OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU	ENAKOPRAVNOST	ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 30, 19'50
ŠTEVILKA (NUMBER) 20
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 30, 19'50
ŠTEVILKA (NUMBER) 20
NOVI GROBOVI
Mkob okorn
v Garrettsville, O., je 27. ja-umrl Jakob Okorn, ro-1872 v Poljanah 2, jo Loko. Ko je bil star J ,	so se njegovi starši
va^ ^ družino preselil v Ščit, fara štanga pri Litiji, ^iko je prišel 4. septem-sta - ^ I]:'win, Pa. Dolgo let g	s pokojno ženo Fran-
od	Gorše, v Arona, Pa.,
sta se preselila leta v Windham, O., in pozneje
bil j® - društva št. 510 SNPJ v
o., kjer je bil nik'	društveni blagaj-
pa je bil tudi bla-J ik društva št. 199 SNPJ v ^ona, Pa
p v . , *
Pra zapušča hčer Mrs.
brata August v vijji	P&., v stari domo-
Marijo in druge so-Ugg Pogr-eb se je vršil da-(jj ^ pogrebnega zavoda v Wi,5^1e na pokopališče v kjer je bil pokopan
PolgpP Q_ .	W - i i. ~
Urni-it v J®' P!"ed sedmimi leti
zene.
LENARŠIC
petek Ni v
T	Rd. bolnišnico
nuif,»-	star 76 let, sta-
Jehai	Spilker Ave. Bo-
je bjj	dan. Po poklicu
delal if	^^dnja leta pa je
®tva ^®žak. Bil je član dru-H gj^2	Slovenci št.
Tuka-j
Pfg^jjk 2&Pusča tri sinove: dve ^dwarda in Stanleya, je	Stare, ki
zdravnika za oči v devet	Anna Leonard,
ka ,J^^^kov in enega pravnu-W brata Jacob K„^®tro Mrs.
Naloga ambasadorja Allena v Beogradu bo, da odstrani vsa pretekla nesoglasja s Titom
Beograd, 25. jan.—Novi ameriški ambasador v Beogradu George V. Allen je danes predložil predsedniku jugoslovanskega Presidija dr. Ivi Ribarju svoje poverilnice in ob tej priliki izjavil, da si bo prizadeval, da odstrani vsa pretekla nesoglasja med Jugoslavijo in dedinj enimi državami.
Danes se bo ambasador Allen sestal z jugoslovanskim premi-jerjem maršalom Titom.
V svojih kratkih izjavah dr.
Ribarju je Allen poudaril, da bo njegova misija razvoj sodelovanja in- prijateljskih- odnosajev med jugoslovansko in ameriško vlado na osnovi "medsebojnega spoštovanja principa suverene enakopravnosti in pravice na samoopredelitev."
Po sestanku z dr. Ribarjem je Allen na časnikarski konferenci v detajlih pojasnil svojo nalogo. Izjave je podal jugoslovanskim časnikarjem. Ponovil je zagotovilo predsednika Tru-mana, da se Zedinjene države zoperstavljajo uporabi vojaške sile kjer koli na svetu.
"Politika Zedin jenih držav sloni na principu strogega ne-vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, prav kakor to sloni z ozirom na ostale države," je izjavil Allen.
Jugoslovanska vlada je očit-
uron Rd. bolnišnico javam, ki jih je ameriški amba-
?8reb
in Luke Mary Marolt.
ob 9-30°^ v torek zjutraj grebijpp	Grdinovega po-
Št. v zavoda, 1053 E. 62 Vida in ^^Pališče Calvary,
Odbo, -—-
nato
Na ^^®sbene Malice"
tice	seji Glasbene Ma-
^ leto A	sledeči odbor
k ' ^"^^dsednik Frank
^ard podpredsednik Ed-^Uis b	-ajnik-blagajnik
6026 Glass Ave.,
^Pis:
tiikaric
Mollie Frank, nad-^yn , ^•'ank Bradach, Caro-^til)oy. Mollie Frank, Jane ^bo^. ■	Plut
Emil
Qor- •cy"y publicijski J^ahne • ^ Safred, Emily ^Ja sp v ^°SGphine Petrovič. ?	četrtek ob 8.
ft. ciai« 7 št. 2 SND na y	predstava
"T^ • aprila in sicer ope-Natouchet" (Gospo-
C"' '
Nil- X
^ ) pod vodstvom Mr.
Ofta
Subelj.
in Mrs.
Mr,
Gainesville, O., h ^ces tr tiskarno Mrs. ri^"'ki sp	Lucerne,
^^Žini p	na obisku pri
ji mnogo
^lui) ... f^^vedrila.
H Ubij ana"
H zvečer
ob 7:30 uri se ^Ha'> seja kluba "Ljub-^ >- društvenem do-
Članstvo je
ste.
udeleži v polnem
sador podal dr. Ribarju in časnikarskim poročevalcem, kajti belgrajska radio postaja je objavila celotno poročilo o definiciji ameriške politike s strani Allena. Posebno je v radio oddaji poudarjena Allenova izjava, da ameriška politika sloni na principu "nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije."
Poverilnice je novi ameriški ambasador izročil dr. Ribarju v bivši palači jugoslovanskih kraljev. Allena so spremljali njegovi atašeji. Ob njegovem prihodu v Beograd pa je izvršil inšpekcijo jugoslovanske častne straže.
Takoj po svojem prihodu v dvorano bivše kraljeve palače, kjer so ga čakali dr. Ribar in ostali visoki jugoslovanski uradniki, je ambasador Allen preči-tal sledečo izjavo:
"Želim zagotoviti vašo ekse-lenco, da si bom stalno prizadeval pospešiti sodelovanje med našimi vladami in razviti prijateljske odnošaje, ki slonijo na spoštovanju principa suverene enakopravnosti in samooprede-litve ljudstev, kar je osnovni princip Združenih narodov.
"Pričakujem, da se bodo v bodočnosti razvili tesnejši odno-šaji med našimi ljudstvi na vseh poljih človeškega prizadevanja in pri tej nalogi me navdahnuje dolgo in čvrsto prijateljstvo ljudstva moje dežele za jugoslovansko ljudstvo, ki si je s svojim pogumom in odporom agre-' siji pridobilo spoštovanje celega sveta."
Dr. Ribar pa je v svojem odgovoru dejal:
"Bodite zagotovljeni, da bodo vaši napori za sodelovanje in razvoj prijateljskih odnošajev na osnovi suverene enakopravnosti in samoopredelitve ljudstev naleteli na polno podporo vlade Federativnih ljudskih re publik Jugoslavije, ki izraža želje vseh jugoslovanskih ljudstev, da se ustanovi dobre in
prijateljske odnose med narodi za konsolidacijo svetovnega miru in za spoštovanje principov Carterja Združenih narodov. Na-daljni razvoj odnošajev med našima dvema deželama bo nedvomno veliko prispeval za dosego teh ciljev."
Na časnikarski konferenci pa je Allen podal svoje vtise o Beogradu. Rekel je, da je jugoslovansko glavno mesto bolj mirno z ozirom na svoje sedanje težave, kakor pa so druga glavna mesta, posebno Moskva.
"To stališče samozaupanja je storilo name globok vtis," je izjavil ameriški ambasador.
Ko so ga časnikarji vprašali, naj poda nadaljna pojasnila v zvezi z ameriško politiko napram Jugoslaviji, je Allen odgovoril, da je predsednik Truman podal izjavo v zvezi z ameriškim nasprotovanjem agresiji in sili in pristavil, da to velja tudi z ozirom na tekoči spor med Beogradom in,Moskvo.
-Aiieu-jt^pristavil, da se lahko po izjavah "sovjetske propagande in nekaterih najvišjih sovjetskih uradnikov sodi, da je cilj politike Kominforme, da A^se svoje energije posveti strmoglav-Ijenju jugoslovanske vlade."
Ameriški ambasador je dalje izjavil, da ne more podati nobenega komentarja v zvezi s po-ročanim sklepom Državnega varnostnega sveta v Washing-tonu, ki je baje priporočil, da se Jugoslaviji pošlje omejeno vojaško pomoč, če bi slednja bila napadena. V zaključku je rekel, da si bo prizadeval odstraniti vsa pretekla nesoglasja z jugoslovansko vlado, vključno nesoglasja, ki izvirajo radi spornega vprašanja državljanstva nekih ameriških državljanov jugoslovanskega porekla. Poudaril je tudi, da med obema vladama ni problemov, ki bi se jih ne moglo rešiti.
PES PODEDOVAL $50,000
CLEARWATER, Fla., 28. jan. —Nedavno umrla Mrs. Mary S. Morrow je zapustila svojemu psu-bulldogu $^0,000. Odbor, ki bo upravljal z dedščino, bo bogatemu psu, odnosno njegovi služkinji, plačeval določeno vsoto, dokler pes ne pogine.
Prestala operacijo
V sobi št. 101 v Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Louise Godič, soproga Franka Godiča, ki vodi gostilno na 1273 E. 55 St. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
Doma iz bolnišnice
Mr. Louis Rolih se je vrnil iz Glenville bolnišnice na svoj dom na 954 E. 228 St., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice in številne voščilne kartice, ki jih je pre jel.
Američani ogromno gubijo na stavah
BOSTON, 27. jan.—Organizacija The Citizens' Committee of Massachusetts Inc., je danes objavila poročilo, v katerem je rečeno, da Američani gubijo na stavah okrog $21,500,000,000 na leto.
V poročilu niso vključene vsote, ki jih Američani gubijo na loterijah, žrebanju in pustnih igrah.
Omenjena organizacija si prizadeva, da bi se prepovedalo stave in igranje za denar. Med ostalim v svojem poročilu pravi, da Američani več potrošijo na stavah in igrah za denar kot pa za stanovanja, zabave, zdravje, verske aktivnosti, izobrazbo ter znanstvena raziskovanja.
1,500 ŽRTEV POPLAV IN POTRESOV V IRANU
TEHRAN, 29. jan.—Potresi in poplave so danes na dveh ločenih poročjih južnega Irana zahtevali okrog 1,500 žrtev. Najtežje je bilo prizadeto mesto Zahidan, ki šteje 25,000 prebivalcev. Poročila pravijo, da je vsled poplav zginilo dve tretjini mesta.
Truman bo verjetno posredoval v stavki, če se premogarji ne bodo v teku dveh dneh vrnili na delo
S delničarske seje SDD na Waterloo Rd.
