42. številka
Ljubljana, v ponedeljek 22. februvarja 1904
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izhnfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avatro-ogrske dežele sa vse leto 95 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec a K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ■o trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati.  — Rokopisi ae ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v I nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. —
Dpravnistvu naj se blagovolijo poaujati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
ii
Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Vojna na Daljnem vztoku.
Vloga kozakov v vojni.
U Port Arturja poroča general Piluv, đa ae je kozakom, ki so prekoračili reko Jalu in prišli do mesta Vitšu, posrečilo po kratkem boju ujeti majhen oddelek japonskega vojaštva pod poveljstvom polkovnika Tassnara. To je prvi spopad Rusov in Japoneev na suhem in ni dvoma, da jim bodo v kratkem sledili ie drugi.
To dokazuje, da ste se obe to-jujoči ae aili jeli počasi pomikati proti mandiursko-korejtki meji in da nameravata ob reki Jalu koncentrirati svoje vojaštvo. Dasi so takorekoč predstraie obojestranskih armad že trčile skupaj, vendar se is tega ie ne da sklepati, da bi morda že v kratkem prtilo do velike bitke na suhem. Nasprotno, trajalo bo ie vsekakor več tednov, predno si bosta stali obe sovražni armadi, pripravljeni na boj, nss(.r It. Mali! kolikortoliko brezpomembni spopadi pa bodo sedaj na dnevnem redu.
Ni namreč dvoma, da se ob reki Jalu nahaja več stotnij kozakov, ki imajo nalogo, da rekognoseirajo, da razvitje ruske armade prikrivajo, odnosno ščitijo, aovražno armado pa neprestano nadlegujejo, da ae ne more razviti, in jo, ako je mogoče, prealepe v vojnih načrtih ruske voj-ske. Pa tudi Japonei so ie poslali svoje predstraie na korejsko-mand žursko mejo, kar je znak, da bodo tudi Japonci že v kratkem jeli zbirati svoje vojaštvo na granici mand-iurski.
Navzlic temu pa ni misliti, kakor smo Že zgoraj naglašali, da bi se Rusi in Japonci že v kratkem času merili v odločilni bitki. Izključeno je namreč, da bi se Rusi spuščali v kakšne večje akcije, dokler še niso zbrali vse ga, za vojevanja določenega vojAŠtva na Daljnem vztoku.
Rusi se bodo torej skrbno ogibali vseh večjih bitev, ki bi lahko bile odločilne, iu Japonci bodo aprva imeli opravka aamo a kozaškimi oddelki, ki jib bodo neprestano nadlegovali. Kozaki bodo sa Ruse Še največjega pomena, to tembolj, ker imajo Japonoi, kakor vai strokovnjaki naglaiajo, zelo slabo konjeniitvo, katero ae sploh ne da primerjati ruskemu. Ruske kozsike predstraie bodo skušale Japoncem v malih spopadih kolikor mogoče ikodovati. Ne bodo pa samo napadali, marveč ae bodo čeatokrat tudi umikali in sicer iz taktičnih razlogov, da bi nasprotnike izvabili v kako zaaedo in jih tamkaj potolkli. V naprej ae Že torej lahko pove, da bodo Japonoi ob začetku vojnih akcij na suhem kar preplavili avet a poročili o avojih uapehih in zmagah, kadarkoli se bo kak kozaški prapor po naglem in nenadnem napadu iz taktičnih nagibov brzo umaknil.
Ruai že imajo aedaj 15000 kozakov v Mandžuriji, katerih število pa se bo v najkrajšem Času povečalo še za polovico. Kozak je rojen vojak, izboren jahalec in nedosegljiv strelec. Kozaki so znani kot najboljši konjeniki na svetu, ki ae zlaati odlikujejo po svoji izvanredni hrabrosti m bresprimerni drzovitosti. Dasi je kozak konjenik, vendar je tudi izvrsten bojevnik kot pešec Kozaški prapori so kar najbolje oboroženi; vsak kozak ima puško, sabljo in sulico, mnogo pa jih je tudi preskrbljenih s samokresi Prvi prapori, ki so določeni za napad, imajo tudi male topove, katere znajo izvrstno uporabljati. To »jahajoče topničar-stvo« je baje za sovražnika nekaj grozovitega.
