nablocka). — Beethoven: Lunina sonata, katero je Tolstoj uajvišje cenil in ljubil. — 16.30: Lahka glasba. — 17.3:): Tolstoj: Koliko zemljo potrebuje človek, enodejanka izvaja gosp. Rogoz. — 20: Koncert pevskega zbora kr. žen. učiteljišča v Ljubljani pod vodstveni prof. Adamiča: Otroške pesmi: 1. Otroci kličejo pomlad. 2. Angel •/. neba poslan je. 3. Kolesa. 4. Oj, Jelena. 5. Jur-jevanje. — Makedonske nar. pesmi: 1. Tri go-dini bolan ležam. 2. Magda. 8. Poduna vjeter. 4. Oj zvzedo. — Slovenske narodne pesmi: 1. Veseli letni časi. 2. Vigred približa se. 3. Ena ptička odletela. 4. Pisana ladja. 5. Kukavica. Vmes klavir in harmonij (gg. Balatka in Svetel). — 21.30: Poročila.
Ponedeljek 15. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. — 19.30: 0 rahitidi ali angleški
bolezni, predava dr. Albert Trtnik, zdravnik Hig. zav. — 20: Komorni večer. Komorni trio za gosli, cello in klavir. Sodelujejo člani kr. opere. Koncertni mojster prof. Ivan Trost, sollo-cellist Avgust Miiler in kapelnik Niko Štritof. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar: 1. L. v. Beethoven: G-dur oj) št. 2 Adagio: Allegro vivace — Largo con espressione — Scherzo (Allegro) — Finale (Presto). 2. Niels W. Gade op 29 Novellettes (a-mol) Allegro scherzando — Andantino con moto — Mo-derato Larghetto con moto — Finale (Allegro). — 21.30: Poročila.
Torek 16. okt: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 19: Vretenčarji, predava prof. Pengov. — 19.30: Prenos »Daliborja* iz opere. — 21.30: Poročila.
Sreda 17. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30: Zemljepisne podlage industrije, prometa in trgovine v naši državi, predava l>rof. dr. Valter Bobinjc. — 20: Pevski večer »Ljubljanskega Zvonar. Oktet j>oje narodne pesmi. Samospeve poje gdč. Ramšak, pri klav g. Prelovec: 1. Z. Prelovec: Tožba. 2. Z. Prelovec: Pesem zapuščene iz igre »Zakleti gradr. 3. Z. Prelovec.: Bom šel na planine. — Jazz-band (Švaba). — 21.30: Poročila.
"Drugi programi
Ponedeljek. 15. oktobra.
Zagreb: 17 Lahka glasba — 20.30 Prenos orkestralnega koncerta dunajskih filharnionikov: Avstrijska glasba. Mozart: Simfonija, a-dur — Haydn: Menuet, f-dur — Schubert: Plesi; baletna glasba iz Rozamunde; vojaška koračnica* — J. Straufi: Uvertura k »Indigo«; Poletni glasovi; Piz-: zicato polka; Spharenkiiiuge; Na lepi modri Donavi — 22.30 Vremensko poročilo. — Breslau: 10.30 Baletna glasba — 19.50 Poročilo o literaturi in umetnosti -- 20.20 Vesela glasba. — Praga: 12.15 Opoldanski koncert — Ki.30 Popoldanska glasba — 20 Prenos koncerta 7. Dunaia. — Leipzig: 15 Literarni pregled — 1(3.30 Orkestralni koncert — 20,30 Koncert mand-ilinskega orkestra. — Stuttgart: 16.35 Operna glasba — 20 Cerkveni koncert, orgle, mešan zbor, godala in pozavne — 21.15 Vesel večer. — Bern: 10.SO Književno poročilo — 20.-10 Orkestralni koncert — 21.10 Dueti in operne arije.
—	Katoviro: 17.35 Prenos koncerta iz Varšave — 10 Koncert — 20.30 Prenos koncerta z Dunaja. — Frankfurt: IG.?..") Operna glasba — 20 Serenada; nato orkestralna glasba. — Rim: 20.45 Koncert lahke glasbe. — Langenfoerg: 17.45 Vokalni koncert — 18.ro Recitacija. Tolstoj: Sebastopol — 20 Koncert — 21 Vesel večer. — Berlin: 17 Koncert
—	20.30 Prenos koncerta z Dunaja (spored pod i Zagreb). — Dunaj: 11 in 16 Koncert kvarteta — I 20.30 Orkestralni koncert dunajskih filharmonikov | (spored pod Zagreb) — nato plesna glasba. — i Miinchen: 16.30 Lahka glasba — 20 Koncert vo-i kalnega kvarteta — 21 Koncert starejše glasbe. —
za sprejemanje koncertov Domžalske Radio oddajne postaje nudi najkulantneje
IVAN BOGATAJ
trgovina z elektrotehničnima predmeti
Kongresni trg št 19, polog nunske cerkve
Milan: 20.55 Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 12 Komorni koncert — 17.30 Ogrske melodije, ciganska kapela — 19.30 Koncert filharmonikov.
Torek, 16. oktobra.
Zagreb: 17 Koncert švicarske glasbe. — 13 Vesela glasba. — 19.30 Predavanje: Kako nastane časepir. — Breslau: 16.30 Zabavni koncert. — 20 koncerta iz Berlina. — 20.30 »Neprostovoljni klovn«, komedija. — Praga: 16.30 Glasba za otroke. — 19 Koncert godbe na pihala. — 20.10 Zabavna ura. — 21 Koncert Krickovih kompozicij. --Leipzig: 16.30 Koncert godaln. kvarteta. — 20.30 Sodobna orkestralna glasba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert — 20.30 »Zidar iu ključavničar«, komična opera (Auber). — Bern: 17 in 20 Orkestralni koncert. — Katovvice: 18 Koncert — 19.30 Prenos opere. — Brno: 19 Madrigalna glasba — 20 Poljuden koncert s petjem. — Rim: 20.45 Demi-zelii: »Lucia di Lammermoor«, opera. — Langcn-berg: 20 Donizctti: »Ljubezenski najx>j«, komična opera. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba — 21 Balada kot dramatična igra. Nekateri zgledi. — Dunaj: 11 Koncert godalnega" kvarteta — i6 Popold. koncert — 20.05 Parcdije; nato koncert simlon. jazz-orkestra. — Miincheu: 16 Pesmi — 17JO Lahka glasba —	'
kjmimmmmmmsmmumiBsm
fSiiLffl Madante? Ke pohabite
Pcudrs Sta Parfum
B e w r ' o » s — Pariš BHBB3!S3E8EI&i938£ š
me in čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem
FHANC
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 - TELEFON 2107
cene slike in druge neprecenljive zgodovinske predmete.
Izmed številnih spomenikov naj bo omenjen najoriginalnejši spomenik Chopena še živečega avtorja Sumanovskega. Naš zbor so je poklonil velikemu glasbeniku na ta način, da je položil v ponedeljek ob pol 5 popoldne na njegov spomenik lovorjev venec ter zapel poljsko in jugoslovansko himno. — Na večer je bil zbor povabljen k predsedniku Zveze Poljskih Zborov g, A. Ponikovske-mu na črno kavo, kjer je bila zbrana elita Varšave. Člani varšavskega pevskega zbora »Harfa« so izpolnili s krasnim petjem del prijetnega večera.
Istega dne se je vršil ob 10 zvečer v prostorih Veslarskega Društva banket, katerega je priredil »Stolni Komitet za sprejem Glasbene Matice«, v katerem so bili zastopniki vseli institucij in organizacij varšavskih. Do pol 12 jx>noči se je vršil koncert najboljših solistov ojiere in koncertnih pevcev Varšave, nakar je sledil banket z govori zastopnikov raznih društev, organizacij, komponistov itd. Ob silnem navdušenju so bile poslane brzojavke kralju Aleksandru, predsedniku poljske republike Mošcickemu in mestu Ljubljana, v kateri se mesto »Varšava zahvaljuje bratskemu mc-•tu Ljubljana za prelepo petje iu prijateljstvo, ki ga ji izkazujejo pevci slavnega pevskega zbora Glasbene Matice.«
V Čcnstoliovi.
V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne (torek 9. oktobra) se je zbor poslovil od gostoljub-
ne Varšavo ter nastopil pot proti domu. Zboru je bila dana [irilika, da si ogleda mimogrede največjo božjo pot Matere Božje Čenstohovske ter zapoje na tem svetem kraju nekaj slovenskih pesmi. Ljubeznivo smo bili sprejeti od bratov reda Pavlincev, med katerimi smo našli ludi enega Slovenca rektorja novicijata g. Franca Vilharja iz Postojne. Namestnik priorja nam je ljubeznivo razkazoval neprecenljive dragocenosti ter tolmačil zgodovino iu I>omen češčenja Matere Božje za Poljake. Koncem lepega pozdravnega govora je izrazil g. namestnik priorja željo, da bi ostala Jasna Gora, kjer se nahaja čudodelna podoba Matere božje, jasen cilj Poljske in vseh katoliških src.
Zadonela je nato v tem krasnem Marijinem svetišču prelepa Ave Marin in Laus et perennis Gloria skladatelja Gallusa ter dr. Schuabova Zdrava Marija. — V dvorani čenstohovske požar, hrambe se je vršil šo kratek koncert, pri katerem so bile izpuščene le nekatere moderne, težje skladbe. V obeh slučajih je bilo mnogoštevilno občinstvo silno hvaležno za užitek, ki so ga jim nudili slovenski pevci.
V trdni veri, da so slovenski pevci s svojim prvim pohodom v veliko bratsko republiko Poljsko silno pripomogli h kulturnemu in poliiičnemu zbližan,ju obeh slovanskih narodov, so se prisrčno poslovili od ljubeznivih, gostoljubnih Poljakov ter mimo Katovic, Mor. Ostrave in Dunaja odpotovali domov.	J- G.
JUNIORSKl MEETING SK ILIRIJE.
Danes dopodne ob 10 se vrši na igrišču Ilirije juniorski lahkoatletski meeting. Imeua prijavljenih atletov, iako Režek, Outrata, Pogačnik, Branko, Kumer, nam jamčijo za dobre rezultate. Posebna zanimivost meetinga pa je, da je nanj brzojavno prijavil svoje juniorje Cakovački SK iz Čakovca in bomo imeli priliko videti, v koliko je napredovala lahka atletika v provinci. V slučaju dežja se meeting seveda ne vrši. Vstopnina minimalna.
Današnji nogometni programi: Ob 10.30 dopoldne Primorje jun.—Ilirija jun. — Ob 14. popoldne Primorje rez.—Ilirija rez. Ob 15.45 popoldne Primorje L—Ilirija I. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja na Dunajski cesti.
SK Slivnica — SK Ilirija danes ob četrt na 12 dopoldne na igrišču Ilirije.
SK Grafika : SK Svoboda. Danes se odigra na igrišču Ilirije ob 15.15 nogometna tekma SK Grafika : SK Svoboda za pokal, katerega je darovala Delavska zbornica ob priliki proslave 60. letnice organizacije grafičnega delavstva v Ljubljani. Ob 13.30 se vrši na istem igrišču predtekma rezerv gornjih klubov.
SK Grafika. Vsi igralci imajo biti danes točno ob 13 na igrišču Ilirije. Načelnik.
SK Ilirija — lahkoatletska sekcija. Juniorji, ki startajo na jun. meetingu, naj pridejo ob vsakem vremenu pravočasno na igrišču. Kolikor ima kdo svoje oprave, naj jo prinese seboj.
RUSKI NOGOMETAŠI NA DUNAJU.
»Arbeiter Zeitung« piše o njih sledeče:
Odšli so domov v Moskvo. Od štirih iger so dobili tri, ena je bila neodločena, in sicer na dan po povralku iz Gradca ua Dunaj. Goalov so dobili Rusi 18, nasprotniki 7. Imeli so več uspeha kot smo pričakovali.
Resnična so bila torej poročila o nastanku posebnovrstnega nogometnega sloga in lastnega ruskega nogometnega gibanja. Ce opazujemo razvoj nogometnega športa v raznih deželah in razmerje, v katerih so danes nahaja, moramo prorokovati Rusom v kontinentalnem nogometnem športu najboljšo bodočnost. Rusija je vzgojila v zadnjih letih nogometaše, ki jih uoben evropski nogometaš ne bo mogel doseči glede na to, kar se moremo naučiti brez zgledov in brez tekmovalnega jirometa z inozemstvom. Ruse danes posnemati je isto kot po uruguajsko igrati hoteti; noben posnemalec se ne more odreči tradiciji in domačim zgledom.
Posebna prednost Rusov je njih neverjetna hitrost; na Rapidovem igrišču je pretekel vsak Rus približno dvakratno progo svojega nasprotnika. Tudi igra z glavo je prvovrstna, iu nimajo Rusi v tem oziru v Evropi nobenega enakovrednega nasprotnika. V obojenožni igri z žogo ne za-ostanejo za nobenim angleškim profesionalnim moštvom. Manjka jim pa rutine in racionalnega izkoriščanja moči; zato bi jih danes »e marsikakšno moštvo lahko premagalo. Brž ko bodo bolj ruti-nirani in bodo poznali trenutek, ko je treba zastaviti vso silo in iiio?, tedaj bodo postali nasprotnik, ki mu zlepa nihče ne bo kos.
Športni pregled
Seda.i so sklenili tudi na Dunaju, da si bodo zgradili svoj stadion; gradili bodo tako hitro, da se bodo vršile prihodnje leto v stadionu že olimpijske delavske tekme.
Dunajski nogometaši hitijo v zadnjem času od usj>eha do uspeha. Najprvo premaga Avstrija (to je skoraj isto kot Dunaj) Ogre 5 : 1, nato Dunaj Budimpešto 8:2 in avstrijski amateri ogrske ama-tere 8 : t. skupaj torej 1(>: 4! Tudi Štajerci dobro igrajo; v šleziji na primer 3:2 in 3:1. Praška Slavija je igrala proti izbranemu amaterskemu moštvu 5 : 3, j>a je bila boljša, kot številka kaže. Topliški klub je sicer na Balkanu izvojeval mnogo
zmag, a je zaključil turnejo vseeno z dericttoin 16.000 Kč; iu sicer zato, ker so Turki dve tekmi odpovedali, iu prav li dve sla obetali dober zaslužek. »Nogometno mošt.o jo naprodaj!«, beremo v angleških listih. Prodaja ga klub Bolton Wande-rers v svrho notranje reorganizacije; štiri najboljše igravce bo pa klub le obdržal.
Angleške dame so tekmovale na motornih kolesih vseh kategorij na dirkališču Brooklands; zmagala jo gna Uussell na 346 ccm Grindley— Poerless s hitrostjo nad 125 km. O motornih tekmah v Zagrebu glej »Slov.« od 10. t. m.
Tam smo zapisali tudi, da se bo Phil Scott boril proti italijanskemu orjaku Canera; to bi bil eden najzanimivejših beksnih bojev, kar se jih je kdaj v Evropi vršilo. Paoliiio se bo boril ali proti Poratbu ali pa proti Robertu Robertiju; slučaj Robert Roberti bi bil hkrati borba za evrojisko prvenstvo, in sicer na ameriških tleh.
Evropski igravci tenisa potujejo sedaj po Ameriki okoli. Tako si je na primer izvojeval Cochet v Les Angeles prvenstvo ameriškega jugo-zapr.da. Tilden jo premagal Hunterja, Kožcluh pa Richardsa in .ie obenem Kož. dokazal, da jc bila zadnja Richardsova zmaga zares le slučajna. — Italija proti Španiji 6 : 6.
Šestdnevne kolesarske tekme se bodo pričele; prva se bo vršila v Dcivoitu (Amerika) od 28. oktobra do 3. novembra. — Linart je prevozil v Parizu 100 km v 1:24:25.4.
Anglež Greig je pa v acroplanu vozil 7 minut tako hitro, da bi prišlo na uro 498.9 km, torej 500 kilometrov.
»Amsterdam jc bil samo poskus, Los Angeles je naš cilj,« pravijo japonski plavalci in so°se že začeli pripravljati na olimpijske igre leta 1932. — Riippers je plaval 100 m hrbtno v nemškem rekordnem času 1:11.2.
Japonci iu Francozi so se v lalikoatletski tekmi ponovno udarili in so spet zmagali Japonci, 77K : 71 la; rezultati zaradi slabega vremena srednji in ne bomo nobenega zapisali. Ce bi bila šla Ladoumegue iu Martin s tovariši na Japonsko, bi zmagali zmeraj Francozi; disciplinarna komisija je preiskavo proti njima sedaj zaključila in ju je diskvalificirala za domače nastope za tri mesece, za inozemske pa za eno leto.
El Qun.fi je v Ameriki že nastopil in tudi že zmagal; tekel je na 10 milj proti Payneju, zmagovalcu teka Los Angeles—Ne\v York, in je dobil tekmo v 1:23:45. Američanka Robinson je pa tekla 100 jardov v 11 sek.! Leistner ne bo ostal v Nemčiji, temveč v Pragi. Kcsmarki ie dvignil ogrski rekord v višinskem skoku na 1.94 ni, Conturbia pa švicarski rekord v metu diska na 46.75 m (beremo tudi 46.87). Dalje: Kornig 100 m 10.7, 200 m 21.2, Larva 800 m 1:55.4, 1500 m 3:52, Wichmann 1500 metrov 3:52.0, krogla Hirschfcld 15.47 m. V prvi vrsti je pa treba omeniti zopet Nurmija in njegov novi svetovni rekord v teku na 1 uro. Leta 1882 je pretekel ameriški profesijonal Jackson v 1 uri 17.746 km, 1. 1884 angleški amater George 18.555 km, I. 1899 angleški profesional Watkins 18.878 km itd.; nad 19km je prišel leta 1913 Francoz Bouin, 19.0219 km. In sedaj je Nurmi: za 3000 m je porabil 9 minut in 15 sekund, za 5000 m 15:28, 10 km je pretekel v 31:10, 15 km v 4fi:49.5, 10 milj nli 16 km in 98.8 m v 50:15, v eni uri pa 19 km in 210.82 m. Kako enakomerno je tekel: prvih 5 km v 15:28, drugih 5 km v 15:42, tretjih 5 pa v 15:89.5. Njegovo čudovito tekanje je vzpodbudilo tudi druge, in je na primer Uusen zboljšal nemški rekord v teku 1 ure na 18.211 kin.
Turisiiteat
Slovensko planinsko društvo naznanja, da so
otvorjene še sledeče njegove koče: Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in Koča ua Veliki planini v Kamniških planinah. V Julijskih pianinaii so pa vse koče zatvorjenc, izvzemši Erjavčeva koča na Vršiču, ki bo do nadaljnega oskrbovana le ob sobotah in nedeljah ter dnevih pred prazniki in na praznik.
8. S.:
Vprašanje cest v fCamrsiku in okolici
Ta pereča zadeva teče že celo vrsto let, se je vedno znova pričenjala, spel zavlačevala in ker pri merodajnih faktorjih ni našla pravega razumevanja, seveda vedno znova obtičala." Spor med Meščansko korporacijo in mestno občino za vzdrževanje cest skozi mesto se je vlekel kakor jara kača, dosedanji občinski odbori pod demokratsko vlado in župa-novanjem se niso dovolj brigali zanjo in tako je vprašanje cest ostalo na mrtvi točki. Nova večinska koalicija v občinskem svetu z marljivim in delavnim županom g. Kratnerjem na čelu je pa to vprašanje zagrabila z obema rokama in ker je našla popolno razumevanje in podporo pri okrajnem glavarju, posebno pa pri oblastnem odboru, je uspela toliko kakor nismo niti zdaleka pričakovali. Tako so zdaj v polnem teku priprave, da se uredi troje cestnih zvez, ki bo imel Kamnik, obenem pa ves severni in zapadni del okraja ter del Štajerske okoli Luč in Solčave nepregledno korist od njih, bodisi v tujskem prometu in turistiki, kakor tudi v gospodarski eksploata-ciji obširnih gozdnih kompleksov, ki so dosedaj ležali skoro povsem neizrabljeni.
a) Ceste v Kamniku. Kakor sem omenil že zgoraj, se je dolgo vlekel spor med mestno občino in Meščansko korporacijo, kdo naj vzdržuje ceste skozi mesto. V ta spor je posegel tudi cestni odbor in končno še oblastni. Po zaslugi sedanje večine in odborov vseh naštetih institucij se je našlo mnogo razumevanja za to vprašanje in je končno prišlo do kompromisa, ki bo prinesel Kamniku samo korist. Zedinili so se, da bo prevzel ceste skozi Kamnik oblastni odbor med deželne ceste prvega reda in sicer od postaje v Kamniku do železnega mostu v Veliki ulici z vsemi pripadajočimi objekti (most, škarpa, jez itd.), na eni in do Pohlinove žage na drugi strani. "Ves ta kompleks bo betoniran, le klanec med mestom in Šutno bo tlakovan s kockami. Hodniki bodo izvršeni na ncvo po enotnem načrtu in za te bo občina najela desetletno amortizacijsko posojilo in hišni posestniki bodo potem občini odplačevali nanje odpadajoči prispevek za hodnike. Po možnosti se bo znižal klanec še za en meter, da bo sedanji še vedno hudi vzpon znižan na minimum. K stroškom za to tlakovanje bo prispeval oblastni odbor 50 odstotkov, mestna občina '20, korporacija 10 in cestni odbor 20 odstotkov. Tako bo mesto Kamnik dobilo popolnoma novo lice in ko bo odstranjen, kakor je že sklenjeno, še transformator na trgu, ho kamniški Glavni trg eden najlepših slovenskih mestnih trgov.
Cesta Kamnik—Luče. To vprašanje se je premlevalo že skoro 15 let, pa ni bilo nikogar, ki bi ga bil prav zagrabil in zainteresiral merodaine kroge za uresničitev načrta. Vršile so se konfenrence in posvetovanja že pod prejšnjimi župani, ali vedno je stvar zaspala in obtičala. Sedanji župan in delovna večina sta se z vsem elanom poprijela zadeve in nista odnehala preje, dokler ni dozorela. Cesta, ki bo odprla svetu silen kompleks gozdov. ki bo prinesla veliko korist vsemu svojemu območju in zelo pospešila turizem ter tujski promet v kamniškem in gornjegrajskem okraju, bo dolga 19.50 km. Na kranjski bo tekla 6 km, pa se bo morala vzpenjati po mnogih serpentinah, kar jo bo precej podražilo.°Od Kamnika bo vodila po sedanji cesti v Črno do Žage, kjer se bo odcepila in šla ob potoku Črna mimo Kranjskega Raka in preko njega na štajersko stran. Od Kranjskega Raka dalje bo tekla v serpentinah do cerkvice sv. Antona in nato ob potoku Lučenci do
Luč. Natančnejši načrt in proračun izdeluje sedaj gradbeni oddelek oblastnega odbora. Prispevali pa bodo k stroškom po sklepu vseh zainteresiranih krogov na konferenci, ki sc je vršila pretekli teden, za kranjsko stran: oblastni odbor 50% cestni odbor 21%, mostna občina kamniška 12%, občine Mekinje, Stranje in Županje njive po občina Gozd 6% in občina Bistričica 1%. Približno enako se bo uredila financijelna plat na štajerski strani. Občine in cestni odbor bodo najeli skupno amortizacijsko posojilo na 10 let pod skupno garancijo. Obljubljena pa je tudi podpora od države in v tem slučaju, ki je skoro gotov, se bodo prispevki občin in cestnega odbora zelo zmanjšali.
