GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 23. MAJA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 10 POSVETOVANJE V CENTRALNEM ODBORU SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE V biižnjji prihodnosti: popolna afirmacija načel delitve po delu Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov v vzgojno izobraževalnih ustanovah vsebujejo osnovne silnice novega sistema Posebna komisija pri Centralnem odboru Sindikata pro- no afirmacijo načel delitve po mestom in njihovim osebnim-pre-svetnih in znanstvenih delavcev FLRJ je pred kratkim pre- delu. jemkom), če hočemo pravilnike gledala osnutke pravilnikov o osebnih dohodkih nekaterih V pravilniku je opaziti mno- približati smernicam novega si-šo! v Jugoslaviji, ki so v tem pogledu naredile največji ko- go nepotrebnih drobnarij, dosti- stema nagrajevanja. Vsako pre-rak naprej — k pravičnejšemu nagrajevanju prosvetnih de- krat komplikacij, ki izvirajo iz lavcev po delu. Pri tem so bili v znatnem številu zastopani nekritičnega kopiranja izkušenj tudi pravilniki slovenskih šol, saj so se prav šole na teri- delovnih kolektivov v gospodar-toriju LRS že tudi v praksi najbolj približale socialistič- stvu in drugih javnih službah, nim stremljenjem naše družbe. Prejemki mlajših prosvetnih de- lavcev so ponekod narasti! za 30 vzgojno-izo- odstotkov, Pred jesenskim vpisom v šole druge stopnje število učencev, ki bodo letos šolah verjetno tudi letos pritisk končali osemletno šolsko obvez- na gimnazije Velik (lansko leto nost, je doslej največje po osvo- se je na primer število dijakov boditvi. Medtem ko jih je bilo v prvih razredih gimnazij pove-lansko leto okoli 15.000, jih bo čalo v Sloveniji za 1218). ■ letos' čez 20.000. Ker so že lani Prav tako bi bila ena od reši-marsikje imeli težave z nadalj- tev, da bi učenci, ki so osemletno njim šolanjem in vključevanjem šolsko obveznost končali v 7. raz-v proizvodnjo absolventov osem- redu, podaljšali šolanje za eno letk, bo letos v še ostrejši obliki leto, saj se po zakonu lahko šo-nastalo vprašanje: kam z vso to lajo do 17. leta. Tistim pa, ki se poplavo mladih ljudi? Na nedav- bodo takoj zaposlili, je treba za-nem republiškem posvetovanju o gotoviti neko dopolnilno izobraže-. nekaterih problemih šolstva, ki So vanje preko delavskih univerz in se ga .udeležili predstavniki okraj- drugih izobraževalnih institucij, nih šolskih organov in svetov, so Nedvomno je, da bp pri vsem zato obširno razpravljali tudi o tem letošnjem procesu vključeva-tem vprašanju, sekretar Sveta nja mladih ljudi v šole in v pro- LRS za šolstvo Ludvik ' Gabrov- izvodnjo potrebno tesno sodelova- 10. maja so bili nato povablje- moglo k boljšemu vzgojno-izo- odstotkov, medtem ko pri sta-šek pa je še posebno opozoril na nje med šolami, podjetji, občino ni v Beograd na skupno posvete- braževalnemu delu. Če gledamo rejših le za 10 odstotkov, v tem kritičen, položaj ter predlagal ne- in okrajem, ker samo s skupno vanje predstavniki omenjenih proces osamosvajanja šol skozi je videti tendence, ki nas pribli- kaj ukrepov, s katerimi bi žago- akcijo bo mogoče najti možnosti šol, da bi povedali svoje izkušnje te pravilnike o osebnih dohod- žujejo novemu sistemu. Nekateri lovili čimvečjemu številu učencev za večje zmogljivosti šol bodisi z in predloge. Na tem posvetova- kih in o delitvi znotraj kolekti- so dali preveč pozornosti letom in učenk vpis v šole druge stop- ustanavljanjem novih oddelkov, nju smo 'slišali nekaj zanimivih vov, moramo rčči, da se izvaja službe, določeni osebi namesto de- nje ter vključitev v proizvodnjo, adaptacijami prostorov in dogra- ugotovitev, ki jih na kratko po- z vso resnostjo in zavzetostjo, ka- lovnemu mestu ipd. Nastaja Šole druge stopnje so že do- troka. trok je edineo in se mu to tudi nižina je v redu. Vzgojne metode enotne in napredne. Otroka ne ja nihče k misticizmu. Oče je Sel študent k partizanom, a so ga jani ujeli in zaprli. Stari oče je partizan od 1942. leta. trok se je od rojstva normalno ijal — duševno in telesno. Proti znim je slabo odporen. Nič ni »n ker se starši preveč bojijo . imel je dolgo časa črevesni ka-pozneje angino, ošpice, sedaj v ra razredu pa je prebolel škrla ;er je edinec, je bil v začetku zelo •e bal se je priti k tabli, še manj hotel kaj povedati. Po preteku i 4 mesecev je postal živahnejši, bolj zgovoren. ri delu je zelo natančen in skr-Do součencev ima lep, prijeten -s in tudi rad pomaga. Z vese-i posodi svinčnik, radirko ali pe- mševno je bil že ob vstopu v šolo ro razvit. V otroški vrtec ni za-il Novo snov dojema in jo razu-Otrok je bister, v novih situacijah izredu ali pri igri se hitro znajde, vsako stvar želi pojasnila. Uči se tudi naloge piše sam. Mati pa ao vodi kontrolo nad njegovim de- p družbi se zelo dobro počuti; je hen in rad se igra s svojimi so- vrstniki. Rad riše, lepi in izdeluje razne druge predmete. Ročno je precej spreten. Starši otroka lepo vzgajajo, skoraj nekoliko razvajajo. Ugodno vpliva nanj prijetna družinska atmosfera. Nudijo mu vse, ker je edinec. Na vsak način bi ga morali bolj telesno utrditi. Starši so razgledani, zanimajo se za dogodke doma in po svetu. Družina je napredna, oče je tudi družbeni delavec, sodeluje v več odborih, tudi v šolskem odboru. Doma imajo radio, naročeni so na dnevno časopisje. Pred nedavnim so si nabavili tudi avto, Radi potujejo. Otroka vzamejo vedno s seboj. Otrok se uči rad. Najbolj se razveseli dobrega reda. kljub temu,- da mu domači vedno pripovedujejo, da se uči zato, da bo v življenju nekaj znal, ne za rede. Ima vse sposobnosti za nadaljnje šolanje. Starši mu bodo nudili pri učenju vso pomoč. Primer psihološke popisnice učenca, ki je zaključil obvezno šolanje: Ime in priimek, rojstni podatki, kraj rojstva. Oče zaposlen v ... Mati gospodinja. Imajo nekaj zemlje in lastno hišo, kar dovolj, da sta starša ves dan pri delu in večkrat od doma. Oče prinaša ves zaslužek družini, no zahaja v gostilno. V družini je harmonija. Oče ženo ceni. Je prvi otrok v družini. Roditelja sta navezana nanj. Ima mlajšo sestro, ki je lepa in živahna. Roditelja sta skladna pri vzgoji. Družina je napredna. šolska vzgojna prizadevanja podpira. V zgodnji mladosti so otroka vzgajali tudi stari starši. Telesno in duševno se je otrok razvijal normalno. Prebolel je nekaj otroških bolezni. Je srednje, a krepke postave. Molčeč je in ne išče družbe. Ce je vprašan, odgovarja počasi tn pogleduje v tla. Ne sili v ospredje, ne odteguje se delu, rad izpolnjuje naloge, ki mu jih nalaga razredna skupnost. V razredni skupnosti se rad uveljavlja. Izdeluje podstavke za cvetlične lončke, okvirje za slike, omarice za zbirno gradivo in pomožno branje. Rad popravlja okvare na električni napeljavi, najraje pa namešča radijski oddajnik za poslušanje šolskih ur. Njegovo pomnjenje je šibko. Rad pa opazuje stvarne predmete. Težko si zapomni pravila in formule. Njegova domišljija je revna. Njegovi pismeni Izdelki so polni napak. Zanima ga le mehanika. Sestavlja aparate, najraje radijske sprejemnike in - elektromo-torčke. Za to delo žrtvuje ves prosti čas. Starši ne pomišljajo in žrtvujejo’ denar za opremo njegove majhne delavnice. Pri delu v delavnici pozablja na šport in razvedrilo. Zanemarja pa domače in šolsko delo. Njegovi uspehi v šoli so le zadovoljivi. Ima težave z matematiko, jeziki’ in celo fiziko! Odklanja poglabljanje v šolsko delo in razmišljanje o problemih. Zeli postati radiotehnik. Uspel bo,1 za to ima pogoje. Njegove izredne ročne sposobnosti, uspehi na tekmovanjih — je okrajni prvak pri sestavljanju radijskega sprejemnika — so zagotovilo. da bo med najboljšimi v delavnici. Je miren, nič nervozen, dela počasi in precizno — v preciznosti se bo še lahko izpopolnil. Ob zapletenosti in raznovrstnosti funkcioniranja sestavnih delov aparata pa bo prisiljen razmišljati, zato se bo verjetno stopnjevala tudi njegova miselna sposobnost. Splošni podatki ostanejo. Učitelj opiše vse pomembnosti v otrokovem razvoju vsako leto posebej. Zelo je važno, da učitelj napiše in vsestransko utemelji, kako je z učenčevimi sposobnostmi in možnostmi nadaljnjega raz- voja. Posebno je pomembno, da pove