POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji* vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 91 ♦ Maribor, četrtek, dne 15. septembra 1938 • Lelo XIII Barva se lahko menja izpadi Hitlerja proti čsr II. V zadnjem uvodniku smo pokazali, kako se le visoki klerus dosledno upiral vsakemu na-Predku, vsaki demokratizaciji. Dolgo se ni mo-ge' sprijazniti z mislijo, da bi priznal ustavno Parlamentarno državo, v kateri ima pravico ^ločanja tudi ljudstvo. Demokracija je pa kljub temu odporu vedno bolj napredovala in Marsikje postala živo dejstvo. Tedaj se je politični katolicizem čutil prisiljenega, da demokracijo kot obstoječe stanje 115 zunaj prizna in da si z novimi gesli skuša Pridobiti spet nazaj izgubljeno oblast in moč, takor je precej odkritosrčno zapisal dr. I. Ev. ^rek v »Katoliškem Obzorniku«: ‘Kako žalostno omejeni so tisti katoličani na Francoskem in drugod, ki v ustavnih drža-Prezirajo, da more edino stališče politiš-e svobode spraviti teptana krščanska načela j^Pet v veljavo in rešiti cerkvi pot za njeno donosno delovanje, ki ne vedo, da je skrb dnevnike in društveno življenje jjrva reč. daj ni čas, da bi se teoretiško pričkali o Spl°šnem pomenu načela svobodne vesti, go-^0ra, združevanja, shodov, pouka in tiska... NaPaČno smo se borili z liberalizmom; zato y podlegli. S teorijami in zgodovinskimi trapami smo šli proti praksi in dejanjem. Se-SJ se pa imamo kosati s socializmom. (Pod-^®1 J. EV. Krek). In ta boj je težji. Tam, Kr zmaguje socializem, pa moremo javno ^tlenje pridobiti za katolištvo samo na stali-svobode. Vsaka druga pot vodi v pogu-°- Konfiskacija in državni pravdniki, vladne Pret>ovedi društev ali shodov nas ne bodo re-pač pa nam — jemljejo v javnosti ugled 111 krepe moč javnega mnenja proti — cerkvi.« Ali kakor je v istem »Katoliškem Obzorni- ku, liei 8 Pred vojno zapisal dr. Aleš Ušeničnik: dejstvo je torej, da se v modernem živ-:tliu narodov uveljavlja vse bolj demokra- C|te, in nobenega dvoma ni, da bo tudi zrnata demokracija! Če pa je vse to resnično, tedaj stoji pred nami velika alternativa. Alternativa je ta: ali Pustiti, da zmaga demokracija brez Cerkve ln Proti Cerkvi..., ali pa sprejeti demokratič-n° tnisel, organizirati ljudstvo ... Kaj pravi politična modrost? Ni težko uga-'l1*' kaj. Če je res, kakor vse priča, bodočnost ernokracije, tedaj bi bilo politično jako nespametno ustavljati se demokraciji. Demokrata bi Jla preko nas po svoji zmagovalni Poti!« S tem je jasno povedano, da klerikalizem Priznava demokracijo samo tedaj in tam, kjer j'3 sili v to njena moč, samo na videz, samo iz aktičnih razlogov, ali kakor sami pravijo, iz 'Politične modrosti«. . istočasno si pa prizadevajo demokratizaci-® Javnega življenja zavirati, kolikor se le da. 0 ^ na primer tudi v bivši avstro-ogrski ^°narhiji vedno močneje trkalo na vrata vpra-nje splošne in enake tajne volilne pravice, ® *Rimski Katolik«’ pod uredništvom dr. Mah- niča Žavi iiud. našteval razne dvome nad to osnovo dr-janskih pravic. Bal se je predvsem, da bi stv° dobilo vedno več politične izobrazbe, 1 česar ga bo vedno teže vladati. Zapisal dobesedno: ^ “Gotovo je n. pr. dunajsko ljudstvo bolj izo-^ eno nego naše kraško, zato je pa laže na rasu kraljevati nego na Dunaju županiti!« ce riIR:a zla Posledica občne volilne pravica 16 nac*a^eva' ''Rilski Katolik«, je v tem, let D.0u .< V ostalem pa je bil govor samo ponovitev tega, kar smo vedeli že dolgo in kar sta te dni rekla tudi Goring in Gobbels. Ni verjetno, da bi ČSR dopustila, da bi se kdorkoli vtikal v njene notranje zadeve, na tak način najmanj pa, da bi skušal z grožnjami izsiliti nekaj, Česar ČSR, ako hoče ostati samostojna in ako torej nasprotna stran vztraja pri svojem in misli resno, potem je mir zapečaten in izbruh oboroženega konflikta samo vprašanje mogoče prav kratkega časa. Ker se že toliko govori o strašnem položaju Nemcev v ČSR in to izrablja za pretvezo za nastop proti ČSR, je treba reči, da bi bili državljani v marsikateri državi srečni, ako bi imeli tako svobodo in toliko pravic, kot jih imajo kr-konoški Nemci v ČSR. Ako pa Čehi ne puste, da bi se krkonoški Nemci obnašali, kot da zanje država sploh ne obstoja in nočejo trpeti nasilstev, demonstracij ter izzivanj, potem se lahko sklicujejo z najmanj isto pravico na to, da tudi v BerUnu ni kaj sličnega dovoljeno. i„ Češkoslovaška je kulturna država in jo kot tako priznava ves svet. Govor njenega prezidenta dr, Beneša v teh kritičnih dneh je samo znova podčrtal kulturo duha, ki živi in oplemenjuje to državo, v času, ko je izpostavljena napadom in izpadom. Zaključne besede na niimberškem kongresu niso odjeknile samo v ČSR, 0 _ 1_ ;;l__________i v..i. ... * «< Še je čas, da se reši evropski mir, toda to ni več odvisno od tistih, ki so se pustili v interesu miru poniževati. Veliki izgredi nacističnih Nemcev so zahtevali 11 smrtnih žrtev. Agitacija, ki so jo razplamteli govori iz rajha, je povzročila, da je prišlo v več krajih, kjer prebivajo krkonoški Nemci, do spopadov in sicer: v Ašu, kjer so henleinovci do nezavesti pretepli enega stražnika, v Prištanju, kjer so streljali iz cerkvenega stolpa in hiš na vojake, pri čemer sta bila ubita en vojak in en henleinovec, v Hebu so bili ranjeni trije orožniki in en henleinovec, v Achsel-bachu so iz tovornih avtomobilov streljali na orožnike. Orožniki so ustrelili lastnika avtomobila, v Teplicah Šanovu so bili trije stražniki hudo ranjeni, v Krasnem Brezju so Nemci streljali na češke hiše in ubili enega dijaka, v spopadu s policijo je bil ubit en henleinovec, v Vesnovici so henleinovci sestrelili sodnega uradnika Kahna. Demonstracije so bile prav za prav vstaja v malem. Pričetek vstaje so po- vsod oznanile sirene in zvonovi. Nacistični Nemci, oboroženi, napadajo državne urade in nemške socialne demokrate ter zažigajo njih domove. Razen v zgoraj navedenih krajih so se vršili spopadi tudi v drugih krajih. Nacistični Nemci so oboroženi navalili na urade, zasedli v več krajih uradna poslopja in carinarnice od koder jih je pregnala šele vojska. Ponekod so razstrelili ceste in pretrgali telefonske zveze. Opazilo se je tudi, da so henleinovci navalili na hiše nemških socialnih demokratov in jih skušali zažgati. V Che-bu so oblegali delavski dom nemških socialnih demokratov, pa so naleteli na delavsko obrambo, ki se je odlično izkazala. Obsedno stanje v 8 okrallh v ČSR Ves čas trajanja niirnberškega kongresa so krkonoški Nemci prirejali demonstracije po mestih in večjih krajih ter izzivali spopade. Po govoru Goringa in Gobbelsa so se te demonstracije še stopnjevale. Češkoslovaško časopisje poziva vlado, da napravi konec temu stanju in pokaže, kdo je gospodar v državi. Zlasti je to potrebno, ker se ono-stran meje po vsaki demonstraciii trdi, da vlada v ČSR ni več »Herr der Lage.