Cesta Kamnik—Kamniška Bistrica. Za
uresničitev načrta te ceste ima največ zaslug sedanji okrajni glavar g. dr. Ogrin, ki je zainteresiral zanjo predvsem Zvezo za tujski promet in kot glavno interesentinjo Meščansko korporacijo. Podprla ga je krepko mestna občina kamniška in tako je zadeva v polnem teku, da se uresniči. Ker bo imela največ koristi od te ceste Meščanska korporacija, ki bo lahko izkoriščala svoje gozdne komplekse vse drugače kakor dosedaj in imela od njih neprimerno večji pridobitek, je bila dolžna tudi v največji meri prispevati. Sedanji odbor je bil toliko uvideven, da je vzel stvar v pretres in je sklical v ta namen izredni občni zbor, ki je načeloma sklenil, da korporacija prispeva za cesto. Kolikor je zdaj gotovo, bo korporacija zgradila cesto po svojem teritoriju iz lastnih sredstev, za preostalo progo pa bodo prispevale okoliške občine, nekaj oblastni odbor, največ pa Zveza za tujski promet. Ta zadnja je tudi zelo zainteresirana na tej cesti, ker misli s pomočjo nekega kou-zorcija od te ceste zgraditi vzpenjačo na Veliko planino in tam gori postaviti hotel. Enako bi se zgradil nov hotel tudi v Kamniški Bistrici. Po dosedanjih proračunih bi stala ta cesta okoli 1,-100.000 Din, ki bodo tako plodonosno naloženi kakor nialokateri denar.
Kaj pomenijo za mesto Kamnik ti dve novi cesti iu preureditev one skozi mesto, bi bilo odvisno govoriti. Že samo pogled na karto pove več kakor še tako dolge razprave. Če pa upoštevamo še dejstvo, da se za Kamnik silno interesirajo inozemske tekstilne industrije, ki bi mogle zaposlevati več tisoč delavcev. leži na dlani, da ima Kamnik, ki bi iz njega in vanj pritekale tako močne prometne žile. kot središče vsega prometa po njih sijajno bodočnost. In to je uvidela sedanja večina v občinskem odboru, na to gradi župan bodočnost mesta. Najbližnja prihodnost bo pokazala, da so ti načrti dejanja, ne le pesek v oči! Sedanjo večino v občinskem svetu in gospoda župana pa pozivamo, da gresta dalje po začrtani poti za gospodarsko povzdigo mesta in tako pomoreta izvleči iz blata občinski voz, ki so ga vanj zavozili demokratje s preluknjano ! barko Slavenske banke!
Vljudno naznanjam, da se nahaja moja
S Lili
Mode
Ljubljana se je v povojni dobi toliko spremenila, da človek v njej ne spozna več stare »bele« Ljubljane z ozkimi, vijugastimi, od prahu pobeljenimi ulicami. »Ljubljanca dolga vas« se je v teku nekaj let preobrazila v mesto, ki napravlja vtis velikega modernega mesta. Ceste, po katerih se je človek pred vojno dušil v prahu, v slabem vremenu pa je gazil blato, so danes tlakovane s kockami, ali celo z asfaltom, neštevilne prazninie v vrstah hiš, ki so bile pred vojno ograjene z zanemarja-nimi plankami ali neokusnimi deskami za plakate, so danes že po večini zazidane z modernimi palačami.
Tudi večerni vtis Ljubljane je danes precej drugačen, kakor je bil pred vojno. Ulice, po katerih je človek pred vojno pod neprijetnim vtisom temne samote še pospešil korake, da je prišel do svetlejših točk na križiščih cest, so danes lepo razsvetljene in se razvija po njih v večernih urah živahno vrvenje pisane publike, zlasti mladine. Še korak naprej in o ljubljanski večerni ulici bomo mo-gLi z zadoščenjem trditi, kar smo svojčas, ko smo se kot dijaki vračali z Dunasja, Prage itd., Ljuiljano nekam omalovažujoče navajali, češ po velikih mestih so ulice zvečer tako raz-svetrjene, da je mogoče po njih čitati časo-
Tudi glede prometnih sredstev kaže moderna Ljubljana čisto drugo lice, kakor predvojna. Za prevoz po mestu so tedaj skoro izključno skrbeli izvoščki. Avtomobil je bil pred vojno šc bolj redka prikazen, za njim sc je predvojni Ljubljančan še radovedno oziral kot nekaj novim, kakor se danes šc vse ozira proti nebu, če se zasliši brnenje zrakoplova. Avtotaksi so bili do vojne dobe še skoro iz-i.i:ux_a pr;kazen velemest. Danes pa švigajo avtomobili in vse druge vrste motornih vozil po Ljubljani sem in tja, tako da je treba na važnejših križiščih ccst kar previdno preha-fati čez ceste, da človek odnese zdrave ude.
Na staro, predvojno provincijalno Ljubljano pač še živo spominja njen tramvaj, toda sedanja mestna uprava sc intenzivno bavd z modernizacijo in nadaljnjim razmreženjem tega važnega prometnega sredstva. Toliko moder-neje pa učinkujejo razni veliki avtobusi, ki so se zadnji čas pojavili na ljubljanskih ulicah.
Ljubljana pa se ni modernizirala samo v svoji zunanjosti, v vrsto modernih, naprednih mest stopa tudi po svojih komunalnih, obče-koristnih napravah. Tu je v prvi vrsti navesti velikopotezno izvedeno modernizacijo mestne klavnice, ki pomeni dalekosežen napredek v higijeni prehrane ljubljanskega prebivalstva. Velik pomen higijeničnega ledu, ki ga proiz-vaija ista klavnica in ga stavlja po razmeroma nizki ceni mestnemu prebivalstvu na razpolago, se bo pokazal v živilski higijeni šele tedaj, ko se bo poraba tega s časom med prebivalstvom udomačila. Nobena restavracija, nobena živilska trgovina, pa tudi nobeno večje gospodinjstvo bi v toplejšem letnem času ne smelo biti brez kosa čistega leclu.
Na vseh poljih moremo torej zaznamovati očividen, nedvomljiv napredek in modernizacijo.
In mlečna preskrba! Ta ni nič manj važna, kakor katerakoli komunalna naprava, in že po svojem bistvu nujno kliče po prilago-denju modernemu stanju znanosti in tehnike. Vendar je ostala po svoji zunanji obliki na istem stanju, kakor je bila že pred desetletji, če ne celo stoletji, nje kakovost pa je modemi duh brezdvomno samo poslabšal. In vendar beležijo ravno zadnja desetletja toliko napredka v raznih mlekarskih disciplinah in iz lega napredka se razvijajoči tehniki. da bi bila že zdavnaj morala izginiti iz naših mlečnih trgov stara konservativnost in star patriarhalizem. Ta v današnji modernizirani Ljubljani toliko bolj bode v oči, v predvojni dobi se ja vse skupaj med seboj zlagalo,
na blatno cesto spada blaten mlečen voz itd. Slika ulice prej ni trpela, danes je drugače.
V dopoldanskih urah srečavamo na vseh cestah in ulicah najrazličnejše vrste vozil, dvokolice, enovprežnlke zapravljence, dire, s Še bolj mnogoličnimii mlečnimi posodami. Zunanjost teh raznolikh vozil, mlečnih posod, kakor tudi razvažajočih oseb in konj ni navadno taka, da bi slika ulice na ugodnem vtisu pridobila. Navadno je pač nasprotni učinek. Tudi higijena in snaga nista baš stalna gosta pri navedenih činiteljih ljubljanske mlečne preskrbe. Navdušen pivec mleka brezdvomno izgubi na svojem tako koristnem in hvalevrednem razpoloženju, ko vse to opazuje in zlasti vidi, kako se mleko po cestah v prahu in dežju preliva iz posode v posodo. Če pri kakem cestnem prelivanju celo pri-lično opazi, da tudi notranjost prevoznih posod ni taka, kakor bi morala biti, in bi jo človek pri mleku nujno želel, bi mogla taka prilična dognanja tudi zelo navdušenega pivca ohladiti za nadaljnje pitje mleka. Pri mleku jg človek že od narave zelo natančen, moderna higijena pa tako natančnost ne samo opravičuje, ampak jo cclo nujno zahteva.
Kdor bi seveda hotel valiti krivdo za tako nemoderno, nehigijenično stanje mlečnega dovoza v Ljubljano na ta posel vršeče osebe, bi jim gotovo delal krivico. Pomisliti je samo, da ti ljudje dovažajo mleko iz oddaljenih vasi v vsakem letnem času, tako pozimi kakor poleti, v vsakem vremenu. Jasno je, da voz, ki mora vsak dan prevoziti dolgo pot v Ljubljano, ne more ostati dolgo časa lep, enako se mlečni konj kaj hitro izdela in postane uboga cestna para, ki samo še iz navade premika svoje ude. Lepi, beli, počrnjeni vrčki stanejo veliko denarja in pri daljšem prevozu mnogo trpijo, zaslužek pri mali množini do-vož<ynega mleka pa ni tako velik, da bi dopuščal večkratno izmenjavo posode. Dokler vlada torej obstoječi način mlečne preskrbe, je izboljšanje mlečnega dovoza nemogoče in bi tudi eventuelne sekature od strani tržnih organov ne mogle imeti posebnega uspeha.
Tudi glede razdelitve v mesto dovožene-ga mleka je ostala Ljubljana precej v istem
stanju, kakor je bila pred desetletji. Večji del mleka dostavljajo posameznim strankam mle-karice, manjši del pa si prebivalstvo nabavlja po raznih manjših in večjih mlečnih trgovinah, le najmanjši del odpade na mlekarni-ško, navadno pasterizirano mleko. Glede mlečnih trgovin je pač opaziti v zadnjem času precejšen napredek. Na več mestih so se v zadnjem času otvorili dovolj čedni lokali z mizicami, ki naj bi omogočili tedaj tudi pitje v lokalu. V splošnem pa bi bilo glede prodajnih lokalov reči isto, kar smo navedli glede raznih dovoznikov mleka v Ljubljano. Pri naših maloprodukcijskih razmerah se najbolj pogreša enotnost tako glede kakovosti mleka, kakor nabave in razdelitve, za katero pač iz gospodarskih in kontrolnih ozirov stremijo vsa moderna mesta.
Najbolj žalostno plat ljubljanske mlečne preskrbe pa tvori preskrba dojenčkov z higi-jenično pridobljenim in hranjenim mlekom. Tudi večina nemških mest so imela do vojne kaj primitivno, ljubljanski slično mlečno preskrbo. Toda za preskrbo otrok z neoporečnim mlekom pa so se začela ta mesta že zelo zgodaj brigati Za mnogo odstotkov zmanjšana umrljivost dojenčkov je v teku par let pokazala, kako potrebna in na drugi strani hvaležna je bila ta skrb. Če se pri nas ne posreči dobiti za take slučaje zanesljive mle-karice, je tako mlado bitje stalno v nevarnosti, da ga smrt ne odnese prej, preden shodi.
Ljubljanska mlečna preskrba potrebuje torej temeljite reorganizacije. Stremeti je za tem, da se postavi mlečna preskrba na ono moderno stopnjo, kakor jo zavzemajo že nekatere panoge komunalnega gospodarstva in kakor jo zahteva današnje stanje znanosti in tehnike. Tu gre v prvi vrsti za zdravje in koristi mestnega prebivalstva, in je treba iti za takim ciljem brez ozirov na levo in desno. Če bi pa zasledovanje tega cilja dopuščalo kake ozire na dosedanje stanje brez škode seveda, potem naj puč veljajo ti oziri onim, ki so dosedaj vršili po svojih močeh to aprovizacij-sko delo.
Docent dr. Ivan Matko:

Velepomemben izrek slavnega Hipokrata o ozdravljivosti jetike je zopet prišel do splošne veljave tekom druge dobe v zgodovini jetike. V tem oziru gre Nemcu Brehmer-ju nevenljiva zasluga, da je približno sredi preteklega stoletja v svojem sanatoriju v Gorbersdorfu dokazal, da spada tudi jetika med ozdravljive bolezni. Novi način zdravljenja je bil jako preprost in ni slonel na etiološki podlagi, marveč se je izcimil iz dolgoletnih empiričnih opazovanj in se naslanjal na higijensko dietetično postopanje. Brehmerjev čudoviti lek je obsegal: mir, vzgojo bolnika, snago in čistoto, vodo, zrak in solnce ter prikladno in tečno hrano. Brehmerjev nauk je prvi potrdil njegov učenec Peter Dettv/eiler, ki je leta 1876. ustanovil sana-torij Falkenstein na Taunu. Brehmer-Dettwei-lerjev način zdravljenja jetike se jc v kratkem tako uveljavil, da je tvoril podlago za ustanavljanje primernih zdravilišč za oskrbo jetičnikov. Tako je n. pr. ustanovil Rompler kmalu na to sanatorij v Gorbersdorfu, Sander v St. Blasienu, v Franciji se je preuredil grad Villepinte v sanatorij itd. Vendar vse te ustanove za širše pobijanje jetike z vidika ljudske bolezni niso prihajale v poštev. Na eni strani radi tega ne, ker je bilo število jetičnikov preveliko za sprejem v zdravilišča, na drugi strani pa, ker so bili stroški za bolniško oskrbo previsoki (približno 14 M na dan), in so bil zavedi dostopni le imovitejšim slojem. Za pobijanje jetike kot ljudske bolezni je neobhodno potrebno, da se razpolaga ncle z zadostnim številom ljudskih zdravilišč marveč, da se poskrbi tudi za kritje stroškov, nastalih vsled oskrbe siromašnih slojev.
Poslednji dve spoznanji sta splošno prodrli do veljave in sta skoro v vseh kulturnih državah tvorili več ali manj podlago za takozvani zdraviliški pokret (Heilstattenbewegung). Največji obseg je ta dosegel v Nemčiji, kjer je bilo slučajno več ugodnih pogojev za večji razmah na tem polju. Predvsem se je postavil na čelo tega pokreta znameniti kliničar von Leyden in uporabil vsako priliko, da je z vso avtoriteto svoje osebe naglašal važnost novega zdravljenja jetike in zagovarjal pobijanje tuberkuloze kot ljudske bolezni s pomočjo ljudskih zdravilišč. Zlasti pomemben je bil njegov nastop v Budimpešti na javni seji osmega mednarodnega kongresa za higijeno dne 7. septembra 1894, kjer je za predavanje »o oskrbi tuberkuloznih bolnikov s strani večjih mest« žel bučno odobravanje in obče priznanje. Zaradi tega označuje B. Fraenkl ta dan kot početek zdraviliškega pokreta v Nemčiji, dočim se je pričel po mnenju drugih že leta 1902, ko se je 15. avgusta otvo-rilo prvo nemško ljudsko zdravilišče za pljučno bolne v Falkensteinu, neposredno poleg Dct-tvveilerjevega privatnega sanatorija.
Nadaljni ugodni pogoj je tvoril deseti mednarodni medicinski kongres, ki se je vršil v Berlinu meseca avgusta 1890. Vsi zbrani zdravniki so se izjavili za ustanavljanje ljudskih zdravilišč, kakor tudi za kritje oskrbnih stroškov manj imovitim slojem iz javnih sredstev. Med zboro-talci je bilo mnogo odličnih znanstvenikov.
Pospešujoče jc vplivalo tudi dejstvo, da se je Kochov tuberkulin, ki je vzbudil toliko nad
za zdravljenje jetike in za zaščito pred okužbo pri praktični uporabi popolnoma izjalovil. Nasprotno se je izkazalo, da predstavlja Kochov lek za jeiičnike izredno nevarno sredistvo. Radi te nepričakovane ugotovitve se je borba proti jetiki v Nemčiji zopet vrnila nazaj k zdraviliškemu pokretu.	. ,y
Predvsem pa je ugodno vplivalo na nciv pokret vzorno socialno zavarovanje, ki se je 1, januarja 1S90 pod cesarjem Viljemom I. in za časa Bismarckovega delovanja uvedlo. Za oskrbo jetičnikov prihaja bolezensko zavarovanje v manjši meri v poštev kakor pa invalidno zasiguranje. Važnost zavarovanja te vrste za oskrbo in za skrbstvo jetičnikov najbolje pre-dočuje ugotovitev, da je med tisoč invalidi več ko polovica jetičnikov in sicer v najlepši starostni dobi cd 20. do 30. leta. Kajti bolezensko zavarovanje je v stanu lajšati bedo teh bolnikov le za kratko dobo, dočim se invalidni prispevek razteza do smrti, ako je bolezen neozdravljiva. Prvotno se je invalidno zavarovanje omejevalo le na izplačilo denarne podpore. Pozneje je nastopil tudi na tem polju znaten preobrat, ker je Gebhardt, ravnatelj pokrajinskih zavarovalnih družb Hansa-mest, sloviti člen 12 nemškega invalidskega zakona z dne 22. junija 1889 tolmačil v tem smislu, da morejo invalidni zavodi nuditi invalidom mesto invalidne tudi potrebno pomoč za zdravljenje. S pomočjo takega tolmačenja društvenih pravil so se neizčrpni zakladi teh ustanov otvorili v prid in v dobrobit invalidov-jetičnikov, ter znatno pripomogli k velikanskemu razmahu v zdraviliškem pokretu v Nemčiji, zlasti po letu 1895, ko je imel Gebhardt svoje pomembno predavanje na 20. zasedanju nemškega udruženja za nego zdravstva.
K občudovanja vrednemu razmahu v zdraviliškem pokretu je nadalje znatno pripomogel tudi nemški Rdeči križ, ker je pozval na predlog g. Pannvvitza vsa podrejena podeželska in pokrajinska društva, da skupno z invalidnimi in starostnimi zavarovalnimi zavodi ustanavljajo ljudska zdravilišča in na ta način pomagajo ja-čati vojno pripravnost nemške države.
Slednjič je bila pomembna tudi ustanovitev Nemškega Centralnega komiteja za pobijanje jetike. Njegova naloga je bila podpirati ustanavljanje zdravilišč, dajati nasvete glede gmotnih zbirk, izdelovati načrte po lastnih inženirjih itd. V ostalem pa se društvo ni bavilo neposredno z ustanavljanjem zdravilišč. S tem je zdraviliški pokret dobil po vsej državi enoten značaj, kar je znatno olajšalo oživotvorjenje zdravstvenih naprav v prilog jetičnikov.
Vse navedene činjenice so v veliki meri pripomogle k uspehom na polju zdraviliškega pokreta v Nemčiji, ki nikjer na svetu ni dosegel tako širokega razmaha kakor v tej državi. Nič manj kakor 64 ljudskih zdravilišč in 25 privatnih sanatorijev s skupnim številom 3700 postelj se je ustanovilo tekom r let in sicer do spomladi 1904. Danes pa poseduje znatno okrnjena Nemčija že stotine teh naprav! Te številke pričajo zadostno o razsežnosti /draviliškega pokreta v tej državi!
Ali je „Dom duhovnih vaj' kulturna ustanova?
Kulturo nazivamo izobrazbo, prosveto, omiko. Med kulturne činitelje štejejo mnogi danes le pokrete izvenverskega značaja, tako da dobivaš vtis, kakor da vera ni kulturni činitelj. Zdi se, da nimamo enotnega pojma o kulturi. Kaj je torej kultura? Vsako delo, pokret, naprava, ustanova, ki človeško družbo duševno ali materialno izpopolnjuje, Duševna ali notranja kultura je vsekako prva, najvišja in najnujnejša. Izraz, plod notranje kulture pa nikakor ni le umska izobrazba, marveč tudi srčna vrlina, učvrstitev in izpopolnitev volje. In kdo bi o tem dvomil, da najbolj izpopolnjuje voljo in plemeniti, blaži srce, ki se ji odpre, vera, zlasti naša sv. vera s svojimi nadnaravnimi vzgojili? Nravno vrlino človekovo cenimo vsi visoko nad njegovo umsko izobrazbo; no, ker ima krščanska vera moč, da vzgaja, najvišjo nravno vrlost, zato sledi: vera je celo najodličnejši kulturni činitelj. Vrhu tega daje vera vsej drugi duševni in materialni kulturi pravo smisel in smer, vodeč jo k vini vsega resničnega, dobrega in lepega. Tako je vera duša kulture, ker je »duša kulture kultura duše« (Faul-haber).
Resnični prijatelj in pospeševatelj kulture bo torej predvsem rad podpiral verske pokrete, društva, naprave, ustanove kot prvo kulturne činitelje. Taka eminentno kulturna ustanova so med prvimi — duhovne vaje v samoti.
O teni priča zgodovina duhovnih vaj. Protestantski. profesor cerkvene zgodovine piše n. pr. o knjigi duhovnih vaj: s Nobena druga katoliška izpodbudna (nabožna) knjiga se ne more po silnem razmahu svojega zgodovinskega uspeha meriti z duhovnimi vajami ustanovitelja jezuitskega reda... Po svoji moči, s katero je spreminjala ljudi, ki je do njih prišla, v duhu pisatelja, je knjižica sv. Ignacija nedosežena.« (Holl, die geistl. Ubungen des ign. v. Lojola, 1905). — Seveda ni knjiga vse, |e treba še kaj drugega. To je bolje obrazložil jgodovinar Jan. Janssen (Geschichie des deutsch. Volkes 4. Bd., 3. B., 378): »Kdor se je ravnal zvesto in povsem po kratkih navodilih duhovnih vaj, je doživel slično izpre-membo (v sebi) kakor njih pisatelj Ignacij. Tako prvi njegovi tovariši, tako svelni duhovniki in redovniki, cerkveni knezi, učenjaki, laiki najrazličnejših stanov. Vsi so se čutili po njih postavljene v boljše duhovno ozračje, odtrgane od materialnih interesov in zbližane višjim interesom. Dvomljivci so našli v njih polnomoč vere, omahljivci in borivci mir z Bogom in s seboj; užitkaželjne posvetnjake so duhovne vaje vrgle iz vrtinca strasti ter jim dostojneje usmerile življenje, tisoče so duhovne vaje poklicale iz sebičnih struj cerkveno-političnega boja nazaj k molitvi in notranjemu izpopolnjevanju samega sebe iu k dejanski ljubezni do Boga in bližnjega.«
Da so duhovne vaje v samoti eminentno kulturen činitelj, nam priča drugič, njih bistvo in ustroj.
