Št. 43 (1994) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 29. oktobra 1987 Cena: 400 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI mm »IMAŠ IDEJO, NA DAN Z NJO« — Tako je naslov akcije, ki jo že nekaj let uspešno izvajajo v GIP Pionir. Predsednik komisije za inventivno dejavnost Milan Čampa izroča diplome in značke Ivanu Gričarju, Alojzu Matku in Francu Čečeliču iz tozda Lesni obrat za izboljšavo pri postopku sestavljanja lamel preklopnih vrat. (Foto: J. P.) Nagrade Pionirjevim inovatorjem Kar 109 predlogov NOVO MESTO — V modri dvorani v Pionirju so minuli četrtek podelili vsakoletne diplome in značke inovatorjem GIP Pionir. Diplomo in značko je letos prejelo 14 delavcev: Martin Božič, strojni tehnik iz tozda Projektivni biro, za racionalizacijo vodovodnega omrežja v Miholaščici Jvan Gričar, Alojz Matko in Franc Čečelič iz tozda Lesni obrat — za tehnično izboljšavo pri postopku sestavljanja lamel preklopnih vrat; Polde Fink iz istega obrata za tehnično izboljšavo transportnega traku; Jože Pinterič in Miro žagar iz tozda MKI — za racionalizacijo tipskega opaža za temelje; Silvo Lopatič, Stefan Hrženjak in Andrej Jenžur iz tozda To-grel — za izboljšavo pri izdelavi armiranobetonskih temeljev na projektu S-1950 v Libiji; inž. Brane Cekuta iz tozda MKI — za predlog »Računalniški zajem in obdelava informacij«; delavec Jože Kerin iz tozda Krško — za racionalizacijo pri izdelavi vodil za vibrime letve Dynapac; Jože Gril in inžg. Josip Radman — za izboljšave na opažih P-2000. Komisija za inventivno dejavnost je v zadnjem letu prejela 11 inventivnih predlogov izven organiziranih akcij in 109 predlogov, prispelih v okviru akcije »Imaš idejo, na dan z njo!« Letos prvič se je zgodilo, da so inventivni predlog prejeli tudi izven delovne organizacije; poslal ga je Viktor Zupan iz ljubljanskega Saturnusa. Komisija je 29 predlogov ocenila za inventivne, ostale pa je razvrstila med ideje, kijih pri Pioniiju nagrajujejo s pavšalnimi nagradami. Po (jesedah predsednika komisije Milana Čampe interes za inventivno dejavnost pada. Dokler bodo naše delovne organizacije zaradi nepopolnega tržišča neskončno dolgo prodajale na domačem trgu vse svoje proizvode, ne bodo čutile potrebe po razvoju in inovacijah. Vse dotlej bodo inovacije bolj politično kot tržno blago. Druga ovira so nagrade inovatorjem, ki so nestimulativne. Osnova za izračunavanje nagrade bi morala zajeti dejanske ekonomske učinke inovacije, zato bi jo morali spremljati v času izkoriščanja.« j p NOVA GAŠPER1ČEVA KNJIGA METLIKA — Toni Gašperičje izdal že tretjo knjigo svojih humoresk. Tokratni, kije izšla v 1000 izvodih, izid pa je omogočila metliška kulturna skupnost, je dal naslov Kdo je lahko komunist. Izbor je opravil Janez Pezelj, oblikoval Dušan Pezelj, ilustracije pa so delo Branka Babiča. Danes praznuje Novo mesto Ob prazniku neka) pomembnih pridobitev NOVO MESTO — Občinski praznik, ki ga praznuje novomeška občina 29. oktobra v počastitev ustanovitve Novomeške čete leta 1941, praznujejo letos v občini skromno in delavno. Kljub težkim gospodarskim razmeram občina letos ne bo ostala povsem brez pridobitev, ki so že bile ali še bodo slovesno odprte v okviru praznovanja. Med pomembnejše uspehe gre šteti nove prostore ambulante očesnega oddelka v Novem mestu, modernizacijo regionalne ceste Šmarjeta— Zbure, pa novo osnovno šolo v Vavti vasi, ki jo bodo odprli 20. novembra. V okvir praznovanja sodi tudi torkova podelitev Krkinih nagrad ter včerajšnja podelitev nagrad in priznanj novomeške raziskovalne skupnosti inovatorjem, pa cela vrsta kulturnih in športnih prireditev. Na Golšniku so odkrili spominsko obeležje in park 21 enotam, danes pa bodo na stari zdraviliški stavbi v Šmaijeških Toplicah odkrili spominsko ploščo okrožnemu odboru OF Novo mesto. Kot običajno bo danes, 29. oktobra, slavnostna seja skupščine občine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto, na kateri bodo podelili eno Trdinovo nagrado in dve nagradi občine. Trdinovo nagrado bo letos prejel prof. Dušan Modic, nagrado občine pa Franc Košmrlj in dr. Albin Pečavar. Krkine nagrade spodbuda mladim Podeljene 17. Krkine nagrade 45 študentom in srednješolcem OTOČEC — »Uspelo nam je, da že sedemnajstič podeljujemo Krkine nagrade. Uspelo nam je nisem uporabil ka tako, družbenoekonomski sistem in zakonodaja pri nas namreč ne spodbujata cilja, ki ga zasledujemo s Krkinimi nagradami, to je organizirano spodbujanje ustvarjalnega znanstveno raziskovalnega dela mladih že v času njihovega izobraževanja,« je 45 letošnjih Krkinih nagrajencev in številne goste nagovoril ob podelitvi Krkinih nagrad pretekli torek na Otočcu član Krkinega poslovodnega odbora Rado Cimerman. Vzgoji in izobraževanju strokovnih nagrad, prof. dr. Miha Japelj, daje štiri kadrov posveča tovarna zdravil posebno pozornost, saj ima naravnost vzoren sistem štipendiranja, Krkine nagrade pa so oblika spodbujanja mladih k ustvarjalnemu delu in dodatna oblika sodelovanja tovarne z univerzami, znanstve-no-raziskovalnimi ustanovami in srednjimi šolami. Veseli so, je v čestitki mladim dejal predsednik sveta Krkinih petine dosedanjih tisoč Krkinih nagrajencev ostalo zvestih znanosti in raziskavam in želijo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Svet Krkinih nagrad se je letos odločil podeliti 12 Krkinih nagrad 15 študentom dodiplomskega in podiplomskega študija na jugoslovanskih univerzah ter 12 nagrad 30 učencem srednjih 17. KRKINE NAGRADE — V torek so na Otočcu podelili letošnje Krkine nagrade študentom in srednješolcem, 24 nagrad je prejelo 45 mladih. Med njimi so bili tudi srednješolci Roman Košir, Matjaž Potrč in Boštjan Vire (na sliki), ki so naredili računalniški program za evidenco učencev na delovni in počitniški praksi ter proizvodnem delu. (Foto: Z. L.-D.) Inovatorji prihranili milijone Za praznik brežiške občine osem nagrad raziskovalne skupnosti BREŽICE — Povečano zanimanje za inovacije in raziskave je za brežiško gospodarstvo dobro znamenje, saj so bili inovatoiji še nekaj let nazaj prava redkost. Letos podeljuje občinska raziskovalna skupnost osem nagrad po sto tisočakov. V primerjavi z milijonskimi vsotami, ki sojih inovatorji privarčevali delovnim organizacijam, je ta vsota samo simbolična. Gre predvsem za javno priznanje. Nagrade so jim izročili včeraj na svečani seji občinske skupščine v slavnostni dvorani Posavskega muzeja. Skupina inž. Jurij Krošelj, Peter Bohm, Stanko Gerjevič in Milan Lokar ENODNEVNO SMUČANJE 8 TISOČAKOV NOVO MESTO — Tudi v letošnji smučarski sezoni bodo na Gače vozili posebni smučarski avtobusi. Iz novomeške poslovalnice Globtoura sporočajo, da so dnevne karte za posameznike, družine in sindikalne skupine že v prodaji. Cena, ki bo veljala letošnjo sezono, je za vožnjo, dnevno karto in enolončnico 8.000 din na osebo, delovne organizacije, ki bodo za svoje člane kupile po več kot 500 aranžmajev na sezono, pa bodo lahko koristile poseben 10% popust. Možno je kupiti tudi prevoz in dnevno karto brez enolončnice. Udarec po upokojencih Spet je bila mladinska organizacija tista, kije v republiški skupščini dvignila najbolj odločen glas zoper krivico, ki jo novi zakon prinaša upokojencem. Ne samo da je protiustaven, ker nezakonito jemlje dohodek že tako najbolj prizadetim ljudem, je tudi nesamoupraven, saj je bil sprejet po hitrem postopku, brez vednosti in sodelovanja prizadetih, teh pa je samo v Sloveniji 220.000 od skupno 296.000 upokojencev. Zveznemu izvršnemu svetu, ki je predlagal to nemoralno in nehumano potezo, ni bilo dovolj, da je s predvideno smešno nizko zajamčeno odkupno ceno pšenice razdražil kmetovalce, zdaj si je privoščil še drugo veliko skupino državljanov, upokojence. Ocenjujoč, da so pokojnine močno gonilo inflacije, je neverjetno naglo ukrepal in z u vedbo izplačila pokojnin za nazaj, česar ne poznajo pokojninski sistemi drugod po svetu, upokojencem legalno odvzel eno pokojnino. Da bosta jeza in razočaranje še večja, je to storil zdaj, pred zimo, ko so izdatki največji. Ob tem je sam izsilil izjemno veliko zvečanje proračuna, se sprenevedal ob aferi Agrokomerc in sivi emisiji denarja, imel Narodno banko Jugoslavije za svojo priročno blagajno in še bi lahko naštevali. Tu naj bi se izkazal, če mu je kaj do avtoritete in zaupanja nas, državljanov. M. LEGAN iz tozda za popravljanje voz v Dobovi je prejela nagrado za izdelavo specialnega voza za prevoz težkih bremen; dr. Jože Vidmar za znanstveno delo o pomembnosti kineziološke programirane rekreacije v funkcionalni terapiji bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom, kar bo čateškim Termam povečalo konkurenčnost zunaj naših meja; Ivan Kavečič iz Kovinoplasta z Jesenic na Dolenjskem za sklop štirih inovacij, s katerimi bo letno prihranil kolektivu 35 milijonov dinarjev; Mihajlo Žiroš iz iste obrtne organizacije za racionalizacijo delovnega postopka pri kovanju, ki predstavlja letni prihranek 53 milijonov dinarjev; Stanko Jagodič iz tozda kmetijske mehanizacije SCT v Krški vasi za napravo za krožno varjenje (letni prihranek 3 milijone); Ferdinand Umek iz tozda Transport pri GG Brežice za prei- • NOVA KIRURGIJA, STANOVANJA... — Za prenovljeno cesto do železniške postaje, ki je polepšala mesto, so v torek prerezali trak pred novim stanovanjskim blokom, v katerem je dobilo streho 46 družin. V Globokem so uro za tem slavili zaključek komasacij in agromelioracij ob Sromljici in Gabemici. Ob Sromljici je že posejanih 587 ha površin, ob Gabemici pa so pravkar dokončali melioracijo na 191 ha in komasacijo na 236 ha. V splošni bolnišnici so včeraj pred svečano sejo občinske skupščine v počastitev 28. oktobra odprli nov operacijski oddelek in tako omogočili utesnjenim kirurgom delo v normalnih razmerah. Pred bolnišnico so asfaltirali tudi parkirišče. zkus vrtalnih kladiv po opravljenem servisu, kar omogoča boljšo kakovost pri servisiranju vozil; Franc Brečko iz tozda Opekarna Salonita Anhovo za stroj za cepljenje opeke ter za dve tehnični izboljšavi pri izdelovanju silikatne opeke: Anton Kožar iz Opekarne prav tako za stroj za cepljenje opeke in še za eno tehnično izboljšavo. Njuna skupna inovacija pomeni zmanjšan uvoz in letni prihranek 30 milijonov dinarjev, Brečkova sanacija obrabljenih plošč modelnih za izdelavo silikatne opeke pa za 370 milijonov dinarjev letnega prihranka, od tega 330 milijonov dinarjev v devizah. j AKCIJA GORJANCI 87 V ŠTEVILKAH BREŽICE — Šele iz zaključnega poročila vodstva mladinske delovne akcije, ki so ga pripravili za ponedeljkovo sejo, lahko razberemo velik letošnji obseg dela brigadirjev v brežiški občini. Postavili so nad 8700 stebrov v vinogradih, še enkrat toliko sojih naložili in razložili, postavili 783 sider in izkopali ogromno kanalov. Ob cestah so uredili 31 km bankin, posekali skoraj 100 tisoč m2 grmovja, zabili nad 21 tisoč kolov in opravili še več drugih del. Njihova skupna vrednost presega 76,7 milijona dinarjev. I._ šol Dolenjske in iz zamejstva. Nagrajene naloge so narejene na visoki strokovni ravni, mnoge med njimi pa bodo lahko neposredno uporabili pri Krkinem razvojnem delu. Nagrajeni so naslednji študenti: Jerica Čotar iz Sežane, Alenka Flere iz Zagorja, Ivan Radež iz Novega mesta, Breda Trupi iz Krškega in Etbin Žiberna iz Sežane (vsi študenti kemijske tehnologije), Matjaž Fležar iz Križ in Andrej Prija iz Kranja, študenta medicine, Gorazd Habjan iz Žirov, Boris Jelen iz Ljubljane in Zoran Tadič iz Zagreba (študenti kemije), Evridika Morosini in Danilo Vidič iz Novega mesta ter Marija Vidic, iz Loke pri Zidanem mostu in Rosita Zalar iz Ljutomera (vsi študenti farmacije), Drago Košak iz Šmarjeških Toplic, študent živilske tehnologije, Nagrade za srednješolce so prejeli: Jerca Avsec, Simona Kramar, Helena Os-troveršnik; Maja Papež, Ksenija Jalšo-vec, Suzana Zupanc; Mojca Stopar, Blaženka Peričar, Tomaž Pavlin; Mojca Krevs, Melita Zupančič, Sabina Kržan; Jana Pavlin, Martina Zagorc, Meta Zupet; Roman Košir, Matjaž Potrč, Boštjan Vire; Mitja Brudar, Jože Jaki (vsi učenci naravoslovno matematične usmeritve v Novem mestu); Tadeja Mantel (Ljubljana, srednja šola za farmacijo in zdravstvo); Daija Petrič, Martina Kuhar, Irena Šinkovec (srednja kmetijska šola); Marjana Blažič, Elizabeta Tratar (kemijska usmeritev); Tatjana Juvančič, Marijana Klarič (zdravstvena usmeritev), Katharina Konzilia iz Celovca in Vesna Tomšič iz Trsta. Z. L.-D. BERITE DANES! na 2. strani: • Vihar je mimo, vprašanja ostala na 4. strani: • Sanacijski program tudi za ZK na 6. strani: • Prepozna razprava o JE Krško na 7. strani: • Novomeški ekstem-pore ni nič slabši od starejšega v Piranu na 8. strani: • Krajšajo samoto, pomirijo živce na 18. strani: • In vendar zaudarja po grmadah na 20. strani: • V zakulisju novinarskega dela na 24. strani: • Po 15 letih prvič na enem mestu Otočec: zbor slovenskih odvetnikov Na Otočcu so govorili o pravnem redu OTOČEC — Dneva slovenskih odvetnikov, pripravili so ga drugič, se je na Otočcu v petek in soboto udeležilo več kot 150 od 332 slovenskih odvetnikov ter gostje iz Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Avstrije. Uvodni govor je imel član predsedstva SR Šlovenije Janez Stanovnik, kije poudaril predvsem potrebo po pravnem redu. Predsednica slo’"nskega vrhovnega sodisča Francka Strmole-Hla-stec je govorila o osnutku ustavnih amandmajev, o pravu in ekologiji je govoril akademik prof. dr. Stane Cigoj, o praktičnem primeru te teme (Krupa) pa novomeški odvetnik Tone Furlan. Govor je bil tudi o postopkih pred sodišči združenega dela, zakonu o kmetijskih zemljiščih, dedovanju itd. Veliko besed in pozornosti so slovenski odvetniki posvetili tudi svojemu položaju v družbi ter težavam — pomlajevanju svojih vrst, davčni politiki, cenam storitev itd. Etnološke vzporednice Posvetovanje slovenskih in hrvaških etnologov DOLENJSKE TOPLICE — V malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma bo prihodnji teden od 3. do 5. novembra potekalo posvetovanje etnologov iz Šlovenije in Hrvat-ske, ki ga pripravljata etnološki društvi sosednjih republik. Posvetovanje se imenuje Slovensko-hrvaške etnološke vzporednice, letos pa ga pripravljajo že petič. Na posvetovanju bodo obravnavali več tematskih sklopov. Tako bo beseda tekla o temi etnologija in nacionalno vprašanje, o prepletanju življenja in običajev ob slovensko-hrvaški meji ter o etnoloških značilnostih Bele krajine, Pokuplja in Žumberka. Za posvetovanje so udeleženci pripravili kakih trideset referatov. Gradivo bodo kasneje primerno obdelali in ga izdali v zborniku. USPELA SOLIDARNOSTNA AKCIJA KRŠKO — Oktobrska solidarnostna akcija Rdečega križa je v krški občini naletela na izreden odmev med občani. Zlasti dobro pa so akcijo sprejeli v delovnih organizacijah, kjer delavci prispevajo celo več kot v krajevnih skupnostih. m V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in toplo vreme. VSESTRANSKO USPEŠNA VAJA »JESEN 87« — Združena taktična vojaška vaja »Jesen 87«, kije prejšnji teden potekala na območju Primorske, Notranjske in Dolenjske, je bila praktični preizkus usposobljenosti enot Jugoslovanske Ljudske armade in teritorialne obrambe, hkrati pa tudi civilne in narodne zaščite, združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Uresničeni so bili vsi cilji in naloge. Poveljstva in enote JLA, štabi in enote TO, organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti so dokazali, da so usposobljeni za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik splošneg i ljudskega odpora. V tem času je bilo izvedenih več sto bojnih akcij vojaških enot, prav tako pa tudi vaj civilne in narodne zaščite, kar posebej velja za Ribnico in Sodražico. Za tehtnejše analize pravkar minule vaje je potrebno še nekaj časa, vendar že zdaj lahko ugotovimo, da so delovni ljudje in občani v tem delu slovenske dežele resno vzeli vojaške vaje in da bi se morebitnemu napadalcu slabo godilo. Velja poudariti, da se je v tem času stkalo med vojaki in prebivalci v cerkniški, kočevski in ribniški občini trajno prijateljstvo, kar je tudi prispevek h krepitvi prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Na sliki: vojaki, ki so oboroženi z najsodobnejšim orožjem, so pokazali visoko raven tehnične in taktične izurjenosti. (Foto: S. Dokl) Metličani najmanj za absorber Metligani zbrali le 50.000 din, Črnomaljci pa kar 2,7 milijona NOVO MESTO — Akcija zbiranja sredstev za atomski absorber se že bliža koncu, saj so iz Zavoda za socialno medicino in higieno sporočili, da bodo to napravo za odkrivanje prisotnosti težkih kovin, dobili že prve dni novembra. Tudi inflacija je kriva, da bo naprava kar za nekaj 10 milijonov dražja od načrtovane vsote. Ljudje štirih dolenjskih občin so v letu dni, odkar teče akcija zbrali prek 8 milijonov din. Vihar je mimo, vprašanja ostala Sekretar za ljudsko obrambo Branko Mamula je med obiskom v krški občini izja-vil, da je protiinflacijski program najboljše, kar lahko ponudi sedanja vlada KRŠKO — Vihar zaradi izjave Branka Mamule, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo in člana CK ZKJ (posebej zadolženega za krško občino), kije menil, da bo potrebna šok terapija, če sedanji protiinflacijski program ne bo dosegel dovolj velike podpore v državi, seje sicer že polegel. Vendar pa izjava tako ali drugače še vedno odmeva, marsikdo pa se še sprašuje, kaj Branko Mamula meni s šok terapijo. V novomeški občini so občani in delovne organizacije ter skupnosti v sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov do sedaj pri OO RKS prispevali 3,6 milijona din, presenetljivo dobro pa so se odrezali tudi Črnomaljci, ki so skrinjico sklada napolnili kar z 2,7 milijona din. Manj so prispevale ostale občine dolenjske regije. V Metliki so v sklad prispevali le 50.000 din, v Trebnjem pa 160.000 din. Zanimivo je, da so za absorber prispevali tudi izven štirih občin 1,4 milijona din. Branko Mamula je 20. oktobra že drugič prišel na delovni obisk v krško občino. Predstavniki krške občine so mu lahko povedali, da šteje občina med uspešne, saj dosega celo nadpoprečne rezultate v Sloveniji. Seveda pa ni povsem brez problemov. Politično varnostne razmere so sicer dobre, še posebej glede na splošno stanje v državi, a kakšnih 10 odst. delavcev nima nikakršnega jamstva za socialno varnost. Predstavnika družbenopolitične skup- nosti in partije sta menila, da novi protiinflacijski ukrepi ne bodo sprejeti z aplavzom. Mamula seje strinjal, da takega programa, kakršen je, ni mogoče sprejeti z aplavzom. Enotne poglede na program pa je težkjo doseči, ker je stopnja razvitosti na jugu države ali pa v zahodno-sevemem delu različna. Iskanje srednje poti in možnosti, ki bi bile sprejemljive za oba dela države, pa je izredno težko podjetje. In Z1S je prišel v tem primeru l ADMIRAL MAMULA SI JE OGLEDAL SOP — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote in član CK ZKJ Branko Mamula si je med obiskom v krški občini ogledal proizvodnjo v TCP Djuro Salaj in v SOP. Na sliki: Mamula v delovnih prostorih SOP. (Foto: J. Simčič) OBISKALI NOVO MESTO — Prejšnji teden so obiskali Novo mesto člani sveta republike in sveta federacije, ki so se v pogovoru s predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in vodstvenih delavcev Industrije motornih vozil seznanili z razvojem novomeške občine in poslovanjem tukajšnje avtomobilske tovarne. Na sprejemu v hotelu Metropol je navzoče med drugim pozdravil predsednik kolektivnega poslovodnega organa IMV Matjan Anžur (na posnetku). Med drugim je dejal, da cilj IMV ni postati velik svetovni proizvajalec avtomobilov, ampak varno poslovati znotraj enega vidnejših svetovnih avtomobilskih velikanov. To hkrati pomeni, da je potrebno s partneiji oblikovati trdne in jasne poslovne odnose, kar je že spričo stalno spreminjajočih se pogojev guspodaijenja v Jugoslaviji težka naloga. Pomembna je prodaja na tuje, kamor je šlo letos že 33.000 vozil R4, je med drugim dejal Anžur. O proizvodni dejavnosti IMV je spregovoril tudi Vlado Bahč, kije povedal, daje tovarna s septembrom prenehala izdelovati R18, ki sojih od leta 1980 poslali na trg prek 18.000. V nadaljevanju obiska so si gostje ogledali IMV in Dolenjski muzej. (Besedilo in slika: M. Luzar) Mariborsko pismo Druga plat Borštnikovega srečanja______ Mesto spi se naprej spanje pravičnega MARIBOR — Pred dnevi sva se s prijateljico malce pred polnočnjo vračala z ene od nočnih predstav Borštnikovega srečanja, tega tradicionalnega mariborskega in slovenskega gledališkega »oktoberfesta«, ki prav ta konec tedna zapira vrata. Mariborčani smo na prenovljeno gledališko stavbo, vso v marmoiju, sijoči medenini in ogledalih, upravičeno ponosni, pravzaprav seje ne bi sramoval pokazati niti tistemu ameriškemu prijatelju, ki me je poln napuha maja letos peljal na predstavo v newyorško Metropolitansko opero, sinonim teatrskega arhitekturnega razkošja. »Moje« SNG s tejneljito ozaljšanim videzon svoje avle res ne zaostaja veliko za »njegovim« Metsom. In kaj ima ta blišč opraviti z nočnim sprehodom? Preprosto: čim stopiš iz gledališke stavbe, je čara Borštnikovega srečanja v mestu konec. Pričakoval sem, da se bo gostinstvo letos končno bolj prila- godilo tistim, ki bi želeli tudi še po polnoči popiti buteljsko dobrega vina ali vsaj pivo, toda z redkimi in častnimi izjemami mariborski lokali v tem času spijo spanje pravičnega, kot da se v mestu ne dogaja prav nič. Vnovič seje potrdilo, da nič ne more pregnati nekaterih železnih navad, zaradi katerih Maribor ne more zaživeti kot turistično mesto — tudi takšna kulturna in družabna veleprireditev ne. Ni naključje, da so prav pred Borštnikovim srečanjem razprave o tej mariborski turistični nepodjetnosti vnovič oživele. Med drugim so navrgle podatek, kije najbrž presenetil celo dobre poznavalce teh razmer v štajerski prestolnici — da mnogi tujci, ki prihajajo poslovno v Maribor, ne spijo v mariborskih hotelih, temveč se vozijo prenočevat v Avstrijo! Razlog: za večje udobje in boljše storitve nižja cena! Konkretno: takoj čez mejo, v Juriju, je zasebni penzion Mohorko s kar 46 sobami (cel Maribor premore samo 48 zasebnih sob!), ki so polne mariborskih gostov. Nič čudnega, saj prenočišče z zajtrkom stane 24 mark, s tem daje zajtrk pravi angleški, ki nasiti želodec za dobršen del dneva. V mariborskem hotelu Orel stane prenočišče z zajtrkom za tujce 60 zahodnonemških mark, prvi obrok dneva pa je praviloma sestavljen iz klasičnega vzorca maslo-marmelada-kava. Zato imajo nekatere tuje špedicije v Mariboru kar svoje kombije, s katerimi se njihovi šoferji vozijo prenočevat čez mejo. Mnogim se sploh ne zdi predrago peljati niti do Gradca, če je v ipnici vse polno, drugi raje prespijo v Radencih. In tako Maribor, kot je ugotovil novinarski kolega, po svoje skrbi za sodobne turistične migracije. T udi o tem sem razmišljal, ko je v ulicah okoli gledališča v strogem središču mesta sredi Borštnikovega srečanja malce pred polnočjo bilo vse mrtvaško tiho. MILAN PREDAN »TO BO KA TASTROFA, NE REŠITEV« do take stopnje enotnosti, ki je v tem trenutku edino možna. Mamula je izrecno poudaril, daje to zadnja možnost, ki jo ponuja vlada, če te možnosti ne bomo izrabili, se lahko zgodi, da bo potrebna šok terapija. To pa pomeni popolnoma drugačno ravnanje. Tudi člani izvršnega sveta se zavedajo, da bo treba mesto odstopiti drugim, če sedaj ne bo šlo, vendar je Mamula izrazil močan dvom, da bi se z drugo vladno ekipo lahko sploh kaj spremenilo. Ko je Mamula govoril o varnostnih razmerah, je dejal, da je varnostna situacija poslabšana zaradi ekonomskih razmer. Pojavile so se notranje in zunanje protikomunistično usmerjene sile. Vse to pa je ustvarilo politične razmere, ki niso boljše od gospodarskih. Mnenja je bil, daje tisk o Kosovu in tudi o Agrokomercu pretiraval, zaradi tega pa je nastala velika škoda doma in v tujini. Nekateri celo poskušajo spraviti Bosno in Hercegovino na kolena. Vse to pa seveda ni samo plod naših notranjih odnosov, ampak tudi zunanjega delovanja. Zagotovil je, da bo armada ostala vsejugoslovanska in da bo sledila Titovemu konceptu. V razpravi je bilo predstavljenih več specifičnih krških problemov in zastavljenih nekaj vprašanj. Iz TCP Djuro Salaj seje oglasil predsednik poslovodnega odbora Silvo Gorenc in povedal, da tovarna dobro dela in dobro posluje, kar je glede na večinoma odpisano opremo seveda težko doseči. S proizvodnjo papirja TCP pokriva domače potrebe in precej izvaža tudi na konvertibilne trge. Ob takih rezultatih pa ne more dobiti nekaj malega več kot devet milijonov dolarjev, da bi plačala rezervne dele. Videl sem nekaj študij za nove ukrepe zvezne vlade. Številni so take narave, da bi jih ne smele reševati niti republike, ampak občine. Tako neznatni so, tako specifični. Namesto da bi bil zvezni izvršni svet vesoljni koordinator z najam-bicioznejšim programom v državi, bodo dosegli, da postane administrator, ki sam postavlja zakone za obnašanje vseh prebivalcev te dežele. S tem ustvarja popolno nasilje. Pravim, da bo to katastrofa, ne pa rešitev. Edini elementi programa so varčevanje, večje obdavčenje, namesto da bi v šestih letih, odkar traja kriza oziroma stabilizacija, poiskali najsposobnejša področja, kolektive in ljudi, ki bi spodbujali hitrejši razvoj. CIRIL ZLOBEC, podpredsednik RK SZDLS, v intervjuju za Večer • Gorenc je posebej poudaril, da se delovna organizacija ne bo solidarizirala s tistimi, ki delajo z izgubo zaradi slabega gospodarjenja. »Nas veseli, da bomo o novem protiinflacijskem programu lahko izrekli svoje mnenje. Takega programa niti ne more biti, če se ne bomo vsi borili zanj. Nihče ne bo nič naredil onamesto nas. Zato je potrebno to bitko dobiti znotraj samoupravnega sistema,« je še dejal Gorenc. Pavel Krošelj pa je k temu dodal, da ga skrbi, kako bo mogoče težave reševati z administrativnimi ukrepi. J. SIMČIČ DELO NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna listi it. 2M z dse 26. oktobra 1987 za devize, efektivo, čeke, kreditu pisma tečaj in poštne nakaznice država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 7290,69 7301,64 7312,59 Belgija frnnk'C 100 2464,05 2467,75 2471,45 Belgija frank/F 100 2448,88 2452,56 2456,24 Danska krona 100 13395,00 13415,12 13435,24 Finska marka 100 21262,70 21294,64 21326,58 Francija frank 100 15365,12 15388.20 15411,28 Nizozemska gulden 100 45741,31 45810,03 45878,75 Italija lira 100 71,19 71,30 71,41 Norveška krona 100 13969.57 13990,56 14011,55 Portugalska eseudo 100 649,04 650,02 651,00 ZR Nemčija marka 100 51441,63 51518,91 51596,19 Španija pezeta 100 795,09 796,28 797,47 Švica frank 100 61996,97 62090.11 62183,25 Švedska krona 100 14558,49 14580.36 14602,23 V. Britanija funt 1 1533,49 1535,79 1538,09 Japonska jen 100 644,69 645,66 646.63 Kuvajt kv. dinar 1 3274,81 3279,73 3284,65 Kanada dolar 1 696,45 697,50 698.55 ZDA dolar 1 915,16 916,53 917,90 C Naša anketa J Sramoten zakon V začetku oktobra so delegati zveznega zbora po hitrem postopku sprejeli spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju, s katero so uzakonili izplačevanje vseh pokojnin za nazaj. Do novega izplačila naj bi prišli v pol leta in sicer vsak mesec z zamikom izplačila za pet dni. Zakon je bil sprejet z večino, čeprav je večina slovenskih delegatov glasovala proti. To med drugim pomeni tudi to, da bodo z novo ureditvijo tega področja, kakršne sicer ne poznajo nikjer, upokojencem, ki so se upokojili pred 1. julijem 1983, legalno ukradli eno pokojnino. S takšnim izplačevanjem naj bi menda bistveno popravili težko likvidnostno stanje SPIZ, vsaj v Sloveniji pa je slišati, da učinki spremembe ne bodo takšni, da bi jo opravičili. Tako pada po tistih, ki večinoma živijo najtežje, saj so pokojnine razmeroma zelo nizke. Revoltu se zato ni prav nič čuditi, vse obsodbe je ne nazadnje vreden hiter postopek sprejemanja. * £ DARČEK FLAJŠMAN, upokojenec iz Metlike: »Pridružujem se ogorčenju vseh upokojencev. To, kar hočejo narediti, je barabija. Kot da naše minulo delo ni nič vred-n°! Pa smo dali vse od sebe, in to v veliko težjih časih. Ko vidim, kaj se dogaja, me polijejo solze. Mi smo se borili za svetle ideale, za poštenost in pravičnost, ne pa za lumparije! In sedaj hočejo te lumparije reševati tako, da bodo upokojencem, revežem, ki komaj pridemo čez mesec, ukradli eno pokojnino. Moramo uspeti na ustavnem sodišču.