« Po Hitlerjevem govoru pa so se incidenti tako množili, da je bila vlada ČSR v torek, dne 13. t. m. prisiljena proglasiti obsedno stanje v 8 obmejnih okrajih. Obsedno stanje prinaša za organizatorje nemirov smrtno kazen. MUitimat“ HelnleEnovcev Henleinova delegacija za pogajanja s praško vlado je sporočila dr. Hodži, da zahteva v šestih urah preklic obsednega stanja in odpoklic državne policije iz vseh okrajev z nemško večino, vojaštvo pa, da se mora umakniti v vojašnice, sicer da delegacija odklanja odgovornost za vse kar bi sledilo. Vlada: nel Na to več kot predrzno zahtevo je vlada odgovorila z ne. Radio Praha je objavil, da vlada v vseh okrajih, kjer je bil razglašen preki sod, popoln mir. Evropa taka . . . Praška vlada obvešča sproti poslanike pri njej zastopanih velesil. NemSke sosednje driave Hitijo svoje mele Svoje meje napram Nemčiji so zaščitile Belgija, Nizozemska in Švica, zlasti z minami. Ti varnostni ukrepi kažejo, da države še vedno slutijo nevarnost. Francoska je zasedla mejo vzdolž nemškega ozemlja. Vojaštvo, ki je bilo na dopustu, kakor tudi rezervisti, ki so se šele ored 14. dnevi vrnili iz orožnih vaj, so bili ponovno vpoklicani v vojaško službo. Francoski ministrski predsednik ob 1. uri z|utraj: Ministrski svet v Parizit je imel daljšo sejo. ki je končala ob 1. uri zjutraj, nakar je sprejel ministrski predsednik Da-ladier novinarje ter jim izjavil, da se je posrečilo zopet prebroditi vrhunec krize in obdržati mir, Pričakovali so, da bo spregovoril tudi zunanji minister Bon-net, ki pa je na splošno presenečenje molčal. M B ■i OJI V S I II pamji Nacionalistični napadi odbiti Iz Barcelone poroča francoska tiskov-1 bert odbiti vsi napadi nacistov. Sestre-na služba Havas, da so bili na fronti ob ljeni sta bili dve nacistični letali. Ebru, v odseku Gaeta in v dolini Vila-1 Doslej je padlo na fronti 22 socialističnih poslancev Španska vlada je priobčila statistiko o strankarski pripadnosti 39 v bojih za republiko ubitih poslancev. Med njimi so en pristaš centruma, 5 poslancev re- publikanske unije, 8 poslancev republikanske levice, 22 poslancev socialistov, 2 komunista in 2 poslanca katalonske levice. DruStvo narodov za Češkoslovaško Jasna Izjava je gotovo potrebna V Ženevi je seja Društva narodov, ki bo razpravljala tudi o sporu med krkonoškimi Nemci in republikansko vlado. Vprašanje je mednarodno, ker se v vprašanje vmešavajo tuje sile, predvsem Nemčija, kar utegne izzvati novo evropsko vojno. Anglija in Francija želita, da drža- ve konkretizirajo stališče do čehoslo-vaškega spora, ker upata s tem pridobiti na moralni pomoči. O čehoslovaš-kem sporu bo govoril tudi ruski delegat Litvinov. Zedinjene države ameriške so poslale na to sejo svojega posebnega opazovalca. Do4na in fta svetu Tabori se ne vršiio radi volitev. Na taboru JRZ v Črešnjevcih je govoril notranji minister g. dr. Korošec, ki je dejal: »Nekateri mislijo in trdijo, da smo mi slovenski JRZ-ovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volilno borbo. Daleč od cilja! Kdor to misli, se zelo moti. Mi ne stojimo v volilni borbi. Tabori nam ne služijo za volitve, čeprav to ne bi bilo nič hudega. Prireja jih naša stranka JRZ sama, oprta na lastne moči in ljudi, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncijanti, ki so nam opljuvali našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi' brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi.« — ■»*>•»■■ *<-.,*,.»* * >> Spopad z orožniki v vasi Prosečno. V hrvaški vasi Prosečno je skupina kmetov, članov »Hrvaške seljačke zaščite«, ;s kamenjem obmetavala dva avtomobila in napadla osebe, ki so bile v njem. Napadeni so komaj ušli in obvestili orožnike. Orožniki so se podali na kraj napada. Tudi nje so pričakali kmetje in jih napadli. Prišlo je do medsebojnega spopada. En napadalec je bil ranjen z bajonetom v nogo. Dr. Maček se Je vrnil v Zagreb s svojega posestva v Kupincu. Imel je takoj po prihodu konferenco z voditelji kmetskodemokratske koalicije. Pravniški kongres v Novem Sadu, katerega se je udeležilo okrog 300 pravnikov iz naše države, se je izrekel proti dolgi praksi, ki jo morajo vršiti odvetniški koncipijenti in sprejel predloge za izdajo zakonov v varstvo nezakonskih otrok itd. »•>-***.«*!?- Katolički tjednik« poroča, da je Jugoslavija poslala lani za misijone din 340.130 in še od tega skoraj polovica odpada na ljubljansko škofijo. List pravi, samo toliko so dali ljudje. 350 delavcev zaposlenih v cementarni tvrdke »Dalmacija« v Splitu je stopilo v stavko. Delavci zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in odpust delavcev iz tovarne, ki niso pristojni v domačo občino. Nova papirnica v Prevaljah, ki jo je lansko leto upepelil požar, je dograjena in bo pričela te dni zopet obratovati. Gostilničarska pivovarna v Laškem, ki so jo gradili dolgo vrsto let, je končno pričela obratovati. Novo državno trgovsko akademijo so otvo-rili v Požarevcu. Zaradi velikega prometa na progi Beograd-Jesenice je generalna direkcija železnic odredila, da brzovlaka št. 9 in 10 ne bosta ukinjena 15. t. m., temveč bosta vozila do konca oktobra. Priprave za zagrebški pokojninski zavod za nameščence bodo v kratkem dovršene. Zavod prične poslovati 1. oktobra. Nova uprava je bila imenovana $(.-» >,eti s . . Češkoslovaška kupuje pri nas 10.000 vagonov pšenice in 150 vagonov masti, * : * > n » Angleški laburistični poslanec Morrison je objavil odprto pismo nemškemu narodu, v katerem pravi, da bo v bodoči vojni Nemčija še bolj poražena, kakor je bila v svetovni vojni. Morrison je posvaril Nemce pred pustolovščinami, v 15 Bivši kancler Schuschnigg je obolel, zato bo razprava, ki so jo naperili proti njemu nacisti, preložena. Tudi Franco je poslal delegacijo na nemški nacistični kongres v Niirenbergu. Španska Francova vlada v Burgosu je poslala delegata na niirenberški kongres. Delegat je kongres pozdravil in bil pozdravljen — • • — — Mednarodna konferenca v Stresi se je sestala v soboto. Razpravlja o posledicah priključitve Avstrije, o berlinskih sporazumih glede prometa na Dunavu, oziroma Jadranskem in Severnem morju. Navzoči so zastopniki državnih železnic Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške. Jugoslavije in Italije. Senatne volitve v Zedinjenih državah ameriških bodo očividno ugodne za Rooseveltovo politiko igospodarskega ozdravljenja. Vlada republike Cliile je odstopila. V spomin T. G. Masaryka Danes, dne 14. t. m. je poteklo eno leto od smrti nepozabnega prezidenta osvoboditelja ČSR T. G. Masa.ryka. Baš ob žalostni obletnici preživlja ČSR težke dneve, najtežje od njenega postanka, braneč svojo samostojnost in neodvisnost pred nasilnim fašizmom. Zdravi temelji na katerih počiva republika pa bodo vzdržali tudi ta naval in ČSR bo v zgodovini označena kot država, ki je s svojim junaškim nastopom rešila, demokracijv in kul? turo človeštva. _ Vse čehoslovaške radiopostaje so se spom\-nile danes, v sredo ob Z. uri zjutraj s kratkim, a mogočno učinkujočim proglasom: »Čehoslo-vaški narod ostane zvest naukom prezidentd Masaryka: čuval bo demokracijo, mir, človekoljubnost in je uverjen, da mora zmagati resnica in pravica..