1. Duhovne vaje nudijo kulturnemu delavcu svobodo, ne le svobodo otrok božjih, do katere se povzpno v duh. vajah vsi, ki urede svojo preteklost v dobri sveti spovedi, marveč nudijo jim tudi ono svobodo, ki je posebej potrebna kulturnemu delavcu. Sicer nas uče duhovne vaje tudi kulturo podrejati najvišjemu končnemu smotru, slavi božji in zveličanju duše, ker »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi...«, »Iščite najprvo božje kraljestvo ...« — V toliko so res duhovne vaje nad-kulturne, toda nikdar protikulturne; nasprotno: podrejali tudi kulturo končnemu smotru, se se ne pravi jemati stvarem njih zakonov in specialnih smotrov, pač pa se pravi, spravili kulturo v harmonijo, ki jo Stvarnik hoče v svetu, se pravi, kulturo dvigniti, posvetiti, da služi božji slavi. Je pa to poduhovljenje kulturo tudi zelo potrebno kulturnim delavcem in samemu kulturnemu napredku; kajti kdor se vrže v kulturno delo z vso dušo, bo kaj lahko, omamljen od vrtinca stvari, izgubil pogled na Stvarnika niti ne bo ustvaril globoke kulture, marveč bolj sejmsko blago. Zanosni srednjeveški umetniki in globoki misleci so prišli' iz tihih celic in še danes je večjidel vrednost umotvora sorazmerna z odpovedjo avktorja. Le samota z Bogom in odpoved ustvarja pristna kulturna veledela; je pač treba zapustili svet in sebe, če hočeš doseči Boga in božje. Pač je moč materialistične pa-ganske kulture neovirani razvoj in razmah močnega, moč nadčloveka; todn moč krščanske kulture, ki prešinja duše, je božja moč. Do te moči pomagajo kulturnemu delavcu
uspešno in znatno duhovne vaje, ker mu duha čistijo in dvigajo. Najprvo čistijo. Kakor evangelij tako tudi duhovne vaje ne govore o zunanji kulturi in je ne goje naravnost; pač pa osvobode kulturonoscu dušo in jo poglobe ter tako pošljejo v življenje; kakor vse drugo kulturonoščevo življenje bo tudi njegovo, sicer avtonomno, kulturno delovanje prav usmerjeno. Mar ni lo potrebuo bolj kot kdo misli? Kulturnemu delu je treba svobode, notranje nesebičnosti in neodvisnosti; sicer služi kultura človeški strasti, služita veda in umetnost slavohlepju ali počutnosti. Kultura brez vere je nož v otrokovi roki. Le kdor služi kulturi čisto in le radi kulture, povsem prost egoizma, ustvarja trajna veledela. (Privvara). Pravi kulturni delavec mora biti nad stvarjo, znotraj prost neredne poželjivosti in hlapčevstva. Do te notranje neodvisnosti naravnost vlečejo duhovne vaje, ker zahtevajo, cla se s pomočjo od zgoraj naredi »indiferentnega« (ravnodušnega) do vseh stvari.
2.	Duhovne vaie dajo izobražencu polet. Očiščeno, svobodno dušo dvigajo višje in višje za najvišjim vzorom — Bogčlovekom. V drugem delu duhovnih vaj ti sveti »luč sveta«, Logos, kateremu se vsega izročiš in odpreš, pa ne le s filozofskim gledanjem, marveč s prisif.no askezo, ki nas edina navezuje na Zveličarjevo življenje. Ni si težko predstavljati. kako ho kulturni delavec, ki tako doživlja Kristusa, hočeš nočeš, kot njegov učenec in orijatelj sodeloval pri poglabljanju vsega kulturnega življenja. Znano ie, kako se dajejo duhovne vaje posamnim stanovom. Zelo modro; katoličan, prerojen s pristnim Kristusovim duhom, se bo gotovo trudil, odlikovati se tudi stanovsko. Tako pa dajo duhovne vaie tudi delavcem vseh kulturnih vej vzpon in peroti, notrsnjo svobodo, zanos in polet, da zro v daljave, razširijo srce, a so hkrati globoko ponižni.
3.	Čitatelj že iz tega vidi, kako vzgajajo duhovne vaje značaje. So šola. ki vzgaja osebnosti, brez katerih ni katoliške kulture, t. j. kulture, ki ie edino prav usmerjena. Značaje, osebnosti, sezidane enotno in čvrsto, je mogoče vzgajati le na verski podlagi; duhovne vaje podajajo katoliška pedagogična načela kazoč, kako treba aktivno življenje izoblikovati po veri, a ga hkrati privedejo k viru verskoživ-ljenske moči. Jasno ie, da mora eksercitant pri izoblikovanju svojega značaja v duhovnih vajah sam sodelovati; to je delo samovzgoie. Kakor kipar kleše človek v duhovnih vajah svoj značaj po svojem pravzoru — Kristusu.
4.	Ne le značajev, tudi apostole vzgajajo zlasti daljše duhovne vaje. Ze v začetku duhovnih vaj zabrni struna viteške velesrčnosti in brni vse dni duhovnih vaj; koncem zlasti daljših duhovnih vaj na izzveni v visoko pesem božje ljubezni. Ni pa to le kaka zgolj čustvena višja ljubezen, po kateri streme vse duhovne vaje, marveč dejanska, delaželjna velesrčnost.
Takih apostolov laikov, velikosrčnih mla-deničev in mož vseh stanov potrebuje naša doba. Moška askeza duhovnih vaj, ki poudar-je pamet in voljo, jih vzgaja. Najvplivnejši so izobraženi apostoli. Domovi duhovnih so šolo elite. V Franciji je med 15 domovi prvi v Athis-u. Grof de Mun priča: »Samo kdor je sam izkusil, ve, kaj se pravi tri dni... Uso-jam si trditi, da ni boljše priprave za zasebno in javno življenje, za izvrševanje družinskih in socialnih dolžnosti, za državnike in zasebnike kakor so duhovne vaje. Vsi, ki aktivno delajo v naših vrstah, so odgojeni v Athis-u.s: (»Život 1922-23«.) Niso namreč duhovne vaje v prvi vrsti le za izpreobrnjence, marveč za odgo.i katoliške elito. Tega se drugod zavedajo. Bivši belgijski ministrski predsednik baron Broquevillo je nazval hiše za duhovne vaje naravnost »fortresses du ca!boUcisme.<: Veliki voditelj irskih katoličanov 0'Connel je delal vsako leto duhovne vaje. Če so ga hoteli, preobloženega s posli, od tega odvračati, je odvrnil: »Ako živim (te dni) samo za Boga, se bo on zame boril, mi pa pridemo močnejši iz duhovnih vaj!«
it -k -k
Slovensko katoliško izobraženstvo jo brez dvoma prepričano ne le o verskonravni, marveč tudi o kulturni važnosti duhovnih vaj v samoti. Iz tega prepričanja je tudi nastal naš »Dom duhovnih vaj«. Zal da leži na njem še breme dolga. Naše ljudstvo sicer prispeva za Dom po svojih močeh, ali želeti bi bilo, da bi tudi naši denarni in gospodarski zavodi priskočili Domu na pomoč.
Še bolj kot denarne prispevke pogrešamo obihiejšo udeležbo vplivnih članov obstoječih verskih in prosvetnih organizacij ter laiških izobražencev pri duhovnih vajah. Tekom treh let, odkar stoji Dom, je bilo na 7 tečajih za izobražence 82 udeležencev: 11 profesorjev, 14 uradnikov, 2 sodna svetnika. 1 poslanec, 35 akademikov, 7 učiteljev, 12 abiturijentov; povprečno 12 udeležencev na vsakem tečaju, dočini je prostora vsaj za 25.
Sklepamo. Ako naziva Pij XI. domove duhovnih vaj »visoke šole popolnega krščanskega življenja,« jih iz tu navedenih razlogov nazivamo po pravici tudi vzgajališča vzgojiteljev in laiških apostolov. Duhovne vaje so eminentno kulturni činitelj. Napis, ki se je pred vojno svetil nad vratmi dičnega Šolskega poslopja v Vipavi, bi mogli po pravici postavili tudi na Doni duhovnih vaj:
»Veri in omiki.«
msvee
Kaj misli duhovna &usi[a
(Konec.)
Aleksander Kieseweter, znani publicist in zgodovinar, učenec Klučevskoga in Vladimira Solovjo-va, je dejal:
- Občutil sem konstruktivno, ustvarjajočo nabreklost vašega naroda, nabreklost, ki ne pozna utrujenosti in ki doseza uspeh za uspehom. Veliki ustvarjavci ste, na vsakem koraku ne samo za sebe, ampak tudi za generacije, ki pridejo, za celo slo-vanstvo.
—	Ko se Rusija preporodi in obnovi — in ta preporod je golov in neizbežen — takrat morate priti k nam. Morate, ker vas bomo tam vsi čakali. Kako bomo srečni oni trenotek! Ruske duše bodo f>oletele vašim nasproti. Zazvonili bodo vsi zvonovi cerkva ruskih, da oznanijo prihod dragih gostov.
—	Velik trenotek bo to, in kakor govorim tu, tako tem govoril tudi tam o slavni, dobri in herojski domovini vaši, o vašem velikem srcu, govoril Lom do poslednjega diha.
Dimitrije Mereškovski, psihološki analizator, miselno eden najglobljih, pesnik-filozof, autor znane trilogije. (Smrt bogov. Vstajenje bogov, Kristus in Antikrist, Napoleona in romana: Mesija, je dal sledečo izjavo o najnovejšem svojem delu: Atlantida — Evropa: »Napoleona« sem dovršil in je že v tisku. Sedaj pišem knjigo z naslovom: Atlantida — Evropa. Ni književno delo, ampak knjiga prerokovanj.) Evropi prete številne nevarnosti v megli skorajšnje bodočnosti. Mislim, da bo Evropa doživela še mnogo strahot in o tem govorim v novem delu. Človeštvo si pripravlja »gostijo kužnih dni«. To je eno najmočnejših Puškinovih del. Govori o veliki gostiji v mestu, kamor je kuga prišla in so vsi — na pragu smrti.
O boljševiški Rusiji je dal dolgo in izredno zanimivo izjavo. Podajam jo v odlomkih:
—	Nismo (»Jutro v svoji 231. št., la stavek ravno v nasprotnem smislu citira!) bežali iz Rusije, da rešimo življenja svoja, svojo kožo. Z občutjem, aa so nas Rusi iz Rusije kot predstavnike poslali sem, smo šli, da povemo Evropi, kaj se godi v Rusiji.
—	Kdor boljševizma ni preživel, kdor ga ni videl, ga ne pozna. Mi bi vam torej mogli povedati, kaj je boljševizem. Vaš sedanji odnos do ruskega izseljeništva je politično delo in za nas velike važnosti. S tem političnim delom Jugoslavija stopa na bojno areno na poprišče socijalno-političnega boja, ki sc bije v vsej Evropi.
—	Iskreno vam povem: Meni izgleda, da je mogoča, željena, koristna, celo neizbežna duhovna intervencija. Cilj njen bi bil, da se obvaruje vest, duša Rusije: V literaturi, znanstvu, umetnosti. Svobodna beseda ruska, ki bi jo vsa Evropa čula, bi bila za boljševike bolj strašna ko vsa vojno-po-litična posredovanja, la beseda se je dosedaj dušik v giuhosti in nezanimanju Evrope. Samo tu pri vas je našla tal. Zaio upamo, da bomo te dalj-nostrelne topove svobodne ruske besede, namenjene na boljševike, nasloniti tu pri vas.
—	Ne bi hotel biti zfosluten prorok, čeprav sc mi je pogosto dogajalo v življenju, da so dogodki potrdili moja napovedovanja. Na osnovi svojega desetletnega opazovanja evropskega življenja moram reči, da kriza, ki je izzvala prvi svetovni polom, ni rešena. Evropi preti druga svetovna vojna. Ravno tako morem z matematično gotovostjo trditi, da se bo, ko plane prvi plamen mednarodnega spora, razvila državljanska vojna. Z isto sigurnostjo morem reči, da bo Jugoslavija soudeležena pri rešavanju te svetovne krize. Vse to govorim v liniji zgodovinskega merila, in ne enodnevnega, ozko nacijonainega.
—	Pcdčrtavam: Padec bobševikov je morda vprašanje dneva, meseca, morda let. Roka ni mogoče postaviti. In ravr.o radi te negotovosti, radi nepoznanja onega, kar se sedaj dogaja v Rusiji, a prihajajo vesti, da dogodki že pričeniajo, ravno radi tega moramo biti na straži, posebno nu Slovani.
—	Strašno je to, da se pri vas ne zanimate za boljševizem. To smatram za napako in kratkovidnost. Boljševizem je danes vprašanje svelovne politike. Ce Jugoslavija sedaj beži pred tem vprašanjem, bo prej ali slej prišla ura. ko se bo morala sprijazniti ž njim.	.	.
—	Za konec bi hotel odgovoriti na besedo, ki jo je o leni vprašanju izrekel episkop Dositej. Besede velikega Vladimira Solovjova je omenil: da je stovanslvo bilo in da bo nosivec vere Kristove. V važnih življenjskih trenotkih postaja vse pomembno in simbolično. Dositej nas jc spomnil, da je dan tega bratskega slovanskega omizja (mislil e na banket) vigilija novega dviganja Kriza Oo-spddoveca. Ta slovesnost ima za slovanski svet svoj posebni "pomen. Zakaj tam v Rusiji je ostalo ta,<o zaničevanje Križa, kakor ga ni bilo v dveh tisočletjih krščanstva. Vsa Evropa ima de ež na tem zaničevanju. Evropski narodi so vsi skupaj poclirali Križ Kristusov. Solovjov je bil prorok velike vse-slovanske ideie o ostvaritvi Kristusove resnice v pozemeljskem" življenju človeštva. Ko bi on danes živel in videl, kaj se gedi, bi rekel, kakor vam
)a" PraV!>Edina rešitev Rusije bo praznik dviganja Križa Gospodovega.«	p
1'udsko šolstvo v Ameriki
Z ozirom na najrazuovrstnejše z-motno nazore, ki so razširjeni v Evropi o ameriškem bistvu navajamo nekaj temeljnih značilnosti ameriške sole.
" Predvsem nam ie povsem neznano dejstvo, da se ameriška javnost' veliko resnejše in toplejše zavzema za vprašanja šole in njen dobrobit kot slori to evropska javnost. Publika, ki učiteljskim korpo racijam prepušča nesporno vodstvo v svetu vzgojne teorije in prakse in uporabo psiholoških rezultatov v vzgojstvu in pouku, se žgoče zanima za njihovo delovanje in izdaja ogromne vsote za dobre šole. To zanimanje se je koncentriralo doslej predvsem na iavne Sole, sedaj pa se je raztegnilo tudi na privatne šole in penzijonate. Napredek se kaže v ojačenem zaupanju staršev napram vzgojitelju , znknj Amerikanec precej časa ni bil voljan svojo roditeljsko vzgojno odgovornost že v prvih šolskih letih odstopiti tujemu vzgojitelju. Zlasti vzgoja v penzijonatib je bila osovražena in evrnj)-sko, zlasti angleško navado, razpošiljati šoloodra-slo mladino v penzijonate, je smatral /.a pravtako nečloveško kot svojedobno špartansko navado, izpostavljati slabotne novorojenčke. Večina dečkov obiskuje javne Sol«, Uip.r osta.iaio 5 dni v tednu od 0 dopoldne do 5 popoldne. Kliub prepovedi telesne kazni, se v ameriških šolati disciplina nič težjo ne dosozn kot v evropskih. Razlika pa obstoja v trm, da ameriški starši sicer prepuščajo vodstvo svojih otrok učiteljem, vendar pa pričakujejo, dn se ved-
no vpoSteva njihovo osebno stališče. V razumeva-jočem soglasju staršev in učiteljev se nasprotje med šolo in domom bolj iu bolj zmanjšuje, istotako pa tudi vzgojne težkoče, zlasti če učitelju pomaga izvežban šolski psiholog.
Največji kontrast med ameriškim in ©vroj>-sklm šolstvom pa obstoja v medsebojnem razmerju učencev. V Evropi vladajoči sistem, da v šok vstopivši učenec vsaj prvo leto igra neko podrejene vlogo tako v igri in športu kakor v medsebojnem občevanju, da nima nikakiJi pravic in ničesar ne pomeni, tega sistema ameriška šola ne pozna.
Ameriška šola je eno telo — brez individualnih členov ali celo njihove podrejenosti in nadrejenosti. Učenci imajo svoje zastopstvo in vodstvo v tako zvanem »svetu učencev*, ki je odgovoren za gotove upravne posle, nikakor pa ue za disciplino in to v šoli. Deluje v skladu z rektorjem, ki prisostvuje učenčevim zborovanjem, nima pa posebnih predpravlc ali celo kaznovalne oblasti. Ameriška šola nima tako zvane »šolske aristokracije«, enotnost šolske zavesti se vzgaja z raznimi sredstvi: s pesmijo — kot neke vrste šolsko himno, z barvnimi znaki, z združitvijo teoretičnega pouka s športom in igro. Očitek evrojiskemu šolskemu sistemu, da uničuje šola človeliovo individualnost, se zdi neutemeljen, če tozadevno primerjamo evropsko šolo z ameriško. Ameriški učenec kaže manj originalnosti — njegova tipika je markantnejša. To dejstvo pa ima svoj vzrok v nacionalnem problemu, ki se poraja Amerikancu iz njegove težnje, zniveliratj vse razne razlike priseljencev in jih učleniti ameriški rasi, kar skuša doseči z amerikanizacijo otroka. Temu cilju služijo najrazličnejša sredstva: nedejski listi, mladinske slavnostne prireditve in mladinski prazniki, tabo-renje mladine poleti itd. S tem pa v učencu oslabe tako njegove individualne kot rasne posebnosti in se skoro docela zabrišejo. To je masna formacija človeka: otrokove individualne sposobnosti v šoli ne najdejo razvojnih pobud. In tako se dobe otroci nemškega, španskega, japonskega jiokolenja iz druge generacije naseljencev, ki ne očitujejo več nobene rasne potezo Samo mladi 2id se upira amerikanizaciji.
Ameriška šola izoblikuje dccela enostranski lip. Vendar pa ta izkazuje tiajodličnejše ameri-kanske čednosti: ljubeznivost napram tujcem, urav-noveženost značaja. Ameriška mladina ni napolnjena s cinizmom, ki je pri mladem Evropcu neredek pojav, se no precenjuje in ohranja neko svojevrstno otroško naivnost in nek preprosti otroški pogled na svet. Pravijo, da je Amerikanec šele s 40 letom polnoleten.
Bistveno ameriškemu vzgojnemu sistemu jo torej neka počasnost v razvoju, omejitev mladinske odgovornosti, ustvaritev solidnega fundamen-ta namesto naglega napredka v Evropi, natančnost v znanju namesto njegove premakljivosli in globine.
„Čas" za leto 1928-1929
Cez teden dni izide prva številka novega letnika, Prinesla bo vseh pet predavanj, ki so jih imeli na letošnjem socialnem dnevu 10. sept. naši ' sociologi in moralisti: urednik Fr. Terseglav- p. iorr cir. Angelik Tominec ter vseuč. profesorja Josip • '(> Ujčič in Aleš Ušeničnik. — Zakaj to naznanjamo? Razmero so se toliko uredile, da bo »Čas« odslej spet mesečnik, izhajajoč 20. vsakega meseca. S tem so bo izpolnila želja velike večine naročnikov, ki so čutili, da je presledek dveh mesecev vendarle prevelik. Vsak mesec bo torej »Čas.- spet govoril svojim čitateljem o najaktualnejših vprašanjih, ki terjajo razgovora in odgovora, da urednik tako revije kakor je »Čas«, ne sme trpeti kopičenja in odlašanja. »Dvakrat da, kdor hitro dat, velja ludi tukaj. Vkljub temu pa, da bo list zdaj obsežnejši in stroški z razjx>šiljanjem večji, ostane cena — vsled sklepa »Leonove družbe«, lastnice lista — ista, 60 Din letnih. Leonova družba« računa namreč na lo, da se bo število naročnikov odločno pomnožilo. Na delo torej! Neka gdč. učiteljica je avgusta meseca t. I. pridobila o priliki gospodinjskega tečaja osem novih naročnic. Čast ji! Posnemajmo 1 Ko bi vsak naročnik najprej s a m ostal zvest (in se tisti, ki so za 1. 1927/28 zaostali, vsaj ta teden šo zganili iu poravnali svoj dolg!), potem pa še enega pridobil, bi »Čas« stroške v letu 1928/29 zmagoval in z vesoljem vršil svojo lopo nalogo. Zatorej prijatelji Časa?, ta teden res na delo! Poleg »Slovenca« in drugih časopisov nam je — to boste pač priznali — taka znanstvena revija neobhodno potrebna. Ali naj zapiramo oči za toliko velevažnih dogodkov, ki se odigravajo pred nami in tako globoko brazde režejo v našo zemljo? Na delo! Uprava bo list poslala vsem dosedanjim naročnikom; za trdno pa pričakujemo, d<> se bo v začetku tedna po dopisnici javilo novih. Marsikatero društvo bi list lahko naročilo in tudi čitalo. (Seve, če ga ne misliš brati, je list predrag tudi če bi stal samo — 1 Din!) Torej prijatelji naše revije, če ne osem, vsaj enega novega naj vsak pridobil In sicer takoj, v prvi polovici tedna. Dvakrat da, kdor hitro da.
»Domači prijatelj«. Izšla je št. 10. II. letnika lega družinskega lista s sledečo vsebino: Ivan Al-breeht: Črni relief, J. Busse-Palma: Gospod ravnatelj, Iv. Vuk: Skozi okno vlaka (nadaljevanje potopisa), dr. Fr. Zbašnik: Invalid (priloga). Silvester fekerlj nadaljuje s svojimi »Obrazi iz ljubljanske drame«. Sedaj sta na vrsti Edvard Gregorin in Ivan Jerman. Pesmi objavljajo: Mile Klopčič: Izgnana , Fran Pogačnik: Scherzo, Danilo GoriSek: Večerna, Oton Berkojjec: Bolna perot, Mirko Kra-gelj: Cvetel je maj. Poljudno znanstveni članki: F. P.: Dežela brez bede in imetja. Končno prinaša še zelo zanimiv »Filmski drobiž iz Berlina«. Naslovna stran: tihožitje in inicialke so delo slikarja-grafika E. Justina. Številka prinaša tudi tri originalne lesoreze Mihe Maleša. — Izhaja mesečno. Naročnina letno 30 Din, polletno 17 Din. Naroča se pri upravi na Miklošičevi cesti 18 v Ljubljani.
