SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejemati velja: Za celo leto pndplatan 16 fld., za pol leta 8 (Id., xa četrt leta 4 (Id., u jodom
meiec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cele leto 18 ffld., sa pol leta 6 rid., za Četrt leta 8 fld., » jeden me.ec V Ljubljani na dom poailjan velja 1 g ld. 20 kr. vet na leto. Potamne Številke po 7 kr.
I
i rid. f
Naročnino In oananlia (inierate) viprejema upravniStvo in ekspedieija v „Katol. Tl«karnl", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi m ne vračajo, nefrankovana piima ne v« prejemaj o.
Vrednlštvo jo v BemeuiSklh ulleah it 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivaemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
&tev. 82.
V Ljubljani, v petek 10. aprila 1896.
Letnilt XXIV.
Socijalno gibanje in Slovenci.
V naših slovenskih listih je mnogo narodnega pritoževanja in več ko treba domačih prepirov, pa vse premalo se ozirajo na socijalno gibanje. Ravno to gibanje je za nas Slovence velike važnosti, ker meri na to, da se zboljša stanje revnim, delavnim stanovom.
Ako se to posreči, bomo ravno mi Slovenci mnogo na boljem, ker smo po večini narod delavcev, živimo od dela svojih r6k ; malo jih je med nami, da bi živeli od obrestij svojega kapitala. Delati mora sicer vsak človek, tudi visoki gospod dela z glavo in peresom; če pa mi govorimo o delavnih stanovih, mislimo v prvi vrsti na tiste, ki se morajo preživiti s trdim delom, toraj na kmete in njih posle, na rokodelce in njih pomočnike, ter na tovarniške, rudarske in druge delavce.
Da se vsem tem stanovom slaba godi, bo vsak pritrdil; in da bi bila sreči za ves slovenski ndrod, ako bi se tem stanovom blagostanje zboljfialo, pač ni treba dolgo dokazovati. Kaj bi nam tudi koristile vse n&rodne pravice in popolna enakopravnost našega jezika v šolah in uradih, ako bi se pa našemu ljudstvu tako slabo godilo, da bi se moralo izseljevati v tuje dežele, kakor se to zdaj deloma faktično godi ?!
Ako bogataši sčasoma pokupijo vso našo zemljo, potem smo mi tujci v svoji lastni domovini, če sami ne gremo, zapodijo nas iz nje, kedar se jim zljubi. Brez blagostanja se ne morejo razviti vede in umetnosti, kajti lačen človek se za više ideale ne zmeni, on misli le na najnujnejše potrebe, pri takem stanju ni misliti na kak kulturni napredek.
Kdor je toraj za pravi napredek, kdor je pravi rodo- in domoljub, mora pred vsem misliti na gmotni, na gospodarski napredek med našim ljudstvom. Ker bi se pa tisti najhitreje pospešil, ako bi se posrečili napori krščansko-socijalne stranke,
LISTEK
Nekaj ur v Gradcu.
V Istro sem bil namenjen po par hektolitrov vina. No, ali je ta par ravno dva, pet ali dvanajst hekto, o tem sam nisem bil gotov, ker nisem tako natančen v teh številkah, kakor je bil v jeseni nek župan doli pod Ljubljano, katerega so „nerodneži" dali v časnik, mej drugimi tudi zaradi par hektolitrov vina. Razven tega mislil sem uporabiti to potovanje v to, da spoznam boljše ondotne navade in običaje ter tudi politične in kulturne oduošaje. Le to se nisem mogel odločiti, do katere postaje bi Be peljal. Nekaj časa me je misel obhajala, da bi izstopil v Pazini, a druga misel me je silila do Kan-fanare in od tod peš v Zminj. V tej negotovosti in neodločnosti me pripelje dolenjska železnica na ljubljanski kolodvor. Nekaj čez devet je bila že ura, ko se napotim peš v mesto, da dobim kako prenočišče, pred vsem pa pošteno večerjo ter s tem zadostim svojim telesnim potrebam ; prihodnji dan pa hajdi naprej v Istro.
Ne sedim še dolgo pri večerji, kar pride večja družba mojih starih znancev; vsi so bili zaviti, ka-
zato mora pripomagati, da se to gibanje tudi pri nas v tok spravi. Na tisoče krepkih Slovencev dela doma in na tujem v tovarnah, v rudnikih, v rokodelskih delavnicah, v gozdih, pri železnicah i. t. d. Ako bi se tem delavcem plače zboljšale, bodo tudi več denarja domov prinesli ali pa poslali, in tako se bo povzdignilo splošno blagostanje v naši domovini.
Se bolje bi bilo, ko bi mi mnogo takih podjetij doma imeli, ker potem bi ti delavci ves svoj zaslužek med nami porabili in s tem splošni promet poživili, ostal bi med nami pa tudi dobiček podjetnikov. Ko bi se z dobrimi postavami kmečki stan spet na trdne noge postavil, zamogel bi tisti naše narodne naprave, podjetja in zavode bolj krepko ko do zdaj podpirati, mogel bi več potrositi za svoje izobraževanje in za telesne potrebščine, tako bi tudi drugim stanovom več zaslužiti dal, in tudi tisti bi mogli potem več žrtvovati za splošne narodne in domovinske koristi in skupni napredek.
Kakor kmetje, tožijo tudi uaSl OUrlulU u slaUlU časih. To je naravno ; če kmet nema denarja, tudi mestnemu rokodelcu ne more veliko zaslužka dati. Male obrtnike pa stiskajo tudi veliki kapitalisti. Bogati židovi imajo po velikih mestih velike tovarne, v katerih izdelujejo vsakovrstno rokodelsko blago. Ker surovo tvarino na debelo kupujejo in ceneje dobijo, ker se radi zadovoljijo tudi s slabo tvarino, da je le po ceni, ker delajo s stroji hitreje, ko je z rokami mogoče, in ker slednjič svoje delavce slabo plačujejo, zato jim je labko, svoje izdelke prodajati veliko boljši kup, nego je to rokodelcem mogoče. Tako jemljejo rokodelcem delo in zaslužek, kajti ljudstvo gleda pri teh slabih časih le na ceno, naj bo blago še tako slabo.