Če se vse te lastnosti kozakov upoštevajo, se mora priznati, da bodo kozaška krdela Japoneem Še delala velike preglavice, zlasti ker je japonsko konjeništvo priznano kot
slabo, ki ne bode moglo uspešno odvračati kozaških napadov.
Prava vrednoat kozaštva pa bi ae izkazala zlaati v slučaju, ako bi bili Japonci v odločilni bitvi premagani in bi ae morali umikati. V tem slučaju bi bili izpostavljeni kozaškim napadom ne aamo za hrbtom, ampak od vaeh strani, kar popolnoma izključuje, da bi ae japonaka armada mogla redno umikati, kakor bi bilo to v njenem interesu, čim pa je redno umikanje nemogoče, je neizogibno, da preneha vaa disciplina, da ae pojavi v armadi popolna anarhija in da ae polaati umikajočih ae krdel, čim so prepričana, da niao nikjer varna aovražnega napada, divja panika. In baš tega ae je Japoncem najbolj bati. Japonski vojak je aioer hraber in navajen na vae mogoče atrapace, toda včaai za do atuje vaaka malenkost, da ga spravi ob pamet, da ni nič več doatopen zdravemu razumu. To je pri vaeh Azijcih enako. Daai ao Japonci vojaško popolnoma po evropskem vzoru izvežbani, vendar ni verjetno, da bi ae jim bila z vbitjem evropske vojaške discipline v glavo, izbila ta vaem Azijcem akupna lastnost — malodušnosti,ki ae pojavi vselej, kadar jih zadene mesto pričakovane sreče — nesreča, baš v tre-notkih, kadar bi bila zlaati potrebna krepka volja in resna odločnoat.
Takšna armada je, ako je poražena in ae je polasti divji strah in obup, izgubljena, zlasti ako še v begu ni varna pred napadi sovražne kavalerije.
Ako bi bila bitka v bližini morja, in bi ae Japonci jeli umikati proti morju, bilo bi to zanje usodepolno. Kar bi jih namreč kozaki v begu ne pobili, nagnali bi jih ako bi se preje ne udali, v morje, da bi niti eden Japonec ne utekel poginu. Pa tudi v slučaju, da  bi  bila bitka
oddaljena od morja, bi bilo kosaštvo za Japonce grozovit bič, zlaati kadar bi ae začeli umikati. Prav gotovo je, da bi ae le malo bežečih Japonoev moglo rešiti pred zasledujočimi jib kozaki. Naj se že stvar torej sodi tako, ali drugače, sigurno je le, d a bo kozakom pripadla še važna vloga v započeti vojni z Japonci!
Iz Port Arturja,
Na polotoku Liaotong vlada vse-povsodi mir in red. Japonci nič več ne poskušajo, da bi tamkaj izkrcali avoje vojaštvo. Sploh je japonska mornarica popolnoma izginila izpred Port Arturja in je ni videti niti v zalivu Pečili. niti v Rumenem morju. Vendar pa se sliši, da se japonske ladje le ie nahajajo v bližini Port Arturja in preže na priliko, da bi lahko iz zasede napadle rusko ladi jevje. Ker so pa postali Rusi zelo oprezni, se jim to ne bode posrečilo. Kakor >e is Port Arturja opazuje, vlada v bližnjih kitajakih lukah silno živahno življenje. Zdi ae kakor da bi se Kitajci priprav-ljalinavojno in imeli na* men, nemudoma se pridružiti Japoncem. Vsled tega so Rusi tudi napram Kitajcem silno oprezni in ne izpuste is pristanišča nobene ladje brez močnega spremstva. V Port Artnrju se sedaj nahajajo skoro aami moški, vse ženske in otroci so se odpeljali v Harbiu. Trdnjava je kar najbolje preskrbljena s provijantom. V trdnjavi se je v zadnjem času zbralo mnogo prostovoljcev, katere je namestnik Alek sejev združil v poseben polk, sa katerega bo vlada skrbela, kakor sa polke svoje redne armade.