Včeraj popoldne se je vršila letna delničarska seja Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Potek seje je bil miren in poročila uradnikov in direkto-rija so bila sprejeta z zadovoljstvom. Poročila tajnika o finančnem stanju Doma je izkazala lep napredek v minulem letu.
V	direktorij za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči delničarji: Matt Petrovich, Louis Levstik, Ludvik Sanabor, Anton Novak, Louis Smrdel, E. Kolar, Theodore Laurich, John Zaic, Leo Wolf in Frank Ipavec; namestniki so: Frank Bittenc, Frank Završnik in Tony Verh.
Poleg drugih zaključkov je zbornica odobrila tudi vsoto $75 za kampanjo Progresivnih Slovenk za slepo deco v domovini.
Predavanje o raku t
V	sredo 1. februarja se vrši v avditoriju Higbee trgovine zanimivo predavanje o raku (Cancer Detection for Everybody). Predaval bo zdravnik John H. Lazzari. Znano je, da se to za-vratno bolezen lahko ozdravi, če se jo pravočasno ugotovi. Predavatelj bo podal več dobrih nasvetov in sugestij in vabi se vse, ki jim čas dopušča, da posetijo predavanje. Pričetek bo ob 1.30 popoldne. Vstopnina je prosta.
Zopet doma
Mrs. Frances Vadnal se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 15607 Holmes Ave. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, darila in voščilne kartice. Prijateljice je sedaj lahko obiščejo na domu.
Nov krožek ustanovljen
Kakor se poroča, se je 15. januarja ustanovilo nov krožek Progresivnih Slovenk v Salem, Ohio. Krožek je dobil številko 18 ter šteje med članicami tudi naša tu rojena dekleta in mlade žene. Izvoljen je bil sledeči odbor: Ella Karan, predsednica; Anna Stakovic, podpredsednica; Mary Dermotta, 254 So. Howard Ave., Ohio, tajnica-blagajničar ka. Seje se vrše vsako drugo ne del jo v mesecu. (Poročilo dospelo danes zjutraj, torej prepozno za objavo v uradni prilogi. Ured.)
Mrs. Roosevelt je opozorila, da strah ogroža demokracijo
Mrs. Eleanor Roosevelt je sno-či na komemoracijskem shodu ob priliki 68. rojstnega dneva pokojnega soproga, predsednika Roosevelta, opozorila, da bi se Zedinjene države morale čuvati, da ne bi vsled strahu žrtvovale svojo demokracijo in sprejele navade policijskih držav.
V svojem govoru v Public Hallu, kjer je bilo navzočih 1,200 oseb, je Mrs. Roosevelt govorila o predmetu "Naše demokratske svobodščine v novi dobi." Občinstvu jo je predstavil predsednik clevelandske organizacije Americans for Democratic Action profesor Miller Bush.
Mrs. Roosevelt, ki je ameriška delegatinja pri organizaciji Z. N., je ostro kritizirala sovjetske delegate, ki da v New Yorku živijo v strahu in se vozijo v oklopnih avtih ter hodijo na kosilo v mesto, ker se verjetno bojijo, da bi jih v restavraciji organizacije "zastrupili."	^ Na shodu sta govorila tudi profesor Busch in apelacijski sodnik Joy Seth Hurd, ki je izjavil, da zastopa guvernerja Frank J. Lauscheta, ki je bil zadržan v Columbusu in se ni mogel udeležiti shoda. Odsoten je bil tudi župan Burke, ki se nahaja na počitnicah v Floridi.
Do manjšega incidenta je prišlo, ko se je neki mladenič približal odru in zastavil Mrs. Roosevelt neko vprašanje. Nastala je zmeda in straže v avditoriju so takoj stopile na oder. Vprašanje je mladenič parkrat ponovil, češ zakaj bi se to dobo namesto atomsko dobo ne označilo za dobo, ko je prišel čas, da mislimo. Mrs. Roosevelt je kratko odgovorila, da se jo lahko na-zove kakor koli kdo želi.
Mrs. Roosevelt je prišla v Cleveland iz Detroita. Po večjih mestih bo imela serijo predavanj in govorov.
Seja Glavnega odbora Prog. Slov.
Seja Glavnega odbora Progresivnih Slovenk se vrši v sredo zvečer ob osmih v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vabljene so vse glavne od-bornice, da se gotovo udeleže. Seje se lahko udeleže tudi posamezne članice krožkov.
r=
Vile rojenice
WASHINGTON, 29. jan.—Visoki predstavnik Bele hiše je danes izjavil, da bo predsednik Truman v teku 48 ur verjetno posredoval v stavki, če se premogarji ne bodo začeli vračati v rove.
Toda kot izgleda, se premogarji ne nameravajo v večjih skupinah vrniti na delo. Ena četrtina od 88,000 članov United Mine Workers unije, ki kopljejo mehki premog, je na stavki že tretji teden, čeprav, jim je predsednik unije John L. Lewis dvakrat svetoval, naj se vrnejo na delo.
Soglasno z informacijami, ki jih je podal neki neimenovani svetovalec predsednika Truma-pna, je možno, da bo predsednik posredoval v stavki že jutri. Zaenkrat pa se predsednik še ni odločil, če bo proti stavkujočim premogarjem nastopil s Taft-Hartleyevim zakonom ali pa ustanovil preiskovalni odbor neodvisno od T-H zakona.
Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je prišlo do kritičnega htanja, ki zahteva predsednikovo akcijo.
Značilno je, da pretekli petek Truman ni hotel na časnikarski konferenci podati nobene izjave, če bo ali pa ne podvzel kakšne ukrepe, da se konča stavko.
Medtem pa je za sredo bila sklicana nova konferenca med unijo UMW in predstavniki lastnikov premogovnih družb.
Na predsednika Trumana močno pritiskajo nekateri člani kongresa, posebno republikanci, kakor tudi lastniki premogovnikov, da potom injunkcijske določbe T-H zakona prisili premo-garje, da bi se vrnili na delo. Če Truman smatra, da je prišlo do stanja državne nujnosti, bi lahko ukazal obnovo produkcije za dobo 80 dni, v teku katerih bi poseben odbor izvršil preiskavo glede spora.
!
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Frank Klančar na 1073 E. 71 St. in pustile v spomin zalo hčerkico, ki je druga v družini. S tem je postala Mrs. Anna Klančar iz 1133 E. 72 St. drugič stara mama. — Čestitamo!
ZEDINJENE DRIAVEjE V AZIJI OPIRAJO NA ELEMENTE, KI SO Bill JAPONSKI KOIABORATORJI
Neki časnikar na Honolulu je izvršil pregled glede usode japonskih vojnih kolaboratorjev in prišel do zaključka, da so nekateri sicer mrtvi, toda mnogi še vedno igrajo vodilno vlogo v posameznih azijsjcih državah.
Po mnenju časnikarja mrzla vojna s Sovjetsko zvezo sili Zedinjene države, da podpirajo japonske kolaboratorje proti njihovim nasprotnikom, ki so v vojni bili na strani zaveznikov.
Položaj v posameznih državah
je:
V	francoski Indokitajski so Francozi vrnili oblast cesarju Bao Dai-ju, ki je bil japonski lutkarski cesar in je po vojni zbežal iz svojega "cesarstva."
Možno je, da bodo Zedinjene države priznale Dai-ja proti levičarskemu indokitajskemu voditelju Ho Či-minhu, ki so ga Zedinjene države za časa vojne poslale na področja po Japoncih okupirane Indokitajske, da bi reševal ameriške letalce. Ho Či-minh je ustanovil neodvisno republiko Viet Nam in kontrolira 80 odstotkov dežele, toda je na strani Sovjetske zveze.
V	takozvanih Zedinjenih državah Indonezije se nahajata na vodstvu Soekarno in Hatta, ki sta v vojni bila prijatelja Japoncev. Po končani vojni sta proglasila neodvisno državo. Oba imata podporo Zedinjenih držav.
V	Tailandu (Siamu) je sedanji premijer Luang Pibul Song-gram povabil Japonce v deželo in ves čas vojne sodeloval z njimi. Po končani vojni je prišla na oblast podtalna vlada, ki so jo podpirale Zedinjene države. Toda Songgram se je ponovno po lastil oblasti in sedaj zahteva ameriško in angleško podporo,
ker da je "proti komunizmu."
Na Malaji so tamkajšnji sultani v vojni bili na strani Japoncev, po vojni pa so zopet presed-
lali na stran Anglije, ki jim pomaga, da zadušijo uporniško gibanje, ki se je začelo še za časa vojne.
Na Burmi sicer sedanji premijer Thakin Nu ni odprto sodeloval z Japonci, toda nekateri njegovi najožji sodelavci so to delali.
Na Filipinih se japonski kola-boratorji niso vmiji na oblast, toda so bili pomiloščeni. Bivši japonski lutkarski predsednik Jose Laurel je v jeseni kandidiral proti sedanjemu predsedniku Quirinu.
Na južni Koreji je na oblasti predsednik Syggman Rhee, za katerega nekateri pravijo, da ni bil kolaborator, drugi pa trdijp, da je bil. Toda Rhee ima v svoji vladi in armadi mnoge japonske kolaboratorje. Zedinjene države podpirajo to vlado. V severni Koreji pa je komunistična vlada, ki jo podpira Sovjetska zveza, likvidirala mnoge kolaboratorje.
Novi odborniki
Pri podr. št. 3 SMZ .so bili izvoljeni za letos sledeči odborniki: Predsednik Charles Bene-vol, podpredsednik Anton Mav-sar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar Jas. Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Perušek in Martin Komachar, zastopniki za Federacijo Stanley Mahnič, Jim Kastelic in John Tomšič. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
;
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
30. januarja 1950
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	_________________
For Six Menths—(Za šest mesecev) _____________________
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________
$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)
For Three Months—(Za tri rhesece)
$10.00 - 6.00 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
104
NAVDUŠENJE
Brez idealizma, brez vere in trdne volje in navdušenja je vsako delo, vsako podvzetje takoj v kali, takoj ob začetku ali rojstvu obsojeno na izjalovitev in neuspeh. Vendar moramo razlikovati med navdušenjem in fanatizmom. Medtem, ko je dobro in zdravo navdušenje liki toplo sonce, ali dobrodejen dež, pa je zagrizen fanatizem liki vihar ali tornado. Eno gradi in ustvarja, drugo uničuje in podira. Vihar ali fanatizem je tam največji, kjer so zanj najbolj ugodne razmere. Tudi zdravo navdušenje in zmernost zahtevata ugodna tla.