»Planinski Vostnik«. Najnovejša 10 številka prinaša govor prevzvišenega škofa ljubljanskega dr. Antona Bonaveutiira Jegliča: (Jorc in versko čiivstvo, ki ga je imel pred blagoslovitvijo Aljaževe kapele v Vratih dne 29. julija 1928 na zbrane planince. Dr. H. Turna je pričel priobčevati pod naslovom »Imenoslovje (nomenklatura) Julijskih Alp« delo, ki ga je pričel z. namenom, da se ugo-tove in ohranijo slovenska imena naših Alp, in nn katerem je delal nad 30 let. Posebno se ozira na znpadni del Julijskih. Alp in Predalp: Rezlja, T^vh in Nndižn. Kakor ugotavlja v predgovoru, ni na vsem prostoru Alp nnjti nikjer niti enega samega neslovenskega imena. Ni sledu keltščino, no ro-mnnščine, ne germanščlne; vsa neslovenska imena so poznejše, žo zgodovinske dobe. Seveda prizna-
List po 10 stotin k
Človek kamene dobe v naših dneh
Evropski muzeji hranijo kot največje zanimivosti predmete, ki se jih je posluževal človek v sivi davnini kamene dobe. Sedaj pa je naravoslovec R. H. France izdal knjigo »Svet, zemlja in človeštvo,« v kateri opozarja na popolnoma isto kulturno stanje, kakor nam ga odkrivajo izkopnine iz kamene dobe, med plemeni južnomorskega otočja. Med drugim piše:
Na obalah Koralnega morja so še ljudstva, ki ne poznajo železa, pač pa kamenita kladiva in kamenite sekire in koščene strgulje in nože iz reber in žage iz školjk, nakit iz zob in denar iz polžev. Ta ljudstva žive sama iz sebe, ne da bi le slutila evropsko davnino, natančno isto življenje in razvijajo isto primitivno kameno, koščeno in školjčno kulturo kakor naši pradedje, od katerih jih vendar ločijo silne plemenske razlike in doba najmanj 4000 let.
Sličnost je večkrat naravnost smešno natančna. S posebno skrbnostjo so v Stari Evropi kamene dobe brusili zeleni serpentin v sekire, ki so jih nosili odličnjaki. Sekire iz zelenega serpentina so tod in tam v rabi še danes v Novi Kaledoniji kot častni znale poglavarjev. Kresilniki avstralskih prastanoval-cev se od onih iz najstarejše francoske kame-
Prot. Sunojlovič, znanstveni vodja »Krasinovec rešilne eksp edicij 3 na sever, ob vrnitvi v Ljesningrad. ] >e#vio profesorjeva žena in hčerka.
ne dobe prav nič ne ločijo — enostavno eni ter isti so. Na Novih Hebridih uporabljajo enake koščene strgulje, kakor jih je uporabljal lovec na severne jelene v nordijski pole-deni dobi, ko je gladil svoje kože.
V najstarejših grobovih evropske celine vedno in vedno najdemo okostnjake, ki nosijo okoli vratu in na rokah okrasne nize: na stotine majhnih, preluknjanih, okroglo obruše-nih belih ploščic iz polžjih hišic, nabranih na vrvici. Kako veliko je bilo moje začudenje, ko sem našel isti nakit iz školjčnih ploščic pri naših antipodih! Te ploščice imajo denarno vrednost, so zbrušene iz polžev in jih nosijo prav tako, kakor nam kažejo to evropski grobovi iz kamene dobe.
Odkod to soglasje? Ali je zakon življenja tak. da morajo vedno znova vsa plemena preživljati enak razvoj? Soglasnosti je toliko, da ni misliti na golo slučajnost.
Najljubša snov človeku v najstarejši kameni dobi sta bila kresilni kamen in kost. Redkeje je uporabljal druge vrste kamenja, ribje kosti, školjke in rogove. Čisto gotovo
Iiamsav Macdnnald, bivši britanski ministr. pred-! sednik, ki bo v ponedeljek predaval v Berlinu.
j pa je imel mnogo lesenega orodja, kakor še | dandanes. Če tega orodja ni najti med izkop-ninami, jc vzrok pač Irohnjivost lesa. Ob okoliščinah, v katerih se trohnoba ne razvija, kakor n. pr. v bavarsko-ealzburških rudnikih pa so našli izvrstno ohranjena kladiva, lestvice, baklje in podobne predmete i/, najstarejših predzgodovinskih dob.
Kako, da se je človek v prvi vrsti po-j služil ravno kresilnega kamena? Kresilniki niso posebno razširjena snov. Najti jih ie le pod posebnimi pogoji v starih morskih naplavinah. potem pa vsekakor večinoma v velikih množinah. Kresilno orodje je pa po vsej ; zemlji prilično enakomerno razdeljeno; najti j ga je v zapadni Evropi prav tako kakor v | Rusiji, Egiptu in na Kitajskem. To se ne | more drugače razlagati, kakor da se je v predzgodovinski dobi vršila s kresilnikom ob-| širna svetovna trgovina. Kresilnik je bil ne-i koč očividno prvovrstno kupčijsko blago, kakor sta bila kasneje tudi jantar in bronec.
Kresilnik ima namreč lastnost, da mu moremo dati, ako ga enostavno obtolčemo, tako ostre robove, da režejo kakor britev. Predzgodovinski moški se je nedvomno tisočletja bril s kresilnikom, kakor dela to še danes Avstralec.
Od Indijanca do predsedniškega kandidata
Med najzanimivejše osebnosti, ki stoje na čelu volivnega boja za predsedniško mesto Združenih držav, spada nedvomno senator Charles Curtis, republikanski kandidat za podpredsedniško mesto. Njegova življenjska pot je celo za ameriške pojme nenavadno pustolovska. Njegov oče je bil angleške krvi, mati pa mestica, hči indijanskega poglavarja in francoskega lovca. Prva otroška leta je preživel Curtis v babičnem »wigwamu«, kjer se je predvsem učil jezditi in streljati. Kot osemleten deček je rešil rod svoje stare matere pred napadom sovražnih rodov s tem, da je v silnem diru pojezdil do prve vojaške postojanke in tam izprosil takojšnjo pomoč. Potem je postal Curtis jokey (konjski hlapec), a ko je bil 14 let star, ga je poslala njegova angleška babica v šolo. Tu se je podnevi učil, ponoči pa si je služil kruh kot voznik. Čim si je osvojil elementarno znanje, je postal reporter, potem pa je vstopil v neko odvetniško pisarno. Tu si je bistri faut takoj pridobil zaupanje svojega šefa, saj je bil izredno vesten in poraben. Zvezda sreče mu je zasvetila, ko je neki težaven proces zaradi umora ob odsotnosti šefa, ki je obolel, čisto sam vodil in klijenta tako imenitno zagovarjal, da ga je rešil pred električnim stolom. Curtis je vstopil v državno službo, bil imenovan za državnega pravdnika in nato za generalnega državnega pravdnika. Leta 1892. je bil Curtis prvič izvoljen v parlament, kasneje pa je prišel v senat, kjer je še danes.
V <ive& ' tref) vrsta®
Indija pod črnimi zastavami. O priliki prihoda komisije Simon, ki naj prouči potrebne reforme v Indiji, gre preko cele dežele nov val bojkotnega gibanja. Indijska stranka bojkota je v neki tovarni naročita tisoč črnili zastav in praporov, pod katerimi hoče vpri-zoriti velik »hartal«, to je žalni izprevod, ki ga bosta vodila glavna voditelja Motilal Nehru in dr. Ansari. V Bombay-u se dan za duevom vrše shodi, na katerih vseučiliški profesorji govore za poostritev bojkota.
Železnico v dar. Angleška vlada je sklenila, da prepusti železniško progo Basra— Bagdad državi Irak popolnoma brezplačno. Železnico so zgradili Angleži za časa svetovne vojne. Ker je poslej niso popravljali, je v slabem stanju iu jo bo treba popolnoma pre-ustrojiti.
Brezposelnost na Angleškem. Kljub pozivu angleške vlade na podjetnike, naj sprej-rno brezposelne na delo, se brezposelnost čim-dnlje bolj širi. Število brezposelnih je znašalo 1. oktobra t. 1. 1,336.400, to je 41.000 več nego prejšnji teden in nad 260.000 več nego lani ob istem času.
Prebivalci na AVranglovem otoku v smrtni stiski. Na Wranglovem otoku — severno od Sibirije — živi pet Rusov in približno 50 Čukcev. Načelnikom pripelje ruska ladja vsako drugo leto živila, zdravila in obleko. Zadnjič se je to zgodilo 1. 1926. Letos so pa vremenske razmere trajno take, da ni mogoče | doseči Wranglovega otoka ne z ladjo ne z ; letalom. Cdir.a možnost bi bila ekspedicija na pa:;jih :"' :ieh. focla tudi zanjo je negotovo, če j bi m < >.?!:>. : -c!u> Ledenega morja. V Moskvi I se boje, da bo 'ncselbina podlegla lakoti in boleznim.
Težka nesreča na Donavi. Blizu Galca je na Donavi trčila motorna ladja v čoln, v katere ui se je v ožilo 16 oseb. Čoln se je potopil ter je utonilo 13 oseb.
Zakonske tragedije. 28 letnega topničarja Jakoba Pucha v Gradcu je predsinočnjem njegova 21 letna žena Marija, roj. Stametz iz ljubosumnosti napadla s sekiro in ga precej težko ranila, vendar ne smrtno. Nato je sama sebe neštetokrat zabodla z nožem, tako da na
Oceanski velikan »Albert Ballin«, last družbe Hamburg-Amerika-Linie, ki je preživel te dni na Atlantiku strahovito vožnjo. Poškodoval se je že pri reševanju nekega holandskega parnika; v viharni noči ga je nato zadel '25 metrov visok orjaški val in poškodoval poveljniški most iu krmilarnico.
Pamik je dospel v New York s ranjenci.
njeno rešitev ni upati. — Isti večer je v Gradcu iz ljubosumnosti ustrelil svojo ženo sredi med očmi v glavo strojni delavec Plahuta, nato pa skočil v Muro, odkoder pa je sam zlezel na breg in se izročil policiji.
Najvišja nemška oddajna postaja i;a Zugspitzc —
2800 metrov nad morjem. —. To je najvišja gora v Nemčiji.
Pobesnel medved v cirkusu. V Dresdenu je velik rjav medved med predstavo v cirkusu napadel krotilca in ga težko ranil. Ko so prihiteli krotilcu na pomoč, je medved ušel iz kletke in krenil v konjski hlev, kjer je napadel neko jahačico. Medveda so morali slednjič ustreliti. Poleg krotilca in jahačice je bilo ranjenih še več drugih oseb.
Pustolovski doživljaj Američanke v Parizu. Neka bogata Američanka, ki se je s svojo hčerko mudila v Parizu, se je prejšnji večer seznanila v baru na Mor.tmartre z elegantnim Francozom in se dala zvabiti na vožnjo 7. avtom. V gozdu Saint Germain jc moški Američanko napadel, ji oropal nakit v vrednosti 300.000 frankov, nato jo sunil z voza in se odpeljal nazaj v mesto. Američanka je naslednji dan dogodek prijavila pariški policiji in ameriškemu poslaništvu ter užaljena nad ^pariško nemoralo« s svojo hčerko takoj odpotovala.
Francoski podmorski čoln ponesrečil. V Franciji so v velikih skrbeh zaradi novega podmorskega čolna »Undir.e«, ki je 1. t. m. od-plul iz Cherbourga in bi se bil moral vrniti zadnji čas 10. t. m. To sc pa ni zgodilo in od 9. t. m. se podmomik ni več javil z nobenimi brezžičnimi obvestili. — Po zadnjih vesteh je neki grški pamik zavozil v »Undir.o«. Zdi se, da se je podmornik potopil s celokupno 43-glavo posadko.	.
Churchill kot zidar. Britanski "izakladni kancler Churchill jc zadnje mesece o prostem času delal kot zidar. Sedaj ga je strokovna organizacija zidarskih delavcev sprejela za rednega člana.
Poizkusi z lepro na ljudeh. Ker so morilca Kirsteina v Rigi pomilostili na prisilno delo, je svojo ponudbo, da bi na njem delali poizkuse z lepro, umaknil. Namesto njega se je sedaj ponudil za poizkuse neki brezposelni delavec Silkal pod pogojem, da mu država nakaže dosmrtno pokojnino.
Na najvišjem Trans-Al tajskem vrhu. Ru-sko-nemška altajska ekspedicija je dosegla najvišji vrh Trans-Altaja-Pit Ljenin (preje Pit Kaufmann). Gora je 7250 m visoka in po vsej priliki najvišja v Sovjetski Uniji.
Strašne posledice alkohola v Ameriki, Minuli teden je umrlo v Ameriki na zastrupljen/ju z alkoholom 41 oseb, nadaljnjih 300 oseb, obolelih na zastrupljenju in deloma oslepelih, leži v bolnici Belvue v Newyorku.
Italija živi od tujskega prometa. Rimska agencija objavlja statistiko o tujskem prometu L. 1926. je prišlo v Italijo 800.000, 1. 1927. pa 900.000 tujcev, ki so pustili v deželi 2 in pol
odnosno 3 in pol milijarde lir.
*
Naših zdravnikov pisava. Zdravnik: »Ali ste izročili pismo naslovijencu?« — Strežnik: »Naslovljencu? Mislil sem, da je recept in sem priredil zdravila ...«
školja ulita v Pragi i razvalinami nove sedcinnadttropme hiša.
Pariški tovarnar za parfume Coty je začel izdajati dnevnik »Aini du Peuple; — Ljudski prijatelj, ki ga prodajajo po ulicah po 10 centimov izvod. Ker je list spretno ure-jevan, dela s svojo smešno nizko ceno ostalim listom občutno konkurenco. Pariški sindikat časniških založnikov se je te dni sestal in pretresal vprašanje, ako naj tudi ostali listi znižajo ceno od 25 na 15 centimov. Sklepanje so odgodil i za mesec. dni. Stvar je resnega pomena zato, ker bi ostra konkurenca uničila v prvi vrsti resne liste, ki se drže načel in stoje kvalitativno najviše, a so gospodarsko
i listi, ki se priia-godujejo okusu pisane množice, samo /. oglasi toliko zaslužka, da morejo izhajati, tudi če bi se list prodajal po lastni ceni.
Miss Mitchel, svetovna mojstrica v strojepisju. Svoj lanski rekord je letos znatno izboljšala, a za prihodnjo tekmo obeta, da bo napravila !>00 zlogov v minuti.
va, da je njegovo delo nepopolno, ker je šele pričel orati ledino na tem polju. Nadalje so izšli še članki: Dr. Jo«. C. Oblak: Od IvanSčice do Boča. Jos. Wester: Po mejnih verna stena Široke Peči. Jožef Zazula: Orossglock-ner. V prilogi prinaša sliko: Vrata. — List izdaja Slovensko planinsko društvo, kjer se «a tudi naroča.
Gospodarstvo
Regulativne hranilnice
Odkar so se prenehali objavljali izkazi o stanju vlog pri reguf. hranilnicah Slovenije, nimamo nobenih podatkov o regulativnih hranilnicah, ker le redke objavljajo.svoja poslovna poročila. Zato je tembolj hvalevredna razprava dr. Albina Ogriza o regulativnih hranilnicah, iz katere posnemamo:
Pri nas datirajo regulativne hranilnice iz 1. 1820 (ust. Kranjska, oz. Ilirska), obstojajo pa tudi v Dalmaciji in Zagrebu. Leta 1860 je bila v Sloveniji 1 sama hranilnica z 2.3 milj. goldinarji vlog, 1870 7 z 10.5 milj. gold., 1880 12 z 22.3, 1890 15 z 41.4 milj. gold., 1900 20 s 126.1 milj. kron, 1910 25 s 177.1 milj. kron in 1927 28 s 709.5 milj. Din. Najznačilnejše so za reg. hranilnice hranilne vloge: V povojnem času so se začele baviti tudi s prejemanjem vlog na tekoče račune radi naraščajoče konkurence bank. Te so znašale 1926 že celih 198.4 milj. Din ali 30.1% vseh vlog napram 20.4% v letu 1925.
Prirastek vlog s kapitaliziranimi obrestmi vred je znašal: 1924 15.5% na knjižice 207.9% na tekoči račun, 1925 24.9%, oz. 81.7%, 1926 26.1%, oz. 36.2%. Opaziti pa je velika razlika med naraščanjem vlog pri velikih zavodih in pri malih. Pri velikih zavodih rastejo v veliko večji meri kakor pri malih. Pred vojno je znašal povprečni prirastek vlog (1901-1910) 3.3%. 1924-26 pa 22.1%.
Po računu dr. Ogriza znašajo sedanje vloge le ca 26.6% predvojnega stanja, za kar pa je iskati vzroke tudi v dejstvu, da regulativne hranilnice ee igrajo več tiste vloge v slovenskem denarništvu kakor pred vojno. Po stanju koncem 1928 je doseglo nad polovico predvojnega stanja 6 hranilnic (od teh 1 celo 92%), nad četrtino 9, nad eno osmino 8, niti osmine predvojnega stanja pa niso dosegle 3 hranilnice (cd teh ena celo komaj 7%).
Za povojna leta nimamo podatkov o višini vlog, za 1913 pa je bila klasifikacija vlog naslednja: do 200 K 24.789 vlog ali 47.8%, od 200—1000 K 16.653 ali 32.1 1000-2000 I< 5.185 ali 10%, od 2000-4000 K 2995 ali 5.8%, od 4000-6000 K 891 vlog ali 1.7%, od 6000—5000 K 408 ali 0.8%, od 8000-10.000 K 329 ali 0.6%, od 10.000-20.000 K 379 vlogah 0.7%, nad 20.000 K pa samo 233 vlog ali 0.5%. Slovenski denarni kapital se jc pred vojno zbiral pretežno iz matih in najmanjših prihrankov. Po vojni so se bolj pomnožile večje kakor manjše vloge. Pisatelj sklepa, da se je gibala povprečna višina 71% vseh vlog jiod 70.000 Din (do 5.100 zl. dinarja), 1913 pa so vloge do 5000 K tvorile 97% vseh vlog.
Skupni čisti dobiček jc znašal 1913 ca 752.000 K (ca 10.5 milj Din.), 1926 pa pri 15 zavodih ca 2 milj. Din. Prebitki so se uporabljali po vojni (do 1925 jih sploh ni bilo) za odpise vojnih jx>sojil. Po dosedanjih podatkih je 16 hranilnic vojna pc^ sojila popolnoma odpisalo, 7 nad 50%, le 3 ni uspelo odpisati niti 50%. Veliko delo pa so tvorile hranilnice z nakloniti: po razpoložljivih podatkih so naklonile od ustanovitve do 1913 v občeko-ristne namene nad 200 milj. današnjih Din.
Naložbena politika hranilnic sc je napram predvojnim časom zelo izpremenila: aktiva so znašala L 1926 (vse v % vseh aktiv; v oklepajih podatki za 1913): gotovina 0.8 (0.6), menice 5.5 (1.9), efekti 9 (18.8), naiožbe 25.9 (5). posojila v tek. računih 27.7 (—), hipot. 17(51.1), občinska in korp. 7.2 (10.9), nepremičnine 2.5 (3.1), ost. aktiva 4.4 (8.6), skupno vsa aktiva 658.9 milj. Din (1913 215.6 milj. K).
Tudi med pasivi ne igrajo lastna sredstva več
prejšnje vloge; pasiva so se razdelila 1926 sledeče (v %; v oklepajih podatki za 1913): vloge na knjižice 64.6 (83.S) na tek. račun 30.1 (—), rezerve 1.2 (7.3), ost. joasiva 4.1 (3.9), lastna sredstva so zaradi povojnih valutnih perturbacij zelo skop-nela.	.
Zanimivi so podatki o obrestni meri pred vojno (1913) in 1926. ki ne potrebujejo komentarja: za vloge pred vojno 4-5.25%, 1926 5-8%, menice predvojno 6'A—1%%, 1«26 10-12%, hijx»te-karna posoiila 5-6.25, 1926 8—10%, občinska posojila 5—7%, 1926 7—10%, posojila v tek. računu 1. 1926 10-12%.
Načrt zakona © pospeševanju
živinoreje
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt za
pospeševanje živinoreje, ki obsega določbe glede licenciranja plemenjnkov, glede izbiranja najboljših plemenskih živali in naraščaja, ter glede propagande in statistično-poročevalne službe. Načrt bo, kot poročajo časopisi, prišel kmalu pred skupščino. Ker je načrt brez dvoma za naše živinorejce važen, je potrebno, da mu posvetimo nekaj £ažnje.
Zakon se nanaša na konje, govejo živino, osle, bivole, svinje, ovce in koze. Izvzeti so kraji, kjer je živinoreja podrejenega pomena. V takih krajih se zakon ne bo izvajal.
Kot plemenjaki za rejo se bod<\ smeli uporabljati le tisti, ki jih posebna komisija za li-cenciranje spozna za sposobne. Komisija za licon-ciranje bo sestavljena navadno iz Mirih članov, in sicer iz zastopnika poljedelskega ministrstva, zastopnika oblastnega odbora, enega od ministrstva imenovanega živinorejca ter enega živinezdravnika. Kazen tega imajo ravnatelji žrebčarn in živinorejski nadzorniki, ki jih hoče ta načrt uvesti, pravico polnopravno sami ali po zastopnikih prisostvovati tem komisijam. Po potrebi bo poslalo ministrstvo še prav posebnega delegata. Predsedstvo v teh komisijah je pridržano zastopnikom mini-stsrtva. Državni in od države imenovani člani bodo torej v komisiji na vsak način odločujoči
Licencirani morejo biti samo plemenjaki tistih pasem, ki so za dotično področje zakonito določena. To pa ima določili ministrstvo in sicer, kot pravi načrt, po zaslišanju oblasti in vseh kmetijskih organizacij. Plemenjaki, ki niso licencirani, se ne smejo uporabljati. Prestopek se kaznuje z od-vzetjem dotifne živali. Vse moške živali, ki jih komisija spozna za pleme nesposobne, je treba ka-slrirati.
Stroške za nabavo plemenjakov kot za njih oskrbo imajo kriti občine.
Med dolžnostmi članov komisije za liccncira-nje našteva zakon tudi to, da morajo vsi_ člani ob priliki licenciranja imeti predavanja o živinoreji, dajati nasvete, poročati ministrstvu o svojem delu in o potrebah svojega okrožja, izdelovati živinorejsko statistiko in prisostvovati vsem konferencam, ki jih skliče ministrstvo, oblast ali pa živinorejske zadruge. Ministrstvo je dolžno vsako leto sklicali e>uo konferenco vseh članov ocenjevalnih komisij v državi. Za materialno pospeševanje živinoreje jo to gotovo zelo »važna« določba. Pa zakaj jo imašeno to nnrnvnost v zakon in ni prepuščeno pravilniku, na katerega se sicer načrt skozi sklicuje?
število komisij za licenciranje bo določilo ministrstvo.