« Poljski parlament razpuščen Opozicija pripravljena. Predsednik poljske vlade je podpisal ukaz o razpustitvi parlamenta. Volitve bodo v 30 dneh. Izgleda, da je do te£a koraka pripravila vlado opozicija. Vlada, oprta na reakcionarne stranke, ki tvorijo znatno manjšino, si najbrž ne upa več nositi odgovornosti za svoje delo. Avstrijske novice »Ziiricher Zeitung« poroča, da bo s 1. ok‘ tobrom zopet večje število avstrijskih državnih uradnikov odpuščenih iz službe, ker ob*| stoje dvomi o njihovi politični zanesljivosti.j * »Koroški Slovenec« poroča, da je narodno socialistični urad za ljudski blagor doslej ustanovil v koroških slovenskih krajih že $ samonemških otroških vrtcev. Narodno s0' cialistični urad tudi odkrito priznava, da bodo ti otroški vrtci še uspešneje kakor dosedanja šota seznanjali sloyenske otroke z nemško govorico in z nemško narodno svojstvenostjo-»Koroški Slovenec« ugotavlja, da je to' P°' stopanje v očitnem nasprotstvu s slovesnimi narodno-socialističnimi izjavami, da nimajo namena ponemčlsvati ali raznarodovati tuje-rodce. — Koroški Slovenci nimajo niti e>,e slovenske šole in je zato težko razumljiva iz' java gauleiterja Klausnerja, o kateri smo ž* zadnjič poročali, da nacionalsocialisti santf žele, da bi se Nemcem v tujih državah tat® dobro godilo kakor se godi nemškim manjši' nam v tretjem rajhu. * V Pirmasensu je v noči od sobote na nedelr do tal pogorela tamkajšnja tovarna za čevlje, škoda znaša nad 200.000 RM. Vzrok požara ie po uradnih podatkih neznan. Pred kratkim ie izbruhnil požar v železolivarni Landau, ki Š3 tudi niso mogli zadušiti. Vzrok neznan. Schuschnigg, ki je še vedno v zaporu tajne drž. policije v »Metropola«, je šele te dni zve' del, da bo postavljen pred posebno državno sodišče. To mu je povedala njegova žena Vera roj. Fugger. ki ga je te dni smela za neka) minut pod strogim nadzorstvom obiskati. Nadzorujoči SS-mož je razgovor takoj prek*' nil. Izidor Wachstein, lastnik tvrdke Welker Werke, je bil na Dunaju aretiran zaradi od^' ruških kupčij. Wachstein je prodajal mizarje1” stroje za obdelovanje lesa, v prejšnjih letih tudi po Sloveniji, in jih je s svojimi nesolidni' mi in oderuškimi kupčijami spravil v škodo. Dohodki jugoslovanskih železnic v potniškem prometu V zadnjih 20 letih so bili prejemki iz železniškega potniškega prometa v Jugoslaviji po direkcijah naslednji: Beograd Din 2.459.000.000 Ljubljana Din 1.844,000.000 Sarajevo Din 1.173.000.000 Subotica Din 3.172.000.000 Zagreb Din 2.959,000.000 Skupaj Din 11.600,000.000 V odstotkih znašajo dohodki Beograda 21.13. Ljubljane 15.90, Sarajeva 10.12, Subotice 27.34 in Zagreba 25.51. V potniških kilometrih je znašalo število 1922 1.533,926.117 in 1937 2.824,340.252. Kilometerski potniški promet je napredoval v letu 1922 od 170,935.184 v letu 1937 na 449.058.064, kar znači, da se je kilometerski potniški promet zvišal v 20 letih za 2.6 krat. Stanje zavarovancev OUZP v Ljubljani meseca avgusta V mesecu avgustu 1938 je imet OUZD v Ljub' ljani zavarovancev 104.416 (moških 67.762, žefl' skih 36.654), torej 2014 zavarovancev več kak®f lansko leto v tem mesecu. Povprečna dnevnia zavarovana -mezda, ki govarja približno faktičnemu dnevnemu zasl«*' ku povprečnega delavca, znaša v avgustu 19$ din 25.35. Po letu 1931. povprečna mezda ni bila tako visoka. Opaža se pa, da zvišanj® povprečne mezde občutno zastaja, ker se je aprila do avgusta progresivno zvišanje ja^° omejilo. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev OGENJ« M A R I B O 0 oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po sti in mesečna članarina Din 15.—. Raiu tega nimajo člani s pogrebom noben* stroškov. Zahtevajte pravilnik t10' „0genj“, Marmor, Koroščeva ulico i Voletie_ A K S I M OORKI (Prevel Tone Maček.) 56 Kar je videla jo je čisto prevzelo, začela je govoriti z mrzlično naglico, besede so se ji med cviljenjem zatikale. Došli so naju pešci, ki so od blizu razpoznali najina obraza in prisluškovali strašnemu pripovedovanju, zadržujoč svoje pogovore in topotanje nog. — Začel je papirnati denar sežigati na sveči, ona pa je rekla — daj raje meni! Dal ji je. Ona je še prosjačila in mu sedla na kolena, on pa jo je zgrabil za prsa in začel stiskati. Ona je začela kričati — Bog nebeški! — on pa jo je pograbil za grlo in jo položil vznak na mizo... tedaj sem se prestrašila in zbežala k gospodarju, ta pa je rekel — kaj me briga! Povedala sem gospodinji, sama pa sem spet šla na peč... gledam — posteljnina in matraca na tleh. Dunja leži na nji povprek, on pa kleči pred njo, jo zaliva z vinom in kriči: požgal bom vso vas,! Nikogar se ne bojim, je pravil! Dunja vsa razpraskana, okrvavljena! Tedaj so prišli v izbo Kornjej, Mihajlo in gospodinja, — kako je zakričal na nje! Vse vas bam pobil, je rjovel, izginite! Od strahu sem zamižala, slišala sem vzkrik, ropot, sopihanje in vlačenje po tleh, a največ je bilo slišati Semjonovo rjovenje! Tedaj sem spet zbežala ven na dvorišče! Kakor brez uma sem tekala po dvorišču in psa z menoj, a kaj naj storim — nisem vedela! Stekli smo v vežo in spet nazaj, psa sta bila preplašena in sta besno lajala ... V temi sem slabo razločeval njeno majhno okroglo lice, čutil sem na njem široko odprte oči in zdelo se mi je, da s.o čisto otroške, polne otročjega strahu. Ona sama in vse njene besede so mi budile vsiljivo misel: — Tisoče in tisoče je takih ljudi kakor je to dekle, ki jih uporabljajo kot drobiž, kot bakrene kopjeke! Brez pomisleka jih trati vsakdo in za vse... — Tedaj je prišel iz hiše Mihajlo, stokal je in ge opotekal. Vsekal me je s sabljo — je rekel! Kri mu je tekla iz glave, slekla sem bluzo in mu ovila z njo glavo, tedaj pa je naenkrat — zagrmelo! Mihajlo mi reče — poglej kaj je, stopi hitro! Strah me je bilo, vzela sem ročno svetilko, šla v vežo in Slišim — hropenje! Pokukam pri vratih — polzel je po trebuhu po tleh proti prednjemu kotu, tako velik, tako strašen. — Spustila sem svetilko in bežala, bežala... Nekdo je zadaj jezno rekel: — Kako le moreš gorečo svetilko zavreči, n°' rica! Saj je vendar gorela! Nenadoma se je iz teme pojavila pred nami vl' soka stena kašče, vsi smo se ustavili pred njo in s tiho in oprezno razgovarjali. — Vse je tiho! — Nič ni slišati ljudi! -— Ajdimo! Nihče se ni ganil. Slišali so se vzdihi, sopeiUe in hladni šum vode na nasipu. g — Bog nebeški! — je šepetala Fekljuša drže me za roko, — kako le bom mogla zdaj tja? Odrinil sem jo in stopil naprej in vsi so se gosji vrsti potegnili za menoj, a deklica je zadrz^ zajavkala: — Stričeki, oj! Ne puščajte me same! — Tiho! — je sknilo proti nji več glasov hkra • Na dvorišču je stalo, s sklonjenimi glavami j konj naših jezdecev, a človeka ni bilo nikjer i nega. Šele ko sem stopil v vežo, sem jih za^ ^ vseh petero je stalo stisnjenih k steni, na pra",+.-iva, prtih vrat, ki so vodile v izbo, je stala ročna svja ki je s svojo slabo, trepetajočo lučjo osvetli golo človeško telo. Kaj je? — sem vprašal Jegorja. Mrtev je! (Dalje prih' HasiU Ucaicv TRBOVLJE Kateri pa so ti obrtniki? V Trbovljah so sklicali neki obrtniki protestno zborovanje Proti sedanji občinski upravi radi nameravane Sraditve občinskega doma. Nimamo nič proti temu. Zakaj ne bi smeli ljudje protestirati, Tjosebno če ne morejo in ne smejo proti čem "jugem .protestirati kot proti socialistični obeski upravi. Ker pa občinska uprava predstavlja voljo večine trboveljskega prebivalstva, se bodo morali tudi dotični gospodje obrtniki zaenkrat zadovoljiti s sklepi občinskega odbora. V kolikor pa so gospodje upravičeni zabavljati naj pa dokažejo na ta način, ua objavijo strmečemu svetu, koliko plača vsak izmed njih in vsi skupaj letno občinskih «oklad. Družinski izlet na Mrzlico. Zadr. »Počitniški dom« priredi skupno z »Vzajemnostjo« zadnji Ve2ji družinski izlet na Mrzlico v nedeljo, 18. septembra. Tega izleta se udeležijo tudi so-™gi iz Zagreba. Zaradi tega vabimo vse okoliške »Vzajemnosti«, da se s svojimi pevskimi in godbenimi odseki udeležijo tega izleta v čim večjem številu. Tudi vse ostalo delavstvo vljudno vabimo, posebno pa one, ® še niso posetili skromni dom trboveljskega delavstva. Torej v nedeljo na svidenje na ■Mrzlici! — D.ružnost! HRASTNIK