« TONE GOŠNIK, upokojeni novinar-urednik iz Novega mesta: »Žalostno in sramotno je, da zvezna skupščina s hitrim postopkom in brez predhodnih stališč delegatskih skupščin sega v socialno varnost upokojencev. Moralno in materialno bodo prizadeti predvsem starejši ljudje z nizkimi pokojninami. Grenko in bridko je spoznanje, da se priborjena oblast delavcev, kmetov in ljudskega izobraženstva čedalje bolj izgublja v moči brezdušne birokracije, prepolne nesposobnih uradnikov, voluharjev in sebičnih stremuhov. Kult dela in poštene ustvarjalnosti je masikje v državi zamenjalo nedelo, njegova podoba je tudi zadnji ukrep s pokojninami.« trn « •s*-'-'" V : SLAVKA RITMANIČ, invalidska upokojenka iz Črnomlja: »Če bo to res obveljalo, bo to za nas zelo hudo, vzeli nam bojo eno celo pokojnino. Veliko nas živi samo od pokojnine in komaj pridemo čez mesec, sedaj pa še to. Jaz imam težave s hrbtenico in kolkom, nič ne morem sama narediti, vse moram kupiti, in to pri taki draginji. Upokojenci sedaj govorimo samo o tem, sprašujemo se, kako bomo preživeli. Nič ne moremo, prepuščeni smo jim na milost in nemilost.« POLONA ZORC, pripravnica za šivanje v Labodu, Trebnje: »Moj oče je doslej prejemal 70.000 din kmečke pokojnine. Majhen denar, s katerim si ne moreš nič pametnega kupiti. In zdaj bodo vzeli še od te siromaščine, novi zakon pomeni, da bodo upokojenci ob eno pokojnino. Ljudje bodo seveda prizadeti. Edino prav bi bilo, da bi ta zakon ukinili po hitrem postopku, tako- kot je bil sprejet.« RADO ŠEŠKO, upokojenec iz Sevnice: »S sprejetjem tega zakona po hitrem postopku se ne morem strinjati. Sramota je, da upokojencev ni nihče nič vprašal. Zdaj naj zagate in težave države rešujemo z našimi majhnimi pokojninami, jaz je dobim na primer 99.000 din. Če je sedaj tako velika stiska, je tudi mine bomo rešili, čeprav bomo dali v skupno kaso vsak eno pokojnino. Malo nas tolaži to, daje slovenska skupnost proti temu zakonu.« FILIP REPŠE, upokojenec s Snovega: »Dvajset let sem že v penziji in kar zadovoljen sem bil. Zdaj se sprašujem, kdo in zakaj seje spomnil ravno upokojencev, posebno, ko je jasno, da kakšnih posebnih učinkov ne bo. Sicer pa je pri nas vse skupaj že tako nejasno, da pametni zaključki niti niso možni. Vdanost v usodo je edino, kar nam še ostaja.« w § IVANKA BAH, upokojenka iz Brežic: »Zakon, ki nam hoče vzeti eno pokojnino, je je sramoten. V službo sem šla ob 5 otrocih in danes dobivam borih 130.000 din pokojnine. Če mi ne bi pomagali otroci, ne bi mogla živeti. Ne razumem, kako lahko nekdo za nas upokojence brez vprašanja sprejme tak ukrep in povrh vsega še na jesen, ko se je treba obuti, kupiti kurjavo in ozimnico.« FRANCE ZBAČNIK, upokojenec iz Ribnice: »Upokojenci se ne moremo strinjati z odločitvijo o pokojninah za nazaj. To bo zelo prizadelo tiste, ki bodo morali dvakrat plačati stanarino in vse stroške, pokojnino pa bodo dobili le enkrat. Prestali bomo sicer tudi to, kot smo še vse, najbolj pa bodo prizadeti tisti, ki so naporno delali po vojni.« fr ALBIN ERENT, poslovodja trgovine v Osilnici: »Na našem območju imajo upokojenci nizke pokojnine, zato bo zanje ta ukrep še posebno boleč. Primanjkljaj ene pokojnine bomo občutili tudi v trgovinah. Upokojenci bodo najprej poravnali stroške za elektriko, telefon itd., šele če jim bo kaj ostalo, bodo šele prišli v trgovino. Sicer pa ljudje zaradi nizkega standarda že sedaj čakajo v vrsti za cenejši kruh.« ž//// m Projekt izdelan, denarja še ni V prihodnjih desetih letih naj bi uresničili program razvoja Suhe krajine po projek-______tih FAO — Izkušnje bodo uporabili tudi drugod po svetu TREBNJE — »Razvojni projekt Trebnje je sedaj v zaključni fazi. Pretekli teden je bil še zadnji sestanek med predstavniki kmetijske zadruge, krajevnimi skupnostmi, ki bodo v projektu sodelovale, in pa vodjo projekta dr. Matijo Kovačičem. Pripomb iz krajevnih skupnosti ni bilo, torej lahko začnemo z izvajanjem projekta,« je povedal inž. Lojze Metelko iz KZ Trebnje. PARTIJSKO KMETIJSTVO METLIKA — Jože Nemanič, sekretar predsedstva OK ZKS Metlika, sije prejšnjo sredo popoldne vzel dopust, ker je moral posejati pšenico. Pri zagoto vljeni ceni pšenice za prihodnje leto, ki znaša celih 162 dinarjev za kilogram, mora imeti taka žrtev globlje razloge. Ker je Nemanič tudi vinogradnik, ima njegova vnema za kmetijsko dejavnost lahko tudi simbolen pomen: nalijmo si čistega vina in narežimo domačega kruha. KRKINI ODPADKI NA GAČAH GAČE — Novomeška tovarna zdravil Krka odlaga nekatere svoje odpadke na smučišču na Gačah. Ti odpadki naj fie bi bili škodljivi, o čemer je dal mnenje tudi kmetijski inštitut. Rečeno je, da ti odpadki vsebujejo mineralne snovi, ki ugodno vplivajo na rast trave. Kljub temu črnomaljski izvršni svet zahteva od inšpekcijskih služb, da dobijo fotokopijo soglasja kmetijskega inštituta. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponedeljkova tržnica je bila precej v znamenju bližajočega se dneva mrtvih in zime. Naprodaj so imeli precej sadik mačeh, primerek po 300 din, in drugega cvetja. Posamezne krizanteme seje dalo dobiti že za 800 din, medtem ko so stali šopki nageljnov 2.000 din. Naprodaj je bilo veliko sveč. Ponudba povrtnin je bila običajna po obsegu in cenah. Kilogram zelja je stal 300 din, enako krompirja, čebula je veljala 700, cvetača 800 in redkev 500 din kilogram. Kilogram fižola je bil po 2.000 din, česna po 6.000 in paprike po 500 din. Lonček smetane je stal 1.500 din. Na stalnih stojnicah so imeli med drugim paradižnik po 500 in banane po 1.600 din. Na zimo pa so spominjale dobro založene stojnice s tekstilom. O • * v v Sejm/sca BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 185 do 3 mesece starih prašičev in 57 starejših. Lastnika je menjalo 93 mlajših in 15 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 1.500, drugih 1.400 din. »Razvojni projekt Trebnje« je nastal na pobudo FAO (agencije OZN za prehrano in kmetijstvo) in z njegovo pomočjo. Strokovnjaki so na trebanjskem področju Suhe krajine proučevali možnosti za intenziviranje razvoja Suhe krajine, zlasti kmetijstva. Izkušnje, ki so si jih strokovnjaki FAO že ali pa sijih še bodo pridobili, bodo uporabili v ostalih manj razvitih državah. »Izvedba projekta je seveda zamišljena dolgoročno. V desetih letih naj bi intenzivirali 322 kmetij Suhe krajine ali približno 50 kmetij na leto. Medtem ko nam je po teoretični strani vse znano, se bo bržkone zatikalo pri denarju. Nekaj denarja naj bi dobili iz občinskih in republiških intervencijskih skladov, nekaj tudi iz sklada za manj razvite, najbolj pa naj bi se pri tem angažirala kmetijska zadruga Trebnje. Računamo, da bomo zaradi tega programa morali zaposliti še enega strokovnjaka, ki se bo ukvarjal samo z izvajanjem tega projekta,« je povedal Lojze Metelko. Izvajanje programa bo potekalo v skladu z modeli, do katerih so prišli strokovnjaki. Kmetije so namreč razdeljene glede na to, koliko hektarov obdelovalne zemlje premorejo. Model št. 1 in 2 imata samo od 1 do 2 in 3 do 7 hektarov obdelovalne zemlje. Vladne igre s cenami Kmetijski kombinat Sevnica povečal odkupne cene živine — Brezobrestna posojila za kmetovalce SEVNICA — »Takšne igre s ceno, kakršne se gre zvezni izvršni svet, nam povzročajo samo škodo. Potem ko je bila objavljena nova cena mesa in čez noč spet razveljavljena, se jevpri nas odkup živine tako rekoč nehal. Se bolj kritično Brigita Berdik: »Kmetom nudimo brezobrestna posojila do konca novembra.« je pri mleku, kjer se močno bojimo, ali bomo dosegli letošnje načrte,« je povedala inž. Brigita Berdik, iz TOK Kooperacija Kmetijskega kombinata Sevnica. »Ker seveda nismo mogli dopustiti, dahi bili kavlji v naših mesnicah prazni, smo se odločili, da na lastno pest povečamo odkupno ceno živine. Sedaj je odkup živine spet normalen in mislimo, da bomo tudi dosegli načrte letošnje prireje. Malo bolj kritično pa je pri mleku, kjer nam upada proizvodnja (prevozniki mleka zvozijo v zbiralnice samo še polovico dosedanjih količin). Kalkulacijska cena, kakršno je izračunal Kmetijski inštitut iz Ljubljane znaša za liter mleka 296 dinaijev, pri nas pa dobi kmet v nižini skupaj s stimulacijo Kmetijski Herbicidi za robidovje Večina naših vinogradniških goric je bila dobesedno iztrgana gozdu ali grmičevju. Podjetni predniki so iztrebili zanikrno rastje in posadili vinsko trto, vendar to pionirsko delo ni bilo opravljeno enkrat za vselej. Zlasti na obrobju se boj za življenjski prostor nikoli ni končal. Lesnati pleveli, predvsem pa robida, srobot in akacija, se ga uporno skušajo vnovič polastiti, kako nadležni znajo biti, je skusil že marsikateri vinogradnik, sadjar ali urejevalec pašnika. Omenjene plevelne rastline so neveijetno trdožive. Razmnožujejo se vegetativno, pod zemljo in nad njo se tako agresivno borijo za prostor, da jih skorajda ni moč ustaviti. Le dolgotrajno sekanje, košnja in požiganje jih postopno izčrpa, korist pa ni tolikšna, kolikor zahteva truda. Običajni herbicidi lesnatih plevelov ne uničijo, z uničenjem druge rasti celo pripomorejo, da dobijo več življenjskega prostora in moči. Lesnatim plevelom so kos le posebni herbicidi. V prodaji je več pripravkov, ki učinkovito zatrejo lesne plevele, robido, akcijo, srebot ipd., vendar je zaradi močne strupenosti uporaba dovoljena le na nekmetijskih površinah. Taki herbicidi so: tordon 101, torgal 90, krenite, arbogal idr. Za kmetijske površine strokovnjaki priporočajo roundup (pod tem imenom ga imajo tudi v tujini), cidokor in herbatop. * Najprimernejši čas za uporabo je tedaj, ko je v plevelnih rastlinah najživahnejši pretok snovi. Takrat pride dovolj aktivne snovi v korenine, zato škropivo bolj učinkuje. Vsekakor mora biti listje še zeleno, pomeni, da zelo pozno jeseni ali zgodaj spomladi omenjeni herbicidi niso učinkoviti, zato je delo zaman. Seveda velja tudi za herbicide proti lesnim plevelom enako kot za običajne herbicide. Uporaba mora biti nadvse skrbna in strokovno pravilna. Uporabljati se smejo samo škropilnice z nizkim tlakom, da škropiva ne raznaša veter oz. že najmanjša sapica. In še to: plevelnih rastlin ne smemo posekati prej, dokler jih herbicid povsem ne izčrpa, to pa je približno mesec dni po škropljenju. Inž. M. L. S ! ! S za liter mleka le 173,5 dinaijev, v hribih pa 189 dinarjev, kar je še vedno precejšnja razlika. V kmetijskem kombinatu, v kooperaciji pa še posebej, se trudimo, da bi sedanje težave kar se le da omilili. Kmetom smo ponudili domačo koruzo po izredno ugodnih cenah, omogočili smo jim nabavo gnojil ter drugih potrebščin z brezobrestnimi krediti do konca novembra. Zavedamo se, da vse to ni dovolj, a v teh težkih razmerah lahko kmetom ponudimo samo to,« je povedala Brigita Berdik. J. S. Beličnik dobiva tekmece Nove sorte jabolk Prva jabolka novega pridelka so zelo dobrodošla, celo iskana, vendar doslej ni bilo na voljo dovolj primernih sort. Izjema je po vsem svetu znani beličnik, poletna sorta, ki ima pri nas najrazličnejša krajevna imena in ki pri nas dozoreva še v juliju. Ima pa to slabo lastnost, da ne vzdrži daljšega prevoza in da plodovi kmalu postanejo kašnati. Zdaj se obetajo nekatere nove, primerne poletne in zgodnje jesenske jablanove sorte. Preizkusili so jih tudi v slovenskih rastnih razmerah in ugotovili, da bi z njimi lahko popestrili naš sadni izbor, če že ne v plantažnem sadjarstvu, pa vsaj v vrtičkarskem in kmečkem. Nova sorta quinte zori tako kot beličnik že v juliju, njeni plodovi so drobni, sladkokiselkasti in trpežnejši od heličnika. Za pridobitne nasade jih strokovnjaki ne priporočajo. Bolj so navdušeni za sorto julyred, ki ima zelo vabljivo barvo plodov, zori v začetku avgusta in je primerna tudi za plantaže. Za še bolj tržno sorto se je izkazala sorta jerseymac, kije po okusu podobna znani sorti mcintosh. V preizkusu se je vnovič izkazala sadjarjem že znana sorta james grieve, ki redno in zelo dobro rodi, kot obetajoča pa seje izkazala tudi nova sorta prima, medtem ko sorte jambe naši preizkuševalci ne priporočajo, piše Sodobno kmetijstvo. Tako majhne površine pa seveda lastnika kmetije ne morejo v celoti preživeti. Zato so za kmetije teh dveh modelov predvideli dodatne dejavnosti. Na teh kmetijah naj bi pridelovali kumarice, zdravilna zelišča, sadje brez škropljenja, ukvarjali naj bi se tudi s turizmom, drobnim gospodarstvom. Na večjih kmetijah, ki imajo dovolj obdelovalne zemlje, pa bodo ostali pri dosedanjih programih intenziviranja kmetijske pridelave. Da bi program lahko v celoti izpeljali, so ustanovili komite za realizacijo programa. J. S. ZA VARNO DELO S TRAKTORJI TREBNJE — AMD Trebnje bo s pomočjo Kmetijske srednje šole Grm iz Novega mesta organiziralo v torek, 3. novembra, ob 16. uri popoldne pred trebanjsko osnovno šolo tečaj za varno delo s traktorji. AMD Trebnje vabi vse, kijih zanimata to predavanje in prikaz dela s traktorji, da se tečaja udeležijo v čim večjem številu. MANJ MLEKA LJUBLJANA — Kaže, da bo odkup mleka v tem mesecu v Sloveniji vsaj za desetino manjši od odkupa v lanskem oktobru. Na to najbolj vpliva nespodbudna cena. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije stane liter mleka v povprečju na kmetijah že 296 din, na družbenih obratih pa celo 341 din, kar pomeni, daje ob prenizki odkupni ceni izguba pri litru mleka na kmetijah 117 din, na farmah pa 151 din. Dosti ne pomaga niti dodatna premija, zato predlagajo, naj bi s 1. novembrom uvedli zaščitno ceno v višini vsaj 243 din, povečali pa naj bi tudi premije in prodajne cene mleka. (Delo) OBISK NA KMETIJI Na prvi naravoslovni dan smo obiskali kmetijo Alojza Zalaščka v Boštanju. Nekateri učenci so šli na polje, nekaj pa se nas je pogovarjalo z gostiteljem. Povedal nam je, da so letošnji pridelki povprečne kakovosti. Obdeluje okrog 5 hektarov, n e > malokomu kaj preostaja od svojega zaslužka in le iev>o je kaj prihraniti. Sleherni pa goji željo, nekaj prihranjenega imeti, bodisi za slučaj bolezni ali posebne sile Marsikdo si zavzame in polaga pritrgane si krajcarje na stran; pride pa ura, ko ga trdna volja zapusti in porabi zopet prihranjeni denar brez resne sile. Prelahko je prišel do denarja! Da bi mu bil za tisti dan nedosežen, bi ga ne bil potrošil. Kako temu v okom priti, pogodili so Amerikanci že pred kacimi šestnajst leti, in sicer z domačimi hranilniki ali nabiralniki, in take namerava novomeška mestna hranilnica vpeljati. (Na Srbskem) ntočno vre. Mnogi s kraljem niso zadovoljni, dosti častnikov in vojakov mu je tudi nasprotnih. Vladarje odgodil skupščino. Prišlo je do ostrih shodov v Belgradu, ki so pretili z najhujšim. Kralj je poklical v Belgrad mnogo vojakov in razglasil obsedno stanje nad mestom. Zdi se da je tu res mnogo nepostavnega. (V Novem mestu) so zadnji čas mesarji vendar znižali cene mesu, seveda še vedno ne primerno nizkim cenam živine. Zahvaliti se imamo to prizadevam polit, oblasti, posebno pa konkurentu iz Kandije. Čudimo se, da na deželi, kakor v Toplicah, Žužemberku, Trebnje, Št. Lovrencu itd. mesarji še vedno sekajo meso po stari visoki ceni in da si občinstvo to dopusti dopasti oziroma da se županstva ne zganejo. Doli z mesnimi cenami! (Dolenjska), katera je bila dosedaj skoro nepoznana, se bode v kratkem času odprla svetovnemu prometu. Naše vroče želje po podaljšanju dolenjske železnice do skrajne deželne meje in odtod naprej v kršno Dalmacijo do sinjega jadranskega morja, so se nam izpolnile. Vsi stanovi se vesele tega važnega koraka, najbolj pa ga morata pozdraviti kmetski in splošno-obrtni stan. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1907) živali? Če bi vse živali izginile, bi ljudje pomrli zaradi velike samote duha. Kajti karkoli doleti živali, kmalu doleti tudi človeka. Vse stvari so povezane.« MiM Mikro valovi namesto goriva Vzletel je prototip letala-satelita Ta mesec so na kanadskem letališču v Otawi obrnili list v knjigi zgodovine letalstva in začeli pisati povsem novo poglavje. Poletelo je namreč prvo letalo-satelit, ki mu energijo za manevriranje dajejo mikrovalovi, ne pa klasično gorivo. To pomeni, da lahko ostane v višinah tudi leto dni oziroma do naslednjega servisa in popravila. Pravzaprav gre zaenkrat samo za model bodočega letala. Razvijali so ga pet let na univerzi v Torontu ob denarni injekciji kanadskega ministrstva za telekomunikacije. Projekt je stal 2 milijona dolarjev. Letalo—satelit na mikro valove je namenjeno v prvi vrsti telekomunikacijam. Zamenjalo naj bi drage telekomunikacijske satelite, ki jih Kanada potrebuje na svojem redko obljudenem severu. Ko bo proizvodnja stekla, naj bi bilo trikrat cenejše od satelitov. Konstruktorji pa predvidevajo, da se bodo zanj odločile tudi druge države, kjer imajo zaradi razdalj ali močno goratega reliefa težave s komunikacijami. Pravo letalo bo osemkrat večje od prototipa in bo imelo 35 metrov razpe-tine kril. Nosilo bo lahko okrog 100 kilogramov koristnega tovora. Letelo bo na višini 21 kilometrov, in to v ponavljajočih se krogih nad določenim območjem Energijo mu bodo pošiljali preko mikrovalovnega oddajnika, s katerim bo moralo biti v nenehnem stiku. KAJ JE ŽELELA svojemu poslušalstvu povedati kobra, ki seje lepega dne zavlekla v prostore kenijskega radia v Nairobiju, ne bomo nikoli zvedeli. Radijsko osebje seje v silnem strahu najprej razbežalo, ko so opazili, da se k mikrofonom plazi strupenjača, potem pa so slave željno kačo neusmiljeno pokončali, še pred-no je lahko voščila vsem kačam kakšen njihov praznik. ANKETA, KI SO JO opravili med Poljaki, je pokazala, da v tej deželi ljudje poznajo predvsem dve vrsti državljanov: poštene in delavne, katerih značilnost je, da so tudi revni, in privilegirane funkcionaije, ki bogatijo, vendar ne od dela, marveč s korupcijami, zlorabami, goljufijami in izkoriščanjem svojega političnega položaja. Samo 17 odst. državljanov verjame, daje mogoče dobro živeti s poštenim delom. Veijetno je to tista peščica, ki ima nalogo, da ljudstvo pita s takšnimi pravljicami. DENAR JE AMERIČANU vladar. To dejstvo je ponovno potrdila anketa, ki sojo opravili med mladimi v ZDA. Če je še pred nekaj leti veljalo, da mlade od vsega najbolj zanima spolnost, pa se v zadnjih raziskavah na prvem mestu pojavlja denar. Zeleni dolarji so privlačnejši od seksanja. Seveda, preko dolarjev se ni še nihče okužil z aidsom. NA AVSTRALSKIH ŽELEZNICAH so že nekaj časa potnikom na voljo šahovske garniture, da si s kraljevsko igro krajšajo ure vožnje. Ob uvedbi te novosti je bilo med potniki precej navdušenja in mnogi so med vožnjo pomerili v šahu s svojimi sopotniki. Izkazalo pa se je, da so se za šah na vlakih še posebno navdušili zmikavti. A ne iz ljubezni do igre, le ugotovili so, daje mogoče v skrivnosti šahovske igre zatopljenega popotnika veliko lažje okrasti. USODA SE JE KRUTO poigrala s Karen Rackham iz Londona. Mlada Britanka je namreč alergična, lahko bi rekli, kar na britansko kraljestvo nasploh, saj ne prenese ne vonja in ne okusa po čaju. Življenje na Otoku ji je glede na priznano vejavo, ki ga ima čaj v Veliki Britaniji, neznosno. Preselila se bo. v PA ŠE KONČAJMO S KAČAMI, če smo kratek potep po svetu začeli z njimi. Gasilci iz filipinskega mesta Davao so imeli veliko dela s kačo velikanko, s štirimetrskim pitonom, ki sije izbral za počivališče električni drog. Zlezel je nanj in se na vrhu ovil v položaj, primeren za spanje. Seveda je pri tem naredil kratek stik in lep del mesta spravil v temo. Električarjem so prišli na pomoč gasilci, ki so kar 4 ure odvijali pitona z droga. Potem so ga ubili, meso pa prodali za zrezke. Slavne kače torej čaka bolj žalostna usoda. Američani jim pravijo dinki. Naziv izhaja iz kratice DINK, ki sojo izvedli iz izraza družina brez otrok in z dvema plačama. Takšne je najti tudi pri nas, le da je udobje, ki si ga na račun dveh plač in nič otrok privoščijo, nekaj manjše, kljub temu pa nedvomno tudi naši dinki živijo v povprečju boljše kot družine z otroki. Ameriški dinki so sicer delovni ljudje. Najpogosteje spadajo v srednji razred in opravljajo službo, značilno za tako imenovane bele ovratnike, se pravi, da so uslužbenci, poslovneži, svetovalci, advokati ipd. So zagnani in pogosto nadurni delavci. Njihov osnovni moto je služiti denar in napredovati v službi. Prostega časa imajo pravzaprav zelo malo, in tako jim vse udobje in bogastvo, ki ga gradijo na kup, niti ne daje prav veliko zadovoljstva. Na vprašanje, zakaj nimajo otrok, odgovarjajo podobno, kot sta za revijo Time izjavila 33-letni holywoodski televizijski producent David Eagle in njegova 31 -letna žena Nancv: »Nisva se pripravljena odreči času, ki je potreben za najino kariero, ter ga posvetiti otrokom.« Delata po 60 ur na teden, služita lepe denarce in se lepo imata. Vsaj menita, da je tako. • Sociologi pa pravijo, da so dinki le prehoden pojav v življenju mladih ljudi. Prej ali slej v človeku zmagajo tradicionalne vrednote. Ko se zasitijo gmotnega bogastva, si zaželijo otrok, če drugače ne, kot novega vira zadovoljstva. Za otroka pa se stežka odločijo, dokler so v zagonu. Izračun je jasen. Da v ZDA spravijo otroka na noge, kar traja v povprečju do otrokovega 18 leta, jih to stane okrog 100.000 dolarjev. To je lep kup denarja, ki se mu niso pripravljeni odreči. Zanesljivo je le nekaj; kot vrsta so dinki zapisani izumrtju. Kam z ekološkimi bombicami? Med komualnimi odpadki je precej nevarnih za okolje in ljudi — Poseben zabojnik Shranjevanje in odlaganje nevarnih odpadkov je zelo pereče in težko ekološko vprašanje, s katerim se ubadajo skoraj vse dežele sveta, ene bolj, druge pa manj resno, odvisno od zrelosti splošne ekološke zavesti prebivalstva in zrelosti vladajočih struktur za prepoznavanje in dojemanje ekoloških problemov. Poglavitna skrb je posvečena najbolj kritičnim odpadkom, kot so radioaktivni odpadki in nevarne kemikalije, medtem ko se za male količine prav tako nevarnih odpadkov marsikje ne zmenijo kaj dosti. Izrabljeni baterijski vložki, pršilci, barve, olja, maziva in podobno, kar se uporablja v malih obratih in v gospodinjstvih, so prav tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, vendar jih, če se ne pojavljajo v večjih količinah, kar pomešajo med navadne komunalne odpadke in potem z njimi odložijo, kar je seveda neustrezno' in nevarno za okolje in zdravje ljudi. goče v zabojnik odmetavati ločeno šest vrst tekočih in trdih nevarnih odpadkov, skupaj za okrog 4 prostorninske metre. Na ta način se nevarne kemikalije in odpadki ne pomešajo, kar onemogoči morebitne samovžige in eksplozije, hkrati pa olajša sortiranje in drugotno uporabo tistih odpadkov, ki se dajo še koristno uporabiti. Kmalu po izdelavi so nove vrste zabojnike začeli prodajati manjšim industrijskim obratom in jih nameščati tudi v stanovanjske soseske. Tako imajo ljudje možnost odlagati nevarne in druge posebne odpadke v jasno označene dele zabojnika. Ko je zabojnik poln, ga odpeljejo tja, kamor odpadke, ali odložijo na ustrezno odlagališče ali pa jih v obratih za predelavo sekundarnih surovin predelajo. V ta namen so izdelali celo posebne dvigalke, nameščene na tovornjakih za pobiranje odpadkov. Ker je za tovrstne nevarne odpadke predvsem važno, da jih zberejo ločeno od drugih odpadkov, so načrtovalci nizozemske družbe Stemaco izdelali posebne zabojnikč, ki so jih namenili shranjevanju prav te vrste odpadkov. Izdelek so poimenovali ekon-tejner (skrajšano iz pojma ekološki zabojnik). Gre za manjši zabojnik, ki je razdeljen v šest ločenih razdelkov, od katerih je vsak narejen iz materialov, odpornih na učinke najrazličnejših kemikalij in plinov. Tako je mo- Za Stemacove ekološke zabojnike so se hitro zagreli in jih že uporabljajo razen na Nizozemskem še v Belgiji in Zahodni Nemčiji. Dobre izkušnje, kijih imajo dosedanji uporabniki, obetajo, da jih bodo kmalu začeli uporabljati tudi v ZDA in drugih razvitih državah. Dobro pa bi bilo, ko bi nekaj podobnega uporabljali povsod tam, kjer se pojavljajo manjše količine nevarnih odpadkov. MiM (Vir: Newsweek) v_ J praznik občine novo mesto Slabi pogoji, a solidni rezultati Pogovor s predsednikom novomeškega izvršnega sveta Ivom Longarjem — Občinski praznik je vedno primerna priložnost za zagon ali slovesno odprtje novih zmogljivosti in dosežkov. Kljub težkim gospodarskim razmeram bo tudi letos v novomeški občini v okviru praznovanja občinskega praznika prerezanih nekaj vrvic. Na kaj so lahko delovni ljudje in občani novomeške občine še posebej ponosni, česa najbolj veseli? »Delovnih zmag v nekdanjem smislu nimamo. Ocenili smo, naj bi letošnji praznik praznovali skromno, delovno, otvoritve pridobitev, ki so, smo raztegnili na daljši čas. Ljudem so pri srcu stvari, ki so povezane z njihovim interesom, to je prav gotovo referendumski program. Šola v Vavti vasi, ki bo odprta v novembru, je rezultat tega programa in daje zaupanje v tak način zbiranja denarja. Pred dnevi je očesni oddelek novomeške bolnišnice dobil nove prostore ambulante, v organizacijah združenega dela pa Predsednik izvršnega sveta Ivo Longar poleg investicijskih vložkov v posodabljanje tehnologije večjih naložb niti v resoluciji nismo imeli. Jih je pa sedaj nekaj na začetku, na primer v Krki. Nekaj več stvari je narejenih v krajevnih skupnostih. Predvsem gre za ceste, kjerje gotovo osrednja zadeva v Smarjeti, kjer je posodobljene 2 km regionalne ceste Šmarjeta-Z-bure in skoraj 4 km lokalne ceste. Sicer vsaka krajevna skupnost nekaj deka, asfaltira. Iz cestne skupnosti je šlo letos za to 440 milijonov din, a ta denar je le tretjina sredstev, ki so porabljena za ceste, torej to res ni zanemarljivo. Nekaj premikov je tudi na področju telefonije, v Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Šmarjeti, Žužemberku itd. Uspeh je že to, da smo nekatere zadeve vsaj zastavili, tako na primer lekarno, pa nekaj stvari i/ Krki itd« — V kakšnih razmerah pa novomeška občina praznuje letošnji občinski praznik? Kakšni so gospodarski rezultati, kako je z uresničevanjem resolucije? »Smo v razmerah, kakršne so sicer v družbi in glede na to smo lahko s polletnimi rezultati kar zadovoljni. Ne bi se pa hvalil, saj smo vsi skupaj precej na dnu. Ocene kažejo, da bomo lahko zadovoljni tudi z devetmesečnimi rezultati. Nekaj več bo sicer izgub, a tako bo tudi drugje. Sicer podatkov še ni in vsak skuša narediti tako, da ne bi bilo izgube in posledic za osebne dohodke. Koliko je to dobro? Že celo leto opozarjamo na problem realnega prikazovanja gospodarjenja, na problem s primerjavami. Resolucij-sko načrtovanje tudi nima takš- nega učinka kot včasih. Če že primerjam, presegamo resolu-cijske cilje le pri rastiprozvodn-je, povsod drugje pa odstopamo. Indeksi rasti so podobni, kot je republiško povprečje. Z rastjo dohodka smo dosegli neke rezultate, nadaljnja delitev pa je neugodna. Ni se posrečilo, da bi po načrtu pustili gospodarstvu več za razširjeno reprodukcijo in komaj zagotavlja enostavno. Resolucijske cilje smo prekoračili pri vseh porabah, najbolj pri skupni, nekaj pa tudi pri splošni in osebni. Temu primerno se je znižala akumulacija, s 17 odstotkov v tromesečju na 12 odstotkov ob polletju. Z razvojnega vidika je to kritično: imamo denar za preživetje, nimamo pa ga za razvoj. Kar se tiče likvidnosti občina zadnjih nekaj let ni bila v dobrem položaju in tudi letos so problemi, vendar pa delovne organizacije bolj skrbijo za notranjo likvidnost in ostajajo na dosedanji ravni zadolženosti ali jo celo zmanjšujejo. Posebno Novoles je veliko naredil na tem področju. Izvoz vglobalu stagnira, kar je slabo, pozitivno pa je, da se izboljšuje struktura v korist konvertibilnega in da se je zelo izboljšalo pokritje uvoza z izvozom. Narasla je udeležba v slovenskem izvozu. Pri tem je slabo, da je slovenski izvoz padel. Gospodarsko stanje se odraža na ostalih zadevah. Marsikaj, kar smo nameravali narediti letos, se odlaga, tako vrsta zadev v družbenih dejavnostih, za katere je zaradi pomanjkanja denarja tudi v bodoče vprašanje, kako bo. Tudi novomeškega mosta, po katerem občani večkrat povprašujejo, nismo uspeli začeti graditi, vendar ne bomo odnehali.