Člen 18 načrta nam pove, če dosedaj še nismo vedeli, da je glavni način za jiospeševaiije živinoreje poleg izbire plemenjakov izbira (selekcija) ženskih živali in ohranitev najboljšega naraščaja za pleme.
Da bo posjieševanje živinoreje, posebno pa izbira plemenskih živali mogoča, določa ta zakon ustanovitev posebnih živinorejskih nadzornikov, čijih .področje bo obsegalo eventualno tudi več oblasti. Plačo in čin bodo imeli isti kot ravnatelji žrebčarn; razen tega pn še brezplačno vozno karto za železnice in ladje. Č« bo na enega nadzornika odpadlo več kot 20 živinorejskih selekcijskih zadrug, mu bo prideljen en pomočnik v istem činu, s prosto vozno karto itd.
Pospeševanju živinoreje v smislu zakona morajo služiti vse državne žrebčarne In državna vzoma posestva. Posebna strokovna komisija iz ministrstva bo morata vsako leto vsaj enkrat pregledati živino v žrebčarnah in na državnih posestvih glede selekcije. Obširno določa zakon kakšno mora biti sodelovanje žrebčarn in državnih posestev, čijih ravnatelji dobe iste funkcije kot živinorejski nadzorniki in ravnotako vozaio karto, pomočnika i. dr. Naslanjati se ima pospeševanje živinoreje razen na žrebčarne in državna vzorna posestva tudi na Živinorejske selekcijske zadruge. Te zadruge morajo odgovarjati pogojem, ki jih zakon stavi; med drugimi tudi to. da ministrstvo imenuje enega strokovnjaka v načelstvo in da so pravila odobrena od ministrstva. Živinorejske selekcijske zadruge imajo ugodnosti pri dodeljevanju plemenjnkov od države, pri dobivanju nagrad itd.
Načrt postavlja tudi določbe glede vpisa živine v rodovnike in v »državno matično knjigo odličnih glav« (ozir repov). Posebno »društvo poplemenjene živine v krajevini SHS* bo odločilo kdaj je mogoč vpis v državno matično knjigo. Zakon sam določa vrsto pogojev, ki so potrebni za vpis.
Veliko važnost pripisuje zakon tudi propa-gandi in pouku. Zato predpisuje izložbe, nagrade, zimske poljedelske šole, posebne tečaje in poučno literaturo. Na izložbah, ki se bodo vršile po določenem redu vsako leto, se bodo dajale nagrade za najboljše živali, ki odgovarjajo vsem po zakonu zahtevanim pogojem. Zakon določa tudi, kako morajo biti sestavljene ocenjevalne komisije. Razen denarnih nagrad bo mogoče dobiti tudi diplome in srebrne ali bronaste medalje (Člen 10). Zakaj tudi medaljo, pove komentar, ki ga je ministrstvo načrta priložilo. Medalje napravijo velik vtis (impre-siju) na narod ter so trajni in razumljivi znak odlikovanja za analfabete. Sredstva za nagrade bo dajalo mnistrstvo, samouprave, občine, zadruge In končno tudi dobrodelne osebe. Kako je treba nagrade razdeljevati, določa zakon.
Za nagrajene živali, pletnenjake, imajo država in živinorejske zadruge predpravico pri nakupu. Izvoz nagrajenih živali je prepovedan.
Zakon postavlja za dolžnost ministrstva otvar-jati in vzdržavati razne zimske poljedelsko šole in tečaje, izdajati poljudne poučne spise, brošure, letake, koledarje, ki služijo pospeševanju živinoreje ter njiih izdajanje podpirati.
K pospežnvnju živinoreje spada po zakonu tudi statistična in poročevalna živinorejska služba, zn katero se, jpotslavi posebni referent v ministrstvu. K tej službi so pritegnejo vsi organi, ki jih zakon omenja in sploh vsa mesta, ki morejo dati kakšne podatke, ter tudi poljedelski svetniki v častni sdužbi, ki jih šelo zakon uvaja.
Načrt ima še nekaj naredb, ki se tičejo planinskih pašnikov in posestev ped agrarno reformo, v kolikor je to v zvezi z živinorejo.
Zakon je torej zelo mnogostranski in se dotika skoraj vseh vprašanj, ki so v zvezi z živinorejo. V tem je tudi njegova slabost Ministrstvo 6icer izjavlja v svojem priloženem komentarju, da mora zakon biti kratek in precizen, a predloženi jo ravno nasprotje tega. Po vsebini in obliki kar kriči po kritiki. Vse polno je členov, ki so vse drugo, samo zakonske norme ne. Da je nepregleden, da ima polno nasprotij (n. pr. dodeljevanje istih funkcij živinorejskim nadzornikom in ravnateljem žrebčarn ozir. državnih posestev), o tem se ne splača niti govoriti. Mnogo določb bi spadalo v pravilnik, ne pa v zakon.
Bolj važno za nas je, da hoče država dobili vse v svoje roke, samoupravne oblasti omenja zakon le takrat ko govori o tem, kdo bo dal sredstva.
Ne vpošteva tudi najmanj različnih razmer v državi, vse hoče spravili pod en klobuk. Za nas je iz teh vzrokov nesprejemljiv. V obliki kakor je, ne more služiti niti kot podlaga za diskusijo.
Za ta predmet bi bil potreben okviren zakon, ki bi določil samo enotne smernice, dočim bi vprašanje kako uredile oblasti same.	V.
S-jdna razstava m veieseimu
Letošnja sadna razstava oz. sadni sejem se ni mogel zaključiti ta teden, ker je povpraševanje po sadju izredno veliko. Ze prve dni takoj po otvoritvi je bilo sadje 'razprodano. Razstavljalci so sadje takoj razprodali, zlasti kar je bilo lepega je takoj I>ošlo. Prispela je nova pošiljka prav lepega sadja od Sadjarske podružnice iz Šmartna ob Paki. Kdor reflektira na lepe kanadke, nn zlate parmene, lepe belefleure, lanzberške renete, ananas renete, Bau-manove renete itd., dalje na trpežne mašanogarje, bobovce, londonske popinge in druge, naj pride v nedeljo ogledat. Cene so približno iste kakor dosedaj.
Zakon o rotiranju rastlinskih bolezni. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo osnutek zakona o zatiranju rastlinskih bolezni.
Zanimiva statistika natovorjenih vagonov. Po podatkih glavnega ravnateljstva železnic je bilo v mesecu septembru 1028 natovorjenih zaprtih vagonov na področju ljublj. ravn. 8720. zagrebškega 19.98-1, belgrajakegn 17.175 in subotiškega 12.005, odprtih vagonov jo bilo natovorjenih v ljublj. ravn. 13.073, v zagrebškem 2.5.051. v belgrajskem 18.790 in v subotiškem ravn. 15.550 vagonov.
Višja dividenda Našičke. Naiička, ki zaključuje poslovno leto '30. junija, bo za poslovno leto
1927.—1928. izplačala 8 5vie. frankov divldcndo napram 7 švic. frankom, to pa zaradi par uspešnih velikih poslov. Poleg tega bo v smislu sklepa iz 1925 povišala kapital.
Iz hrvatske lesne industrije. Zadnje nazadovanje delnic Slavonije, ki so se šele včeraj zojjet nekoliko očvrstile, je bilo jx>vzročeno po omejevanju tega podjetja Tako smo že poročali o prevzemu praškega podjetju po Ringhoffer-tovarnah. Budimpežtansko samostojno delniško družbo, kjer je bila Slavonija večinski delničar, je prevzel bivši ravnatelj te podružnice Rohert llaas. Sedaj se po vesteh dunajskih listov vrše pogajanja z Na-šičko glede prevzema dveh obratov v Jugoslaviji kakor tudi pohištvene tvrdke Bothe & Ehrmann v Zagrebu (kap. 1.5 milj., vse delnice so last Slavonije)).
Koncentracija v francoski avtomobilski industriji. Iz Pariza poročajo, da se je stvoril za zmanjšanje uvoza tujih proizvodov konzorcij tovarn: Aries, I)elahaye, Donnet, Rosengart in Chčnard & Walcker.
Izvoz poljskih prašičev. V Varšavi se je ustanovit izvozni sindikat za prašiče in meso (d. z o. z.) v svrho ureditve izvoza kakor tudi standardizacije blaga. V tej zvezi opozarjajo avstrijski listi nn naraščajoči uvoz poljskih prašičev. Tako je bilo na dunajskem sejmu v prvih 9 mesecih t. I. prignanih iz Poljske 454.000 glav napram 248.000 v istem času lani.
Izvoz sadja iz avstrijsko štajerske. Izvoz sadju iz avstrijske Štajerske je prav znaten; znašal je 1025. leta 1089 vag.', leta 1924. pa 6052 vag., to pa iz cele Avstrije. Letos je pridelek srednji in računajo, da bo znašal štajerski Izvoz ca. 20C0 vag., poleg tega pa bo še Dunaj vzel ca. 1000 vag. Amerika ima letos rekordno letino sadja, kar se bo kmalu poz la-to na vseh svetovnih tržiščih.
Mednarodna zveza društev trg. zastopnikov zboruje na Dunaju od 18. do 22. okt. Udeleženci imajo 25% popusta na avstrijskih železnicah.
13. oktobra 1928.
Ta teden so se radi državnega praznika vršili samo 4 sestanki. Ves devizni promet je znašal ta teden 14.57 milj. Din napram 24.6, 15.84, 17.9, oz. 14.4 milj. Din v prejšnjih tednih. Na mednarodnem deviznem tržišču je opažati v Curihu nazadovanje deviz. V Ljubljani je notiral slabeje Berlin, učvrstil pa se je znatno London.
Na tržišču vrednostnih papirjev so bili bančni papirji mirni. Promet ni bil velik: navadno
3	ali 4 zaključki. Tečaji so ostali v glavnem neiz-premenjeni. Edino Narodna banka se je ponovno učvrstita in prešla v Belgradu tečaj 7000. Več prometa je bilo v industrijskih papirjih, ki so tudi znatneje variirali. Tendenca ind. papirjev je bila v splošnem čvrsta. Skozi cel teden je bila čvrsta Trboveljska, zaradi znatnega aranžma na med Liin-derbankc. in konkurzno maso Slavenske banke. Med arbitražnimi jiapirji se je nadalje učvrstil Gutmann, kakor tudi Slavonija, v kateri je prišlo zaradi spekulativnih momentov do znatnejšega povpraševanja. Tudi Ragusea, Drava in Šečerana so se učvrstili. Vevče so se učvrstile na 110. V državnih papirjih ni bilo znatnega prometa. Tečaji 7% investicijskega posojila in agrarov so v teku tedua ostali neizpremenjeni. Vojna škoda pa se je učvrstila v Zagrebu od 438—139 na 410, v Belgradu pa jo napram začetku tedna popustila, v glavnem pa je bila čvrsta.
DENAR.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.67, Buka-rtišt 313.SO, Dunaj 73.04, London 25.2075, Newyork •Sft>.5S5, Pariz 20.29, Praga 15.895, Trst 27.2125, Madrid 84.10.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. V svobodnem prometu je ostal položaj na deviznem trgu nespremenjen. Pri vojni odškodnini ni prišlo do sklepa. Nnznačene so bile taksacije: voj. škoda: 440—140.50, 12.450- 450.50.
Lesni trg
Na našem trgu za bukove testone ni še do danes nobenega večjega povpraševanja, kakor je običajno vsako leto ob tem času. Po dosedanjih vesteh se je že začeto povpraševanje, vendar le za velike količine, za kar pa Slovenija ne pride v toliko v poštev. Pričakuje pa se, da bo prihodnji mesec nastopilo jx>vpraševanje tudi za manjše količine, kjer bo sodelovala lahko tudi naša produkcija in trgovina.
Italijanski trg je v splošnem miren. Cene pa so se nekoliko učvrstile.
Na meji so sedaj tele cene fko vagon Postojna za kub meter) smreka 20 26 mm od 16 cm naprej II. 240, III. 160 lir, od 9—15 cm 240 lir, trami uso Trieste 125 lir, drogovi 160 lir.
V	Trstu notirajo: smreka škoretina 4 m 8 do
14	cm, 6—10 nun 340—360, nad 15 cm 370—390, škorete 4 m 8—14 cm, 12—15 min 290—310, nad
15	cm 330—360, deske 4 m 10—15 cm, 18—25 mm 250—270, nad 16 cm 270—310, rezana smrekovina
4	m 10—15 cm 29—60 mm 250—270, nad 16 cm 4S><48 mm, 295-315, morali 4 m 100X100 280— 295, tramarija: filerji 4-3 m 8/8-8/f 1—11/11 145 do 155, trami 4-12 m 11/13-24/29 145-155; bukev parjena obrobij. L. II. 530--570, neobroblj. 470—500, naravna obrobij. L, II. 330—350, ueobr. monte 270—290, tavolete 2.25 m 10—29 cm 5 mm 500—570, testoni 2.25 m 10—29 20 nun 240—250.
V	Milanu notirajo: smreka hlodi 180—200, trami 190-205, deske I. 470-520, II. 320-350, III. 260—280, morali 4 m 280—300, uiecesen deske 600-630, II. 410—430, III. 250—600, topol deske 260—320, bukov nar. deske 340—380, de9ke parj. 650—660, hlodi 22—24 (za q), hrast slav. deske 900 do 1000. oreh deske 1000—1500, kostanj deske 340 do 400, brest deske 450—490.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je po zadnji hosi, ki je radi [»polne apatije kupcev končala neuspešno, nekoliko mirnejši. Naši producenti in še bolj trgovci v produktivnih krajih naše države izrabljajo vsak najmanjši dvig cen na ameriških borzah kot povod za alarmantne akcije v svrho očvrščenja cene za pšenico, katero smatrajo vsi za prenizko. Zlasti v primeri s koruzo je sedanja cena pšenice odločno prenizka. Vendar moramo vpoštevati, da je letošnji pridelek pšenice v naši državi tako velik, da smo navezani na izvoz. Ce pogledamo s tega stališča, je pa današnja cena pšenice previsoka in za izvoz ne konvenira. Tega se kupci dobro zavedajo in nc pripisujejo hosam velikega pomena. — Radi
Srednii devizni te£aH na MubJi. borzi od 9. X. do 12. X. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Duuai	London	Newyorl<	Pariz	Praga	Trst
9.	1355.75	1095.60	H< 1.14	276.16	56.94	222.25	168.77	298.—
10.	1354.50	1095.60	801.14	—.—	56.95	—.—	168.77	298.—
11.	1355.50	1095.60	801.16	276J6	56.95	—.—	168.77	297.95
12.	1355.50	1095.60	801.16	——>—	56.95	—.—	168.77	298.-
Hvalevredna je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -,,Slovenec" je pa še delav-nejši in more pokazati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.000 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku ,,Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uni ona.
deta na polju je pa tudi ponudba producentov zelo
omejena in kupčija, razen v i>oedinili slučajih, skoro popolnoma počiva. Baje zadržujejo producenti pšenico radi skrajno slabega pridelka koruze, v upanju, da dosežejo pozneje zanjo višjo ceno. Cena pšenice je pa docela neodvisna od cene koruze, zlasti ker služi koruza v povsem druge svrhe kot pšenica. S pšenico n. pr. ni mogoče krmiti svinj in svinjereja v Vojvodini nikakor ne more vplivati na ceno pšenice, kot bi to hoteli nekateri trgovci prikazati. — Naša stara koruza jc jjojx)1-notna razprodana. Navezani smo na import koruze, ne le v pasivnih krajih, ampak celo v Vojvodini, vsled česar se plačujejo za koruzo izredno visoke cene. Kakor hitro se bo začela trgovati umetno sušena koruza v večjem obsegu in po nižji ceni, bo situacija drugačna, vendar mnogi ne pričakujejo nazadovanja cene koruzi, ker je letošnji pridelek v naši državi izredno slab in nikakor ne bo zadostoval za domačo porabo. Pšenica bačka notira 255.— nakladalna postaja, laptatska koruza za prompt (oktober, november, decenibcr) 295,— Postojna tranzito. — Za mlevske izdelke in krmila ne beležimo spremembe.
Novi Sad: Pšenica bač. ban. pot. 202.50—265, ban. sr. 247.50—250, ječmen 245—250, oves sr. bač. 245—250. koruza dec.—jan. 257.50- 226.50, marec— april 285—290, fižol K!0—8oO, seno bač. pest. 115— 117.50, bos. 105-107.50, moka 00 gg 357.50—367.50, št. 2 337.50-847.50, št. 5 317.50-327.130, št. 6 260 —270, št. 7 245—258, št. 8 206—215, otrobi bač. 182.50—187.50, ban. 180—185 promet: vag. 176 pšenice, 27 kor., 13 olrobov, 1 ovsa, 1 ječmena.
H mel j
Žalec, C. S. R., 13. okt. (Tedensko poročilo.) Nakup na deželi se nadaljuje. Nakupljetiih je bilo mnogo sto stolov. Za srednje vrste so cene popustile. V tranzitnem hmelju ni prometa.
DežeSni pridelki
Fižol. Vse vrste nizkega fižola so obrodile letos vsled velike suše izredno slabo tako, da znaša pridelek komaj deseti del onega v normalnem letu. Pridelovalec se tega jioložaja dobro zaveda, hrani pridelek predvsem za seme in tudi z morebitnim preostankom ne hiti na trg. Ldina Poljska ima letos dobro letino in je a ponudbami za oktober-noveni-ber že na svetcvnein trgu. Ker vsa ostala Evropa nima blaga, je iasno, da tudi cene za blago iz Poljske niso nizke. Tako se zahteva na primer za poljski koks na roko zbran Iranko Trst Din 7.40 za I kg. Ako k temu prištejemo še Din 0.90 uvozne carine in prevoznih stroškov iz Trsta v Ljubljano, dobimo tedaj ceno Din 8.30. Ker smo lo ceno za lepo blago zadnje dni tudi v Ljubljani plačevali, je sklepati, da je cena za enkrat svoj višek dosegla. Cene kranjskemu koksu so čvrste, štaj. in hrv. imata manjšo vrednost. Mandalon je brez zanimanja, ker pa je izmed vseh 3 naših glavnih domačih vrst obrodil najslabše, ima prilično čvrsto ceno. Za rib-ničana je iz inozemstva dosti joovpraševanja, nudi pa sc komaj cena, kakršno plačuje domača trgovina producentu. Cena je skrajno napeta Visoke vrste tižola obetajo nekoliko boljši pridelek, to pa iz razloga, ker se visoki fižol pri nas jx> večini goji v vrtovih v manjših množinah in ga je bilo mogoče vsted tega zalivati. Ta fižol se ruži po večini na roko in prihaja v večjih množinah šele pred zimo na trg.
Sedaj sc nakupuje fižol po tehle cenah: pre-peličar Din 8.30, mandalon 8, ribničan 8—8.25, črni koks 6.50, zeleni 7.50, fižolica 7.50, cipro 9, koks okrogli 8.
Gobe. Zadnja rast. ki se je pojavila na raznih krajih, je dala lepo, belo, kleno in nečrvivo blago. Ker zalog iz prejšnjih rasti ni več, ni novi pridelek, dasi precej obilen, uplival prav nič na ceno. Plačujejo se suhe gobe danes celo bolje kot pred tednom dni. Ce pa bo vreme nadalje tako ugodno, je mogoče, da dobimo še veliko blaga, ki bi potem zlomilo visoko ceno. Nakupne ccne so: najtejiše izbrano blago 110 Din, povprečno blago po kvaliteti 90—100 Din.
Deteljno seme. Dasi ie v naši državi, Madžarski, Avstriji in Italiji pridelek zelo malenkosten, je seme črne detelje brez vsakega zanimanja. Vzrok temu so predvsem lanske zaloge in da ima letos Nemčija, ki navadno največ uvaža, prav dober iu lep pridelek. Nakupne cene so: domače iz Slovenije 16—18 Din, z debelo predenico 14—16 Din.
Proso. Ker je prišlo v Slovenijo cenejše (pa slabše, ker je mešano) proso iz Banata, ki stane sedaj franko Ljubljana 2.60 Din, so tudi pri nas cene popustile. Tako znaša sedaj nakupna ecna m belo dolenjsko proso Din 3.25, rumeno 2.25—2.50, prekmursko pa stane Din 2.20 nakl. post.
Zelje. Zelja se te dni dosti naklada v Sloveniji. Pridelek je prav znaten, ker je rast pospeševalo ugodno vreme. Cena je 75 par za sg.
Krompir. Cene štajerskega in drugega ! rjm-pirja je sedaj za vag. blago v Ljubljani 105 Din (100 kg.)
Nakupne cene za ostale deželne pridelke so sedaj v Ljubljani naslednje: leča drobna 4.50, grah gladki 4, lucerna (pridelek je povsod dober in cena slalno pada) 14, franc. pahovka 12, trava gola 2, konoplja drobna 5.50, debela 5, Ianeno seme 4.45, makovo seme 5.50, sladka repica 5.50, divja 1.50, grahova 3, bučne koščiee 5.25, solučnice 3, salatno seme mešano 7, belo 14, kumarčno seme 20. motovileč 24, korenjevo seme (radi visoke cene zadnjih let je bil letos nasad mnogo večji od prejšnjih tet. Pridelek je v Sloveniji skoro povsod obilen.) 32, kumna 11, janež 20, peške jabolk 24, hrušk 28, če-bulček 5.50, česen 5.50, ženof S, rženi rožički 45, črne jagode 18, hezgove 2.50, niajaronove plevice 36, orehi beli sušeni 7.50—8.50.
¥
Riž. Letošnja letina riža sc je v Italiji radi slabega vremena zakasnila. Tudi pri nas primanjkuje Tii a ga. /.ato se je riž jxxtražii za skoro 20 hi pri meterskem stotu in stane danes spieud.tr 160— 165 lir Postojna trans. V Milanu notira riž 137 do 150 lir.
Mednarodni tabor v Pragi
Rok prijave se je podaljšal do konca meseca novembra. Prosimo vse tiste, ki se nameravajo praškega izleta udeležiti, da do tega časa sigurno prijavijo J. O. Z. svoje naslove in da obenem jiošljejo i po Din 300.— kot I. obrok celotne določene svote, 1 ki znaša za telovadce Din 650.—, za vse ostale pa Din 750.—. Tisti, ki bi se do tega roka ne javili, plačajo gotovo vsoto več.
Orliški tečaj se je te dni vršil v Ljubljani. Na tečaju, ki je trajal cel teden, so se razlagale in vadile proste vaje za članice, mladenke in gojenke. ki so predpisane za 1.1920 in katere se bodo vadile na praškem izletu. Skupno se je tečaja udeleževalo 86 članic različnih orliških krožkov. Z jutrajšnjim dnem pa se prične enotedenski tehnični orliški tečaj za tekmovalne vrste, ki nastopijo ua taboru v Pragi.