Ves svet je že preplavljen s storjeno obleko, ki jo bogati židovi v svojih tovarnah izdelujejo, oni kopičijo tisočake, svoje delavce pa pustijo stradati pri slabi plači. Med tem pa mali rokodelski mojster,
kor bi prišli v Kamčatko. Osupneno se gledamo. — Vsi najedenkrat si stavimo vprašanje „od kod pa ?"
„Mi iz gledališča, in vi — ?"
„Od doma," jim kratko odgovorim.
„Kamo pa?" „Le odložite svoje zimske zavitke in ogrinjalke, se bomo že zmenili."
Pri večerji se je kajpada, kakor ob takih prilikah, pletla govorica o primadoui, tenoristu, o igro-kazu, sceneriji itd. Nekako nebrižno jih poslušam.
„Skoda, da niste bili danes pri predstavi. O, to vam je bilo kaj krasnega."
„Meni se življenje zdi velik igrokaz. Ta igra ulogo tragika, drugi komika, tretji oboje skupaj. — Zato pa rad grem pogledat po svetu, v kaki sceneriji se ta igrokaz vrši." Tako in jednako pa bolj v filozofičnem duhu se mi je zdelo odgovoriti.
„Torej na popotovanje ste namenjeni, kam pa, če smem vprašati?" oglasi se jeden znancev.
„V Istro sem namenjen, deloma po opravkih, deloma za kratek čas."
Ali vam je tam znano, ali imate posodo že tam itd.
Na vsa ta vprašanja sem odgovarjal. Pa so že menda zapazili mojo nedoločnost in negotovost, zato so mi jeli vsi odsvetovati: češ kaj boste zdaj po
ki je bil nekdaj premožen, zdihuje in obupuje, pa svojega pomočnika vendar še pošteno plača, ker ima še nekaj časti v sebi in rajši sam vodo pije, kakor da bi mogel pomočnik reči, da si pri njem še po-žirek piva ne zasluži.
To so nezdrave razmere, katere odstraniti, oziroma zboljšati je dolžnost vseh modrih, skušenih in poštenih možakov. Saj imamo orožje v rokah, s katerim si moremo pomagati, namreč volilno pravico. Ne volimo več liberalcev, ki so bili vaigdar in so še hlapci velikega kapitala in židovstva, volimo le take poslance, ki imajo srce za revne, delavne stanove, za kmete, rokodelce in delavce I Volimo le take, ki so vneti za krščansko pravico, ki se držijo pregovora, da je vsak delavec svojega plačila vreden.
Ako se postave predelajo na podlagi krščanske ljubezni in pravice, potem je mogoče, skrbeti za vse stanove in tudi za siromake. Dokler pa vlada liberalizem, ki pravi, da je človek kakor zverina na svetu, in aa sme močnejši slabejSega zatreti in uničiti, kakor volk jagnje požre, dokler taki nauki v veljavi ostanejo, ni upanja za revno ljudstvo, ono se bo skubilo, goljufalo, izkoriščalo in stiskalo po židovsko-liberalnem receptu, kakor do zdaj. Priti morajo novi možje in nove postave, ako hočemo, da bo bolje. To je jedro socijalnega gibanja.
Po nemških mestih je že vse na nogah za to idejo; vse beži od liberalne zastave, vsak se je sramuje, samo židovi so jej še zvesti, ker je uprav njihova narodna zastava. Pri bodočih volitvah bodo Nemci to zastavo v blato vrgli. Po naših slovenskih mestih imamo pa tužen razgled: tukaj je židovski liberalizem v najbujnejšem cvetu, kakor je bil na Dunaju pred kakimi 25 do 30 leti; psovanje in zasramovanje duhovnikov je na dnevnem redu, za težave in nadloge revnega ljudstva se pa nihče ne zmeni. Glavni organ „napredne" stranke stika po starih letnikih židovske „Neue Freie Presse", če
zimi blodili po Istri, v burji in pustem vremenu. Ker ste si že čas odmenili, pojdite raje kam drugam, postavim v Trst, na Dunaj, ali vsaj v Gradec za ta dva dni.
Tu je bilo konec moje neodločnosti. „Pozdravljam vas. Klanjam se. Grem toraj v Gradec", s temi besedami poslovim se od znancev ter krenem nazaj na kolodvor. Med potoma sklenem, da se ne peljem z brzovlakom ampak s poštnim, ker ta prihaja nekam ob 8. uri zjutraj v Gradec, mi vsaj ne bo treba po noči po Gradcu tavati.
Ker je preostajalo še časa, počakal sem na kolodvoru. Tu dobim železniškega delavca mojega starega znanea s Krasa.
Zadnji čas se mi je sicer nekoliko ohladilo srce do teh ljudi, ker so mnogi izmed njih pristaši so-eijalnih demokratov, a ta mož je ostal neokužen od tega stropa, ker je stara gorenjska korenina in veren človek. Dalj časa razgovarjala sva se o tem in onem, dokler ne pride slednjič čas odhoda. Ker sem upal, da se vrnem zopet nazaj v Ljubljano, vzel sem karto za tour in retour. Pri železničnih vozovih mažejo z neko rumeno maščobo osi koles, ljudje, ki imajo glavo prav nasajeno, pa pri tacih prilikah z beliči mošnjice sprevodnikov. Zakaj? — Zato I
bi našel še kako psovko ua duhovnike, katere morda še ni rabil; za take „malenkosti", kakor je socijalno vprašanje, mu potem seveda ne ostaja časa. Pričakujemo torej od naše katoliško-narodne stranke, da se ona krepko in neustrašeno poprime krščansko-socijalnega gibanja, da zboljša stanje našim kmetom, rokodelcem in delavcem. S tem bo pokazala, da je le ona prava narodna stranka, ki ima skrb za blagor celega našega naroda. Kakor so nemški meščani spoznali, da je liberalizem le njih sovražnik in mu torej slovo dajejo, tako bodo spregledali tudi slovenski meščani, ako bodo videli, da se katoliško-oarodna stranka za njihove koristi v resnici in resno poteguje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. aprila.