« — Kako načrtovati življenje in razvoj občine za leto 1988? »Prihodnje leto je sedaj še zelo velika neznanka. V takšnih pogojih gospodarjenja je ne- mogoče planirati, mnogi računajo z življenjem od danes do jutri, če se bodo interventni ukrepi nadaljevali s takšnim tempom. Držali naj bi se okvirnih ciljev za naraščanje družbenega proizvoda (ne bi bilo slabo, če bi se povečal za 2,5 odstotka, kot je bilo predvideno), za ohranjanje izvozne orientacije, posebno, ker se domači trg krči. V porabi naj bi prihodnje leto več naredili v smislu verbalnih opredelitev. Vsega očitno nismo sposobni peljati in se bo treba nekaterim stvarem odreči. V infrastrukturi naj bi pokrivali le programe za preživetje, opustiti pa bo treba načrte in dela za velik dvig standarda. Prizadevati si je treba za povečanje proizvodnje ter izvoza, ampak z motivacijo, ne pa iz domovinske zavesti. To pa, žal, ni več v naši moči. Kaj bodo pomenili ukrepi iz zadnjega paketa, je še nemogoče reči. Paket je nedorečen, v njem so nasprotujoče si stvari, niso znani kriteriji, kako »stopiti vanj«. V republiški skupščini naj bi delovne organizacije 6. novembra povedale, kaj je morda le sprejemljivo. Paket bo treba dograditi, da ga bomo sploh lahko izvajali, od zveze do občin pa bi morali predisku-tirati, če bo to šlo s sedanjo garnituro ali bo treba izvoliti novo. Brez zaupanja ljudi, ki je bilo že prevečkrat izrabljeno, ne bo nič. Resolucija je odvisna od tega zveznega programa, prej bo znan, prej bo resolucija, do takrat pa je vse le bolj ugibanje. Ni videti možnosti, da bi sprejeli resolucijo kot običajno do konca leta. Ko pa se sprejem premakne v januar, je takoj izgubljena ena dvanajstina leta. Osebno bi si želel več strpnosti v našem prostoru, normalizacijo stanja, če hočemo doseči premike. V tem smislu bi tudi želel čestitati vsem občanom novomeške občine ob prazniku — da se obrnimo vase in naredimo, kar je v naših močeh za premike naprej. Uspehi v prihodnosti bodo rezultat prizadevanja vseh, in seveda tudi splošnih pogojev gospodarjenja, ki se morajo umiriti, pa četudi bodo slabi.« — Kako gre družbenim dejavnostim, ki naj bi imele položaj enakovrednega dela proizvodnje? Kaj bo z njimi v bodoče? » V družbenih dejavnostih hudih pretresov nismo imeli. Bilo je nekaj problemov zaradi interventnih zakonov in blokad, a smo prebrodili najhujše. Ocena za to področje do konca leta pa ni rožnata, hudo bo predvsem v zdravstvu, morda tudi v izobraževanju. V občini smo letos ostali na lanski globalni prispevni stopnji, pri tem pa so -ile obveznosti na ravni republike za nekatere večje, zato bodo druge dejavnostipriškrn-jene. Za prihodnje leto je težko kaj napovedovati. Še najbolj spodbudna napoved za družbene dejavnosti je realna rast nič.« iji* — Občina Novo mesto praznuje svoji iijij; praznik 29. oktobra v spomin na ustanovitev i |! Novomeške čete leta 1941, ki je že 1. no- j !§ vembratega leta napadla okupatorjevo pos-1 |i tojanko na Bučki. Skupščina občine Novo mesto, izvršni svet in vse družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine. nŠttom' 8S£a? > II s* ■ » WkM. «7 m Ej| Gradnja nove osnovne šole v Vavti vasi. praznik občine novo mesto , §xM I ^<1 novoles lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straža,yugoslavia J vsem obč čestitamo ob prazniku občine novo mesto hra/t OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO TRDINOVA 4 IMV RENAULT, INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, 68000 NOVO MESTO, Zagrebška 18 telefon: (068) 23-311, telex: 35728 čestitamo ob prazniku občine « - praznik občine novo mesto praznik občine novo mesto KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Občanom, sodelavcem partnerjem čestitamo za praznik občine Jeseni zaživimo drugače. Ne žalujte za poletjem, uživajte v darovih jeseni, pripravite se na zimo. Moda za čas, ki prihaja — Labodova jesensko-zimska kolekcija. Nekaj novega iz bogastva jesenskih barv, poudarjene elegance in kakovosti naravnih materialov. Veselite se novih obdobij.. ■ : O labod - moda za čas, ki prihaja v 1 Čestitamo ob prazniku občine ČESTITAMO OB PRAZNIKU ADUT VAŠEGA DO STREŠNIK V RJAVI, RDEČI, GRAFITNO IN CEMENTNOSIVI BARVI V ^STRISNliC »STREŠNIK* JGM DobruSka vas 68275 ŠKOCJAN tel. (068) 85-230. 28-017 tele* 35827 STTGM YU praznik občine novo mesto praznik občine novo mesto Workmate VVM2000 # BIACKSi DECKER JUGOSLAVIJA univerzalna delovna miza delovna višina 80 cm delovna površina 90 x 72 cm dovoljena obremenitev 1000 kg velikost zaprte mize 90 x 84 x 24 cm električni izvijač moč vrtljaji v prostem teku vrtljaji pod obremenitvijo nastavitev vrtilnega momenta od pritisna sklopka teža v kompletu kovček, garnitura vložkov; 220 W 640 min:'_ 480 min1 0-5 Nm 0,9 kg kotni brusilnik namenjen profesionalnemu delu moč 2000W število vrtljajev 6300/min premer plošče do 230 mm ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE Čestitamo ob prazniku občine Ne dovolimo, da bi pridobivanje, prenos in uporaba tekla mimo nas! Rezultate vračamo DO ISKRA Industrija kondenzatorjev Semič Vsem delovnim ljudem in krajanom krajevne skupnosti čestitamo za krajevni praznik! k s praznik občine novo mesto praznik občine novo mesto r » » » » i i » i i » > i i i i » > » i i i i > > > » > > i i > » > » i » > > i i > > i » » i Iskra Iskra IEZE TOZD Keramični kondenzatorji So«T M.,16 Žužemberk n.sub. o. Kanalni modul Napajalni modul Modul indikatorja Kazalni instrument / Prekinitev alarma \ Motnje vklop napajanja Nastavitev N Nastavitev N2 Obratovanje (vklop) Alarm 2 Alarm 1 N I 4 4 4 4 4 i 4 i i i 4 Telegram: Iskra Žužemberk I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 I i i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 I I I > ► I » I I S > I » » I I I I I » » » EMONA-DOLENJKA iz Novega mesta EMONA — DOLENJKA Novo mesto se priporoča za nakup v konsignacijski prodajalni Kidričev trg 1, tel. 22-395 in nudi v prodaji: — akustične aparate Nordmende, Orion in Hitachi; — šivalne stroje Husqvarna; — otroške /griče Lego — kolesa Butaccio; — kosilnice Alko Zeli iz Avstrije; — toplotne črpalke Alko Po/ar iz ZR Nemčije; — ročno orodje Belzer iz ZR Nemčije; — plinske in oljne gorilnike Klockner iz ZR Nemčije; — stroji in ročno orodje za rezanje navojev Rems Werk iz ZR Nemčije; — stroji in ročno orodje za rezanje navojev Rems Werk iz ZR Nemčije; — motorne žage Alpina iz Italije; — ročno orodje in žage Sandvik iz Švedske; Občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto in se priporočamo za nakup v vseh naših prodajalnah! 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 C ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM J DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER < POSLOVNIM PARTNERJEM! ! 4 I I » » I I I » » I » » I > » I I 4 » I » » I , Iskra ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HIPOT Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sol. o. Šentjernej 68310 Šentjernej Telefon: 85-320, 85-404, 85-405 Nabava: 85-310 Prodaja: 85-315 Telegram: ISKRA Šentjernej Telex: 35744 YU ISUPOT Žiro račun: 52100-601-11422 Proizvodni program: — Potenciometri — Hibridna vezja — Prikazovalniki s tekočimi kristali — Galvanika — Konstrukcija z izdelavo orodij in strojnih naprav — Elektronika Vsem delovnim ljud ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 40 let idej v svetu mode Mercator Čestitamo ob prazniku praznik občine novo mesto /O ljubljanska banka ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, in prazniku občine Novo mesto, čestitamo varčevalcem, poslovnim partnerjem in občanom ter se priporočamo z našim bančnim servisom NOV OTE H N A 68001 novo mesto, glavni trg 11 Občanom občine Novo mesto Svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto in se priporočamo za nakup v svojih prodajalnah OPEKARNA NOVO MESTO p.o Mercator-Kmetijstvo Industrija Trgovina DO Standard Novo mesto Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine Naj velja tudi za vas: DENAR V ŽEPU, OBRESTI PA TEČEJO! Postanite lastnik Klub Mercator kartice Kako? Nič lažjega. Na seznamu pooblaščenih Mercatorjevih poslovalnic si izberite tisto, ki vam je najbolj pri roki. Podrobno preberite pogoje poslovanja. Z nakupom poljubnega števila Mercatorjevih kuponov ste postali član Kluba Mercator in lastnik Klub Mercator kartice. Zakaj? Ker poslej tudi za vas veljajo naslednje ugodnosti: - od dneva, ko ste kupone kupili, pa do dneva, ko ste z njimi kaj plačali, vam tečejo 70-odstotne obresti — če kuponov ne porabite več kot leto dni, se vam obresti povišajo na celih 135 odstotkov - s kuponi lahko po lastni izbiri in kadarkoli kupujete in plačujete v vseh Mercatorjevih poslovalnicah (kamor pa ne sodijo samo prodajalne, marveč tudi posebne tehnične, gostinske in turistične usluge) - kupone lahko tudi, kadarkoli to želite, spremenite spet v gotovino na matičnem izdajnem mestu - obresti vam obračunavamo kar dvakrat letno (in ne samo enkrat, kot je to običajno) V praksi to pomeni naslednje: Če boste npr. 100.000 dinarjev zamenjali za kupone Mercator in se odločili, da jih leto dni ne vnovčite, boste vsak mesec profitirali celih 11.250 din, po dvanajstih mesecih pa bo v vašem žepu kar 235.000 dinarjev. In kaj če boste npr. že po enem mesecu nujno potrebovali teh 100.000 dinarjev. Preprosto; s kuponi boste plačali kupljeno — če pa potrebujete gotovino, boste kupone na matičnem izdajnem mestu spremenili v gotovino. Toda ko vam bodo za ta mesec obračunali obresti, vam bo v žepu ostalo dobrih 5.830 dinarjev, kar vam ne bi uspelo na noben drug veljaven način. KLUB MERCATOR naložba, ki se pošteno obrestuje Komisija za priznanja pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja vabi organizacije združenega dela, njihove samoupravne organe, družbenopolitčne organizacije in družbenopolitične skupnosti ter strokovne organizacije k vlaganju predlogov na RAZPIS za priznanja Medobčinske gospodarske zbornice Posavja v letu 1988 Priznanje Medobčinske gospodarske zbornice Posavja lahko prejmejo: , . — organizacije združenega dela iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva, za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, še zlasti, če so rezultat uvajanja inovacij in novih tehnologij, za posebne prispevke organizacijam združenega dela pri uresničevanju nalog skupnega pomena v Posavju in takih, ki prispevajo k vidnejši vlogi Posavja v slovenskem prostoru; — posamezniki ali skupine za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, organizacijskega in proizvodnega delovanja, za osebni prispevek pri reševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovanje v gospodarstvu regije in večletno aktivno delo v organih Medobčinske gospodarske zbornice Posavja; — organizacije in posamezniki izven Posavja za uspešno poslovno sodelovanje ter prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Posavja. Kandidate za priznanje lahko predlagajo organizacije združenega dela, njihovi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in skupnosti, strokovne organizacije in delavci organizacij združenega dela iz Posavja. Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati utemeljitev, na podlagi katere bo mogoča celovita ocena prispevkov kandidatov za priznanja v smislu tega razpisa. Komisija za priznanja bo obravnavala predloge, ki bodo oddani do vključno 2.12.1987. Predlogi naj se pošljejo na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Posavja, Komisija za priznanja, Trg dr. Ribarja 14/III, 68250 Brežice, priporočeno, s povratnico. Predlog za podelitev priznanja bo komisija sprejela do 20.12.1987. Priznanja bodo podeljena na slavnostni skupščini Medobčinske qospodarske zbornice Posavja v januarju 1988. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA Komisija za priznanja 817/43 Zli sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub. o. Ljubija* MERCATOR-STANDARD NOVO MESTO, Glavi trg 3 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila TAM 6000, izklicna cena 2.000.000,— din. Licitacija bo 2.11.1987 ob 10. uri v skladišču na Cesti herojev 25 v Novem mestu, kjer je možen tudi ogled vozila. Interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati 10-odstotno varščino. Nakup po sistemu »videno — kupljeno«. Prometni davek plača kupec. 824/43-87 Mizarsko podjetje »TRELES«, TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge KV KUHARICE (kuharja) Pogoj: — končana IV. stopnja strokovnosti — dve leti delovnih izkušenj — živilski pregled — higienski minimum — 2-mesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklene za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. ..... Pisne ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Mizarsko podjetje »TRELES«, Trebnje, Temeniška pot 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. 820/43-87 metalna Delavski svet METALNA — TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj razpisuje naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoja: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2. VODENJE OBRATA I. STOPNJE Pogoji: višja izobrazba tehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika Dela in naloge razpisujemo za štiriletno mandatno obdobje. Kandidati naj svoje prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA Maribor-TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. 821/43-87 Napodlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) in 8. člena odloka o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86) OBJAVLJA Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča, sprejetem dne 19.10.1987, JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo gostinskega objekta in 2 obrtnih delavnic v obrtno-stanovanjski coni na Selih pri Dolenjskih Toplicah, in sicer: — lokacija št. 7 na zemljišču pare. št. 2708/5 v izmeri 2818 m2 — lokacija št. 8 na zemljišču pare. št. 2711 v izmeri 1821 m2 — lokacija št. 9 na zemljišču pare. št. 2710/1 v izmeri 2045 m2 vse k. o. Podturn. Gostinski objekt je predviden na lokaciji št. 7, odškodnina za zemljišče znaša 1.403 din za m2, stroški priprave zemljišča znašajo 885 din za m2 zemljišča. Akontacija na račun bodoče komunalne opreme znaša 3,310.025 din, pri čemer bo sklad znesek 3,000.000 din preo-dkazal KS Dolenjske Toplice namensko za izgradnjo in prestavitev komunalnih naprav v soseski. Stroški priprave in akontacija na račun bodoče komunalne opreme veljajo na dan 30.9.1987 in se valorizirajo do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom cen, ki velja za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Investitor bo moral posebej financirati še: prispevek za spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno, elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vhodnih varovalk, elektroenergetski prispevek za gradnjo javne razsvetljave, prispevek za priključitev na telefonsko omrežje, zgraditi in financirati priključek na elektriko, telefon, vodovod, cesto; namesto kanalizacije zgraditi v I. fazi lastno troprekatno nepropustno greznico, pridobiti projekte za objet, zunanjo ureditev in priključke, gradbeno dovoljenje ter na lastne stroške zgraditi vse objekte; sofinancirati izgradnjo vseh komunalnih objektov in naprav, potrebnih v soseski: ceste z avtobusnim postajališčem in pločniki v asfaltni izvedbi, telefonsko omkrežje, nizkonapetostno električno omrežje, javno razsvetljavo, vodovod in v končni fazi kanalizacijo, eventualne prestavitve komunalnih naprav, zgraditi objekt in urediti lokacijo v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Lokacijo lahko pridobijo ponudniki, ki že imajo ustrezno obrtno dovoljenje, med njimi pa tisti, ki imajo delavnico v jedru Dolenjskih Toplic in jih bo potrebno ob realizaciji predvidenega ureditvenega načrta preseliti. Ostali pogoji: 1. Rok za vložitev prijav je vključno 15. dan po objavi v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice. 2. Prijave morajo biti v zapečatenih ovojnicah z oznako »javni razpis — Sela pri Dolenjskih Toplicah«, naslovljene na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto. 3. Varščino v znesku 500.000 din mora udeleženec javnega razpisa plačati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto št. 52100-654-65118 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi. 4. Prijavi je potrebno priložiti potrdilo o višini osebnega dohodka oz. drugih prejemkov za zadnjih šest mesecev za vse družinske čtane. 5. Ob odpiranju prijav bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od udeležencev dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega interesenta po tem razpisu. 6. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora najkasneje v 15-ih dneh po prejemu obvestila, da najbolj izpolnjuje razpisne pogoje, skleniti pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, varščina se všteje brezobrestno v kupnino in obračuna. Udeležencu, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrača. Udeležencu, ki ni bil izbran, se varščina brezobrestno vrne. 7. Stroške priprave, akontacijo za komunalne naprave in odškodnino za stavbno zemljišče plača najugodnejši udeleženec v 15-ih dneh po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, v primeru zamude s plačilom pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 8. Najugodnejši udeleženec javnega razpisa mora zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradbene faze najkasneje v 5-ih letih po sklenitvi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. 9. Vsa dokumentacija in ostali pogoji razpisa so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto. Številka: 4-359/84 Datum: 19.10.1987 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE NOVO MESTO 818/43 Vzgojno-izobraževalna organizacija Trebnje DS skupnih služb Kidričeva 2 razpisuje prosta dela in naloge: čiščenje poslovnih prostorov za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — končana osnovna šola — trimesečno poskusno delo Prijave pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: VIO Trebnje DSŠS, Kidričeva 2,68210 Trebnje. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 15 dneh. Nastop dela je možen takoj. 816/43 Iskra ISKRA ELEMENTI INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge- 1. PLANERJA PROIZVODNJE — za nedoločen čas Pogoji: — končano srednje usmerjeno izobraževanje VIP V ekonomske, komercialne, elektro ali strojne smeri — dve leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto na enakih ali podobnih delih — zaželjeno je znanje strojepisja — odslužen vojaški rok — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na gornji naslov v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 819/43 Socialistična republiška Slovenija Skupščina občine Krško Sekretariat za ljudsko obrambo Številka: 833-21 -87 Datum: 21.10.1987 Sekretariat za ljudsko obrambo Skupščine občine Krško na podlagi 123. člena in v smislu 28. in 29. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 21-82) objavlja splošni javni POZIV vsem lastnikom konj na območju občine Krško za POPIS IN PREGLED KONJ 1. Lastniki so dolžni pripeljati na popis in pregled konjev starosti od 3 do 16 let 2. Pregled bo dne: 16.11.1987 ob 08.000 uri za območje KS Koprivnica, Senovo, Brestanica in Rožno-Pre-sladol ob nogometnem igrišču v Dovškem — Senovo 16.11.1987 ob 11.00 uri za območje KS Zdole in del KS Krško — levi breg na sejmišču na Zdolah 16.11.1987 ob 13.00 uri za območje KS Dolenja vas in del KS Krško — levi breg na mestu za odkup živine v Dolenji vasi 16.11.1987 ob 08.00 uri za KS Krško — desni breg (za Pijavško in ostala bližnja naselja) na Zg. Pijavškem pri Bogovič 16.11.1987 ob 10.00 uri za KS Krško — desni breg in KS Gora v Sp. Duplah pri Božiču 16.11.1987 ob 13.00 uri za KS Leskovec in Senuše v Gorenji vasi, pri gasilskem domu 17.11.1987 ob 08.00 uri za KS Veliki Trn na Velikem Trnu pri krajevnem uradu 17.11.1987 ob 11.00 uri za KS Raka na Raki — mesto za odkup živine 17.11.1987 ob 08.00 uri za Krško polje na sejmišču Drnovo 17.11.1987 ob 11.00 uri za KS Veliki Podlog na Gorici, pri zbiralnici mleka 18.11.1987 ob 08.00 uri za KS Kostanjevica ob gradu v Kostanjevici 18.11.1987 ob 12. uri za KS Podbočje v Podbočju, na mestu za odkup živine (Stanič) 3. Lastniki so dolžni pripeljati na pregled in popis tudi vsa uporabna dvoosna vprežna vozila 4. Lastniki konj naj ob popisu predložijo vojaško listino za živino (če jo imajo) Poziv za popis in pregled konj velja za vse lastnike konj navedene starosti, ne glede na prejete pozive po pošti. Kdor na popis in pregled ne bo pripeljal za to določenih konj ali bo storil karkoli z namenom, da se izogne pregledu, je odgovoren po določilih 219. člena zakona o splošni ljudsko obrambi. 814/43 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ODPRLI SMO: * ceniet Dolenjske »0 % C. komandanta Staneta 5, 'e% tel. (068) 28-150 Video usluge: — najnovejši izbor posnetih video kaset — snemanje z video kamero — presnemavanje video kaset — ostale video usluge NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj n. sol. o Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — TOZD TES Brestanica objavlja prosta dela in naloge: — ODVZEMANJE LEPENKE PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA 4 delavci, za nedoločen čas Pogoji: — končana osnovna šola — delo v treh izmenah Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh na naslov: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68280 Brestanica Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 822/43-87 ZAVOD ZA JZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ČRNOMELJ, Župančičeva 1 razpisuje v šolskem letu 1987/88 naslednje izobraževalne oblike: 1. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE (izobraževanje za potrebe samoupravljanja in političnega delovanja ter SLO in QSZ) 2. OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH — osnovna šola 3. STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE — tečaj za vratarje in čuvaje — tečaj varstva pri delu a) za vodstvene delavce b) za neposredne proizvajalce — higienski minimum 4. IZOBRAŽEVANJE ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH, KULTURNIH IN DRUGIH POTREB DELAVCEV IN OBČANOV — tečaj slovenskega jezika — tečaj nemškega ali angleškega jezika za predšolske in šolske otroke — tečaj iz osnov računalništva — strojepisni tečaj — tečaj krojenja in šivanja — tečaj pletenja, kvačkanja in vezenja — gospodinjski tečaj — tečaj mini avtomehanike — tečaj za fotografe amaterje — tečaj kletarjenja in stekleničenja vin — tečaj za vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti — šola za starše Prijave sprejemamo do 10. novembra 1987. Za vse oblike se lahko prijavite preko OZD ali osebno v prostorih Zavoda za izobraževanje in kutluro, Župančičeva 1, ali po tel. 51-116 vsak dan od 7,—14. ure. 813/43 n u Industrija pletenih izdelkov INDUPLATI, r. o. Jarše, p. Domžale TOZD Konfekcija Jarše, n. sub. o., induplati Radomlje vabi k sodelovanju VEČ ŠIV I LJ OZ. DELAVK, ki bi se bile pripravljene usposobiti v šivanju za delo v oddelku konfekcije v Mokronogu Kandidatke morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan srednji ali skrajšan program usmerjenega izobraževanja tekstilne smeri. Bodočim novim sodelavcem nudimo: — organizirano uvajanje v delo — možnost za dodatno izpopolnjevanje — stimulativne osebne dohodke — solidno raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu in Mali planini ter zdravstvene storitve v obratni ambulanti) Zainteresirane kandidate vabimo, da se v zvezi s podrobnejšimi informacijami oglasijo v naši kadrovski službi bodisi pisno ali telefonsko na naslov: INDUPLATI, r. o. Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21 —-61230 Domžale, tel. št. 721-911. 811/43 ra« Mercator — Kmetijska zadruga Trebnje P o 68210 Trebnje. Baragov trg 3 .- 'O 'acun 52120 601 l!Ot5 SD*. Teeori0 MERCATOR — KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, p. o. Baragov trg 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge tajnika samoupravnih organov (1 delavec) — višji upravni delavec ali pravnik (VI. stopnja strok, izobrazbe) — 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — trimesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna služba M-KZ Trebnje 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 812/43 Beograjska konfekcija BE KO odpira v ponedeljek, 2. novembra 1987, v KRŠKEM svojo MODNO HIŠO. V okviru mestne tržnice bo na površini 300 m2 kupcem nudila bogat izbor ženske, moške in otroške konfekcije in jeansa po licenci Lee Cooper SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idnja. a sol o 6S281 Spodnja Idnja KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas v Upravi za notranje zadeve Novo mesto: 1. DIPLOMIRANE EKONOMISTE, DIPLOMIRANE ORGANIZATORJE DELA ali druge visoke šole družboslovne usmeritve za delo v oddelku za zatiranje kriminalitete — visoka izobrazba ekonomske smeri — zaželene delovne izkušnje — odslužen vojaški rok 2.PISARNIŠKE DELAVKE v oddelku skupnih služb — 2-letna administrativna šola — poskusno delo 3. HIŠNIK KURJAČ na Postaji milice Novo mesto — končan program srednjega 3-letnega usposabljanja (VKV delavec) — poskusno delo 4. SNAŽILKE a) v oddelku skupnih služb s polnim delovnim časom b) na oddelku milice Šentjernej s 3-urnim delovnim časom c) na oddelku milice Mokronog s 3-urnim delovnim časom Pogoja: — končana osnovna šola — poskusno delo Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o notranjih zadevah. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavu Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, Novo mesto. O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. 826/43 NAGRADA V SEVNICO Pri žrebanju reševalcev naše 41. nagradne križanke je imela največ sreče ANICA POŽEK iz Sevnice in žreb ji je dodelil knjigo slovenskega pisatelja Vladimirja Kovačiča »Življenje v glavi«. Za nagrado ji čestitamo in upamo, da bo z veseljem prebrala izvirno slovensko leposlovno stvaritev. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 9. novembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 43. PRGUSCE rnisiij Avtocenzura je branje lastnega teksta z očmi drugih, ko ste svoj lastni sodnik, bolj nezaupljiv in strog kot drugi, saj veste tisto, česar noben cenzor ne bi odkril v vašem pisanju. D. KIŠ Vlada idiotov vodi v propad, to je gotovo. Vlada genijev pripomore k napredku, kar pa ni gotovo. B. M. ZUPANČIČ Kultura je osvobajanje. R. KONCILIJA NAGRADNA KRIŽANKA •s '' KEM. SIMBOL ZA VODIK IT. PISATELJ [CORRADO. 