svoje mišljenje glede učenčeve poklicne usmerjenosti, katero delo ga posebej veseli in ali je veselje rezultat psihičnih in fizičnih sposobnosti, ali pa je nastalo po želji staršev, prijateljev, ali pa raste iz želje po čim večjem zaslužku in podobno. Psihološka popishica lahko postane neprecenljive vrednosti in mnogo pripomore k temu, da je možno otroku pravilno svetovati, kateri poklic je zanj najprimernejši. Psihološka -popisnica bo koristno služila tudi v primeru, če pride pozneje mladoletnik pred sodišče. Sodišče kot ena izmed ustanov, ki mora pomagati pre-vzgajati mladega človeka v socialistični družbi, bo mnogo uspešnejše delalo, če bo imelo vpogled v otrokov razvoj, kako je otrok živel, kakšni so bili starši, kdo je vplival na otroka, ali je otrok rastel v ljubezni ali prepiru, ali je bil oče pijanec in podobno, To so potrebni podatki, brez teh sodišče skoraj ne more pravilno ukrepati. Naši matični listi so revni, podatki skromni, povedo nam zelo zelo malo. Prepričan sem, da se najdejo tudi dobri zapiski, vendar na žalost je to bolj redkost kot pravilo. Naštel bi lahko še več razlogov, ki opravičujejo veliki trud, ki ga mora učitelj vložiti v skrbno sestavljeno psihološko popis- nico. Zase sem prepričan, da je kljub velikemu trudu to delo zelo potrebno, ker je vsako poglobljeno in humano izobraževalno, posebej še vzgojno delo nemogoče brez temeljitega poznavanja učenca. Psihološka popisnica se iz razreda v razred dopolnjuje, vsak učitelj jo mora sprejeti kritično. Vendar mora računati s tem, da se bodo ugotovitve spreminjale, saj je vendar otrok sam v razvoju. Stil in izrazi v psihološki po-pisnici naj bodo domači In preprosti. Vse pa naj bo pisano iz resnične ljubezni do otroka in v veliki skrbi za otrokovo srečo in napredek. Mogoče bo spet kdo z nejevoljo prebral, kar sem napisal. Saj je to razumljivo, če pomislimo ha najrazličnejše dolžnosti, ki jih ima danes učitelj in to še posebno na vasi. Tudi na naši šoli ni šlo gladko, vendar mi je pozneje večina učiteljev na šoli zatrjevala, da jim ni žal za ure, ki so jih porabili za to, kajti učence gledajo sedaj z drugimi očmi. Našli so si. čas za opazovanje in za vživetje v učenca, v njegov dom, v njegove skrbi, težave, v njegovo veselje, v njegove sposobnosti in njegove želje. Učence so spoznali mnogo bolje, zato je vzgojno delo lepše in uspešnejše. Podhostnik Karel Bamšeji šoli manjka otrani ega mira Okoli uporabe testov v osnovni dostopno, učitelj ocenjuje učen- verjanju znanja. Učitelj tudi ne soli so zadnje čase dosti govorili, čeve odgovore, ki so odvisni od more točno določiti, kolikemu Prosvetnopedagofika služba jih -učenčevega znanja, vendar tudi odstotku zahtevane učne snovi je j.- ponekod uporabljala. Med od učenčeve sposobnosti za obli- učenec zadovoljil. Pa dovolj o Do zaključka šolskega leta svojih sil in časa posve- me začuden pogleda. Odgovor je učitelji so rottogi 'oporekali in kovanje misli, sposobnosti izra- tem! Se o testih. Prav njihove imamo komaj še dva meseca časa, ti šoli! navadno: malo, ali pol ure. Pa mno;:i ugovarjali. Tehnika testov žanja, čustvene odpornosti in di- merske značilnosti so tiste, ki to je tistega dragocenega časa ka- Kako pa je v resnici? Poleg ostali čas? Našteva vse tisto, kar v bistvu ni nio posebnega, vendar namičnosti pomnenja ter ostalih preprečujejo vsak impresionizem terepa nai bi učenci in učitelii iz- kar Prinaša »tempo časa« že sem že prej navedel. Ne, s polije novost, ki je pri nas še nismo činiteljev v okolju. Priprava, s in vsako subjektivno razlago, ker iiori'|tili za čim intenzivneiše de- sam 0Cvekarji', medtem ko so se cim, da M bilo potrebno v vseh f-&pe - • Mn io kriv ali «n" šoIi proti Para3izi> tekmovanje v ne bi bilo toliko razprav o slabih da, tudi za ocenitev učiteljevega odličnjaki uvrstili na rep. Cud- učiteljskih kolektivih o tem po- išrihč° noče hi« kriv rQkometu’ anketa o izbiri poklica, užnih uspehih. Marsikaj bi mora- uspeha; drugi so to prizadeto od- no> kaj? Subjektivni vpliv oce- glob!iono spregovoriti, da bi lah- in na in mni-a hiti kriv ' naloge, risbe, priprave in program r zavreti, izločiti, preprečiti. Tega klanjali in dejali, da so krisjčni, njevavcev je nedvomno zelo po- ko boli nepristransko presojali, 1N''Kao u ' pionirskih iger, cross, štafeta, se- zavlranja pa nihee ne predlaga: da izražajo nezaupanje do uči- memben, Na drugi strani pa uči- kar je dobro in kar je slabo pri Pred leti smo z velikim na- stanek LMS, razredne skupnosti, Morda se boii da bi ne bil dovoli teljeve osebnosti, da za naše po- telju manjka tudi objektivni kri- testih, Prav je, da se vsak učitelj vdušenjem pozdravili reformo šo- ekskurzije, športni dan. »sodoben« »nanreden« S tovari- goje sploh niso primerni. Pri torij, po katerem bi se lahko rav- poglobi v problem ocenjevanja, le. Prepričani smo bili — sedaj Seminar za predsednike SZDL , ,1 . mena m hnit vsem tem pa je res še to, da v nai. Tudi učitelj jo človek; raz- ki je še vedno v največji meri bo pa šlo. Pa vendar ne gre, Novi _ učitelj odsoten tri dni, šemi- sico, miajso oa mene, ne- splošnem prosvetni delavci niso položenje, čustvovanje, osebnost odvisno od učiteljeve osebnosti, učni načrti so sicer precej obširni, nar za sekretarja ZK — drug uči- posredno doživlja današnji cas, učenca: to so faktorji, ki so ude- njegove vesti in presoje, kar po vendar ne n e z m o g 1 j.i v ipod telj odsoten tri dni, oditi bi moral večkrat govoriva o tem. .Njeno leženi nedvomno pri ustnem pre- ni nezmotljivo. O dovolj seznanjeni S testi in se ni so dovolj poglobili v problematiko testov znanja, kjer je potrebno videti dobro in slabo. Prvenstveno pa je potrebno poznati tudi prednosti in pomanjkljivosti dosedanjih tehnik ocenjevanja učenčevega znanj« Tudi v dnevnem časopisju smo zadnje čase zasledili lahko nekaj ostrih razprav o testih znanja, o čemer so spregovorili strokovnjaki in laiki. In ..presenetljivo je tudi to, da ao imeli : oboji po woje prav: zagovorniki ! in nasprotniki, če lahko tako re* „ : čem. V kolikor so bile ostrejše skušala prikazati kot človeka, ki besede namenjene določenemu od samih osebno-prestižnih am-; testu, ki je zaradi svoje zgradbe, biclj ne ve več početi kaj druge-. veljavnosti, zanesljivosti, vsebinske širine pomanjkljiv, je to upravičeno; toda nikakor ne, če prizadeva to tehniko testov znanja sploh. Prosvetni delavci, ki neposredno delajo v učnih zavo- pogajem, da učenec k f 1 S © večino na Sgmin0r predsednikov sindika- mnenje: »Ne moreš zavreti časa, tov spet za tri dni tretji učitelj, tak je razvoj. Dvig standarda pri-Na seminar geografov vsi razred- naša s seboj lahkotnost pa tudi niki od 1- do 5. raz. Jn geograf, površnost in širino. Zaradi manj-Pri tem pa na ^ šoli ze .vse leto ggga nap0ra je laže priti do- živ-manjkajo tri učne RK>ci, tri pa ijenjgpjR d0brln in razvedrila,« —■ gredo v aprilu na porodniški do- Ka^ naj odgovorim? Morda je v pust, vmes se nekaj gripe mjstir- bigtvu res takQ. A če jo pravilniki. Dostikrat je vec od- tem pa prilagodimo učne načrte je od svojega članstva, je skuša- je tovarišica doktorica zapisala o ^glkkTbi mogel iti v razred, duhu easa’ .na3 ^ vsa šola eno la apriorno diskreditirati z mo- testih, da bi potešila negodova- k£d s l0’ da bi bd za nadomesto- ®amo središče interesnih krožkov ralne plati, Ovesila ga je z dvema nje učiteljev in profesorjev slo- vanje v določenem predmetu brez zahtevnosti, zbirajmo v šoli nelepima »iastnostima«: venščine, lahko zelo lepo »spre- usposobljen. Prepričan sem da so vekko t4o topo sliri iljubUelje«, 1) z »osebno prestižnim obra- vidimo«, da utegne v vsakem take razmere se na marsikakšni kjer bo vsak ^živl;jal svJojega JkoI čunavanjem« in primeru biti vse drugo krivo, če solu^ pogledamo vse te akcije njička in še to le toliko časa, do- Samostojni svetnik pri Zavo- sprejelo Slav. društvo Sloveni- Ce pogledamo štiri točke, ki jih du za napredek šolstva dr. Iva Šegula je napisala doslej že dva obsežna članka, ki sta me prosvetni in neprosvetni publiki 2) z očitkom napada na naše bo kaj narobe, samo testi ne. Ne učiteljstvo v celoti (slavistično), spoznam se sicer pretirano na vr- Kaj je želela s tem doseči, je hunsko pedagogiko, zdrava pamet 'dobre, toda” vseh” skupaj ” pa mi pravi, da to ne more biti je preveč! Zato današnji S'1; , , __kler se mu bo ljubilo. Če pa je nobena n , , , naša osnovna šola splošno izobra- mogel reci, da v soh m potreona, ževalna go ee reformira. šoli ne šole zahtevajo razgledanega, »sssi niin mm wmm ponaša šola iz svojega ga, kakor da sebi in drugim v zabavo smeši teste, ki jih je slučajno več kot jasno, pregledala in vodila njihovo .realizacijo, — Žal sem samo asistent, čeprav me je dih, ki preverjajo in ocenjujejo šica doktorica učenčevo znanje, so prvi dolžni, veda nezasluženo uvrstila med dobo sam. Postavil sem jasno al- V>ru mu en resrirani ucenec oi vse!o'matiTn vdira tem pa naj “Sr. « wis&!?ss£sx •a,^r»1s™sSr-: ss-ssters*!