Ministerska posvetovanja se vrši, kakor sedaj definitivno določeno, prihodnji ponedeljek dne 13. t. m. Ker je pa vojni minister Krieghammer še vedno bolehen in ne sme zapustiti svoje sobe, se snidejo vsi ministri v njegovi palači. Z ogerske strani se udeleži razprave ministerski predsednik baron Banffy, finančni minister Lukacs in baron Jozsika. Na dnevnem redu je, kakor že omenjeno, posvetovauje o skupnem proračunu za bodoče leto. Pri tej priliki se določi tudi čas za posvetovanje obestranskih delegacij.	i
Mladočehi in volilna preosnova. Povodom minulih velikonočnih praznikov se je vršilo na Češkem in Moravskem več ljudskih in volilskih shodov, na katerih so deželni in državni češki poslanci mej drugim posebno razpravljali vprašanje o novi volilni predlogi. Iz posameznih govorov je posneti, da so češki poslanci principijelno proti Bade-nijevi predlogi, toda r tretjem branju bode večina glasovala za predlogo. Vkljub temu se pa razvidi, da je češko ljudstvo v večini proti predlogi in zdi se, da bi Cehi provzročali vladi najstrožjo opozicijo, ko bi bili zastopani po pravih ljudskih zastopnikih. Toda ker so tudi češki poslanci jednako veliki večini drugim v mnogih slučajih pravi klečeplazci, torej ni upati, da se stavi kaka ovira v odločilnem trenutku.
»	o/W. p.to Uui piiUvUujvga
tedna se snidejo v Budimpešti člani ogerske kvotne deputacije k prvi seji, v kateri bodo razpravljali o nunciju tostranske kvotne deputacije. 2e iz raznih mažarskih časnikov je razvidno, da ogerski krogi niso zadovoljni z sorazmerjem, katero se je princi-pijeluo določilo na Dunaju, in gotovo je, da se bodo posluževali vseh mogočih sredstev, da preprečijo veliko „krivico" nasproti Ogerski. Kolikor je dosedaj znano, so Ogri sicer voljni dovoliti v nekatere malenkostne izpremembe v dosedanji pogodbi, toda nikakor jim ne more v glavo, da bi se kvoti izračunali in določili po kakem drugem nego po davčnem ključu. In ravno vsled tega vlada v Budimpešti že sedaj splošno mnenje, da predstoječa pogajanja ne bodo imela nikakega uspeha, in kakor se poroča, iščejo že sedaj sredstev, s katerimi bi se vsa stvar zavlekla vsaj za jedno leto. Govori se že o jednoletnem provizorju, o katerem se bodeta spora-
Slednji recept sem tudi jaz uporabil in mi ni škodovalo. Dobil sem prav pripraven voz in sedež. Ce že to opomnim, da se nisem peljal v prvem niti v drugem razredu, mi to nihče ne bo vzel za zlo, ker „arme Leute kochen mit Wasser". — Ob določenem času zdrkne vlak proti Zalogu. Zunaj je bila mrzla zimska noč, v vozu pa, kjer sem bil sam popotnik, prijetno gorko. Naslonim se k oknu ter gledam jasno, nočno nebo.
Ne vem ali je bilo zanimanja preveč ali pa zaspanca, toliko vem, da je slednji premagal. Potegnem svojo „bundo" čez glavo in se zvleknem po trdi klopi in zaspim. Vik in krik sprevodnikov vzbudi me v Celju. No, tu sem že v tuji dasi slovenski deželi, prej ko ne dobim kakega nemškega tovariša, si mislim. In res pribiti nekdo v voz, Hitro razvrsti svojo prtljago po polici ter me veselo pozdravi. „Dobro jutro, gospod". „Bog daj", odgovarjam mu z vidnim zadoščenjem.
Toraj, hvala Bogu, prvi pozdrav v sosedni mi deželi v mojem materuem jeziku in to od prišleca iz Celja, katero hočejo Nemci imeti za pristno nemško mesto.
Bad bi bil govoril s tem mojim blagim popotnikom še kaj, a kaj, zleknil se je po klopi, kakor
zumeli vladi, oziroma obestranski zborniei. Jednak korak se je pred leti že storil in toraj to samo na sebi nima nikakega posebnega pomena. Tem važ-neja je pa pri tem misel, katera navdaja mažarske kroge. Ti so namreč mnenja, da se po dovršenih drž&rnozborskih volitvah popolno preobrazi politično .pbjrorje, ik tedaj menijo Mažari mnogo lažje pro-¿Teti s svjjgimi zahtevami. Toda temu gotovo ne bode tako. Ako namreč mislijo, da bode novi ogerski državni zbor popustljivejši v svojih zahtevah, kar je pa popolno izključeno, potem se itak mnogo preobrne v mažarskem taboru in to bode gotovo z veseljem pozdravljala tostranska polovica. Nasprotno bode pa stavil novi avstrijski državni zbor gotovo še večje zahteve glede tostranskih polovic in potem se Mažari še bolj varajo v svoji domišljiji. Za Avstrijo je vsekako mnogo koristneje, da se počaka z obnovitvijo pogodbe še jedno leto, ako se sedaj ne doseže povoljen vspeh, kajti novi državni poslanci bodo gotovo bolj znali zastopati avstrijske interese, kakor pa sedanja večina državnega zbora, ki se ob vsaki priliki klanja kapitalističnemu molohu.