1. POL 20. STOL) ZNANA ZALOŽBA V ZRN VULKAN NA ALJASKI OKR.ZA ERRATUM (NAPAKA) SESTAVIL J. UDIR FR. GLEO. IGRALEC. REŽISER (JEAN) DERIVAT AMONIAKA TURSKI SULTAN SPREMINJE VALNI PREDLOG > VA0A SHAKESPEAROV JUNAK/ AMPER MUSLIM. CERKVENI POGLAVAR/ GR. BOG VOJNE OCL^ ST. E6 BOŽANSTVO VRH V J. SRBIJI/ VRSTA RIBE v > ZAJC DANE/ V0ZARNA POLMER V K PRSNI KOS/ OSREDNJE SVETIŠČE MUSLIMANOV 6L MESTO ITALUE/ ETUI RALKA BREZV0JN0 STANJE/ ZDRAVILNO ZEUSCE UJNA/STA-RA PRESTOLNICA BABILONIJE INDIJSKO BOŽANSTVO MAKED. PB08VETI- TEU/ DR0Z6 PTIC PEVEC 00MACE SUKNO GR. CRKA PAPEŽEVA OKROŽNICA /KEM. SIMBOL ZA 0SMU TLACANKA ZRNJE ZA ZOBANJE ZAČRTANA SMER VRSTA POSOOE JUDOVSKI KRALJ Večne baterije in lebdeči vlaki preveč debe« Svetovna znanstvena srenja je vznemirjena ob snoveh, ki bodo omogočile po-_____________vsem nove naprave — Superprevodniki že nastajajo Pravzaprav ni nikogar, ki ima vsaj malo vpogleda v dogajanje, presenetila vest, da je letošnja Nobelova nagrada za fiziko, ki sojo slovesno podelili pred kratkim, pripadla raziskovalcema Karlu Alexandru Muelleiju in Johannesu Bednorzu za njuno raziskovanje visokotoplotnih superpre-vodnikov. Te snovi so že nekaj časa v središču zanimanja svetovnih strokovnjakov z različnih področij, predvsem zaradi tega, ker naj bi imele takšne lastnosti, kot jih doslej niso imele še nobene na svetu. Mimogrede omenimo, da je novopečeni nobelovec Mueller tudi zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter da se je letos mudil v Sloveniji, ko je obiskal našo Akademijo in naš raziskovalni Inštitut Jožefa Stefana. Znanstveniki raziskujejo in preskušajo superprevodnike v številnih laboratorijih po svetu in presenečeni odkrivajo, da so te snovi sposobne čudežnih stvari, da so to snovi bodočnosti, predstavnice tistih materialov, ki bodo v temeljih spremenili svet, ko jih bodo strokovnjaki povsem obvladali in omogočili njihovo uporabo v praksi. Vendar pa jim ta čas še nikjer niso prav kos. Snovi se obnašajo zelo samosvoje in nepredvidljivo, tako da ni mogoče ponoviti celo že doseženih rezultatov. Te čudovite snovi so visokotoplot-ni superprevodniki. Na letošnji konferenci, ki sojo pripravili v Kaliforniji in ki se je je udeležilo vsaj trikrat več sstrokovnjakov z vsega sveta, kot jih je organizator pričakoval, so predstavili tudi črno snov kredastega videza, ki stajo l^ni odkrila letošnji Nobelov nagrajenec Alex Mueller iz Zuricha in Paul Chu iz Houstona. Za razliko od običajnih prevodnikov, ki sicer prevajajo električni tok, a se hkrati pretoku tudi upirajo in se pri tem del električne energije spreminja v toplotno, kar pomeni golo izgubo energije, pa supei prevodnik ne nudi nikakršnega upora. Pri pretoku se ne izgubi nič električne energije. To pomeni, da bi, teoretično,' v sklenjeni žici, narejeni iz superprevodni-ka. električni tok tekel večno. Kaj to pomeni v povsem praktičnih primerih? Superprevodniki bodo omogočili številne koristne stvari, od novih energetsko skromnih naprav, ki zdaj porabijo zelo veliko energije, do izredno hitrih računalnikov in lebdečih brzovlakov. Vendar je zaenkrat vse to še bolj v domišljiji kot v resničnosti, kajti sedanji superprevodniki so učinkoviti le pri zelo nizkih temperaturah, potrebovali pa bi snov, ki bi obdržala superprevodnost tudi pri višjih temperaturah. Šele superprevodnike, ki bi ohranili superprevodne lastnosti tudi pri, denimo, sobni temperaturi, bi lahko uporabili za izgradnjo zelo učinkovitih energetskih prenosnih sistemov, za izdelavo baterij, ki bi se nikoli ne izrabile, za izdelavo zbiralnikov sončne energije, ki bi shranili vso zbrano energijo za delo ponoči itd., itd. Čeprav je takšno veliko zanimanje za superprevodnike značilno šele za nekaj zadnjih let, pa so dejansko že kar stara zadeva. Znanstveniki so že pred več kot sedmimi desetletji odkrili, da nekatere snovi postanejo superprevodne, če jih ohladijo na več kot 400 ° pod ničlo. Jasno je, daje bilo to zanimivo le za teoretska razglabljanja in nekatere poskuse, o kakšni praktični uporabi pa takrat niti niso razmišljali. V zadnjih letih pa so stekle intenzivne raziskave, da bi odkrili superprevodne snovi, ki bj obdržale to lastnost tudi pri višjih temperaturah. Izdelali so keramične superprevodnike, ki so obdržali superprevodnost pri temperaturah, višjih od 300° pod ničlo. To je temperatura, ki jo je že mogoče vzdrževati s tekočim dušikom, se pravi, da bi se dalo keramične superprevodnike že praktično uporabili, seveda v varovanem, umetno hlajenem okolju. Razmišljanja o super prevodnikih, obstojnih pri normalnih temperaturah, pa so bila tudi pred nekaj leti čista fantazija. Letos so se poročila o superprevodnih snoveh, ki obdrže to lastnost tudi pri višjih temperaturah, kar vrstila. V številnih raziskovalnih laboratorijih so izdelali različne superprevodne snovi, vendar so superprevodnost obdržale le za kratek čas. Obstojnih visokotoplotnih superprevodnikov znanstvenikom ni uspelo izdelati, čeprav so ponekod pridobili tudi take supereprevodnike, ki so za kratek čas ohranili svoje lastnosti celo pri temperaturah do 90° nad ničlo. Med takšnimi presenetljivimi odkritji, zelo značilnimi za tovrstne znanstvene raziskave, je bil tudi su-perprevodnik, ki ga je dobil Alex Zettl v laboratorijih Kalifornijske univerze. Vzorec ni kazal nikakršne električne upornosti pri sobnih temperaturah. Toda ko gaje raziskovalec začel ogrevati, da bi preskusil prevodnost tudi pri višjih temperaturah, je vzorec izgubil svojo čudovito lastnost. In ni se več vrnila. Delikatna struktura snovi, ki je omogočila superprevodnost, je bila za vselej uničena, ne da bi jo lahko poprej dovolj natančno raziskali. Ugotavljanje strukture, ki omogoča super prvodnost, je za strokovnjake namreč najtežja zadeva, kiji ne morejo priti do konca. Prav zaradi tega ni mogoče ponovno izdelati že dobljenega primerka superprevodni-ka. Kako daleč so znanstveniki pri odkrivanju superprevodnikov, je seveda skrivnost. Javna sporočila so samo vrh ledene gore, katerega skriti del nam je neznan. A zanesljivo je to področje tisto torišče, na katerem se dandanes lomijo kopja bodoče razvitosti in tehnološke premoči. MiM (Vir: Newsweek, Delo) Mestni otroci preveč časa presede, zato se ______________redijo_____________ Tretjina ameriških otrok iz vrst svetlopoltega prebivalstva, mlajših od enajst let, je preveč debelih. Ta pojav dobiva razmere prave epidemije. S takšnimi resnimi besedami je zaokrožil svoje poročilo dr. William Ditz v reviji za pediatrijo. Po njegovem mnenju to pomeni, da se bo v prihodnjih letih močno povečalo število odraslih oseb, ki bodo imele zdravstvene in druge probleme zaradi prevelike teže že ob vstopu v zrela leta. Največ predebelih otrok je, kot ugotavlja strokovnjak, v močno urbaniziranih predelih Združenih držav Amerike, predvsem na severovzhodu, medtem ko jih je na zahodu, ki ni tako gosto urbaniziran, manj. Glavni razlog, da so otroci preveč zavaljeni, kot je priporočljivo za zdrav razvoj, je sedeči način življenja, ki mu otroci podlegajo. Strokovnjaki opozarjajo, da otroci, posebno mestni. preveč časa presede in se premalo gibajo. Vsakodnevno večurno posedanje pred televizorji in hišnimi računalniki je krivo, da si otroci prezgodaj naberejo nekaj kilogramov telesne teže preveč. Po izračunu naj bi se nevarnost za prezgodnjo debelost povečala za 2 odstotka z vsako uro, ki jo otrok presedi pred televizorjem, namesto da bi se gibal. Če ti imetje poberejo, ne propadeš, preživiš. Duša pa ostane pohojena in se nikoli več ne zravna. C. AJMATOV PISMO KRISTINI Draga Kristina, Koliko časa si že nisva pisali in kako dolgo se nisva videli! Vsako leto si pošiljava pozdrave, obljube za svidenje, na koncu vsakega leta pa ugotavljava, da iz obljub ni bilo nič. Včeraj sem ponovno vzela v roke stari album. V njem sem našla nekaj fotografij, ki so mi pričarale tista leta iz »najine« Ribnice. Jaz, ti, Pavle in Janez na kupu hlodovine za internatom. Oblečeni sva bili v kratke plašče, izpod katerih so gledali nerodni čevlji. Držali smo se kot pri maši, svečano in posiljeno. Imela sem kratko pristrižene lase, ti pa dolge in valovite. Kako sem ti jih zavidala takrat! S tušem sem si na fotografijo narisala prav take, in še gostejše. Neumnica! V spominu sem se preselila v tisto leto. Joj, kot da je bilo včeraj! Bilo mi je tako blizu in hkrati tako daleč. Moj oče je bil takrat premeščen v Rakitnico. Stanovanje smo dobili na podstrešju večje stavbe na koncu vasi. Kakšni časi so bili takrat! Hrana, obleka, vse je bilo ria karte, proste prodaje skoraj ni bilo. Nabirali smo zelišča in sadeže, da smo zanje dobili bone za blago. Tako je šlo, trdo. In trdega smo bili vajeni. Nismo se bali jutrišnjega dne. Nabirala sem maline, divje jagode, regrat, regratove korenine. Najtežje je bilo nabiranje baldrijana. Od pukanja smo imeli odrte in krvave roke. Korenine smo razrezali, jih oprali in posušili. Zanje smo dobili prešite odeje. Če veijameš ali ne, še zdaj služijo svojemu namenu. Jeseni tega 1950. leta je oče mene in Pavleta odpeljal v ribniški internat s tisto bore garderobo, kolikor sva je imela. Vsi smo bili revni, a vseeno nekako zadovoljni. Prvo soboto smo se spoznali, ko smo krenili skupaj domov, peš in daleč. Ti, Rezika, Ervin, Franc, Pavle in jaz. Bila je naporna pot, a polna smeha in klepeta. V nedeljo zvečer pa nazaj, iz Grčaric, Raven, Rakitnice. Minila so leta. Razgubili smo se, vsakdo po svojih poteh. Jaz sem naredila nekaj kapitalnih napak in jih pošteno plačala. Zdaj sem že proti koncu delovne dobe in pred upokojitvijo. Stara mama sem že in življenje se mi umitja v zaton. Življenja sem nekako sita. Ne bi ga hotela več ponoviti. Vesela sem, da se staram. Svet je za mlade, kajne? Saj ne, da bi me leta motila, kje pa! Ta leta, ko se staraš in so največji problemi za teboj, so tako mirna... Kako je s teboj? Kako si preživela vsa ta dolga dolga leta? Če bi imela krila, preletela bi Rog, da bi se našli in dolge ure izpolnili s pogovori. Tako malo vem o tebi, skoraj nič. Sram meje tega. Zakaj ne znamo najti pot drug do drugega? In kam vodi to pehanje s časom, pehanje za ničnimi stvarmi, pehanje brez pravega cilja? Kam se nam še mudi? Dosegli smo, kar smo, eni več, drugi manj. A poti med nami so zaraščene, z že skoraj neprehodno goščo. Prav rada bi videla tvoj obraz, slišala tvoj šegavi glas, tvoje duhovite besede. Prehodili bi še enkrat tisto pot od internata. Toda ali bi se še znali pogovoriti tako kot nekdaj? Če te povabim, da se oglasi v naši kmečki hiši, ali bi našla pot do mene in jaz do tebe? Ne vem. Tako ubita sem od vsega. Pridi k meni! Gledali bova stare slike, obujali imena, ugibali usode. Pridi, Kristina! Vabim te v malo dolenjsko vasico, v hišico na začetku vasi, v hišico, s katere se lušči omet, pa je zame vendar najlepša na svetu in moje edino zatočišče. Pridi! Prijateljica. w i m J8P1 JAKČEV DOM V NOVEM MESTU ■Knjiga naj več) i zbirki Jakčevih Slikarskih deJz monografija Jakčevega doma• v,: ■ Novem mestu t 828. črno-belimi in 36. barvnimi reproduknjairp ter v dodatku s }22. čmo-belinii rcprodukcijatniz motiviko NOB. Motivi iz Novega mesta, Ljubljane, Prage, Pariza, Tunizije, ZDA, Norveške, Italije, Velike Britanije, partizanski obrazi, Tito, pot slovenske delegacije na lf> zasedanje Avnoj, XIV. divizija... Vezava v umetno platno z barvnim ščitnim ovitkom v formatu 23,5 x 29,7 cm s preko 500 stranmi. V predprodaji je cena za I izvod 52.000.- din, po izidu pa bo cena občutno višja. Naročila sprejema Dolenjski muzej, Muzejska T, 68001 Novo mesto, p. p. 17. Izkoristite izjemno priložnost in pohitite s prednaročili, ker je naklada omejena! Naročilnica Zaposleni a)* ................................................................................ Sl. osebne izkaznice*................. Izdane pri Sob* Nepreklicno naročam(o)...:.......... izvod(ov) monografije Jakčev dom po prednaročniški ceni 52.000.- din za I izvod. Račun bomo plačali z virmanskim nalogom v zakonitem roku po prejemu računa Za zasebnike velja plačilo v treh zaporednih obrokih: I. obrok 20.000. - din. II. obrok 20.000,-din III. obrok 12.000,- din. PO IZIDU BO CENA KNJIGE OBČUTNO VIŠJAI Kraj in datum Tornaž se je za hip ustavil, pomahal je stricu in spet hitel z vetrom v dolino. Zazdelo se mu je, da je vanj natrosil nekaj novega, da so se zganile v njem nove koreninice, drobne, a žilave. »Pa sem spet sam! Tale naš hrib, kako bi rekel: nasedla ladja in nekaj brodolomcev. Vse sem izgubil: ljubezen se je osula, oči mi pešajo, mrena raste, srce se kuja, duša... Kaj z njo? Krvavi. Včasih še bežim pred seboj.« -Zgledalo je, da bo zahlipal, pa se je le stresel. Zazrl se je v pokrajino pred seboj, vso prepredeno z ostrimi svetlimi barvami, menjavale so se svenobe m sence. Vanj je prišlo nekaj kot mehak, nežen vonj, nekaj, kar je utesnjenost sprevrglo v naraščajoče hrepenenje, hrepenenje po življenju, hrepenenje, ki ga je utrujalo Življenja ne sme kar tako zavreči, je drezalo po njem, ne sme se izgubljati v domišljiji. Vonj poletja je zajadral vanj. Zahrepenel je po človeku, po njegovi bližini. Dotaknil se gaje občutek, da se je v njem zgodila velika sprememba. Deček iz doline; tako mu je bilo, kot bi preskočil mrtvo strugo. 1n spet vse raste, poletje prekipeva v rasti. V njem se zbirajo razmetani ostanki moči. Tomaž mu je razdrobil tisto trdovratno samotnost. Nekakšen preblisk je šel čezenj, preblisk luči, otroška leta, preteklost, smisel življenja. Ob vsem tem se je razprostrl rahel sijaj. Tudi pod drevjem je bilo vse več sonca, samotnost se je sunkoma obrnila navzven: zapel je... Prepeval je vse tiste pesmi, ki so leta in leta ždele v njem. Pel je, da ne bo lupina brez življenja, da ne bo čisto zbledel in izginil, da se bo čutilo, kako je zasidran tu, čeprav ni več nekdanjih časov, ostaja pa njihov vonj... In pesem je bila zagrizena, neugnana, hlastna... STAREGA DREVESA Ni MOGOČE PRESADITI (LjudsKi pregovor) IŠČEM NEKOGA, KI BI TE IMEL RAD V TOMAŽU so živo odmevale Vinkove besede, da se ljubezni do zemlje ne bo naučil iz knjige. Zemlja! Zemlja! Povsod je poslušal to besedo, govoril jo je ded, babica, mama, govorili so jo po vasi, stric jo je omenjal. Potlej le mora biti nekaj v njej. Jutro se je razprlo, Tomaž je žvižgljal na pragu. »Kam se boš pa danes podal? Popoldne te bomo potrebovali, krompir boš pobiral,« je zaklicala mama. »Kam? Pod oblake!« je kriknil razigrano. Spet ga je vleklo v hribovsko samoto, med ljudi, ki pripovedujejo tako zanimivo, kot bi bral knjigo. Sošolci mu nagajajo, da je zaljubljen, dc zato beži v samoto. Zaljubljen? No ja, na Andreji iz petega razreda je res pogosto ustavil oči; tudi ona ni bežala pred njim. Ves mesec je že ni videl; počitnice je preživljala pri tetah. Pa bi rad poklepetal z njo, naravo je imela rada in knjige. Da bi le prišla, gaje stisnilo. Stekel je s praga in se pognal po stezici v hribovski svet. »Le pusti ga! Raste in razmišlja. Vrta, vrta in tako se uči. Vse ga privlači s posebno močjo. Saj veš, kako pravijo: človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti,« se je zanj zavzel ded. »Le kaj bo iz njega?« je zaskrbljeno zmajevala mama »Nič ne skrbi! Davi mi je rekel, da je hrib kot izrezan iz pravljice. Da tudi raste vse drugače,« se je nasmihala babica. »Kar zaljubil se je v ta samoten svet. Saj ni čudno, izziva njegovo radovednost. Nič slabega se ne bo naučil pri tistih hudeh Starost jih pesti, samota, a nekaj močnega je v njih, da vztrajajo V krčm starega se rojeva novo « je svoje misli razpredel ded Mama se je nasmehnila, pogledala je za sinom; hitel je, kot bi mu veter podajal roko. Pograbila je težke škafe in odšla pred svinjake. Tomaž je hitel Drobcene Kapljice so mu ostajale na pegastem nosu. Dan je bil že razgret, otrpnil je v razkošni svetlobi. Oblaki se niso zganili, leno in naveličano so ždeli na zahodni strani neba. Pogledal jih je. Kolikokrat si je želel, da bi kakšnega ujel. Navezal bi ga na vrvico, pa bi jo mahnila v svet. Na meji med grmovjem in pašnikom se je skrivala kmečka hiša z zelenimi polkni. Pred hišo je bila brezova starikava, že precej razjedena klop. V senci košatega oreha je sameval vodnjak, ob vegasti zunanji steni hiše se je močno razraščala divja vrtnica, hos-ta se je kar preveč stegovala k domu. Tomaž je za hipec obstal. Zazdelo se mu je, da se tod okoli mota še več tistega davnega časa, o katerem je govoril Vinko.. iWf< za :a*rhitr aamCmtir dežurni poročajo KOKOŠI — V noči na 21. oktober je neznanec iz kokošnjaka Ane Eršte s Trške 'gore ukradel 4 kokoši. Škode je za 20.000 din. SPET KOKOŠI — V noči na 21. oktober se je nekdo znašel tudi v kokošnjaku Franca SlakasTrške gore. Zanimivo je, da so tudi tu izginile štiri kokodajse. Prav toliko kokoši je isto noč nekdo odnesel Jožetu Moletu iz Sevnega. Če bo šlo tako naprej, bo 4 postalo sveto število kurjih tatov. POJEDINA — V zidanico Aleksandra Jesiha v Črešnjicah pri Otočcu je v noči na 21. oktober zašel neznan nepridiprav in si postregel z dvema salamama in petlitrsko pletenko vina (polno). CIGARETE — V noči na 22. oktober je nekdo vlomil v restavracijo Pri vodnjaku (kegljišče) v Novem mestu in odnesel 72 zavitkov različnih cigaret, pivo in kokakolo. Sodeč po kokakoli, tatu ne gre iskati med okorelimi novomeškimi alkoholiki. RM GORELO NA VAJI — Ogenj seje iz sobe 106 v Šmarjeških Toplicah razširil po vsem nadstropju. Udeleženci in ekipe narodne ter civilne zaščite so reševale goste in opremo, ognju pa niso bili kos. Zato so na pomoč poklicali poklicno enoto IGD Krka, ta pa gasilska društva iz Bele cerkve (na sliki) in Smaijete. Reševanje in gašenje je bilo končano prej kot v 30 minutah. Sobotna vaja je pokazala, da so reševalne ekipe dobro izurjene in na takšno nesrečo pripravljene, manj uspeha pa so imeli vozniki gasilskih avtomobilov, ki so se s spodnje strani zaradi močvirnega terena le s težavo približali hotelu. (Foto: J. P.) Brežice: tat z zlato mrzlico Vlomilec (morda jih je bilo več) v enem večeru pospravil za 7 milijonov din zlat-______nine — Po hiši ni taval mož — Jadrni beg — Dvakrat brez plena_ BREŽICE — V Brežicah je bilo te dni več vlomov v zasebne hiše. Storilec ali storilci so se zanimali samo za zlatnino. V času poročanja niso še nikogar izsledili. 22. oktobra med 15. in 19. uro je nekdo najprej vlomil v stanovanjsko hišo Vlada Ureka, Brežice, Razlogo-va 3. Tat je odnesel 11 zlatih predmetov v vrednosti 3 milijone din. Med 19. in 19.50 je bila na vrsti hiša Slavka Pogorelca na Cankarjevi 6 v Brežicah. Po vlomu je neznanec odnesel 26 zlatih predmetov v vrednosti 4 milijone din. Istega dne med 18. in 20. uro seje vlomilec mudil v stanovanjski hiši Karla Juraja v Borštnikovi ulici v Brežicah. Lastnik je v tujini, hišo ima v najemu Marjana Bratanič. Kaže, da je tudi tu vzel nekaj zlatnine, vendar se ne ve, kaj in koliko, ker sta lastnik in najemnica odsotna. PREVEC PO LEVI NOVO MESTO — V soboto, 24. oktobra, je ob 19. uri Franc Slogar iz Vel. Poljan vozil z osebnim avtom proti Šentjerneju. Ko je pripeljal kilometer od Rateža, je zavil v levo v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Jožef Čuk iz Ljubljane. Avtomobila sta trčila. Čuk in sopotnica v Slogaijevem avtomobilu Andreja Slogar sta bila hudo ranjena. Gmotne škode je za 2 milijona dinarjev. Po osmi uri zvečer seje tat lotil tudi hiše Mihaela Puha, Brežice, Vodnikova 5. Ko seje plazil sem ter tja, seje prebudila Puhova žena. Menilaje, da hodi po hiši mož, oglasila seje, nakar jo je vlomilec jadrno popihal. Tuje ostal brez plena. Kasneje, morda že proti jutru, je verjetno ista oseba z one strani zakona obiskala tudi hišo Ivana Mlakarja na Borštnikovi 9 v Brežicah. Ugotovili so, da ni nič odnesel. Ne ve se, kaj ga je tokrat prestrašilo. Smrt na delovnem mestu KRŠKO — V tovarni celuloze in papirja v Krškem se je 20. oktobra ob 9. uri zgodila delovna nesreča, ki je terjala_ življenje elektrikarja Milana Mižigoja (22 let) iz Krškega. Mižigoj je bil delavec tozda za vzdrževanje. S sodelavcem Ivanom Pogorelcem sta v vodnem črpališču menjavala elektromotor, ki sta ga dvigovala z viličarjem. Po končanem deluje Mižigoj hotel stroj obrniti v prostoru črpališča. Pri tem je zapeljal na pločevinast pokrov jaška pod črpališčem. Pokrov se je vdrl, Mižigoj je padel v jašek, ob steno gaje stisnilo tako močno, da mu v novomeški bolnišnici zdravniki niso mogli pomagati. Se ena žrtev traktorja Florijan Štrumbelj umrl 10 dni po nesreči VINKOV VRH — Ciril Štravs (63 let) z Vinkovega vrha je 8. oktobra ob 17. uri peljal s traktorjem iz Šempavla proti Vinkovemu vrhu. Traktorje vlekel lahek priklopnik, na katerem je sedel Florijan Štrumbelj (41 let) z Vinkovega vrha. Na ozkem delu ceste je Štravs zaradi nepazljivosti s sprednjim desnim kolesom zadel v skalnato pobočje in izgubil oblast nad traktorjem. Traktor s priklopnikom je zapeljal s ceste in se po nasipu večkrat prevrnil. Štrumbelj je bil pri tem hudo ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kjer je 18. oktobra umrl. Parkirnina le naredila red Pobiranje parkirnine na novomeškem Glavnem trgu se je po mnenju odgovornih obneslo v delanju parkirnega reda in takšna ureditev ostaja se naprej NOVO MESTO — Od letošnjega zadnjega marca naprej je treba za parkiranje na novomeškem Glavnem trgu v dopoldanskem in popoldanskem času plačati parkirnino, od 3. septembra dalje pa tudi za dopoldansko parkiranje na Prešernovem in Kidričevem trgu. Pakrimina je bila uvedena poizkusno za pol leta. V občinskem izvršnem svetu so mnenja, da je parkirnina uspešno prestala poizkusno dobo, da seje obnesla pri delanju parkirnega reda v središču Novega mesta in bo zato takšna ureditev ostala še naprej. Komunala Novo mesto, ki je bila zadolžena za ureditev parkiranja v središču Novega mesta in tudi pobira parkirnino s štirimi za to zaposlenimi delavci, v svojem poročilu po polletnem pobiranju parkirnine ugotavlja, da seje začeten odpor ljudi in njihovo negodovanje poleglo in da so se delavci, ki delajo v raznih organizacijah v centru mesta sprijaznili, da ne morejo imeti stalno rezerviranih parkirnih prostorov. Ugotavlja, in s tem soglašajo tudi v izvršnem svetu, da je naredila parkirnina, gledano v celoti, precej reda pri parkiranju v novo- TROJKA IN ALUMINIJ NOVO MESTO — Mladoletniki U. M., B. D. in B. D. iz Žabjeka so utemeljeno osumljeni, da so v noči na 6. oktober iz Krke-lzolacij odnesli 130 kg aluminija. Škode je za 260.000 din. meškem centru. Pri tem je sicer treba povedati, kar stalno ugotavljajo tudi delavci Komunale in postaje milice, da so sedaj večinoma polne parkiranih vozil vse bližnje mestne ulice. Razlog je seveda v tem, da se lastniki jeklenih konjičkov izognejo plačilu parkirnine, včasih pa so označena parkirišča — na Glavnem trgu jih je 94, PO PROSVETNO BLAGAJNO SEVNICA — V noči z 22. na 23. oktober je bilo vlomljeno v bife Nika Frica na Kvedrovi v Sevnici. Nepridiprav je nekaj malega pojedel in popil, nato pa se odpravil v prostore Zavoda za kulturo in prosveto, vlomil v pisarno in odnesel ročno blagajno z nekaj več kot 57.000 dinarji. PREZRL PEŠCA DOBOVA — Ivan Hrastovšek iz Bukovška je 24. oktobra ob enih zjutraj vozil z osebnim avtom Dobove proti Bukovšku. V Selah je v srečanju s tovornjakom zaradi neprimerne hitrosti prezrl in zbil pešca Riharda Šetinca iz Sel, kije šel pravilno po svoji levi strani proti Dobovi. Šetinc je bil hudo ranjen, odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Hrastovšek je vozil pod vplivom alkohola. MRTEV V STANOVANJU SENOVO — V nedeljo, 25. oktobra, zjutraj so v njegovem stanovanju našli mrtvega 23-letnega Ivana Blatnika s Senovega. Ugotovili so, da je umrl naravne smrti. na Prešernovem in Kidričevem trgu okoli 60 in 20 na Cesti komandanta Stanega — tudi polna. Kot rečeno, bo pobiranje parkirnine ostalo. Ko je novomeški izvršni svet obravnaval to problematiko, je Komunalo zavezal, da mora poskrbeti, da bodo pobiralci parkirnine čimbolj učinkoviti, da bodo pobrali parkirnino od vseh voznikov, ki parkirajo na označenih mestih. Opozoriti jih je treba tudi na bolj enakomerno gibanje po Glavnem trgu, saj se sedaj dogaja, da voznik nekaj časa išče pobiralca, da bi mu plačal, a ker ga ne najde, pač odpelje. Postaja milice naj bi še naprej dosledno ukrepala proti tistim, ki parkirajo v nasprotju s predpisi, sodnik za prekrške pa naj bi takšne prekrške prednostno reševal. Parkirišča na Cesti komandanta Staneta naj bi Komunala po načrtu čim-prej oddala kot stalna delovnim organizacijam in skupnostim, zagotovila pa naj bi tudi nekaj parkirišč za lekarno. Ker sprememba cene sedaj dolgo traja, saj je potrebna sprememba odloka, naj bi tudi proučili možnost, da to postane komunalna storitev. Postopek za spremembo cene le-teh je nekaj lažji. Z. L.-D. Z MOTORČKOM POD AVTO DRNOVO — V križišču magistrale Krško—Drnovo in krajevne ceste Drnovo — Velika vas seje 20. oktobra popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 29-letni Jože Plešin iz Držeče vasi. Plešina so hudo ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ko je Plešin, ki je na kolesu z motorjem pripeljal po neprednostni cesti, v križišču zaprl pot avtomobilistu K. Suvajcu iz Velike Ilovce. Suva-jac je imel prednost. In vendar zaudarja po grmadah Na komentatorski strani Delaje Jožica Grgič minuli teden objavila gloso »Čarovnice so med nami«, iz katere je razvidno, naj bi imela Vasja Fuis, ravnateljica srednje šole pedagoške in tehnično naravoslovne usmeritve (nekdanje gimnazije) v Novem mestu precejšnje težave, ker je 22. septembra letos dovolila, daje šolo obiskal Janez Maria Hol-lenstein, prior kartuzije Pleterje. Na ta obisk naj bi reagiralo tako imenovano javno mnenje, češ da po šoli hodijo farji itd., še prej oziroma hkrati pa tudi profesorji in dijaki, novomeške družbenopolitične organizacije ter zavod za šolstvo. Grgičeva ugotavlja, da se je po vsem tem v Novem mestu začel lov na čarovnice (ravnateljico Fuiso-vo), trdi, da so take metode inkvizicijske in da bi se jih morali sramovati.^ Glosa »Čarovnice so med nami« je dvignila v mestu ob Krki mnogo več prahu kot sam prioijev obisk. Prvič zato, ker je glosa novinarska in literarna zvrst s precejšnjo svobodo izražanja, kar pa še ne pomeni, da sme mimo resnice, drugič pa, ker so vsi menili, daje zadeva s Hol-lensteinovim obiskom na gimnaziji po korektnem in vse ter vsakogar zadovoljujočem sporočilu, ki ga je še pred pisanjem Grgičeve za Delo dala ravnateljica Vasja Fuis, dokončno pojasnjena in tudi pozabljena. »Čarovnice so med nami« so namreč na že pogašeno grmado (če ostanemo pri srednjeveškem vzdušju) prilile novega olja, zaplamtelo je tako močno, da je na vse skupaj postala pozorna tudi republika oziroma njeni za te zadeve pristojni organi in organizacije. Ker se njihova reakcija na novomeški dogodek zaradi dosežene stopnje odnosov s Cerkvijo, modrosti, strpnosti, demokracije in ne nazadnje civiliziranosti nikakor ni mogla strniti v alarmantni stavek »V Novem mestu se po gimnazijah sprehajajo farji«, je v dolenjski prestolnici nastal hudič. Kaj vse so mleli mlini, kijih je pognal republikanski hudournik, konec koncev ni važno, javnost pa vsekakor ne bi smela biti prikrajšana za mnenja, kijih imajo o priorje-vem obisku in njegovih posledicah tako ali drugače prizadeti. V začetku je treba povedati, daje obisk Janeza Maric Hollensteina po Novem mestu nedvomno odmeval. Zaradi resnice pa je treba reči, da to niso bile samo reakcije o »duhovniškem sprehajanju po šolah«. Veliko, res veliko je bilo ljudi, ki v priorjevem obisku niso videli in še danes ne vidijo nikakršne grožnje naši ureditvi. Nasprotno. Resnica je tudi, da je obisk, ki je bil uradno dogovorjen ob obisku ravnateljev novomeških srednjih šol v kartuziji Pleterje (navzoč je bil tudi predstavnik zavoda za šolstvo) potekal prijetno, prijateljsko in brez kakršnegakoli zapleta. O obisku so bili dan poprej obveščeni profesorica in učenci razreda, ki se učijo francosko. Priorje (v kuti) prišel v razred, rekel po francosko »Dober dan, otroci!