«; bomo tehniko testov pri ocenjeva- fianj, tako da me je v nasprotje zato sem napisal stvar nekoliko gule, da so testi »preslikali« sta- v u0 3; j01. s ° „ ° ivrwri resnično razvija učenčevo duše'r-nju lahko samo tedaj, če bomo moji navadi (in pameti) prisililo ostro sicer, a odkrito in — vsaj nje v naših šolah), — Sploh pa se naša se življenje izven soie iuea nost. ka. pa :o brez hgska bl,e. to dobro poznali. Na učiteljiščih k ponovnemu kratkemu zapisu, domišljam si - pošteno. Če je ^sfetnS dr SšSEula^vTenre* mimogrede^ajhno anketo, koli- n?eni- Sola nai bo krai mirnega, nekoč o tem nismo ničesar sh- Ne bom se spuščal v slavistic- bii0 kaj preveč ostrine, je pač ni svetmK dr. rva Šegula vse pre k „„ na dan in ka1 DQSiušai0 v zbranega^ dela, ne pa prenasieeva- šali, prav bi bilo, da bi sedaj po- no strokovno problematiko te- vsod to vprašanje temeljito prou- stov, ker se niti tovarišica sa- nad slavističnim strokovnim ničih, ker ~ — — -- delovali, domišljam si M.a „tr.rrk;e„«r“o2i«0* s-gg»ij sz. nje z neštetimi akcijami, površni- bi potem tudi laze so- mostojnI svetnik ni; želim opo- vojem testov samih — ter pomis- nV^tiokovne ^aŠtilne3članke’ melodijojedna^ Jj.c- in privajenoSt k temeljitemu de- Vsekakor jo tehnika ocenjeva- zoriti. san™ na1metod« n^n%a. nja, ki jo uporabljamo v osnov- Pisanja. Moj dnevniško kratki nih šo]nh, močno pomanjkljiva in zaP^s> ki je bil zasnovan na dovolj ima celo vrsto oporečnosti. Učen- ilustrativnem primeruinnaštevil-čevo znanje učitelju ni neposredno nih ustreznih protestih, ki jih je lekov glede vseh normalnih in gmotnih sredstev, ki so jih ti testi zahtevali od našega šolstva in naše družbe. Dragi ovesek meri seveda na » »o .h ?5S5=rssa prosvetni delavci iz prakse in so Paf pa so 12 radla Poznal1 le dvc bodo slabb saj današnja mladina izšli v Prosvetnem delavcu (tri- °”e”- ,. ... , . ... „ ni razumsl je), v Delu (eden), v Jeziku in Koliko vtisov koliko misli R10 zbrana slovstvu (obsežna analitična štu- vzkuja vse to v učencih. Pridaj- krivdi Ne vem, dih. dija) in končno v Naših razgle- mo še dnevno ni razumsko manj razvita — sa-in umirjena ni, to pa drugih, časa, katerega kje je tovarišica avtorica odkrila v Ne vem, mogoče bom krivi- Llil™ »mTzamefniko^kori?^ mojem pisanju kakšno ost zoper cen in mogoče bo izzvenelo pre- ni so jim razpršene misli? Posle-prizadevanja naših prosvetnih več »osebno-prestižno«, toda edi- dlca _ duševni nemir, neuravno-delavcev —- slavistov. Osebno ua član,.a, iz katerih sem-mogel vešenost, živčna utrujenost, .po-sem, nasprotno, globoko prepri- ^azb3.a^3 °sebno-prestižni in obra- vršna informiranost o nešteto čan da dajejo danes naši pro- cuaDlvl f°n> sta bila prav pole- stvareh, a o nobeni temeljitega svetni delavci glede na nogoie v nil(:na, P^Spevka samostojnega znanja. katerih delajo in živijo od sebe sJe;|nika P1'* Zavodu za napre- Ko takole med izpraševanjem pogosto v resnici vi kakor je ^ S°1StVa dr- Ive SegUle' vprašam u86noa> ki g>^ ^ njihovi moči - in na vsak MatiaŽ Kmecl koliko ur se je dan učil’ način neprimerno več, kakor jim to želi priznati določen del naše družbe. Celo o sestavljavcih testov mislim skupaj z dr. Ivo Šegulo, da so odlični slavisti in pedagogi. Testi pa so žali bog slabi in tega ne izbriše nič. O ostalem ni da bi govoril, — časopisje, revije in 1'V ih T ur - • m muIA co takQ lahkomiselno vključujemo šolo. Janez Kavar Sklad sa »Dijaški glas« v Celovcu Dijaki II. gimnazije v Ljubljani so nabrali za glasilo celovških dijakov 21.788 dinarjev. Še nekaj o glasbeni vzgoji odgovora. hoče vse bolje vedeti, kako je prišlo do te knjige, kot pa sam avtor^ in sodelavci knjige, čeprav je Šolske TV oddaje Osnovna šola Makole se je obrnila na uredništvo našega li- Na članek »Premik v glasbeni vzgo- iskanje in eksperimentalno delo, ka-W«, objavljen v Prosvetnem delaven tereimi naj bi bila knjižica v pomoč, 23. u. i?6i, je sledil kritičen odgovor Jasno je, če bi isto smatrali za po- V 6* M- »61. Ker je bilo ig tega polno in zveličavno, bi v tem Slučaju to točno V knjigi navedeno. Priznani razvidno, da je avtor odgovora članek ne prišla V poštev v smislu skript in glasbeni pedagogi ki so pri tem delu o premiku po svoji volit interpretiral, ne bi bila dana delovnemu kolektivu, sodelovali, za njega ne razumejo glas-je bilo zaključeno, da na tako netoč- ki ima škarje in pero, da bi sestavil beni predmet itd. Omenja, da je ta no pisanje in ton nima pomena odgo- ustrezno učno knjigo. Za iskanje in njegov odgovor zaradi vdora te knji-varjati. Nekateri glasbeni predavatelji eksperimentiranje so bile dane od ge v posamezne šole, kar je po nje- m sodelavci knjige »Pot v glasbeni zgoraj že mnoge pobude. Ce se pa govem razvidno šele' iz članka, ki je svet« pa menijo, da je potrebno temu tem pobudam pridružijo predavatelji, bil Objavljen v PD 22. 11. 1961. Tako odgovoru nekaj objasniti. sodimo, da to ne more biti pogrešeno, je tudi s tem odgovorom zakasnil, ker „x„ „ _„4 « - nuga p. V g, s. je izšla 1. 1958 In to pa še z delom, ki rie zahteva ni- so se posamezne šole in to brez sta s prošnjo, naj ji posieaujemo so se je začele že takrat posluževati kake finančne obremenitve, samo ma- vdora začele posluževati teh knjig že nroaram šolskih ur TV Zaareb P0881”«™« šole. Dne 21. 12. 196Q je bjl lo dobre volje in nekoliko ideala. Po- leta 1958;' v članku 21, 12, 1980 je bilo 1 ° ' 5 ’ na PQ*iHCl0 Sveta za šolstvo objavljen leg tega pa tu ni mesta za komercial- pa javno in jasno ugotovljeno da ker bi radi te ure vključili v ^PD^aiangk j>Kako zboljšati^glasbeno no plgt, ne za monopol in ne za vsi- teh knjig poslužujejo že razni glas pouk. Omenjeni in šolam, ki se zanimajo za, to, sporočamo, naj se obrnejo naravnost glasbeni pedagogi"' Tako hi Cvmoki mrl Ir. i S,Jlgae10,d A643 IMS, nikomur ovira pri sestavijo po svoji praksi in potrebi na naslov. iakolSiu racuo i tele- delu, Sele leta 1961, ko je izšla glas- teh šol tako, da bi približali podeželje _____ _____ _____ Vizija, Zagreb, Martičeva broj Stanka Preka, je ta sam s kvalitetnim poukom mestu. Tako hodno. Nota mu ne označuje trajanje, ’ , odaeI vPfz- založbo muzikalij in tam knjigo naj bi nato predložili komisiji ampak ton, glisando zanj ne spada l/II. Ce pišete na ta naslov, vam prepovedal prodajo te knjige, poleg v odohrenje in javni kritiki. med okraske. Pri triolgh se pa ne včj hndo nnslali zplo leno iireietin čei' bom naPra'^1 žs Ce hočemo ustvarjati, je potreben kaj hoče. v prvem slučaju se prečrta’ nouo postan ZUO iCpo urejeno potrebne korake itd. Prepovedal je diskusijski ton, ne pa napadalni, v črta (rebro), ki pomotoma veže četrtin- revijo »Radio i' televizija u ško- S1,?4 “ibavo te. »“»S® učencem; z kritiki pa točne in resnične trditve, ske triole, da bodo četrtinske. Tnala, , . . . , . istim namenom je obiskal^ tudi nekaj Komur pa ta predlog In knjiga ne ki je označena s tremi osminkami, li«, ki ima kot prilogo tudi pol- Šol. Ko je nato Drz. zalozba po nje- odgovarja, lahko predlaga boljšega, zanj ni enakovredna četrtinki Vezaj letni nmernm šolskega r-irlin in Prepovedi hotela še nekaj preo- Skupni napori in konstruktivno delo ostane po pravilu še vedno vezaj. Pri letni program soiSKega rama in stahh knjig vrniti založništvu, mu je naj bi nas zbližalo in združilo. Konč- trozvoku ali kvintakordu zanj ni pri- televizije. 