Kar poglejmo, če ni res tako. Kje so naprimer na dnevnem redu prepiri in nesoglasja v družini? Navadno tam, kjer imajo pod površjem svoje gnezdo nešteto slabe lastnosti in nagnjenja, ki izpodkopavajo in slabijo karakter, prispevajoč k nestrpnosti in nervoznosti, ki dobi končen izhod v vidnih izbruhih, nesoglasjih in prepirih. Najdemo sebične može, sebične žene ali otroke, ki hočejo vladati in nadkriljevati v družini. Najdemo tiranske, sebične, častihlepne in vsakovrstne druge značaje, ki so se kajpada razvili iz slabih okoliščin in slabin vplivov že v zgodnji mladosti.
Pa poglejmo za dokaz še drugam. Kje je največ nezadovoljstva, največ ljudske mizerije in katastrof? V deželah kjer je bilo največ despotstva, izkoriščanja in sebičnega zavajanja. Sila rodi silo in kjer so zanikane prilike za uravnovešen in zdrav razvoj, tam nastanejo razmere, ki rodijo fanatizem in iz tega fanatizma se zopet rodi drugo in novo zlo. Tako se nac|aljuje zločesti kolobar naprej in naprej skozi vso zgodovino cibveštva.
Demokracija, liberalizem, širokogrudnost in torej tudi uravnovešeno navdušenje brez strupenega fanatizma ali tfcrcijalstva, ki je kakor rja na železu, je možno le tam, kjer je med ljudmi dovolj prave izobrazbe in srčne kulture.
Poleg umske bistrosti in razvoja mora korakati naprej tudi v isti meri srčna in moralna stran človeka, ako neče izgubiti ravnotežja in strmoglaviti v prepad. In to moramo v dobi atomske energije v polni meri razumeti in gledati, da j,e naš napredek-vsestranski.
"Progresivne Slovenke Amerike" smo organizacija te vrste. Me se učimo spoznavati same sebe, razmere okoli nas, razmere v naši deželi in po svetu. Vemo, da je izobrazba temelj, na katerem sloni sreča in blagostanje, vemo, da mora biti ta izobrazba splošna in ne enostranska, ne samo v špecijalnih panogah, kakor potrebne in koristne so te, temveč tudi na splošno. Človek je lahko še tako strokovnjak na enem polju, pa če nima čuta in smisla za splošen dobrobit, ni koristen član človeške družbe. Socijalni čut, socijalna odgovornost sta enako važni, kot spretnost.
Zato širimo našo organizacijo "Progresivnih Slovenk Amerike" po vseh delih naše nove domovine, pridobivajmo ji novih krožkov, novih članic in novih sil za naše plemenito delo. Amerika potrebuje danes bolj kot kdaj preje pridnih, inteligentnih, srčno in umsko razvitih državljanov in državljank. Pomagajmo ji in pomagale bomo sebi našim potomcem in celemu svetu. In pri tem našem delu nas vodi in bo gonilna sila zdrav in konstruktiven optimizem ter toplo navdušenje.
Razgovor z avtorjem "Vide Grantove"
FERDO KOZAKOM
Ponatis iz Gledališkega Lisla Slovenskega Narodnega Gledališča v Ljubljani
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK

Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
Ali bi hoteli povedati nekaj besed o svoji drami?
"Verjemite-mi, da je zares težko, reči kar koli v smislu vaše želje. Ako je stvar kolikor toliko spodobno napisana, bo gledalcem sama povedala, kaj in zakaj je tu. Ako pa je po izvedbi, pa morda ':udi po zamisli pomanjkljiva, potem je tudi pisateljev komentar odveč. Da! V meni se vse upira, govoriti o svoji drami, preden bo zaživela
se delo približa gledalcu, ki je danes v pretežni meri drug kakor pred vojno.
"Potem bi povedal nekaj splošnega. Drama "Vida Gran-tova" se dogaja v letih prve svetovne vojne. Osebe: tipi našega meščanskega sveta. Pred vojno ste pri nas večkrat lahko slišali mnenje, da meščanstva prav za prav nimamo in ga tudi nikdar nismo imeli. To se mi je zmeiaj zdel popolnoma napačen pogled
Krožek št. 1 bo letos pridno poročal
Cleveland, O.—Leto 1949 je za nami. Naše društveno življenje je bilo in je še vedno živahno in polno življenja.
Bazar, katerega smo piiredi-le 3. decembra, 1949 je bil zelo dobro obiskan in tudi dobro se je obnesel v vseh ozirih. Decem-berska seja je bila tudi dobro obiskana. Izmenjavale smo si naša darila, za kar je bilo veliko zanimanja. Božični program je vodila naša podpredsednica, Frances Legat, Josephine Tratnik nam je preskrbela za kitice slovenskih pesmi in pele smo kot sami nebeški angeljčki! Naj vam bo žal, katere se niste udeležile naše zabave! Pri društvu ali krožku so vedno zanimive novice in le tam se naše žene in dekleta navžijejo malo razvedrila, ker doma za pečjo ga ni.
Izvoljene so bile štiri poročevalke. Bomo videle, katera bo najbolj pridna s poročili, da ne bo kolona našega krožka prazna! ?
Izvolile smo novo tajnico, našo brhko Mary Božič. Naša prejšnja dolgoletna tajnica, Mary Zakrajšek si je zaželela počitka za en čas. Imamo tudi novo zapisnikarico, sestro Rose Retar, ker nam je prejšnja, Frances Gorshe obolela in se nahaja na bolniški listi. Vse ji želimo skorajšnjega okrevanja m da se povrne nazaj med nas, ker jo zelo pogrešamo.
Še en par vrstic o pismih in prošnjah iz stare domovine, katere vedno prejemamo. Prošnje, zahvale in zopet prošnje. — prosimo za staro obleko, obu-Lev, milo, sukanec (cvirn), igle, volno, snežke, otroške suknjiče, glavnike, pisalni papir, nalivno pero, Lipton juho, kakao, saharin, sladkor in za dete — cu-celj za mlečno stekleničico itd. Prosimo, pošljite nam karkoli, ker nam vse prav pride. Stoti-sočkrat vam hvala, da ste nas rešili dosedaj vsega hudega, da smo dostojno oblečeni in da nismo nagi in bosi.
In jaz mislim, da se dobi pri vsaki hiši dobro ohranjene stvari, katere niso vam več za rabo, mogoče celo v napotje, tam pa vse prav pride revežem. Jaz verujem v družinska pisma in prošnje. Za krožek št. 2
Anna Ažman.
na deskah, ker nikakor ne bi I na naše življenje. Ako se tudi v | rad preje vplival na dojemanje i naši literaturi skoraj nič ne od-i gledalcev, ne bi jim rad pred' raža meščanski svet, da še ni vstopom v gledališče pomolil noben dokaz zx gornjo misel, pod nos — hote ali nehote - : Morda pii nas ni bilo tako ka-krpico reklame."	' kor \ drugih višje razvitih de-
Ne gre za reklamo, pač pa da	(Dalje na J. struni)
UTRINKI
Najpoznejše poročilo knjižnega odbora kaže, da je v skladu $1,586.25. Odposlale so že 16 zabojev knjig. Sleherna nosi pečat "Dar Progresivnih Slovenk Amerike". Ni-li to lepo!?
Sklad za nabavo orgljic za slepo mladino v Sloveniji se tudi bliža cilju. Pošljite prispevke Mrs. Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., Cleveland, O., in udeležite se beneficijske večerje 28. januarja v Slov. del. domu. Ves čisti dobiček gre v ta sklad!
*
S današnjim dnem začnemo ])riobčevati poročilo potovanja i naše gl. tajnice v Jugoslavijo, j Vsled pomanjkanja prostora na naši strani njen prvi opis poto- i vanja v Evropo ni bil dokončan, i Zato prosimo poročevalke še en-j krat, da ste kratke in stvarne j v vaših poročilih, da bo več! })rostora za drugo čtivo. — Mary Ivanusch, urcdnica.
Naše delo gre lepo naprej!
Strabane, Pa.—Dasiravno je deževalo 18. decembra, ko smo obdržavale pri krožku št. 16 letno sejo, ^se nas je vseeno nabralo lepo število, namreč 22 članic. Ako vpoštevamo to, da naše članice ne živijo vse tukaj, j ampak so raztresene daleč na-| okoli, ene celo v Ohio in jih torej ni pričakovati na sejo, še posebno ne v slabem vremenu, tedaj je bil udeležba prav dobra. Sicer pa število članic. ne šteje in ne pomeni vsega, temveč ideja in dobra volja in tega je bilo mnogo.
Naš krožek še ni dve leti star, toda s ponosom si lahko- lasti ime, ki ga nosi, namreč "Progresivne Slovenke". V tem času je izdal že precejšnje vsote za razne potrebne stvari, za zdravila za slepe otroke, za igrače, učne knjige in na vsaki seji je odobreno za par paketov potrebnim ljudem v stari domovini.
Tudi na letni seji je bilo odobrenih več dobrih del za tukaj in za stari kraj. Obnovile smo članarino pri Prosvetni matici in tudi na "Proletarca" nismo pozabile. Istotako je bil zopet odobren paket za zelo potrebno družino.
Nazadnje smo pa tudi odobrile, da se po prihodnji seji napravi nekoliko prigrizka in povabi vse članice, bližnje in oddaljene med katerimi je tudi Mrs. Prasnikar, ki nam bo gotovo povedala mnogo zanimivosti o njenem obisku v starem kraju.
Seje se bodo odslej vršile vsak četrti četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v SNPJ dvorani v Strahane. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor, kar pomeni, da jim zaupamo in da delajo pravilno. Odbornice so: Mi-mi Pavčič, predsednica; Mary Bostjančič, podpredsednica; Ivanka Krulc, tajnica; Katy Mavrič, blagajničarka; Mary Zupančič, zapisnikarica. Nadzorni odbor: Lucy Kocian, Mary Kocian in Angela Frank. Prosvetni odbor: Mary Nagode in Frances Bartol.
Tajnica, Ivanka Krulc se nahaja v bolnišnici, toda upamo, da ko zagleda ta dopis beli dan, da bo ona že doma. Članice ji ž,2limo hitrega okrevanja!
55a Prosvetni odbor:
Frances Bartol.
SONČNI KOTIČEK

TA JE PA RES ZRELA ZA POD SONČNI KOTIČEK!