«, sedel v zadnjo vrsto in bil popolnoma tiho vse do konca ure, ko so si zaželeli »Au revoir!«. V pogovoru s profesorico francoščine in ravnateljico Fuisovo je prior, ki ga od posvetnih stvari najbolj zanima ravno šolstvo (v vseh državah), rekel, da je nad znanjem dijakov prijetno presenečen (za sabo imajo le 70 ur francoščine), zelo pohvalno pa seje izrazil tudi o vsem, kar je videl na gimnaziji. Potem ko je šoli izročil nekaj knjižnih daril in profesorski zbor povabil na obisk v Pleteije, so se razšli. Nato naj bi se začele vse omenjene in neomenjene govorice in posredovanja. Kako je s tem? Kar se dijakov tiče, smo iz pogovorov z njimi zvedeli, da ni bilo z njihove strani glede obiska nobenega negativnega odziva. Sekretar novomeških komunistov Jože Florjančič pravi, da ni bilo s strani komunistov prav nobene gonje zoper obisk ali ravnateljico. O obisku so razpravljali samo neformalno. Edina pripomba je, da bi bili z vsem, predvsem SZDL, lahko seznanjeni, tudi zato, da bi obisku lahko dali primemo protokolarno obeležje. Uradno se o obisku niso pogovarjali niti v SZDL. Predsednik OK SZDL Franc Cvelbar pravi, da tudi zato, ker so menili, da so zadevo razjasnili v pogovoru, ki sta ga po obisku imela z ravnateljico Fuisovo predstavnik zavoda za šolstvo Jože Škufca in Boris Dular, predsednik koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL Novo mesto. Jože Škufca je na slednje izjavil, da so na tem sestanku govorili o tem, da bi bilo bolje, če bi bil obisk napovedan in da bi bili o njem obveščeni profesorski zbor, dijaki, DPO in zavod za šolstvo. Po besedah Škufce je Fuisova te pripombe dobrohotno sprejela. Konec koncev je vendarle šlo za navzočnost pri pouku. Ne velja pozabiti, da so tako eni kot drugi poudarjali, daje Vasja Fuis dobra ravnateljica, njeno delo, zlasti na področju kulture je zelo visoko ocenjeno, na občini nedvomno uživa vso podporo. Kdo je potem sprožil neprijetne govorice? Stališča občinskih vodstev DPO in zavod za šolstvo so po zgornjem jasna in nedvoumno usmerjena proti kakršnemu koli sek-tašenju v verskem smislu. Tuje še šola oziroma profesorski zbor. Sekretarka OO ZK Alojzija Hržica je prosila, naj se novinarji ne bi udeležili sestanka, ki so ga imeli komunisti SŠPTNU po objavi famoznih »Čarovnic«. To željo smo upoštevali. Ko smo se z njo sestali po sestanku, je rekla, da so komunisti sklenili, naj o tem ne bi pisali. S tem se nismo mogli strinjati. Hržica je nato pristala na pogovor. Izjavila je, »da seji kot sekretarki osnovne organizacije ZK ni zdelo nič narobe, da je šolo obiskal pleterski prior in bil navzoč pri uri francoščine. Potem so se sprožile različne govorice. Kakšen teden po obisku sem bila s strani enega od članov ZK na šoli opozorjena, naj se o tem pomenim z ravnateljico oziroma jo opozorim, da bi morala o obisku informirati kolektiv in osnovno organizacijo ZK. Tega nisem naredila, ker se mi je vse skupaj zdelo neumno. Nato je eden od komunistov naravnost rekel ravnateljici, naj skliče o obisku sestanek, vendar je Fuisova to zavrnila. Čutim se kriva, da nisem že prej sklicala sestanka komunistov, vendar sem menila, da ni potrebno, da bi o tem sestankovali.« Sklepi OO ZK na gimnaziji so menili, da bi bilo dobro, če bi jih ravnateljica seznanila z obiskom, obisk bi moral biti pripravljen, razpravo o tem bodo sklenili, ko se bo Vasja Fuis vrnila z zdravljenja. Bili smo tudi v kartuziji Pleterje. Nekdanji in sedanji prior sta nas prijazno sprejela, vendar o dogodku ne dajeta nobenega komentarja, zvedeli pa smo, da za naš obisk nista potrebovala nobenega dovoljenja. Na koncu ostane samo še ravnateljica SŠPTNU prof. Vasja Fuis. Poklicali smo jo v Rogaško Slatino, kjer je na zdravljenju. Fuisova je rekla, da ji je »po obisku kolegica komunistka izjavila, da ji ni vseeno, kaj bo s Fuisovo in s šolo, neuradno pa so se rodile govorice o tem, kdo se sprehaja po šoli. Prof. Florjančičeva mi je rekla, da bi o tem morala razpravljati ZK. Jaz sem sekretarki in njej povedala, naj me kar obravnavajo. Če že moram komu odgovarjati, je to celotni profesorski zbor. Če bo o tem razpravljala samo osnovna organizacija, bom prisiljena upravičeno domnevati, da komunsti na šoli dvomijo v mojo pravilnoidejno naravnanost. Tovariš Jože Škufca meje ob obisku podučil, kdo sme in kdo ne v razred. Za tovariša Borisa Dularja lahko rečem, daje bil med pogovorom zelo korekten. Mislim, da je prav, da je prišlo do vsega tega. Menim namreč, da nekateri komunisti svoje članstvo v ZK zlorabljajo, da so bolj papeški od papeža. Človek bi od njih pričakoval več duhovne širine in tolerance. Mogoče še podrobnost. Na občinski ZK so za priorjev obisk zvedeli ob 13. uri. Takrat je bil prior Janez Maria Hol-lenstein še na šoli.« Kdo je torej tisti, kije želel v Novem mestu ustvariti umetno ali dejansko afero, ki naj bi dokazala mračnjaštvo in nazadnjaštvo dela ali celote tukajšnjih prebivalcev? Odgovora ni. Dejstvo pa je, da je precej sivih tonov dokazanih. Primitivnim in maloumnim Dolenjcem se spet smeje vsa Slovenija, v nekaterih zadevah uspešno tekmujemo z Razpetovim Mariborom. Kot da ne bi vedeli, kaj je v tej družbi pomenila in kaj še pomeni kartuzija Pleterje in njeni priorji, kot da ne bi nikoli slišali Smoletovih in Ribičičevih besed o pluralizmu, bližajočem se božiču, kot da nam bi vedno bolj usmerjene šole izbile iz šmarničnih glav še tisti najbolj osnovni bonton, ki uravnava obnašanje ljudi. Že zato, da bi bil ta nemirni svet bolj strpen, prijazen, človeški. Pleterski prior Janez Maria Hol-lenstein mi je ob neki drugi priložnosti, ko je bil govor o odličnih odnosih z novomeškimi posvetnimi oblastmi, dejal: »Res je, odnosi so odlični, ena stran jih poudarja, druga pa vrši.« Danes so te besede veliko bolj jasne, kakšen »zlonamerni« tuji dopisnik pa bi znal na svetlo prinesti tudi resnični podatek, daje Novo mesto edino mesto v Evropi, kjer so v 20. stoletju poskušali zažgati škofa. T udi to nekaj pove, ko je bil ves čas govor o grmadah. MARJAN BAUER PO DOLENJSKI DEŽELI • Neznanec je med vikendom vlomil v grmsko osnovno šolo in iz ravnateljeve pisarne odnesel dve nalivni peresi. Za nepridipravom poizvedujejo, upajmo, da še ni tako hudo, da bi nalivka zmaknil kakšen socialno ogroženi učenec. • Med 8. in 18. oktobrom je nekdo iz poslopja dolenjskega zdravstvenega centra ukradel vrtalni stroj znamke Black and Decker. Škode je za 250.000 din. Pa ne da se je kakšen od pacientov maščeval za vsak dan boljše in ljubeznivejše zdravstvene storitve!? •Iz kašče, v kateri ima Alojz Škufca na Vrhu pri Križu med drugim tudi hladilno skrinjo, je nekdo ukradel 10 kg govedine, prekajeno svinjsko kračo in očiščenega petelina. Škode je za 60.000 din. Po petelinu sodeč, gre za vrhunskega sladokusca, čeprav tudi krača in govedina nista kar tako. • Pred dnevi je nekdo iz trgovine Emone-Dolenjke v Trebnjem ukradel jopič iz ovčjega krzna črne barve. Zadeva je vredna blizu 300.000 din. Zmanjkale niso nobene kopalke, po čemer lahko slutimo, da gre za obnovo zimske garderobe. IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314 S Dančulovič Gl. trg 4 Novo mesto ___________ ELEKTROINŠT ALACI JE IN POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV! Servisiram: — hladilnike in skrinje vseh vrst — pralne stroje in štedilnike (plinske in električne) Gorenje Imam pooblaščeni servis Iskra in Elma-Rowenta. IVAN PETRIČ, METLIKA delavnica: Marentičeva 8, tel. 58-649 stanovanje: CBE 46, tel. 58-467 AVTOBUSNI PREVOZI (5D ZA DRUŽBENI IN PRIVATNI SEKTOR OPRAVLJAM KVALITETNE IN UDOBNE PREVOZE S KLIMATIZIRANIM AVTOBUSOM ZNAMKE TAM. (IZLETI, SMUČANJA, OGLEDI SEJMOV ITD.) TEL.: 068/27-235 825/43-87 Cenjene stranke obveščam, da sem odprla frizerski salon RENATA v Jedinščici 18. ' Obratovalni čas: vsak dan, razen srede in nedelje, od 16. ure dalje. SE PRIPOROČAM! POTA Vabijo jo v Ljubljano J. Filipovič bo zaigrala v ekipi Belinke-Olimpije? POZDRAV MLADIM PLANINCEM — Novomeško planinsko društvo je organiziralo 24. oktobra pod pokroviteljstvom skupščine občine Novo mesto in občinske telesnokutlume skupnosti pohod na Gorjance, kjer so pri Miklavžu mladinci iz Gabija dopoldne pripravili krajši nastop. 257 učencem novomeških in okoliških osnovnih šol ter srednješolcem, ki so pripešačili z Dolža prek »fabrike« do Miklavža, je izrekel dobrodošlico podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Vinko Bambič (na sliki). Planinski pohod po poteh Goijanskega bataljona so pripravili v okviru prireditev ob novomeškem občinskem prazniku. (L. M., foto: M. Rukše) KOČEVJE — Pred nekaj leti, ko je še učil telesno vzgojo v Loškem potoku, je Janez Ilc, donedavnega kapetan rokometnega kluba Inles, pripovedoval, da živi v Loškem potoku desetletna deklica, ki bo prav kmalu gotovo postala veliko ime rokometnega športa. Dobro igra, a je še boljša na golu, je menil Ilc in deklico, Julijo Filipovič, prij>oročil Itaso-vemu trenerju Ivanu Žerjavu. V tej ekipi je bila slaba točka prav obramba mreže, in tako je stopila z dvanajstimi leti na gol Kočevk. »Prišla sem v Itas, a nisem v tem klubu nikoli trenirala, ker bi bila pot v Kočevje prenaporna. Zaradi tega mi je Ilc omogočil zelo kakovostne in strokovne treninge v prvi, moški, ekipi INlesa. Delala sem z njihovimi igralci, najbolj zaslužen za to, da znam braniti, pa je Inlesov vratar Stojan Gelze. Kar sem se naučila rokometa pri njem, se najbrž ne bi nikjer drugje, saj je odličen igralec, ki zna o tem poučiti tudi druge,« pravi J ulija. Z Itasovo ekipo je osvojila naslov republiških prvakinj med šolskimi športnimi društvi. Daje nadarje- V znamenju odloženih tekem V tekmah moške republiške rokometne lige Črnomaljci in Posavci klonili — Iskri- ne rokometašice visoko nadigrale Alples — Kočevci brez srečanja Igralci Sevnice, Črnomlja in Inlesa si z nastopi v 7. kolu republiške rokometne lige niso popravili mesta na prvenstveni lestvici. Gostujoči ekipi sta se vrnili v Črnomelj in Sevnico z gostovanj praznih rok, medtem ko se Kočevci zaradi preloženega srečanja s Slovenj Gradcem niso mogli izkazati. Res so imeli domačini še sedem minut pred koncem osem golov prednosti, vendar so posavski rokometaši na koncu močno zmanjšali razliko. Kljub temu so se morali Sevničani po sodnikovem žvižgu zadovoljiti s 3 goli razlike v svojo škodo, tudi prvi polčas so izgubili s tako razliko. Sojenje je bilo po poročilih iz Slovenj Gradca zelo dobro. Igralci Črnomlja so srečanje z Jadranom odigrali med tednom, vendar tudi po 7. kolu ostajajo s 4 točkami na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. V športni dvorani v Slovenj Gradcu sta ekipi Šoštanja in Sevnice kakim 100 gledalcem pokazali povprečno igro, ki soji zbijale kakovost številne napake na obeh straneh._Nekateri so upali na visoko zmago Šoštanja, ki je imel pred Sevničani po 6. kolu dve točki naskoka. TABOR JADRAN:ELAN 1:1 (0:1) SEŽANA — Elanovi nogometaši so gostovali v 9. kolu OČL, zahod, pri ekipi Tabora Jadrana. Srečanje so Novomešča-ni pričeli obetavno in prvi del tudi zasluženo dobili z 1:0, a je gostiteljem naklonjeni sodnik domačinom dopuščal grobo igro in jim podaril tudi enajstmetrovko, ki je prinesla izenačenje. Elanovcem je pri rezultatu 1:1 celo razveljavil regularni zadetek. Točka z gostovanja za Novo-meščane ni neuspeh, vendar je manj, kot so pričakovali od srečanja. Strelec za Elan je bil Plevnik. V 10. kolu bodo Novo-meščani gostovali pri Svobodi v Ljubljani. M. GORENC DOMA NEUSPEŠNI NOVO MESTO — Po prvem kolu v II. moški zvezni odbojkarski ligi, zahodna skupina, so novomeški igralci pustili slab vtis. Novomeščani so vodili z 1:0 v nizih, v drugem z 10:4, vendar so na koncu morali priznali premoč Jedinstva Interpleta. Pio-nirjevci so sicer v nekaterih delih srečanja igrali zelo dobro, vendar jim je po naporni dveumi tekmi zmanjkalo moči. Veliko bolje so se odrezale rokometašice Iskre, ki so v Škofji Loki potrdile napovedi. V pomlajeni ekipi Alplesa nista nastopili vratarka Trojaijeva in Pegi Berce, kar je že na začetku srečanja napovedovalo poraz gostiteljic. Spričo Alplesovega zadnjega mesta na razpredelnici in vsega 1 točke po 7. kolih visoka zmaga nad Škofjeločankami ne kaže pravega razmeija sil na igrišču, zato bo po tej visoki zmagi Šentjemejčank zanimivo počakati na njihovo srečanje z Buijo. Ekipa primorskih rokometašic vseeno ne bi smela pomeniti prevelikega zalogaja za enega prvih favoritev letošnjega prvenstva. Srečanje rokometašic Novega mesta in Itasa je bilo preloženo. L. M. na igralka, so opazili tudi trenerji republiških reprezentanc in jo povabili v kadetsko reprezentanco. Tam igra še danes in na turnirju AVNOJ je bila najboljši vratar. Zanjo so se potegovali v prvoligašu Belinki Olimpiji. »Še naprej obstaja želja, da bi čimprej zamenjala klubske barve, da bi odšla v Olimpijo. Trudila se bom, da se preselim v ljubljanskega prvoligaša na koncu jesenske ali mogoče po pomladanski rokometni sezoni. Imam 16 let in veijamem, da bi s strokovnim in načrtnim delom lahko še precej napredovala. Mislim, da je brez smisla še naprej braniti za ekipo, za katero nimam niti dneva treninga. Razumljivo pa je, da iz Ljubljane, kjer obiskujem drugi letnik srednje lesne šole, ne morem potovati na treninge v Kočevje. Tako je škoda, da bi jemala mesto na golu drugemu vratarju,« omeni načrte Filipovičeva, ki ob tem ne vidi razloga, da ji Itas ne bi izdal izpisnice. Če bi ostala v klubu, bi nazadovala, ker ni pravih golmanskih treningov. Iz Itasa sem hotela sicer oditi že prej, vendar klub ni imel ustreznega vratarja. Mislim, da bi me zdaj lahko kdo zamenjal. Če pa se bodo zadeve okrog izpisa zapletle, bom pustila rokomet in v Kočevju spet ne bom igrala. Za sedanjo slabo Itasovo igro, ko se ekipa bori za vsako točko, vidi Filipovičeva razloge tudi v preteklosti. »Trener Ivan Žerjav je v ekipo prepozno vpeljal mlade rokometašice. Zdaj tudi ne igrajo M. Jerič, Križman, Zalar, Milešič, kar se pozna na rezultatih. Mislim, da bi morale igrati tako starejše kot mlajše igralke,« ocenjuje bodoča vratarka Olimpije, ki poleg rokometa igra še nogomet v ekipi Loškega potoka in za hobi zavzeto kolesari. M. GLAVONJIČ TABORNIKI NA MIRNI GORI NOVO MESTO — Pretekli petek je organiziral Odred gorjanskih tabornikov dvodnevni izlet na Mimo goro. Na pot je odšlo okrog 42 članov čet Zelenih otokov in Katja Rupena, in sicer je to predzadnji letošnji izlet omenjenih skupin novomeških tabornikov. Letošnjo sezono popotovanj naj bi sklenili z novembrskim pohodom na Gorjance. Premalo moči za končno zmago Novolesovi košarkarji izgubili tekmo v Ljubljani — Visok poraz deklet Gostujoča ekipa novomeških košarkarjev si na srečanju v Ljubljani ni ustvarila pomembnejših možnosti za napredovanje na prvenstveni lestvici. S tremi točkami je po 3. kolu tekmovanj v I. moški republiški ligi v družbi Železarja in Maribora 87 na dnu razpredelnice. Enako neuspešna so bila dekleta, ki so v gosteh pri Metalservisu Pomurju doživela visok poraz v obeh delih tekme. Novolesovci so bili v športni dvorani na Kodeljevem daljši čas srečanja enakopraven partner domačemu Mineral Slovanu. Ljubljančani, ki so v prejšnjem kolu z agresivno igro v obrambi zlahka spravili na kolena v točkah nekoliko bolje stoječi Comet iz Slovenskih Konjic, so imeli tokrat sicer težjega nasprotnika Novomeščani so namreč Ni jih strah globoke vode Iz dela Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto klonili šele v drugem polčasu, medtem ko jim je na začetku tekme še celo uspelo izenačiti rezultat 10:4. Gostitelji so odgovorili z novim močnim vodstvom, ki pa so ga novolesovci še pred odmorom spet zmanjšali. V drugem polčasu so se košarkarji Minerala Slovana oprijeli preizkušene taktike in si z agresivno obrambo in hitrimi protinapadi zagotovili odločilno prednost in jo zadržali do konca. Labodove igralke so z nastopom v Murski Soboti potrdile, daje v ekipi še čutiti prejšnjo krizo. Novomeščanke so sicer vodile na začetku tekme, vendar so jim gostiteljice v nadaljevanju vzele iz rok vse niti. Tako so košarkarice Metal-servisa Pomurja obdržale vodstvo do visoke končne zmage. Sodeč po poročilih z igrišča, bi se tekma ob siceršnji premoči razpoloženih gostiteljic vendarle odvijala nekoliko drugače, če bi bile nekatere sodniške odločitve boljše. Dolenjski košarkarski upi v I. ženski republiški ligi tako ostajajo po 3. kolih na dnu razpredelnice. Časa za zajemanje sape pa ima klubsko vodstvo seveda vse manj. L. M. NOVO MESTO — »Vsi tečaji v klubu so namenjeni reševanju samega sebe ali nekoga drugega,« ocenjuje eno od dejavnosti novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti predsednik upravnega odbora tega kluba Dnijel Vohar. K vzgoji potapljačev sodi tudi vzgoja tekmovalcev v tem športu, s čimer se je klub doslej že potrdil. »Novomeščani smo med najmočnejšimi sorodnimi klubi v republiki. Naša tekmovalna ekipa je imela v letih 1975 — 1978 naslov državnega prvaka v plavanju s plavutmi. V moški konkurenci smo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju še vedno najboljši v državi. Razen tega tekmujemo v pod- • Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto vabi nove člane. Po ugodni zdravnikovi oceni obiskujejo bodoči potapljači tečaj ter opravijo teoretični in praktični izpit, potem lahko začnejo s klubsko opremo s potapljanjem. Sicer dajejo več informacij v klubskih prostorih na Župančičevem sprehajališču 1 vsako sredo ob 19. in v mladinski turistični poslovalnici v Novem mestu vsako dopoldne od 10. do 14. ure. vodni orientaciji, ukvaijamo pa se še s podvodnim fotografiranjem,« pove Vohar o športni plati klubovejp dela, h kateri sodi še organizacija potapljaških taborov na morju. V dejavnost kluba, ki združuje okrog 60 članov, spadajo tudi podvodna dela, ki jih opravljajo novomeški potapljači za različne naročnike. Tako imajo novomeški ljudje-žabe na skrbi redno čiščenje sesalnih naprav v črpališču za industrijsko vodo v »Krki«, ugotavljajo stanje mostov na Krki in sodelujejo pri polaganju kablov ali cevi na rečnem dnu. Razen tega skrbijo za varnost na prireditvah na Krki ali ob njej, večkrat pa jih pokličejo na pomoč za opravila, pri katerih ni potrebno le potapljaško znanje, ampak tudi dober želodec. S podvodnimi deli zaslužijo tri četrtine potrebnega denaija. Preostala sredstva prispevata sekretariat za ljudsko obrambo in telesnokulturna skupnost. »Lastna dejavnost bo naša usmeritev tudi v bodoče, ker nočemo biti klub, ki bo izključno v breme družbi,« pravi predsednik leta 1973 ustanovljenega kluba. Zanimanje za njihovo športno aktivnost, ki, kot rečeno, nemalokrat postane čisto praktično uporabno opravilo, očitno obstaja, člani kluba, sicer Novomeščani in Domžalčani, so mentorji tudi novi potapljaški sekciji, ki jo je ustanovil klub Lipa iz Krške vasi. V klubu, ki vključuje tudi nekaj žensk, skrbijo po zagotovilih vodstva posebej tudi za varnost članov. Bolj izkušeni potapljači skrbijo za začetnike, vsi skupaj pa se dodatno učijo na predavanjih. Dosežek je ta, da v skoraj 15 letih niso imeli večje poškodbe s posledicami. M. LUZAR rokomet SRL, moški, 7. KOLO: ŠOŠTANJ — SEVNICA 25:22 (12:9) Sevnica: Kovačič, Regner 1, Starina 4, Kostevc 4, Šunta, Špan 4, Švažič 2, Kneževič, Hrovat 2, Terbovc 5, Senica, Možic. JADRAN — ČRNOMELJ 24:20 (12:6) — srečanje odigrano med tednom. SLOVENJ GRADEC — INLES — preloženo. LESTVICA: 1. STT Rudar 11,... 8. Inles 5, 10. Sevnica 4, 11. Črnomelj 4 itd. Pari prihodnjega kola: Inles — Črnomelj, Sevnica — Ajdovščina itd. SRL, ženske, 7. KOLO: ALPLES — ISKRA 22:43 (10:22) Iskra: Jakše, Gorenc 3, Dolar 7, Keg-Ijevič 3, Radovan 3, Turk 9, Selan 3, Rangus 9, Vide 4, Lužar 2, Kos, Bolte. NOVO MESTO — ITAS — preloženo. LESTVICA: 1. Kranj 14,... 4. Iskra 9,7. Novo mesto, 10. Itas Kočevje 2 itd. Pari prihodnjega kola: Itas — Kranj, Iskra — Burja, Novo mesto — ERA itd. odbojka Danijel Vohar: »Trenutno imamo za vse dejavnosti kluba dovolj kvalitetne opreme.« I. SOL, moški, 3. KOLO: BREZOVICA — KOČEVJE — preloženo LESTVICA: 1. Mislinja 4, ... 4. Kočevje 4 itd. V 4. kolu bodo igrali Kočevci doma s Fužinaijem. I. SOL, ženske, 3. KOLO: TOPOLŠICA KAJUH — KOČEVJE preloženo LESTVICA: 1. Rogoza 4, ... 5. Kočevje 4 itd. V 4. kolu bodo Kočevke gostile ekipo Ljubna. II. ZOL, moški, zahod, 1. KOLO: PIONIR — JEDINSTVO INTER-PLET 1:3 (15,-13,-9,-11) Pionir: Vernig, Brulec, Peašinovič, Kosmina, Komadina, Povšič, Černač, Prah, Berger, Travižan, Gregurek. „ V 2. kolu bo Pionirjev gostitelj »Rudi Čajevec«. košarka I. SKL, moški, 3. KOLO: MINERAL SLOVAN — NOVOLES 76:60 (38:36) Novoles: Stojkovič 4, Vučkovič 16, Cerkovnik 2, Lučev 1, Vukosavljevič 6, Bajc 10, Lalič 5, Kek 6, Župevec 3, Plantan 7. V 4. kolu igrajo Novolesovci v gosteh pri Cometu. L SKL, ženske, 3. KOLO: ME-TALSERVIS POMURJE — LABOD 87:61 (41:30) v Labod: Srebrnjak 10, Bratož 29, Čavlovič 5, Dragman 8, Verstovšek 1, Smrke 8. V 4. kolu bodo Novomeščanke igrale v gosteh s Cometom. namixni tenis L A republiška liga, moški, 2. KOLO: NOVO MESTO - PIRAN 8:1, NOVO MESTO — VESNA 9:0, POLIKEM-OLIMP1JA — KOČEVJE — tekma odpadla. LESTVICA: 1. Novo mesto 8,... 3. Kočevje 4 itd. I. B repub. liga, moški, vzhod, 2. KOLO: SOBOTA — SEVNICA 3:6. LESTVICA: 1. Ingrad 6, 2. Sevnica 6 itd. i m I y ! ! I I i i ZMAGALI TREBANJCI — V nedeljo je bilo na strelišču v Novem mestu medobčinsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško na 100 metrov. Ekipno so zmagali Trebanjci pred Novomeščani. Med posamezniki je bil prvi France Progar iz Trebnjega (156 krogov), njegov someščan Janez Berlan je naredil krog manj, tretji pa je bil s 152 krogi No-vomeščan Miran Zupančič. Zmagovalci so dobili pokale in medalje. Ob tej priložnosti so izročili priznanje tudi Novomeščanu Mirku Beletu, državnemu prvaku v streljanju z zračno in malokalibrsko pištolo. Na sliki: prizor s tekmovanja. (Foto: M. Bauer) JAMARJI PRED OBLETNICO DOLENJSKE TOPLICE — Člani jamarskega kluba Vinko Pade-ršič—Batreja se pripravljajo na praznovanje 25-letnice delovanja kluba, ki jo bodo obeležili 20. novembra letos. V počastitev obletnice nameravajo izdati priložnostno publikacijo, v načrtu imajo razstavo fotografij in jamarske opreme v novomeškem Domu JLA, poleg tega pa napovedujejo še projekcijo diapozitivov s svojih poti. Gradiva za predstavitev dejavnosti jim ne manjka spričo številnih jamarskih akcij, v katerih je po trditvah vodstva kluba v zadnjem času najbolj čutiti skupino mladih zagnancev iz Gabija, ki ji je vodstvo kluba pretekli teden dalo v uporabo kombi. TEKMA NAJMLAJŠIH KOLESARJEV NOVO MESTO — V počastitev svojega praznika so pripravili v krajevni skupnosti Majde Šilc 23. oktobra kolesarsko tekmovanje, na katerem je nastopilo v »polževi vožnji« 23 pionirjev in pionirk. Na okoli 600 metrov dolgi progi je med tekmovalci v kategoriji predšolskih otrok zmagal Simon Pavlin, druga pa je bila Sandra Amf; pri šolarjih od 2. do 5. razreda so bili najboljši Marjan Hrovat, Edi Amf in Katja Gregorčič; med učenci višjih razredov so zasedli prva tri mesta Mirko Gordanič, Gregor Miklavčič in Borut Gregorčič. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela krajevna konferenca SZDL Majde Šilc. Novo mesto trenutno v vodstvu Iz namiznoteniških lig Tekmovalci v republiških namiznoteniških ligah so odigrali srečanja 2. kola. VIA moški ligi so odpadle tri • V sobotnem 3. kolu gostujejo Novomeščani v Ljubljani pri Po-likem—Olimpiji in v Kočevju pri istoimenski ekipi. Oba derbija sta odločilna za moštvi Novomešča-nov in Kočevcev. tekme, v odigranih srečanjih so se najbolje odrezali Novomeščani, ki imajo zdaj pred drugouvrščenim Merkurjem prednost 2 točki. Novomeščani so v ligi doslej ugnali vse nasprotnike, neporažena sta v ligi za sedaj še Kočevje in Polikem-Olimpija. Namiznoteniška vrsta Kočevja v 2. kolu ni igrala. VLB moški ligi vzhod je namiznoteniška ekipa Sevnice poleg celjskega Ingrada edina neporažena ekipa. Ob teh podatkih je zanimiva informacija jugoslovanske namiznoteniške zveze. Zveza je sestavila seznam najboljših v tej igri, na katerem se je uvrstil Novomeščan Hribar na 26.—27. mesto v državi. IX. Brelihov šahovski memorial 8. novembra ga bo pripravil sevniški šahovski klub — Oktobrski turnir ____________Levičarju___________ SEVNICA — Na oktobrskem hitropoteznem šahovskem tumiiju v organizaciji sevniškega Šahovskega kluba Milan Majcen je zasluženo zmagal Ivan Levičar, kije premagal vse nasprotnike in zbral 8 točk. Na 2. mesto se je uvrstil Martin Mirt s 6 točkami, na 3. Zvonko Mesojedec s 5 točkami, 4. do 6. mesto pa si delijo Bojan Smerdel, Engels Blas in Janko Povalej, ki so zbrali vsak po 4 točke, itd. V skupnem seštevku 10. letošnjih turnirjev je vrstni red takšen: 1. Levičar 77 točk (iz 8 turnirjev) 2. Mesojedec 69, 3. F. Derstvenšek 61,4. E. Blas 58 (iz 9 tumiijev), 5. Mirt 46 itd. do 20. mesta. Sevniški šahisti bodo že 8. novembra znova sedli za deske. ŠK Milan Majcen bo pripravil v Lisci ob 8.30 uri IX. Brelihov šahovski memorial. Tekmovanje, ki sodi v okvir sevniškega občinskega praznika, poteka v spomin na znanega šahista in dolgoletnega domačega družbenopolitičnega delavca Dušana Breliha, enega od soustanoviteljev kluba. JANKO BLAS NAJBOLJŠI NOVOMEŠKI BALINARJI NOVO MESTO — Pred časom so se pomerile v Novem mestu na igriščih doma starejših občanov ekipe balinarskih klubov Mirna, Krško, TEP Zagreb in Novo mesto. Na srečanju, ki so ga domačini organizirali v okviru prireditev ob novomeškem občinskem prazniku, so se ekipe razvrstile tako: L Novo mesto, 4 težke (30 : 22); 2. Krško 4(18: 22); 3. Mirna 2 (22 : 23); 4. TEP Zagreb 2 točki (25 : 28). Sicer so bili izidi posameznih največ uro in pol dolgih srečanj naslednji: Novo mesto: Krško 5:8 (na čas), Mirna: TEP Zagreb 13: 3, Krško: Mirna 8 :4 (na čas), Novo mesto: TEP Zagreb 13:9, Novo mesto : Mirna 12 : 5 (na čas), TEP Zagreb : Krško 13:2. Šestčlanska ekipa domačinov je z zmago osvojila za letos prehodni pokal novomeške občinske balinarske zveze. KOVAČIČU ZLATO ODLIČJE SEŽANA — Tradicionalno 7. srečanje pioniijev—mladih gasilcev iz osnovnih šol Slovenije je bilo letos 16. in 17. oktobra v Sežani. Novomeško občino je zastopala štiričlanska ekipa pioniijev iz osnovne šole XII. SNO-UB iz Bršljina. Med 74 ekipami so naši gasilci v gasilskih disciplinah osvojili 12. mesto. Še posebno dobro seje odrezal Iztok Kovačič, učenec 7. razreda bršljinske šole, ki je za svoje likovno delo na temo varstva okolja prejel zlato odličje, na temo požarna varnost pa srebrno. USPEŠNE LABODOVKE IN GASILCI NOVOTEKSA KOPER — V tem obmorskem mestu je bilo 10. in 11. oktobra republiško gasilsko predkongresno tekmovanje za člane, članice in mladince. Na tekmovanje seje uvrstilo tudi 10 ekip iz novomeške občine. Najboljše mesto je dosegla tekmovalna desetina PGD Novo mesto, sestavljena iz članic tovarne Labod, ki je dosegla 5. mesto. Med industrijskimi društvi se je dobro uvrstila tudi ekipa IGD No-voteks, ki je med sorodnimi društvi osvojila 6 mesto. OB DNEVU NOVINARJEV VABI DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE NA VELIKI PLES v veliko dvorano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, v petek, 30. oktobra 1987, ob 20.00 Bogat kulturno-razvedrilni program (plesna skupina Urška, novinarski Moped-šou s Totom, Rifletom in njunimi kolegi, Pavliha, ansambel Šok z Marjano Deržaj, Simono Vodopivec in Ladom Leskovarjem). Bogat srečelov. Prireditev za najširšo javnost. Rezervacije in vstopnice po 4500 din od 22.10.1987 dalje v poslovalnicah Kompasa v Ljubljani (Titova 12), Celju, Kranju, Novem mestu, Postojni in Mariboru, na dan prireditve pa v recepciji Gospodarskega razstavišča. 