4a Ptiš« 8 noveljavnega recepta na ne bornp ma osnovni ton; da ima mali' trozvgk glasbe-« vsem rlrnoim V ten? članku so bile ome- Ijevapje. Sazumjivo pa je, da so pri ni predavatelji. Prigovarja jeziku in vsem drugim njene razne učne knjige, med njimi tem delu najbolj zainteresirane osem- izražanju. Ker je delo namenjeno za- tUSl P. V g. s. z namenom, da se letke. Zato ne DO napačno, če se nji- četnikom, se je posebno pazilo, da bo bodo na to pisanje Oglasili še drugi hovi glasbeni predavatelji zanimajo in jezik preprost in enostaven. To je m«,— „< bjla ta vključijo v to delo, učno knjigo pa upošteval tudi slavist, ki je dal ie- -0 svoji praksi in pottebl ziku zadnjo besedo. Izražanje je pa o, da bi približali podeželje menda tudi lahko različno in svo- ‘ r-vt-o i it. —. - — kt,------'t-—-j — - — a r — — — . r- p« - - — - ---r — -—-.»i vuzz , vac>. aiiict metil Ih prepozno, ker gre zaloga teh knjig našli, ne ustvarili za noben predmet, čisto kvinto in da kvartsekstakord ni- Sicer pa za letošnjo jesen pri- ze proti koncu, v kolikor bi rnu pa Saj je vse v Večni evoluciji in revo- ma kvinte, je tudi znano, kar je pa v tiravlinio tnrli redne šolske t»le- 0TO0..M mu pa VS® preostale nas vodi naprej. Pedagogi, ki se tega notnem primeru pravilno postavljeno, pravljajo tum reane soiuke tole- knjige POdarjjo, Nato je sledila gori lueiji, to je na ona lonilna moč, ki Priznane so nevšečnosti in nepopol- Vizijske oddaje ljubljanske TV ?rn™]®-?a krltika, podpisana od Igor- zavedajo, ne bodo šablonski in ne za- nesti. Da jih pa avtor odgovora vidi — ,fh „„„„„„„ . še |am. kjer jih ni, je v tem slučaju napakah, ki jih postavil svojo oceno v odgovoru sam “ — ~ — — ^ - 1 - 'i- fyrx j - __ Pionirji osnovne šole v Stični so najbolje v ljubljanskem okraju organizirali pionirske igre. Posnetek jih kaže, ko urejajo športno igrišče; medtem ko eni delajo, igrajo drugi rokomet, nato pa zamenjajo Starelih nazorov. O pogreških in , ja Pleška, postaje, Ob tem pričakujemo tudi seija. in potreba po glasbeni učni literaturo ali vsai člankov ki ho- kn-i?A i® dqv01i »nana, Ko se je pa avtor odgovora navaja, pa zaradi toč- ža netočno in zmedeno. VsTto'nas “na literaturo an vsaj uajiKOV, M DO začelo na tem področju malo gibanja, nosti še naslednje; pri prepisovanju spominja na nekdanjega organista in do poslušavcem V šolah približali f® le ze Oglasil nasprotujoči glas, Av- za tisk so se dogodile zares neljube šomaštra, ki je rekel; Otroci tiho in TV r.rr.E.rom vniiSnP™,1,3/131 pri tem delu s?mJ° nevš?fnostl ki so pa glasbenikom ra- roke na klop, šiba je pripravljena. 1 v program. knjigo P. v g, s.* ne pa namen t. j. zumljive. Čudno je le to^ da avtor Iz kolektiva: J. B. Nova izdaja Slovenskega pravopisa Panjske končnice posebnost slovenske ljudske ustvarjalnosti Brez dvoma spada obvladovanje knjižne slovenščine v govoru in pisavi med glavne naloge osnovne šole. Tako je nova izdaja Slovenskega pravopisa važen dogodek za vse učiteljstvo. Sicer sloni nova izdaja na načelih Slovenskega pravopisa iz leta 1950, vendar je opustila dokaj togih pravil v pravorečju in pravopisu, ki jih bo treba pozabiti. Prav zato moramo knjigo skrbno preštudirati. Učitelj je mnogokrat v zadregi, kako bi govoril v razredu. Nova izdaja pravopisa je natančnejše osvetlila mnoge fonetične pojave in v marsičem oljašala knjižni izgovor. Slika odzvočnega prostora pri izgovorjavi samoglasnikov kaže, da se kratko poudarjeni in^ nepoudarjeni i in u (miš, kruh, palica) ne smejo izgovarjati niti napeto, kot bi bili poudarjeni, niti kot polglasnik (maš, začetnega bralnopisalnega pouka bodo izbrali. Zdi se mi, da stara sintetična metoda ne more zagotoviti pravilne izreke in pisave, treba se bo privaditi na novejšo analitično metodo. Živ izgovor in ljudski jezik je celo nekoliko spremenil dosedanjo pisavo. Priponi — alec, — ilec sta zamenjali priponi — avec, — iyec (bravec, plazivec). Prislove smemo stopnjevati tudi tako kot pridevnike, dovoljeno je: više in višje, manje in manjše. Tudi v naša nova stavitev in podrobnejših navodil. Soglasniško skupino smemo deliti po občutku: Fran-cka in Francka. Velikih začetnic je v novem pravopisu nekaj manj,- Zaimkov v pismih ne pišemo več z veliko. Pri imenih podjetij in ustanov pišemo z veliko samo ime kraja, kjer je sedež podjetja ali ustano- memb. Za naslovi in podpisi tudi v rokopisu ne pišemo več pike. Na koncu velelnih i,n žeieinih stavkov, izrečenih brez poudarka, Ljudska dediščina krah, palca). Dovoljena je sinice- 've: tobačna tovarna Ljubljana, slovenskem sod v Sloveniji, zlasti pa na Gorenj-pesništvu, rezbariji in slikanju je še skem. Močne korenine Imajo panjske vedno pastorka tiste umetnosti, ki jo končnice v socialnogospodarski osno- ne pišemo klicaja. Odpravljena je liično^kakor^ Podražijo “fo vejica pixa neuoiocftiKoni, ki na ne gre za neke estetske kvalitete in vanje, razpoloženje, dogodki, skratka domešča prilastkov odvisnik: miselne vrednote; etiketa folklore da- tisto, kar je navdajalo kmečkega člo-Imel je trdno voljo poboljšati ie po nepotrebnem prizvok nečesa, veka. kar sicer spoštujemo kot častitljivo Tako imamo tiste čase dvoje sli-‘-'e' starino, toda estetska merila ostajajo karstev različnega porekla, slogovne- Kijub poznavanju pravopisnih drugačna. V primeri z južnoslovan- ga izraza, pa tudi funkcionalnosti. Na načel smo večkrat v zadregi ka- skimi narodi slovenske ljudske tvor- eni strani ljudsko ustvarjalnost, sem , • rNN„,.,v i , , rA be ne zavzemajo tako uglednega me- spadajo tudi panjske končnice, na ko Dl zapioali ka.so bc-sedo. i ociaj s^.a v kulturnem razvoju — a marši- drugi pa bujno baročno slikarstvo, bemo.skoro gotovo našli pojasni- kje je skromnost odveč:. Obe veji si ne nasprotujeta, nasprot- lo v slovarskem delu pravonisa Prav gotovo velja to za poslikane no. šele v celovitem zornem kotu mo- —-—i— i—*, iq remo preceniti umetniške dosežke neke dobe. Med raznimi oblikami ljudskih slika- Gorazd Marakovič je napisal prerij, kot jih poznajo razni evropski gledno besedilo k »Poslikanim panj-narodl. pa so poslikane panjske konč- skim končnicam«. Iz sorazmerno bo-nice svojstvena ljudska posebnost, gatega gradiva je odbral jedrnato doma le, na Slovenskem. Nehote se vsebino, ki poljudno razloži slogovne vprašamo, kako je prav med našim in motivne posebnosti prizorov s panj-ijudstvom nastal živopisni fabulativni skih končnic. Pri izbiri končnic je' svet panjskih končnic? imel avtor bogato izbiro, ob posamez- Cebelarstvo je bilo tiste čase zelo nih reprodukcijah je napisal odmer-razvito na Slovenskem, o čemer poro- j eno besedilo, pogosto j e znal vplesti ča že Valvazor. Zato ne preseneča odlomke ljudskih pesmi in opozoriti dejstvo, da je na prvi čebelarski šoli na povezanost ljudske ustvarjalnosti, na Dunaju predaval kranjski čebelar Številne črnebele reprodukcije pravopisnem'delu pri- saj je zelo bogat. Prav tako nam '^9f *t0?e°t%n^d ?iovensMmi\m “l! izdaja nekaj posno- bo pravopis dober svetovavec. ka- - - - .................... za nepoudarjenih i in u (moraime-ti, zaučitelja). Za skupino — el je poleg tako napornega izgovora —' ou dovoljen tudi izgovor — u (izg. kozu, reku). Nič več ni zaukazan mehak izgovor končnega — Ij, — n j, (izg. bolši, kon). Sedaj, ko celo pravopis dopušča večjo razliko med izgovorom in pisavo, bodo morali učitelji v prvem razredu premisliti, kakšno metodo »DIJAŠKI GLAS«, GLASILO SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU Pred meseci smo v našem glasilu objavili, da se Dijaški glas v Celovcu beri s finančnimi težavami. Uredništvo je ustanovilo sklad za Dijaški glas, ki mu je prisluhnila tudi matična domovina in prispevala lep znesek. »Zavedamo se dobro, da naš literarni trud kot celota še ne predstavlja posebnega napredka v koroškem literarnem ustvarjanju. Zavedamo se, da so naši poizkusi sedaj še dokaj nezreli, dijaki smo, ne pesniki in pisatelji. V razvoju, bi rekli, v začetniškem razvoju, čeprav smo zbrali prispevkov že za tri številke.