19. februarja bo domača zabava!
Euclid, O.—Na januarski seji so nastopile tri nove uradnice — predsednica Albina Vesel, podpredsednica Frances Gor-janc in tajnica in blagajničarka Frances Julylia. Vsem želimo obilo uspeha in lepega sodelova-
(Dalje na S. strani)
26. FEBRUARJA
popoldne ob 8:30
AVDITORIJ SND
Cleveland, Ohio
Smo pridne, čeravno nismo pisale
Milwaukee, West Allis, Wis. —Že smo v novem letu. Malo pozno je za voščila, a vseeno želim vsem članicam zadovoljnost in napredek v bodočnosti.
Kaj nam prinese Novo leto ne vemo, kajti važne reči se dogajajo vse križem s tako naglico, da se jim komaj sledi in kar je danes novo, je jutri že staro.
Od našega krožka ni bilo zadnje čase nobenega glasu. Pa nismo spale, kot bi morda kdo mislil. Imamo vedno začrtan program našega delovanja že naprej in tako smo vsled zaposlenosti zaostale s pisanjem.
Imele smo obilno udeležbo na decemberski seji tako, da smo se morale preseliti v zgornjo dvorano ali vzlic temu smo pogrešale nekatere članice, posebno ker je bila letna seja.
Pri volitvah odbora za leto 1950 smo na željo odbornic nekaj novih izvolile, druge so pa zopet zavzele svoja prejšnja mesta. Jaz sem že mislila, da serh izgubila svoj stolček, pa se je zgodilo obratno. Da bom imela zopet kaj dela, so me pre-sedle na drugega; Odbor je sedaj sledeč: Predsednica Anna Markel, podpredsednica Sophie Florjan, tajnica Mary Musich; blagajničarka Anna Puncer, zapisnikarica-Kristina Pugel. Nadzorni odbor: Mary Vasil, Angeline Palchnik, in Antonija Go-stechnik. Prosvetni o(j^r: Kristina Kocjan, Mary Gornick in Angela Ohajak.
Sprejele smo novo članico Alojzijo Rozman. Dalje smo sklenile, da pošljemo cvetlice bolni članici, ako se nahaja v bolnišnici.
Naš krožek in podružnica (Dalje na 3. strani)
Prav zanimiv je slučaj dveh zakoncev, ki sta se po petindvajsetih letih "zakonskih sladkosti" spomnila, da bi rada "sveto" živela. Uspešna v "biz-nisu" sta precej obogatela. Naj-brže sta vsega čez glava, sita, sedaj bi pa rada preživela stara i' leta v miru in brez skrbi. Čita-1 la sta tudi mnogo nabožnih j knjig in te so jima očividno zme-j šale glavo, da sama ne vesta, i kaj hočeta. Lahko je tudi, da i ju več ne "mika" skupno življe-i nje, "divors" ni dovoljen in ta-j ko bo odhod v samostan naj- ■ lepši izhod za oba. Pravim lahko, kajti zagotovo ne vem, kaj jima je šinilo v glavi. Sklepam lahko le to, da sta oba goreča fanatika in fanatiki so zmožni vsakovrstnih budalosti.
Kako je kaj takega mogoče, mi ne gre v glavo. Jesti prepovedan sad celih 25 let in potem
biti sprejet v red "svetosti m čistosti", je nekaj povsem novega! Kaj mislite, ali bi me®®] tudi sprejeli? Ime imam dobrt
—	Eva —. "J'TT-i" 1<'":krs" jaz bom kar šla! Pometam
—	tam; pr Se metle ne bo tre* ba! Bom ):a.r s tisto dolgo kild" pometala! Jep! — Samostan'" bil potemtakem tudi kaj pri#^ no zavetišče za stare in izgar®' ne delavce. Tam bi imeli lepši "Sccial security". Saff"! ne vem, če bi "sveti oče" ljudi brez "novaca" sprej® Tudi naš general "Ike" oČiviil^J ne ve, da je poleg "špehkatni^ kamor je- svetoval Amerika*", cem, ki se jim hoče socialnfiž' zavarovanja, še eno zavetis« namreč "klošter"!	j
Zdravo — srečno leto 19^ vam želi	j
Cotf
Eva
ORKESTER SLEPE MLADINE
IDEJA ZA FEBRUAR
(Sugestija Prosvetnega odbora) Obiščite lokalni muzej. Vsako mesto ima svoje muzeje. V Cle velandu imamo naprimer Zdravstveni muzej, Umetniški muzej, Zgodovinski in Naravoslovni muzej. (Health Museum, Art Museum, History Museum, Natural Museum). Vdrugih mestih in naselbinah naj izve za ondotne muzeje krožkov prosvetni odbor, kakor tudi za uradne ure, ko je muzej odprt splošni publiki.
Ci
Vida Grantova"
(POMEMBNA DRAMA) Prvič v Ameriki!
GLAVNE VLOGE:—
JOHN SiEBLAJ FLORENCE SLABE TOM ZAJC ANDREW TURKMAN JOSIE MILAVEC-LEVSTIK Spisal Ferdo Kozak
Režira Vida Shiffrer 'PROGRESIVNE SLOVENKE'
AMERIKE" V PROSLAVO 16 LETNEGA JUBILEJA

PELO PROSVETNIH ODBOROV
Letne seje naših krožkov so za nami. Iz prejetih poročil sklepamo, da so bila zborovanja uspešna in da so dobile članice nove volje in navdušenja za organizacijo Progresivnih Slovenk Amerike. Razveseljivo je zlasti to, da imajo sedaj pri vseh krožkih prosvetne odbore, ki skrbe za izobraževalne in praktične gospodinjske tečaje po krožko-vih sejah. Naš nasvet je, da razvije vsak krožsk poleg zuna-jih gostujočih predavateljev govornic in demonstratoric tudi lastne talente. Cita se lahko kake dobre članke, pesmi, itd. ter potem o istih razmotriva. Ob eni ali drugi priliki pokaže lahko katera izmed veščih članic mlajšim gospodinjam, kako se |)ripravi ena ali druga jed, za-mesi in speče eno ali drugo pecivo, katero bj potem servira med članicami. Prilike in možnosti za vse to so velike in raz-nolične. Predno pride spomlad si lahko pomagamo tudi z nasveti za vrt, izmenjamo si lahko razne sadike, semena itd. — Urcdnica.
Naša kampanja za orgljice dobro napreduje. Upamo, da bomo v kratkem času odposlale te male inštrumente, ki so tako pomembne za otroke, sirote — jetnike večne teme.
Imena darovalcev so sproti objavljena v listu Enakopravnosti. Tu bom torej navedla le imena, ki še niso bila objavljena:
Pevski zbor "Jadran" $50 Prog. Slov. krož. 8 Milwaukee $50, Federacija SNPJ, Milwaukee $50, Prog. Slov. kr. 7 Cleveland $25; Prog. Slov. kr. št. 12 Sheboygan $20, Dr. "V boj" SNPJ, Cleveland, O. $10, Mrs. I J. Prosen, Waukegan, 111. $10, i Mladinski pev. zbor, Waterloo j Rd. $10, Mrs. Gertrude Potoch-1
nik $5, Mrs. Eddie Barton Mrs'. Josephine Zakrajšek *' Mrs. Johnan Trent $1, Mrs. % Naglic $1. Vsem skupaj na hvala!
Pri krožku št. 1 smo tudi o* poslale v Preddvor na Gor^flJ' sko tri zaboje nabranega — večinoma milo in šolske F trebščine — teže 71 funtov i" vrednosti čez $50. Tudi za ta ^ rila se prisrčno zahvaljujeiB®' Prispevki za orgljice se*, vedno nabirajo. Pošljite na nico
Mary Vidrich 15718 Grovewood Cleveland 10, Ohio. (Dopis je moral biti skraj^| Vzrok: Dospel prepozno in malo prostora. Op. ur.) .
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK —
Pred kratkim sem se vrnila iz potovanja v Jugoslavijo Torej vam želim o tem nekoliko poročati.
Antifašistične žene Jugoslavije so otvorile 25. septembra, 1949 veliko proslavo "Otroškega Ledna". V želji, seznaniti z njih uspehi pri pomožnem delu za matere in otroke tudi ameriške žene, so povabile ženske organizacije v Združenih državah, naj pošljejo zastopnico na obisk otroških domov, bol-nišnih, jasli (nurseries), šol itd. Tako smo prejele tudi Progresivne Slovenke Amerike tako povabilo, kateremu smo se odzvale in poslale zastopnico.
Izvoljena sem bila jaz in to je bil najsrečnejši dan v mojem življenju, kajti kmalu sem imela zreti rojstni kraj mojih staršev, govoriti z ljudmi, ki so se tako junaško postavili po robu nacistom in fašistom in končno dejansko videti in slišati, kaj se v resnici godi v Jugoslaviji in če so govorice, ki se širijo o Jugoslaviji resnične ali ne.
Moj potni list izza 1948 je bil polnomočcn in tako sem torej zaprosila, da se restrikcija za potovanje v Jugoslavijo dvigne. Z dosego Lega mi je preusta-

PRESTAVILA M. I.
lo dobiti, še edino Jugoslovani vizo in bila sem pripravljen® pot.
Dne 24. septembra sem potovala v New York, kjer s® se imela sestati z ostalima ma zastopnicama, ki sta potovati z menoj in sicer z } Lois McVey, socijalno dobrod® i no direktorico Quaker Frie"^ Service (ameriška verska ta) in z Mrs. Lawrence Stce^®' bivšo predsednico MinncS® University Women in prcds®^_ nico unitarijanske cerkvene ^ te v Minnesoti.	\
Srečati smo se imele na do"*'!; Marije Vilfan, žene jugoslo^^'' skega predstavnika pri nih narodih, kjer smo se sP" znale ter napravile načrte ^ prihodnji dan, ko smo imele potovati ob 10. uri dopoldne zračni ladji K. L. M. Air
Točno ob 7:3G v nedeljo ^ septembra zjutraj smo se le z Stevan Dedijerjem, (sin" Milice Dedi jer od J ugosloV^"^ : skega rdečega križa in moje ■ brc prijateljice), ki nam je'1^ klonil vsaki cvet orheje chid). Nato femo se odpeljale '''r International Air port v wood. New York, kjer smo (iOaijc iin dr, strani) ■
JI
30: januarja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Official Page Progressive Slovene Women of America
OUR WORK
P- s. w. a. news
Aliquippa, Pa. ur January meeting showed ® smaller attendance than usual nevertheless a lively and infesting discussion took place, nstallation of officers was the feature of the meeting. '"S- Theresa Gerzel, retiring president, turned over the gavel 0 Mrs, Theresa Cooper. Other ■Mlicers are as follows: Vice Ann Rainics; Sec'y Ellen ° ovich; Rec. Sec'y Mary ich T 'T^'eas. Sophia Simonah]	^ group of depend-1 J officers, whose capable tljp will guide us wisely u 1950 to a successful goal.
all the important qualities character—in people of 'all ^ life—none is more im-^ ant than dependability. And th People miss being what have been, by lack-S this one great ingredient. Person may be brilliant, witty, kind, fg ^^derate and still not go very
^Without dependability, p ^^^Gty device, that is de-o'lly part of the time, time	rely on any of the
anv	difficult to name
d ^^tivity in life in which un-^Mability is not heavily
Th
Con	^ great reward for
and people who do, the	they will do, at
ti)jj^^^P°^'^ted time, can more tion their own in competi-People who are more but less dependable.