JAVNA ZAHVALA Najemniki občinskte hiše »Doma rudarskih ^Pokojencev« v Hrastniku se javno zahvaljujmo ob priliki 10-letnice prijetnega domovala bivšemu županu občine Trbovlje, s. Silviu, kakor tudi takratnemu podžupanu obč. ifbovlje, sedanjemu županu občine Hrastnik-,ol- s. Malovrhu, da sta s svojim vzajemnim, .Napolnim in neumornim delom našla pota sredstva, s pomočjo katerih se je postavil p0ln rudarskih upokojencev«. Starčki in starke se ob tej 10-letnici, katero Proslavili tudi z družabnim večerom, z ,eseljem spominjamo obeh zaslužnih mož, ki *a mnogo dobrega storila tudi drugim, zlasti ^upokojencem. „ Najsrečnejše se p.a čutimo mi, ki ze 10 let zLvamo sad njune požrtvovalnosti, i Zelimo> i(ja bi ss. Siter in Malovrh še mnogo j delovala med nami v prid splošni blaginji lovstva in vseh občanov. Umniki »Doma .rudarskih upokojencev« v Hrastniku. V imenu najemnikov: Donišek Ivan. &IRJE NAD ZIDANIM MOSTOM _ Novice čez poletje. Naša prijazna vas leži Ure hoda od Zidanega mosta in je tudi zelo j ‘skana izletniška točka. Ljudje so zelo pri-, no razpoloženi, izvzemši nekaterih, ki bi j~dl imeli, da bi vsi trobili v njihov rog, kar zaenkrat pri najboljši volji ne moremo. w.er tega ne storimo smo se seveda tem go-.Podom zamerili. Ob vsaki priliki nas zbada-1 ’ kar pa seveda ne bo prineslo zaželjenega “Speha. Star pregovor pravi: kakor ti meni, bko jaz tebi! To si naj dotični zapomnijo. ^azmere nas silijo, d,a tudi mi nekaj javno Eksplozija v tovarni za dušik v Rušah Eksplodirala je bomba kisika. En delavec ubit, drugi težko ranjen. Ruše, 14. sept. 1938. Ob zaključku lista smo prejeli telefo-nično vest, da se je danes dopoldne ob pol 11. uri pripetila v tovarni za dušik težka eksplozija. Eksplodirala je bomba kisika. Posledice so bile strašne: 40 letnega delavca s. Ivana Strnada je na-mestu ubilo, delavec s. Ditmajer Hinko pa je težko ranjen in so ga prepeljali v bolnico v Maribor. S. Ditmajer je predsednik podružnice SDSZJ. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. S. Ivan Strnad S. Ivan Strnad nas je za vedno zapustil. Postal je žrtev dela, žrtev težke obratne nesreče. Nihče ni slutil, da bo njegov konec tako tragičen, da nam ga bo smrt ugrabila tako zgodaj, v času, ko tako zelo potrebujemo sposobnih, resnih, delovnih mož v naših vrstah! ' Pokojni naš sodrug je bil eden izmed onih, ki zvesto izpolnjujejo dolžnosti do delavskega razreda, do organizacije, ki vdano služijo socialistični ideji, jo širijo, za njo žrtvujejo in utirajo pot človeštvu v novo srečnejšo bodočnost, ki bo v znamenju miru, svobode, enakopravnosti in bratstva. Med ruškim delavstvom je bil s. Strnad poznan, priljubljen in spoštovan. Pri delu je bi! dober tovariš, kot zaupnik je bil besednik za tiste, ki so iskali pravice, v privatnem življenju pa je rad pomagal, ‘kjer je le mogel. Trdno je bil prepričan, da bomo z njim vred učakali boljših časov, saj seme, ki ga je sejal v plodno zemljo tudi sam, poganja bujno rast. Le slabotni omahnejo pod težo razmer, postanejo nezavedni, mlačni in udani v svojo usodo. S. Strnad pa je bil borec, vztrajen, neustrašen. Od konca -svetovne vojne, čije bridkosti je okušal, je bil v naših vrstah. Sedaj ga ni več, praznina zeva na mestu, kjer je stal on. Ob mrtvaškem odru sodruga Strnada plaka njegova družina, žena in troje dece ter objokujejo mrtvega, predobrega očeta. Ob mrtvaškem odru se pomikajo yrste delavstva in se poslavljajo od njega, ki nas je zapustil tako nenadno in brez slovesa. Žalost nam je napolnila srca. V petek popoldne ga bomo spremili na zadnji poti vsi, ki smo ga poznali in ki bomo v stanu, da se udeležimo njegovega pogreba. Slava njegovemu spominu! Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! LJUBLJANA Smokve se prodajajo pri producentih in na trgu v Splitu od 40 do 70 ©ra kilogram. Velik pridelek je in dež jih je pred dozoritvijo opral, da so popokale. — Pri nas se prodajajo smokve po 9 din in več kilogram. Pa re- cimo, da so normalne cene pri producentih po 1 do 2 din kilogram, ostane še vedno oderuška razlika v cenah, ki bi se ob nadziranju prodajnih cen ne smela dopuščati. Tako je s smokvami in podobno z drugim blagom. Pov, 'etno, da javnost sama razsodi, če smo res dA* nepridipravi. — Letošnjo leto je precej ««Ževi ' ‘ Ker s, •^evno, kar dela kmetu precej preglavic, še do danes niso izumili takih aparatov bi se vremenske prilike regulirale, smo bili 3o nedeljo, ker je bilo lepo vreme, prisilje-j, Rušiti otavo. Seveda je bilo to tudi proti 0®S! volji, ker mi bi raje med tednom vse ViVil'- Našemu gospodu župniku pa ni šlo Ha avo, da smo v nedeljo sušili otavo in so t s nedeljo na to raz prižnice grajali. ' ■ ■ • «-♦ v« — Drugič so mla- v 1 °b zgodnjih jutranjih urah zapeli skozi Hoh iV'enda 3e to običaj tudi drugod, pa se te- en ne zgraža nad tem. Pri nas pa neka-te ‘ Postanejo nervozni zaradi tega. Drugi se smejejo, nekoga pa je to petje tako raz- ,unlr\ j . ,,____• : j%u bo[.v?> da je drugi dan interveniral pri neki 'laih > družini za takojšen odpust kuharice, ki Sev!6 s *ern Petiem n> imela nič skupnega. Sel; v intervencija ni nič zalegla, mi smo ve- v •»o ’ naši fantje zaP°j° skozi vas, vsaj vele ’x , ‘mamo zdrav rod. — Na živce pa nam v n6;. zadnji zverinski umor, ki se je izvršil n«asi Prijazni vasici. Menimo, da ako bi bili Drp-..fantje boli budni, bi se tudi to lahko presto. — Kakn SP na f Kako se pa to ujema z vašimi na- In j ‘ J se : ua se gre po jutranji maši v gostilno in ie, sartl Poseda ves dan, ko pa kapljica segre-sp’re® nas pa zbada in ob povratku domov, s Dii,. mstvom, se nas še na cesti ne pusti pri itva/er nadleguje? Zadnji čas je, da se te stijo v.nehaJ°. ker sicer tudi nam lahko popu-Na c .,Vci- Toliko za danes, drugič kaj več. Videnje! — Prizadeti okoličani. SENOVO PRI RAJHENBURGU teHib1Za*enmost<< PrJredl v nedeljo, dne 18. sep--v°rani *' '■ po* uri PoPoldan v šolski na Senovem velik koncert. Sodeluje: e°rja hGT društva »Naprej« iz Za - zai’e Sodba na pihala s Senovega in i2atrr,.rnnost« z dvema dramskima scenama: »bi ■?80Vi ?6ajn or« in »Poslednje pismo«. Vstopnina Zatikea',,1-inbitelji lepe pesmi, glasbe in dra-vljudno vabljeni. — Družnost! Odbor. SV. LOVRENC NA POHORJU S5StKn* odsek našega Del. kul. društva h ^bra ?°.s** vprizori v nedeljo, dne 18. sep-Ndtie 1' !