802/42 pisma in odmevi Spet ta pošta »Kritike ne sprejemamo« V Dolenjskem listu št. 42 z dne 22. oktobra je bil v rubriki Krške novice objavljen članek pod naslovom »Spet ta pošta«, v katerem anonimni pisec izreka kritiko na delo pošte Krško in navaja primer, da pošta, ki sojo v Delavskem kulturnem domu oddali 9. oktobra, ni prispela do naslovnikov vse do 13. oktobra 1987. Notranja kontrola poslovanja je primer raziskala in ugotovila naslednje: Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem je 9. oktobra res oddal na pošto Krško 150 navadnih pošiljk. Vse pošiljke, ki so bile naslovljene na stanovanje naslovnika, so bile v celoti in pravočasno dostavljene. Med sprejetimi pošiljkami pa so bile tudi pošiljke, naslovljene preko poštnih predalov. Te pošiljke so bile vložene v poštne predale takoj po sprejemu, tako da sojih naslovniki lahko prejeli že naslednji dan. Če so bile vse pošiljke tudi dvignjene iz poštnih predalov oz. če so jih kurirji teh delovnih organizacij pravočasno vročili naslovnikom, nam ni znano. Glede na ugotovljeno, daje pošta storila vse, da so bile sprejete poštne pošiljke pravočasno dostavljene in vložene v poštne predale, navedene kritike ne sprejemamo, najmanj pa v takem tonu, v kakršnem je bila napisana in iz katere lahko nepoučeni bralec sklepa, daje na pošti Krško vedno kaj narobe. Vse upravičene pripombe na poštno poslovanje smo vedno sprejeli in jih bomo tudi v bodoče. HERMAN PREGL vodja TOZD za ptt promet KLAVRNI TOP GUN Po dolgem času smo imeli Črnomaljci priložnost pogledati toliko reklamirani in hvaljeni film Top gun, vendar so že prve minute razočarale obiskovalce predstave. Filmska kopija, ki ne zasluži, da bi jo še naprej vrteli v kinematografih, in porumenelo projekcijsko filmsko platno ob vstopnini 1.000 din pustita kljub še tako odmevnemu filmskemu delu pri gledalcih slab vtis. Sicer je bilo izrečenih na račun črnomaljskega kinematografa že precej kritike, a se nič ne spremeni. Tako se v tej dejavnosti pogrezamo pod povprečje, kinematograf pa vse bolj upravičeno dobiva ime provincialnega kina. MARKO AVSEC KVIZ O PROMETU Na osnovni šoli Boštanj so se učenci osnovnih šol Šentjanž, »Savo Kladnik« iz ; Sevnice in Boštanj 17. oktobra srečali na kvizu Kaj veš o prometu. V skupini 5. in 6. razredov je po dodatnem vprašanju zmagala s 24 točkami ekipa OS Boštanj, ki je zasedla 1. mesto tudi med višjimi razredi. BOŠTJAN KARLIČ, 8.a OŠ Boštanj 0 »Jeseni 87« RIBNICA — Že v pripravah na mobilizacijsko taktično vajo »Jesen 87« smo se sodelujoči pobliže seznanjali in ugotavljali, kaj vemo o SLO, družbeni samozaščiti, o vojaških veščinah, o možnih psihičnih stiskah človeka sredi novih nalog itd. Naše delo so spremljali in strokovno ocenjevali strokovnjaki. Najprej mobilizacija. Vaja je dvignila na noge vojaške obveznike, obveznike civilne zaščite, upravne delavce, občinske funkcionarje itd. Iz mirnodobnega smo se preuredili v vojni sestav. Kasnejše ocene bodo povedale, kako je mobilizacija uspela. Že zdaj pa je javnosti znano, da je bila mobilizacija enot teritorialne obrambe zelo uspešna. Potekala je po načrtu, za obveznike pa je bilo dovolj vojaške opreme in orožja, opravljen pa je bil tudi preizkus njihove pripravljeosti in znanja. Ni pa potekalo vse tako gladko v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Izkazalo seje, daje ponekod usposobljenost za mobilizacijo pomanjkljiva, posebno še v civilni zaščiti, kjer je malo mladih oziroma fizično sposobnih obveznikov, starih od 17 do 19 let. Razmišljanja po vaji bodo gotovo pripomogla, da se bo v naslednjih letih stanje na tem področju izboljšalo. V drugem delu vaje je bilo preizkušeno tudi delovanje občine in njenih organov v obdobju začasne okupacije. Umakniti seje bilo treba pred okupatoijem na varnejše mesto (vojna lokacija). Tudi umik je bil dobro izveden (prvi pogoj za to pa je dobro izvedena mobilizacija). Vaja je pokazala, na kaj vse posamezniki lahko pozabijo. Ni tako hudo, če pozabiš brivski aparat in si potem vso vajo zaraščen. Huje je, če v delavnicah na terenu zmanjka orodja, potrebnega materiala, energije in še česa. Navedel se'm le nekaj drobcev v zvezi z mobilizacijo in vajo. Podrobne ocene in ugotovitve bodo povedali gotovo še drugi. Razmišljanje naj zaključim z ugotovitvijo prijatelja, ki mi jo je povedal med vojno: »Ni odveč izdatek za dobro pripravljeno in strokovno izvedeno vajo. Predrage pa so lahko slabo pripravljene in neodgovorno opravljene vaje, saj bi bilo potem v morebitni vojni gotovo preveč žrtev.« B. ABRAHAMSBERG V zakulisju novinarskega dela Dopis iz Medobčinskega gospodarske zbornice za Posavje in odgovor nanj Spoštovani tov. urednik! Žal se vam moramo po pismeni poti obrniti in reagirati na netočne in nepopolne informacije, ki jih je v vašem listu objavil novinar J. Simčič. V št. 40 je na 3. strani objavljena netočna informacija s seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri MGZ Posavja. Osnovna napaka je ta, da tov. Simčič poroča s seje telesa na kateri sploh ni bil prisoten. Drugič, v strokovni službi MGŽ Posavja, kije po statutu edina pooblaščena da predstavlja stališča sprejeta na organih zbornice tov. Simčič ni pridobil podatkov potrebnih za poročanje z omenjene seje. V navedenem primeru pa strokovna služba MGZ tudi ni dala pooblastila drugim osebam za posredovanje stališč. V samem tekstu je več bistvenih napak: — pobuda za združitev dolenjskega in posavskega veterinarskega zavoda je prišla od RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in od Republiškega veterinarskega inšpektorja — novinarje enostransko zamolčal, da zakonskih pogojev za samostojen status ni imel ne dolenjski ne posavski veterinarski zavod Citiramo tekst: »druga pomembna akcija ki seje bodo lotili je zavarovanje živine in kmetijskih pridelkov« — pojasnilo: DD o kmetijskih zavarovanjih je bil sprejet že aprila 1985, v namenu — množično zavarovanje pridelkov in živine se izvaja samo v občini Sevni- ca in ne v celem Posavju, kot poroča novinar. Drugi članek ki hudo zavaja bralca, objavljen v št. 41 na naslovni strani pod naslovom »Novo rojstvo telefonije« v katerem isti novinar trdi, da se bodo z pričetkom delovanja PTT Oddajnega centra Trdinov vrh izboljšale telefonske zveze Posavja in Dolenjske s svetom. To na žalost ni res, saj je PTT Oddajni center Trdinov vrh zgrajen za potrebe in tudi s sredstvi združenega dela Posavja ki bo s tem pridobilo novo omrežno skupino 0608. Celotna naložba je po cenah iz leta 86 vredna 600 mio din, od tega polovico prispeva posavsko gospodarstvo z dodatnim združevanjem o izgradnji. Družbeni dogovor o združevanju sredstev za dograditev telekomunikacijskega sistema »Oddajni center Trdinov vrh« in Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dograditev telekomunikacijskega sistema »Oddajni center Trdinov vrh« se nedvoumno nanašata v finančnih obveznostih zgolj na posavsko združeno delo, čeprav bi seveda želeli tudi širše dolenjske pomoči. Vsled vsega navedenega vas prosimo, če zagotovite resnično in strokovno poročanje s sej organov in teles MGZ Posavja, to kar vas zakon in novinarska etika zavezujeta in za kar so strokovne službe pripravljene sodelovati. Ker se netočne in neresnične infor- »Marburg zwei« vznemirja 316. izjava Jezikovnega razsodišča IZGUBLJENO PISMO Kar 170 dni je bilo potrebnih, da je priromalo ubogo pismo iz Ljubljane v Novo mesto. Poštni žig priča, da je bilo oddano na pošto 5. maja 1987, naslovnik pa gaje prejel 23. oktobra istega leta. Kje naj bi pismo počivalo toliko časa, se ni dalo ugotoviti kljub prijaznosti poštnih uslužbencev. Naslovniku je lahko v tolažbo samo to, da obravnavano pismo ni bil osamljen primerek kdove čigave malomarnosti in da je bil za sporočilce prikrajšan še kdo drug. M. K. Novo mesto Slovenija z velikimi koraki stopa v okrilje »Mitteleurope«; kako srednjeevropski smo, bomo odslej lahko dokazovali tudi s tem, da pri nas — zlasti na severovzhodnem koncu — ne samo poslušamo in gledamo avstrijske radijske in televizijske programe, prek satelita tudi nemško televizijo, ampak smo si omčslili tudi svoj lastni radijski program v nemščini Za ta novi prodor v srednjo Evropo se moramo zahvaliti zlasti radijski postaji v Mariboru, seveda pa tudi vsem, kisov Ljubljani in Mariboru z ustreznimi »aktivnostmi« pri tem nesebično pomagali Radijski program v nemščini ki ga predvaja mariborski radio, je sprožil plaz ogorčenih pisem, pa tudi takih, ki to potezo hvalijo, češ da seje Radio Maribor s tem »v načinu oblikovanja programa vsaj nekoliko približal evropskim postajam« in odpravil »dolgovezno čvekanje, ki smo ga vajeni na drugih radijskih programih« (mar dolgoveznega čvekanja ne bi bilo mogoče odpraviti brez nemške pomoči?), ter da gre to potezo pozdraviti tudi zato, ker bo »naš« nemški program odtegnil poslušalce zlasti avtrijskemu radiu. »Smopač majhen narod, zato moramo v "korak s časom« piše W. P. iz Maribora Tako kol so še ne dolgo tega drugi korakali k nam in po nas, naj bi zdaj mi sami odkorakali — pod tujčevo peto. Ponavlja se že nič kolikokrat obravnavana zgodba o tem, kako je slovenščina jezik »druge vrste«, ki Slovence — pa naj gre za gospodarstvo ali kaj drugega — ovira pri zmagovalnem pohodu v svet. Da je uvedbi programa »Marburg zwei« botrovala tudi taka logika, ni težko uganiti" z oddajami v ne- Širše znanega ribogojca ni več Umrl je inž. Slavko Volk, svetovno znani ribogojec, ustanovitelj Ribiškega društva Kočevje in večkratni šahovski prvak D< )olenjske — Smrt v gozdu FARA — Na pokopališču sv. Štefana pri Fari smo se 19. oktobra za vedno poslovili od mednarodno priznanega ribogojca, diplomiranega inženirja agronomije, ustanovitelja in prvega predsednika Ribiškega društva Kočevje, večkratnega šahovskega prvaka Dolenjske itd. Slavka Volka. Slavko je bil pristen Kostelčan čeprav je bil rojen leta 1923 v Mariboru, kjer je bil takrat njegov oče (sicer rojen prav v Kostelu) železničar. Maturiral je v Zagrebu, kjer je leta 1949 tudi diplomiral na agronomiji. Zaposlil se je najprej kot pedolog v Kmetijskem institutu v Ljubljani. Na očetovo prigovarjanje seje vrnil v domačo Kolpsko dolino, da bi s svojim znanjem pripomogel k njenemu napredku. Na Kostelskem pa takrat niso potrebovali stalno zaposlenega agronoma, zato seje zaposlil kot profesor na nižji gimnaziji v Fari. Hkrati je bil predsednik kmetijske zadruge. Njegovo delo so opazili tudi v Kočevju in mu leta 1957 naložili skrb za razvoj kmetijstva na tem območju. Slavko Volk je kmalu presedlal k ribištvu in mu ostal zvest do upokojitve oz. do smrti. Najprej je bil upravnik ribogojnice v Kobaridu, nato pa direktor Zavoda za ribištvo v Ljubljani. Že od leta 1965 dalje je služboval v Italiji. Bil je tehnični svetovalec vrste italijanskih ribogojnic, z nekaj delnicami pa tudi njih solastnik. Postal je svetovno znan ribogojni strokovnjak. S svojim znanjem, izkušnjami je pomagal tudi pri razvoju ribogojstva v Jugoslaviji. Tudi po njegovi zaslugi je Furlanija postala razmeroma hitro svetovno pomembna za vzrejo postrvi. S svojimi izkušnjami je želel koristiti tudi domovini. Žal se mu je zgodilo tako kot mnogim, ki vidijo naprej, ki bolj ali manj orjejo ledino — njegovih zamisli niso razumeli, niso hoteli razumeti ali pa ni bilo denarja za njihovo uresničitev. Tako je dokazoval, da sta kmetijstvo in ribogojstvo preslabo povezana, čeprav je tudi ribištvo del kmetijstva. Opozarjal je, kakšne koristi bi lahko imeli povsod, tudi na Kolpi, če bi izkoriščali potoke in reke za ribogojstvo, če bi popravili razdrte jezove, saj je ribogojstvo edina panoga v kmetijstvu Jugoslavije, ki posluje brez izgub. Ze od otroških let je rad ribaril, predvsem muharil na Kolpi. Tej reki in Kostelu je ostal zvest do smrti in sem seje rad vračal na oddih po napornih popo- mščini naj bi privabili avstrijske oglaševalce in cingljajoče šilinge — pod pretvezo, da gre za »izvozno usmerjeni turistični program«. Nič nimamo proti temu, da se tudi v Sloveniji lotevamo priprave radijskih propagandnih oddaj v tujih jezikih za poslušalce v tujini, kot so uveljavljene skoraj povsod po svetu. Vendar imajo povsod po svetu ti programi že pol stoletja časovno omejen obseg in večinoma informativni značaj — poslušalcem v tujini pač omogočajo dobiti tudi drugačne informacije od tistih, ki so jim najbolj izpostavljeni v svoji državi Mariborski program v nemščini (s poročili tudi v angleščini in francoščini ne pa v slovenščini) pa prav nasprotno — zavestno —prikriva svoj slovenski izvor — da bi se bolje prodajal? Docela nevzdržno pa je, da nemški program predvajajo vjavnih lokalih, avtobusih in vlakih — najbrž zato, ker povsod tam mrgoli nemških in avstrijskih turistov? Glede na nadpovprečno aktivnost mariborskega tožilstva v zadnjem času najbrž upravičeno pričakujemo, da bo tudi v tem primeru vse tiste, ki v javnih prostorih z nemščino na radiu vznemirjajo slovenske občane, posadilo na zatožno klop. Branko Rueh tovanjih po svetu, po delu drugod. Prav on je bil med pobudniki za ustanovitev Ribiškega društva Kočevje in tudi njegov prvi predsednik (1955 do 1958). V letih, ko je živel na Kočevskem, se je posvečal tudi šahu. Bil je najboljši šahist na Kočevskem. Nekajkrat je bil tudi prvak Dolenjske, zato je še poseb- no znan med dolenjskimi šahisti. Sodeloval je tudi na turnirjih za prvenstvo Slovenije. Po upokojitvi seje spet vrnil v Kolpsko dolino, v svojo hišico na hrvaški strani Kolpe, v Čednju. Malo je ribaril, zelo rad pa je nabiral gobe. Dejal je, da rad hodi po gozdu, tej zeleni katedrali, išče gobe ter se predaja razmišljanju. In prav na zadnjem takem sprehodu po gozdu, se pravi med gobarjenjem, gaje doletela smrt. Ker ga ni bilo domov, so minulo soboto organizirali iskanje in ga kmalu našli v bližini Ravne gore na Hrvaškem... Zdaj počiva v Kostelu, ki ga • Ob odprtem grobu je v imenu slovenskih ribičev in ribogojcev spregovoril Slavku Volku v slovo mag. Janez Ocvirk, kije med drugim poudaril, da je bil pokojni prvi direktor Zavoda za ribištvo in tako tudi začetnik sodobnega ribogojstva na Slovenskem. Predstavnik jugoslovanskega ribištva je spomnil tudi na pokojnikove zasluge za razvoj ribogojstva postrvi v Jugoslaviji, Italiji in sploh Evropi, saj je bil tudi nosilec evropskega odlikovanja »Vitez po-strvljega ribogojstva« in mnogih drugih odlikovanj. Predstavnik ribiške družine »Goran« z Broda na Kolpi pa se ga je spomnil kot znanstvenika, pravega športnika, prijatelja in človekoljuba ter funkcionaija v ribiških organizacijah. je imel najraje in ki mu je po svojih močeh vedno pomagal in bi mu še, če bi bilo več možnosti in bi bile njegove zamisli bolj spoštovane. JOŽE PRIMC Iztekla seje bogata i nelahka življenjska pot Branka Rueha, glasbenika, dolgoletnega ravnatelja brežiške glasbene šole in našega someščana. Skoraj osem desetletij je preteklo, kar seje rodil v Metliki. Prijazne rojenice so mu v zibelko položile glasbeni talent, ljubezen do glasbe in zanimanje zanjo pa je v njem gotovo poglabljala tudi slikovita in sanjava okolica rojstnega kraja. Odločil se je za študij na ljubljanskem konzervatoriju, kjer je med prvimi študenti končal študij klarineta. Svoj cilj je dosegel v sila skromnih razmerah, saj ga od doma niso mogli šolati, tako da seje preživljal skoraj sam. Namenjeno mu je bilo nekaj srečnih ustvarjalnih let, ko je živel z glasbo in zanjo. Nastopal je v Slovenski filharmoniji, ljubljanski in zagrebški Operi ter sodeloval s slovitim dirigentom Matačičem. Posledice »suhih« študentovskih let pa so se vse prehitro pokazale: bolezen mu je iztrgala iz rok njegov klarinet in z družino se je preselil v Brežice. Toda življenje gaje hitro še huje prizadelo: vojna vihra, ki je zadela tudi nas, gaje pognala v izgnanstvo. Z drugimi zavednimi družinami je takoj na začetku izgnanskega vala odplavilo od doma tudi Ruehove. Za glasbo in kulturno delovanje je bila priložnost spet šele po vrnitvi v domovino. Zdaj se je Rueh kot glasbeni pedagog z veliko vnemo lotil organizirane glasbene dejavnosti za mladino. Posebno še, ko je leta 1950 postal ravnatelj nižje glasbene šole. S svojim osebnim vzgledom in navdušenjem za glasbo sije pridobil velik ugled. Mladim Brežičanom je glasbena šola odprla možnost, da si razširijo svoje duhovno obzorje in se usposobijo za doživljanje in vrednotenje najstarejše in najlepše umetnostne zvrsti — muzike. V letu 1965 izpolnjena delovna doba pa ni pomenila prekinitve s kulturnim dogajanjem v Posavju. Tovariš Rueh ga je z zanimanjem spremljal in obenem podoživljal v spominih svoje glasbeno bogate in ustvarjalne življenjske poti. Od njega smo se poslovili S hvaležno mislijo, daje mladim generacijam dajal najlepše, kar mu je narava poklonila — svoje znanje in talent. Delavci Glasbene šole Brežice macije tov. Simčiča pojavljajo v Dolenjskem listu že drugič, bomo ob naslednjem netočnem poročanju prisiljeni zahtevati uraden popravek objavljenih tekstov. NPičrptur PETAN BOJAN, dipl. iur., 1. r. PRIPIS: ko smo na uredništvu Dolenjskega lista sprejeli tole pismo, smo se seveda vprašali, kaj z njim storiti. Lahko bi ga namreč spravili v predal, v tem primeru naši bralci ne bi spoznali vsaj del zakulisja novinarskega dela pri Dolenjskem listu. Zato smo se odločili, da pismo — četudi pisec tega ni izrecno zahteval — objavimo, tako kot je in nelektorirano. Podpisani pokrivam s svojim novinarskim delom dogajanje v krški občini. Poleg dogajanj v občini je moja naloga še pokrivanje dogajanja na medobčinski ravni, kadar je pač kaj takega v Krškem. In tako sem moral nekajkrat poročati tudi o delu medobčinske gospodarske zbornice za Posavje ali njenih teles. In prav na to moje poročanje ima sekretar te zbornice pripombe. Če grem po vrsti, potem moram najprej zavrniti očitke glede poročanja s seje, na kateri nisem bil. Resje, da nisem bil na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar pa sem poiskal njegovega predsednika Ivana Kozoleta in se z njim pomenil, kaj so na odboru govorili oziroma kakšne sklepe so sprejeli. Zdi se mi, da Kozole kot predsednik odbora ni kar neka »druga oseba«, ki brez pooblastil strokovne službe ne bi smel dajati podatkov. O drugih očitkih pa niti ne bi razpravljal, lahko rečem le to, da bi bili novinarski članki in poročila s sej popolnoma neprebavljivo branje, če bi v njih navajali vse inštitucije, ki so se kdaj s kakšnim problemom ukvarjale in če bi seveda navajali tudi vse samoupravne akte. Če bi namreč bilo tako, bi bralci raje kupovali Uradni list, kot pa vem, tega ne berejo. Kar se tiče drugega spornega teksta, lahko povem, da je to komentar, ki ni nastal na podlagi poročila s sestanka posavske gospodarske zbornice. V tem komentarju seveda nisem mogel ponavljati vseh dejstev v zvezi s telefonijo. Sploh pa se bojim, da tega Petanovega odstavka niti jaz niti drugi ne razumemo povsem. Alije v ozadju tega pisanja še vedno osebna užaljenost predsednice MGZ za Posavje Marinke Pucelj-Arandželovič, ki še vedno ni prebolela komentarja na rovaš delovanja zbornice? In zdaj naj bi s takimi pismi, poslanimi celo na MS SZDL za Posavje, polnimi insinuacij, češ Simčič ne hodi na seje, slabo piše, potvarja dejstva itd., dosegla... kdove kaj? Morda to, da podpisani ne bi več poročal o delovanju MGZ za Posavje. Prav, jaz se strinjam s tem, saj je res že čas, da v MGZ dobijo novinarja, ki bo resnično in strokovno poročal s sej organov in teles MGZ za Posavje. Jaz pa se bom še naprej trudil, da bom pošteno in kar se le da odgovorno opravljal svoj novinarski posel na drugih področjih. JOŽE SIMČIČ ZBORI PELI V KRMELJU 17. oktobra so v dvorani v Krmelju nastopili Moški pevski zbor Metalne iz Maribora, Mešani pevski zbor Litostroj iz Ljubljane, Ženski pevski zbor iz Ribnice ter pevska zbora iz Ruš in Boštanja. Ob tej priložnosti seje nabralo nekaj več obiskovalcev kot na drugih prireditvah. MAJA BORŠTNAR OŠ XII. SNOUB Krmelj Jk tirtOcUuAjboo’ SPOMIN NA ŽRTVE Vsakega 21. oktobra odidemo pionirji in mladinci na obrobje Šentjerneja na ajdovo njivo. S tem počastimo spomin na 27 domačinov, ki sojih Nemci 1943. leta tamkaj ustrelili kot talce. Istega dne in leta so se z Nemci spopadli borci Gubčeve brigade, pri čemer je padlo 32 partizanov skupaj s komandiijem. Ob vsakem obisku se s cvetjem spomnimo tudi nanje. ERIKA LANČ1Č OŠ Šentjernej USPEŠNI V SEŽANI Skupina treh gasilcev in likovnika je pretekli teden sodelovala v Sežani na gasilskem mladinskem tekmovanju. Naši gasilci so med 68 slovenskimi šolami zasedli 9. mesto. Likovnik je za risbo na temo Ohranimo naše okolje dobil srebrno plaketo. MONIKA WEISS OŠ Loka Črnomelj PRVI VEČJI VZPON Po večletnem delovanju šolskega planinskega krožka smo se njegovi člani letos odločili za zahtevnejšo pot. Pred časom smo potovali v Kamnik, od koder smo se povzpeli na Kamniško sedlo. Ni nam bilo žal večurne hoje, saj se nam je na vrhu odprl čudovit pogled na Logrsko dolino in slap Rinko. Zdaj nestrpno pričakujemo novih vzponov. KATARINA BRULC novin. krožek OŠ Janez Trdina Stopiče BEOGRAJSKO POVABILO Beograjska šola Vladislav Ribnikar nas je povabila na srečanje bratstva in enotnosti. V Beograd nas je pod vodstvom mentorice odpotovalo pet. Na tridnevnem srečanju smo spoznali veliko novih prijateljev in si nabrali polno čudovitih vtisov. Takih srečanj bi moralo biti več. Udeježenci srečanja z OŠ Katja Rupena Novo mesto SKORAJ NE VIDIM STARŠEV KOČEVJE — Lansko šolsko leto smo na naši šoli začeli s poukom v turnusu. Vzrok za to je bil preveč učencev in premalo učilnic. Niso prijetni tisti dopoldnevi, ki jih preživljam sam doma, ko imam pouk popoldne. Biti moram bolj samostojen, bolj odgovoren. Pogrešam toplino doma, ki vlada, kadar smo doma vsi ali vsaj en od staršev. Ko se približa čas njihove vrnitve z dela, se moram jaz odpraviti v šolo. Tako je ves teden. Vidimo se le zvečer. To zelo boli tudi moje starše, zato se vsak po svoje trudit, da bi vzpostavila z mano stik tudi dopoldne. Oče, če le more, pride domov na malico, da skupaj sedeva za mizo, mamica pa me pokliče po telefonu, da se malo pogovoriva. Komaj čakam, da mine tisti teden, ko so dopoldnevi samo moji. Rad bi bil vse dopoldne v šoli, da bi dopoldanski čas delil s starši, bratom, sestrico, kot je bilo pred uvedbo pouka v turnusu. Krivičen je tak šolski sistem in bo zahteval svoj davek tudi pri uspehu. EGON DEVJAK, 7.b OŠ Zbora odposlancev Kočevje < RADI BI V ŠOLO DOPOLDNE — Tudi mi bi radi obiskovali pouk le dopoldne in popoldneve preživljali s svojimi starši. To bo možno, če bo uspel referendum o razvoju osnovnega šolstva v občini Kočevje, ki bo 18. in 22. novembra. (Foto: Janez Konečnik) 3lfi rttSmUC r *> LEPŠA IN VARNEJŠA POT V ŠOLO — Na metliški Šolski ulici bodo uredili javno razsvetljavo in pločnik. Vsa zemeljska dela bodo naredili učenci in učitelji metliške osnovne šole, in to v okviru družbeno koristnega dela oziroma prostovoljnih akcij. Ena takih je bila zadnjo soboto, ko so tudi učiteljice pokazale, da znajo ravnati tudi s krampi in lopatami. Šolska ulica naj bi bila prenovljena do občinskega praznika. (Foto: A. B) TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 30. X. TV MOZAIK 10.00 TEDNIK 11.00 PO SLEDEH NAPREDKA 11.40 SVET NA ZASLONU 12.20 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, ponovitev MATINEJA 12.50 Z MOJIMI VROČIMI SOLZAMI, ponovitev 2. dela nadaljevanke 14.45 — 00.05 TELETEKST 15.00 VIDEOSTRANI 15.15 TV MOZAIK, ponovitev 17.35 VUKOV KOTIČEK 17.50 FESTIVAL KURIRČEK 18.15 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v grafični industriji 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 SEVER IN JUG, 6. del nadaljevanke 20.55 AOTEAROA, 1. del dokumentarne serije o Novi Zelandiji 21.25 GLASBENI ROPOT 21.55 DNEVNIK 22.10 POSTANEK, nemški film Druge svetovne vojne je konec. Vlak z nemškimi ujetniki ima postanek. Mimoidoča Poljakinja prepozna nekdanjega esesovca in osumljenega vojaka odpeljejo v zapor. Tam mladi Nemec, kije dovolj star, da bi lahko zakrivil domnevne zloč- ine, spozna, kakšne zločine je počel nacistični aparat med vojno. Filmski junak se čedalje bolj zaveda zločinov esesovcev, saj ga celo najbolj okoreli zločinci v celici sovražijo in prezirajo. Tako se postanek ujetniškega transporta sprevrže v moro, v kateri se mora junak kljub svoji nedolžnosti soočiti z zločini in grozno preteklostjo svojih sonarodnjakov. 23.50 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Retrovizor (zabavnoglasbena oddaja) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 En avtor, en film -^21.25 Cvet tisoč in ene noči (italijanski film) — 23.30 Svet šaha TV ZAGREB 8.20 Poročila — 8.25 »Fore i fazoni« — 8.55 TV v šoli —10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 14.00 Prezrli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Napad na Goelro (sovjetski film) — 21.20 Kviz — 22.15 Dnevnik — 22.35 Kulturni magazin — 00.10 Bis (nočni program) — 01.40 Poročila SOBOTA, 31. X. 7.45 — 23.25 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, 10. del 8.25 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 3. del 8.55 H. Ch. Andersen: MATI 9.10 ŠOLA ZA KLOVNE 9.40 PERISKOP 10.40 MESTA, ponovitev 2. oddaje 11.00 OMIZJE: MI IN DOLŽNIŠKA KRIZA, ponovitev 13.10 VIDEOSTRANI 13.40 VIDEO STRANI 13.55 NOGOMET BUDOČNOST:H AJ-DUK 15.45 GLASBENA ODDAJA 1.6.15 CIKLUS FREDA ASTAIRA: CAS, KO JE VSE PLESALO, francoski dokumentarni film 18.05 DA NE BI BOLELO: NE UMRITE ZA NEVEDNOSTJO, 2. del 18.25 NA ZVEZI 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 KNJIGA e- 19.12 IZ TV SPOREDOV 19:25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 VLAK ZA POTEPUHE, ameriški film 22.15 DNEVNIK 22.30 VRNITEV V PARADIŽ, 1. del avstralske nadaljevanke Kraj dogajanja je Eden (Raj), gosposko posestvo v prostrani avstralski divjini. Štiridesetletna Stephanie, mati dveh otrok, se v tretje poroči z Gregom, sedem let mlajšim in čednim teniškim asom. Greg je koristolovec. Tudi Stephaniejina najboljša prijateljica se ne more upreti njegovim čarom, kar zna ta dobro izkoristiti. Z njeno pomočjo zvabi ženo na izlet s čolnom in jo porine v jezero, prepričan, da bo postala plen krokodilov, ki jih tam kar mrgoli... 23.15 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 14.20 Kako biti skupaj — 14.45 Morski vragi (španski film) — 16.15 V registratu-ri (ponovitev nadaljevanke) — 17.10 Lutkovni festival Bugojno 87 — 18.10 Dallas — 19.00 Reportaža z nogometne tekme Vardar:CZ — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svetovni pokal v boksu — 23.15 Poročila — 23.20 -Športna sobota — 23.40 Šahovski komentar TV ZAGREB 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 12.25 Bis (ponovitev) —13.55 Nogomet Buduč-nost:Hajduk — 17.00 Poročila — 17.05 TV koledar — 17.15 Narodna glasba — 17.45 Sedem TV dni — 18.30 Teleobjektiv — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje — 21.10 Bravados (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 23.00 Nočni spored NEDELJA, 1. XI. 8.15 — 13.15 in 14.10 — 23.35 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 FESTIVAL KURfjLČEK 9.00 SREBRNI ZVONČKI, češkoslovaški otroški film 10.15 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 1. dela avstralske nadaljevanke 11.05 CEZ TRI GORE 11.35 NA ZVEZI, ponovitev 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 VIDEOSTRANI 14.25 VIDEOSTRANI 14.40 SOKOLOV LET, zadnji del nadaljevanke 15.45 ZLATO, DIŠAVE IN KADILO, jugoslovanski film 17.15 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI 17.45 MESTA: NOVI SAD 18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI 19.00 KINO 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 TUDI TO BO MINILO, zadnji del nadaljevanke 21.10 EX LIBRIS M & M 23.20 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in igrani film — 12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) — 12.15 Opoldanski koncert — 18.45 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.00 Avtomanija — 20.25 Mali koncert — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Strindberg (švedska nadaljevanka) — 22.05 Mejaši — 23.00 Poezija PONEDELJEK, 2. XI. TV MOZAIK 10.00 ZRCALO TEDNA MATINEJA 10.20 AMOROSA, ponovitev švedskega filma 16.30 — 23.15 TELETEKST 16 45 VIDEO STRANI 17.00 TV MOZAIK, ponovitev 17.20 RADOVEDNI TAČEK 17.35 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 17.45 ŠOLA ZA KLOVNE, 4. del otroš- ke serije 18.15 NAŠA PESEM 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 KUHARSKE ZVEZDE, 4. del nadaljevanke 21.00 AKTUALNO: SAMO Z IZVIJAČEM V 21. STOLETJE? 