A	*
is being planned irT
Will "^osie Zakrajsek, who Feb Qfu guest speaker on her	will tell us about
adventures and abroad. You mem-itig "ot want to miss hear-attejiH .	her, so plan to
6:00 meeting promptly at their^	may invite
^%e •	and frjends to
hfiaj. after the meeting and Th S^est speaker. ®^^^°"^i«ittee in ch^.^-•Heett^^^"^ having a special
Rd. on the third Wednesday of each month. Please come and visit us. Besides useful work we have loads of fun one and all.
After the election we had a Christmas party and gifts were exchanged. The girls found out who their "secret sisters" were. All gifts were beautiful and everyone well pleased, I am sure.
It was very nice to watch the girls enjoy themselves. Singing was the main _event of course, after food I should say. When the girls got a little flat, then it was time to go home, which was about twelve. With more practice, girls, you'll improve!
Now I have to cover the sewing session. It was held at Mary Cehon's house on Dec. 7th, 1949. The girls arranged "Pot luck" and I should say a variety of food! Every girl enjoyed the meal and for once we forget worrying about calories. If you knew our girls, you would understand what I am referring to. Ask Mitzie! She was burping shrimp all night and morning after she came home.
We always have lots of fun— everyone able to take a rib and being a great sport about it.
May 1950 be a joyous year to all and everyone—work hard!
Your reporter,
Hermine Strancar, 394 East 165th St., Cleveland 10, Ohio
PROGRESS OF OUR BOOK CAMPAIGN
ONE IDEA PER MONTH
(Supreme Educational Committee)
Our Suggestion for February
Lecture on Cancer. Speaker available from the American Cancer Society, local speaker's bureau. Excellent movies.
the s	in charge of
i® having a special at the f F'eb 2nd at 7:00 p. m. ^ d	Ann Rainics.
, luncheon was nweUng by Jurigk ' "lice Lampich, Helen Ctfogjjjv Rainics and Mrs. ^Hjoyg'^^^ds were played and
evening. Almost Went home with use-prizes.
Josephine Struble, reporter
ii|	no. 7 marks
'!	activity
" i ^ br' L	Good Causes
^ I	^ New Year to all from
'i "Members No. 7 of the '1	Progressive Slovene
' i Onj, , America!
'' I Dec "meeting of 1949 held J, and presided over by 'i	president Mary
'' 1 to very lively. The
;	was election of offi-
"*'	president is
. Phie	Vice-President,
M ^t)el; Treasurer, Mil-^le; b ^"ac; Secretary, Edith Hermine Stran Mary Kernel ^ and Katherine Esther'^^^cational Committee Car, «ohinc and Emma Stran-
f. ^Ur (J
^ . "Nations were: twenty-'^^25.00) for the blind doli^ Slovenia and twenty-1 < $25.00) for educa-for schools /^he of Slovenia.
and
meetings of our ■	the Slovenian
L
Home on Waterloo
Smo pridne, čeravno nismo pisale
(Nadaljevanje z 2. strani)
SANSa sta aranžirala kazanje premičnih slik iz Slovenije v tukajšnjem gledališču. Imele smo torej priliko videti in slišati vse prav izvrstno. Videle smo trpljenje in borbo naših ljudi za obstanek' za časa vojne in po vojni pa njih veliko delavnost in napredek. Slike so se kazale dvakrat popoldne 17. decembra in gledališče je bilo obakrat polno. Zgodaj spomladi priredimo kartno zabavo. Imele bomo zopet vzglavne blazine. Nekaj jih je že v delu!
Naš krožek obstoja nekaj čez dve leti in v tem času smo napravile že veliko človekoljubnega dela in upam, da bomo delale enako tudi v bodoče. Na primer samo zadnje mesece smo poslale 100 dolarjev za slepe otroke v Jugoslaviji. Saj to so revčki vseh revčkov. Za druge stvari smo dale manjše vsote. Na zadnji seji smo spet odobrile 25 dolarjev za "Camilians Orphan Asylum" za fantke, da se jim kupi kar je najbolj potrebno. S tem smo storile svojo dolžnost tudi napram naši novi domovini.
V kratkem času se ne zmore vsega iif kar nismo, nas še čaka. Zadostiti moramo tudi tu svojemu narodu. Pregovor pravi: Mal položi dar domu na oltar. Te besede se redkokdaj slišijo, pomenijo pa zelo veliko. Tega se moramo v. srcu zavedati. Zgolj ime "Progresivna Slovenka" nam narekuje, da od-primo srce in^ prožimo prijateljsko roko. S tem bomo osrečile same sebe, obenem pa nas ne bo narod nikoli pozabil.
Zato položimo tudi me Progresivne Slovenke kamen pri zgradbi napredka naselbine. Naj se naše ime blišči. Ne dopustimo, da bi ga oblak zakrival. Bolje je imeti nekaj skromnega, kot o palači sanjati vse svoje dni.
Pozdravljene!
Angela Ohojak.
Pausing in the midst of the activity of the committee for the Book Campaign, sponsored by Progresivne Slovenke's National Executive Board, we wish to make public acknowledgement of the many kinds of cooperation, and a report of the activities which have thus far combined to make our relief action a notable success.
We wish it were possible to let you read each of the letters which has come to us from Slovenian schools and libraries^, in answer to our statement that we were prepared to assist them to .obtain the texts and reference works which they need in the great upsurge of education and technical research in the new Jugoslavia. You would then feel the same fine enthusiasm which we on the working committee share.
Our appeal to American-Slovene organizations all over the United States for financial assistance has been answered generously and promptly. Our campaign fund has already crossed the $1,600.00 mark, which has provided the money to purchase all mags^zine subscriptions requested, and an initial portion of the books which have been requested. Technical books, however, are extremely costly. For example, a medical publication comprising more than 2000 pages, CLINICAL RADIOLOGY, costs $45. Magazines, too, in the technical fields are expensive, some at a rate of $20 a year. However costly these publications may be, they are of priceless value
dress in each book, so that we may record your contribution correctly. In addition, we wish the donation to be known in Slovenia, so that you may hear personally from there that your books have reached their destination.
To date contributions of books and magazines have been made by Victor and Lovrenc Baje, Mrs. J. Cekada, Vinko and Eva Coff, Edwinn Cummings, John Dacar, Joseph Durjava, Frank Elersich, Anne and Bertha Erste, Dr. Andrew Furlan, Henry Gor jane, Mrs. Jean Kastelic, Dr. Frank J. Kern, Louis Levstik, Andrew and Richard Lo-kar, Charles J. Luks, Mrs. An-tonia Mack, John Mikus, Joseph Merhar, Leo Poljšak, Pavla Prudic, Janko Rogelj, Sterling Russell, Bob Slejko, Josephine Turk, Roseline Walker, Josie Zakrajsek, Mrs. Anton Zorko, and Anton Zornik. We take this opportunity to acknowledge with thanks their generous cooperation.
Our first shipment, which left Cleveland on January 17 th, 1950, comprised the following: 249 books, of which 31 were purchased, all others donated; 547 copies of magazines, 58 pamphlets, 11 maps, and 16 sets of clippings. We anticipate that our second shipment will be ready to go forward in February, and we hope that you will make every effort to add your contribution to that shipment.
Your fina ncial assistance would be most welcome, to add to our fund for the purchase of
to students, teachers, and scien- balance of the works re-
tists in Slovenia, for they are the tools with which a new future is being forged in their schools and laboratories.
We have to date ordered 68 subscriptions of American magazines to be sent direct from the publisher to Slovenia, at a cost of more than $400. Orders for books, now pending shipment, total approximately $1,000.00 These do not yet include all the requests.
We are ordering extensively from the Superintendent of Documents, in Washington, government pamphlets on related fields, for these works are expert reports on scientific and technical subjects, published at very nominal cost.
In addition, we appeal to you to contribute your books, or these which you may procure from your friends and neighbors. We welcome texts and magazines pertinent to technical fields, chemistry, biology, zoology, mathematics, engineering, indu strial techniques, radio, electricity, etc.; Books dealing with the English language, for it is estimated that. 95 percent of Slovenia's students are today learning English: dictionaries, grammars, composition books, readers, Gregg shorthand and typing texts; books dealing with literature: poetry, short stories plays, modern American novels, anthologies of all kinds, classic works by American and English writers, translations of others.
All contributions will be gratefully received. Provision has been made in the Collin-wood area by Mrs. Vinko Coff to collect any contribution you may have, if you will reach her by phone at IVanhoe 3176, or at 17802 Delavan Ave,, or you may leave your books at SND, if you live in the St. Clair area. If you prefer, you may ship your package to The Book Campaign Com mittee. Progresivne Slovenke Slovenian National Home, 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio It would be appreciated if you would give ygur name and ad-
quested Every dollar will be made to count to the fullest. We are taking advantage of every conceivable source for discount purposes, and the financial needs of the campaign's operation have been kept to a minimum in order that more money will be available for purchases. You have already made contributions to many fine endeavors to help the Slovene people in their critical need. Your help now to provide the educational materials which are so desperately needed will aid in an immeasurable and wonderful way the good will between our two countries.