•’ s Pričetkom točno ob 15. uri po-J1 2nanX vorani pri Jelenu nad vse zanimivo :r>iateliB yeseloigro »Micki treba moža«. Vse 'ati1 - lri i-n_______ MARIBOR simpatizerje kulturnega udejstvo- niS °bte^sa. delavstva vljudno vabimo, da h, °ri kI° in s tem PodPro naše delo. Med a&ki zhn°rnUd' P° 'sr*’ ’Era tovarniški tam-r- po igri prosta zabava. — Odbor. Iz seje občinskega sveta. Mariborski občinski svet je imel sejo, dne 13. t. m. Sklenil je, da se izdela proračun za nove_ napisne table za mariborske ulice z živo.topisom moz, po katerih bodo ulice imenovane. — Ustanovi se regulacijski fond, v katerega se bodo stekali dohodki od parcelacij, razlastitev , komasacij, gradbenih taks in 25 odst. od prodaje mestnih premičnin, denarnih kazni, kuluka, od prodaje javnih posestev, od najemnin javnih zemljišč, plačila posestnikov za napravo hodnikov itd. —Izvedla se bo kanalizacija v Pregljevi in Grajski ulici. — Odobri se prodaja parcele ob mostu »Vzajemni zavarovalnici«. — Mestna podjetja bodo nabavila 4 nove avtobuse znamke Man z Dieslovimi motorji, vendar pa bo tvrdka morala dati zagotovilo, da so motorji in ostalo iz prvovrstnega materijala. ^ Med mestno občino mariborsko in občino Košaki je spet spor zaradi tovarne »Jugosvila« v Melju, ki s svojim večjim delom leži v občini Košaki, upravno! poslopje in vhod v tovarno pa je na mestnem ozemlju in občinsko davščino od te tovarne pobira mesto, med tem ko jo občina Košaki reklamira zase. Upamo, da se bo ta spor likvidiral kakor je potrebno, čeprav bi po našem mnenju, imelo mesto do te tovarne več pravic kakor Košaki; tovarna se je zgradila z dovoljenjem in pod nadzorstvom mestne občine, ki je oskrbela tudi vodovod in električni tok, vsi dovozi in odvozi iz tovarne se vrše po mestnem teritoriju, za kar je mestna občina tudi tlakovala Meljsko cesto, medtem ko občina Košaki k ustanovitvi te tovarne in k njenemu nadaljnemu prospevanju ni niti s prstom ganila, edino da je bilo zazidano par sto četvor-rifh metrov njenega močvirnatega sveta, ki sicer ni bil za nič drugega uporaben. Meja med mestom in Košaki je sploh posebnost svoje vrste in se le čudimo, da inkorporira-nje že ni bilo davno izvršeno, * *■'*•-* r" »»»*» , 'ir.- j Nek mariborski list je oni dan napisal, da se nahaja večina mariborske industrije v Košakih. Ta je vsekakor malo predebela. Ni ponudnikov za tlakovanje ceste Maribor —Pesnica, Te dfai bi se bila imela vršiti licitacija za oddajo tlakarskih del na cesti Maribor —Pesnica. Dela so preračunana na 4.5 mitliio-nov dinarjev. Srečkania se ni udeležil nikdo. V nekih listih 1>a so s tem v zvezi izšla 'Poročila, ki bi ne molila fciti napisana ‘drugače, ako bi bila inspirirana od samih lastnikov pohorskih granitolomov: inž. Lenarčiča, Resa in Za-peanika. V člankih se namigava, da dela niso mogla biti oddana, ker primanikuie kock radi stavke v josipidlolskih firanitoloniih. Manjka samo še, da bi bilo določno rečeno: oblast, javna dela ne morajo biti izvršena radi stavke, posegi vmes lin prisili stavkujoče, da v interesu države (v takem slučaju se kapitalistični priganjači vedino spomnijo države) prenehajo s stavko. Stavka v granitolomih traia radi trmoglavosti podjetnika, ki pravi, da itak plačuje višje meizde, kot pa jihi delavci hočejo, noče pa skleniti kolektivne po-godfee. dasi uredba o minimalnih mezdah prav točno 'pove, da je dir-žava zelo zainteresirana na ureditvi delovnega razmerja s kolektivnimi pogodbami. Na Pohorju je granita dovolj in tudi firm, ki ibi dobavo kock rade prevzele ter zaiposlile stavkujoče delavstvo. Ofc.1*?! Naročilo dobave ► * i »Produktivni zadrugi kamnosekov« v Ribnici na Pohorju, ker res ne gre, da bi državni interesi trpeli radi trmoglavosti zasebnih podjetnikov. Obisk češkega novinarja. Na povratku z delavskega zleta v Beogradu je prišel v Maribor zunanjepolitični urednik češkega socialdemokratskega dnevnika »Prava Lidu«, s. Jan Vanek, ki je v Beogradu zastopal iskupno s senatorjem; Modračekom in poslancem Tymešem Izvršilni odbor češkoslovaške socialdemokratske delavske stranke. S. Vanek ostane par dni v Mariboru. Odličnega prijatelja Jugoslavije kar naj-iskreneje pozdravljamo v svoji sredini! Starokatoliški župnik in mešč.-šolski učitelj Šegula odhaja iz Maribora na svoje novo službeno mesto, nekam v Bačko, kamor je premeščen po službeni potrebi. Verniki so mu priredili lepo odhodnico. Ker pa je premeščeni že domala doslužil —< čujemo, da mui -manjka do vpokojitve samo kakšnih 9 mesecev — se bo torej kmalu zopet povrnil v Maribor, M *• Vpisovanje v tekstilni tečaj v Mariboru se bo vršilo v nedeljo, dne 18. septembra 1938 od 9. ure do 11. ure dopoldne v Sodni ulici 9-II. Vpišejo se lahko tkalci, predilci, apreturni delavci in pripravljala obojega spola z najmanj 21etno prakso. Ta dan se imajo tudi javiti obiskovalci lanskoletnega I. letujta za vpis v II. letnik. Tekstilci! Polagajte potrebno pažnjo na svojo strokovno izobrazbo! Tovarnar g. Loebl ostane v Mariboru. Prejeli smo: Nekateri časopisi so objavili vest, da je naš družabnik g. Vilko Loebl svoj delež prodal z namenom ustanoviti v Sarajevu lastno tekstilno industrijo. Ta vest je brez vsake podlage. Gena jabolkom je zadnje čase silno padla. Ni še dolgo, ko so bila jabolka po din 3 'kij, danes pa se prodajejo po din 1.75. Padec cene je posledica ustavitve izvoza. Kmetje so lahko dobro prodali samo zgodnja jabolka, jabolka, ki zore sedaj in so mnogo boljša ad! zgodnjih, pa bodo šla poceni in še dobro, ako jih bw mogoče vse prodati. Neverjetna podivjanost. 32 letni čevljarski pomočnik Anton Gobec je v nedeljo, dne 11. t. m. napadel v vagonarski koloniji Alojza Kmetiča. Kmetičevi je Gobec z britvijo dvakrat globoko zarezal v vrat, potem' pa je na vratiu oklal tudi Kmetiča. Gobca so aretirali. Poškodbe Kmetičeve so smrtnonevarne. DPD »Frohsinn« priredi v nedeljo, dne 18. t. m. svojo jesensko veselico v gostilni g. Mid-lila (Weber) na Pobrežju. K obilni udeležbi ■vabi odbor. CELJE Otvoritev »Delavskega doma« Dne 18. t. m. bo svečana otvoritev delavskega azila, katerega je zgradila mestna občina z brezobrestnim posojilom Javne borze dela. Zgradba je sicer majhna, vendar smelo trdimo, da je edina pomembnejša stavba v tej sezoni, kar se jih je gradilo v Celju. Stanovanja potrebni najemniki ne bodo prišli na svoj račun, ker so prostori določeni za druge, vsaj predvideno socialne namene. K otvoritvi bodo baje povabljene vse delavske strokovne organizacije. Zelo zanimiva pa je že debata, kdo ima večje zasluge, da je potrebna stavba sploh dograjena. Postavljeni občinski odbor je že napravil sklep, da se vzida spominska plošča z napisom, da je dom zgradila občina pod županovanjem g. Mihelčiča. Sklep pa je prišel tudi do ušes posojilodajaclev, katerim pač ni všeč, da bi se samo enoga poveličevalo, vsled česar se že vrše tozadevne intervecije. Prejšnji vlastodržci pa so istotako nejevoljni, češ, da je izšla glavna pobuda iz prejšnjega, po Živkovičevi metodi izvoljenega občinskega odbora. Delavstvo pa, ki je pravzaprav dalo glavnico za stavbo iz svojih žuljev in je gradnja doma že njegova stara zahteva ter je s svojo zahtevo razen tega mnogo pripomoglo, da je bila zvišana vsota posojila, ni bilo niti imenovano, še manje vprašano, kako in kaj misli. Svobodne delavske strokovne organizacije, ki predstavljajo najmanj 90 odst. vsega organiziranega delavstva, že več let nimajo niti enega zastopnika v krajevnem upravnem, odnosno nadzorstvenem odboru Javne borze dela. V odboru so poleg zastopnika mestnega načelstva še en delodajalec in en uradnik Hranilnega zavoda v Celju. Nameščenci in delavstvo, organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah vodi o tem točne račune. V prepire za zasluge za zgradbo se ne maramo vmešavati, ker smo uverjeni, da bodo ptiči s pavovim perjem pri svežem ozračju takoj odleteli. Zgradba kot taka je bila nujno potrebna, vsled česar nje otvoritev pozdravljamo z odločno zahtevo, da naj služi svojemu namenu. V nacistično Nemčijo bi se rad izselil. Nemški trgovec K. je v nekem prepiru s Slovenci izjavil, naj mu priskrbijo potni list, ker se bi rad izselil iz Slovenije v Nemčijo. ,v • KRANJ Vzgled in doslednost... Primskovem dopisniku »Gorenjca« na njegov »svetopisemski izrek« povemo samio to, da dopisnik »Delavske Politike« še ni bil nikdar »prosvetar«. Prav vsled tega nima niti naimanj povoda, da bi posegal v boj, ki i e nastal med obogljivimi in ne-bogljivimi »prosvetarji«. — Da pa