23.00 VIDEO STRANI TOREK, 3. XI. 10.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.05 ANGLEŠČINA XXIII 11.35 FRANCOŠČINA V 15.40 — 22.25 TELETEKST 15.55 VIDEOSTRANI 16.10 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 17.15 KOŠARKA JUGOSLAVIJA: ŠVEDSKA 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 P. Zidar: ROMEO IN JULIJA, drama 21.15 INTEGRALI 21.55 DNEVNIK 22.10 VIDEO STRANI SREDA, 4. XI. TV MOZAIK 10.00 MOSTOVI MATINEJA 10.30 ROMEO IN JULIJA, ponovitev drame P. Zidaija 15.25 — 23.15 TELETEKST 15.40 VIDEO STRANI 15.55 TV MOZAIK, ponovitev 16.25 ANGLEŠČINA XXII 16.55 FRANCOŠČINA V 17.25 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE 17.50 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA 18.20 ZAKAJ NOGE BOLIJO 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRASNI 19.00 OBZORNIK 19.25 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 20.05 FILM TEDNA: OTROŠKI VRTEC, sovjetski film V SPOMIN 23. oktobra je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil DUŠKO PRAZNIK Vrhovo 8, Žužemberk Hvala vsem, ki še postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Nenadoma nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama ZLATA PAVLIN roj. Malič, iz Črnomlja, Partizanska pot 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnici poklonili cvetje, se zadnjič poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Nevenka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, teta, sestra, babica in prababica JOŽEFA ŠKLANDER s Pahe Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom z Vrha in Pahe, tovarni Elma iz Črnuč za izraženo sožalje in darovane vence. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni d ZAHVALA V 83. letu starosti se je iztekla življenjska pot JOŽEFE PETJE roj. Smrekar iz Dol. Jesenic pri Šentrupertu Lepo se zahvaljujemo vaščanom za podarjene maše in vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Zajcu ter medicinski sestri Zdenki Kučič za dolgoletno zdravljenje na domu. Hvala DraganovimJŠkodovim, Čehovim, Mici Petje, Zori Hribar, Zdenki Oven, Lojzki Žgajnar in Tončki Pungerčar ter šentruper-skemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči i vsi njeni Trpljenje si prestal, zdaj boš brez bolečine v grobu mirno spal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC HOČEVAR st iz Dol. Radulj 25 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Železnik, Urbanč in drugim za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter DO Novoteks, Mercator, IMV, Saturnus in Pionir za podarjene vence. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti je dotrpela naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANTONIJA GELTAR roj. Šenica Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih požrtvovalno stali ob strani in nam ustno in pisno izražali sožalje, dr. Špecovi in ostalemu osebju ZD Črnomelj za zdravstveno pomoč ter gospodu župniku za izredno lepe poslovilne in tolažilne besede ob grobu. Hvala govornici Dragici Hutar, pevkam za občuteno zapete pesmi, ZZB Črnomelj, delovnim organizacijam Dolenjki, Obrtnemu združenju in Obrtni zadrugi Črnomelj. Za podarjeno cvetje in izrečene sožalje še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MARTINA KOZOLETA -KONRADA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, počastili pokojnikov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Trpljenje si prestala, zdaj boš brez bolečin v grobu mirno spala. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 85. letu starosti je za vedno prenehalo biti srce naši dobri mami, sestri, sestrični, teti, stari mami in tašči ALOJZIJI VIVODA roj. Malnarič iz Metlike Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje ali nam kakorkoli pomagali in počastili spomin z venci in cvetjem ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem G1P Pionir-TOZD TKI iz Novega mesta, DO Komet in Beti iz Metlike, DO Iskra iz Semiča, osebju internega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, dr. Starcu za ves trud, sosedi Nevenki, kije lepo opisala njeno življenjsko pot, prepleteno s trdim delom in nesebičnim razdajanjem, pevcem za ubrano petje, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Dom je sedaj pust in prazen, ker Tebe, dragi Ivan, v njem več ni, prej vsem si bil tako prijazen, sedaj Te čakamo, a Tebe ni. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je 11. oktobra po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, ata, brat, stric in svak IVAN KOLAR zidarski mojster iz Kranja Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, poklonili toliko prelepega cvetja ter našega Ivana tako številno pospremili do njegovega zadnjega doma na Čatežu. Hvala zdravnikom in sestram Bolnice Golnik, ki so mu lajšali bolečine. Naša topla zahvala velja LD Mokrice, pevcem ter g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Stanka, hčerka Anica z Marjanom, vnuček Sandi, brat Slavko, sestra Olga z družinama in ostalo sorodstvo VTFM TFnNII UAQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — W ILITI icunu VHO PRODANI - KUPIM - POSEST-ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 29. oktobra — Ida Petek, 30. oktobra — Sonja Sobota, 31. oktobra — Krištof Nedelja, 1. novembra — Dan mrtvih Ponedeljek, 2. novembra — Dušanka Torek, 3. novembra — Just Sreda, 4. novembra — Karel Četrtek, 5. novembra — Sabina LUNINE MENE 29. oktobra ob 18.11 — prvi krajec 5. novembra ob 17.47 — ščip kino BREŽICE: 29. 10. francoska akcijska komedija As med asi. 30. in 31. 10. ameriški avanturistični film Smaragdni gozd. BREŽICE: 1. in 2. 11. hongkonški akcijski film Božji oklep. 3. in 4. 11. ameriška komedija Odtrgani. službo dobi IŠČEM zanesljivo in pošteno dekle za delo v strežbi. OKREPČEVALNICA Rozika Pernar, Log, Boštanj pri Sevnici. (P42-30MO) IŠČEMO žensko za pomoč—postrežbo starejši ženski v dopoldanskem času. Brajer, Nad mlini 41, Novo mesto, od 16. ure dalje. Tel. (068) 25-077. (5685-SL-43) stanovanja 4-sobno stanovanje v bloku ali privatni hiši s posebnim vhodom, v Novem mestu ali bližnji okolici, vzame v najem predstavništvo Renault. Tel. (068) 22-454 vsak dan od 9. do 15. ure razen sobote in nedelje. (5681-ST-43) TRISOBNO, pritlično, družbeno stanovanje, ogrevano na trda goriva, sporazumno zamenjam za dva manjša. Eno v Novem mestu, drugo ni pogoj. Tel. (068) 21-928. (5808-ST-43) Nujno iščem kakršnokoli sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (5794-ST-43) motorna vozila Z 750, letnik 1977, registrirano do junija 1988, prodam. Tel. 79-454. (5671-. MV-43) Z 101, letnik 1986, prodam. Tel. 85-001. (5672-MV-43) LADO 1300 S, letnik 1985yprodam. Drago Papež, Pod gozdom 6, Črnomelj, tel. 52-576. (5674-MV-43) FIAT 126 P, letnik 77, prodam. Tel. 77-002. (P43-8MO) R 9 GTD, letnik 85, nujno prodam. Tel. 58-315. (5489-MV-42) Z 101 L, karambolirano, možnost popravila, prodam. Jože Grubar, Jurna vas 4, Novo mesto. (5666-MV-43) R 4 GTL, avgust 82, prevoženih 40 000 km, prodam. Tel. 26-374, po 15. uri. (P42-32MO) JUGO 45, letnik junij 83, lepo ohranjen, prodam. Hrovat, Gor. Straža 101. (5662-MV-43) TOMOS A3ML v garanciji in zastavo ; 750 SE prodam. Krnc, C. III. bat. VDV 9, Mirna. (P43-11MO) Z 750, letnik 80, pjodam. Jožica Benčina, Rakovnik 29, Šentrupert, tel. 47-560. (5664-MV-43) Z 101 confort, letnik 1981, in motor MZ (250 cm3) prodam. Jože Umek, Urš-na sela 30. (5686-MV-43) Z 750 v odličnem stanju prodam. Tel. (068) 24-949. (5687-MV-43) LADO 1200, letnik 1984, nujno prodam. Dušan Levičar, Malo Mraševo 22, Podbočje. (5769-MV-43) APN 6, star 34 m, prodam. Milan Hrastar, Čemše 6, Mirna peč. (5772-MV-43) Z 850, letnik 1984, prodam. Anton Repovž, Srebrniče 2 a, Novo mesto. (5773-MV-43) ČRNOMELJ: 29. 10. ameriški erotični film Jolandina skrivnost. 30. 10. ameriška komedija Profesorji so ponoreli. ČRNOMELU: 1. 11. ob 17. uri ameriška komedija Profesorji so ponoreli, ob 20. uri ameriška srhljivka Otok smrti. 3.11. nemški vojni film Podmornica. 5. 11. ameriška komedija Norije na kolesih. KRŠKO: 29. 10. ob 18. uri videoteka Robin Hood, ob 20. uri francoska črna komedija Večerna obleka. 30.10. italijanski erotični film Leteči seks. SEVNICA: 29. in 30. 10. ameriški akcijski film Komandos. SEVNICA: 1. 11. jugoslovanska drama Srečna nova 49. 5.11. ameriški avanturistični film Divji otok. NOVO MESTO: 29., 30., in 31. 10. angleško-avstralski akcijski film BMX banditi. 1., 2. in 3.11. francoska komedija Fantje za zvezo. 4. 11. satirično gledališče Jazavac s Fadila Hadžiča Herojem v smokingu. Z 750 SC, letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Tel. 22-562. (5775-MV-43) Z 750, letnik 1979, prodam. Turk, Veliki Slatnik 7. (5781-MV-43) ZASTAVO 101,letnik 1978, prodam. Tel. 42-571. (5783-MV-43) GOLF DIESEL, letnik 1979, registriran do oktobra 1988, prodam za 3,5 M. Bučar, Gabrijele 36, Krmelj. Ogled od 16. ure dalje. (P43-35MO) 126 P, letnik 1986,9.000 km, prodam. Hrastar, Kristanova 49 b. (5784-MV-43) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 27-808. (5784-MV-43) VW, hrošč, prodam. T el. 24-024, od 6. do 14. ure, Rudi. (5786-MV-43) Z 850, letnik december 1982, dobro (jhranjeno, prodam. Marjan Matkovič, Črmošnjice 20, Semič. Ogled popoldne. Informacije na tel. (068) 56-192, od 6. do 14. ure. (5786-MV-43) Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 25-449. (5806-MV-43) JUGO 45 E, star sedem mesecev, ugodno prodam. Tel. 22-278. (P43-32MO) GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam-ali zamenjam za cenejši avto. Tel. 52-329. (5793-MV-43) JUGO 55, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tel. 33-736. (5797-MV-43) Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 42-527. (5798-MV-43) Z 101 GT/3V, julij 1985, prodam za 325 SM. Tel. 23-939. (ček-MV-43) 125 P, letnik 1984, prodam. Drago Taborski, Cankarjeva 13, Novo mesto, tel. 22-820 — dopoldne. (5801-MV-43) R 18, star eno leto, prodam. Tel. 85-296. (5802-MV-43) GOLF JXD, 1985/10, bel, prodam za 10,6 M. Tel. (068) 24-827, po 16. uri. (5803-MV-43) ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Tel. 22-194. (5804-MV-43) R4, letnik 1983, in pralni stroj, dobro ohranjen, prodam. Jože Grubar, Šentjernej 46 — staro sejmišče. (5790-MV-43) ZASTAVO 101, prva registracija 1/84, dobro ohranjeno, zaščiteno, garaži-rano, 28.000 km, prodam. Tel. 24-195. (P43-36MO) GOLF DIESEL, november 1982, prodam. Tel. 85-473, zvečer. (5789-MV-43) Z 128, letnik 1985, 26.500 km, prodam. Tel. 23-594, dopoldne. (5788-MV-43) Z 750 LE, letnik 1981, ugodno prodam. Martin Turk, Loka 17, Šentjernej. (5780-MV-43) ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam za 260 SM. Mladen Kamenšek, Štreklje-vec, Semič. (5778-MV-43) ZASTAVO 850, letnik 1983, prodam. Bartol, Hrip 10. (5781-MV-43) LADO, novo, še neregistrirano, 1200, prodam ali zamenjam za manjši avto. Prodam tudi popolnoma nov tomos av-tomatik za 50 SM, pisalni stroj za pisanje v duplikatih za 35.000, motorno črpalko Tomos in 40 m cevi za 70.000, ter kovček DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kr%kp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPSCINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EF), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje7.000 din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din. NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Black and Decker z vrtalnim strojem 60.000. Tel. 47-283. Vse omenjeno je brezhibno. (P43-40MO) MZ 250 prodam ali zamenjam za avto. Macele, Dol. Kamence 48 (ob cesti NM-U). (P43-38MO) GOLF JGL, letnik 82, prodam. Ulica talcev 1, Novo mesto. (P43-43MO) Z 750 LC, letnik 83, prevoženih 28.000 km, prodam. Miroslav Majkič, Prežihova 12, stanovanje 27, Brežice. (pol-MV-43) OPEL kadet 13, avgust 82, odlično ohranjen, prodam. Tel. (068) 56-270. (5813-MV-43) Z 101 L, letnik 1978, registriran september 1988, po ugodni ceni prodam. Anton Derganc, Ljubljanska cesta 20, Novo mesto. (5812-MV-43) APN 6, letnik 1984, kupljen 85, prodam po ugodni ceni. Tel. 51-396. (5810-MV-43) R 15, prodam ali menjam. Cena 85 M. Prodam tudi fiat kampanjolo, džip, letnik 1978, registriran do 9. julija 1988, in opel record 1700, registriran do 10. oktobra 1988. Tel. 33-246. (5807-MV-43) GOLF diesel, letnik junij 1984, S paket, prodam. Tel. (068) 21-948. (P43-41 MO) PRODAM Mini 1100, 1. 1979. Tel. (068) 27-560. (5830-MV-43) Zastavo 128, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 25-037. (5828-MV-43) VOLKSWAGEN, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije med 19. in 20. uro na tel. (068) 21-089. (5826-MV-43) AVTOMATIC, nov, poceni prodam. Groblje 8, Novo mesto. (P43-16 MO) Z 101, letnik 1983, odlično ohranjeno, z dodatno opremo, prodam. Franc Grubar, Gorenje Vrhpolje 9, Šentjernej. (5693-MV-43) PRODAM SIMCO 1307 GLS, letnik 1978, prevoženih 85.000 km, odlično ohranjena. Geršič, M. Kozine 5, Novo mesto, tel. 22-586. (5695-MV-43) R 4 TL special, letnik 1977, registriran do avgusta 1988, dobro ohranjen, prodam. Karel Pezdirc, Dol. Sušice 15 a, Dolenjske Toplice, tel. 65-016. (5698-MV-43) Z101 mediteran, letnik 1979, prodam. Tel. 24-225. (5697-MV-43) LADO 1300 S, letnik 1984, prodam. Alojz Bobnar, Suhor 14, Dolenjske Toplice. (5700-MV-43) JUGO 45^letnik december 1983, prodam. Jože Železnik, Koroška vas 14. (5701-MV-43) ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prodam. Eršte, Polhovica 3, Šentjernej. (5703-MV-43) Ž 101, maj 1977, garažirano in dodatno opremljeno, prodam. Tel. (068) 44-428. (pol.MV-43) Z 101, karambolirano, prodam. Slavko Ucman, Mestne njive 12, Novo mesto. (5707-MV-43) WARTBURG, letnik 1977, obnovljen, registriran do oktobra 1988, prodam. Venče Rožič, Dobliče, tel. 52-447. (5722-MV-43) JUGO 55 L, letnik 1985, prodam. Tel. 24-255, od 14. do 18. ure. (5723-MV-43) Z101 M, letnik 1980,61.000 km, prodam. Tel. 23-905 dopoldne ali 23-538 popoldne. (5719-MV-43) ALFO 1750, starejšo, prodam ali zamenjam. Ogled v soboto ali nedeljo. Lukman, Šmarješke Toplice 64. (P43-18 MO) Z 101 GTL 55, letnik 1985, v dobrem stanju, in zakonsko spalnico prodam. Janez Abram, Dobrava 9, tel. (068) 60-001 (5716-MV-43) JUGO, letnik 1986, prodam. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2/a. (5718-MV-43) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 25-368 ali 23-330 int. 71. (5717-MV-43) R 4 katrco, letnik 1977, prodam. Igor Kovačič, Mrtvice 61, Leskovec pri Krškem. (5714-MV-43) LADO 1500 prodam. Tel. 25-182, po 15. uri. (5725-MV-43) ŠKODO 120 L, letnik 1977, registrirano do septembra 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 25-687. (5726-MV-43) Z 750, letnik 1978, prodam. Ogled popoldne ali tel. 23-658. (5731-MV-43) LADO 1200, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Zvonka Nosan, Ratež 56. (5733-MV-43) Z 101 GTL 55, letnik 1987 — april, prodam. Tel. 25-782 — dopoldne ali 22-924 — popoldne. (5735-MV-43) TAM 125 T, 6500 kg, letnik 1977, kiper 4 m, prodam. Janez Zupet, Škocjan 66. (5735-MV-43) Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana, prevoženih 28.000 km, prodam. Avdo Džanovič, Slavka Gruma 22, Novo mesto (5736-MV-43) LADO 1200 kombi, letnik 1983, prodam. Tel. 85-958. (5738-MV-43) ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Judež, Gor. Vrhpolje 45, 68310 Šentjernej. (5729-MV-43) JUGO 45, rdeče barve, letnik 1984, prevoženih 40.000 km, prodam. Tel. (068) 44-028, od 15. ure dalje. (5737-MV-43) 126 P, letnik 1986, prevoženih 8.000 km, prodam. Tel. 72-588, popoldne in zvečer, (P43-26 MO) R 4, starejši letnik, prodam. Zagrebška 3, Klobučar. (5741-MV-43) Z 750, letnik 1974, prodam. Vončina, 4. julija 57, Krško. (P43-25 MO) AUDI 50, letnik 1976, prodam ali zamenjam za drug avto. Jože Kolenc, Resljeva 1, Kostanjevica na Krki. (5743-MV-43) ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Slavko Pate, Gornje Kamence 8. (5750-MV-43) R 4, letnik 1983, prodam. Pavel Kastelic, Rakovnik 14 pri Birčni vasi. (5749-MV-43) NUJNO PRODAM APN 6. Matkovič, Nad mlini 25. (5748-MV-43) APN 6, star 9 mesecev, prodam za 45 SM. Mohar, Potov vrh 1 a. (5747-MV-43) FIAT 750, letnik 1976, prodam. Tel. 20-260, od 15. ure dalje. (5753-MV-43) Z 101, letnik 1977, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Petar Radinič, Bršljin 61. (5752-MV-43) ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, in lado rivo 1300, novo, registrirano, prodam. Tel. 27-712. (5751-MV43) ZASTAVO 850, 1985, brezhibno, 17.000 km, prodam. Tel. 26-252. (5727-MV-43) FIAT 126P,letnik 1981, registriran do septembra 1988, prodam. Tomo Hoda-novac, Globočice 17,68311 Kostanjevica na Krki, tel. 42-020 int. 263. (5759-MV-43) 126 P, letnik 1979, prodam. Iztok Er-pe, Birčna vas 8 b. (5757-MV-43)_ 126 P, letnik 1980, prodam. Čuček, Pod Trško goro 71. (Ček-MV-43) Z 750, letnik 83, 29.000 km, prodam. Derganc, Potok 17, Straža. (5691-MV-43) NOV MOPED A 3 MS in avstrijsko bakreno bronzo prodam. Tel. 84-761, po 14. uri. (P43-15 MO) Z 101 GTL 55/5, letnik marec 86, prodam. Tel. (068) 79-356. (P43-14 MO) 126 P, letnik 80, prodam. Ogled v petek popoldne. Branko Lavrenčič, Vel. Podlog 57, tel. 75-722. (P43-17 MO) Z 750, letni 77, registriran do 23. decembra, prodam. Jožef, Zbure 4, Šmarješke Toplice. (5760-MV-43) Z 101,letnik 1978, nujno prodam.Tel. 25-341. (5762-MV-43) SCHIROCCO, starejši letnik, obnovljen, prodam. Junc, Otočec 101. (5761-MV-43) MOTOR BT 50 ugodno prodam. Sta-niša, Dol. Težka voda 5, tel. 43-746. (5763-MV-43) Z 101 T poli, letnik 85, prodam. Franc Kalin, Skopice 42, Krška vas. (P43-32 MO) Z 101 GTL 55, letnik 85, prevoženih 21.000 km, prodam. (P43-31 MO) Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1978, prodam. Tkalčič, Jankoviči 2, Adlešiči. (P43-30 MO) Z 101 GTL 55, letnik november 85, prodam. Semič 38, tel. 56-366. (P43-34 MO) R 4 TL, letnik 77, registriran do marca 88, ugodno Drodam. Grobovšek, Levstikova 3, Novo mesto, tel. 27-776. (P43-33 MO) Z 101, letnik 83, ugodno prodam. Ivan Poljane, Dolenje Kamence 60 a, Novo mesto. (5767-MV-43) prodam UGODNO prodam televizor GRAND Color 777. Inf. na tel. 22-852. PRODAM video cassette recorder HQ FISHER FVP-905. Inf. na tel. 25-226. TRAJNO-ŽAREČO PEČ, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 56-209. (5787-PR-43) KRAVO sivko, po drugem teletu, prodam. Tel. (068) 85-961. (5776-PR-43) MOŠKE OBLEKE ter jesenske in zimske plašče za srednje in višje postave prodam. Tel. 23-545. (5809-PR-43) 2100 komadov rabljene strešne opeke prodam ali zamenjam za drva. Pot na Gorjance 23 (Žabja vas), Novo mesto. (5814-PR-43) PRALNI STROJ prodam. Tel. (068) 52-058. (043-37 MO) SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel. 21-209. (5805-PR-43) 6 MESECEV BREJO TELICO prodam. Gor. Kamence 1. (5800-PR-43) BARVNI TELEVIZOR, star 9 mesecev, prodam. Tel. 25-388, popoldne. (5774-PR-43) DNEVNO SOBO prodam. Tel. 24-093 popoldne. (5771-PR-43) PRODAM novo 3-tonsko prikolico za prevoz živine. Anton Starič, Vinja vas 43, Novo mesto. (5770-PR-43) HRASTOVE DESKE, 5 cm, prodam. Tel. 24-456. (5785-PR-43) PRODAM prenosni radiokasetofon Hitachi 3 D Super Woofer 60 W, še v garanciji. Informacije na tel. 26-416 (popoldan). Električne omarice, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam do 30% ceneje. Tel. (061) 213-244. (5676-PR-43) SADNA DREVESA: jablane, hruške, breskve, češnje in marelice, za sorto in kvaliteto, prodam. Nudim garancijo. Jože Prelog, Adamičeva 13, Grm, Novo mesto. Tel. 26-310. (5673-PR-43) Večjo količino suhega gradbenega lesa za ostrešja hiš (špirovci, grede, letve, oboji) prodam. Franc Šenica, Meniška vas 27 a, Dol. Toplice, tel. (068) 65-459, po 15. uri. (5675-PR-43) SMREKOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, dolžine 450 cm, prodam. Pavlin, Cesta herojev 66, Novo mesto. Tel. (068) 25-426. (P43-6MO) PRALNI STROJ Gorenje, star dve leti, prodam. Tel. (068) 24-280. (5669-PR-43) TRAJNO ŽAREČO PEČ in hladilnik z zamrzovalno skrinjo prodam. Pekez, Partizanska 29. (5667-PR-43) HI-FI stolp Riz z zvočniki in kasetni radio ugodno prodam. Tel. 27-749. (5658-PR-43) OVNA (90 kg) prodam ali zamenjam za brejo solčavko. Jože Kranjc, Rožno 56, Blanca. (P43-2MO) MLADE PUJSKE, primerne tudi za odojek, prodam. Janez Franko, Sela 3, Straža. (P43-9MO) PEVSKO OZVOČENJE MAK-mu-sic (2 x 220 W sinusa), ritem aparat Roland TR 606 in dve diatonični harmoniki prodam. Tel. 56-746. (P42-31MO) RAZGLAS Solton z elekt. mehom, Marshal bas (80 W), električno kitaro, mikrofon in stojalo, vse zelo poceni prodam. Tel. 58-547. (5652-PR-43) DVE BREJI KRAVI prodam. Franc Florjančič, Dol. Maharovec 13, Šentjernej. (5653-PR-43) SPALNICO, še zapakirano, ugodno prodam. Tel. 42-430. (5655-PR-43) BARVNI TELEVIZOR (56 cm) brez daljinca, star dve leti, prodam za 40000.— Možnost obročnega odplačevanja. Tel. 26-561. (ček-127/87) PRAŠIČA ter črno- beli televizor prodam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. (5684-PR-43) Črno krzneno jakno št. 42 (polarna lisica) prodam. Tel. 65-161. Kličite 8. ali 9. novembra. (5688-PR-43) PEČ EMO CENTRAL 23.000 na trda goriva, rabljeno tri leta, prodam. Tone Mestnik, Lobetova 11, tel. 22-022. (5782-PR-43) ZLATO ZA ZOBE prodam. Tel. 26-060. (5791-PR-43) KUHINJSKE ELEMENTE in štedilnik prodam. Šegova 3, stan. 5, tel. 24-477. (5736-PR-43) ZAKONSKO POSTELJO z jogiji in pralni stroj prodam. Peskar, Gubčeva 18, Trebnje. (5737-PR—43) CEMENTNO STREŠNO OPEKO in rabljeni les poceni prodam. Cegelnica 21, tel. 23-097. (5739-PR-43) NOVO MIZARSKO tračno žago prodam. Janež, Trg 25. maja 11, Sodražica, tel. (061) 866-135. (P43-27 MO) HARMONIKO Hohner atlantik IV de lux prodam. Primož Mohorič, Valvazorjeva 4, Bled, tel. (064) 77-090. (P43-28 MO) MOTORNO ŽAGO Stihi 056, malo rabljeno, in motor Tomos EM 14, nov, prodam. Janez Mam, Dol. Dobova 13, Trebnje. (5742-PR-43) TROSEDEŽ, dva fotelja, poceni prodam. Tel. 27-828. (5744-PR-43) SKRINJO (310 1), staro eno leto, otroško posteljico — nadstropno ter kombiniran štedilnik ugodno prodam. Tel. 26-708, popoldne. (5745-PR-43) OSTREŠJE HIŠE (16 x 9) hrast, plohe, kombi plošče (50 m2,5 cm) ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dol. Toplice, tel. 65-496. (5754-PR-43) TV SPREJEMNIK Grunding prodam. Tel. 27-841. (5757-PR-43) KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (2 plin in 4 elektrika) ugodno prodam. Tel. (068) 23-149, popoldan. (5758-PR-43) KOBILO, mlado, brejo, prodam. Golob, Veliki Slatnik 15. (5764-PR-43) LONČENI KAMIN, radio HSR 50 W, pony kolo, prodam. Lenart, Smolenja vas 22 b. Tel. 27-807. (5766-PR-43) RADIATORJE prodam. Ločna 4, Novo mesto, tel. 25-577. (5689-PR-43) BARVNI TELEVIZOR Gorenje, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-902. (P43-13 MO) MIZARSKI skobelni stroj, širina 400 mm, s krožno žago in vrtalno glavo, prodam. Tel. 42-481. (5694-PR-43) 2000 kosov rabljene strešne opeke poceni prodam. Kralj, Lobetova 24, tel. 20-378. (5696-PR-43) DVOREDNI PLETNILNI stroj prodam po ugodni ceni. Tel. 51-396. (5705-PR-43) BARVNI TELEVIZOR prodam. Rudolf Kuhar, Mokronog 86, tel. (068) 49-200. (5711-PR-43) SIVI STREŠNIK, 250 kom., ugodno prodam. Tel. 21-079 ali 25-259. (5710-PR-43) KOZOLEC, enojnik s podaljškom, prodam. Lešnica 11, tel. (068) 85-107. (5724-PR-43) STREŠNO OPEKO, rabljeno, 2000 komadov, prodam. Ivan Komes, Dol. Gradišče 16, Šentjernej. (5721-PR-43) 9 m3 suhih desk, 1. kvalitete, debelina 8 cm, prodam. Tel. 22-967, zvečer. (P43-21 MO) ŽGANO APNO prodam. Tel. 20-319. (P43-23 MO) DVE BREJI KOZI, dobri mlekarici, in kozla, starega dve leti, prodam. Ratko-vič, Orehovec 39 pri Kostanjevici. (5713-PR-43) HLADILNIK prodam. Tel. 21-588, po 15. uri. (5725-PR-43) Dobro ohranjen raztegljiv kavč in dva fotelja prodam. Frenk Valant, Glavni trg 2, Sevnica, tel. 81-460. (P43-24 MO) 15 m3 drv in les za ostrešje prodam. Tel. 20-241, po 17. uri. (P43-44 MO) Prodam nov šivalni stroj in motor av-tomatik. Tel. 84-883. (5831-PR-43) kmetijski stroji prodam. Tel. 26-443. (5779-KS-43) HONDA 600 s frezo, rotacijsko, in strižno kosilnico, malo rabljeno, ugodno prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, 68311 Kostanjevica. (5699-KS-43) TRAKTOR STEYER. 28 KM, s kosilnico, prodam. Alojz Klešin, Gorica 1, 68273 Leskovec pri Krškem. (5704-KS-43) MOTOKULTIVATOR GOLDONI, 14 KM, prikolico ter frezo in 100 m2 obloge — smrekove, 1 m3 desk 25 mm prodam. Jože Plot, Dvor 76, 68361. (5755-KS-43) ROTACIJSKI PLUG za motokulti-vator Gorenje Muta, rabljen eno sezono, prodam za 150.000.— Ivan Puc, Lončarjev dol 19 a, Sevnica. (P43-3MO) Dve traktoski gumi (pogonski 750 x 16) prodam. Tel. 85-422. (P43-4MO) TRAKTOR Pasquali 970 KM 33, s priključki, prodam. Žlatko Budetič, Mali Slatnik 50, tel. 27-846. (5651-KS-43) TRAKTOR Ursus C-360, 500 delovnih ur, s kabino, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Starič, Radna vas 7, Trebelno. (5654-KS-43) kupim STAREJŠO KMEČKO HIŠO z ne- kaj zemlje (do 30 km iz Novega mesta) kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na Dolenjski list pod šifro »NARAVA«. (P43-39 MO) GRADBENO PARCELO v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. Naslov v upravi lista. (5795-KU-43) posest HIŠO (9 x 11) v Novem mestu in renault 4 prodam. Tel. (068) 27-739. (5765-PO-43) VINOGRAD, star 9 let, v okolici Krškega ob asfaltni cesti, voda in elektrika na parceli, prodam. Jože Pavlin, Sejmiška 4, Leskovec, tel. 33-688 (P43-29 MO) ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Novega mesta prodam. Tel. 27-687 zvečer. (5702-PO-43) UREJENO HIŠO z vrtom 8 km iz Novega mesta prodam. Šifra: »URADNO OCENJENO«. (5677-PO-43) ZIDANICO-VIKEND na Vel. Riglju pri Dol. Toplicah, zgrajeno 1972, soba z balkonom in vinogradom, 9 a, prodam. Jože Zupančič, Meniška vas 9, Dol. Toplice. (5650-PO-42) V Krškem ali bližnji okolici kupim manjšo hišo, manjše posestvo ali eno etažo hiše. V skrajnem slučaju tudi zamenjam svoje enosobno stanovanje s telefonom v Ljubljani. Tel. (068) 33-929. (Pol-PO-41) Prodam, dam v najem ali zamenjam vikend hišo s centralnim ogrevanjem in vinogradom v bližini Trebnjega. Tel. (068) 59-853. (P43-7MO) ZEMLJIŠČE (1823 m2), primerno za obdelavo, 1. kvalitete, na Hudem pri Novem mestu, prodam. Informacije pismeno ali osebno. Tone Mohar, Vel. Mlačevo 37, Trebnje. (P43-5MO) VINOGRAD (21 a) v Senušah prodam. Branko Medvešek, Gubčeva ul. 2, Krško. (5679-PO-43) VIKEND, 5. faza (60 m2), s 3000 m2 zemlje, ugodno prodam v Gradišču pri Trebnjem. Plačilo gotovina — kredit. Tel. (064) 27-501. (P44-2MO) razno UPOKOJENEC, star 50 let, zdrav, z novo hišo in malo zemlje, gmotno preskrbljen, živim sam, razvezan, ne po svoji krivdi, nealkoholik, bi rad spoznal zdravo žensko, mirno. En otrok ni ovira. Ponudbe pod šifro »NOVO MESTO«. (5683-RA-43) Zaradi osamljenosti nudim upokojenki dosmrtno stanovanje v lepem zdraviliškem kraju. Kristina Kožar, Bušeča vas 22, Cerklje/Krki. (pol-ST-43) preklici TRAKTOR IMT 335 (ferguson), 2000 delovnih ur, prodam. Gangl Jože, Ogulin 4, 68344 Vinica. (P43-42 MO) ROTACIJSKO KOSO SIP 165, zapravljivček in mlatilnico s popolnim Čiščenjem in vezanjem slame prodam. Ju-rejevčič, tel. 56-627. (5815-KS-43) TRAKTOR IMT 539 de lux s kabino in kompresorjem, 900 ur po generalni, prodam. Rafael Mlakar, Žadovinek 2, 68273 Leskovec pri Krškem. (5732-KS-43) PRIKOLICO za traktor, nosilnost 4 tone, domače izdelave, prodam. Stane Vene, Pod Trško goro 21, Novo mesto, tel. 25-915. (5756-KS-43) TRAKTOR PORŠE, 15 KS, s koso in lahek gumi voz prodam. Štaniša, Črmošnjice 5 B, tel. 43-750. (5763-KS-43) TRAKTOR ŠTORE 404 S in IMT 539 zelo ugodno prodam. Jože Trontelj, Gatina 19, Grosuplje 61290. (P43-20 MO) BCS kosilnico prodam za 1,3 M. Tel. 27-022. (5720-KS-43) NOVO BOČNO KOSILNICO, montira se na vse IMT traktorje, in zadnji nakladalec za gnoj ali pesek prodam. Tel. (061) 784-135 zvečer. (5706-KS-43) TRAKTOR IMT 533 prodam ali enjam za govedo. Turk, Veliki Slatnik 7. 