Book Campaign Committee Progresivne Slovenke v Ameriki We spoke before of "the notable success" of our campaign thus far. Whatever success we have had is due to the generous cooperation and,sacrifices of all who have contributed to our project, but also, and in every large measure, to each member of the campaign committee, who has given so abundantly of her time and energy in so many ways, that their sacrifice could not be repaid with anything less than the wholehearted- gratitude of thousands of Slovene students and teachers who will reap the priceless rewards of their effort. Such tireless enthusiasm and cooperation must necessarily insure the continued success of Progresivne Slovenke's Book Campaign.
Vida Shiffrer, Chairman
wine pa je darovala $2 za org-Ijice. Vsem prav lepa hvala! — Iz naše blagajne pa smo darovale $25 za SDD na Recher Ave., v prid nove kuhinje.
Sprejele smo novo članico, Anno Boh. Iskreno dobrodošla!
V nedeljo 19. februarja bomo imele pa zopet plesno veselico ali domačo zabavo v mali dvorani. Vstopnina bo prosta za vse. Postrežba in družba bo dobra in prijazna, kot je pri nas že stara navada. Godba bo tudi prvovrstna. Na svidenje 19. februarja!
Vera Potochnik, poročevalka.
P. S.—Moj soprog, Jakob Potochnik in naš podporni član se nahaja pod zdravniško oskrbo. Naš krožek mu želi hitrega okrevanja!
VABILO NA PROSLAVO PROG. SLOVENK!
Progresivne Slovenke Amerike praznujejo letos 16 letnico svojega obstanka in da proslavimo ta naš praznik kar veli-častneje, smo sklenile uprizord-tif dramo "Vida Grantova", ka-, tero je spisal pisatelj Ferdo Zozjak.
Ta zelo pomembna igra je bila igrana v ljubljanskem gledališču in bo sedaj prvič podana v Ameriki na odru Slovenskega narodnega doma v Clevelandu.
Uloge so razdeljene našim naj boljšim igralcem, kar pomeni, da boste imeli prav lep duševni užitek.
Uljudno vabimo vse Progresivne Slovenke in naše prijatelje od blizu in daleč k tej proslavi Prog. Slovenk, katere so vedno z veseljem sodelovale pri različnih dobrodelnih in drugih priredbah in jim s tem pomagate do boljšega moralnega in finančnega uspeha. '
Igra se prične točno ob 3:30 popoldne na 26. februarja 1950 v SND. Po igri se servira večerja in sledi domača zabava z godbo. Cena vstopnini samo 75c.
Torej rezervirajte si datum za Progresivne Slovenke že sedaj!
Na svidenje! ^
Za glavni odbor
J. Zakrajsek, gl. taj.
jel. Ko so pred leti uprizorili to dramo v njeni prvi koncepciji, so jo nekateri imenovali Ijubav-na drama. No, mogoče! Vendar se mi zde opredelitve ozke. Saj se ob — dejal bi — zunanjem konfliktu, ki je recimo ljubezenski, razkrije predvsem miselna in moralna vsebina cele družbene plasti, saj je ravno ta vsebina odločilna za zaplet in razplet. In ravno to je — priznam — prav ozko povezano s tisto "osnovno mislijo", ki ste jo poprej omenili."
Kaj vas je napotilo k predelavi vaše drame iz leta 1940?
"To so, mislim, zmeraj zelo razumljive zadeve. Do predelave je prišlo nekako samo po sebi, ko sem delo pripravljal za tisk. Potrebno je bilo izčistiti tekst, pa se je prenesla hkrati tudi na vsebino težnja, da bi bila stvar boljša, bolj enotna,
skratka — bolj dognana."
*
Igralci, ki nastopijo v prvi ameriški vprizoritvi "Vide Gran-tove" v nedeljo 26. februarja v Slov. nar. domu pod režijo Vide Shiffrerjeve so sledeči: Mihale Grant, industrijalec (John Ste-blaj); Tomo Grant, arhitekt (Ioni Zaje); Andrej Grant, študent (Andrew Turkman) (njegova pol-brata), Vida Grant, Mihaelova žena (Florence Slabe), Gospa Borinoba, njena mati (Josephuie Milavec-Levstik), Bivša strojepiska (Florence Unetich), Advokat (John Cech) Gosposki človek (Frank Kokal), Gospod Zasebnik (Andrew Bo zich), Prvo dekle (Sue Mra-mor), Drugo dekle (Florence Za-lokar), Tretje dekle (Katherine Jurman), Gospodična X (Josephine Turk), Hlapec Luka, (Anton Eppich).
Iz zanimanja in navdušenja, ki se opaža že sedaj med igralci in članicami Progresivnih Slovenk za to svojevrstno in pomembno dramo, s katero proslavljajo svoj šestnajstletni jubilej sklepamo, da bo 26. februarja avditorij SI9V. nar doma popolnoma zaseden in predstava velik uspeh.
19. februarja bo domača zabava!
(Nadaljevanje z Z. strani)
nja od strani članic. Prejšnji tajnici-blagajnici, Mary Ster se ves krožek prav lepo zahvaljuje za dolgoletno vestno in vzorno vodstvo tega važnega urada. Upamo, da bo prihodnje leto zopet lahko prevzela to delo, ker ga je najbolj vajena. Kaj ne, da boš, Mary ?
V našo blagajno so darovale: Mrs. BYank Žagar $2 in Mrs. Mary Rottar $1, Anna Eber-
RAZGOVOR Z AVTORJEM "VIDE GRANTOVE"
(Nadaljevanje z 2. strani)
želah, vendar moremo govoriti o prav izrazito razvitem meščanskem razredu, ki je bil naš, rojen v naših razmerah in v naših družbenih pogojih, po svoji notranji vsebini ustrezajoč prav naši stopnji razvoja in kul-turnosti. Menim, da se je obraz tega meščanstva izrazito oblikoval ravno v času med obema vojnama. Komur je znan prejšnji stari, še popolnoma patri-jarhalni značaj mestnega prebivalstva pred letom 1914, pozna veliko razliko med njim in pa poznejšim že pravim meščanstvom v razdobju, ki sem ga že omenil. In ko sem se prvič pogovarjal z režiserjem drjem Ga-vello o uprizoritvi "Vide Gran-tove", me je najbolj razveselila njegova pripomba, da bi v tej drami rad izdelal in prikazal ravno tipično "ljubljanskost" teh oseb in tega miljenja. Glede naslovne vloge, glede Vide Grantove bi pripomnil še to, da mi je bil — kar se tiče nje kot človeka in žene — pred očmi rod naših prvih intelektualnih, šolanih in izobraženih žensk, ki nam je doraščal ravno v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Izredna in svojevrstna je bila življenska problematika te ženske generacije, ki je povečini izšla iz meščanskih vrst in ki je, duhovno prebujena, pri nas prvič v konfliktu s patriarhalnim izročilom, pomerila svoje individualne koncepte ob resničnosti življenja."
In konflikt v drami, njena vsebina, njena osnovna misel?
"Košček življenja, prav nič drugega, kakor nekaj žive res ničnosti. Vse drugo bo — tako vsaj upam — gledalec sam do
moj obisk jugoslavije
(Nadaljevanje z 2. strani)
točno ob 10. uri dopoldne vkrcale na "Letečega Holandca". (Flying Dutchman). Zabrneli so motorji in bili smo na poti preko Atlantika. Zrakoplov se je povzpel v zrak 3 tako lahkoto, da nismo niti vedele, kdaj smo zapustile zemljo.
Ko smo se posedle in počutile prav komodne, je strežnica dala vsakemu potniku seznam z imenikom potnikov, štabnega osebja, kakor tudi z označbo letala (Lockheed Constellation L. 749-33), na katerem smo se vozili.
Zračna ladja je plula tako gladko, kbt da bi sedeli v naši družabni sobi in prijazna in po-strežljiva strežnica nas je crk-Ijala z vsakovrstnimi dobrotami tekom cele vožnje.
Na krovu smo imele prav zanimivega sopotnika, namreč mucka, katerega je prinesla neka misijonarka, prav iz šangha-ja, ki je bila sedaj na potu v Damask. Ta maček je bil deležen iste pozornosti, kot kak otrok. Bil je čisto navadne sorte in mu je bilo ime Sandy. Obnašal se je prav dobro v svoji posebni škatlji.
Prav kmalu-nam je strežnica javila, da smo že nad Hangarjem na Newfoundlandskem kjer pa da ne bomo pristali vsled pregoste megle in torej nadaljevali pot v Shanon, Irsko — kjer bomo pristali okrog 9:30 zvečer po našem ali ob 3:30 zjutraj po evropskem času, (zgubivši 6 ur časa).
Malo pred prihodom v Shanon smo prejele takozvano zdravstveno spričevalo, ki je imelo biti zgotovljeno in podpisano ob pristanju. Ta izkaznica je imela svedočiti, če smo pri dobrem zdravju ali ne..
Ko smo se bližali zrakoplovi-
šču je bila megla tako gosta, da smo morali krožiti parkrat preko zrakpplovskega polja, predno smo mogli pristati. Pristali smo jako gladko, nakar so nas peljali v čakalnico, kjer so čakali potniki nekega drugega zrakoplova, da se dvigne megla. Celotna vožnja iz New Yorka do tu, nas je vzela deset ur in pol.
Tekom treh ur čakanja, da se dvigne megla, smo zajtrkovale in popile velike količine irskega čaja. Spustile smo se v daljši razgovor z nekim trgovcem iz Jave, na katerega smo napravili Amerikanci jako močan vtis.
Ko se je megla končno razblinila, smo se zopet vkrcale na zrakoplov — našprihodnji cilj je bilo mesto Amsterdam na Ho-lanskem. Ta pot je vzela dve uri in pol. Tu smo morale zopet spo-polniti zdravstven izkaz. Tudi smo morale spremeniti zrakoplov. Čakale smo par ur, tekom katerih smo imele priložnost razgledati se po zrako-plovnem polju. Bilo je res prav krasno letališče in videle smo, kako so zrakoplovi neprestano prihajali in odhajali na vse kraje svei;a,
(Dalje prihodnjih)
GLAS KROŽKA ŠT. 9
Chicago, 111. — Ko pišem te vrstice, je zunaj mraz — zima — ali nebo je jasno, sonce sije skozi okna, skrivalo se je že dolgo za temnimi oblaki, ali vendar je prodrlo na dan ter nas prijazno pozdravilo. Mesec januar gre h koncu, nastopil bo februar. Ta nam bo prinesel zavest, da nismo več tako daleč od pomladi.