-« Tako je med drugim zapisal uredniški odbor, ko je predstavil novo — že S. štev. literarnega obzornika dijakov Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu »Dijaški glas-«. S tem je tudi povedal, da ne gre pisati stroge kritike na račun mladih ljudi, ki svojo ljubezen do materinskega jezilta skušajo izpričati tudi v bolj ali manj uspešno umetniško oblikovani besedi. Res, kritika tukaj ne bi bila na mestu, toliko bolj pa je treba poudariti razveseljivo dejstvo, da naša mladina na slov. gimnaziji sama pravilno ceni svoje zmogljivosti in marljivo ter samozavestno, vendar brez škodljivega samoljubja, išče pot naprej, pot nadaljnjega razvoja. Z veseljem prebiramo Dijaški glas stran za stranjo, kjer se vrstijo kratke povestice, sestavki in pesmi: to jo delo naših mladih, to so prvi poskusi literarnega ustvarjanja naših dijakov in dijakinj od 1. do 7. razreda. (Prihodnje leto bo šele 8. r. in prva matura.) Veliko prisrčnosti je v njih in topla njihova beseda, polna truda in prizadevnosti, pa tudi prepojena z ljubeznijo do govorice, ki jo je vsak posameznik najprej slišal od svoje matere. In v tej govorici nam slov. koroška mladina pripoveduje o otroških letih, polnih lepih spominov, o svojem mladem življenju in lepem okolju, v katerem živi, o raznih doživljanjih in o svojih notranjih občutjih. Mnogo je teh drobnih utrinkov v vsakem posebej ter v vseh osnovna šola Grosuplje. Svoja pravila so dobili tudi primeri: Golo brdo, Spodnje Brdo, starka Zima, kraljevič Marko, Na klancu, s Klanca. Posebno kočljiva je presoja, kako pisati sestavljene besede. Novi pravopis je določil, da pišemo skupaj številke s sto: dvesto, tristo šestindvajset. Za barvne odtenke je predpisal, da jih pišemo narazen: temno rjav, rjavo rumen. Pravopis priznava, da so uveljavljajo na. tuj način tvorjenj sklopi: alfa žarki, avd® cesta, vendar priporoča rabo: žarki alfa, avtna cesta. Pri pridevnikih iz krajevnih imen je dovoljena ljudska in knjižna tvorba: viš-njanski in višnjegorski. Tudi pri ločilih je nekaj spre- dar želimo nadomestiti barbarizem z domačim izrazom. Tudi za slovar najobičajnejših tujk ga bomo lahko rabili.. Na koncu knjige je dodan še seznam kratic in krajšav in razlaga korekturnih znamenj. V šolah nimamo enotnega načina popravljanja, morda ne bi bilo. napačno, če bi se oprijeli znamenj, kakršne uporabljajo tiskarji. Mislim, da bodo šolniki Anton Janša. Gospodarsko donosno dobre kvalitete, morda bi bili lahko čebelarstvo pa je vezano tudi na ljud- vključeni nekateri bolj izraziti motivi sko slikarsko oblikovanje. Naši kmet- in poznane končnice. Makarovičeve je so bili povečini nepismeni, ilustri- »Poslikane panjske končnice« niso dovolistvorn so^sicli novo izdajo ^cme pratike so jim bile zelo pored- neka monografija navedene tematike ■ i.'q »//■» no norioetonno To iron i/3 — tega namena avtor ni imel, vse- 4Go ke, če že ne nedostopne. To, kar je — ieg pici/opica. MO! 'j a DOCiO lino-i K a- pela ijUCjsisa pesem in kar je doživljal kakor pa je ta likovni zvezek take ke osebne pridržke, kajti ni mo- kmet bodisi kot spomin ali živ dogo- kakovosti, da bo med bravci dobil cr,c,gc na mah sorem^niti starih dek, je našlo odraz v fabulativno iz- priznanje. Tujejezični povzetki bi bili navad. T<,da"pri pouku bodo imeli manj dela. Nova izdaja dopušča rabr.e umetnosti so nastajale takšne zbirki Likovnih zvezkov, bolj naravno knjižne* izreko kot končnice, kot jih poznamo skoraj pov- I. G. prejšnja, v .pisavi pa ' je manj pikolovska. Učenci cesto zahtevajo od učiteljev razsodbo tudi, kadar pravopisna podoba ni ustaljena. Nova izdaja teh primerov ni prezrla in je našla sprejemljive rešitve zanjo. Upajmo, da bo izid pravopisa tako za učitelje Dvoje strokovnih knjig Državna založba Slovenije je dala te dni na knjižni trg dvoje strokovnih del, ki sta po tematiki sicer različni, prav tako tudi po namenski rabi, a napisal Črtomir Zorec za učence in delavce tekstilne industrije. V drobni knjižici obravnava avtor v . strnjeni in pregledni obliki temeljno snov kot za učence pobuda za osveži- vzgojna in poučna snov nas vendar tkalsko preračunavanje. Namen knji- tev njihovega pravopisnega zna- opravičuje^^t^a^poročamo £ n ja in poglobljeno spoznavanje strokovni učbenik: knjižnega jezika. F. Ž. tkalski preračuni, ki ga je žice je torej preprost in jasen: služi naj kot praktičen priročnik v prvi vrsti tkalski panogi tekstilne stroke. Ker to strokovno računstvo ne zahteva le znanje matematike, temveč tudi dobro poznavanje tekstilne stroke, obravnava avtor poleg praktičnih uporabnih nalog tudi probleme, kot so: raztezljivost prej, podatki za vitje preje, specifične teže, vlažnostne norme, vpliv raznih manipulacij na številko preje, širina tkanin, preračun porabe preje, preračun sukancev. ^ In^pvanip t.pžp vntka. osnove tel do- Panjska končnica: baba brusi jezik »ESTETSKA VZGOJA« Splošen razvoj šolstva je odmeril so balet* glasba, upodabljajoča umet- ta 12S strani. Razumljivo je, da tolik-tudi estetiki mesto, ki ji gre. Potrebe nost in dramatika. Torej vse veje, šen obseg dopušča le osnovne infor-po estetski vzgoji pa so pogosto več- razen književnosti (z izjemo dramske macije in razlago posameznih vej ie kot število razpoložljivih' učbeni- književnosti). Tako širok okvir umet- umetnosti kar ne pomeni, da bese-kov ali priročnikov. Zato pogosta nosti je zahteval, da posamezne umet- dilo ni kvalitetno. Ce so posr^ii ^ ^na^omen^T^e ^jica ločevanje teže votka, osnove tekočega in kvadratnega metra blaga ter razne druge formule. Ker veljajo v svetu še zmeraj razne merilne enote, nas seznanja avtor tudi s temi merami in z načinom, kako jih je treba preračunavati v naš metrski sistem. Na koncu posameznih poglavij so praktične naloge, namenjene vajam in preizkušanju tistih računskih operacij, ki pridejo najpogosteje v poštev pri praktičnem delu tkalcev. Posebno priznanje zasluži avtorjev namen, da prilagodi knjigo čim bolj potrebam prakse in v ta namen je vključil v tekst več tabel s podatki, potrebnimi za vsakdanje delo. TVOJ SLUH JE DRAGOCEN — je naslov dela, ki ga je napisal dr. Stane Podreberšek, naš prezgodaj umrli strokovnjak za ušesne bolezni. Knjiga je izšla v zbirki »Popularna medicina«. Avtor je pri pisanju knjige upošteval predvsem, da je zdravljenje ušesnih bolezni in njihovih posledic doživelo v zadnjem času ogromen napredek ter da se je hkrati spremenil pomen gluhosti in naglušnosti v sodobni družbi in civilizaciji. Upoštevajoč te temeljne spremembe, je avtor hotel predvsem poučiti bravca o velikih možnostih pri zdravljenju naglušnosti, tako z medicinske kakor tudi s tehnične plati, hkrati pa opozo- KULTURNI GLOBUS Zagrebško dramsko gledališče sode* iuje pri Gledališču narodov. Zagrebško dramsko gledališče je odpotovalo v Pariz, kjer je nastopilo v okviru Gledališča narodov. Dramski umetniki iz Zagreba so odbrali za letošnji nastop Kaštelanovo delo »Pesek in pena« v režiji Koste Spaiča,^ Moliero-vega »Ljudomrznika« ter še dvoje francoskih del. Da so Zagrebčani izbrali francoska dela za mednarodni festival gledališč v Parizu, je dokaj pogumno dejanje, ki sloni na zaupanju v igravce in režiserja. Grški film v Cannesu. Za letošnji filmski festival v Cannesu so Grki izbrali »Elektro« po istoimenski tragedi ji Euripida. Film so posneU v Mi-tbleni in v Argosu z znano umetnico Ireno Papas v glavni vlogi, režijo pa je vodil Mihajlo Kakojanis. Jugoslovanski pisci v kanadskem časopisu. Univerza v Toronu izdaja ugledno revijo »Canadian Sl&vonic Papers«, nedavno pa je prinesla obsežnejši članek »Mednarodna srbohr-vatska poezija«, poleg tega pa prevode »Hane« Oskarja Daviča, »Deklet iz mavzoleja« Vesne Parun ter »Oči« Jovana Dučiča. Za prevode in kritično besedo je poskrbel bivši kanadski ambasador v Jugoslaviji Robert A. D. Ford. Med drugim je navedel o srbohrvaški poeziji tudi »Jamo« Gorana Kovačiča, za katero meni, da je najbolj pretresljiv klic proti vojni, kar jih je bilo napisanih v drugi svetovni vojni. Robert A. D. Ford pripravlja posebno knjigo novodobne srbohrvaške poezije. Prepovedani festival afriškega filma. Na pobudo revije »Nova demokracija« bi moral biti v Parizu festival afriškega filma. Ta festival naj bi prikazal javnosti filme z vsebino* ki se nanaša izključno na črno Afriko, mnogoštevilne filma pa so izdelali francoski režiserji. Organizatorji festivala so vložili