to nastalo opozicijo iz prosvetarskega tabora naučimo kulture, ki je ne upošteva predvsem glede svobodne idejne opredelitve posameznikov, v tem bomo šli dopisniku radevolje na roko. Mi sino vedno vztrajali na tem, naj velja za vsakega ideološka svoboda, bodisi v kulturnem ali političnem oziru, in da naj človeška družba slonii na temeljih popolne politične in gospodarske demokracije. Malo verjetno pa je, da bi gospodje okoli »Prosvetnega doma« v praksi upoštevali želje dopisnika »Gorenjca«. Mi smo že podčrtali metode, s katerimi so nekateri veljaki množili vrste »prosvetarjev«. Ravno ta sistem pridobivanja »pristašev« je brez dvoma rodil te kvarne posledice. Evo en sam primer: Neki upokojeni železničar, hišni lastnik na Primskovem, je vzel v roke svojega 16 letnega sina in ga takorekoč z »brezovo šibo« hotel prisiliti, da se udejstvuje v pravkar ^blagoslovljenem »Prosvetnem domu« in da tako vzgledno sledi njegovim sestricam1. Sin se je »čutil že dosti močnega in se je postavil očetu po robu, češ, da se pratv radi tega ne bo udejstvoval v »Prosvetnem domu«, ker ga hoče oče k temu prisiliti. Sinu menda ta goreča očetova pripadnost k »prosvetarjem« ne gre v glavo vsled tega, ker je v času JNS diktature bil še navdušen »nacionalist«; sestrica Pa je smela še nositi sokolski znak. *- *— -«-->»»• k«'1 * -• — Pro- kleta klima ...! Ob priliki desetletnice obstoja moje trgovine sl štejem v prijetno dolžnost, da se Vam najiskreneje zahvalim za izkazano zaupanje in naklonjenost. Zagotavljam Vas, da se bom, zlasti v tem jubilejnem letu, posebno potrudil, da bom Vaše zaupanje do mojega poslovanja še bolj podkrepil. Prav vljudno se Vam priporočam z odličnim spoštovanjem ALBIN JAZBEC, trgovina z oblekami In manufakturo v Kranju. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Pobrežje, priredi v nedeljo, dne 18. sept. t l. vinsko trgatev v gostilni Klemenšak, Pobrežje. Začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni vsi. STUDENCI PRI MARIBORU D. P. D. »Enakost« priredi v soboto, dne 17. t. m., s pričetkom ob 20. uri v dvorani gosp. Grmeka ob priliki 15-letnice svojega obstoja »Jubilejni koncert«. Sodelujejo: Godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev«, »Tamburaški zbor pekovskih pomočnikov«, »Pevsko društvo pekovskih pomočnikov«, Pevsko društvo »Grafika« in pevsko društvo »Frohsinn«. Vstopnina nizka. Pridite vsi! Iz gibanja esperantistov Dospela so poročila o impozantnih mednarodnih esperantskih kongresih, ki so se vršili pretekli mesec. V Bruselju se je vršil SAT kongres, katerega se je udeležilo nad 650 esperantistov iz 16 držav. Med udeleženci je vladala prava harmonija in prijateljsko razpoloženje. Z raznimi važnimi sklepi je kongres manifestiral voljo po svobodi in miru. Prihodnje leto bo kongres v Kopenhagenu. V Londonu pa je sijajno uspel 30. univerzalni esp. kongres, kateri je prepričal tudi one, ki še dvomijo o vrednosti esperantskega gibanja. Okoli 2000 udeležencev iz vseh dežel sveta so pozdravili tudi vladini delegati iz raznih d.emokjratičnih držav, itiaglašujoč pripravljenost in voljo, da se uvede esperanščina v šole. Z navdušenjem so bili pozdravljeni delegati (balkanskih dežel. Med drugimi’ ojso-bito predsednik .Tugoslov. esperantske lige dr. Lapenna iz Zagreba, ki je s svojim govorom očaral navzoče in mu je izrekel čestitke za njegova izvajanja londonski župan g. J. Sper-ni, ki se je izkazal za navdušenega zagovornika esperantske ideje. Seje raznih sekcij, kakor esperantske predstava v velikem Scala Theatre in ostale kongresne prireditve so dosegle uspeh, o katerem so s priznanjem poročali razni londonski listi. — J. D. Stran 4 »DE’ ,/SKA POLITIKA« Štev. 91 Govori v usodni uri Dr. Beneš, feldmaršal Goring in propagandni minister Goebbels govore V soboto sta govorila predsednik če-hoslovaške republike dr. Beneš v Pragi in feldmaršal Goring v Niirenbergu. V nedeljo pa je govoril v Niirenbergu propagandni minister Goebbels. Vsi trije so govorili o zapletenem mednarodnem položaju. In vendar, kakšna razlika med izvajanji drja. Beneša in obeh govornikov v Niirenbergu. Predsednik demokratične čehoslova-ške republike dr. Beneš je govoril za demokracijo, socialno, kulturno in narodnostno pravico, ki se naj uveljavi v republiki in tudi v mednarodnih odno-šajih potom sporazumevanja in brez moralnega, socialnega ali oboroženega terorja. V sporazumu ob miru in redu so mogoče te vrline, ki nudijo srečen razvoj in lepo bodočnost državam in narodom. Izvajanja drja. Beneša so bila polna iskrene ljubezni do bratskega sožitja med prebivalstvom v republiki kakor tudi do prijateljskega sosedstva z drugimi državami. Drugače je govoril feldmaršal Goring. Govoril je o težkočah prehrane v Nemčiji, o rezervah živil za slučaj vojne, da ne pride Nemčija v zadrego kakor leta 1914. Po opisu domačih razmer je pa udaril po Čehoslovaški z loparjem. Rekel je, da je postala Čeho-slovaška ognjišče nemirov za vso Evropo, ker dela krivice tamkajšnjim narodnostim. Te stvari vrši po nalogu Moskve in židovskega boljševizma. Goringov govor je dopolnil v nedeljo nemški propagandni minister Goebbels, ki je grdo okrcal demokracijo, češ, da je ta spravila svet v današnji stadij razrvanosti. Privošči! si je prav pošteno tudi Društvo narodov. Ni to, kar smo povedali, vsa vsebina govorov treh govornikov, pač pa so glavne smernice teh treh diplomatov. Mednarodno krivično je že, da se v čehoslovaško notranje razmere direktno vtika tuja sila, c- ■? *!<* Zlasti pomembno je tudi, da so krko-noški Nemci takoj po miroljubnem govoru drja. Beneša izvedli po republiki mnogo izzivanj in demonstracij, pri katerih so bili naravnost nasilni. Iz vsega razvoja čehoslovaškega manjšinjskega vprašanja je razvidno, da Nemčija zahteva krkonoške Nemce zase. To potrjujejo tudi izjave in demonstracije, ki se izražajo v vzklikih »en narod, en voditelj«. Mednarodnopolitično je pa intervencija Nemčije pomembna, ker zahteva, da se čehoslovaška republika odpove predvsem zvezi s Francijo (in Anglijo) ter Rusijo. Brez te zveze bi Nemčija republiko lahko posabljala in jo razkosala ter odprla s tem sebi pot v Ukrajino, na Balkan in v Orijent. Za tem grmom tiči pravi zajec, čeprav tega konkretno noben nemški govornik ne pove. To politiko dovolj označuje tudi še zahteva, da naj se republika odpove svojim najboljšim prijateljskim zvezam, na katere se v sili lahko opre proti nemškemu imperializmu, ki hoče odpraviti vse ovire na poti v Bagdad, kjer pa imajo svoje, interese zahodne velesile, Rusija in celo Italija, ki opazuje sedanjo nemško diplomatsko bitko le -dobrohotno in svari Nemčijo pred oboroženim konfliktom. n,, >. «, .»