J*alsxky-jeva afera. Akoravno se je v glavnem že „popolnoma poravnala" sleparija, katero je provzročil na svojem potovanju ravnatelj Pulszky, je hotela vlada vkljub temu celemu svetu dokazati, da je bil imenovani slepar res na duhu bolan ob času, ko je imel dovršiti velevažno misijo. Vlada ni bila zadovoljna z izjavo jednega zdravnika-ve^čaka, ki je trdil, da so mu le zadnji dnevi nekoliko zmešali možgane, marveč hotela je imeti neovrgljivih dokazov za svoje prvotne trditve. Toda sedaj se je še bolj opekla. Vseučiliščni profesor dr. Ajtay je izdal namreč 60 stranij obsezajoče poročilo, v katerem verodostojno in na podlagi sedemtedenskega opazovanja določno izjavlja, da je bilo Pulszky-jevo duševno stanje vedno popolno normalno in da se tudi v poslednjem času ni prav nič spremenilo. S tem je dovolj očitno dokazano, da so bile vse vladne trditve samo pesek v oči, da se čim preje in popolneje izbriše krivda vlade, ki je poverila tolike svote zapravljivcu Pulskyju.
Kraljevi komisar »a Sicilijo. Pred kratkim smo poročali o najnovejšem odloku italijanskega kralja glede imenovanja novega ministra brez port-fvl)». Po vladuiU naSrtih, Uotoro bode prudloŽila vlada zbornicama v jedni prvih sej, se podeljujejo novemu komisarju vsa pooblastila, katera so mu potrebna za vzdržavanje miru in zboljšanje gmotnega stanja revnih in tlačenih sic>ljskih prebivalcev. Iz tega je razvidno, da se splošna beda Le uduši samo z zatiranjem vednih uporov, marveč da je treba poizvedovati po vzrokih, ki provzročajo splošno nezadovoljnost, in jih polagoma odpraviti. Kraljevega komisarja čaka torej cela kopa nujnega in prevaž-uega dela. Pred vsem mora temeljito pregledati proračune posamnih provincijalnih občin, ki se nahajajo v največjem neredu. Imenovane občine upravljajo skoro izključno domači in ptuji bogataši, ki kakor povsodi gledajo le na svoj žep in se oproščajo kolikor možno vseh davkov in doklad, ter je nalagajo na bremena do kostij izmozganih tlačanov. Posebno visoko je odmerjen užitninski davek na one predmete, ki so neobhodno potrebni za življenje. S
je mene poprej videl, in kmalo zaspal. Misli o Celju in Celjanih davnih in sedanjih se mi podijo po glavi, dokler slednjič ne zadremljem. Pri neki postaji ostavi moj sopotnik voz in se poslovi od mene „z Bogom".
Kako je to lepo, si mislim. Ta človek me ni poznal, sem le te ali one narodnosti, in vendar me je obgovoril v svojem materinem jeziku ; in tu pri nas — koliko jih ustopa in izstopa na železnico in pozdravljajo in nagovarjajo, zatajujoči svoj materni jezik, nezuane ljudi v tujem, nemškem jeziku, katerega sami včasih le slabo tolčejo. Oh res : „Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Ni Čuda, ker so me morile take in enake misli, da kar nisem mogel zaspati na trdi klopi.
Kapuco in bundo si vlečem čez glavo, pa vse zastonj. Zato si pa Blednjič preberem mesto v vozu ter položim svoje trudne ude na tla, na slamnate preproge, kjer sem precej dobro spal do Maribora. Tu vlak čaka nekaj dalj časa. Tudi nove sprevodnike smo dobili, katere je treba tudi malo poma-sati, da ima človek mir in da vlak bolje teče (?). Mazilo menda povsodi pomaga, samo pri Bogu ne.
(Dalje «ledi.)
tem so najobčutneje prizadeti dninarji, najemniki in mnogovrstni akordni delavci, ki morajo neizmerno drago plačevati najpotrebneje stvari, poleg tega jih pa še odirajo kapitalisti - delodajalci. Vsled tega se ni čuditi, da se pojavljajo od dne do dne novi opori, ki se sicer uduše in vodje upora utaknejo pod ključ, toda nihče ne vpraša po pravem vzroku. Kakor kažejo znamenja, se je Rudinijeva vlada nekoliko resneje poprijela tega važnega vprašanja in upati je, da se vsaj nekoliko zboijšajo prežalostne sioiljske razmere.
Cerkveni letopis.
Iz R i m a , 2. aprila.
(Konec.)
Pa so si li s tem ropom Lahi kaj opomogli ? Pač malo ali pa nič in še manj ko nič, kajti krivično pridobljeno nima pravega teka, niti pri onemu, kateri iz potrebe ali revščine krade, niti pri onemu, kateri to dela iz gole dobičkarije ali slavohlepnosti. To smo videli v Afriki, in vsled Afrike tudi v Rimu. Kako malo je moralo tekniti kralju Humbertu v pustnih dneh seieti na majajočem se kraljevem stolu, ko je po mestu rohnela na tisoče broječa zbegana in nezadovoljna množica, ko je v divjem kriku klicala „abasso" ne samo lisjaku Crispiju, ampak tudi nekomu, ki je nad Crispijem ? Kako je bilo pri srcu kralju „po milosti ljudstva", ko je slišal, da v Milanu tudi bajoneti več ne ubogajo, da bi prodrli in razpršili revolucijsko druhal ? Kako more biti s zedi-njeno Italijo zadovoljen oni, ki vidi svoje kraljestvo izmolženo in tako zelo osiromašeno? — Tudi za ljudstvo torej ono krivično pridobljeno ni imelo teka in ga nima, kajti uboštvo in beda je v kraljevem mestu in drugodi po kraljestvu tako velika, da bi si človek tega nikakor misliti ne mogel. Na vsakih deset korakov te ustavi siromašni včasih pa tudi še precej dobro in bolj po gospodsko oblečeni prosjak ter ti kliče: „per la carita, per la misericordia di Dio", ter prosi, da mu daš kaki sold, da za se in znabiti za številno družinico kupi košček neslanega kruha. Nič na boljšem so oni, kateri ti na vsakem voglu in pred cerkvenimi vratmi še pozuo v noč ponujajo voščene vžigalnice s svojim enoglasnim melanholičnim : „cerini, cerini".