Vse informacije in pojasnila glede tabora v Pragi bo odslej vsako nedeljo prinašal »Slovenec<; pod zgorajšnjo rubriko. Vsi, ki nameravajo v Prago, naj v svojem lastnem interesu zasledujejo ta poročila, ker pisarna JOZ ne more odgovarjati vsakemu ]josamezniku na vsakovrstna vprašanja glede Prage.
Za moške obleke
Češki kamgarni la	Din 150'— 165.— 185"—
Tirolski loden „	„ 150 - 178- 220—
Volneno za športne obleke .,	130'— 178 —
Sukno za črne obleke „ 20C-— 260— 290'-
J0SIP ŠLlBAR, Uubliana Stari trg 21 (poleg Zalaznika)
h železniške službe
V službo sta sprejeta za dnevničar.ja Pečar Ivan pri promelno-komercijalnem oddelku ravnateljstva; Muller Riliard, Gornja Radgona.
Postavljeni so za uradnike II. kal. 5. skup.: Peternelj Franc, Zagorje; Kušar Janez, Murska Sobota; Hlebec Anton, Ljubljana, gor. kolodvor; za zvaničnike 1. kal. 4. skupine: Obersnel Alojzi, kurilnica II. Ljubljana, gor. kol.; Potočnik Vladimir, Novo mesto; za zvaničnike II. kal. 3. skupin' Ce-linšek Jurij, Flis Karel, oba prog. sekcija Celje; Polh Anton, prog. sekcija Pluj; Iskra Lovro, prog. sekcija Zidani most; Zupanič Edvard, prog. sekcija Novo mesto; Kržič Anton, Petrič Matevž, oba prog- sekcija Ljubljana gl. proga; Russ Rudolf, kurilnica Maribor; Venveger Alojzij, Savski Marol'.
Napredovali so zvaničniki I. kal. iz 2. v 1. skupino: Vran Anton pri prometno-komercijalnem oddelku ravnateljstva; Likovnik Avgust, Kotnik Ivan, oba Zidani most: Žerjal Anton, Petrič Josip, Vidovič Franc, vsi Ljubljana, gl. kol.: Košir Josip, Velenje; Premzl Štefan, Pragersko; Tamše Ivan, Maribor, gl. kol.; iz 3. v 2. skupino: Baltista Emil, Postojna; Breznik Franc, Frankovič Ludvik, Pezdir Stanislav, vsi kurilnica Maribor; Medle Fran, kurilnica Ljubljana I, gl- kol.; Dougan Rudolf. Kosem Fran, Kovačič Metod, Voje Rudolf, vsi kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Mlač Ivan. signalna sekcija Ljubljana; zvaničniki II. kat. iz 2. v 1. skupino: Frass Konrad, Grach Anton, Skrinjar Fran, Šibe-nik Ivan, vsi Maribor gl. kol.; Jenko Jernej, Zidan-šek Kari, Hafner Fran. vsi Jesenice; Pogačar Josip, Cepin Fran. Jankovič Josip, vsi Ljubljana gl. kol.; Palič Ignacij, Vuksics Josip, oba Cakovec; Goršek Karol, Celje; Moljk Fran. Ljubljana gor. kol.; Še-benik Fran. Logatec; Gosar Jakob, prog. sekcija Ljubljana, glavna proga; Kozjak Tomo, prog. sekcija Ptuj; Krenuer Jurij, prog. sekcija Maribor, kor. proga: Zupan Josip, prog. sekcija Jesenice; Maček Jakob. prog. sekcija Maribor glavna proga; sluiilelji iz 2. v 1. skupino: Kubelj Fran, Novak Josip, Ziherl Jurij, vsi pri občem oddelku ravnateljstva; Povše Anton pri prometno-komercijalnem oddelku.
Premeščeni so uradnik II. kat. 4. skupine
Ruter Stane iz postaje Kotoriba v Poljčane; uradniki II. kal. .5. skupine: Nikačevič Vladimir iz postaje Kranjska gora v Prevalje; Sever Friderik iz postaje Poljčane v Kotoribo; Jovanovič Novak iz postaje Grosuplje v Nomenj; Zupančič Ladislav iz postaje Medvode v Borovnico; Lužer Fran iz postaje Rakek v Ljubljano gl. kol.; Goderer Stane iz postaje Videm-Krško v Rakek; Berdajs Vilko iz delavnice Maribor k strojnemu oddelku ravnateljstva; Golob Fran iz delavnice Maribor v kurilnico Ljubljana I. gl. kol.; uradniki III. kal. 3. skupine: Grosek Josip iz postaje Semič v Jesenice; Toplak Jakob iz kurilniške ekspoziture Murska Sobota v kurilnico Maribor; Bandelj Viktor iz postaje Tržič v Savski Brestovec; Meže Ivan iz postaje Prevalje v Škofljico; Petrič Matko iz postaje Cakovec v Grosuplje; Hrvacki Fran iz postaje Sv. Jurij na Vrhniko; uradnik III. kal. 4. skupine Kulčer Ivan iz postaje Pesnica v Cakovec; zvaničniki I. kateg.: Olcorn Drago iz postaje Celje v Rogatec; Habjan Fran iz postaje Logatec v Novo mesto; Bitenc Rudolf od prog. sekcije Ptuj k prog. sekciji Jesenice; Fischer Fran iz postaje Gornja Radgona v Maribor al. kol.; Accetto Alojzij iz postaje Ljubljana gor.
kol. v Kranjsko goro; Urbajs Fran iz postaje Pesnica v Sv. Jurij; Lubej Martin iz postaje Škofljica v Pesnico; zvaničniki II. kal.: Mlakar Alojzij od prog. sekcije Maribor gl. proga k prog. sekciji Celje; Pirnat Martin iz postaje Celje v Maribor gl. kol.; Stok Fran iz postaje Žalec za vodjo tovariSča postaje Petrovče; Sedlaček Ivan iz postaje Kamnik v Rogatec; Dimec Franc iz postaje Tržič v Slov. Konjice; dnevnilarja: Kušar Janez i/, postaje Murska Sobota v Zagorje; Gregorc Mira iz postaje Maribor gl. kol. v Ljubljano gor. kol.
Odpuščena iz državne službe sia zvaničnlka II. kat. Cernič Anton in Židan Alojzij, oba iz postaje Ljubljana gl. kol.
Izstopila iz službe je uradnica 111- kal. 3. skupine Steiner Krista pri prometno-komercijalnem oddelku ravnateljstva.
Učiteljske vesti
S kraljevim ukazom so napredovali sledeči učitelji v ljubljanski in mariborski oblasti: V 1. skupino II. kategorije: ■/. 10% Ivan Dimnik, šolski upravitelj v Ljubljani; Vilko Mazi, strokovni učitelj na državni gltihonemnici v Ljubljani; Anton Urbančič, šolski upravitelj v Horjulu; Andrej Go-stiša v Loki pri Zidanem mostu; Milan Vrezec v Ribnenr, Florijan Gostič v Soslrem; Karol štraus v Dol. Logatcu; z 10% Friderika Saršon-Specler, strokovna učiteljica v Ljubljani; Terezija Peršič na Raki; Antonija Kren-Jaklič v Koroški Beli; Ivo Ja-ger v Zagorju; Marija Likar-Einspieler v škocjanu; Milena Bratina v Dobravi pri Kropi; Melanija Faj-diga v Šmartnem pri Kranju; Angela Sakolnik na Savi; Antonija Ranrll v Mostah pri Ljubljani; Ne-žika Klun v Dolenji vasi; Bogumila Vidmar v Mostah pri Ljubljani; Franja Slapar-Grošelj v Kranju; Valentina Vrhovec-Vidic v Logu; z 10% Alojzij Polšak, strokovni učitelj na moški meščanski šoli v Celju; z 10% Ferdo šentjurc, ravnatelj meščanske šole v Slovenjgradcu; z 10% Franc Cilenšek Celju; Fran Golob v Slivnici pri Celju; Anton Vo-lavšek v Teharjih; Branko Zemljič v Celju; z 10% Marija Cilenšek v Ptuju; Marija Vrabl v Mariboru; Milena Žagar v Ljubečni; Julija Stouar-Bobič v Ljutomeru; Marijana Pejha-Požar v Frankolovem; Jelka Ažman v Dolnji Lendavi; Amalija Zdolšek-Jezovšek v Letušu; Amalija Gnus Studencih pri Mariboru; Stanislava Srejner v Št. Jurju ob j. ž.; Marta Jazbec-Godec v Mariboru; Frančiška Cokel v Sv. Marjeti pri Ptuju; Franja Bizjak v Račah.
V	2. skupino II. kategorije: Milan Kerda v št. Vidu nad Ljubljano; Pavlina Štolfa-Lorencuti v Kočevju; Angela Hafner v Šmartnem pri Kranju; Zora Orel-Iskra v Ljubljani; Albina Malavašič na Vrhniki; Marija Petelin na Viču; Tekla Kleinma-jer, učileljica. dodeljena meščanski šoli pri ursu-linkah v Ljubljani; Julija Cander-Pintar v Hrastniku; z 10% Milan Vaud v Ptuju; Milan Deškovič v Bakovcih; Albina Kovač na Bregu pri Ptuju; Viktorija Cigoj-Bratina v Ljubljani^
V	1. skupino III. kategorije: Leopoldina Klemene, otroška vrtnarica v Ljubljani.
Dr, Anton Slivnfk
srez. san. referent v Radovljici
od 15. t. m. zopet redno ordinfra
od 8. do 10. dop. in od 2. do 4. pop.
h vojaške službe
Napredovanje rezervnih častnikov. Z ran-gom od 17. decembra 1927 so napredovali v topništvu v čin rezervnega kapetana I. razr. kapetani II. razr.: Josip Rupčič, Karol Fajt, Joža Jelene, dr. Vladimir Leustek, Ivan Zelkovič, Janko Koščevič, Martin Beker, Ivan Juvančič, dr. Vladimir Vidmar, dr. Branko Stefanovič, Karol Fabijani in Ivan Her-ceg; v čin rez. poročnika podporočniki: Josip Bri-nar. Alfred Špicer, dr. Vladimir Srkulja, Andrej Tekleš in Oto Muk. — V konjenici v čin rezervnega kapetana I. razr. kapetana II. razr. Dragotin Breithut in Vladislav Gelzinger. — 1' inienjerski stroki v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Vladimir Šterk, Danilo Žagar Ln Ivan Certina; v čin rez. kapetana II. razr. poročnik Gustav Pfeifer. — V zrakoplovstvu v čin rez. kapetana I. razr. ka-petan II. razr. Avgust Košutič. — V ekonomski stroki v čin admin. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Matija Seršen, Miroslav Štiglič, Josip Sclmei-der, dr. Juro Kulčar in Milan Grahor; v čin rez. admin. poročnika podporočnik Josip Bajer. — V fopniiko-tehnični stroki v čin rez. admin. kapetana I. razr. kapetan II. razr. Nikolaj Pšenica. — V sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana I. razr. kapetana II. razr. dr. Erih Dic in dr. Bela Priča; v čin rez. san. kapetana II. razr. poročnika dr. Ivan Ga-lič in dr. Pavel Vaj t; v čin rez. lekarniškega kapetana II. razr. poročniki Viljem Tiri, Franjo Novosel in Marcel Barbieri. — V veterinarski široki v čin
Ne mučite svojih otrok z ribjim oljem.
Mesto ribjega olja dajajte svojim otrokom
ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroci jemljejo z največjo slastjo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih in velikih zavoiih.
rez. kapetana II. razr. poročnik Franc Samec. — Z rangom od 28. junija 1928 v pehoti v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. razr. Branko Skakič, Marko Moravec, Adolf Prohaska in Franjo Gore-čan; v čin rez. kapetana II. rzr. poročniki Bogdan Kurbus, Vinko Linič, Franjo Gregorič, Janko Bab-nik, Vekoslav Palek, dr. Milan Perič, Rihard Mit-ler, Ivan Pahernik, Janez Vagner, Karol Sos, Franc Majcen, Feliks Vajzer, Josip Paspa, Florijan Zupane, Vilko Kotnik, Stjepan Benko, Pavel Horvat, Rudolf Švarcvald, Kornelij Mlinarič, Edmund Gre-gel, Zaharija Babič, Aleksander Holinjec, Anton Lingel, Maks Žagar, Marko Plemič, Maks Dimič, Josip Rovšal, Franjo Novakovič, Janko Drnovšek, Robert Salvi, Ladislav Mlakar, dr. Josip GoljevSček, Ivan Poldrugač, Lambert Knobloh, Franjo Farkaš, Vladimir Lokar, Josip Disoper, Josip Kolšek, Silvester Radej, Ivo Arlavi, Frauc Pintar, Zvonimir Murat, dr. Miroslav Frelih, Franjo Žagar, Izidor Fine, dr. Josip Kramer, Josip Popinjač, Dušan Ri-bar, Ervin Leilner, Franjo Greif, Joško Velikonja, Jakob Pap, Dragotin Trešnjak. Roman Oberlintner, Maks Baje, Andrej Žel, Hugo Brav, Janko Greiser, Vladimir Anžlovar. Janez Triler, Vinko Slerle, Ivan Križaj, Fran Ujčič, Hugo Hasenau, Peter Findrih, Artur KI au diu s, Emanuel Petrič, Karol Krivanek in Slavko Dragoner; v čin rez. poročnika podporočniki Vinko Ctajšek, Ivo Potisek, Večeslav Šve-hel, Anton Ogrin, Ivo Režek, Franc. Erženjak, Bogomil Goldbergcr, Milan Rehnicer in Hinko Held. — V topništvu v čin rez. kapetana II. razr. poročniki Pavel Ješe, Dragotin Raukar, Vladimir Kirin, Kornelij Šeper, Viktor Kamenar, Vladimir Kobi, Ivan Kavšek, Ferdo Krizmanič. Alfred Vancaš, Mirko Veinrebe, Vilko Novosel, Viktor Opalina in Zlatko Kralj; v čin rez. poročnika podporočniki Ladislav Koh, Miroslav Singer. Marko Balič, Vekoslav Celi in Vilko Molnar. — V konjenici v čin rez. kapetana II. razr. poročniki Ivan Miščevič, Ernest Kcenigsdorfer, Ivan Vučak in Janko Košenina; v čin rez. poročnika podporočnik Peter Kondič. — V zrakoplovstvu. v čin rez. kapetana II. raz. poročnik Vladimir Žepič; v čin rez. poročnika podporočnik Vladimir Novosel. — I' ekonomski stroki v čin rez. admin. kapetana II. razr. poročnika Miroslav Ma-žgan in Joža Stuhec; v čin rez. admin. poročnika podporočnik Peter Štrbič. — V inienjersko-telinič-ni stroki v čin rez. admin. kapetana II. razr. poročnik Josip Žagar. — V sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana 1. raz. kapetani II razr. dr. Branko Belestina, dr. Slavko Ilirš in dr. Maks Grosman; v čin rez. san. kapetana II. razr. poročniki dr. Adolf Lc.čniškar, dr. Damjan Vardič, dr. Tomislav Bar-dek, dr. Josip Paleček in dr. Fran Kavčič; v čin rez. lekarniškega kapetana II. razr. poročnik Ivan Kristan. — I' sodni stroki v čin rez. sodnega kapetana I. razr. kapetan II. razr. Peter Grebene. — V veterinarski stroki v čin rez. kapetana II. razr. poročnik Albreht Sorger. — V mornarici v čin rez. san. kapetana I. razr. kapetan II. razr. dr. Ivan Jurina; v čin rez. inž. kapetana 1. razr. kapetan II. razr. Franjo Kolibaša; v čin rez. poročnika fregate porečniki korvete Fran Ilič, Peter Mustur in Milan Lazari. — Z rangom od 28. junija 1927 v čin rez. san. kapetana II. razr. poročniki dr. Sava Markovič, dr. Dragoljub Božič, dr. Vladimir PiletiČ in dr. Vladimir Vujič. — Z rangom od 28. junija 1928 v čin rez. san. kapetana II. razr. poročniki dr. Milan Folič, dr. Božidar Kolovič in dr. Stanimir Ra-kovec.
•k Upokojen je pehotni podpolkovnik Edmund Jugovič in obenem preveden v rezervo.
Naznanila
CjuJilfansko gledališče
Začetek ob 20. Drama:
14.	oktobra, nedelja, ob 15: STILMONDSKI ZUPAN. Izven. -- Ob 20: ROMEO IN JULIJA. Izven.
15.	oktobra, ponedeljek: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Red A.
Opera:
Začetek ob pol 20.
14.	oktobra, nedelja, ob 15: CARDAŠKA KNEGI-NJA, opereta. Izven.
15.	oktobra, ponedeljek. Zaprto.
Opera. Danes nedeljo popoldne ob 16. uri se
poje v opernem gledališču Kalmanova opereta Car-daška kneginja, v običajni zasedbi. Glavne vloge so v rokah gospe Poličeve in Ribičeve ter gg. Dre-novca, Pečka in Povbeta. Dirigira kapelnik Štritof, režija je v rokah gospoda Povheta.
Drama. Danes v nedeljo 14. t. m. bosta v ljubljanski drami dve predstavi in sicer popoldne ob 15. uri Maeterlinckova drama Stilmondsld župan, ki nam riše pretresljivo zgodbo izza časa svetovne vojne, ko je nemška vojska zasedla Belgijo. Drama je izredno globoka, polna pretresljive vsebine ter jo je občinstvo pri premijeri in reprizah izredno toplo sprejelo. Zvečer ob 20. uri pa se vprizori Shakespearejeva tragedija Romeo in Julija z gospo Šaričevo v vlogi Julije. Ostala zasedba kakor pri premijeri. Obe predstavi sta izven pri običajnih dramskih cenah.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 14. oktobra ob 20: »GEJŠA<.
Ponedeljek, 15. oktobra. Zaprto.
Torek, 16. oktobra ob 20. uri »OGNJENIK«. Go-
stovanje v Celju. Sreda, 17. oktobra ob 20. uri »MOJ OCE JE IMEL
PRAV«. Ab. B. kuponi.
;Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din
Ljubljana ima v ponedeljek 15. t. m. ob 8. zvečer skupno pevsko vajo. —■ Pevo vodja.
Poldnevni izlet v Medno priredi v slučaju ugodnega vremena danes popoldne Stolna Prosveta. Odhod z avto izpred magistrata ali pa ob 2.40 pop. z vlakom.
Rokodelski dom. V ponedeljek 15. t. m. je sestanek Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Udeleže naj se ga vsi člani, zlasti oni, ki so se priglasili za jezikovni pouk. V torek in četrtek je pevska vaja pod vodstvom g. prof. M. Bajuka, v sredo in petek je tamburaška vaja Pričetek je vedno ob osmi uri zvečer.
Šišenska sProsvcta«. V ponedeljek 15. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani velezanimivo sldop-tično predavanje. Predava dr. p. Roman T^minec. Člani in prijatelji, pridite polnoštevilno!
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub'jani. Članice in člani zberemo pri Sv. Križu danes ob 11. dopoldne Prosimo za točnost. — Odbor
Bivši salezijanski gojenri imajo sestanek v četrtek, dne 18. t. m. ob 8 zvečer na Rakovniku.
Prosvetno društvo v Lomu priredi danes 14. pop. ob 3. uri predstavo z naslednjim sporedom: 1. Deklamacija. 2. Kaznovana ničemurnost. — Ša-loigra v 2 dejanjih. 3. Orliška telovadba po nape-vih. »Venček na glavi...« in »Rožic ne bom trgala...«
Orel
Vsem orlovskim edinicam. Tekmovalni red in vaje za leto 1929. (za praški iabor in tekme J. O. Z.) je izšel. Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. En izvod stane 8 Din, če se knjižica takoj naroči, pozneje pa znatno več.
Cerkveni vestnik
V uršulinski cerkvi v Ljubljani bo danes blagoslovljen kip sv. Antona. Ob 4. popoldne bo pridiga, blagoslovitev kipa, rožni venec, litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
Duhovne vaje za može bodo v Domu od 31. oktobra do 4. novembra. Na ta tečaj. so vabljeni posebno možje, ki so že večkrat delali' duhovne vaje.
Kongregarija za gospe pri sv. Jožefu ima od-
borovo sejo prihodnji torek ob 4 pop. Ob 5 je shod v kapeli.
l*oixvedovania
Nov dežnik se je našel, Tavčarjeva L Poizve se pri hišniku.
Dežnik je bil pozabljen včeraj zjutraj v stolnici. Odda naj se pri cerkovniku.
Gi :le.lo-j ozFl,
Pridobivajte novih naročnikovi
tanjev taisti
Stalni nakup! — Najugodnejše cene! - Takojšnje plačilo!
ERNEST MARINC
CELJE, Zrinjskega uL 4. — Tel. interurb. št. 136.
nam

Vljudno naznanjam, da sem predal svojo podružniško trgovino v MariDoru Meljska cesta štev. 1.
gosp. Ani Griletz.
Pri tej priliki se najlepše zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem, kateri so me obiskali in v me zaupali ter prosim, da bodo isto izkazali tudi moji naslednici.
Z velespoštovanjem
Henrik Prinčič.
Dovoljujem si tem potoni cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzela podružniško delikatesno trgovino v Mariboru, Meljska cesta 1. od gospoda Henrika Prinčiča.
Naslanjajoč se na svojo prakso in zmožnost, se bodem potrudila, da bo-dem svoje cenjene odjemalce in goste popolnoma zadovoljila s prvovrstnim in vedno svežim blagom.
Za prav obilen obisk prosi
z velespoštovanjem
Ana Griletz,
Inserirajte v
,Slovencu'!
IHBSBBHKaai
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah :
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
Prima suhe
ctuirane v zabojčkih po 5 kg . . . . Din 43.— 10 kg . . . . Din 81.—
W Suhe hruške in jabolka
po zavoju 4 Din ceneje. — Franko poštnina in ovojnina — Pošilja po povzetju
Ekspert G. DRECHSLER, Tuzla, Bosna.
KroiaSHi ateBie
za GOSP1DE in DAME nudi priznano prvovrstno, s ilidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih, oziroma konkurenčnih cenah in se priporoča
STANISLAV VIDOVIČ, MARIBOR, Gledališka ul. 10
Živinorejci!
Uporabljajte za razkuževanje hlevov, orodja in živine SANEOLIN, za desinfekcijo rok pa SANI-TOL. - Sredstva dobite v vsaki lekarni in droge-riji, odnosno pri proizvajalcu: CHEMOTECHNA, družba z o. z., Ljubljana — Mestni trg itev. 10.
Hoicenejse in najlepše sukno
za moške obleke sc dobi v specijalni trgovin! sukna pri
Franc Bedič
razpošilfalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
Ceneise uoi on
RAZPRODA/AH
se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo or\
IRPlh, MARIBOR, o/aom trg itev. 17
Austro Fiat
brzovozni AUT OB IISI in tovorni
ter vozovi za vse svrhe, najpopolnejši in najraz>
širjenejši svetovni fabrikat
Glavno zastopstvo
0. Žužek, Liabl sna
Tavčarjeva ul. 11.