•**- ^ ; -I j V pondeljek je ob koncu niirenberškega kongresa govoril še Hitler. In kaj je ta povedal? _ Smrtna nesreča delavca v tovarni Doctor & drug pred sodiščem Thonies« je I vsi potrdili, da ni bil betonski zid niti nclnnip fpk- ’ mani 7tiuarAvan if Ljubljansko gradbeno podjetje v jeseni leta 1937 gradilo novo poslopje tek' stilni tovarni Doctor & drug. V to svrho je bilo treba porušiti neko staro skladišče. To delo je tvrdka »Thonies« prepustila svojemu delovodji Hugonu Hiklu, ki je betonske temelje skladišča hotel porušiti tako, da je delavcem nearočil izkopati ob temeljili 2 m globok jarek do globine temeljev, odnosno še pol metra pod to globino, nakar naj bi se temelji porušili v ta jarek. Pri tem je prepustil delavcem, da so ta prostor odkopavali in izpodkopavali betonsko zidovje v dolžini 12 m. ne da bi to zidovje dal zavarovati s podpornimi stebri, kot bi bil to dolžan storiti po pravilniku o varnostnih odredbah v podjetjih kakor tudi po splošnih pravilih graditeljstva. Delavci, ki so bili zaposleni pri tem delu, so opažali nevarnost, ko betonsko zidovje ni bilo zavarovano in bi se lahko zrušilo na delavce. Eden od njih je celo na nevarnost izrecno opozoril delovodjo Hikla, ki pa ga je zavrnil, češ da mu nima kaj svetovati, ko ni nikak strokovnjak. Posledice tega postopanja delovodje pa so se že kaj kmalu pokazale. Dne 4. novembra 1937 se je zrušil del betonskega zidu in pokopal pod seboj delavca Godeča Jurija, do-čim je ostalim delavcem uspelo, da so se še pravočasno rešili. Jurij Godec je malo dni za tem umrl v bolnici zaradi zadobljenih poškodb. Državno tožilstvo je. vložilo zoper Hugona Hikla z ozirom na vse to obtožnico, ker je s svojim postopanjem spravil v nevarnost življenje delavcev, zaposlenih pri podiranju zidu in tudi zakrivil smrt Jurija Godeča. Proti Hiklu se je v ponedeljek vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru razprava, pri kateri je Hikl zanikal vsako krivdo in se zagovarjal s tem, da je do nesreče prišlo le zaradi slabe sestave betonskega zidu,, katere ni mogel predvidevati, dočirn je sam delavcem še četrt ure pred nezgodo naročil, naj puste delo na tistem kraju in gredo delat drugam. Bilo je zaslišanih več prič — delavcev — ki so delali skupno s ponesrečenim Godcem in ki so Razmere čevljarski obrti Kranj, 5. septembra 1938. O razmerah v čevljarsrki obrti in o položaju delavstva se ne piše mnogo. Krivda je predvsem na delavcih samih, kakor tudi pri malih obrtnikih, ki se za svoja življenska vprašanja ne brigajo. Niti prvi, niti drugi si ne znajo pomagati iz obupnega položaja, v katerega so zašli največ po svoji krivdi. Ta rokodelski poklic, ki je bil nekdaj prežet z duhom napredka, preživlja danes v tem oziru veliko duševno depresijo, ki mu istočasno povzroča veliko socialno bedo. Naša dolžnost je, da delavce in male obrtnike v čevljarski stroki opozorimo na vedno bolj občutljive posledice, ki jih povzroča njihova brezbrižnost in malodušnost. Naivneži in [nasprotniki delavskega pokreta pravijo: delavec mora delati, ako hoče živeti! Oni ne umejo, ali nočejo umeti, da je zahteva razredno zavednega delavca: za pošteno delo, pošteno plačilo! Poglejmo ravno čevljarskega pomočnika in malega čevljarskega obrtnika, ali ne delata skoraj noč in dan, in ali moremo kljub temu reči, da živita?! Žalostno pa je dejstvo, da v javnem življenju po svojem skromnem udejstvovanju ne nastopata enotno, čeprav je izboljšanje njih položaja odvisno od rešitve enih in istih vprašanj. Mali čevljarski obrtnik, ki z dohodki komaj krije najpotrebnejše izdatke, v javnem življenju brani čestokrat čisto kapitalistične interese, šteje si pod čast, da bi se udejstvoval v delavskem pokretu, čeprav je njegova eksistenca slabši od marsikaterega tovarniškega delavca. Tak položaj vlada na Gorenjskem, kjer je ta obrt najbolj razvita. V splošnem so pa razmere sledeče: Zadnja leta nastaja v čevljarski obrti vedno večja konjunktura. Niti v času med zimsko in letno sezono in obratno, se ne opaža posebnega zastoja. V sezoni se pa občuti pravo pomanjkanje delovne moči. Zastonj obrtniki oglašajo v časopisih in potom borz dela iščejo čevljarske pomočnike. S to konjunkturo v čevljarski obrti se pa ni niti malo zboljšalo socialno stanje delavstva, kakor tudi ne malih obrtnikov samih. Sicer je dejansko zaslužek večji ali to predvsem na račun garanja in prekomerne zaposlitve. Plače delavcev, ne samo, da niso ostale na stopnji, kamor jih je potisnila med leti 1930-35 nastala kriza, temveč se kljub konjunkturi še nadalje znižujejo, zlasti pri plačevanju akordnega dela. Prav v tem pa je vzrok, da je nastalo pomanjkanje delovne moči. V dobi krize se je zateklo veliko čevljarjev v tovarne ter prijelo za razna druga dela. Tem ljudem niti na misel ne pride, da bi to delo pustili in prijeli za svoj izučeni poklic. Ni se teniu čuditi, zlasti, če upoštevamo, da povprečna plača čevljarskega pomočnika ne znaša niti din 30 na dan, in to v mestih pri 10 do 12, na deželi pa pri 12 do 14 urnem delavniku. Upoštevati je tudi treba, da mora čevljarski pomočnik rabiti svoje orodje, kar je za njega gotovo povprečni minus din 5 .tedensko. Take razmere v čevljarski stroki so nevzdržne. Razume se. da čevlji pri tem pičlem zaslužku, ki ga ima delavec in mali obrtnik, po svoji kvaliteti ne odgovarjajo. Delavca sili niz- ki akordni sistem, da čevlje čim hritrejše izdela. Ta izdelek pa, če je že precizen, ne more biti trpežen. Obrtnik pa poleg tega gleda, da ga materijal stane čim manj, da so čevlji kar je mogoče poceni. Če bo šlo tako naprej, se nahaja čevljarska obrt pred ponovnim _za-stojem, ki bo od zadnjega zastoja še občut-nejši. Zadnja kriza je nastala predvsem radi cenene tovarniške produkcije na trgu. Kmečko in delovno ljudstvo je bilo deloma prisiljeno, deloma pa je radi varčevanja seglo po ceneni obutvi. Na ta način je ročno delo vedno bolj izpodrivala tovarniška produkcija. 1'oda domači obrtnik vsled tega ni mogel držati križem rok, temveč je svoj izdelek skušal čimbolj prilagoditi tovarniškim cenam. Na drugi strani ga je k temu silila brezsmiselna konkurenca s strani nekaterih obrtnikov samih. Istočasno, ko so obrtniki s cenami šli globoko navzdol, je široki krog konsumentov prišel do preprianja, da je ročno delo sicer nekoliko dražje ali dosti bolj trpežno. Na eni strani nizko padle cene, na drugi strani pa to prepričanje, je postopoma povečavalo konsum čevljev ročnega izdelka. Kakšna pa je današnja kvaliteta čevljev ročnega Izdelka? Cena čevljev, ki se jih izdeluje za eksport, je tako nizka, da je nemogoče postaviti na trg bolj trpežno od tovarniških iste kvalitete. Ti čevlji se ekspor-tirajo največ v južne kraje naše države. Ker pa gredo večji del skozi roke dveh trgovcev, niso ravno poceni, ko pridejo v roke konsu-menta. Čeravno po kvaliteti niso boljši od tovarniških, so končno kljub temu dosti dražji, kar bo brez dvoma rodilo posledice, da bodo v južnih krajih naše države zopet bolj začeli kupovati cenene tovarniške izdelke. V Sloveniji je v tem oziru malo bolje. Konsumenti naročajo čevlje po meri, odnosno naročilu, v katerih je brez dvoma boljši materijal. Prav tako si v trgovinah ne upajo držati toliko tako-zvanih sekunda čevljev, saj bi jih v tem slučaju vsak samo enkrat kupil, ker ima v Sloveniji večjo možnost izbire. Ravno radi tega bi se morali obrtniki zavedati, da, ako hočejo, da bodo konsumenti kupovali ročno delo, mora biti to delo precizno in trpežno. V tem slučaju bi se seveda čevlji podražili, nikakor pa ne toliko, za kolikor bi bili več vredni. Ako da čevljar v čevlje dober materijal, ga s tem delo nič več ne zamudi: nasprotno, še lažje ga precizno izdela. Pri hitri izdelavi, s katero se dela danes čevlje za izvoz, izdelki ne morejo biti trpežni. Ako se zahteva pri čevljih precizen in trpežen izdelek, je treba dati delu vrednost; obenem pa tako delo zahteva dober materijah Na primer: V Splitu se je plačevalo leta 1931 delavcem od para izdelanih čevljev 75 odst. več, kakor povprečno v Sloveniji. Delalo se je točno 9 ur dnevno in je oblast vsako kršitev delovnega časa kaznovala. Glede