5779-KS-43) MOTOKULTIVATOR HONDA F-400 s priključki — freza, plug, kosa — Opozarjamo JOŽICO FABJAN iz Škocjana, naj preneha z žaljivimi in lažnivimi besedami zoper družine LINDIČ iz Klenovika in družine ANDREJČIČ iz Gor. Dol. Če tega ne bo upoštevala, jo bomo sodno preganjali. (581 l-PK-43) MARIJA VOVK, Valantičevo 17, Novo mesto, prepovedujem sekanje in požiganje drevja, vožnjo in parkiranje ter odlaganje kakršnihkoli odpadkov na mojih parcelah št. 553 in 571 v kat. občini Zagorica (Kamenska gora). (5799-PK-43) čestitke Dragemu MARTINU UHERN1KU iz Gabrja 96 za njegov osebni praznik čestitajo vsi, ki ga imajo radi. mi (5 obvestila Obveščam, da imam ponovno plemenskega meijasca. Ribič, Omuška vas, Trebelno. (5740-OB-43) Pri zahvali za pokojnim FRANCETOM KAMINOM je bil pomotoma izpuščen verz v zahvali. Se opravičujemo. SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje, pp potrebi tudi montira OBRTNA DELAVNICA Dane Miži-goj, p. p. 26, Krško, tel. (068) 71-513. (P37-15MO) GOSPODINJE, tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo rosijo, od zunaj ledenijo! Tel. (062) 413-606 vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (4826-OB-43) CANDY servis! Janez Močnik, K Roku 17. Tel. 22-668. (P42-23MO) Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon Marija KULOVEC od 1. novembra dalje odprt ob PETKIH od 7. do 14. ure. Se priporočam! (5682-OB-43) V SPOMIN Danes mineva leto, odkar naju je zapustil skrbni mož in oče ANTON OLAJ šofer v pokoju iz Zaloga 24 Zahvaljujeva se vsem, ki se ga spominjate. Žalujoča žena in sin C4+J Že leto dni je sedaj minilo, odkar življenje ti je ugasnilo. Pri nas veselja več ni, odkar tebe, Ivan, med nami ni. V SPOMIN IVANU PLAZARJU iz Krmelja 2. novembra bo minilo žalostno leto, odkar seje pretrgala tvoja življenjska pot. Bolečina je težka, praznina vse večja, ker v mislih smo vedno s teboj. Hvala vsem, ki postojite ob preranem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC PLANINC občinski uslužbenec v pokoju iz Brestanice 152 (pri sv. Mohorju) Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in krajanom, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pospremili našega dragega pokojnika k poslednjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo družini Resnik s Sremiča, Martinu Radeju za poslovilne besede v imenu vaščanov Sremiča, ZZB NOV Brestanica in tov. Javoriču za besede slovesa, pevcem pevskega zbora iz Brestanice, godbi na pihala iz Celuloze, gospodu župniku iz Brestanice za opravljeni obred, sodelavcem OŠ Bratov Ribar iz Brežic, tovarni Celuloze in papirja Duro Salaj in sodelavcem M KZ Metlika-TOZD Vinska klet. Žalujoči: vsi njegovi Povsod Te iščejo oči, odkar Te, ljubi sin, več ni. Tvoja mama z bolečino v srcu zdaj trpi Žalost v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz, kot zdaj ti, i' grobu spala. V SPOMIN 25. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar me je zapustil sin STANE PEČJAK iz Malega Lipovca 10, Ajdovec Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi FRANCI COLARIČ kovač iz Podbočja Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvala gasilcem in govornikom ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi I ZAHVALA \ .dPK V 68. letu starosti nas je nepričakovano za- pustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric VRHOVEC Velika Loka 1 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom. ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in našega dragega očeta v takem številu spremili na zadnji poti k počitku. Najlepše se zahvaljujemo vsem DO, župniku za lepo opravljen obred in Gasilskim društvom. Žalujoči: Darinka, Jože, Tone in Jožica z družinami ter Anica in Janez V SPOMIN ANTONU HUMEKU iz Dobove 32 Z bolečino v srcih se spominjamo 23. oktobra, ko je minilo leto žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Njegovi: žena, hčerka in bratje ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete MARIJE FRAKELJ z Radoviče 22, Metlika se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo vsem sosedom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem, tov. Slobodniku pa za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Kje si, ljuba mama, kje Tvoj mili je obraz, kje so Tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila skrbna mama, stara mama MARICA KRAMARŠIČ iz podhoste 38 pri Dol. Toplicah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in vaščanom za darovano cvetje, vence, izrečeno sožalje ter za vso pomoč, ki sojo nudili v težečh trenutkih. Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, sosedovim Kumljevim, Fifoltovim in Vrtarjevim ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: sin Janez z družino, hčerke Marinka, Ivanka, Ljuba, Martina, in Vika z družino, bratranci in sestrične Veter z gora Ti prinaša pozdrav in spomin nate je žarek svetal V SPOMIN Minila so tri žalostna leta, kar nas je zapustil naš nepozabni NEDELJKO JEVŠEK Trdinova 5 c Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ko smo se za vedno poslovili od našega ljubega moža, očeta in brata FLORJANA UHLA bi se radi zahvalili vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in se od njega poslovili. Posebno se zahvaljujemo dr. Trobišu in dr. Hečimo-viču s pljučnega oddelka novomeške bolnišnice ter strežnemu osebju oddelka in dr. Vodniku, ki so mu lajšali bolečine v času njegove bolezni. Iskreno sc zahvaljujemo g. proštu za njegove tople besede ob zadnjem slovesu, kakor tudi vsem za pismeno in ustno izraženo sožalje. Žena Pavla, sin Pavel in hčerka Florjana z družinama, sestra Betika in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica LEOPOLDA ŠEGINE iz Metlike se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikom tov. Zeletu, Vrviščaiju in Požeku za poslovilne besede ter garnizonu iz Črnomlja za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: brata Tone in Franc z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage NADE ŽIVIČ rojene Zakšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, podarili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in v težkih trenutkih stali ob strani ter nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Djuro Salaj — tozd TES Brestanica, Elektrarne Brestanica, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, splošne bolnice Novo mesto, Brežice, Zdravstvenega doma Senovo, godbi Celuloze, pevcem, govornikom, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno med boleznijo obiskovali, ji dajali poguma in se trudili, da bi bilo njeno trpljenje manjše. Žalujoči: mož. Jože, hčerki Martina in Jasmina, mama, oče, brat z družino ter ostalo sorodstvo Zakaj si moral nam xmreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti Žalostno si se poslovil, tiho si odšel, naj Ti bo lahka zemlja, ki si jo tako ljubil ZAHVALA Ob mnogo prerani, nenadomestljivi izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata, brata, strica in starega ata ANTONA KUŽNIKA iz Vel. Lipovca 9 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje, pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, DO Novoles-TOZD TDP za podarjene vence in denarno pomoč. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Veliki Lipovec, 19. oktobra 1987 * * s ~ *> ' A % s % i I % ft > J s % * S * s I * S ** > % * H * S MMi DUŠAN »Človek se ravno vsega nauči, potem pa gre v penzijo in nikomur več ne koristi,« pravi, pa brez posebne grenkobe, novomeški profesor matematike in fizike ter astronomije Dušan Modic, ki se je letos po 37 letih dela v šolstvu upokojil Z njim tudi ne bo čisto tako, na ekonomski šoli, kjer je učil zadnja leta, še naprej honorarno poučuje. Pa ne zaradi denarja, kot dolgoletni aktivni delavec slovenskega društva matematikov, fizikov in astronomov zelo dobro ve, da je pomanjkanje profesorjev za oba, pri učencih bolj kot ne osovražena predmeta, velik slovenski problem. In prof. Modic, prvovrstni vzgojitelj, pa tudi strah in trepet mnogih dijakov — »sem pač zahteval red, pri matematiki ne sme biti površnosti, pomembne so vse formalnosti in stalna izbira najkrajšega, najracionalnejšega načina, kar je tudi vzgojna funkcija matematike,« pravi prof. Modic, ki se ga vendar ni bilo treba bati, kdor je znal, je zaradi pomanjkanja profesorjev, ki ga krpajo s honorarci, zaskrbljen za znanje matematike in fizike pri sedanjih in bodočih generacijah. Skrbi ga toliko bolj, ker pravi, da si Učenci tako in tako malo zapomnijo od matematike, posebno, ker mislijo, da je ne bodo potrebovali kar seveda ne drži Tisto, kar matematika da, potrebujejo vsi Prof. Modic je začel svojo dolgoletno pedagoško delovno pot še kot študent v Ljubljani na šentviški gimnaziji Ko je končal štu- dij, je eno leto učil na celjskem učiteljišču, potem pa so ga na njegovo željo premestili na novomeško učiteljišče. V Novem mestu je s prekinitvijo v letih 1976—82, ko je učil v zdravstvenem šolskem centru v Ljubljani, ostal vse do danes. Njegovo pedagoško delo nikoli ni bilo le golo poučevanje dveh ne posebno priljubljenih predmetov. Uredil in opremilje fizikalne laboratorije na celi vrsti novomeških šol, izdeloval je tudi učila za pouk fizike, pa tudi učila za vaje iz mehanike. »Moral sem, kaj sem hotel, ko jih pa ni bilo,« pravi. Pod okriljem društva matematikov in fizikov je večkrat poskrbel za uvoz vseh teh učil za slovenske šole. Ime prof. Modica je povezano z reformo pouka matematike v osnovni šoli — pravi, da je kot recenzent učbenikov prispeval nekaj poenostavitev — pa z reformo pouka fizika v srednji šoli. Z usmerjenim izobraževanjem je kot vsi sicer razočaran. »Rečeno je bilo, da ne bo podvajanj, da bo vse časovno med seboj usklajeno. Pa ni tako. Učenci se pri enem predmetu učijo snov, ki bi jo pri drugem rabili, na začetku leta, šele na koncu leta Vsak je pač oblikoval svoj predmet po svoje, brez povezave z ostalimi, in tudi sedaj po popravljanju ostajajo te razlike.« Za prof. Modicem je tudi ogromno seminarjev in tečajev za učitelje, sodelovanj pri razstavah učil, demonstracij pouka v novih fizikalnih laboratorijih itd. Kot že rečeno, je bil vsa leta tudi zelo delaven v društvu matematikov, fizikov in astronomov, ki mu je ob svoji 30-letnici tudi dalo posebno priznanje, opravljal je vrsto delegatskih funkcij, predvsem v izobraževanju. Še danes rad omeni tudi lutkarstvo. »Že kot otrok sem imel s prijatelji lutkovno gledališče. V Novem mestu so na učiteljišču izdelovali lutke, pa sem predlagal, da bi naredili predstavo. V 10 letih smo potem postavili okrog 200 lutkovnih predstav. »Njegovo vsestransko delo ni ostalo nezapaženo, pred dobrim desetletjem je prejel red dela s srebrno zvezdo, letos je dobitnik Trdinove nagrade občine Novo mesto. Z. LINDIČ-DRAGAŠ 4 4 4 i * 4 4 * * * * 4 4 4 4 4 4 4* 4 4 4 4 4 4 4 i 4 \ \ 4 4 *4 ! I 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 *4 Po 15 letih prvič na enem mestu Slovesna otvoritev novih prostorov očesne ambulante v preurejeni kleti novo-meške bolnišnice — Pridobitev za bolnike in zdravstvene delavce NOVO MESTO — V okviru praznovanja letošnjega novomeškega občinskega praznika je bila preteklo sredo slovesna otvoritev novih prostorov očesne ambulante. Uredili sojih v kleti »nove« novomeške bolnišnice. Pomenijo veliko prostorsko, organizacijsko in strokovno pridobitev in v njih bosta po besedah vodje novomeškega očesnega oddelka dr. Vesne Morela skupaj z novo dodatno opremo prvič na Dolenjskem omogočena popoln pregled in oskrba očesnega ambulantnega bolnika na enem mestu. Prvo stalno očesno ambulanto je Do • lenjska dobila leta 1970 in že v prvem letu so v njej pregledali 1.500 bolnikov. Leta 1972, ko je bil v Novem mestu odprt tudi očesni oddelek bolnišnice, se je ambulanta preselila v pritličje nove bolnišnice, kjer je ostala do nedavnega. Ambulanta, v kateri so že leta 1975 ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: Mara Rupena Osolnik iz Ljubljane, Gregorčičeva 9 a, 30.0Q0 din namesto venca za ing. Jožeta Levstika; osnovna šola Vavta vas 5.000 din; Anton Božič iz Ljubljane 101.439 din; Ve-letekstil — poslovalnica Črnomelj 6.000 din; sekcija upokojencev Novo-teks Novo mesto 10.000 din namesto cvetja za pokojnega Antona Ravbarja. Doslej se je nabralo za atomski ab-sorber 8.178.841 din. Za vse prispevke v sklad za drage medicinske instrumente se občinski odbor Rdečega križa Novo mesto iskreno zahvaljuje. PARTIZANSKE DELAVNICE BREŽICE — V Posavskem muzeju so pripravili razstavo Partizanske delavnice, ki skoz različne eksponate govori o dejavnosti, ki je potekala v tako imenovanem partizanskem zaledju. Največ partizanskih delavnic je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini. Razstavo je posredoval Dolenjski muzej iz Novega mesta in bo na ogled do 1. decembra. TISKARSKI ŠKRAT KOČEVJE — V prispevku »Od ženske ostale samo kosti«, objavljenem v 42. številki Dolenjskega lista z dne 22. oktobra na zadnji strani, je v zadnjem odstavku tiskarski škrat spremenil ime komandirja postaje milice v Kočevju iz Petra Ješel-nika (kar je pravilno), v Petra Kolška (kar je napačno). Prizadetemu se opravičujemo. Zasebna trgovina »Nitka« Komisijska trgovina in modni salon pod Trško goro »Armiran« kruh Novomeški peki napa-ko obžalujejo NOVO MESTO — Večerja, ki si jo je prejšnji teden privoščil Anton Potočar iz Novega mesta, bi se lahko kaj slabo končala, z zlomljenim zobom, z ranjenimi usti ali pa morda še kako huje. V kosu kruha, ki si gaje odrezal od hlebca belega, je bila kakih 10 centimetrov dolga jeklena žica Naslednje dni pa je njegov tast Marko Škrbec prinesel pokazat novomeški »armiran« kruh v naše uredništvo. Kruh je Potočar kupil v ponedeljek, 19. oktobra, v Mercatorjevi trgovini Potrošniški center Ločna. V novomeški pekariji so na telefonsko vprašanje, kako je lahko prišla jeklena žica v hlebec kruha, odgovorili, da pri tako veliki proizvodnji kruha, ki znaša v ločenski pekarni okrog 14 ton na dan, ob sobotah in pred prazniki pa celo po 20 ton, lahko pride do napak, denimo, pri kovinski mreži, na kateri se pomika in peče kruh. Tako lahko pride kos žice v testo in v kruh. Direktorica Pekarne Ločna Dragica Galič je povedala za primer, ko so morali zaradi vijaka, ki je odpadel na mreži, izločiti iz prodaje celo tono kruha. Neljubi dogodek seveda obžalujejo. »V kruhu so potrošniki našli že marsikaj, vendar pa je tole z žico le malo prehudo. Samo pomislite, kaj bi bilo, ako bi bil kos žice manjši in bi ga zet pojedel ! Nekdaj je bil kruh kruh, in kdor bi si od pekov privoščil tako nemarno zamesiti vsakdanji kruh, bi lahko naslednji dan zaprl trgovino. Danes pa...« je z nekoliko nostalgije po starih časih, ko še niso poznali velikoserijske peke, komentiral dogodek Marko Škrbec. M. MARKELJ / k M NEUŽITEN DODATEK — S takšnim kosom žice v kosu kruha se je pri večerji srečal Novo-meščan Anton Potočar. NOVO MESTO — Prejšnji teden je bila v naselju Pod Trško goro odprta prva zasebna komisijska prodajalna v novomeški občini, katere lastnica Fanika Mežnarje svojim strankam že več let poznana kot kvalitetna modna šivilja. V majhnem, a izredno okusno in lično opremljenem lokalu bodo kupcem na voljo rabljena oblačila, ponudbo pa dopolnjuje pester izbor oblačil, ki jih lastnica izdeluje s sodelavkami v svojem modnem salonu. Tako bodo lahko ustregli tudi najbolj zahtevnim strankam, saj so na posebno željo pripravljeni sešiti tudi ekskluzivne vrhunske izdelke. oblačila, smučarske komplete in predvsem otroško konfekcijo. Oblačila morajo biti kemično očiščena, če pa jih je potrebno pokrpati ali popraviti za prodajo, pa to store šivilje v salonu. Mežnaije-va zatijuje, da bodo cene v komisijski prodajalni zelo ugodne, saj bo le tako dosežen njen namen — ustreči vsem kupcem, predvsem tistim s plitkejšimi žepi. Delovni čas prodajalne so prilagodili tudi ljudem iz bolj oddaljenih krajev, ki se v mestu mude ob sicer uradnih dnevih. Ob ponedeljkih, sredah in petkih bo trgovina odprta od 13. do 19. ure, zadnjo soboto v mesecu pa od 8. do 12. ure. M. K. MLADOLETNI ŠOFER NOVO MESTO — Anton Drago-van z Lokvice seje 20. oktobra popoldne z osebnim avtom pripeljal v Semič. Parkiral je pred trgovino in odšel. Ključe je pustil v avtu, kar je opazil 12-letni D. Z., sedel za volan in se odpeljal po krajevni cesti Semič—Gaber. Veselje pa ni trajalo, po 900 metrih vožnje je fantiča zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku zaneslo v desno, prebil je ograjo in se ustavil. Na avtu je za 1,5 milijona dinarjev škode. opravili 12.500 pregledov, sedaj pa jih letno še enkrat toliko, je kmalu postala zelo pretesna. Niti vseh aparatur, ki so jih kupovali, da ne bi zaostajali za razvojem očesne medicine, niso imeli kam postaviti. Prostorska stiska in potreba po novih prostorih za rentgen jev času, ko zelo slabo kaže za nove zidove, posebno v družbenih dejavnostih pa tako tudi v zdravstvu, rodila zamisel o preureditvi kletnih bolnišničnih prostorov za potrebe očesne ambulante. Očesna ambulanta je sedaj trikrat večja in prvič po 15 letih dela, kije novomeški očesni oddelek zaradi kakovosti in visoke strokovnosti proslavilo po vsej domovini pa tudi zunaj njenih meja ter mu letos spomladi prineslo tudi priznanje dr. Potrča, bodo vse ambulantne preglede in posege (teh bo lahko več) lahko opravljali na enem mestu. Pridobili so eno ordinacijo, svoj prostor je dobila laserska terapija, sedaj imajo kabinet za vidno polje in tudi ehografi-jo, lahko pa bodo začeli delati tudi flo-rescenčno angiografijo, ki je doslej kljub kupljenemu aparatu zaradi prostorske stiske niso mogli. Za vse ambulantne posege je sodobno opremljena nova operacijska soba, ki zadošča zahtevam majhnega zaprtega operacijskega bloka. Z vsem tem bo razbremenjen očesni oddelek in jegova operacijska soba. Pomembne so tudi večje in lepše čakalnice pa primerni prostori za kartoteko, knjižnico in dežurne sobe s sanitarijami. Novi prostori nudijo možnost za izboljšanje organizacije dela in racionalizacijo. Opremili sojih tako (na primer klicanje bolnikov po mikrofonu), da se bodo zdravstveni delavci lahko bolj kot doslej posvečali očesnim bolnikom in njihovim težavam. Skrajšala naj bi se tudi čakalna doba. Adaptacija kleti bolnišnice za očesno ambulanto je delo GIP Pionir. Denar (260 milijonov) pa je prispevalo vseh pet občinskih zdravstvenih skupnosti v okviru novomeške medobčinske zdravstvene skupnosti. Z. LINDIČ-DRAGAŠ «1 NOVA AMBULANTA — Očesni oddelek novomeške bolnišnice, ki s svojim delom in strokovnostjo slovi daleč naokrog, je pretekli teden prišel do prepotrebnih novih prostorov za ambulanto v preurejeni kleti bolnišnice. Prvič po 15 letih bodo lahko vse ambulantne preglede in posege opravljali na enem mestu. Na sliki: vodja okulistike dr. Vesna Morela je udeležencem slovesne otvoritve razkazala nove prostore in razložila, kako bo sedaj teklo delo. (Foto: Z. L.-D.) Zlati Henčkovi možici Zeleni možici so Henčkova tretja zlata plošča — Te dni bo v prodaji njegova najnovejša »Lepa mora bit« BRDO PRI KRANJU — Založba kaset in plošč RTV Ljubljana še nikoli doslej ni prodala toliko plošč in kaset kot letos, zato je pred dnevi na Brdu pri Kranju razdelila kar 13 žlahtnih priznanj ansamblom in posameznikom za srebrne, zlate in platinaste plošče ali kasete. Med dobitniki zlate plošče za 50 000 prodanih primerkov je bil tudi Henček, edini narodnozabavni ansambel, ki mu je pripadlo to veliko priznanje za °o- DISKOTEKA OTOČEC črnina, plošča Buggie-woogie pa je s 100.000 prodanimi primerki dobila platinasto odličje. Če temu dodamo še 19 plošč in 10 kaset, kolikor sojih v 20 letih posneli, je slika ansambla Henček popolnejša, seveda pa manjka še na stotine nastopov doma in v tujini. Že prve dni novembra bo prišla na svetlo nova Henčkova plošča z naslovom »Lepa mora bit«. Na njej bo 12 novih skladb. Šestim je avtor Henrik Burkat, ostale pa je napisal Berti Rodošek. V zadnjih letih se je Henčkov ansambel pomladil. Pridobil je novega kitarista Gorana Jamška iz Trbovelj, sina Tomaža, ki je odšel služiti vojaški rok, pa je zamenhjal njegov sošolec z akademije za glasbo Tomaž Fele, tudi doma iz Zasavja. Stalni člani ansambla so še Metka Kastrevc, Tomaž Brank in Vasja, drugi Henčkov sin. J. P. Stanislav Erjavec Zdravilna olja preganjajo bolezen Zeliščar S. Erjavec »Za rože, kijih namerava človek obrniti za zdravila, je zelo pomembno, kje rastejo. Tiste s sončnih krajev so boljše od onih iz sence,« je prepričan tudi Stanislav Erjavec, dolenjski rojak z Ljubna, udomljen v Ljubljani, sicer pa bolj znan kot zeliščar oziroma oljar, kakor pravi sam o svojem opravilu. Kot oljar se ima za dediča ljudskega izročila, vendar ne zanika, da je še kako potrebno pogledati tudi v knjige, v katerih piše o zdravilnih rastlinah še več od tistega, kar je z lastno izkušnjo dognal že slavni Se-bastian Kneipp. Po teh poteh se je Erjavec dokopal do znanja in tako tudi do jelkinega in šentjanževega olja, po katerih je zlasti znan. Posebej pa je ponosen na kombinacijo obeh olj. »S pomočjo knjige dr. Pavla Bohinca sem kombiniral hlapni olji šentjanževke in jelke, ki sta se mi, kot vem, prvemu združili v sredstvo z zdravilnim delovanjem. S tem mojim oljem je mnogim že uspelo pozdraviti nekatera trdovratna kožna obolenja. Sicer obe olji hitro celita opekline, stare preležanine pri bolnikih, rane, ki trdovratno rosijo, zdravita dlesne ter blažita revmatične bolečine in težave z ožiljem,« razloži zeliščar in oljar Erjavec svoje dosežke, ki jim dajejo veljavo tako uradna potrdila kot pismo uporabnikov njegovih preparatov širom države. Razloži tudi pripravo olj. Za jel-kino eterično olje da v poseben kotel 1.200 litrov zmletih jelkinih iglic, ki jih destilira s paro osem ur in dobi na ta način približno 1,5 litra olja. Za šentjanževo pa namoči 20 dekagramov cvetov šentjanževke v liter pravega olivnega olja, postavi na sonce in pustijam 6 tednov, s tem da vsaj dvakrat na dan steklenico obrne, da žarki pridejo z vseh strani. Pri tem pazi, da steklenico umakne na toplo, če ni sonca. S pripravo olj in nabiranjem zelišč se je seznanil že kot hlapec pri kočevskih Nemcih, ki so vedeli o teh zadevah marsikaj, kar danes nekateri ponujajo kot svoja odkritja, kot pravi. Kar seje naučil tedaj in na poznejših popotovanjih po Rogu ter pri prebiranju knjig, spretno združuje v koristne napotke, ki so jim že prisluhnili tudi zdravniki, čeprav svojih preparatov ne ovija v slavo. M LUZAR 1~ iitH m HENČKOVA TRETJA ZLATA — Plošča Zeleni možici, ki so jo v letu dni prodali v več kot 50.000 primerkih je nov dokaz, da je ansambel Henček zelo priljubljen. njegovo zadnjo ploščo Zeleni možici, za katero sta tekst in melodijo napisala Tatjana in Berti Rodošek. Henček je tako v zadnjih petih letih, odkar ustvarja novo narodnozabavno zvrst glasbe, postal že tretjič zlat. Zlati sta bili plošči Polka, valček, rock n roli in Metliška ------------------- Žreb je ta teden izbral izmed dopisnic tisto z naslovom TEJE SMOLIČ iz Dolenje vasi in ji dodelil majico z znakom Diskoteke Otočec. Tokrat na lestvici ni novosti, pač pa ste z glasovnicami nekoliko prestavili priljubljene izvajalce na zvezdniškem nebu. Na samem vrhu pa je tako kot prejšnjikrat. Sicer je lestvica ta teden takšna: 1. La Bamba — LOS LOBOS 2. Peisonal touch — ERROC BROWN 3. Just can’t stop loving you — M. JACKSON 4. I love to love — T. CHARLES 6. Bad — M. JACKSON 7. Luka — S. VEGA 8. Nothing gonna stop me now — S. FOX 9. Fanky town — PSEUDO ECHO 10. Who’s that girl — MADONNA Predloge za našo in vašo Top lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA. Fanika Mežnar Zaradi prostorske stiske bodo tudi v komisijsko prodajo sprejemali izbrano blago, predvsem sezonsko. Tako sedaj že sprejemajo v prodajo zimska športna GOLF SE JE VŽGAL KORENITKA — Vjekoslav Dra-kšič iz Zagreba seje 23. oktobra peljal z golfom, izposodil si gaje pri rentakaru v Opatiji, iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Korenitki je opazil, da se izpod pokrova motoija kadi. Ko je odprl pokrov, je začelo goreti. Za njim je peljal voznik nekega tovornjaka, ustavil je in začel gasiti. Na kraj nesreče so prihiteli tudi člani PGD Velika Loka, ti so ogenj dokončno ukrotili. Škode je za okoli milijon din. Golf (diesel) seje vžgal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. ■kozerija• REPIČU SE JE INAKO STORILO Ul I m raetn nai/ n n 1/ntaram ra . '1 ' * ¥1 “ . . , ..... . Bil je sestanek, na katerem so se zbrali najvišji predstavniki repiške-ga ljudstva. Sedeli so v prvih vrstah, neposredniki pa v predzadnji in zadnji vrsti. Prvi seje priglasil k besedi tovariš Zupan. — Delavski razred nam je prva in zadnja skrb, je povedal v začetku, nato pa je to misel raztegoval in premleval. — Delavci so nosilci našega razvoja. Težko si zamišljam kakršno koli odločitev brez prisotnosti neposrednih proizvajalcev, je podčrtal v svojem govoru tovariš Izvršnik. — Mi smo frontna organizacija. Skrbimo za pogoje dela, za bazo. Niti v sanjah si ne morem zamišljati, da bi kaj odločili ali naredili mimo delavskega razreda. Če natanko premislim, bi morali nastopati celo zoper Zvezo, je bil glasen, odločen in penast tovariš Sezedelejevič. — Tovarišice in tovariši! Kaj so jabolka, kaj krompir, zelje, korenje, hruške in vse drugo v primerjavi z našimi delovnimi ljudmi? To vas vprašam in nadaljujem: bi bila Re-pičevina to, kar je, če ne bi imela enotnega, močnega in vztrajnega delavskega razreda? Ne bi! To si upam trditi in naša naloga je, da se, zavzemamo za te ljudi! je vpil v mikrofon tovariš Sindikalič. Zgodovina mi je lahko najzvestejša priča, da brez borbe delavskega razreda ne bi bilo niti Re-pičevine. Največ članov Zveze je bilo prav iz vrst delavcev, kmetov, neposrednih proizvajalcev. Potomcev hlapca Jerneja. In kaj je naša naloga? Da se borimo za ta razred, da ga zaščitimo, mu omogočimo človeka vredno življenje! je tolkel po govorniškem odru tovariš Rdeč-nik. — Pa ne samo to, je nadaljeval tovariš Puškič, naslednji govornik, na našem delavcu gradimo bodočnost, začeto v preteklosti. Na vzho- du se svetlika zvezda, imenovana delavec, in to je naše največje bogastvo. V kotu sobe je ždel neposrednik Jožič Repič. Slišane besede so bile balzam za njegovo delavsko dušo. Počutil se je poveličanega, ker je slišal, koliko organizacij skrbi zanj in njegovo blaginjo. Nehote in refleksno je segel po denarnici, ki jo je imel navado nositi v zadnjem hlačnem žepu. Ko je zazevala pred njim praznina, je zlahka ugotovil, da ni v njej denarja niti za mleko niti za kruh za dan, ki prihaja. TONI GAŠPER1Č