— Zelo ugodni plačilni pogoji. —
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši, znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglasestro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaSDin.Najmanjši znesekio Dirt. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jc priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.
Službodobe
20 zidarjev
{n večje Število težakov išče gradbeno podjetje ing. Jelenec-Šlajmer, Maribor, Vetrinjska ul. 30.
Strojna tovarna sprejme takoj v stalno službo dobro izvežbanega
železo - strugarja in stroj, ključavničarja
Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Slov. pod »Stalno 1928« štev. 9892.
Trgovski pomočnik-manufakturlst, prva moč, se sprejme. Ponudbe na tvrdko Fr. Prijatelj, Tržišče._
Gozdarja
izprašanega, z večletno prakso v upravnem in obratnem poslovanju (žaga) za stalno samostojno službo sprejme uprava veleposestva »Haus-ampacher«, pošta Hoče pri Mariboru,
Trgovski potnik
ki bi poleg svojih stvari prevzej solidne čevljarske izdelke, sc sprejme. Dobra provizija. Naslov v upr.
provizija. nasio v Slov. pod št. 9903.
Sobarica
perfektna, solidna, se sprejme s 1. novembrom proti dobri plači. Ponudbe na Mary Galli, Novi Vrbas, Vojvodina.
Železo - strugarja in stavbenega ključavničarja - takoj sprejmem. Plača po dogovoru. — Fran Končan, sploš. ključavničarstvo, Domžale.
Služkinjo
sprejmem, pridno in pošteno, katera zna dobro samostojno ?,k u h a t i in opravljati vsa gospodinj, dela. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9997.
Modni atelje
Fani Jager
Kolodvorska ulica 28/1. Sprejme dobro izurjeno pomočnico za fino delo.
Hišnico (ka)
/a novo hišo iščem. Plačilo, mala podstrešna sobica. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Centrum«.
Spi
»rejmem
poštenega učenca z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo tudi taki, ki so brez staršev. — Pekarna Justin, Dobrna.
2 čevljar, pomočnika
sprejme takoj v stalno delo. Hrana iu stanovanje v hiši. - Franc Šifrcr, sploš. čevljar., Šk. Loka.
Sprejmem služkinjo
veščo nemščine, 20 let staro, za gostilno in kuhinjska dela. - Naslov v upravi Slov. pod št. 9950.
Začetnico
za pisarniška dela - se sprejme. Ponudbe poslati lastnoročno pisane pod: »Začetnica 10002« upravi.
Služkinja
'e išče za trgovsko hišo na Gorenjskem, ki zna »amostojno kuhali sred-"ie veliko kuho, ter se razume tudi na gospodinjstvo. Služba je dobra "i trajna Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slovenca« pod šifro: »Pridna in poštena« 9990.
Išče se šteparica
tudi začetnica. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ivan Poljane, Sebcnje pri Tržiču.
Dva dijaka
sprejmem z vso oskrbo s 1. novembrom. Naslov v upr, Slov. pod št. 9975.
Mladenka
z meščansko šolo, enoletnim trg, tečajem, izu-čena trgovine z mešanim blagom, išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 9887.
Mesto učenke
išče deklica, stara 14 let, s 6 razr. osn. šole, v ma-nufakturni trgovini na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 9500.
Vrtnar
šolan, išče službe. Gre tudi za pomočnika. Naslov v upravi pod »Zelo vesten« št. 9910.
Periekten slovenski stenograi
zmožen srbohrvaščine, nemščine, vseh pisarniških del, išče primerne službe. Ponudbe na inseratni oddelek »Slovenca« pod »Zmožen« št. 9902,
Delavec
z dežele, 20 let star, išče službe v kaki trgovini v Ljubljani, kjer bi po možnosti lahko opravljal tudi službo ordonar.ca. Naslov na upravo Slovenca pod »Pošten« štev. 9911,
Inteligenten fant
prosi mesto skladiščnika, nadziratelja ali podobno. V prostem času lahko vodi ali sodeluje v ta:n-buražkem zboru, Ponudbe upravi Slovenca pod št. 9930.
Kovač - kladivar
za orodje, išče stalnega mesta. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Kladivar« St. 9907.
Dekle
pridno in pošteno, ki ima vajo v kuhanju ter samostojnem gospodinjstvu, išče primernega mesta pri dobri družini, Nastop po dogovoru. - Pisma na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 9999.
Prodajalka
želi mesta v trgovini v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo Slov, pod šifro »Vestna 9977«,
Službe išče
kakršnekoli, mož, srednje starosti. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9973.
Pošteno dekle
išče mesta kot natakarica na promet, kraju, mlajša moč, z večletno prakso, lahko položi tudi nekaj kavcije. Nastop takoj ali pozneje. - Cenj, ponudbe na upravo Slov. pod šifro »Poštena« St, 9979.
Izbrani arhiv
za salonski orkester, poceni proda Janko Grego-rcc, Ljubljana, Salendro-va ulica št. 4.
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotlčuih dežel. Vsak profesor poučuje edinoie v 3voji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana.
Krojno risanje
in prikrojevanje damskih oblek poučuje edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24, IU. nadstr. Izvršujejo se raznovrstni kroji po meri.
Poučujem
temeljito nemščino. Grem tudi na dom. Naslov pove Slov. pod štev. 9980.
Angleščino
Eoučujc Miss F a r 1 c r , 'vofakova ulica 3'III, hiša Tonnies-Obnova.
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 50-30.

Sobo išče
gospodična v bližini Tabora ali sv. Petra. - Ponudbe na upravo Slovcn. pod šifro »Mirna 9385.«
Separirana soba
lepa, čista, se odda solidnemu gospodu. - Krekova 5/1, desno, Maribor.
Elegantna soba
meblirana, s poseb. vhodom, električno lučjo, se odda takoj solid. boljšemu gospodu. - Florijac-ska ulica 31, I. nadstr.
Dve do tri sobe
za pisarno v prvem nadstropju se oddajo sredi mesta na najlepšem prostoru. - Vprašaj: Kralja Petra trg 8 viš. pritličje, levo.
Oddam sobo
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 10.013,
Stnaovsnjc
soba, kuhinja, pritikline, v Tomačevem, 150 Din mesečno, se odda. - Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 9964.
Lepa, so!"Čna soba
se ugod. odda pri boljši družini dvema gospodičnama ali dijakinjama v Vodmatu event. z vso oskrbo. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9972.
Stanovanje
išče akademik: sobico s separatnim vhodom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Takoj 10.011.
Trgovina v najem.
Popolnoma renovirano -dobroidočo trgovino blizu cerkve v trgu Braslov-če, oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Več ustmeno. - Naslov v upravi Slov. pod št. 9893.
Prvega novembra
oddamo na prometni točki več lokalov in skladišč ca. 200 m3, veliko klet, porabno za vinsko klet ali skladišče. Ogled od 10 do 12 dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku Slovcnca št. 10.004.
Potnik (ca)
ali zastopnik (ca) za Slovenijo, ki se dobro razume na tehnično predmete, sc išče proti proviziji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9488.
Potnike in potnice
ki obiskujejo lekarne, drogerijc in večje špecerijske trgovine, iščem proti dobri proviziji. Ponudbe le resnih reflek-tantov na poštni predal 314, Beograd.
t>rii£dšive
Bostilnn SHmipf-Sciirei
Studenci pri Mariboru.
Danes ob 15, uri velika
»Terezija vssclica« Priljubljena godba. Pojedina ocvrtih in pečenih piščancev, kakor račk; komad po 25 Din. Izborila vina ter unionsko pivo v sodčkih. Veselica se vrši pri vsakem vremenu, brez vstopnine, — Za obilen obisk prosita
Gostilničarja-
Ovčjo volno
cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše. - A. Arbeiler, Mnribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce.
Kočija
dobro ohranjena, sc poceni proda. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod značko »Kočija« št. 9880.
Kratki glasovir
črn, vinske sode, biblio-tetska omara, pisal, miza, se proda. - Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.
Vsako soboto in nedeljo se dobe krvave in jetrne
klobase
v gostilni pri »Sodčku« v Ljubljani,
Stanovanjsko hišo
novo, z vrtom za zelenjavo, v Litiji, prodam za ceno 56.000 Din. - Malo posartvo v Jazbini, 1 uro od Litije, prodam ze ceno 10.000 Din. - Maksa Lajovic, trgov., Litija,
Kupim hišo
novo ali staro, v dobrem stanju, s 3—4 sobami, kletjo in vrtom, v Mariboru ali bližini. Ponudbe na upravo Maribor pod »Plačam takoj«.
Hišo
s sadovnjakom, travnikom, njivo, prodam za 65.000 Din. Franc Babnik, Dvor, Stanežiče pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Lepo posestvo
hišo z gospodarskim poslopjem in vsemi potrebščinami, v lepem kraju pri Ljubljani, ugodno prodam ali dam v najem. Naslov pove uprava lista pod št. 9883.
Pozor! Gostilna naprodaj
oddaljena :X ure od centra Ljubljane, z lepimi prostori in električ. razsvetljavo, Zraven je lep sadni vrt ter njive, travniki in gozdi. Drugo po dogovoru. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gozdni gaj«.
Enonastropna hiša
nova, na lepem prostoru (križišče), z večjim vrtom, v hiši elektrika in vodovod, pripravna za trgovino ali obrt, se proda. Pogoji ugodili, v desetih letih se izplača. Natančno so izve v trafiki v Rožni dolini, cssta II.
Fiksna plača in. provizija
Prvorazredni bančni zavod sprejme v vseh krajih države agilne zastopniki- m prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod K-1009 na »Intcrreklam«, Ma-rovska 28, Zagreb,
Bukov žir
divji kostanj, storže, gobe in druge gozdne pridelke kupi Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
»National«
dobro ohranjeno registrirno blagajno, kupim. Ponudbe pod »National« na oglasni oddelek.
Kupi se
rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. - Ponudbe poslati na F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4.
Trgovsko opravo
stelaže, eno s predali in stojalo za petrolej, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Nizka cena«.
Vago
dobro ohranjeno, deci-malko, kupi Anton 'Žitnik, Čušperk, Grosuplje.
Železen štedilnik
dobro ohranjen, se proda. — Zaloška cesta 3.
Vrata za garažo
3.20X3.20 m. Stiskalnico (prešo) za seno. Marmor, obdelan, za grobnico — proda F, Cvelc, Kamnik.
Več hrastovih sodov
starih, od 300 do 500 1, za takojšnjo uporabo, prodam. - Ignacij Oblak, sodar, Vrhnika 3.
Obnovljena mizarska delavnica Valentin Šlibar
Stob-Domžale 10, izvršuje vsa mizarska dela. Velika zaloga mrtvaških krst in vse za to potrebnih predmetov.
Za sladkorno bolne
diabetike in bolne na želodcu hranilna sredstva, kakor kruh (Luftbrot), pecivo, prepcčenec, keksi, čokolada in kompot tvrdke A. Fritz, \Vien, ima vedno v zalogi samo delikatesna trgovina 1. Buzzolini, Stritarjeva — Lingerjevu ulica. — Vsak dan sveža šunka.
Deske
smreka, jelka, monte kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. - »Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana.
Hlode
bukove in hrastove (hrastove li od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Siagnetti, Ljubljana.
Rabljene avtomobile
osebne, medtem tudi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tov. omnibuse ter tov. vseh jakosti, moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rab-ene avtomobile in mo-tocikle.
Ia, bukova drva
kupim vsako množino. -Ponudbe z r.avedbo cene franko vagon na upravo Slovenca pod »Takojšnje plačilo« št. 9947.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, L|nb!|ana, Wolfova ulica št. 3.
eleganten, skoraj nov — prodam. - Ponudbe pod »Salon« upravi Slovenca.
Radio-aparat
trocevni, sistema Hartlej, ceno naprodaj. Naslov se izve pri upravi Slovenca pod št. 9838.
Radio
osemcevni, z okvirno anteno, kompleten, naprodaj, Ravnokar dovršeno izvrstno amatersko delo. Ogled sredi mesta. Naslov v inseratnem oddelku »Slovcnca« štev. 9810.
Štedilnik
se proda. Novak, Erjavčeva 2.
Konje
3 težke in 2 poltežka, za vsako delo sposobne, po nizki ceni prodam. Ogledajo se lahko vsak dan od 12. do 14. ure. Kolodvorska ul. 6, Ljubljana.
Trgovski lokal
primeren za delikatesno trgovino, z novim inventarjem, v večjem mestu se takoj proda. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Sijajna eksistenca 9963«
Belega krompirja
1 do 2 vagona prodam. Cenj. ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Savinjska dolina« 10.012.
Krojači in šivilje!
Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za da me in gospode: Kcaielj Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška 2.
KruSno moko Ui
ržerso rreoSco
vi'dno svežo, kupiti' zelo ugodilo pri
a. VOLK. J.JSSim.JSAlMA
Rcsljcvn ccsta 24.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po "JOP- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Zdravniška penzijaH
Zavod dr. Pečnika. Prvorazredno zdravišče za bolne, posebno pljučne. -Sečovo, p. Rog. Slatina.
Rak ozdravljiv
(in druge bolezni) tudi brez medicine. - Popisu bolezni priložiti sliko in znamko za odgovor za tu- in inozemstvo. Naslov: Uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška cesta 10.
I a trboveljski premog
in lepa, suha bukova drva upite najugodneje pri tvrdki Franc Slovšn, Raz-lagova ulica 20.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Inventurna prodaji
otrošk .i vozičkov in dvo koles raznih modelov, je po jako nizkih cenah. — »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Krompirja
(jedilnega)
odda en vagon Oskrbni-Stvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Sav. dolini pri Celju.
Šivilja
na dom za popravo oblek in perila zelo poceni. Se priporoča. Naslov v upravi Slov. pod št. 9971.
Harmonij
dobro ohranjen, ceno prodani, — Alojzij Orlič, Suhor (Metlika).
Več rabljenih
otroških vozičkov in dvo-koles, v dobrem stanju, elo poceni naprodaj. - F. Batjel, Ljubljana, Karlovska ccsta št. 4.
Parna pekarna
Jezeršek, Udmat št. 58,
naznanja cenj. gospodinjam, da peče domači kruh od 15. oktobra ob 7 zjutraj in ob 4 pop.
Radio- aparat
z dvema dvomrežnima elektronkama, prodam za 900 Din. - Naslov pove uprava pod št. 9937.
Hrastove podni.ee
265/43 mm kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. - »Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana.
Lončena peč in železna peč (gašper-ček), stoječa, se proda. Poizve sc; Dunajska cesta št, 5/1.
Stoječa ura
skoraj nova, za jedilnico, prodam. - Ponudbe pod »Ura« na upravo Slov
Potniški avto
svetovne znamke, luksuz. opremljen, vendar prost rlavkn, dvosedežen (no potrebi tudi štirisedežen) v brezhibnem stanju, se proda za 25.000 Din. Ponudbe na upravo Slov. pod: Takoj plačljiv 9971.
Gostilna pri Mulleriu
za Bežigradom — vabi cenjene goste na poskuš-njo nove pristne Portugalke in na domače krvave in mesene klobase.
Šivilja
izurjena - za obleke in perilo, gre šivat na dom. Dnevno 30 Din in hrana. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9914.
Klavirje
uglašujem ter popravljam strokovno in čisto; potujem tudi na deželo. -Feliks Povše, uglaš. klavirjev, Ljubljana, Hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta. Telefon 33-65.
Brivnica »Zora Celje, Prešernova ul. 8, dobra, snažna postrežba. Sprejema tudi britve v brušenje. - Sc priporoča M. Butkovčan.
Nagrobne svetilke
vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Jos. Otorepec, Za Gradom 9 (ob koucu Streliškc ul,).
Sode in kadi
vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, so dar, Ljubljana, Trnovo. -Popravila se izvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenahl
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Pisalne stroje
»Reminglon«, prodaja na obroke J. Guslinčič, Maribor, Tattcnbachova 14. Zahtevajte cenike!
Šival, stroje, najboljše
Gritzner, Vesta, Kohler, kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Istotam tudi šivalni stroja »Junker« za pogrez. po 2500 Din ter tudi že od 1400 Din naprej. Za vsak stroj 15 letno jamstvo in popravila na domu, — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
VARČNE GOSPODINJE
rabijo le
VATRA LESIN
najboljše in najcenejše sredstvo za podžiganje štedilnikov, peči, likalni-kov itd. Brez truda sc užgo najbolj sveža drva. Ne kadi in nima duha. Pripravno tudi za planince in skaute. V zavitku je za 40 kratno uporabo. Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah.
Preselitveno
naznanilo
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj brivski in dam-ski česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico. Zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam, — Jakob Hočevar, brivec.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam
fjo povzetju najmanj 5 kg. zkoristilc priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
..POSEST"
Realitelna pisarna, družba z o. t.
LJUBLJANA
- PRODA:-
Hišo, dvonadstr., dobro ohranjeno, 18 prostor., elektrika, vodovod, 800 m'-' vrta, pol ure od centra, 150.000 Din. Hišo, novozid., 4 sobe, kuhinja, 1400 m3 vrta, Vič, 98.000 Din, Hišo, enonadstr., 8 stanovanj z 2 in 1 sobo, kuhinjo, pritikl., dvorišče, center Ljubljane, 150.000 Din. Hišo, pritlično, 5 eno- in dvosob. stanovanj, vrt, Sp. Šiška, 90.000 Din. Hišo, enonadstrop., novo-zidano, 7 sob, pritikline, 1500 m- vrta, blizu _ tramvaja, 200.000 Din. Vilo, enonadstr., 2 štiri-sobna komfortna, eno dvosob. stanovanje, vrt, tik tramvaja, 300.000 D. Vilo, enonadstr., eno trisobno komfortno, dva dvosob. stanovanja, vrt, gosp. poslopje, mestni del Rožne doline, 260 tisoč dinarjev. Vilo, enor.adstrop., novo-zidano, komfort., 6 sob, 2 kuhinji, 1000 m3 vrta, blizu Dunajske ceste, ^ 275.000 Din. Kmečko posestvo 38 oralov, hiša, gosp. poslopje, nekaj inventarja, 1 uro od Laškega, 82.000 dinarjev.
Poleg tega večje število vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije, stavbišča v Ljubljani in vseh predmestjih, v veliki izberi, po najugodnejših cenah.
Naročajte
SLOmCA
najcenejši s/oven 5 ki dnevnik
Parkete hrastove in bukove hrastov rezan les in parjeno bukovino
prodaja najugodneje
Ivan Šiška
tovarna parket in parne žage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupujje vedno in vsako količino hrasto-vih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrastove frize.
Tovarniško skladišče
srajc, ovratnikov in spodnjih hlač
slovito svetovno tovarno
M.JossiLSu/enstfiin
Iz Trase znamko
so nahaja pri
Kosti Nikollč i drug
ncogrtd v lastni novi palači Knez Mlli.-ijJova 12. Prodaj« trROVcom
samo na veliko.
dobi za Din 90— lepo rožasto flanelasto odejo
R. MIKLAUC
„PrI Škofu" LJUBLJANA
Pred Škofijo Stev. 3 Lingerjeva ulica
Dru
tukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
Nogavke
Flor. svilene, cvirnate, pavolnate, volnene v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki
OsvaM Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15
Na debelo! Blago dobro! Na drobno!
ki krepi in zdravi želodec
D. M. C.
znamvanec, Perl-preji-ca. kvačkanec Moulinč
v raznih barvah ter najceneje, kupite le pri tvrdki
Osvald Dobeic,Ljubljena Pred Škofijo 15
Velika zaloga' Na debelo! Na drobno!
Budilka Din 60-
3 letna garancija
Ivan Pakiž, Ljubljana
Predškolijo 15.
Suhe gobe
plaču.ie najvišje
M. GERŠAK & CO.
Ljubljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške Izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg 8U 7 (polefl Mestnega doma).
A K® RABITE TISKOVINE
ILUSTRACIJE. KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO,
BLAGOVOLITE SE OORNIfl
VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V ' VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA
BRZOJAVKE: JUGOT1SKARNA LJUBLJANA
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO
orrsci-iisK ♦ kamenotisk
KNJIGOTISK ♦ IMET1M9SHI TISK tRKOLIVNICA » KNJIGOVEZNICA
NaJbelJSI v materijalu ln konstrukciji so kolesa In Šivalni stroji znamke „Gritsner" In „Aciler"
za dom. obrt in industrijo. — švicarski pletilni stroji „Duoied". Istotam pisalni stroji „Uranlja" v treh velikostih Pouk vezenja brezjlafenl	Na obroke 1
Le pri
JOS.PETEIINC
Ljubljana blizu Prešernovega sp.
ob vodi Večletna garancija ! Zahtevajte ponudbe.
Kamgarn, veSour in douh!e za plašče in
Elegantni in priprosti plašči in obleke za velike in male, zelo dobro blago najnižja cena v trgovini
MARIJA ROGELJ
Ljubljana, Sv. Petra cesta 26.

A Jm -m

Kraljeva opigleSisa Finipa
R0YM MIL UM
za južno AMEumo
Brazilijo, Uruguay, Argentino, Chlle, Peru itd. »ASTURIAS' In »AiCANIARA*
najve'ji angloški motorni Indji na svetu.
Podzastopnik Anle Sadite. Ljubljana,
Kolodvorska ollcn 26.
$©la mimv metoda Derlilz
Krasta Peira irg, 8.1.
Ponovno in izrecno opozarjamo na to, da so naši profesorji za francoščino rojeni Francozi, za nemščino rojeni Nemci, za italijanščino rojeni Švicarski Italijani, za angleščino rojeni
Angleži, enako za srbohrvaščino, rn. čino, . . . Gojenec sliši pri lekeljl Francoza, Nemca, Italijana, Angleža in odgovarja z Izgovorom in nag asom Francoza, Nemca, Italijana, Angleža. — Uči se strogo po naCellh BerlUzove metode, t. i. brez vsakega napora, kakor se Jo kot otrok ufll materinega jezika
LM» Novi tečaji v vseh jezikih se pričnejo tekom tega tedna
Kdor sc zanje zanima, naj se oglasi v tekočem tednu med 18— li pred-poldne ter med 2 pop. In 8 zvečer na:
Kraija Petra trgu, 8/1., Ljubljana.

Kupim
stalno vsako množino
kostanjevega ianinskega lesa
SMKEKOVE SKORJE - CELE IN ZDROBLJENE,
smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu.
FRANC ©SET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI.
Štev. 801/pr.
razvijalcev taeratorievl
INO. ©1IZELJ
Ljubljana VII., Jerncjeva cesta 5. Telefon 3252.
mt
Naznanjam velecenjenim odjemalcem, da od 1. oktobra 1928 dalje nisem več vodja podružnice tukajšnje
„Humanik" zaloga čevljev
ker sem to mesto odložil.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za v podružnici Humanik mi izkazano zaupanje in prosim obenem, da se mi isto izvoli ohraniti še nadalje v moji modni trgovini.