Kako da je z laško revo in bedo, opisuje domači statistik Bondio, ki je sledeče preračunih Italija šteje 8400 občin, med katerimi je 1545, ki imajo le pičlo in slabo pitno vodo, ali so pa tudi popolnoma brez nje, ter jo morajo od daleka dona-šati iz plitvih potočkov ali pa umazanih kalov. Ta posel oskrbujejo osli z usnjenimi mehovi ali pa tudi ženske, ki na glavi vodo donašajo v kotlovinskih posodah. Kaki okus mora taka voda imeti v soparnem poletnem Času, si lahko vsakdo misli.
Izmed 8400 občin jih je 4877, katere nimajo stranišč niti potrebnih prostorov za razne odpadke. 37.203 družin stanuje v podzemeljskih kletih, votlinah ali jamah, tako da je 200.000 prebivalcev brez zadostnega človeškega stanovanja. V 1700 občinah je večinoma takih družin, katerim ne pride na mizo drugi kruh, kakor iz polentne ali kostanjeve moke, in v 4965 občinah je le malo takih hiš, v katerih včasih meso jedo ; kadar so prisiljeni, da kako onemoglo domačo žival zakolejo, bodi si kokoš, mačko ali osla, tedaj je pri hiši žalost in veselje.
V 1437 občinah nimajo ne babic ne zdravnikov, tako da morajo ljudje brez zdravniške pomoči (!) umreti. Državna postava sicer govori, da morajo zdravniki ubožne brez plače zdraviti, pa gospodom pri vladi ni mar, ali se ta določba izvršuje.
Nad 600 občin nima takih pokopališč, da bi vsak mrlič bil zakopan v svojo gomilo, marveč jih pokopavajo na kupe v kako jamo blizu cerkve.
Muogo občin, katere obsegajo blizo 90.000 kilometrov in v katerih stinuje nad 6 milijonov prebivalcev, je okuženih V8led mrzličnega podnebja, ter v njih neusmiljeno divja bolezen, imenovana „Ma-laria". Vsako leto jih je poprek 100.000, zlasti v zgornji Italiji, kateri vsled „pellagre" medlijo in umrjo. Ta bolezen „pellagra" pa nastane zaradi pomanjkanja potrebne hrane, in še posebno od hrane, ki ni niti slana niti zabtljena; imenujejo jo tudi „milansko rožo" zaradi rudeče barve, ki to bolezen na koži znači, ali pa tudi jo zovejo lombardski spušaj.
Ti podatki, katere nam daje domačin brez ozira na politiko, dovelj označijo ubožno stanje podanikov laške vlade. Se bolj kakor na deželi, je pa uboštvo občutljivo v mestih in zlasti v Rimu; kajti tukaj ni
fabrik, ni drugih ustanov, katere bi priprostemu ljudstvu dale kak zaslužek, da sebe in svojo družino v potu svojega obraza preživi. Ker pa je treba se kako preživeti, tedaj so prisiljeni se obračati na milost dobrotljivib src, bodi si domačinov, bodi si tujcev. Ta žalostni položaj je ca prebivalce v resnici postni Čas; pride pa za njim tudi vesela Velika noč ? Upajmo, da prej ali slej se vrnejo tudi v Bim in na Laško boljši časi, kajti naravno je, da po puBtu pride post, po postu pa vesela velikanofi.
.	* v v v P. 0. L.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 10. aprila.
(Kranjska hranilnica) je imela včeraj dne 9ega aprila redni občni zbor. — Skupnega upravnega premoženja je imela Koncem 1. 1895 37,286.092 gl. 18 kr., katero se je tekom preteklega leta povišalo za 914.895 gld. 70 kr. — Vknjiženih dolgov na hipoteke je bilo koncem 1. 1895 15,553.003 gld. 80 kr., za 326.017 gld. 70 kr, več nego L 1894. — — Vrednostnih papirjev je imela 16,893.058 gld. 45 kr. — Skupnih hranilnih vlog je bilo 31,932.808 gld. 62 kr. — Čistega dobička je imela hranilnica 236.066 gld. 70 kr. Za dobrodelne svrhe se je dovolilo 74.795 gld. 23 kr. — Splošni rezervni zaklad se je zvišal na 2,351.170 gld. 37 kr. — Mesto umrlega J. Kordina je bil kuratorjem izvoljen gosp. A. pl. Gariboldi, na njegovo mesto je prišel kot vodja gosp. I. Kozler ml. in v revizijski odsek g. Fr. Sehantel.
(Kanonik ljubljanski, č. g. msgr. Luka Jeran) je precej hudo obolel. Prav iskreno priporočamo blagega gospoda vsem znancem in prijateljem ? molitev, želeč, naj nam mili Bog ohrani drago življenje preč. g. kanonika.
(V loškem nršulinskem samostanu) je včeraj umrla M. Mehtildis S u š t e r š i č. Pokojnica je bila izredno nadarjena in temeljito izobražena redovnica. Bila je kot učiteljica izprašana tudi za meščanske šole ter je mnogo let ugledno opravljala posel učiteljice v notranji uršulinski šoli. Njena prerana smrt je občutljiv udarec za ondotni samostan, ki vzlasti sedaj v zelo razširjeni notranji šoli potrebuje takih učiteljic, kakor je bila pokojna redovnica. Mili Bog, kateremu je kot vzgojiteljica mladine posvetila svoje življenje, poplačaj jej onkraj groba njene trude z večnim življenjem. — Samostanu in žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje ob britki izgubi!
(Deželni primarij dr. Šlajmer) se je danes zdrav in krepak vrnil v Ljubljano.
(Iz Nove vasi pri Rakeku) 9 aprila. Tukajšni poštni administrator Ludovik Še v a r je imenovan poštarjem na Rakeku.
(Iz Šmarjete na Dolenjskem.) Ravno črez leto dnij se je zopet zaletel prav nerodno in čenčavo „Rodoljub" ob našo faro. Ves svoj srd in penečo jezo izbruhne seveda po svoji navadi na našo duhovščino. G. kapelan je bojda obrekoval „Slovenski Narod", da je imenoval papeža izvržek človeštva. Slabopoučeni dopisnik trdi, da se ne spominja, da bi kaj takega bral, a da se o tem prepričate, vam lahko postrežemo z dotieuo številko. Dopisnik skuša dokazati obrekljivost konservativnih časnikov z dopisovanjem prejšnega gosp. kaplana. Kakor nam je znano, je prejšnji gospod res dopisoval v liste in marsikaj povedal o naši fari, a s tem ni razn»šal slabosti posameznikov, temveč le grajal očitno pohujšanje. V kmetijski drevesnici se je delalo ob nedeljah, tudi takrat, ko so ljudje hodili k dnpolu-danski službi božji. Uzor dobrega in pobožnega kristjana nima za svojega opravnika, valpta, protestanta, kar gotovo ne more biti v spodbudo delavcev. Kar je prejšnji gospod pisal v Cerkvenem glasbeniku, je bila pač le nepristranska kritika tedajnega nece-cilijanskega orglanja. Kako je gospod nadučitelj „v obče spoštovan in priljubljen", tega pač „Rodoljub" ne ve, to ve sam najbolj in pa mi Smarječani. Zastonj, brez uzroka in povoda tudi ni bila disciplinarna preiskava. Prejšnji g. kapelan tedaj s svojim ravnanjem nikakor ni delal zdražb, temveč bo je le s vso silo ustavljal javnemu pohujšanju. Kar bi pa imeli uelepega od njega pisati, morebiti da je bil komu kedaj v pohujšanje, vas pa naravnost poziv-Ijemo, da vse napišete, kaj je hudega storil, seveda
s potrebnim dokazom in podpisom. Nazadnje se listič še zaleti v našega neumorno delavnega gosp. župnika radi volitev. Vsa šmarješka liberalna klika pod vodstvom g. nadučitelja bi seveda imela najraje, da bi pri volitvah gospodoval po receptu naše napredne stranke Nemec, grajščak Ulm, a ravno pri zadnjih deželnozborskih jim je spodletelo in jih še sedaj tako peče. Poštni pečat g. župniku ue pride na misel, ker ima v Sinarjetl za dušni blagor mnogo bolj potrebnega pos!$ na izobilju in bi res imel, kakor trdi „Rodoljub", veliko žalostnega povedati iz našega kraja. Z grožnjo, da hočete razkriti našj slabosti, nas še ne užugate, ue ukrotite pri naši dobri vesti.
(Provincijal Alojzij Pollak.) Z Dunaja se poroča, da se je provincijalu Al. Polaku, katerega je vel. soboto zadel mrtvoud, zdravje nekoliko zboljšalo in je upanje, da okreva.
(Iz Kranja) se poroča, da je dne 2. t. m. po-poludne pahnil llletni deček Fr. Koštrun iz Loke 57|Ietnega Jan. Berganta raz meter visoki mostič pri podu posestnika Jan. Zupana. Pri tem padcu je dobil Bergant toliko rano, da je kmalu na to umrl. Koštrun je izjavil, da je Berganta pahnil le vsled tega, ker ni hotel na njegovo povelje skočiti n>z mostu.
(Rešilno talijo) je dobil čevljarski pomočnik Jan. N o č iz Most, ker je 2. februv. t. 1. pri požaru
na Zerovnici rešil Marijo Legat.
*
* *
(Novice s Štajerskega.) Dne 1. aprila je v Ljutomeru nenadoma umrl sin ondotnega občespo-štovanega posestnika gospoda Ivaua Vavpotiča. Bil je v peti Šoli na gimnaziji v Mariboru ter prišel na velikonočne počitnice domov, kjer je nagloma umrl vsled otrpnjenja srca. — Na velikonočno nedeljo so se v Maribora blizo parka stepli hlapci in vojaki, nekaj je bilo ranjenih, še vtč je pa zaprtih. — V Šoštanju ni več ugodnih tal za nemčurske rastline, izdihnil je namreč nedavno ondotni nemški „Schul-verein" in sedaj nastopi za njim tudi podružnica „SUdmarke" pot vsega minljifega. Sicer skuša je-tični bolnici ondotni nemčurski zdravnik še ohraniti življenje, vendar se zdi, da so njeni dnevi že šteti. Želeti bi bilo v Šoštanj zdravnika, ki bi se ne ukvarjal s te vrste bolniki, morda bi imel več sreče pri zdravljenju, kakor jo ima sedanji zdravnik. — Za cerkev župnije pri sv. Štefanu je naslikal gospod Ivan Gosar, slikar v Celju, podobe za nov križev pot, ki je bil blagoslovljen 25. marca z veliko cerkveno slnvesuostjo.
(Iz mariborske čitalnice) so izstopili vsi mariborski gospodje duhovni zaradi ostudne pisave „Slovenskega Naroda". Več o tem v dopisu jutri.
(Velike vojaške vaje) bodo letos, kakor se poroča, od 20. do 24. septembra. Vaj se udeležita 3.
vojui kor Gradec in 13. Zagreb.
* *
(Iz Beljaka,) dne 8. aprila. Na velikonočno nedeljo so se podali štirje uradniki državne železnice na 970 metrov visoko goro Sv. Ožbalta, raz katere je krasen razgled. Nazaj gredd so krenili po strmi senčnati strani. Tu se je pa turist Bergmann vsled neprevidnosti zdrsnil po ledeni ploči in padel v 300 metrov globok prepad. Ostali tovariši so ga pozneje popolno razmesarjenega privlekli iz glo -bočine.
(Piva na Koroškem) so minolo leto skuhali 188.425 hektolitrov, od katerih se je davka plačalo 368.427 gold. V vsej Avstriji se je zvarilo piva
17,955.164 hektol, davka plačalo 33,941.131 gold.
*
* *
(Na zagrebškem vseučilišču) je bilo v zimskem semestru 437 slušateljev, in sicer 70 bogoslovcev, 247 juristov in 120 modroslovcev.
(Novi predstojnik za uk in bogočastje v Zagrebu) Kakor poročajo listi, je naslednikom dr. Kršujavega, ki je stalno umirovljen, imenovan drž. nadodvetnik Oton pl. Krajcsovics. „Obzor" dostavlja tej vesti, da mesto „post nubila Phoebus* čakajo hrvatsko šolstvo in bogočastje — kritični Falbovi dnevi.
* *
(Mrtev urednik.) „N. Pester Journal" je 8. t. m. objavil na prvi straui nekrolog za svojega več letnega odgovornega urednika Armina Bt-shefta, do-
čim je ta na zadnji strani še tiskan kot odgovorni urednik.
(Kraljevi princ — duhovnik.) Iz Draždan poročajo, da bode princ Maksimilijan saški, ki v Eichstatta študira bogoslovje, letos v mašnika posvečen.
(Rothscliildova telesna straža.) „Deutsches Volksblatt" p še iz Pariza: V hiši Rothschildovi pri ulicah Rivoli se izpraznuje velik prostor. Za nič druiega se ne gre, kot za ustanovitev policijske straže v Rothschildovi hiši. Notri pojde kakih 150 mož, navadno jih bode navzočih 12 do 20, dobili bodo plače 6 frankov na dan in kozarec vina, absinth* ali konjaka. Ce se zgodi v okolici kaj sumljivega, naznani se prefekturi, ki je z Rothschildovo hišo po tel»ionu zvezana. Tako bode imel Rothschild svojo teltisno stražo 150 mož.
Telegrami.
Dunaj, 10. aprila. Ministerskega predsednika grofa Badenija je vsprejel cesar včeraj opoludne v posebni avdijenci.
Dunaj, 10. aprila. „Pol. Oorr." poroča o vspehih dosedanjega pogajanja glede obnovitve pogodbe ter trdi nasproti raznim poročilom, da je ta zadeva razun kvotnega in bančnega vprašanja deloma že rešena.
Levov, 10. aprila. Po poročilu tukajšnjih listov so ostavili delo vsi mestni delavci, ki so delali pri polaganju tlaka.
Pariz, 10. aprila. „Agence Havas" izjavlja, da je nevtemeljeno poročilo o korakih Francije in Rusije glede kongresa v zadevi egiptskega vprašanja, ter pripomni, da se je posvetovanje sedaj odložilo za nekaj časa in se pozneje nadaljuje.
Petrograd, 10. aprila- Knez Ferdinand odpotuje iz Petrograda v Pariz, koder namerava ostati nekaj dnij.
Bim, 10. aprila. Danes sta odpotovala kralj in kraljica v spremstvu ministerskega predsednika v Benedko. V Florenci se jim pridruži tudi neapoljski princ. Jutri dospe v Benetke nemški cesar s soprogo.
Rim, 10. aprila. „Riforma" in „Popolo Romano" strogo napadata vlado, ker je prepustila Egipčanom Kasalo brez vsake odškodnine. Kasala je last Egipčanov, ki so dovolili generalu Baratieriju, da se začasno nastanijo v nji italijanske čete. Neki član bivšega ministerstva trdi, da je položaj v Afriki zelo resen, in meni, da pade ob njem še več ministerstev. Že sedaj se vidi, da je tudi Rudinijev program glede Afrike neiz-peljiv.
Rim, 10. aprila, „Opinione" objavlja pismo iz Asmare, v katerem se poroča o izgubi Abesincev v bitki pri Adovi. Po tem poročilu je bilo 5000 Abesincev ubitih in 7—8000 ranjenih (?) V istem pismu se dalje trdi, da je ravno ta izguba privedla neguša do sklepa, umakniti se nazaj in ne več zasledovati italijanskih čet.
Amsterdam, 10. aprila. Iz Batavije poroča neki trgovinski list, da so se oprostilo holandske čete, ki so zasedle postojanke Biloel in Lamkoengit, a so jih sovražniki obkolili. Jeden stotnik in 9 vojakov je ubitih, jedcu poročnik in 28 vojakov pa težko ranjenih. General Vetter je padel raz konja in se hudo poškodoval, vendar pa je še obdržal vrhovno poveljstvo.
London, 10. aprila. V včerajšnji prvi seji spodnje zbornice je izjavil državni podtajnik Curzon, da se ni vlada zavezala nasproti nobeni državi, da bi ne prodirala egiptska ekspedicija skozi Dongalo proti jugu.
London, 10. aprila. Po poročilu „Daily Telegraph" iz Praetorije je naznanil Chamberlain transvaalski vladi, da Anglija ne odpošlje nikakih novih čet v južno Afriko.
Teheran, 10. aprila. Vsa perzijska mesta delajo velike priprave za slavnost 50-letnice šahovega vladanja, ki se vrši 6. maja. Ruski car je podaril šahu tem povodom več topov in streliva.
rljl^o
■lis razkrajajoče in izvrstnega okusa so antika taralldne paatUe lekarja Piooolija t LJubljani (Donajaka oeita)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 30 škatljio gld. 2-—. 124 (50-7) 4
Umrli bo:
8. aprila. Antonija Pristov, meščanova vdova, 75 let, Kar-lovska cesta 7, gangraena senilis. — Marija Močnik, šivilja 25 let, Sr. Petra cesta 24, jetika.
Meteorologično porodilo.
S o	čas opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatur» po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
9	9. zvečer	73Ö1	7-0	sr vzh.	obl»čno	
10	7. zjutraj 2. popol.	7407 7390	5-8 15 3	si. jvzh. n	pol obl»čno n	12
Srednja včerajšna temperatura 70* in za 1'5° pod normalom.
t
275 1-1
Dr. Ivan Šusteraič t lastnem in imenu svojih bratov naznanja tužno vest, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo, priljubljeno nepozabno sestro, čast. gospo
M. Mehtildis Sustersič
uriulinko v Škofjl Loki
danes zjutraj ob 3. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, poklieati v boljše življez^je.
Truplo predrage ranjce se bode v petek 10. t. m. popoldne ob 4. uri na pokopališču v Skofji Loki položilo k večnemu pokoju.
Blaga pokojnica se priporeča v blag spomin in pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1896.
Eksekutlvne dražbe.
Karola Korena iz Kožljeka »/i. zemljišča (6 gld.) da« 16. aprila in 18. maja v Cerknici.
Beatrice baronovke G a g e r n iz Mokrio posestvo (6000 in 11.440 gld.) dnž 14. aprila in 15. maja v Kostanjevici.
Na prodaj ima
195 10-10
Jakob LavrenČiČ
v Sodražioi.
láée
m
a
za župnijo Prežganje
Dohodkov v denarju okolu 100 gld. — Zemljišča skoraj */« zemlje, da lahko redi par govedi in prašičev. — Prednost imajo oženjeni, ker kaže imeti tudi gostilnico. — Oglasiti se je do 20. aprila t. 1.	270 2-2
Župni urad na Prežganjem.
274 1—1
Tužnim srcem naznanjamo podpisani, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, blagorodni gospod
Edvard Hohn,
zasebnik,
danes, dne 10. aprila 1896 ob 4 uri zjutraj v 79. letu svoje dobe nenadoma mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb pojde dne 12. april» 1896 ob '/»V uri dopoldne iz hiše žalosti na Starem trgu št. 24 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušniee se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Dragi pokojnik se priporoča vsem znancem in prijateljem v prijazen spomin.
Ljubljana, dne 10. aprila 1896.
Hugon Hohn, e. kr. višji poštni kontrolor ; Bobert Hohn, nadzornik e. kr. priv. južne železnice, sinova. — Mel&nlja Hohn, Olga Engelberg roj. Hohn, hčeri. — Henrik Engelberg, zet, — Amalija Hohn roj. Hamm, Beta Hohn roj. Brunner, s i n a h i. — Vsi vnuki.
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 5© kr.,
Trnkoczyja prašek za zobe
»katljlca 30 kr.,
kakor tudi	246 3
vse medioinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkóczy, Liti, Ml
Viktor pi. Trnkóczy, Dunaj, Margaret
Dr. Oton pl. Trnkóczy, Ufflj Julij pl. Trnkóczy, Dill, JOSÍSM. Vendelin pl. Trnkóczy, Mee, S®
PoSiljatev z obratno pošto.
St. 9567.
Yolityeni razpis.
276 3-1
V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da se bodo letošnje
dopolnilne volitve občinskega svčta
vršile kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil:
dne 20. aprila III. volilni razred, dne 22. aprila II. volilni razred, dne 24. aprila I. volilni razred, vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dnd 21., oziroma dn6 23. in 25. aprila, tudi od 8. do 12. ure dopoldne v mestni dvorani.
Izstopijo letos iz občinskega sveta nastopni gospodje občinski svetovalci :
b) od II. volilnega razreda: Hr£sky Ivan Vladimir, dr. Tavčar Ivan, vitez pl. Zitterer Matija;
a) o d III. volilnega razreda:
Doleneo Oroslav, Hafner Ivan, Kalan Andrej, Valentinčič Ignacij, Zabukoveo Jakob;
c) od I. volilnega razreda:
dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol, Petričič Vaso.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu pet, II. tri in I. pa dva člana občinskega sveta.
V Ljubljani, dne 18. marca 1896.
Zupan: GRASSELLI s. r.
HfiHEMEUiiHflS
Ravnokar je izšel
IX. zvezek
Pialan: ^povesti.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
Dobiva se v Katoliški Bukvami in TIskarni. — Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega.
X> 11 11 a j 8 k a borza.
Dné 10. aprila.
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta 4%
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Kemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 15 kr.		
101		20 „
122		10 .
101		35 .
121		90 .
99		05 .
984		— .
364		60 .
120		50 „
58		92'/..
11		78 „
9		55 „
43		80 „
5	n	66 „
Dni 9. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke [>%■... Dunavsko vranavao posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznica državne železnice . , „	, jatae želeaaice 3% .
„	„ južne želeaaice 6% .
n	„ delenjskih železnic 4 %
150 gld.	—	kr
157 .	75	
194 .	10	
99 .	15	
141 .	20	
127 ,	50	
107 „	50	
112 .	—	
98 .	35	
99 .	20	n
N	—•	
167 .	10	
130 ,	_	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........ 203	gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	75
Salmove Brečke, 40 gld........69	„	25
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	„	—
Ljubljanske srečke.........22	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	159	.	50
Akcije Ferdinandove sev. železa., 1000 gl.st.v.	3440	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	446	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	97	,	30
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	63	.	—
Montanska družba avstr. plan.....84	.	50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	163	„	—
Papirnih rubljev 100........127	„	—
MJT Nakup in prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri ftrebanjih, pri izirebanja najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naročil na borsl.
Meiijarnična dekliška druéha
„M ERC IT
Wollzeil! it. 10 Dunaj, lariihilfirstrasM 74 B.
éé
^ypn]..nll.fg t v m k geepodarskih in finančnih stvareh, potom o koranih vrednotah vseh špekulaoi|skih vrednostn.tr papirjev in vestni «viti za dosego koiikor je mogoče visooega obrestovani» pri popoiui varnosti naloženih glavnic,