O, svet je še tako lep, življenje je vredno živeti, upanje ne sme umreti. Saj imamo še toliko neizvršenega dela pred seboj, tu,v no^i domovini kakor tudi v starem kraju. Tam še vedno potrebujejo pomoči. Kaj hočemo, pomagali jim bomo.
Dne 13. januarja smo imele sejo. Nakazale smo vsoto za De-tinjski mrtvoudni sklad. Sprejele smo tudi novo članico, Rozi Vidic. Bodi pozdravljena! — Imele smo gosta, govornika v osebi Knolla, pomožnega konzula Jugoslavije v Chicagi.
Povedal nam je kako se je pričela današnja Jugoslavija, podal nekaj žalostnih prizorov druge svetovne vojne, kaj so vse ti reveži, partizani prestali in kako pogumno so se borili za osvoboditev naše stare domovine. G. Knoll ni čital te strašne zgodbe, pač pa se je on sam bojeval ob strani svojih rojakov, on je torej vedel kaj govori. Orisal je današnje življenje rojakov, kmetov in meščanov. Omenil je, zakaj in kako da jugoslovanska vlada sklepa trgovske odnošaje s temi in onimi deželami. V splošnem smo tako pozorno poslušali, da bi tudi miško slišali, če bi stekla po dvorani. Tudi možički so nas posetili. Obisk je bil izboren. — Vam, g. Vinko Knoll, se zahvali krožek št. 9 za tako lep in poučen večer. Upamo, da vas bomo imele prihko še večkrat pozdraviti v naši sredi.
Naši igralci bodo šli kot gostje v Milwaukee, Wis. 12. februarja. Podali bodo predstavo "Trije vaški svetniki." — Vedite, ljudje božji, da smo silno ponosni nanje! — Pevsko društvo Naprej" bo slavilo 40-let-nico. Torej Čikažani, pridružite se "Trem svetnikom"! Pojdite v Milwaukee; ne bo vam žal!
Tudi v La Salle so povabljeni malo pozneje v proslavo dvoletnega obstoja kr. št. 15 Prog. Slovenk.
Dragi rojaki, ne pozabite priti na "Valentine" plesno veselico dr. "Nada" st. 102 SNPJ v lastni dvorani 11. februarja zve-j čer. Postrežba izvrstna, godba i poskočna, vstopnina nizka — ' 50c.
Vas veselo pozdravlja
Angela Mezner.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
30. januarja 1950
LITOSTROJ-PONOS PRVE TITOVE PETLETKE
Delovne zmage si slede dan za dnem
V Titovih tovarnah "Litostroj" delavci vsak dan več in čim bolje delajo. Kljub težavam, kijih imajo s pomanjkanjem strojev in surovin, so do danes izdelali že vrsto turbin raznih tipov. Prvo so napravili Pelto-novo turbino za hidrocentralo Vlasenica v Bosni. Največji problem pri izdelavi te turbine so bile lopatice. A ta hidrocentra-la z "Litostrojevo" turbino danes že uspešno obratuje. Gotove pa so turbine za hidrocen-trale Savice, Mesice, Zrnovce v Črni gori in Pesočane. Poleg tega pa v tej veliki tovarni izdelujejo še črpalke za namakanje in izsuševanje, nosilce za velike žerjave in polnojermenike za usnjarsko industrijo.
Prva zmaga delovnega kolektiva "Litostroja" je bila otvoritev tovarne, ko so po pičlem letu od začetnih terenskih del pričeli vlivati naprave z nadaljno graditvijo lastnih objektov in tudi že za potrebo drugih tovarn. Druga zmaga je prvi tesno sledila. V 4. mesecih, septembru, oktobru, novembru in decembru 1947, so izvršili naloge 6 mesecev. Take delovne zmage se vrste v "Litostroju" ena za drugo v vseh oddelkih in v vseh delavnicah. Pred najtežjo nalogo pa stoje letos. Tako se je tudi proizvodni plan "Litostro ja" povečal, kajti plan tovarne je napravljen na osnovi potreb.
Clever Footwork

When other salesmen put their feet on the desk, they're loafing, but when John Chain, Philadelphia representative of the Wright Manufacturing Co.. puts his up like this he's doing his best selling.
PHILADELPHIA, PA. — John Chain, a Philadelphia rubber tile salesman, has injected a novel note into his selling efforts, which he terms "The John Chain Reaction". Abraham Lincoln used to refer to his hat as his "office". Mr. Chain calls his shoes his "Laboratory". An exponent of the graphic demonstration in selling rubber tile, he has had his own shoes completely soled with Wrightex, the product he sells.
"What would happen to a % inch piece of our rubber tile if 200 pounds pressed it and scuffed it on the same' spot over 1,000 times every d^ with no protective waxing or buffing?"-For the answer Mr. Chain has but to look to his own feet. That simple little demonstration has already sold hundreds of square feet of rubber tile for him. "Whenever a customer asks how my product wears," he says, "I just hold up my shoe, tell him when I had the sole made. He can see for himself... fnd the sale is made!"
Kljub pomanjkanju kadra, vJu-oslaviji ni brezposelnosti, pa bo letni plan izpolnjen. Izprašujmo se kato je to mogoče, kako ti ljudje premagujejo težave?
Brez dvoma je to mogoče zato, ker se vsi delovni ljudje v Jugoslaviji zavedajo, da delajo 1% zase. Vedo, da bodo vsi njihovi napori njim samim izboljšali življenje. Samo na ta način si lahko tolmačimo številne udarnike in racionalizatorje. Udarniki presegajo norme dan za dnem in v "Litostroju" so jih, odkar obratuje proglasili 75. Livar* Črnivc Franc je že 5 krat dobil ta naslov. Novator-jev in nacionalizatorjev je v "Litostroju" že 8. Inž. Kasano-vic je izkonstrulral^jrototip turbinskega regulatorja, ki popolnoma služi svojemu namenu. V vseh oddelkih so že uvedli bri gadni sistem, kot stari rHačin dela, kar omogoča enotno evi dentiranje. Najboljše brigade so v livarni. Par imen in par številk bo najmodernejša slika o elanu in zavesti delavcev "Litostroja" V livarni so se obvezali, da bodo letni plan za 1949 izpolnili do 29. novembra. Garancija za to sta bili najboljši brigadi Grosa in Marodaja. In res so v livarni in modelami izpolnili letni plan žt 22. novem bra. Številke uspehov stalno rastejo. Grosijeva brigada je v enem tekmovanju presegla normo za 134 odst. a takoj v naslednjem že za 169 odst. Tako zvišujajo produkcije vse brigade. Ker pa pri tem ne sme trpeti kvaliteta produktov, je uprava ob pomoči sindikata or nizirala strokovne tečaje za čim boljšo kvalifikacijo delavcev.
Istočasno, ko je začela obratovati tovarna, se je začel pouk v industrijski šoli "Litostroja". Stavba šole je tik poleg tovarne. Da je skrb za človeka v Jugoslaviji res velika, se vidi tudi v ureditvi in življenju te šole. Stavba je moderno urejena in učenci imajo najboljšo oskrbo. Za vsestranski razvoj in izobrazbo služi velika knjižnica, mala kinodvorana in prostori za kulturno in fizkulturno udejstvova-nje. Sicer pa je ta tehnikum "Litostroj" v minjaturi. Po teoretičnem pouku delajo učenci v lastnih delavnicah, ki so opremljene z vsemi potrebnimi stroji in napravami. V teh delavnicah delajo tudi za produkcije. Med mladinci je tekmovanje zelo razvito. Uspehi niso izostali. V enomesečnem tekmovanju za učence v gospodarstvu 1949 je industrijska šola "Litostroj" zasedla prvo mesto. Strokovni učitelji so skrbno izbrani, pred tehničnem pouku pa pomagajo najboljši delavci. Najstarejši livar Ivan Zidan usposablja te mlade ljudi za bodoče strokovno visoko usposabljane delavce.
Ljudska oblast je pravilno
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
OSIVELI LASJE
(Nadaljevanje)
In naposled—mar ni bilo vse samo od velikega strahu pred tem, da bi se ločil od zemlje, ki jo je komaj dobil? Vse, kar je nameraval, ni bilo dozorelo. To so načrti zasebnikov, ki se ne morejo posplošiti. Za življenje pa je treba velikega načrta, premišljenega in preračunanega do skrajne potankosti. Tedaj šele je mogoče z njim začeti in še tedaj ne gre najlažje, kakor mu je povedal Matija. Tu so ljudje in z njimi je treba vedno računati. Izmed desetih razumeta morda
dva tak načrt in izmed teh dveh, ki ga razumeta, se navduši zanj morda samo eden, drugi j^ proti. Ob takih prilikah je treba, nekaj izvesti. Tu se izkaže potlej moč onega.	j
Jaz pa, je mislil, niseip imel nikogar. Starejši so hoteli vsak svoj kos in vsakteri bi bil rad doma, mlajši pa so bili še nedozoreli, da bi mogli razumeti tako stvar. In ko jaz nisem odnehal, so odnehali oni: odšli so meni nič tebi nič in s tem je bila usoda mojega načrta zapečatena. Postal je voden, nespiiseln. Komu pa naj velja ta načjl, ako ni ljudi? In ljudi ni bilo. Ko so
ocenila napore in zasluge vsega delovnega kolektivo "Litostroj" in posameznikov ter odlikovala 19 delavcev z medaljo dela in 5 delavcev z Redom dela III. stopnje.
Narodi Jugoslavije so upravičeno ponosni na te prvence Titove petletke in vedo, da bo "Litostroj" še v naprej obdržal njihovo zaupanje.
V Litoslroju nastaja nov lik socialističnega človeka
Velike zasluge z a delovne zmage v "Litostroju" ima sindikalna organizacija. V Jugoslaviji danes sindikat s svojim načinom dela, s tem, da je zajel vse delovne ljudi, da skrbi zanje, krepko pomaga ustvariti človeka dostojno življenje.
Zanimivo je pogledati s čim vsem se ukvarjajo člani sindikata v "Litostroju". Pred vsem je važno sodelovanje z upravo tovarne in z organizacijo Komunistične partije Jugoslavije. Delavci se baš preko sindikata nenehno seznanjajo s splošno problematiko in problematiko tovarne posebej. Na skupnih posvetovalnih konferencah in konferencah uprave in sindikata razpravljajo o vseh vprašanjih. Uprava se stalno obrača do sindikalne organizacije, ta pa s svoje strani signalizira o eventualnih nepravilnostih in stav-Ija svoje predloge za posamezna izboljšanja. Za opravljeno delo pravično plačilo! To načelo vodi uprava in sindikat v ^kupnem reševanju vprašanja
Sedaj je čas, da si daste nanovo cementirati klet. Nanovo preložimo odvodovodne cevi in izvršimo druga taka dela ali popravila.