Nova nesreča na transbajkal-skl železnici,
»Narodnim L i a t o m« v Pragi ae brzojavlja iz Petrograda, da se je dogodila 19. t m. na transbajkalski železnici  znova nesreča,   ki  pa k
areči ni imela hudih posledic Že več dni razsaja v okolici Btikalskega jezera silen snežen vihar V«l«*d tega se je že 18. t. m. moralo opustiti polaganje kolnic za Želetniški tir. Po noči dne 19 t m. je zapustil vojaški vlak št. 183 s transportom 800 sibirskih strelcev postajo Bajkal. Komaj je prevozil nekaj kilometrov, vdrl aeje velikanski snežniplaz na železniško progo — tik o sna pred lokomotivo, da strojevodja ni več mogel vstaviti, marveč se je vlak s vso silo zagnal v snežno maso. Lokomotivi— vlak je imel dva atroja —-sta se pretrgali, ena seje pre* vrnila, druga pa je s šestimi vosovi skočila s tira. Navalio temu pa ae ni ponenrečilo baš dosti ljudi. V prvih vozovih je bilo 15 vojakov lahko, 5 pa težko ranjenih in samo eden ubit. Poškodovani vozovi so nadštevilni in se sa nadaljni transport ne potrebujejo več. 3 postaje Bajkal ae je takoj p »slal na l;ee mesta pomožni vlak z delavci, ki ao v osmih urah progo spravili znova v red, da se je zjutraj 30. t m. že lahko pričelo ■ rednim Železniškim prometom.
Rusija se ne boji verodostojnih poročil!
Pred kratkim smo poročali, da je japonska vlada ukazala vsem vojnim poročevalcem , da ji n>or»|0 predložiti vaa svoja v objavo namenjena poročila v cenzuro, zato pa jih bo preskrbljevala a hrano in skrbela aza njihovovo udobnost Ako bi se pa kdo ne hotel ravnati po tem ukazu, je zapretila, da ae upornika takoj poatavi pred vojno sodišče. Tako je odredila Japonsks, o kateri ao ae do sedaj — ali upravičeno, ali neupravičeno, tega ne bomo raziakavaii — poročale same ugodne stvari. Rusija pa je bila glasom teh vesti še povsodi poražena. A navzlic temu je car na predlog ministra se
Ernst Haeckel.
(Dalje)
Glavna dela, v kojih je Haeckel izpeljal in utemeljil te svoje nauke so: sMonographie der Radiolarien4*, „Gene-relle Morphologie", „Naturliche Schop-fnngsgeschichte", „Monographie der Kalkschwammeu in „Stndien zur Gast-reatheorie". Najbolj globokoumno in najpomembnejšo delo Haecklovo je gotovo „Generelle Morphologie" ; „mein Lebenswerku7 kakor je sam večkrat rekel. V zadnjih letih je izdal Haeckel velikansko delo „Systematische Phylo-genie", v katerem je za vsa živa bitja izpeljal rodovnike in na podlagi teh izpopolnil sistem živali in rastlin.
Da so se novi nauki tako brzo razširili, pa niso provzroČile omenjene Haecklovo knjige toliko kakor Haeckel sam s svojimi predavanji ali pa učenci njegovi pod vplivom mojstra. V počitnicah se je vozil iz kraja v kraj ter v znanstvenih krajih predaval. Tudi na Dunaju je bil parkrat.
Res velikanski je pomen Haecklov t biološki znanosti. — Vsaka biološka knjiga poČimljej dandanes 8 Hacklom ogromno je   bilo to Haecklovo delo.
Toda to je le mal del Haecklovega delovanja.