pri francoski vladi protest zaradi prepovedi. Novi roman Aldousa Huxleya. Angleški sodobni romanopisec Aldous Huxley, ki je nekdaj bil vodilni kritik britanske družbe intelektualcev, je tudi z novim romanom »Otok« skrenil s poti realističnega prikazovanja konkretne družbe. Dogajanje se odvija na irealnem samotnem otoku, tam vladajo idealni odnosi — toda posredi je mamilo meskalin! Vsa idealna lepota se zruši, čim osvoji otok diktator, ki uvede diktaturo. Razumljivo je, da je kritika po pravici očitala oseminšest-desetletnemu pisatelju, da svojo filozofijo razpreda s pomočjo meskalina v nejasno mistiko in se oddaljuje v brezciljno utopijo, roman »Otok« pa da močno zaostaja za nekdanjimi deli Huxleya. Poceni izdaje domačih in tujih klasikov. Beograjska založba Kultura je pričela izdajati novo knjižno zbirko »Šolsko čtivo«, namenjeno dijakom, študentom kakor tudi udeležencem raznih tečajev. Skrbno odbrana dela bodo nudila v preprosti izdaji klasike za majhen denar in v veliki nakladi. Festival plesov in pesmi v Sarajevu. Julija bodo pričeli v Sarajevu mednarodni festival plesov in pesmi. Poleg najboljših domačih ansamblov »Kolo«, »Taneč«, »Lado« in nekaterih amaterskih ansamblov, bodo sodelovali na tej veliki prireditvi folklorna skupine iz Južne Amerike, SZ Kube, Madžarske, Bolgarije, iz Afrike in drugod. NOVE KNJIGE Manica Lobnik — »Ledinčani«. Pisateljica je v zajetnem romanu opisala ledinsko srenjo ob avstrijski meji ob zlomu Jugoslavije, kot ga doživlja štajerski trg v prerezu vseh slojev, in nemško okupacijo. Razgibani čas in odmerjeni prostor dogajanja sta nudila Lobnikovi dovolj motivov za fabulativno polno delo. Pi- vprašanja, kje dobiti ustrezne vire, nosti obdelajo posamezni avtorji. Ob katere nerodnosti ali pomanjkljivosti, bolnikom. Zato seveda ne gre za no- čemu ni primernih učbenikov. Iz za- tem pa se takoj pojavi vprašanje so- lahko to pripišemo omenjenemu ob- beno po starih vzorcih pisano poljud- drege je pomogla dopisna šola v Ljub- skladja metodoloških prijemov, estet- segu celotne zamisli »Estetske vzgoje«, no znanstveno izdajo v smislu »doma- Ijani s skripti o »Estetski vzgoji«. Kot skih in idejnih aspektov in poudar- Širši obseg bi menda presegel okvir čega zdravniškega svetovalca«, tem- skupaj se zrcali_ svet in se odraža pove opomba, sta oba zvezka »Estet- kov, kakor .tudi sorazmerja teksta, učnega programa, prav gotovo pa bi ';^rpLŠJrlea ZSl™«ann0;e^erinAV?n rT življenje, kot ga doživlja mladi člo- ske vzg0je« namenjena splošnoizobra- Dejstvo je, da je povsod po svetu »Estetska vzgoja« zadobila večjo širi- ^mvo napisano medicinsko delo vek. Posebno priznanje je treba iz- ževalnlm g0lam, in sicer oddelku za največ kinoobiskovalcev in da je no, večjo nazornost posameznih Avtor je celotno snov razdelil na osem reči ilustratorjem - sotrudnikom ter odrasle in zaDosienei vsebina pa je glasbena ali likovna umetnost še ved- ustvarjavcev ter se otresla pogostega poglavij, v katerih govori o socialnem z&epsšSttzz“““ »Dijaški glas« je vsekakor prav vzgoje s poudarkom na pedagogiki, ji posvetili največ pažnje ter pomogli ustreznega besedila z vzgojnim mo- ipnn «r>T-!čevnin naše mladine na slo- kakor bi lahko pomislili ob naslovu, ODliKovati zorav o ...us. venski “tonaziji * S. Skočir marveč o raznorodnih umetnostih, kot Oba zvezka »Estetske vzgoje« šteje- *■ . *■ • AJCAAJVl amgj. UlOUVO VA, «J uglašeni • v sorodne metodološke pri- sodobna elektronika s slušnimi apa-jeme. je vsak od avtorjev suvereno rati. ovladal snov in ji dal kar se da jasno Tako široko zasnovano delo sodi v in pregledno vsebino. Slikovno gradi- poljudnoznanstveni medicinski pomore k razumevanju slikarstva ^rSo^ome^no^vzgoino^^r^ ICZ-Cl V ilU W A* Cl O k etn JV LA AAA V A O ICL AA IICI&ALAOIILJOLA, sestaviti preprečevanju naglušnosti, o tem, kako izmerimo naglušnost, o sodobni ci- ^ ■,* . ...... ~ vilizaciji in njenem vplivu na nagluš- mentom v tako zgoščeni obliki. Ce- nosti 0 kirurgičnih dosežkih v zdrav-tudi so posamezni prispevki od da^eč ijenju naglušnosti, o tem, kaj zmore i č' 1 r o ri vi — ,1 „ i, ^ ~ 5 Ureditev šolske knjižnice no urejena po Kaj vse naj bi pomenila Šolska knjižnica, tako učiteljska kot pionirska? Strokovno izpopolnjevanje, stik s svetom, krepitev kritičnosti, uteho, dopolnitev pouka, samostojno delo, trenutke radosti, kulturno navado, vzgojno sredstvo. Knjižnica bi morala biti organski del šole, žal pa je v mnogih primerih samo njen privesek. Dokler nam nakazujejo denar po finančnih možnostih, ne pa po potrebah in namenu, slovnih knjig, knjižnica seveda ne more opravljati svojega poslanstva. Treba je vsaj premisliti, kako bi se dalo kar najbolje obrniti tista skromna denarna sredstva in izkoristiti tistih nekaj stotin knjig, ki so na razpolago. Knjižnico je treba stalno pomlajevati, zastarele knjige zavzamejo samo prostor, ne bere jih pa nihče. Nakup posebno na manjših šolah močno zavisi _ od ponudbe knjižnih založb in prizadevnosti agentov. Skoro nikoli šola ne odkloni knjige, ki jo je založba poslala, ne da bi jo' kdo naročil. Agentom niso toliko mar potrebe šole kot prodaja. Tako si cesto utrejo pot v šolsko knjižnico nepotrebne knjige, prezrta pa so tehtna znanstvena dela, klasiki, nepogrešljive zbirke. Kdor nakupuje, mora imeti strokovno znanje, poznati domače in tuje leposlovje in mladinsko slovstvo. Treba je preštudirati bibliografije, sezname, kritična poročila se posvetovati z učiteljem za'določeni predmet. Le tako bomo mogli izbrati knjige, ki bodo prispevale k dvigu pouka in razširitvi duševnega obzorja, fite se šolska knjižnica že ne mo- VO in kiparstva. Uvodne besede o temeljih estetske re ponašati z množino knjig, naj dovinske in realistične romane^ vzgoje in izvoru umetnosti je zapisal bi se vsaj z kvaliteto. poljudnoznanstveno literaturo^ Herbert Grlin. 2iva Kraigherjeva je Učiteljska knjižnica je navad- (knjige o živalih, potopise, uto- podala osnovne sestavine plesa in za- strokah. Njeno pije, biografije slavnih mož). Pi- dovalno in problemsko-spoznavno poslanstvo. Knjiga torej, ki zasluži več kot vrstic. AAJAaa. L.LAACJ, XVI X.CLOALAX.A V teh nekaj informativnih mere, zna jih vključiti v obsežno podano podobo tržke srenje s pestro množico likov od petokolonašev do narodnozavednih in sociainoprebuja-jočih Ledinčanov različne stopnje socialne lestvice. Fo tematiki zanimiv in zahteven roman bi pridobil na kvaliteti, ko bi se pisateljica izognila dolgoveznosti in poglobila dogajanja in ljudi v istih, a manj prozorno obdelanih življenjskih situacij ali. Primesi naturalizma ji ponekod hodijo v napoto in so ji bolj pomagale kot umetniško prepričljivo sredstvo. V nekaterih detajlih se Lobnikova razživi, lahko ustvari prepričljivo občuten, pripovedno poln prizor, v celoti pa ji manjka trdnejši prijem in dramatično izoblikovano jedro. Kljub pomanjkljivostim so »Ledinčani« zanimivo čtivo iz Štajerske preteklosti z realistično težnjo. Knjižni ovoj jo posrečeno izdelal Janez Vidic. , , , ..v . . Pogovore o glasbi je vodila Marijana srce predstavljajo pedagoške onirska knjižnica mora imeti za- Novak, razlaga o sredstvih giasbene-knjige, nato sledijo priročniki in dostno število izvodov knjig za ga izražanja, vokalni in instrumental-najboljša dela za posamezne uč- domače branje, da jih ne predmete. V leposlovnem delu učiteljske knjižnice bomo hranili samo tiste knjige, ki jih učitelj večkrat rabi, in one, ki so za učence neprimerne, večina lepo-ki zanimajo učenca, pa bomo uvrstili v njihovo ničnem pouku, knjižnico. Knjige iz zbirk Klasje, Zbrana dela slovenskih pesnikov bori n ni glasbi in glasbenih oblikah lahko ■ , .. . v . . ... : dobijo konkretno osnovo ob glasbenih preorali vsi učenci m jih bomo primerkih, Herbert Griln se je krat-lahko uspešno analizirali pri po- ko pomudil pri dramatiki, njenih gie-uku. Tudi letniki Cicibana, Ku- daMkih oblikah; daliških oblikah; dobrodošel bi bil rirčka, Pionirja, Pionirskega lista dramatUcu^Beseda UrodiJsklUgrL ne bi smeli manjkati, uvezali pa svojskosti televizijske igre in scena-bi jih lahko učenci sami pri teh- SosPd^i^^T—“rri se ne kaže omejiti na filmske zvrsti, r* i Brez dvoma bi Griin vešče podal slo- Pose^en^ problem za mnoge govne in idejne smeri filmske umet-_ , . .r Šolske knjižnice so tudi starinski nosti ter estetska vprašanja, ki so jih in pisateljev itd. bomo postavni katalogi v obliki knjig. Mnogo bolj P^^jaie različne filmske šole, če ga skupaj na knjižno polico. Pri po- i,i ?e bi. utesnl] prostor. Branko Rudolf Dragi Kurirčkovi prijatelji in sodelavci Ob zaključku prvega letnika se skupno potrudili, da bo revijo obračamo na vas z vljudno prož- prejemal vsak otrok, ki bi. jo rad praktični so listovni katalogi, ki ne postanejo premajhni in se jih lahko razvršča po'abecednem redu. Potrebnih je celo več katalogov za statistiko in kontrolo, za iskanje knjig določene vrste ali bi bil stavitvi leksikonov, atlasov, revij bomo morali gledati tudi na format in jih uvrstiti na večje spodnje police. V tako urejeni knjižnici je lahko poiskati določeno ........ knjigo pomanjkanje hteratuie 4ol0lC/vega avtorja. Morda iz določene stroke ali nekcmpie-tirane zbirke same kličejo k dopolnitvi. Slabost take ureditve pa je v tem, da je težko predvideti, koliko prostora naj Bi se rezerviralo za posamezno stooko. Pri ureditvi pionirske knjižnice se bomo ozirali na razvojno stopnjo učencev. Za nižje razrede je primerno, da izročimo kar je spregovoril o likovni umetnosti ter se spretno izognil historičnemu podajanju, vedoč, da ie mogoče dati dobro razlago le ob dostopnih likovnih objektih. Avtor je dal poudarek sodobnosti, pri tem pa se je moral ozirati na stopnjo likovne dojemljivosti konzumenta. , . , »Estetsko vzgojo« je vredno vzeti v poleg seznama prirastkov za uci- roke ^ — •- za Uči- roke in jo preštudirati nadrobno, in-teljsko knjižnico uporaben kata- J ATT1!?.,0 i?idIt pa,_LaJ °Poz°ri Pr?; log po avtorjih, za pionirsko pa katalog po naslovih knjig. Kakšne kataloge bo imela . knjižnica, zavisi od njene ureditve, obsega svetne delavce na izišla zvezka, ki se lahko naročita pri» Dopisni šoli, T -- - -- Ljubljana, Likozarjeva 3. in bravcev. „ Jože Duhovnik — »Pogled v svet Ne mislim, da bi morali začeti kristalov«, vse večje število domačih ue IC ___—_________ -— ti nemudoma preurejati Šolske d61 poljudnoznanstvene književnosti razrednikom zbirke knjig. Na te knjižnice po vseh bibliotekarskih TTakrt Kniižnlca Pn" knjige se lahko bolj zanašamo, da bodo izboljšale bralno tehniko učencev, kot na berila, ki jih znajo učenci na pol na pamet. Učenci iz višjih razredov imajo že izoblikovan knjižni okus. Da g ------- ljudje pa skrbi zadnje čase za • v .. . , v, . . , , „ načrtno izdajanje tovrstni hdel. Jože precejšnjimi stroski in delom. Duhovnik . ... — je podal prav poljuden Toda kadar kupujemo nove knji- »Pogled v svet kristalov«, kar naj ve-ge, kadar postanejo knjižne police ija za priznanje, saj bo zanimivo na-pretesne, katalog prenapolnjen, pisana knjiga tako pritegnila marsika-bomo pomislili, kaj bomo nabavili bravca. Svet kristalov In rud- bi ustregli njihovim željam, je do- in kako bomo preuredili knjižni- ” na»n®pn° sprem£f TD bro, če imamo posebne police za co. Cim večja bo knjižnica, tem jeva raz!aga ae zaayeaa aa na‘ dojem-pravljice, poezijo (otroške pesmi, laže jo bomo urejali brez biblio- ijivost spiošnolzobrazbenega nivoja, balade, pesniške zbirke), mladin- tekarskih izkušenj in modernih skice in fotografije pa prispevajo k ske in pustolovske povesti, zgo- pripomočkov. F. Žagar nazornosti. njo, da nam pomagate pri boljši ureditvi novega letnika. Veseli bomo vsake vaše pripombe in nasveta. Sporočamo vam, da bo »Kurirček« v naslednjem šolskem letu izhajal na treh polah, to je na 48 straneh Jn bo imel štiri strani dvobarvnega ovitka. Nadrobnosti o ureditvi revije in druga obvestila so objavljena V 10. številki. Najvažnejše je to, da bo obsežnejši, da bo prinašal gradivo za naj mlaj še in tudi za starejše bral. Dosedanje izkušnje kažejo, da je moč revijo še znatno razširiti in povečati njeno naklado. V ta namen smo poslali nekaterim zadnjo številko letošnjega letnika na ogled. 1. številka novega letnika bo izšla prve dni novega šolskega leta. Upamo in pričakujemo, da se bo za razširitev revije po vseh razredih na šoli zavzel celoten pedagoški zbor in da bomo že v začetku leta lahko natančno do- otroke. To pomeni, da ga boste ločili naklado revije za vse leto. lahko širili med vse učence osemletnih šol. Prav dejstvo, da bo »Kurirček« večji po obsegu, narekuje uredništvu še večjo skrb za njegovo kvaliteto. Uredništvo se zaveda, da bo Kurirček lahko dober in da bo tako dosegel svoj namen, če bo imel širok krog sodelavcev in prijateljev. Vse, ki vam je vzgoja naše mladine na osnovi tradicij naše NOB in ljudske revolucije pri srcu, prosimo, da nam pomagate, da bo naša revija res dobra. To pa bomo dosegli tako, da bo revija prinašala ustrezno bele-tristično in dokumentarno gradivo, kakor tudi tako, da bo njen informativni, poučni in zabavni del čimbližji potrebam in zahtevam mladega rodu. Zato nam bo vsak vaš nasvet in vsaka sugestija pri urejanju revije izredno dobrodošla. Ko bomo tako skupno dosegli kvaliteto, se bomo prav tako Letošnje leto je naklada naraščala iz meseca v mesec, vendar se nam zdi škoda, da ne bi naročniki imeli celotnega letnika glede na to, da izhajajo v reviji povesti in zgodbe v nadaljevanjih.. Kakor smo žbil mnogo izkušenj da mu je ter. z vzgojo prepotrebnih učiteljskih ^^'?,:?,??^t ^°fUVrančeva metoda dela s te kadrov v osnovnih pedagoških tečajih. lavcu pred opravljanjem strokovnega izpita? 2. Ali pripada prosvetni delavki, ki __ ____-j_trii.: v pridobljenih izkušnjah je torej „ . ima porodniški dopust med šolskimi -----cajmki so bili razen predavanj DOČlt£jcaml redni ietni dopust 6 ted- Daibolššo meiod® &®h jf1}?0 ,?rad^ naprei in frf11 ruenniri predvsem‘individualni Sfv^u^po^ka? ^ .d°Ptt8t V Celju smo organizirali dva službenem mestu tudi v polni va^didati’ z^veRko’ vnemo Vn^ve- ne^-fpadrpo^zakonu^osebe^Itudih taka tečaja. Tečaj, v katerem je meri posrečilo. Mislim, da je bila Se,iem'ter'zaunanjem v svojega šta^i^opu^m^l^ učitelja udeleževali. Vrančeva svetni delavec prositi starešino, ali delovna doba z nakopičenimi šolski odbor. Ta dva organa dovolju-, . , . . . . _ jeta izreden dopust po lastnem preu- knjigami na pisalni, mizi, obe- daa!j;lj. 1 nem je bila to njegova skromna 2. prosvetni delavki, ki je imela spalnica, je bila stalno polna med šolskimi počitnicami porodniški , . • , t dopust, ne pripada v fiasu.pouka red- Zato sem tudi sam ubral dru^o mladih ljudi, ki so iskali pn ni letni dopust 6 tednov, pač pa do- dela," vedno'mislTTa^čimboijše pot. Ta terja manj napora od pre- svojem učitelju nasvetov meto- ^ 0flrj, ^1“ poti v učnem procesu. Le-te iz- davatelja. Snov prav tako sprem- dičnih navodil za učne nastope in 17.298/61) glede na delovno dobo od 12 bira. In ko izbere, je prepričan, Ijaš na zemljevidu. Za posamez- tudi pojasnil v svojih osebnih do so deiovniirdni. da je osvojena metoda najboljša, ne kraje in objekte je dobro, če privatnih težavah. Vrane je vzga- j v. Toda še se zmoti. To vedno takrat, imaš slike in še več so vredni fil- jgj -;n vzgojil te mlade ljudi za vprašanje: au pripada prosvetni kadar jih primerja. mi. Le škoda, da jih je pri nas ;redne ueiteije in požrtvovalne gf^na botaiSkSfd^S®1 redni Lepo je, če človek dela v ko- se vedno malo. Kajti s posredova- vz,ojitelje slovenske mladine. letni dopust med šolskim letom v ča- lektivu, v katerem je zadovoljen, njem filmov si nekajkrat skraj- ’ _ __ su'pouka? ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBUAM - TITOVA 3 OBVEŠČA ljubitelje lepe knjige, da bodo v kratkem v prodaji naslednje knjige: »II0ČI IN VIHARJI« © delo treh avtorjev: Marjana Keršiča, Cirila Debeljaka in Anteja Mahkote. Govori o prvi jugoslovanski odpravi, ki je leta 1960 dosegla lepe uspehe v Gashvalski Himalaji. Knjiga je prvi domači tekst odprave v himalajske gore in bo najlepše darilo vsem ljubiteljem gora in tistim, ki so jim pri srcu doživetja popotnikov neizprosne samote Himalaje. »NAŠ PRIJATELJ ATOM« © Povest Walta Disneya. Nov, bogato ilustriran leksikon za najmlajše, s katerim si bodo na preprost način pridobili veliko znanja o težki temi, kot je poznavanje atoma. Knjiga je tiskana v istem formatu, kakor »Mladi vedež«, v enakem obsegu in je čudovit nov prispevek vsake knjižnice. »PRIMOŽ TRUBAR« @ avtorja dr. Mirka Rupla. Knjiga bo prav go-i tovo pritegnila vse naše pedagoge in vse dijake, ki hočejo poglobiti svoje znanje o dobi, v kateri je avtor prve slovenske knjige deloval in o njegovem življenju posebej. Ima izreden format in luksuzno opremo. Knjige boste lahko nabavili v vseh knjigarnah ali direktno pri" upravi založbe MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA — TITOVA CESTA 3. Če človek v razredu aktivno Razpisi usiužbenskih mest za učno in vzgojno osebje svet za Šolstvo obLO LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK razpisuje naslednja uslužbenska mesta učnega, in vzgojnega To smem trditi tudi za naš kolek- šaš čas za temeljito, obdelovanje In ko je hrušč in trušč v hiši odgovor: Prosvetna delavka, ki ie osebja na novo zgrajeni osnovni tiv. Harmonija je pogoj za zbra- snovi. polegel, ko se je 105 mladih ljudi ae°dl nost in hkrati za študij. Prav tako Se vedno je dobro napisati na pt> trudapolnem delu predalb nega letnega dopusta -med šoiskmie- nujno je, da -človek ni preobre- tablo kak nov in neznan pojem. , „v , i, snaniu smo se v tora v času potika glede na delovno menjen s delom. Kajti utri®« Toda anovi no eapljojemo in dl- v,-a„Lvi'aobici abn.il tisti m,- SfS&fcttSS s, n, mote pcsvocaa s.nd.isKenm gb ££ <***« P-da,..=i)i v ..dajo, ™. » .<» - ■» » » — Na srednji stopnji uporabljam poskusimo kratko ponoviti in jo da razčlenimo ^ delo preteklega metodo predavanja, ki jo vedno potem strnjeno zapišemo v zve- dne in napravimo načrt m pri- vprašanje: Kaj pripada učiteljui 15 m t a ra7redni nouk kombiniram z metodo razgovora, zek. pravo za jutri, ko je bilo treba ki je za s mesece dodeljen na drugo _ poun., Ni potrebno poudarjati, da je ta- Danes sem ob lastnih izkušnjah čest0 dolge ure predavati kandi- službeno mesto, kjer ima ma razpoia-ka metoda toliko boljša, kolikor Prepričan^ da J_e druga ^metoda datom novo učno snov s področ- g° odgovor: uč"teiirS je^ačasno 1 mesto za glasbeni pouk, 2 mesti za telesno vzgojo, 1 mesto za tehnični pouk, 1 mesto za gospodinjski pouk. Na podlagi 13. člena Pravilnika o izvedbi razpisa usiužbenskih . . mest je treba prošnjam priložiti 1 mesto upravitelja, predmetni vso potrebno dokumentacijo. Pri-učitelj ali profesor z 10-ietno jave zbira referat za šolstvo prakso, ObLO Ljubljana-Vič-Rudnak do 1 mesto pomočnika upravitelja, šoli TRNOVO: 31. maja 1962 Stanovanj ni na predmetni učitelj ali učitelj s razpolago. je bolj ilustrativno nazorna. boljša. Zagovarjal bi jo lahko na ja psihologije, metodike, sloven- dodeljen na drugo delovno mesto, pri- Toda ob njej se rol je vsiljeva- različne načine. Prvi tak ugoden zgodovine Takrat je bil pada' ali brezplačno stanovanje ali Ir, rivnip možnosti Učim družbe- moment je nepretrganost in zato sune zgouo i j a dnevniCa> nikakor pa ne oboje. 10 dvoje možnosti. Učim c.iuzjc j h novezanost snovi Ernest 'Vrane nas mentor, naš Dalje pripadajo takemu učitelju tadi no-ekonomsko vzgojo. Preizkušal medsebojna povezanost snoi-i. t-u-p- »p sa bomo vsi posebni podatki, ki so v zvezi z Stavki, ki jih potem narekujem, učitelj. In kot takega se ga bomo dei0^nlra me^omi v skladu z ustrez- so lepi, smiselni in slovniško pra- vedno spominjali v veseljem in nimi odloki. Ce ima šola svoj .pravii- sem obe .možnosti. vilni. Utrjevanje je lažje. Le eno s hvaležnostjo. je nesporno. Časa gre več in to je Prva bi bila naslednja. Učno snov Jugoslavije posredujem in hirati predavanje spremljam na bkrati tudi negativna stran te me-zemljevidu. Pomembnejše kraje tode Družbeno-ekonomska vzgoja in doline si kot oporne točke zapi- je navadpo priijubijen predmet, šem na tablo. Toko zgoščeno oe gg p0sebno priljubljen pa posta-sedilo si tudi dijaki zapisujejo ne takrat, če dijake zanj lahko zvezke. ^ g;vo zajnteresiramo. To je mogoče Tako metodo sem nekaj časa ie tako, da vedno vsa sodobna dp-uporabljal tudi sam. Ne vem, ka- .gajanja doma in po svetu s tem ko dolgo - bi še moral čakati na predmetom povezujemo. Tako jih ugotovitev. Toda nekega dne sem navajamo na branje časopisov. Če slučajno v pogovoru z dijaki ugo- se narn posreči to, smo dosegli, da tovil, da jim je taka metoda od- se bo pričel dijak sam izobraže- Albin Podjavoršek Z Zakonom o šolstvu iz 1. 1953 o-letno piakso, ObLO JESENICE — OSN. S. ŽIROVNICA 1 prof. ali predm. učitelj angleščine ali srbohrvaščine, univerza ali VPS, manjše družinsko stanovanje; 1 predm. ali strok, učitelj tehničnega ali likovnega pouka. VPS ali ustrezna strokovna šola, stanovanja ni; 1 predm. .učitelj za pouk v 5. razredu — biologije — kemije ali slovenščine, VPŠ ali učiteljišče z 8 let prakse, stanovanja ni; 1 predm. učitelj ali prof. zemljepisa .— zgodovine, univerza ali VPS, stanovanja ni; 1 prof. ali predin. učitelj matematike — fizike, univerza ali VPS, stanovanja ni; _ 1 predm. ali strok, učitelj te- lesne vzgoje, VPS ali ustrezna Več šolskih dni kakor v FLRJ riji traja učna ura v prvem polletju srednja strok, šola, stanovanja nik o delitvi osebnih dohodkov, potem se prejemki urejajo po tem pravilniku. 2 mesti za predmetni pouk slov-srbh., 1 mesto za predmetni pouk angl., 1 mesto za predmetni pouk ze- zg:, 1 mesto za predmetni pouk mali-, 1 mesto za predmetni pouk bio-ke., n v nekaterih evropskih državah »e bilo določeno, da mora imeti vsa- imajo v Zahodni Nemčiji, namreč 233, prvega razreda osnovne šole samo 35 . vratna, ker se ne morejo prav vab jn zanj tudi v razredu ne bo ka osnovna in srednja šola 210 šol- in to na vseh osnovnih in srednjih minut, nato pa se podaljša za lomi- “*> VRTEC STANOVANJSKE SKUPNOSTI »SAVA« JESENICE zbrati in jim zapisovanje sproti večjega užitka kot to, da pri do- škili dni v letu. Enako število šolskih šolah. Na Nizozemskem, variira števi- nut. briše vodilno nit. Z javno anketo ločeni snovi lahko sam sodeluje, dni osnovnih in 225 * na sredn^hirfstrokovrar šo- • Na Nizozemskem traja učna ura v razredu sem presenetljivo ugo- Povezovanje s sodobnimi doga- Sol m^tem ko se to število poveča taii ter učiteljiščih, okoli 220 šolskih v nižjih razredih osnovnih šol 30. v 1 učitelj, učiteljišče, stanova- tovil, da je taka metoda priljub- janji doma in po svetu je tisto, za višje razrede na 228 do 234 dni. dni imajo tudi na Poljskem, v Špani- višjih 4d, v srednjih šolah pa 50 mi- ■ j ,. __j, ■„ ■„ iKii-, -•■',0 : J , -Tiirii na Trških osnovnih šolah imalo ji 230 na osnovnih šolah, komaj 180 nut.. Podobno je tudi na anglešktn J‘' . Ijena redkim m najboljšim mja- kar vzbuja v razredu ziv interes. ^ dni na srettojih šolah šolskih dni pa na srednjih šolah, od šolah. Daljše učne ure kakor v flrj Kandidati morajo vložiti pros- kom. Jasno je, da je ugotovitev Vsako delo brez interesa je mrtvo, komaj 190, na učiteljiščih pa 200. Ena- 208 do 218 šolskih dni imajo še na imajo ■ v Avstriji — 50 minut na Dan- nje neposredno šolskemu odboru, j v ____j. .*■ .vi -T- i. . .tv. . . J ’...... ... -- T S\'ir'Or'C!V'iV> 4vs .-»e *i ntrra-5 K trt el^orvi Rft rvtir»it+ \/ Pfnmiirtlii — ;)(] treba akceptirati. ie uradniško. Lepo ti je pri duši. ko število’ šolskih dni kakor v’FLRJ Švicarskih im švedskih osnovnih in skem - 50 minut, v Romuniji «• . x J. . . . „ ,,. - ,______ .. t-. .... firprimih m Arnmn minut v K vi H — 40 CIO 50 mm kamor prosijo. RAZPIS Upravni odbor Doma vajenske V čem so prednosti prve me- ko posluša dijaka, ki je takoj po p-ffnm^T nfijm mzre- »“'šo® l“’inV ^aku & ^oV^Jni- tode? Ko sem o tem premišljal, predavanju pripravljen snov po- ^ ka}tl v srednjih' in strokovnih trtriji, namreč 240. Približno toliko tu- nut. sem moral zapisati le eno; v eko- noviti. Pa še veri Ugotoviš da je ^ “a Osnovnih tolah^M To sio^šorikih Trajanje odmorov je tudi na na- nomiki časa. Čas je v soli arago- snov razširil. Cd koo. Z lastno \ -tna število šolskih dni* na srednjih in strokovnih šolah 6ih šolah precej različno. Najdaljši STad^ne -O.e v L^ubljan-, Titova cen, toda to ni vse. Kaj pomaga načitanostjo in razgledanostjo. dni od 207'do 210 v nižjih razredih'od 2«