Velespoštovanjem
Fr. Krick, CeSje.
Volneno perilo a la dr. jeiger
moško, žensko in otroško
volnenega perila »t Vunica' d.d.Jušak
Odpošilja se takoj. — Angro-sliladiščc zu teio kraljevino SI1S se nahaja pri
Kosti Nlkošie i drug, Beograd!
Knez Mihajlova ulica 12.
mestna tesarski mojster
Tel. 2379.
Ivan Zakotnik
Ljubljana, Dunafsika cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljon, verande, lesene ograje itd.	Gradba lesenih mostov, jezov in mliuov.
PARNA ŽAGA	TOVARNA FURNIRJA

gai
• Vf «
proti revmatizmu, slabemu spanju, neuralgiji, živčnim napadom in podobnim boleznim.
Samoprodaja za celo Jugoslavijo
A. Zorko,
poštni predal 80 Solventni zastopniki za vsa kraje se s primejo.
Za obisk zasebnikov v malih krajih iščemo za Slovenijo
■ e« B
Mestna občina ljubljanska namerava odprodati 10 parov tovornih konj, nekaj kočij, dve kočijski sani in tri plinske razvijalce (generatorje).
Konji se lahko ogledajo in kupijo vsak dan od 11. do pol 13. in od 17. do 18. ure na mestni pristavi, Povšetova cesta 8, ostali predmeti pa vsak čas istotam.
Kolikor se konj ne bo prodalo že na pristavi, bo zanje prostovoljna javna dražba na konjskem sejmišču dne 17. oktobra 1928.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 11. oktobra 1928.
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi na-Sega nepozabnega, dragega strica, gospoda
Luka Vilharja
bivšega urarja
za poklonjeno krasno cvctje in vence, kakor tudi vsem onim, ki so našega blagega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, se vsem prav srčno zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
sveže, ne žarko in ne soljeno, kupi po najboljši ceni JOS. JAGODIC, CELJE, Glavni trg. — Priporoča obenem najfinejše vrste kave, čaj, rum, pristno domačo sjivovko, kuhinjsko posodo in drugo železnino.
uujLuuiLiiuuiinauiuijL Jnterestinlno krof uro o^ uspešnem Zdravljenju, zolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Oetreseniku
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga :-: po zelo nizkih cenah. :-:
LMibiic . I iiiMiaKn	!
• I'linil4 hUUljUliU	>
priporoča svojo zalogo dežnikov,	j
solnčnikov in sprehajalnih palic	'
Popravila točno in solidno	|
Predmet nudi možnost lepega zaslužka in je neobhodno potreben v krajih, kjer ni električ. razsvetljave, in se torej lahko proda. — Znanje slovenščine in nemščine je predpogoj. —• Interesentom, ki razpolagajo z dobrimi referencami in morejo za vzorčno zbirko položiti 1000 Din varščine, se dovoli predujem na potnino. - Ponudbe na »RARZEL« d. d. SUBOTICA.
VACLAV SCHK&!
LASTNA IZDEI.OVA3.HilCA G90BSS-46H IN5TRU1MENVOV
Specialna trgovina za	^Popravila vseh vrst go-
godala vseh vrst in agAj—^S®!^^ dal se izvršujejo točno godalnih potrebščin,	strogo strokovnjaSko
strun itd.	^ lWM*	iu poceni
SPECIJALIST ZA MEDENA GOBBINA GiL&SStLa tast .ia izdelovalnica CELJE, KRALJA P6STRA CESTA 14
Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje službo kme-tijsko-gospodinjske učiteljice za potovalne kmetijsko-gospodinj-ske tečaje po deželi.
Prosilke morajo dokazati, da so izpolnile splošne in posebne predpogoje za sprejem v oblastno službo, predpisane v §§ 4. in 7. uredbe glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora z dne 21. julija 1927, Uradni list z dne 17. septembra 1927, št. 406/26 in da je na seminarju kake gospodinjske šole položila izpit iz gospodinjstva.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in zadostno kolkovanimi prilogami ie predložiti tekom 4 tednov po razglasitvi tega razpisa oblastnemu odboru mariborske oblasti v Mariboru.
Mariborski oblastni odbor.
Dr. Leskovar, predsednik.
idealno sredstvo- proti kašlju, varstveno sredstvo proti gripi, užitno in hranilno sredstvo izvrstnega okusa! — Samo v originalnih vrečicah se dobi v vseh boljših trgovinah in drogerijah.
Živinski sejem.
Na dan sv. Terezije 15, oktobra se bo vršil pri Sv. Lovrencu na Pohorfu tretji in zadnji živinski sejem v tem letu za konje, govedo in drobnico. — Vabijo se kupci in prodajalci.
Za g-g. duhovnike/
Speoijalen Striohkamgarn za obleke, kamsarn alt Adrija za talarje, Marongo ali Setland za suknje,
ter vso druge potrebščine priporoča v nakup
manutaktura Franc Dobovičnik, Ce/fe
(}g. duhovniki dobo engros cene!
Krojači pozor!
Sukno, kamgarne, koverkote. donbine, lodn« in vse krojaSke potrebščine kupite najceneje v ogromni
tovaruiiki zalogi Franc Dobovičnik, Celje
Zahtevajte vzorce!
Za ženine in neveste l
Poročne obleke, ter vse potrebno blago za balo, posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje
pri Franc Dobovičnik, Celje
Oglejte si voliko zalogo!
Zahtevajte ^^ ^
s 1000
brezplačni
A. KSFFMANN, Maribor št. 40 b
pri švicarski tvornici ur. Lastno izdelovanje okrovii in sestavljanje ur (remontaža).
Din 49*—
ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65'- 3letno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druge znamke cenejše nego drugje.
TW5 Ufira ©4*—
z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din rt)-—, 3 letno jamstvo. Pošiljam po povzetju Za neodgovorjajoče vrnem denar nazaj.
Dne 19. oktobra 1928 bo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba-posestva Zgornji Rožnik, obstoječega iz; hiše, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, travnikov in gozda. Cenilna vrednost 332.484 Din. Najmanjši ponudek 221.656 dinarjev.
le utelešena čistilna moč!
Pri pranju z Benzit-nadmilom se blago niti najmanje ne pokvari, ker Benzit-nad-milo nesnago razkroji. — Tukaj je kuhanje in drgnenje perila nepotrebno, ker nesnago Benzit-nadmilo iz tkanine razkroji.
Nesnago razkrojiti se pravi, da celo najfinejše tkanine pri tem ne trpijo.
Nesnago razkrojiti se pravi, perilo tako intenzivno, temeljito prati, da celo največja nesnaga brez truda izgine.
z dvojnim učinkom Tvornice Zlaforog, Maribor
Neki Franjo Klemen ponuja zasebnikom manufakturno blago proti plačilu na obroke. Vsakogar najodločnejše svarimo, da bi dajal Franjo Klemenu naplačila, akonto-plačila ali podobno, če bi prišel s takimi ponudbami, oddajte ga prvi policijski oblasti.
Dr. M. Slavič:
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Ustanovljeha leta 1860.
r
UBUANA, poleg g!, kol.
Cerkvena umetna dela: altarji pHSnlce, bbhaJHne mize Itd. Marmornate plošče za mo-bilje, eiektro monterje strojarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stop-njišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornat) kamini za satane in elegantna stanovanja, Kameni« iijaki za kuhinje. ^BmmmmmimmammBsaBmaB^
■ ' -------------I I I I I II I !■!................ I
Risba kaže, kako uničevalno učinkujejo čudovite moči soli sv. Roka na gnezda kurjih očes in otrdelo kožo, kako prodro v dupline in dvignejo korenine otrdelih mest.
Bolečine nog zginejo za vedno.
Že mnogo let je sol sv. Roka najzanesljivejši in najbolj popularen dodatek za kopelj, čegar proizvajalci načeloma odklanjajo porabo razjedajočih, žgočih kislin za odstrr.n|evanje kurjih očes. Razna sredstva proti kurjim očesom v obliki mazil, obli-žev, tjnktur ild., ki vsebujejo kisline, razjedo pač gornji del kurjega očesa, ko istodobno požgo kožo in meso, pri tem pa nc uničijo korenin kurjega očesa. Kurje oko vsled tega kmalu zopet naraste, vrhutega pa povzroča ta procedura velike bolečine. Sol sv. Roka ne vsebuje nikakih kislin in učinkuje izključno le na koren kurjega očesa. Dalje učinkuje specialna in čudovita kemična sestava soli sv. Roka za nožno kopelj dobrodejno in osveževalno na živo zdravo meso, ne da bi jo omehčala. Omehčajo sc samo trdi deli kurjega
očesa, da se lahko odstranijo z nožem, SOL SV. ROKA za nožno kopelj pa ni samo najbolj idealno sredstvo za kurja očesa, ampak je obenem kosmetično zdravilno sredstvo za vse bolezni v nogah. - Ena kopelj s soljo sv. Roka za noge odstranja kar najhitreje otiske čevljev, žulje, bule, zdravi ranitve, odstranja poleti posebno nadležno paljenje nog, preobilo potenje nog in slab duh. Ena nožna kopelj 9 soljo sv. Roka za noge odstrani vsako utrujenost nog in jih napravi kot novorojene. Tako dobrodejni učinek na noge se nato občuti po vsem telesu, vsled česar poslane kopelj za noge osvežcvalna kopelj za celotni organizem. — Cena velikemu zavoju 16 Din. -Dobiva se >r vsaki lekarni. Če bi je ne dobili, obrnite se na tvrdko
DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA.
Sol sv. Roka za noge uredi še tako zanemarjene noge! '•c
21
Der el-Arbain, samostan štirideset (mučenikov), se imenuje ta samostanski gradič z enim nadstropjem v spomin na 40 mučenikov, ki so bili tu umorjeni v davnih časih. Sinajski menih, padre Mojse, s katerim sem govoril v samostanu sv. Katarine žebinkoštno soboto, me je čakal na vrtu pred samostanom. Povabil me je na obed. Na mizi je imel že vse pripravljeno, videl sem tudi salato narejeno, ki bi jo sicer tako rad Jedel. A bil sem tako utrujen, ne toliko od napora kakor od vročine, da nisem mogel ničesar jesti. Izpil sem le ponujen arak, da mi ne bi škodovala naslednja pijača, potem limonado ter čisto vodo, vodo in vodo. Nato pa sem sc poslužil edinega pripomočka v teh slučajih, stegnil sem noge in roke v vodoravno lego, pozabil na ves svet ter zadremal kakor ubit. Kmalu me je streslo, da sem skočil po koncu. Glava je bila sicer še težka, a ko sem jo z vodo malo oplahnil, se je tudi udala moji volji. Šel sem v obednico, kjer pa sem našel Mojseja spečega na klopi. Vstal je tudi 011 ter mi začel streči. Imel je zame celo neko meso. Ii kateremu je pripravil grah iz moje konserve. Najbolj pa mi je teknila salata pomešana z nekakim korenjem, ki me je spominjalo na grenko zelišče Izraelcev, ki so ga jedli velikonočni praznik. Kot pecivo je bil izvrsten dateljnov kolač, kakršnega še nisem prej jedel. Nazadn je sva skuhala še ceylonski čaj, ki sem ga jaz imel iz Sueza. Po takem obedu je morala izginiti vsa utrujenost, bil sem zopet sposoben za delo in pol.
Oj brat Mojse! Vesel sem ga bil, ker me je spominjal že z imenom na Mojzesa. Pa nič nI bil podoben bibličnemu Mojzesu, gorečnežu, ognjevitemu govorniku. Majhen je bil, ljubezniv in nežen, postrež-Jjiv in požrtvovalen. Razumela pa sva se najbolj v Italijanskem jeziku. Nc morem si predstavljati, kako so mogli nekateri sinajski potopisi govoriti o neprijaznih sinajskih menihih. Proti meni jih je bila sama prijaznost in ljubeznivost. Kaj pa dela ta moj mali
Mojzes? Puščavnik je pravzaprav in oskrbnik oaze. Njegov samostan je lepo, za te kraje zopet nenavadno poslopje, celo majhna trdnjavica, v kateri je nekaj celic in tudi nekaka »lepša« soba, ki mi je bila odkazana za odmor. V notranjščini je precejšnja kapela, kjer je včasih liturgija, brat Mojse pa opravlja v njej svoje molitve. Ob samostanu je lepa, rodovitna oaza, kjer so oljke, fige, marelice in polno zelenjave. Ta vrt oskrbuje Mojse, sam namaka nasade in nadzoruje pomožno delo, ki mu ga vršijo Beduini iz okolice. Po dva dni v tednu se Mojse mudi na gori sv. Katar i ne, vsako soboto pa gre v samostan sv. Katarine, kamor nese pridelke svoje oaze, dočim si odtam prinese moko, riž, suhe ribe, sir in še kaj takega, kar potrebuje v svoji kuhinji, kjer je sam svoj kuhar in pek. Tn dobro zna jedi pripraviti in vse ziia lepo pospraviti v kuhinji, da je bila vsaka stvar na svojem mestu.
Kakih 301) korakov od samostana je beduinska koliba, kjer stanujeta menda dve družini. Nisem si jih mogel natančno ogledati, ker so ležale pred njo ženske, ki so si začele vleči rute na' obraz. Pa to me tudi ni toliko zanimalo. Pač pa me je iznenudil ne-sinajski šotor med samostanom in beduinsko kolibo. Zastavica z belim križem ga je naredila zame še bolj zanimivega. Kmalu sem se seznanil s prebivalci toga šotora. Bil je to g. Alfred Kaiser, naravoslovec iz Švice, s svojo soprogo. Že mesece stanuje poti tem šotorom, žena mu kuha, en Bcduin jima nosi vodo in pospravlja posodo.
Že četrtič je bil Kaiser na Sinaju. L. 1886, je bil kot uslužbenec v egiptskem naravoslovnem zavodu v Kairi reduciran. V svoji brczposelnosli je šel s 500 franki na Sinaj ter prišel no 7 mesecih za malarijo bolan in raztrgan v Kairo. L. 1887. je bil drugič tam v spronistvu nekega geologa. Tretjlkrat je odšel tja 1. 1890. za več let s svojo prvo ženo, ki 11111 je po dveh letih tam umrla obenem s tar.i rojenim dečkom. — S presledkom dveh let je bil tam do 1. 1898. ter imel pri Rdečem morili in sredi Sinaia svoj tabor za geološke, meteorološke in botanične študije. Oetrtikrat
je bil na Sinaju 1. 1926./27. Že v zimskih mesecih je bil pri Rdečem morju. Od spomladi do pozne jeseni pa je bil pri samostanu »Arbain« v soteski Ledže. Iz Švice mi je pisal, da je koncem oktobra prišel z (drugo ženo) srečno v domovino, šotor pa je še shranil pri sinajskih menihih. Ta g. Kaiser mi je iz Švice naznanil, da sta moja dva sinajska meniška znanca izstopila iz samostana, pa dostavil: »Mi pa smo drugačni; mi pa bi le preradi prav kmalu zopet še enkrat uživali puščavo. Bojim pa se, da bo delo preveliko in življene prekratko, da bi mogli izvršiti svoje nove načrte. Zdaj bo že pozet kmalu minulo leto, da smo preživeli z vami tisti nepozabljivi popoldan v samostanu ..
Občudoval sem tega navdušenega raziskovalca Sinajskega polotoka, po katerem je hodil blizu 40 let kakor Izraelci Živel je preprosto kot Beduin, stanoval pod kako skalo ali pa si iz kamenja sestavil kočo.
V	popolni samoti je tako živel pri 3. potovanju tudi s svojo prvo ženo. Enkrat bi ga Beduini iz nesporaz-umljenja kmalu ustrelili; drugače pa so mu ni nič zgodilo, tudi oropan ali okraden ni bil nikoli. Sicer pa je sklenil z Beduini obrambno prijateljstvo, ki ga je varovalo pred napadi.
Neizmerno veliko naravoslovnega gradiva ima nagromadenega. Nekaj reči je objavil v geografskih časopisih, nekaj tudi v posebnih knjižicah. Nekaj geoloških zbirk je prodal, da je dobil sredstva za daljnji študij. Tokrat je imel okoli šotora naloženih do 30 herbarijev sinajskih cvetlic. Čudno, kaj je ta človek vse videl in našel. Kjer sc je nevajenemu človeku zdelo, da je le pusto kamenje, jc našel kako cvetko ali neznatno rastlinico, ki se bori tu v težkih okoliščinah za obstanek. Pozna od blizu vse sinajske rodove, osem glavnih navajajo med 10.000 prebivalci, vse živalstvo, rastlinstvo, vso zemeljsko tvorbo itd.
V	zapisniku del, ki pridejo za sinajski študij v poštev, ima 4890 spisov. Rad bi spisal monografijo o Sinaju ter objavil dragoceno nabrano gradivo. O tem pa sodi žal pesimistično: Komaj mislim, da se bo lo dragoceno gradivo objavilo še pred mojo smrtjo.«
!=!!!:
s» 2 ^
Eš™
ST	C = ce C » J O
_ 3-	9t
c »	>
N, p
5* n«
?	as
I I	Ss
O -i »	JS>
2-0O
S 9	>
CD m <
< S	G
"	N
■Ji —	W j5
S 0
ro —
P „ B	K
5 a.	5-
T>	U
77
*	^
P	§
m
I
to
6
* t«
'•aS d
& o i n« B
"S
51 I S'
K Ul
— s
— n
iT TT
n
g	S	2
B'	?	»
1	S	JT
S	«
c C 3
S?
_ —• —
_ - N p (B
w J. t '
S r *r 1 «
— 3
Ž
M	C
TO (s	U" >3 «
k It	B
S S	2.
»7	••
2:
S
_ ™ ■	2
c » •*	s
H	1 sr 5.
D	■£• ■«	«
!!IEilli5 =111=11?
2a jesensko in zimsko sezono/
(Hovo d o šlo!
Prima blago za plašče v vseh kakovostih. Kasha v modnih barvah za obleke, bluze in kostume Angleško blago. Modno blago za pulovre in krila. Baržun in pliš za plašče, tope in obleke. Svilena podlaga. Barhenti in flaneli. Pribor za krojače in šivilje. Kratka roba Zelo ugodne cene.
9elix fflicfjelitscj), modno trgovino „<K Nevesti" Maribor, gosposko unčo St. 14. Geieion m.

Spodnještajerska ljudska posojilnica
Mariboru Reglstrovana zadruga z
neomeleno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 61 in 7
T%
Lasostrižnik
lz najftnn ISeea imeVSkCRa Jeklu 35 l)ln. britve 19 »ln lirlvnl nimrat 17 Mu. škarje 7 Din. žepni nož 2.50 Din, kavni mlin 42 Dlii, kln-illvn 12 Din, kleSCe 7 Din žepun svetlllka 5 Oln. harmonika 351) Din, gramofon .155 Din, mandolini! IGO Din, kitara 270 Din. nosil 315 Din, tamburu ISO Uin, okurlnn 13 Din. fotoaparat 45 Din, krasno otroike IcrraC-ko kakor: lutke, medvedi', konje, ■/.ajen, mačke, aute, ladie Itd., razpošilja samo v dobri in najboljši kvaliteti velotrgrovinn H S»TKH-mecki, Celje «». tS, »lov. Vse kar ne ii^ajn se zamenja ali vrne denar. Naročila čez 500 Oin poštnine prosta. Zahtevajte takoj in zastonj ve tiki ilustrovanl cenili z več: tisoč slikami.
HI poŠt
V
„Spec«rum" d. ci inž Kosilsla, (Hibsku ln lirssic
tvornica ugleda; m brušenega stekla Ljubljana Vit
se nahaja od 1. novembra Celovška cesta 81. - Telefon 2343.
Zagreb, OsijeU. Središnjicn ŽAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo. inašmski steklo o—i mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakoi rodi brušene ■irozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanie ' innd Fina. navadna ogledalo
K. Pučnik
krojaški atelje
Ljubljana
TavCarJeva ulica 3
se uljudno priporoča ter opozarja na novo dospela prava angleška blaga - - - - Prvovrstno delo
lovske puške
floberi puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, lopiee, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetni ogenj.
F. K. ftABSER. puškar. Ljubllana. Selenburaova 6
Prva slovenska parna vulkanizacija v Ljubljani
PETER ŠKAFAR, RIMSKA CESTA ŠT. 11
je edina tvrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popravila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na spedjalnih strojih strokovnjaško szvrše popravila.
LETOS ZNIŽANE CENE	POSTREŽBA SOLIDNA
ceneno češko perje!
I kg sivega opuljenega perja 70 Din, nspol-belo 9<J Din, belo 100 Din, boljše 125 in 150 Din. mehko kol pub 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto Vzorec z.astonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj Naročila samo i,a Benedikt Sachsei, Lobes 3 pri Plinu, Češkoslovaška. - Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
mnogo iznenatienta in senzacije za celo bodočnost ?
Ker bode zadeto mnogo milijonov dinarjev, ter padejo veliki dobitki v prvi vrsti na doplaiiine srečke, katere ima še samo v mali množini na razpolago glavna poviaščeua in Sirom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša kolektura
Aleksandra R.Pavlovič. Deograd. Obiltčev Venac 35. rel. 15-25
Slovenci na plan pa še danes naroMte po dopisnici eno doplačilno sročko. katere cena je v primeri r. ogromnimi dobitki zelo nizka ter stane '/, Din 500'—. '/z Din 250'—, V« Din 125 —
I
Lfuflsha posojilnica v ceiiu
registrovana zadruga / neomejeno zavezo
Canharieva ulica si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker lamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica,
Hranilne vloge nad Oin 52.000.000-
flelika izbira. Najnižje
Dvokolesa nova od Din 1000*— naprej. Šivalni stroji od Din 1400'— naprej. Otroški vozički od Din 240"— oaprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom /alogo. — Prodala na obroke. Ceniki Iranko. »TRIBUNA", F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta Številka 4.
Dvojni fini
noži«"ban* zelja
naprodaj
Ignac Marerko
Opekarska c. 34, Trnovo
Vsakovrstne trsovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d.
nudim po skrajno ugodnih cenah I Na debelo!	Na drobno.'
Anton 3anežič,
Ljubljana, Fiorjanska ul. 14.
Knjigoveznica in črtainica trgovskih knjig.
Za krojače!	Za kroiače!
Nova. veliko
knjiga krofašfva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNt, Uubliana, Gosposka ul. 7
Zahtevajte opis knjige!
d. d.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva ce§fta IO Telefon st.2057,2470 n 2979
Kapital In rezerve skupno r»ad Din I6.000.000 - vloge nad Din 300,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaia obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
/„» Jugoslovansko tiskarno v LJubljani) K.arei Cei
mmmmmammmmmmmmmmmm a
'rdajatelj. di. ti. KoJovcc.
Urednik: Franc lersefilavi