Pokličite
A. MALNAR
1001 E. 74 Si. — EN 4371
#
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
plač, nagrad, pohval in odlikovanj. Le s tako tesno povezano s tako tesnim sodelovanjem, lahko uspešno dela uprava, lahko uspešno dela sindikat.
V	Jugoslaviji je ena sama enotna sindikalna organizacija, ki skrbi, da so delavski interesi zaščiteni s posebno delavsko zakonodajo, izpolnjujejo in izboljšujejo. Tudi v "Litostroju" so vsi delavci in nameščenci člani enotne sindikalne organizacije. Oni sami organizirajo tekmovanje in brigade, da je produkcija čim višja in čim bpljša.
Skrb sindikata je tudi prijetnejše in udobnejše življenje delavcev in njihovih družin. Poleg tovarne nastaja pravcato mesto "Litostroja". Stanovanjske zgradbe rastejo ena za drugo, vendar še z daleka ni zadoščena potrebam. Zato posebna stanovanjska komisija pri sindikatu skrbi, da vsi delavci stanujejo v higijeničnih in zdravih stanovanjih. V podjetju samem je ambulanta, ki nudi delavcem prvo pomoč. Do konca petletke bo zgrajenih 1800 stanovanj. Delavci "Litostroja" bodo dobili svoj sindikalni dom z restavracijo, ki je sedaj že v prostorih tovarne in svoj fizkulturni stadion,
V	sindikatu se delavci izobražujejo in kulturno udejstvujejo. Knjižnica "Litostroja" ima danes že preko 2,000 knjig. Kul-
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite
IV 7646
REALTOR
URADNIKI LOVSKEGA KLUBA ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik John Urankar; tajnik-blagajnik Andy Bozich, 1201 E. 177 St., tel. IV 7074. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
turno umetniško društvo "Litostroja" ima več sekcij, v katerih se delavci udejstvujejo po svojih sposobnostih in veselju. Dramatska skupina ima svoj oder in gostuje z ostalimi grupami. Tudi v drugih industrijskih centrih in po vseh krajih. Na ta način delovni kolektiv "Litostroja" zbližuje mesto in vks, delavca in kmeta. Folklorna in recitacijska grup^ ter pevski zbor so na festivalu sindi-kalno-umetniških društev Slovenije dostojno predstavljali svoj sindikat. "Litostroj" je zasedel prvo mesto na fizkultur-nem zletu kovinarjev za 1949.
Ko človek razgovarja z livar-
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti levmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ji, monterji, mizarji mehaniki, tehniki in inženirji "Litostroja", mu vsi prvo pripovedujejo o uspehih, ki jih dosegajo v delavnicah, potem pa takoj začno o sindikatu. Vedno govore: mi smo presegli norme, mi smo izpolnili plan, naša jeklarna je pod streho, mi imamo dve svoji ekonoqiiji v Savljah in Špičaku pri Mariboru, naš sindikat je preskrbel nekaj brezplačnih do-
pustov za najpotrebnejše, v naših počitniških domovih v Planici in Moščeniški Dragi pr' Opatiji smo se res dobro odpočili, komaj čakamo, da bomo imeli svoj sindikalni dom i-d. itd. Ta stalni "naš" in "mi" od- | ločno pričata, kako njihova 3« i sindikalna organizacija, kako F ■ njihova tovarna, kako visoka j® j delavna zavest ljudi v sociah- i stični Jugoslaviji.	j
POSLANO (SANSu—CHICAG^ I
MERRON L. L A T T A
ZDRAVNIK ZA OČALA preje v družbi z Dr. L. R. Latta, sporoča, da je sedaj olvoril svoj lastni urad, kjer nudi popolno postrežbo z ozirom na umerjenje in določanje očal.
20 W. BOWERY ST.
Akron, Ohio, tel. Blackstone 9227
Klub "Ljubljana"
Uradniki kluba "Ljubljana" za leto 1950 so sledeči: Predsednik George Nagode; podpredsednik Frank Derdič; tajnik John Barko-vich, 20270 Tracy Ave., Tel.: IV 3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Louise Derdič; nadzorni odbor: John Ludwig, Amalija Strgar, Andrew Ogrin; kuharica Angela Barkovich; zastopniki za Klub društev: Frank Segulin, Amalija Strgar in Andrew Ogrin; stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevovodja Frank Rupert.
Seje se vrše vsak zadnji torek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
August F. Svetek
Javni notar 478 EAST 152nd ST.
Pole za dohodninski davek (Income Tax) izpolnjujem že od leta 1922, ter sem javnosti v poslugo tudi letos. Pokličite telefonično IVANHOE 2016 za dogovor. Ako slučajno nisem tedaj doma, prosim, da pustite vašo telefonsko številko s osebo, ki odgovori na telefonu.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalog! ima razne dele in potrebščine za avie ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
NAZNANILO!
NAZNA^fJAMO, DA SMO OTVORILI NOVO STANARD OIL STATION
BROADWAY & MAPLE HEIGHTS BLVD., MAPLE HTGSw O.
kjer boste dobili najboljšo postrežbo in prvovrstne potrebščine
za vaš avto.
tel. Montrose 2140
se vračali, so si toliko prinesli, da niso potrebovali tiste moje krpe. Da, krpe.
Tako se je bil izrazil nekoč sin Marko.
"Kaj mislite, da ne morem živeti brez tiste krpe, ki nam pripada? Nič se ne bojte. Mi si že toliko pripravimo. Vas bo pa vedno peklo, da niste bili pravični proti vsem, ki smo bili vaši otroci."
"Tebi," je odvrnil oče, "menda ni najbolj treba tiste krpe, to vem. Ako si jim brat, bi se lahko odrekel tej krpi. Če je že potrebno, da vsak dobi nekaj."
Zdavnaj že je zgubil stik s svojo družino. Kakor se je staral, tako se jim je odmikal. Tu je videl samo Tineka, ki je bil edini njegov zvesti prijatelj. Samo z njim se je razgovarjal o kakšnih zadevah. Potlej je včasih prišla še Ana, ki je delala na polju. Polje ga je še vedno skrbelo, zanimal se je za vsako
malenkost in o vsem mu je morala natančno poročati, celo o tem, kaj je ta in ta dan delala. Žena se je sukala ves dan v oni hiši, ona je imela svoj krog. Tisti krog so tvorili poleg nje še Veronika, Tonek, ^nini trije otroci, Katica, ki je prihajala včasih domov in pa sin Marko. Da, tudi ta je spadal v njen krog.
Tako na priliko očeta Marka ni nihče videl, da bi kdaj šel k svojemu sinu, ne, to se ni zgodilo. Mati pa je često spotoma zavila k njemu, tam morda dobila kozarček slivovke in nekoliko poklepetala z njegovo ženo. In včasih je dobila za svojo de-00 kakšno krpo. Oče pa od tiste "prireditve," ki je bila po sinovi vrnitvi, ni šel tja nikdar več. Onega žena je vmes rodila otroka, bili so krstitki, vendar on ni šel. Da bo pazil doma, se je izgovoril. In zdelo se je, da je vsem tako prav. Saj so vsi vedeli.
da ni za tako družbo; zadnje čase se je rad napil in potlej ni bil znosen; norčaril se je iz vseh.
Že zdavnaj se je bil odločil za nekakšno samoto. Odtrgal se je od družine, razen od tistih, ki so bili z njim neposredno pri delu.
In zato ga je čudno zadela novica, ki mu jo je žena povedala:
"Zvečer pridejo na oglede, da ne boš kam šel."
Obrnil se je proti njej, vtaknil prst v nos in nekaj vrtal.
"Na kakšne oglede pa?" je vprašal.
"Za Veroniko vendar," je odvrnila žena začudeno, "ne delaj se vendar tako neumnega."
"Tako, na oglede?" je ponovil zase. "Veroniki na ogled. Imenitno. Koliko je pa ta Veronika prav za prav stara ?"
"Koliko je stara prav za prav," ga je o ponesla, "otrok ni več, to si lahko misliš. Dvajset
OTVORITEV nove trgovine z moško in deško opravo.
(mamo tudi obleke in potrebščine za otroke. Naša posebnost je delovna obleka. Obiščite nas in dobili boste ob prilik' otvoritve lepa darila brezplačno.
EDDIE'S S H O P P E 15703 Libby Rd., Maple Heights, O.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
jih ima, in to. je dovolj, da se lahko ženi."
"Dvajset?" je pomislil in se ni več delal norca. Dvajset let. Tu je nekdo še včeraj otrok, se podi po tratah in komaj pase krave, zdaj pa ji je dvajset let. Prav za prav, ako se vzame, je zdaj že res godna za možitev. Dvajset let. Bogve, kdaj minejo ta leta. Živiš in delaš, ne da bi imel časa misliti na leta, in naenkrat te presenetijo.
"Na, kaj rečeš?" je vprašala žena, gledajoč ga, kako se je zamislil.
"Kaj pa naj rečem," je odvrnil tiše. "Ako ji je dvajset let, potlej naj se le poroči in če čuti potrebo, da bi spala pri moškem. Naj se pa poroči. Saj se ne ženim jaz."
"Ne ženiš se ti," je dejala zopet žena. "Nikar se ne delaj norca. Ako se tebi zdi vse, kar je na svetu, smešno, pa ni za nas.— Treba je, da si doma in da nekaj
att^
rečeš, ko te povprašajo z&s zemlje."
Zdaj jo je spet pogledal. ^ "Kako zastran zemlje?" začudil.
"No, koliko daš z njo. je vendar ne boš puščal z kakor teie. Meniš, če je šla 0^^^. Katica, tisto je bilo drugače- _ doha je potrebpval ženo, :i je imel dovolj. Tudi Mar^o lahko šel in lahko čaka. Tu P® jg drugače. S samo culo na vendar ne boš puščal z dofflS-Tako jo je razjarilo, da n' hotela govoriti, temveč šla« je pri vratih še rekla:
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in "Enakopraimost/"	^
OPREMLJENO ^
ali neopremljeno sobo se jgir v najem ženski ali dekletu. ko tudi kuha.
Vpraša se na
1048 E. 62 St. ^