delovnega časa pa vladajo pri nas v čevljarski stroki prav srednjeveške metode. Res je. da je v Splitu vsak delavec izdelal na dan povprečno samo en par čevljev in da dejansko ni več zaslužil, kakor dober delavec pri nas. Ali treba je pri tem upoštevati: prvič, da je delal samo 9 ur dnevno in drugič, da se pri svojem delu ni do skrajnosti izčrpal. Ako se hoče rešiti čevljarsko obrt pred katastrofo, je edina pot v tem, da se dvigne so-! cialni položaj delavstva in s tem v zvezi socialni položaj malega obrtnika. Regulirati je treba delovni čas in preprečiti, da bi ga kdo samovoljno podaljševal, kar bi v precejšnji meri omejilo konkurenco nekaterih obrtnikov. Plače je treba urediti s kolektivno pogodbo in sicer za kraje, kakor je Gorenjska, kjer je čevljarska obrt zelo razvita, enakomerno za mesta in vasi, ali pa s prav majhno razliko. TO' bi pa seveda brez strokovne /organizacije ne 'šio. Zato je skrajni čas za vse čevljarske pomočnike, da se organizirajo. Dolžnost malih obrtnikov pa je, da v tem smislu podpirajo vsako akcijo ki bi se eventuelno rodila. Obenem pa naj bi se tudi sami združili in zlasti pri prodaji izdelka za eksport postavili neko določeno minimalno ceno. Poleg tega je pa treba nuditi konsumentu precizen in trpežen izdelek, ker le tako obdrži ročno delo svojo veljavo. Po izboljšanju socialnega stanja in s sodobno ureditvijo delovnega časa v čevljarski stroki, se bo brez dvoma oglasilo dosti čevljarskih pomočnikov, ki bodo voljni, da zopet primejo za svoj poklic. B. K. manj zavarovan ter tudi, da jim je obtožen naročil, naj z delom nehajo šele, ko bo dovršeno. je Ker niso prišle k razpravi vse priče, J sodnik razpravo preložil. . Pokojni Godec Jurij je zapustil dva otroka, ki sta oba nedoletna, dobivata pa od V. mesečno rento po 370 din. Njun zastopnik or, , Reisman je pri razpravi zahteval za vsakega še po 400 din rente na mesec, ki naj se naloz v plačilo obtožencu kot krivcu smrti njunes očeta z ozirom na to, da je^ renta, ki jo P‘a' čuje OUZD za njuno vzdrževanje prenizka. Nesreče v obratih se stalno množe zato, K« , podjetniki ne izpolnjujejo varnostnih predP1' sov za zaščito življenja in zdravja delavcev Nujno potrebno je, da krivce eksemplaricn kaznujejo ne le sodišča, ampak, da jim tu® upravna oblastva stopijo na prste ter vsa primer neglede na to, ali pride do obsoap®; pred sodiščem ali ne, najstrožje kaznujeJ®; Potrebno bi bilo tudi, da se ž- *. tv-A ponino* število nadzornega osobja pri inšpekciji del« in tako omogoči točnejše in pogostejše nafl' zorovanje obratov od strani inšpekcije, Tudi statistika uii Koliko ljudi je in kako gosto so naseljeni: Točne statistike o številu ljudi na svetu Mnogo je še krajev, kjer še nimajo šteti2 prebivalstva; so pa še rodovi, ki jih podroba® niti ne poznamo. Po ugotovitvah Hn najnoMjjših cenitv2 prebiva na svetu 2116 milijonov ljudi. Zanimivo je, kako so prebivalci razdeli®® po posameznih zemljinah in kako gosto sa naseljeni po nekaterih deželah v primeri z ne' katerimi drugimi deželami oziroma celinam1; Azija ima 1162 milijonov prebivalcev (t°re okoli 55% vsega človeštva), Evropa 526, Ame' rika 266, Afrika 151, Avstralija z Oceanijo I milijonov. Naseljenost je v Evropi najgostejša, kier prebiva povprečno na kvadratnem kikmietbj 46 prebivalcev, kar pa še daleko ne pom^1 splošne pregoste naseljenosti. To nam P11' čajo dobro kultivirane dežele. V Belgiji j® 11 enem kvadratnem kilometru 273 prebivale®" na Holandskem 250, v Angliji in severni Ir^1 194, v Nemčiji 144, v Italiji 138, na Češk®® so naseljeni drugi deli sveta. V Avstraliji 1 138, na Moravskem 134 itd. Mnogo redkebf Oceaniji pride samo en prebivalec na kv®' dratni kilometer. Največje države na svetu so Anglija, Kit# ska in Rusija. Prva ima 516, druga 437 'li tretja nad 170 milijonov prebivalcev. Ob pametni gospodarski politiki bi lebP vse človeštvo in še mnogo več dobro živ^lb socialno in kulturno. 9EflH IIIh potrebujete, da zaslužite 1000 Din L JUU Ulil mesečno doma.— Postranski za* služek. Dopisi:, Anos*, Maribor,Orožnova 6. Delavski pravni svetovalec Oprostitev od zavarovanja (Griže) Vprašanje: Baje določa zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev, da so od dolžnosti zavarovanja izvzete o_ne osebe, katerih postranski zaslužek je višji kot pa redni zaslužek v njihovi službi. Kako se glasi do-tično zakonito določilo? Odgovor: Res določa zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v § 3 točka 4, da so izvzeti od zavarovanja nameščenci, kateri imajo poleg svoje službe drugo stalno gospodarsko zaposlitev z večjimi dohodki in katerim je služba le postranska zaposlitev. Za oprostitev je torej treba, da je zaposlitev izven službe predvsem stalna, a tudi važnejša in donosnejša. Posvojitev ozir. pozakonitev otroka (Zagorje) Vprašanje: Dekle je imelo nezakonskega otroka, in je po njeni poroki njen mož otroka posinovil, vkljub temu, da je imel otrok drugega očeta. Sedaj je otrok zbolel in toži svojega naravnega očeta na plačilo bolniških stroškov. Ali je taka tožba upravičena? Odgovor: Verjetno tie zakonski mož otrokove matere otroka zgolj pozakonil, ne pa posinovil, ker sme posinoviti le tisti, ki je star 40 let in je brez zakonskih otrok, ter obstojajo za posinovitev še drugi pogoji. Prav tako pa se pozakonitev otroka dovoli le, ako je zakonski mož matere obenem tudi nezakonski oče otroka. S tem, da se je v Vašem prim^ j pozakonitev izvedla, se je moral zakoH’^ mož sam priznati za nezakonskega očeta, ^ torej nima naravni oče nobenih obveznosti otrok. Ako bi šlo za resnično posirjovn ' sme zahtevati posinovljenec od narav*)®*^ očeta vzdrževalnino le, ako je posinovite*! zmore. Prispevki za župnijski marof (Sv. Pave*^j Vprašanje: Leta 1926 je pogorelo v n |< župniji gospodarsko poslopje spadajoče ^ župnišču. Po sklepu konkurenčnega odbora, je imelo uničeno gospodarsko poslopje zrljpi-postaviti na stroške občanov in se je Pre0ta. sala vsakemu posameznemu določena V;S ,a. Nekateri občani smo predpisane vsote P , čali, ostali pa ne. Sedaj je konkurenčni bor sklenil, da se neplačani stroški za p? jjjo vitev gospodarskega poslopja znova ra7-u med vse občane, ne glede na to, ali ie že kaj plačal ali ne. Ali se sme tak P°p predpis konkurenčnega odbora prisilno iz*1 od nas? %neA$ Odgovor: Proti sklepu konkurenc g odbora se imate pravico pritožiti na pris ■ okrajno načelstvo, ki bo brez dvoma ya‘s\. 0 tožbi ugodilo. Ako pa ste pritožbenii______ rok dni zamudili, in je sklep konkurenčnega o ^ ra pravomočen, se pjačilu predpisanih vs boste mogli ogniti. MALI OGLASI Tl«šili Franc sorniBimoi mil. Kori Rogi Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši nakup. ZALOGA-P OPRAVILA B. DIVJAK MARIBOR ZAHTEVAJTE CENIK FRANC REICHER, MARIBOR ^ Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. ob^nSnal' za izdelavo oblek za gospode v t>. nižjih dnevnih cenah. H*tra ln so'‘ Bogata izbira modnega blaga. ^ KOLESA, GRAMOFONE, i0. šivalne stroje, otroške vozičke poprav ^ bro in po kulantmh cenah znana JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična MARIBOR, Tattenbachova ulica 1« koles čez zimo. delavog ShraP10 Manile vedno In povsod M m petno iz Delniške pekarne o Mkom. TelejS! aaMBMHMHHMHMMaM|IHHa|BMiaHaa|iaHaanw ——i—-Liiaumjiui i— iumiiumlii— ■■■min-n i-------1------------------------------ i i —i« 1 Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen