Leto lil., štev. 73 P«*tmn» p«v*mllMt»«. V Ljubljani, nedelja dne 26. marc« 1922 Posamezna štev. SO pflf*2 K Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . MOS mesečno 10« za inozemstvo . . V0Q m Oglas: za vsak mo Tišina etoipca (58 mm) . * K mali oglasi do 30 mm stolpca (K mm) . i * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eesta st VBfi. Telefon *t T2. Upravnlštvo: C#»aernova ulica t. 64. Telefon it. 86. Račun kr. poit ček. urade štev. 1L84S. Ljubljana, 25. marca. Jlo^odki, ki so se vršili te dni na "avnem shodu v ljubljanskem Mestnem domu. so značilen pojav povojne psihoze množice. Svetovna vojna je čudno vplivala na razvoj mišljenja človeške družbe. Socijalna misel je potisnjena čisto v imgo smer, kakor je bilo pričakovati. Po celi Evropi vidimo v socijalnih organizacijah mesto napredka, kaos. ki ogrežuje temelje socijalizma. Vse teorije in vsi programi so odpovedali, disciplina je padla. Iz nezaupanja do voditeljev, iz nezadovoljstva in iz ne-umevanja težkih razmer, ki 60 se nujno razvile kot posledica dolgoletne vojne, išče masa nekaj boljšega, _ksr bi 'ji moglo dati utehe ter naglo pripomoči do" materijalnega blagostanja. Zver, ki spremlja človeka od rojstva do smrti, prihaja sedaj neverjetno do izraza in veljave. Socijalizem in njegove organizacije razjedajo egoizem, nemoralnost in kratkovidnost ljudstva. Človek že po svojem rojstvu ni so-cijalist. Poglej na malo deco, da vidiš, kako krepko je v njej izražen egoizem in kako malo ji je narava dala »liruističnega čuta. Socijalno čustvovanje, ki kulminira v dejanjih ljube r-ni do bližnjega ter v podreditvi osebnih interesov splošni koristi celokup-nosti, je le sad dolgoletne in vztrajne socijalne vzgoje. Zato ni prav nič čudno. ako je pri nas tako malo socijalno mislečih in čutečih in še manj socijalno se udejstvujočib ljudi. Šola v Avstriji, kjer je vladal dub ftast ni vzbujala smisla za socijalno misel. Cerkev in duhovščina sta stali v službi nemškega fevdalizma. S politiziranjem v cerkvah in izven njih se je uničil v mislečih ljudeh ideal krščanstva in človeštva. Okolica, v kateri je naš človek rastel doma, je lila po naravi in po vzgoji, zlasti na deželi, vse preje kot disponirana za eocija-lizem. Le samouki so z velikim sarno-zatajevanjem postali socijalni ljudje. Pa se čudite, da tisoči, tisoči onih, T;j so organizirani v političnih strankah socialdemokratov, narodnih so-cijalistov, niso socijalisti, pač pa naj-brezobzirnejši egoisti, katerih ne druži prav noben program, pač pa samo instinkti nezadovoljne mase. Celo večina voditeljev socijalnega gibanja je vse preje kot socijalnega prepričanja m dela. Besedo socijalizem imajo sicer vsak dan neštetokrat na jeziku, a niso nič druzega kot navadni špeku-lantje na ljudsko nevednost ter izkoriščevalci širokih plasti ljudstva pod firmo socijalizma. V tem pogledu je na koncu konca še najboljša socijalde-jKokrateka stranka, ki ima kot strogo tlela.vska stranka vendarle svoje korenine v delavstvu in je posvečena delavstvu, dočim služi pri drugih, gori omenjenih političnih strankah poudarek socijalizma samo reklami in vabi za lov pristašev. Potem, ko se je sesedlo reakcijo-narstvo vseh vrst in medtem, ko propadajo predvojne in po njihovem vzora zasnove povojne organizacije socijalizma. vidimo iz svetovne vojne nastajati v glavnem dve fronti mišljenja tu razvoja evropejskega ljudstva. >Ta ■m strani pojav komunizma s prokla-nacijo revolucije in uničenja vsega obstoječega ter uvedbo torarja prols-tarijata. na drugi strani pa razvoj mo-lerne demokracije, katere temeljno načelo je princip socijalne pravičnosti /a vse ter pozitivno delo za preobra-lovanje družbe v tej smeri. Obe fronti mata pot začrtano čisto jasno; njihovo delo je konsekventno izvajanje principov dalekosežnih programov. Vse, kar se še ni odločilo za eno. ali »a drugo fronto, je ostalo v sredini, opoteka se sedaj na desno, sedaj na levo, kakor to narekujejo oportunis^ič-ni razlogi z ozirom na instinkte mas ter nagon samoobrambe. Komunizem je z ruskim boljševizmom svoj vrhunec že dosegel. Vse, kar bo dobrega ostalo na njem, prevzame moderna demokracija kot z velikimi žrtvami poplačan uspeh ruske revolucije. Demokracija pa je daneč edina solidna in pozitivna pospeševa-teljica prerojenja evropskega ljudstva. Moderna demokracija je šele v pobojih. Njenega razmaha ne morejo zaustaviti niti poedme osebe, niti stranke. Nobenega dvoma ni. da se bodo na tej fronti našli š; vsi oni, ki priznavajo njena načela za pravilna, četudi še danes nimajo poguma, da bi prijeli za nehvaležno in trdo delo, ki je tako potrebno kot pri oranju vsake ledine. Razume se. da je — kakor kažejo dogodki, ki so nam dali povod za to razmišljevanje — pot do tja še zelo tiolsra. in fcmieva. Proklamaciia reške konstituante OSTRA OBSODBA ITALIJANSKE POLITIKE. - PRISILJEN ODSTOP ZANELLE IN NJEGOVE VLADE NEVELJAVEN. — APEL NA JUGOSLAVIJO IN VES KULTURNI SVET. Kraljeviča, 25. marca. (Izv.) Včeraj popoldne in danes dopoldne se je vršila seja reške konstituante. ki je zbrana v Kraljeviči, da na slobodnih tleh Jugoslavije izrazi svoje stališče napram nesreči, ki je zadela slobodno reško državo. O seji je bilo izdano sledeče uradno poročilo v hrvatskem in italijanskem jeziku: cUstavotvorna skupščina slobodne reške države, sestavljena na seji dne 25. marca 1922 v Kraljeviči na podlagi volje treh petin članov, to je absolutne večine od 75 članov, in v navzočnosti 47 zastopnikov s predsednikom reške države in vlade na čelu in v navzočnosti 8 drugih zastopnikov, ki so izjavili svojo solidarnost je po obširni debati soglasno sprejela sledečo resolucijo: Ustavotvoma skupščina 6lobodne reške države konstatira. da je skupščina, Izvoljena dne 24 aprila 1921 s slobodnim glasovanjem, edina zakonita zastopnica volje suverenega naroda Reke in da je nobeno telo ali sila ne sme omejevati v njenih pravicah in funkcijah: proglaša za nzurpacijo funkcij in ml-stifikaciio volje ustavotvorne skupščine vsako delo, ki bi je izvršil kdorkoli imenom ustavotvorne skupščine proti volji njene večine: obžaluje, da ustavotvoma skupščina ne more slobodno delovati, ker ji prepreču-:ejo to nenormalne razmere na Reki, kljub pogodbi, sklenjeni s kr. italijansko vlado, in zaradi katerih se mora večina konstituante sestajati izven mej lastne države, da more imeti slobodne roke in sta ji zajamčeni življenje in osebna varnost; protestira svečano proti krvavim dogodkom dne 3. marca 1922 na Reki, ki jih ni povzročilo prebivalstvo Reke, ampak tuji elementi, med katerimi se je nahajal tudi poslanec italijanskega parla- menta, s podporo neznatnega števila Re-oanov. Oboroženi napad se je mogel pripraviti ln izvesti neovirano, a pomočjo trge v. Italijanske kraljeve mornarice, ob pasivni asistenci znatnih vojnih sil Italije, ki so prišle na Reko, da vzdržujejo javni red in mir v državi in njenih zakonitih institucijah; izjavlja, da je demisija vlade, — kl je bila izsiljena — brez zakonite in politične vrednosti In si pridržuje pravico, da e tem sklepa; izraža polno in neomajno zaupanje predsedniku ZanelH in njegovemu kabinetu It mu nalaga, naj Izvrši vse korake, U so potrebni, da se vzpostavijo na Reki normalne razmere; izjavlja, da je večina v«tdno delovala na to, da vladata mir in sloga med prebivalstvom Reke, in da so nemire In nerede povzročili skoro sami tuji elementi, ki so napadli državo celo z orožjem in silo; konstatira, da izkušnje dveh let uče, da brez energičnega in radikalnega očiščenja Reke teh elementov in njihovega orožja s strani kr. italijanske vlade, kar je slednja že ponovno obljubila, Reka nikdar ne more biti slobodna in sposobna za delo. Ne more se razviti niti politična niti ekonomska akcija, niti ni mogoče delovanje ustavotvorne skupščine niti politična in gospodarska organizacija države; apelira na obe kontrahentni državi rapallske pogodbe in na ves civilizirani svet, naj jamčita za konsolidacijo javnega miru, ustavnega reda ln ekonomskega razvoja Reke; preneha naj trpljenje, ki že tako dolgo muči narod, ki je pošten in delaven, ki ne želi drugega, kakor da more živeti in delati v miru in da bo gospodar lastne usode. Aretirani fašisti prepeljani v zagrebške zapore IZROČENI BODO NAŠI SODNIJI. Zagreb, 25. marca. (Izv.) Sinoči je komisar Vujičič g trend orožniki pripeljal v Zagreb onih pet fašistov, kl so jih pred-sinočnjim prijeli v Sv. Ani, kjer so preoblečen! prekoračili deroarkacijsko črto in obkolili gostilno, v kateri je imel Za-nella sestanek » člani reške vlade. Z državnega kolodvora so jih odvedli v mestne zapore, kjer so ostali čez noč. Danes dopoldne ob 11. ari so bili izročeni zagrebški policiji. V Zagreb so prepeljali tndi njihove bombe, revolverje in bodala. Eden Izmed teh fašistov ima obvezano glavo, vsi drugi pa imajo na obrazu sledove udarcev, katere so dobili od razjarjenih Re-čanov. Fašist Murollo ima obvezano glavo- on je znani organizator fašistovskega teio. ja na Reki, obenem pa eden od glavnih voditeljev fašistov, ki so zasedli ba-roško lnko. Aretirani Viola, Carplnelli, Bella in Duadero so poročniki italijanske vojske, ki imajo na svojih čepicah faši-stovski znak z mrtvaško glavo. Preoblečeni so v slabo civilno obleko, i Ko bodo zaslišani na policiji, ift bodo i izročili sodišču. Grčija dobi Odrin SPORAZUM NA ORIJENTSKI KONFERENCI. Popolna anarhija na Reki REKA BREZ VLADE. - FAŠISTI PLENIJO. - NOV NAPAD NA NAŠE OBMEJNE STRAŽE. - APELI NA NAŠA VLADO. Bakar, 25. marca. (Izv.) Po odstopu Ossoinackove vlade in razidu vojaškega sveta je Reka brez vlade. V mestu so sicer italijanski karbinerji, ki pa se drže popolnoma pasivno. Tudi od fašistov-ske konstituante Izvoljeni podpredsednik je izdal neki proglas, v katerem poživlja na red in mir, vendar ga nihče ne upošteva. Fašisti in ardi« so začeli na Reki vršiti teror nad našimi ljudmi. Včeraj so aretirali g. Jelušiča, bivšega župana v Kastvu, Huberja, prvega podpredsednika Prve hrvatske štedionice in župnika Ku-kanico kot talce za aretirane fašiste v Sv. Ani. Poveljniku kr. italijanskih čet na Reki se je posrečilo, da je rešil Jelušiča in Huberja, župnika Kukanico pa fašisti niso hoteli izpustiti. Obenem so iskali tudi predsednika Ungaro-Croate Kopajčida in ker ga niso našli, so uničili pisarno te parobrodne družbe. Z revolverji so vdrli tudi v Prvo hrvatsko štedlonico in zahtevali, da se jim odpre blagajna, ter so odnesli denar. K sreči je bilo v blagajni malo denarja. Zvečer so arditi in legionarjl izdali maniiest, v katerem objavljajo, da ie odšlo pet članov v Sv. Ano, da parla-mentirajo s člani konstituante, da pa so bili tam na divjaški način aretirani in zlostavljeni, norda celo ubiti. Prebivalstvo se pozivlje, da maščuje to plemeni- to prelito kri in odločno zahteva satis-fakcijo in napne vse sile, da se tovariši osvobode. Povodom tega proglasa se je sinoči ob 23. ponoči zbralo okoli 60 fašistov in legionarjev, kl so hoteli vdreti na jugoslovansko ozemlje. Ko pa so videli, da so obmejne čete ojačene, so odnehali, vendar pa še ni odstranjena nevarnost, da ne bi prodrli na Sušak. Trgovca Bol-lea so na Corsu aretirali štirje fašisti in ga privedli pred Cabruno, kjer so ga pretepli, potem pa izpustili. Z Reke prihajajo n prestano vesti naših ljudi, da se fašisti in legionarji pripravljajo na napad na naše ozemlje. Danes popoldne ob pol petih je skupina fašistov zopet napadla našo obmejno stražo pri Orehovici: oddala je par strelov, ker pa so se naši pripravili, da o gen I vrneio, so se fašisti razgubill. Umevno je, da narašča strah ne le jugoslovanskega, temveč tudi italijanskega prebivalstva na Reki. V Beograd odhaja brzojavka za brzojavko, v katerih pravijo tako posamezniki kakor cele korpo-racije, naj prevzame naša vlada zaščito reškega prebivalstva. Splošno vlada mnenje, da se bo to ugodilo, in to tem bolj, ker je enako prošnjo predložil beograjski vladi tudi edini legalni repre-zentant Reke predsednik Zanella. Priznanje neodvisne Albanije Beograd, 25. marca. (Izv.) Na snoč-nji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se prizna neodvisnost Albanije. Tiranska vlada je bila o tem takoj obveščena, naš zastopnik Nastaz Ilič pa je dobil ukaz, nai nastopi svoje mesto v Tirani. Obisk r »imunske kraljice v Beog adu Beograd, 25. marca. (Izv.) Kakor doznava dopisnik «Riječi» z dvora, bo romunska kraljica Marija dne 1. aprila prišla v Beograd. Spremljala jo bosta najmlajša hčerka Heana fa minister dvora Misu. Kraljica - mati bo dospela s posebnim vlakom ter bo sprejem posebno slovesen z vsemi vojaškimi častmi. Odvedli jo bodo v stari dvor, ki bo do tedaj dovršen. Ostala bo v Beouradu nekoliko dni NARODNA SKUPŠČINA. Beograd. 25. marca (Izv.) Današnja seja skupščine je bila po prečitanja zapisnika na predlog posl. dr. Korošca radi katoliškega praznika takoj odgedena. Prihodnja se bo vršila v pondeljek dopoldne. ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 25. marca. (Izv.) Dopoldne se je vršila konferenca članov predsedstva zakonodajnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se preloži seja zakonodajnega odbora na pondeljek ob 16. uri. Glavni funkcionarji smatralo, da zakon o razdelitvi države ne bo "otov do določenega roka, t j. 28. marca, vsled česar se pričakuje, da bo vlada potem izdala naredbo, ki postane zakon. KRALJ POTUJE V BELJE NA LOV. Beograd, 25. marca. (Izv.) V ponedeljek zjutraj ob sedmih odpotuje Njegovo Vel. kralj Aleksander v Belje, fcier bodo nienvo ua čast priredili veHk tov. Pariz, 25. marca. (Izv.) Kakor doznava vaš poročevalec od dobro poučene strani, je konferenca za orient storila danes dopoldne važne 6klepe, ki se morajo smatrati kot kompromisna rešitev. Francija in Anglija sta pristali na to, da pripade Odrin Grški. Anglija je zato odobrila precejšnjo premaknitev bodoče grško - turške meje proti vzhodu. Sedanjo rešitev je predlagala Italija. Francija in Anglija sta konenovu-ljavmo priznali gospodarske predpra-vice Italije v takozvani italijanski coni Orientna konferenca, Id je danes za- sedala dopoldne in popoldne, ima ia-tri svojo sklepno sejo. «Temps» izjavlja, da gre progrmi o katerem se sedaj razpravlja, za tem ali obdrže Turki obe obali Dardanel, Morske ožine so zelo važne za Rusijo. List vprašuje zato Anglijo, zakaj ni e tem vprašanju razpravljala z boljš-vi-ško Rusijo, ki jo je smatrala za vredno, da jo povabi na genovsko koofp' renco. Italijanski zunanji minister Schau-zer odpotuje jutri v London, da se i Llojrd Georgem porazgovori o genovski konferenci. V sredo se povrne v Rim. Osier odpor Grčije proti evakuaciji Male Azije VOJAŠTVO SE PRIPRAVLJA NA VOJNO NA SVOJO PEST. Atene, 25. marca. (Izv.) časopisje vseh jtrank ostro napada načrt orientske konference za izpraznitev Male Azije po Grkih. Splošno prevladuje mnenje, da je Grčija že preveč žrtvovala, da bi mogla sedaj pristati na izpraznitev Male Azije; tudi bi zavezniki s svojo taktiko popolnoma izolirali Grčijo. V vojaških in civilnih uradnih krogih se soglasno izjavlja, da se Mala Azija ne bo nikoli izpraznila. Tudi če bi grška vlada sprejela zahteve zaveznikov ter ukazala evakuacijo Male Azije, bo general Papulos, vrhovni poveljnik grških čet samostojno, po vzgledu D'Annunzia, nadaljeval nacionalistično gibanje. Iz poročil iz Smirne izhaja, da eirkulirajo v vojski proglasi, kjer se častniki in vo- jaki obvezujejo ostati vkljub vsem navodilom vlade v Mali Aziji. Ti proglasi imajo baje že čez 20.000 podpisov. Kar se pa tiče premirja samega, »e trdi, da je lord Curzon izjavil zastopniku carigrajske vlade Izet paši in zastop niku Mustafe Kemal paše Jusufu Kemal paši, da bo Anglija opustila svojo aev-traliteto ter podpirala Grčijo « denarjem in materialom, in sicer tako dolgo, da bodo Kemalisti popolnoma omagali, ako angorska vlada ne sprejme pogojev za premirje, ki jih bodo stavili zavezniki. Na drugi strani nameravajo nacionati stični krogi v Grčiji marširati na Carigrad, ako Jusuf Kemal paša ne bi lxt-j tel podpisati premirja. Iz ministrskega sveta Beograd, 25. marca. (Izv.) Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri je minister za konstituanto objavil vsebino zakonskega načrta o priznanju narodnih delavcev. Načrt zakona bodo raz-motrivali na eni prihodnjih ministrskih sei. Nato je ministrski svet razpravljal o ponudbi neke ameriško-ruske družbe za gradbo železnic v naši državi. Sklenilo se je, da bo finančni minister nadaljeval pogajanja z omenjeno družbo. Tudi nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, kl se je pa bavila zgolj s tekočimi zadevami. Med drugim je bilo sklenjeno, da se opusti sedanja poštna direkcija v Nišu, osnuje pa mesto nje tri nove m sicer v Beogradu, Skoplju m na Cetinju. KOMPETENCA AMERIŠKIH KONZULATOV V JUGOSLAVIJI. Beograd, 25. marca. (Izv.) Mnogo naših državljanov se obrača na ministrstvo za zunanje stvari za pojasnilo, kateri konzulati Zedinlenih držav so v naši državi pristojni za njihove posle. V informacijo zainteresiranih strank objavlja ministrstvo za zunanje stvari, da spada v kompetenco konzulata Zedinjenih držav v Beogradu ozemlje Srbije, Črne gore, Vojvodine, in županij oz. okrožij in političnih okrajev Vukovar, Split, Dubrovnik, Lastav in Sarajevo, v kompetenco konzulata v Zagreb- pa ozemlje Slovenije, Prekmurja, Medjimurja in županij oz. okrožij Belovar, Zagreb, Va-raždin, Virovitica, Požeea, Travnik, Ba-njaluka in Bihač. POTOPLJENA ANGLEŠKA PODMORNICA. London, 24. marca. (Izv.) Pri vežbi angleške voj. mornarice blizu Gibraltarja ie včeraj trčil torpedni lovec *Versa-tile» ob podmornico, ki se ie tudi udeležila manevrov. Podmornica «42» se ie tako z vso posadko vred potopila. V čolnu ie bilo 33 lastnikov m *oiak<». Predrzno izivanie bivSih a. o. oficirjev Zagreb, 25. marca. (Izv.) Pod okriljem društva upokojenih oficirjev se je vršila nocoj v separatističnem Sokolu na Wil-sonovem trgu zabava bivših a.-o. oficirjev. Ker so bile po mestu razširjene govorice, da bo prišlo na zabavi, kjer se je pričakovala tudi Radičeva udeležba, do protidržavnih demonstracij, se je zbrala pred Sokolom večja množica nacionalistične omladine, ki je burni zahtevah, naj se zabava prekine. Ko so hoteli omla-dinci vdreti v poslopje, je padlo raz o-ken več strelov. Prišlo je do velikih izgredov, ki so trajali, dokler ni dospela policija, ki je potegnila med omUdlnci in Sokolom kordon. Demonstracije pa so te nadaljevale do polnoči, dokler se niso udeležniki, med njimi mnogi oficirji v starih avstrijskih uniformah razšli. FRANCOSKI KONZULAT V LJUBLJANI. Beograd, 25. marca. (Izv.) Kak« izve vaš dopisnik, je zaprosila francoska vlada pri našem zunanjem ministrstvu, da sme osnovati v Ljubljani francoski konzulat. Naša vlada jo prošnji ugodila. Za konzula je določilo francosko zunanje ministrstvo gočp. Pavla Henrija Flacha, sedaj uradnika pri francoskem generalnem konzulatu v Neaplu. | POPLAVA SAVE V ZAGREBU. Zagreb, 25. marca. (Izv.) Radi velikega dežja v zadnjh dneh ln topljeni a snega na gorah je Sava začela naglo rasti. Včeraj opoldne je dosegla najvišjo mero 3.40 m nad normalo. Voda se ie razlila preko nasipov in poplavila Trnje in vse kraje do Cvijetne ulice. Med mnogimi hišami se vrši promet s čolni. Do večjih nesreč ni prišlo, ker je voda ravno tako hitro, kakor je narasla, tudi za-• čela naduti. IfroMnl knrt KbtKrffiT. to vetfo pa san«: '-f Tipično r»d1&vsfvt>. Slika ko* J roiaki !fuznc?ti Radičeve stranke se odkriva IGNACIJ GRUNTAR g n3S?oJ SfalMi jc pokazal pokoj- rnešteto primerih Ena izmed takih nik tudi v oporoki, kjer se je spomnil slik, iz katere gl« zložil Gregorčič prekrasno prigodni-,■•>: «Slovo in naročilo*, v kateri mu ■Mi, da naj med slovenskimi brati uresniči zlate vzore kot narodnjak in poštenjak, naj seje v srca ljubljenih rojakov seme plemenitih rož. » irvr c j; a vivna ' - - —.......... v*. — ------- Gruntar ima največ, zaslug, na je, kra:rn 0?tpr boj in rla je memo-j onemogoči nadaljna raba starega pravo-S. Gregorčič izdal za novo leto 18S2.! randum na Pašiča bil plod zmage sta- i pisa. In sicer se bodo dnevniki in peri-- vojo ••" — ----------- ' Čem. Vedno se je živahno zanimal zalta. cMagvar Hirlap* poroča, da so di-| sai_te ves Proces tnscen r, vse nove pojave našega kulturnega plomatični zastopniki antante v, ^u-j lepšega, da se vlada maio življenja. " " ..... ' * 1 " Zlasti agilno je bilo delovanje notarja Gruntar;a v Logatcu, kjer je bil pravi poživljajoči element, ki je bil tra se, da se je to zgoauo na ! :;r;'e~stanie"angleškc kopne vojske do Uvsod zraven, dal inicijativo za vse I Male antante, katera se je nedavno v naj se stanje angiesKC__ p-----, •uoeoče in pomagal z deianji in nasve-ineki energični noti postavila na staliti pri vsaki priliki, kjer je šlo za ljttd- šče. da te volitve niso interna zadeva vo -'a napredno kmetijstvo ali za- Madžarske. nego srednjeevropsko - - ~ - • vprašanje, ker se vrse pod devizo: za Pariz, da počasti spomin velikega, sko- : ^^ določena nogometna tekma med ro trideset let pozabljenega skladatelja; wjener pportklubom proti češkemu klu-Cesarja Franka, ki ie eden izmed oc^ I hn'Union 2ižkov. kj jma dosedaj vod-tov francoske moderne glasbe. Bil je 'z-jst v feikoslovaSkem prvenstvu. Da-med tihih ljudi, ki so povsem zadovoljni j _ Sportklub -jroti Slaviji. Ta tek-s seboi in svojim življenjem, ki nimajo ^ -J"' ccbno važna zaradi tega, ker dr-amblcij in ne delajo reklame zase, am-tJ rtklub ^ pretekle jeseni z uspe-pak delajo za druge in ne zahtevajo za- hom' mest0 v prvenstvu dunajske- to ničesar v plačilo. Frank se je preživljal kot ubog organist in njegova dela so ostala neopažena. Vedeli so samo to, da ie dober virtuoz na orgijah. Sedaj pa povsod uprizarjajo njegovo ^Blažen-stvo*. mistično opero za ogromen zbor in silen orkester ter dovršene soliste. L. n-a nogometa. Zadnji veliki uspeh Šport-kluba "je bil, ko je dne 8. januarja 1922 sija'no porazil bivšega avstrijskega pr vaka *Rapid*. Ta poraz Rapida je bil takrat naravnost senzacija. Ce vpo^evarno še to, da igra danes praški D- F. C. " da bodo izidi 1916.S0 daliv milanski «Scali>majbcn na Dunaju moramo^ ilružništvo. Da se je logaška posojilni-ustanovila že leta 1888. in da je tako debro uspevala, gre v prvi vrsti zasluga njemu Tudi družabno življenje se je takrat prijetno razvijalo, ko je Ml Gruntar v Logatcu. Sodeloval je pri vseh koristnih prireditvah. Bil je predsednik odbora za Jurčič - Tomši-vo ustanovo in je spravil pokonci notranjsko Jurčičevo slavnost, ki je narodni stvari mnogo koristila. Koliko koristnega pa je napravil za svoj nimi silami. Sedai jo uprizarjajo v Pari loči za m'rne čase z 250.000 možmi. j zu na «'Veliki operi,, in 5e na dveh dru-_ . „t, Prpftcpdnik ve- Kih opernih gledališčih obenem in ves - Cambon odstopn. Parlz govori dan;s 5amo še o Franku, leposlaniške konference v Parizu Juies, ]S7i., od devizo: za Cambon Je iz zasebn.h orirov podal de-;' ranK » P«a« s j kralja ali proti njemu " Mala antanta, misijo. Njegov naslednHc to«M fran ko - Nemc^ ^ $ sk;ada- pazi na to. da ne pride do novega cosk. poslanik v Rmu Barrere ki zato ^ nemSka granata odnes!a karlističnega puča, ki bi mogel zanetiti celo srednjo Evropo. Mala antanta se ne boji. da bi karlisti izšli iz volitev kot zmagovalci, lahko pa bi zgodilo to, da G5mbos izvede volitve za svojega kraljevskega kandidata — Albrehta Habsburga, ki pa bi bil za madžarske sosede ravnotako nesprejemljiv kakor Karel. baje ne bo vodil francoske delegacije v Genovo. njem mu je nemška granata odnesla streho nad glavo. Vzdihnil je: 'O, ka-" P-nlavHene Ber.etVr Vsled ne-! ko strašno hudo Je to, da človeku pri biF- h d iužne-a vetra ki Je po- delu ne dajo miru!* vzrofflU°veh"kanske valove, je morje po-' Dana,ski filtarmonJM prlrede «1 L ^^ ^ -- ~ tekmi vsem poplavilo trg sv. Marka v Bcnet- j julija do konca septembra t. ^ ^j^o . t .Wacker>, se bo morala igrat, kah in vse nižje dele mesta. Po Benet- co turnejo po Juzn Am^nki p>.d vod ^ odio5i vprašaje no- kah par dni n! bilo mogoče hoditi po stvom ravnatelja .Vclksopere*, sklada- ^ven6fva Ju.^ ^^ s^em. ' te'ia elngartnerja. 1 f = - a |ii<.oi>. ---------- " - , Češkoslovaška plavalna zveza (Ou Amaterskv Plavecky Svaz) izdaja svoj lastni list cPlavectvi*. Prva številka te-,a lista jo izšla dno 10. marca ter vsebujf med drugimi zanimiv članek o nameravani gradnji stadija ta plavalni šport v Prvenstvo Južne Nemčije, v tekmi za prvenstvo Južne Nemčije, ki se fi ka kor smo že poročali, vršila med moskovskim klubom «W3cker-- in -»pielver-einigung Furth*, je zmagalo zadnje mo „DRAGICA" Francoski roman spisa' G. M. de Bievre. Teta je svarila Franca: »Ljubi prijatelj, dolžnost mi je, da govorim z vami odkrito in pošteno: obžalovali boste nekoč svojo plemenitost; bolje je za ■oojo nečakinjo, da gre v samostan, kot m; da pride nekoč v vajinem zakonu rio ločitve In k tej vas bo primorala.* -Milostiva, Lip in jaz sva čuvala =krbno nad Dragico. Vrhu tega se je spametovala sama in se vrnila prej. nego je prišla na določeno mesto za sestanek. Dotični pa, ki je Čakal nanjo, se je splazil za njo m jo hotel šiloma odpeljati.* .... .. «Ali vidiš sedaj, kaj bi se ti lahko pripetilo!* mi je rekla teta. Presen> LU snloh ni^em moels ^firovorih. povesila sem glavo in molče ploslu-šala. kot da ne gre tu za mojo osebe-. Franc, ki bi na vsak način rad postal moj zaščitnik, je nadaljeval odločno, čeprav z nekoliko tresočim glasom: «Že davno jo ljubim. Bodite mi naklonjeni! Dajte mi jo!» Ne da bi me kaj vprašala, je odgovorila teta svečano: »Poznam vas. Franc, visoko vas čislam — in ko snubite mojo nečakinjo — imejte jo, vzemite jo--čeprav imam pomisleke.* »Večjo srečo imaš, kot za-služiš,» je še dostavila in me prijela za. ramena, da me dvigne. Sama nisem vedela, kje se me glava drži, toliko nepričakovanega se je zgodilo; zdelo se mi je. da sanjam. Mislila sem. da bo Lip, ki je §0 vedr.o klečal, dvignil roke in ugovarjal; pa je roke samo povo»i1. ko* da .ie ureoričan svo- je nemoči. Kakor deček, ki jo osup-njen. ker mu je metuljček, ki ga je ta-korckoČ žc imel v roki — odfrfotal po zraku. Pa tega nisem mogla takoj jasno razumeti. Težje kot bi si človek mislil, je razumeti samega sebe; vsako veselje, vsaka bol nam je razodetje, ki i na* preseneti, vstraši, osreči. — Predno sem so zavedala, je bila moja roka v roki Franca, ki je žarel veselja, brez misli na kaj drugega kot na svojo srečo. Tu pa je napel Lip svoje mišice: naenkrat je skočil kvišku in vprl vame svoje oči. Bil je to pogled, poln ognja in očitanja, da me je žgalo po vs^eh žilah. V tem trenutku se mi je zdel strašen v svojem omalovaževanju, najraje bi ga prosila, naj oprosti ubogi Dragici, ki sama r.e ve, kaj dela. Mo.a rok* V oetal* v Frsnoori; nist m mi 1» mogla odtegniti. Zdaj pa je ugasnila j umrl Id sem ^Ijubi breme in brez br^-ode odšel. To mi je Shranilo, da ni se mu razodel - J« Presni o sroe. čutilo san bolečino, ne pa sem ostala sam^ 7a^šeena! -.Ah da W vedela za njen ^K^ f^S ^ VSSfi^ft^A^lSr »H od mene; vi imate za kaj 'o prepodili moja nejasna čustva. | takega preveč čast,! -> n r«n,- driH Frarc kako ple- Tako se je prepustila teta svojim Jlo - MS kS -te!nekdanjim spominom, da je začela go- Ta nSin Uravnali'* voriti 0 Francu. Ta jo je gledal pre- na ta nac.n i>oravna]i.* j oziral na vr?. .Kako krivico?* se jc oudd > "rka pričanju, da be svoj živ dan n, .-toruj ^ 1abkorofecinosti i« človeku kaj slabega. . a i^ai?^, ni-o izostale. aJSLTJS k ot.mil Mkd « TdtSl Sto fc!.k.m sploh in I« moj« Me 1W»« *„!« RbtakiT* W tivJoi se rar.iasnii. ^ iffS SSISSrnu * Na? poslanik v Pragi g. dr. V oš - f, j a k se poda tekom prihodnjega tedna v Olomuc, kjer se udeleži neke češkoslovaško - jugoslovanske slavit osti. Pri tej priliki si bo naš praški v-nelanil: ogledal razna gospodarska m irsdnsfrijalna podjetja v ozemlju Hane. * Obedi pri kralju. Danes se bo vršil pri kraliu šesti obed na čast narodnim poslancem. V petek je bil povab-i'«n na večerjo naš poslanik v. Atenah, go Bčlugdžič, ki «? mudi ▼ Be> gradn . . . " * Vdove radiih oficirjev pri kralja. V petek zvečer je sp:jel kralj deputacijo vdov v vojni padlih oficirjev, ki nu "je čestitala povodom njegove za--o--e Kralj je der.utacijo pogostil. . . - ?< rru-Fa pfJttssssL v !,or nam poročajo i z Beograda, do pre- : • Iz državne službe. Davčni upravitelj Viljem Wolf v Kamniku je stalno upokojen. • Beograd razsvetljen v«o noč. Beograd ima z električno razsvetljavo velike sitnosti, ker elektrika zaradi pomanjkanja premoga prav rada odpove in je bila zato razsvetljava zelo nesigurna. Sedaj pa javlja uprava električne centrale, da ima na razpolago zadostne rezerve premoga in da bo Beograd lahko razsvetljen vso noč. ® Visoka starost V 3t. Vido pri Gr«;-behiem jo umrl prevžitkar I. čaks v vi-soki starosti 96 let. • Potres v Srbiji. Po najnovejših poročilih je bil center potresa v Aleksineu. Tamkajšnje kopališčno in poštno poslop- r PRENOS OSTANKOV NARODNE QA MUČENIKA KROMAJ?JA- Sokol v Črnomlju je kupil nedavno za 1500 kron košček biatosloviiene zemlje na črnomaljskem pokopališču, kjer bodo končno položeni ostanki mučenlka na večni počitek. Kromarleva družinska grobnica, krasno betonsko delo domačega zidarja špreitzerja, je že gotova. Nagrobni spomenik, težak do 3000 kilo*ra-mov, je lepo delo našega domačega umetnika Jesipa lermana iz Nakla. Ogromna, naravna skala, odvaljena v rodinskih hribih, bo pravi okras pokopališča in obenem živ spomin, ki bo govoril iasno in glasno še poznejšim rodo-drago, težko in krvavo ie JADRANSKA ŽELEZNICA. Vprašanje zgiadnje takozvane jadra..-eke proge je stopil« delom« vsled ponudbe newyor?ke družb" Found.itirm Compan\ zopet v ospredje. Domači in celo inozemski listi ter revije posvečajo temo vprašanje dolgo članke. Razvoj na že države kot izvozno drz.iv« poljskih pridelkov, lesa in sirovin brezpogojno zahteva zgradnjo jadranske Železnice. ki bi vezala široko zaledje z morjem. Naš izvor, je sedaj navezan ua šest važnejših prog. ki nas vežejo z inozemstvom: 1.1 Beogred-Nič-Skoplje-iolun. vom, kako drago, teSKo m Krvavo je , -- ^plonVL>,hif,M. Zagreb -Beograd, bilo naše osvoboienje. \ spomeniku je j Ni?.Sof|ja.carigrad. 4.) Beograd-Subo-krasno izdelan Sokol ^ 5.) Ljubka - Dunaj, mi; izgleda, kakor d« ŽK leze m sili z! BoM^ki Brod-Sarajevo-Mostar-Metko-trdne skale. V rokah drž. lovoneve^s-H J ^ Iiajv3Ž. jico nad zlatimi črkam«. Okrot sporne- «J - ™ PonTve z Jadran- Java1 danes ob štirih popoldne v dvorani narodne skupščine profesor dr. Ivan C v i j i č v korist fonda za postavitev spomenika neznanemu junaku. Predavala posetiio tudi Nieg. veličanstvo kralj Aleksander patrijarh Dimitrije kakor tudi zastopniki naše vojske. * Patriarhija v Karlovcih neodvisna. Ekumenski sinod je, kakor smo že poročali, na svoji zadnji seji sklenil, 'la prizna ločitev patriarhije za -Jup'o-slavijo v Karlovcih od Carigrada. Oa-rigrajski patriarh je proglasi!, da je karloviška patriarhija samostojna, neodvisna in ravnopravna s cari grajsko. Oarigrajska patriarhija odpošlje v Beograd posebno odposlanstvo, ki bo patriarhu Dimitriju izročilo -rtom«-*, to je dekret o neodvisnosti karlovi*««, ) atriarhije. * Uspela demokratska zabava v Zagreba. Sinoči so v «Musi«; - Ha!Iu» priredile zabavo demokratske organizacije v Zagrebu. Zabava je potekla :Io animirano. Vse koncertne točke rojaki iz ostalo Vojvodine^ > ,vatI Rozmil, - Muzejsko društvo v Celja ima prihodnji torek ob osmih zvečer svoj občni zbor v hotelu -»Balkan samo javnega mišljenja Jugoslavije, ka-... . . ikor smo menili, temveč ▼ veliki meri Posebna hvala bodi nadvse pozrhjo-1 jn0lOTnstTO. v pariški «L'Europe zbor v hotelu *BaiKan> .Jnemu bratu podsiarost; Pavlu Me-, Nonvc„e> }(> Mpisa! Erne-t Lemonon iz- * Straža za vojvodinjo Mekleuburako. i mencu. ki je daroval ves ^t^i mMe- o 5tndijo 0 problermi jadranske r.e- ----- ia« Sni o- rijal za betonska dela na pokop.discu. j ^ ^ ni ve- Omeniti moramo še, kar je tudi h%a!e" j tjkfl ., interesa ra Jugoslavijo. Rumu-vredno, da so naši vozn.ki .z Cmomba ^ BoJ?arsko. Grčij0 in tulijo, temveč tn Loke prav tekmovali med se*,i, Mo ? * mpAMToiw vprašanje, da bo \ozil potrebni materijal na poko-;- • , ^ si|e. kater(. k pališče. Kakšen vtis VSL žrtw Ako halkan- dija Ivana Kromana, te nedolžne žrtve 'ne ^ jnje, prakli(inih in šte- I avstrijskih krvnikov na vsakega ^ ;viIni7 izhodov proti zapadu - piše Le-jga .Tugosiovena, ae v«Jnrto. ^ f lm„Mn _ h,, nje(roT!l trgovin, mogla z. i Z> TnJikTU^flS^ie j -V r ^M^rJrh 1» šmartna pri Litiji nam poročajo: Splošno se govori pri nas in tudi časopisi so poročali, da dobi bivša vojvodinja Meklenburška, bivajoča na gradu Bogen-šperk pri Litiji ia svojo osobno varstvo orožnika, orožniške postaje Šmartno. Gospa Meklenburška je inisla med vojno tri orožnike na gradu Bogeriš{»eTk, seveda ca državne stroške, ti orožniki so rekvirirali za njo okrog kmetov živila iu krmo za pet konj. Meklenburška ie bila med vojno zagrizena Nemka in je ovajala pri bivšem vojnem ministru srlvv in rusofile. Ljudstvo jc bilo vsled tega | nika Krr^arja v zelo ogorčeno. Po prevratu so se hoteli ; nazaj došli vojaki maščevati nad vojvo- j dinjo, kar smo pa preprečili. Danss pa članke. Odsek Sokola m prenot kosti inu^ Črnomlju. i pred vojno, in ra pravec j« bila ogromna i prog:! orijent-ek-.pres. ki je bila ena n?j-j močnejših nemških arterij, na>irAgoet»-iuejšk pomočnica nemške strašne ekonom-jske ekspanzije skozi EvTopo. ' Naša vlada se, je zavedal« važnosti te r. IO ivuiiiiua/iiu. > UIU IUUT,', —J »O . . so se izvajale odlično. Po koncertu je sovražnico Slovencev! Ljudstvo je vsled Mla živahna zabava. Zabavo je pose- ^ga zelo razburjeno, tfl tudi pokrajinski namestnik Dame-| * K aferi s specialiietnimi ugaretaml , . Tivnm * asH viatie —— JK — dinjo, kar smo pa preprečili, i/angs pa j DRŽAVNI IN BANCnil _ Trlij! proge, toda k uresničenju tega ogromne-naj bi jugoslovanski orožnik ščitil tako UPRAVIČENI ZA IZPLAČEVANJE i podvzet« * ni mogla odločiti w • r«« ________I T I. J.i______—fll^J ' __A«' «/ ' rj/*iC A HI A VfVAL « L'»f nim.n < mu prometu. S tem bo ustreženo nuji.. živJjenski potrebi našega Prekmurja, ki dosedaj ni imelo nobene direktne tibikacije s Slovenijo. * Protestni shod nižjih državnih nssluž- : isencev. Nižji državni uslužbenci so sklicali v mestni posvetovalnici v Ljubljani • "iod. da protestirajo proti vladni naredbi, po kateri izgube draginjske doklade vsi oni nižji uslužbenci, ki plača- 1 Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru ima nT. redni otvni zbor. ki se vr*> dne It. aprila oV. 14. uri v lastnih pr«-tiorih v Mariboru, Jurčičeva ulica 4. Odprava odpremnih izkaznic. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani na intervencijo ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice '>--:. mete, katerih izvoz je prepovedan, namreč za dragocene kovine in živinsko krmo. Uveljavljanje trgovinske pogodi« z Nemčijo. Na mnogobrojna vprašanja « lio nemški parlament odobril in neni-k-vlada ratificirala ter st ho izmenj:>la r;<-lifikaeijska not« ni*d obema državama. Plemenski sejem za bike v starosti 1 in četrt do 2 leti v Št. Juriu ob južni železnici. Zaradi laž.iega nakupa plem-n i^ih bikov p^enicnoaive pasuie v stave sti od 1 in četrt, do 2 let v >red«> dne 19. aprila plemenski -fjem v St. Jur. ■ of, Taltoni. Nakupovali se bodo plemen «ki biki za prosilca, ki se lani prigi« sili pri Kmetijski družbi it celjske-, vranskega, sevniškega in konjiškega >>-kraja. Plačevale se bf»dt» cene. vi-: H '•■-■ mesarskih. Sejem »c začne ob !0. uil. Vzrejevalci lepib bikcev iz Umo3njili ■ krajev se opozarjajo, la marajo biti j:n gnani bik«« čedno osnazer.i in epitm!-. ni ž, živinskimi potnimi listi. = Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana. Pred kratkim nsu« novljona Tigovska banka je m -.vo?:i>. izrednem oWnem zboru dne 25. nia.>-.: sklenila zvišati delniško glavnico od K* milijonov n« m miiijonov. Natančie i- • pogoje snlMkrieije prina*» današnji m serat. . ~ Produkcija premoga v Sloveniji- > minulem letu 1921 se je v Sloveniji pn delalo 1,284.018 ton premoga. Od skupin THausm?js«rov» konec. V takozvavih dobrih at-arih majster> bil prikazen javi generacij slovenj dirala na Dunaju, je trpela na členek- ! >hausmaister- bil ! '- ■ — ---- i « - ..„ -----_ - oi kot giavui i«v«s"j! ,J" "■' ■«•"*» r------- nrodukcije odpade na trboveljske rudui- jegove nabiram.ee: j do izkoriščanja železnice, 80 let. Po tem £ ^ m ton to jp 78 imo le enega človeka, kakor nobenega. Karkoli storimo v sedanjosti ras-icemu narodu, storili smo sebi v bodočnosti. novi generaciji našega i«a-reda. * Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. V zadnjem času prihajajo zopet številni transporti naših ljudi, ki so zaostali v Rusiji. Zadnji transporti so dospeli preko Liubliani. 3.) Mestna hran lini«-* v Ljubljani, 4.) Kmečka posojilnica v Ljubljani 5.) Slovenska eskomptna bank« erjevin zm tg ; ^__iuoTj tini onemogoča j dalje so . Gospod -------------„— , -- ; vrednega davka. Sprejeta je bila resolu- .vplivna oseba -m vso hišo, obenem je bil i cija, v kateri se povdarja, da je ta na-' zaupnik policije in od Laegerjevih amig j ... jt_. ___1.:---::,.!____i /I«*;., »rt 1,1.1 ^t^Vir- kr. ' iiriitivno konec, ustavno soaisce na ; naju je dunajsko cHausbesorgerordnung* : v j, ' 6.) Zve*a slovenskih zadrug T.) Zadružna gospodarska banka Zato sc zlasti lahko odločimo za ameri ,š!tl kapital, ki nima. politične tendence , in bo eeb »gradnja imela čisti gospodar-i ski '.nafaij. N.hp* vlada r* sedaj o ponnd-Ljub- te druZbe posvetuje. ta nf • L«1 n razveljavilo, ker je v nasprotju z ustavo. Tako se je podrl eden starih stebrov, ka- ] kor se v stari razvalini podre tu in tem ; ostanek zidovja. K. k. chausmajstrij- gre- j do pot svojih gospodarjev. Z njimi izgi- j ne ostanek dobe, ki je trajala od Marije , Terezije do novembra 1918. R. i. p. - PovodnjL Iz raznih krajev priha- ' jajo poročila, d» so vsii-I trajne g?, dež- • ja zelo narasle reke in potoki. Sava je na mnogih krajih stopila ir, tvoje struge, istotako Ljubljanica. Pri Planini jfi povodenj povzročila testno škodo. Kakor poročajo iz Celja, sta Savinja in Voglaj-na preplavili polja, vrtove in travnike ,er napravili mnogo škode. * Medicir.ec —■ medicinka. V Beogradu se je te dni poskušal zastrupiti medicinec Oleg Kabanov, rodom Rus, ki je bil u-Hnf. e služben v državni bolnici. Vbrizgnil si je rešimo v nr>f° '1r,ro morfija ter je " 'malo upanja, de ostane pri življenju. , Zdravniki so ugotovili, d« to ni Oleg Ka- j banov, marveč ženska — medicinka 01- i ga Kfbanov?, ki je iz neriuinee* vzroka j 8.) Kreditni zavod za trgovino dustrijo v Ljubljani, 9.) Češka Industrijska banka v iani. 10.) Obrtna banka v Ljubljani Snorno je vprašanje, v katero smer se v j naj gradi jadranska proga. Nekateri so 'za to. da izide proga na morie pri Splitu. in. | dnigi so za Kotor, odnosno za Tiv.it. j tretji zope» za Klek. Litih- i Vlada jc vzela v posvetovanje dva l.a-jčrt*. Prvi načrt predvideva »vezo Beograda sc morjem preko gornjega loku 11) Kranjska hranilnica v Uubijani, i Drine, dalje preko območij rek Lirn, Ta-11.) RraniSKa ' t i„h lra. Moraač z zhndom na morje pn Bok, 13.) Splošna prometna banka v Liub-i^ « liani, 13.) Slovenska banka v Liubliani Kotorski. Ta načrt jc po vesteh iz parlamentarnih krogov že baje sprejo 13) Slovenska oanra v MUDitam, ------------. , „ .„ v- m,,,. 14J Kranjska dežela banka v Ljub- ^j« utem^jujc . tem, d. hto Ijatii. 15.) lagoslovtnski kreditni Liubljani. 16.) Ljudska posojilnica v Ljubljani, to najkrajša proga na morje. Pripomniti zsvod v ! ra. Moreča z izhodom na morje pri Boki | Kotorski potekel i višine 800 m v ser-ipentinah okrog 60 km, kar je jotovo i?:! srs - ™ - liani, 18.) Mestna občinska hranilnic« v Brežicah, 19.) Posojilnica v Celju, 20.) Hranilnica mestne občine v Celju, 21.) Južnoštajerska hranilnica v Celju. 22.) Zadružna zveza v Celju, 23.) Mestna hranilnica v Črnomlju, 24.) Mestna hranilnica v Kamniku, 25.) Ravnateljstvo hranilnico r.a konjiški okraj v Konjicah.. je ena ta. da bi bila s te progo zvezsna Črna gora s Srbijo. Drugi načrt predvideva filter preko Valjeva-Sarajeva-Mostarja z izhodom na morje pri Klekn. Ta načrt mogoče boli odgovarja gospodarskim interesom države iu razvoju industrije, ker veže z morjem važne za znnmjn trgovino v poštev prihajajoče točke: Beograd. Valievo in Sarajevo. Kakor »e od mnogih strani za-itrjuje, ie Klek tudi pripravom za pristanišče. Geografski njegov j-oložaj je ng< ker marsisao mnenja, aa - ;, - •••_ . • jvj okiai v Kom,ca n. nm-e. »f---" r pričeti akcije, ako se ne more! ^ko. Oga Kabanova * , derStadt Gottschee vjden. ker leži sredi našega Primož. lega ogroženega ozemlja. A to '»»' ^ -,"omor; »B?/ ! Rcčevja. Z, načrt Beograd-Sarajevo-Split s ? ® . __- _____A_ e,la je v Mro. s so jo pravočasno resni. ; ... , čila je v Savo. s so jo pravočasno rešili. * Težko nesreča v Sarajevu. V Babi- čevi ulici v Sarajevu se je pripetila težka nesreča. Trinajstletna deklica -JoM- pina Hič je nesla po stopnkiah svojega malega bratca, starega 18 mas-icev. Spo- Z» načrt Beograd-Sarajevo-SplH s« > hranilnica v Kostanje-! n.d.ivno izrekel v tozadevni resoluciji ! poslovni odbor trgovinfko-obrtne zbornice v Sarajevu. Resolucija povdarja go-spodarske prednosti tega načrta, po katerem bi šla proora skozi najrodovitneiše ! Kcčevju, 27.) Občinsk i vici, 28.) Mestna hranilnica v Kranju, 29.) Občinski hranilnica v Krškem, 30.) Hranilnica v Ljutomeru, 31) Jugoslovenska Union banka v ! kraje severovzhodne Bosne in skozi b<>- jaslcdnica ManV—'1-" !----—*— c—r,",! eskoii.pt,ic banke). kupne produkcije v Sloveniji. Zanimiv* je. da trboveljski rudniki Se vedno ni?" dosegli predvojnega stanja produkcije. - Pred znižanjem Italijanske carine n« Izvov: sladkorja. Italijanski listi poročaj«, du se namerava \ Italiji znižati carina na sladkor teko, da se. zniža carinski pri-bitek od 1 lire na 70 centezhnov. Sla. I komi industrijalci in prideloval« i se dobilo v Ameriki posojilo. = Obtok papirnatega denarja v Cešk«i slovaški. Po izkazu češkoslovaškega bauč nega nrs^ z dne 15. t. m. znaša obtot |bankovcev r češkoslovaški t0.15o:15<'.00ti čeških kron. Od 7. do 15. t. nu se ■«• množina bankov.ev zmanjšal:! za So', milijonov 789.0<«» čeških kron. = Dividenda Angleške banke -c v zvišala za semester o.I •"> na 6 odst. T:, ko visoke semestnilne dividend«- h- mi bilo od leta 18fKi. = Argentinsko žito za setev v Rn-iji. Ruska vlada je zaključila v Buenos Air« su nakup 4K.«lOO »on pšenic' i" kom«" setev. =- Firma «Krupp» iz Essena je skl.-mi s sovjetsko družbo Russo-Asiatik pego«-bo. po kateri prevzame v svoj obrat ogromne rudnike in plavže v Uralu. V'"" •e^tje bodo financirale london^k^ bank.. ~ Oficijelr.i devizni kurzi v Rusiji. Dne Ki. t m. so not.irali: nemška marka 1>»«:. fi-nt šterli.ig 2,000.00;.. dolar 45'V"*'. švedsk«- krone 112.000, norveške knm-80.00(1. francoski franki 40.000, lire 25.titr.,'. češkoslovaške krone 7Ž00- finske mn.-k - ; Ljubljani, (kot naslednica Mariborske a banke). 32.) Podružnica Jadranske banke v ;trategičui drsnilo ji je in padl.i je z otročičem vred iz drugega nadstropja v pritličje, pri čemer si je zlomila desno nogo in levo roko, ter se tudi sicer težko poškodovala, j Mariboru, nem nni»« ■» —---- Njen mali bratec ps je na mestu ob]e- ■ '^ p0',jružnfca Anglc-avstrilske ban-(taCij0 M ta načrt- Kakor poročajo, s« ji .... ' • • * v>i » v j_____!_ -1- -v ,ib>in,i /ViAr. |?anski center Sarajevo. Tudi !oziri da govore za ta načrt. Sarajevska i tr='ovinsko-obrtna /■.bornica bo izdelala v i tem smislu memorandum in začela agi OOOO -o v i« '»•.škili rubljev. žal mrtev. * Obsojeni vohun. V Zagrebu ju bil v Vladivostoka in Trsta. V zadnjem je bi- j petek posestnik Om«r Vrbi« iz Bosne zalo 107 oseb. med njimi 44 žen in otrok, j radi vohunstva obsojen na eno leto za-Eden je pripeljal ženo Ruskinjo in 6 o- pora. Za časa zadnje mobilizacije .je Vr-- -- - - — - ■•• bič pobegnil na Madžarsko. V Znlaeger- szegu so ga pridobile madžarske oblasti rok, ki mu jih je ta porodila v Rusiji. * Institut za tropično medicino v Sfcop-išn. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit v znesku poldrugi milijon dinarjev za ustanovo instituta za tropično medicino v Skopi ju. * Nov učiteljski list. Hrvatsko učiteljevo, poverjeništvo UJU v Zagrebu, je za-;elo izdajati stano-sko-politiški list , katerega urednik je g. Ljudevit i\ rajačič. List je prožet, stanovske zavesti in duha skupnega dela vsega jugoslovanskega učiteljstva na stanovskem in orosvetnem delu. * Smrtna kosa. V Ameriki sta umrla Josip Govekar iz Laz pri Planini na No trenjskem in J««ir. irrf čruomliu. in mn naročile, naj se informira o števi- : lu naših vojnih edink- ob madžarski me- ; gatcu, ji. Vendar .pa so mu prišle oblasti takoj j 40.) na sled, ga aretirale v Varaždinti in izročile sodišču. • Odprti grobovi. Muslimani na-.-adno | Bistrici, prav plitvo zakopavajo svoje mrliče. Te ke v Mariboru. 34.) Mestna hranilnica v Mariboru, 35.) Mestna hranilnica v Novem mestu. 36.) Občinska hranilnica v Ormožu, 37.) Mestna hranilnica v Ptuju. 38.) Mestna hranilnica v Radovljici, 39.) Okr?ina hranilnica SHS. v Ro- i Okraina j gradcu, 41.) Okraina hranilnica hranilnica Slove,! i-Slovenski i bo pridružila tudi frgovinsko-obrtna zbor-Iniea v Pplitu. 1 Slo veni w ta. proga nc tangira. /a t o -e od naš« strani ne bo nihče potegoval |»o-'sebno za ta alt oni načrt, pač pa gotovo 'za to. da se * splošno Korist, potrebna jadranska železnica sploh udejstvi. Potrebno je na vsal; način, da se načrti temeljito proučijo in da se upoštevajo pri odločitvi v prvi vrsti gospodarski in šel«- potem strstegični oziri. Tudi nc smejo pri odločitvi igrati vloge po- Borza ,saineznc pokrajine ali mesta, temvei Poštni čekovni zavod izplačuje samo j epi0šna korist. Odločitev ps naj se po ..::!. ... 1«; Uro, .t nt- n. n.. ...IumiH. kci' C3S i Pst danes se.io, na kateri bodo zahtev;:..-ukinjenje sistema pooblaščenih ban'.. Dolar je noti ra! 305 — 310, Dunai -*.?,••". V Cu-ihn ;e naši valuta 1.55. Beogrod, devize: London 374. Solun 310. Praga 150. Berlin 28, Dunaj l.i: Pešta 10.75. valute: češke krone 14% Te-vi 48.50. lišč začutil neznosen smrad in ko je pre-j jo od obveznic po 100 Din, odnosno po.jjj m»ri apoš»fvatu. o-iedal pokopališče, je našel kakih deset ; 70 Din, ako so to kuponi večjih a pot- , grobov, skoraj popolnoma odprtih. Mrli- rov; peštni uradi pa izplačujejo kupone či so bili gotovo pokopani v ostri zimi ako njih skupne vrednost ne prt- - K^ ^i zbor z«nug p v zmrznjene relo plitke grobove; pri juž-! ,e«a 33 Din. VtetaJMHta, mesta T W i na No- v zmrsnjene ?eio puiKe gro.^vt. sega cj uu.. ^ - ^ :«ačvrt« nem vremenu je zemlja adraeU z • pa mh^K* Jt^sne v.TO '^' 1 - ............ikll.. neTegscii« nial^teitea fimf.r. i^-em .1.1-T" Odgovorni urednik V i t. F. J 21 e n e. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutro /--—-^ Original Schapirograph THE REX Co„ Ljubljana vat.-* »r. m- ivlkrik t»Vf3 »ril?»'» L. M* v 36 naKi 1932 Ljubljana 306 u »a d morjem Kaj »peaovaaj* »b Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine J mai 1 Ljubljana . Ljubljani . Ljubljana . Zagreb. . - Beograd • Dtmaj T . Praga . . Inomost. . 7. 14. Sl. 7. 7. 7. 7. 7. '26-& 786-7 734-0 7522 755-5 764-9 753-5 1-3 a-i 1-8 . 30 ll-o 1*0 -1-0 iar. sap. rr Mr. rti. n tapad fcresvetrs neg eblseso sneg več jasne oblačno *> 18-4 j 3-0 30 j Dvekoissa, streški vszi&ki, ihralnl »troji, paev-natika in stroja! deli t veliki izberi. Spr :-; jemajo »e r popolno popravo dvokolesa., otroški vozički, šivalni in rami drugi »troji i TDlRIINn" tovarna dvokoles in otroških ,TInffjUiin , vozičkov. LjsblJSBS. Ksrlovska eestait. 4, Zvonarska ulica št. 1. Pridajalsa: i z dobrimi izpričevali o enakem službovanju, ki te razume Da vsa v postav pribijajoča Stari trg »t. 28. 814 j dela. — Ponudbe na bombaževo predilnico ta tkalnioo ▼ Trilčn. 843 ^tovarniški jermenar in sedlar -T Ljubljani b»Teaiet»r pada, temp. niija. — Soiaee vahaja o*> 556, zahaja ot> 1819 /.e teden dni se nahajamo v deževnem ; tako .ia jr prišlo južno jedro uad Lion- rremeuu, kakor era ni bik. domala že pol j ski zaliv, severno pa nad južuovzhodno t»La V L>ublf•>. i« to" v kavnem r treh dneh. kar je I močno razvil proti vzhodu. Vsled te pre- v-ekiikor zelo velika, množina. Naposled ! maknitve so po vsej srednji Evropi na- w prčelo r soboto zjutraj celo snežiti. ! stopili «verni vetrovi, ki »o povzročili T. . , : nenaden wadec temperature, ki se je m- l>e»evno vtukb ie razsirjeuo aslo na ! ««»»<«<» r J roko? rad-vso srenjo in tudi sspadno »™J» » mclo. Namesto de«* je iivrojjt). Vremenska i^rememba se je j^^^^o d°nel ^ £ £ SVlStd^tS iSSTfiU - je poglobila iu £k„ Škotske vičuie j podolgetn, tako da je segalo njeno eratai pritisk. Toda od Biskajskega zali- J^KfSMKtfSJadranska montanska družba i n tipetBlte, sedltrj« 1.1 d. priporoča trrtka | srzojavi: ..Moniana". d. z o. z. Taieton st. s. A 4 E Skaberne Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) | Ljabljana, Slastni trg 18. Vse vrste kovin, rudnin la kemikalij ter vse indu-1 Prodaja m Kupuje atrijske Izdelke. snadajoče v radarsko, ružlnarskc na debelo: ,mport. IB kemlJ,k0 ,troko- Ekspert. '•'ji va je silila proti vzhodu depresija, ki se j> — 40 ver. lika VVaseiiietovs: Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vezaao D 11—, po polti D —50 več. fiks Jsvs Z«sj-Gradnik: Kalamandarija. Vezano D o —, po pošti D — So več. Šerli: Bob in T&dl. Povest o dveh dečkih s slikami. Broširano D 6 —, vez. D 8-—, po pošti D —'75 več. Knjig« se naročajo pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prešernova nlloa, nasproti glavne pošte. Delniška tiskarna i i i Ljubljani. 2.) Vsi »ni subskribeoti, ki se že pri prejšnji emisiji snb-stribirali in znesek vplačali, dobe nore delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.). 3.1 Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530'— več 5 % obresti od nom. K 400'— od dne 1. februarja 1922 do dne plačila. 4.) Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922. ia opremljene s kuponom za leto 1922. 5.) Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922. 6;) Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. 7.) Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do dne 30. maja 1922, in sicer: a) pri Trgovski banki. d. d., Ljubljana (jtačasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 50) in njeni podružnici v Mariboru: b) pri Kmeteki posojilnici za ljubljansko okolico, Ljubljana. š.) Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti poh;0 število podpisanih delnic, se vplačam zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izročila pri nori subekripciji. V LJubljani, dne 35. marea 1922. Upravni svet Trgovske banke, d. d., Ljubljana. Marija Gruntar, roj. Arrigler in dr. Rudolf Gruntar javljata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preijubljeni soprog, odnosno stric, gospod rnacij Gruntar notar danes ob 10. uri predpoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v ulici Stare pravde št. 6 dne 27. t. m. ob pol 4. uri. Na željo pokojnikovo se venci hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 25. marca 1922.