Haeckel ni le eden prvih biologov, on je tndi filozof, umetnik, njegove zmožnosti in njegova izobrazba so tako barmoniške in tako popolne, da lahko rečem, da je dandanes Haeckel eden prvih in tndi najnplivnejšib mislecev, on je res velenm. „Darwin je svetsko nazir arije" to je bila vodilna misel Haecklovemn filozofskemu delovanja. Kot zoolog je dovel rodovnik živih bitij do močelk, do prastanic ali protistov, kakor jih Haeckel nazivlja. Odkodi so pa ti protisti ? Ali so bili vedno ta ? Ne, tndi oni so nastali iz raznih anorganskih snovi, ki so bile raztopljene v p ram o rja, ki je v onih starodavnih časih pokrivalo površino naše zemlje. Torej iz mrtve snovi so se razvili protisti, in protisti so naši predniki, torej tndi mi smo sestavljeni iz snovi, iz ničesar dragega. Kajti od protistov do človeka imamo celo vrsto prehodov, ki nam kažejo, da ta ni ničesar novega pristopilo, ko so se razvili sesavci ali vretenčarji. Le kvantitativna je razlika najvišjih živali od najnižjih in ne kva-litavna. Le kombinacija istih elementov, ki jih imajo že protisti, provzroča višje zmožnosti človeka. In protisti? Ti so nas tali iz mrtve snovi Torej mora imeti
pravzaprav tndi snov v elementih (to 86 pravi razstavljene) iste zmožnosti kot mi! Da, najmanjši delci snovi, ki jih zovemo atome, morajo imeti malo duševnih lastnosti, malo volje in obča ta. Ke mična afiniteta, t. j. zmožnost raznih pratvarin, da se kemiŠki spajajo ali ne, nam kaže, da imajo atomi neko Čudno lastnost privlačevanja in odbijanja, Bljubezen in sovraštvo elementov", kakor jih je nazval Empedoklej. Torej vsa snov, vsaka stvar, o kateri navadno pravimo, da je mrtva, je živa; seveda je življenje tu razstavljeno in razločeno na posamezne delce, pri „ živihu bitjih se pa Življenake lastnosti spoje v višjo enoto, ki jo nazivljamo došo; vsaka stanica ima svojo dnŠo, in daše organizmov, ki so sestavljeni iz več Stanič, so zopet le spoj daš posameznih stanic. Vsaka stanica ima svoje lastno Življenje, in življenje višjih organizmov je le vsota življenskih pojavov stanic ; organizmi so takorekoč države stanic. Kakor se kaže skupno delovanje državljanov kot funkcija države, istotakoje tudi Življenje višjih bitij le skupen čin vseh stanic telesa. Življenje in duša teh stanic je pa zopet le spoj Življenja in dnše ajih moleknlov in atomov. Vse duševno Življenje je torej izvajati  iz duševnih zmožnosti
atomov ali snovnih deleev. Vse kar žije in bije, vsa narava, vse obstoji iz iste vrste snovnih delcev in samo iz teh; dala in telo, snov in sila so nerazpojno združene, kakor telo ne more Živeti brez duše, tako tudi ne duša brez telesa. To nerazpojno združenje duševnih in snovnih zmožnosti nam kaže, da je oboje eno in isto, da je oboje, duša in snov, lastnost enega bitja, ene substancije, ki je večna. Duša in snov sta le prikazni te snb8tancije, v istini sta obe eno in isto. Vsa narava, vse vesoljstvo je ena substanci ja; nastajanje in pogin-janje svetov so le valovanja te sub stancije, ki nimajo ni začetka ni konca. Ta vesoljna substanci j a je — Bog. Bog in vesoljstvo je eno in isto ; Bog ni kje zunaj vesoljstva, ni nekako nasprotje veaoljstva, neka draga snb-stancija kot vesoljstvo — „was war' ein Gott, der nur von anssen stiesse, die Welt an seinem Finger laufen liesse" veli Goethe Bog je v naravi sami, narava je Bog.
Tako je došel Haeckel nekako induktivnim potom do naziranja, ki se jako približuje nazorom največjih mislecev vseh časov — domonizma. G i o r-dano Bruno, S p i noža, Goethe so zastopali enake ideje.        (Konec pnn.)
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest
Tretji del XIII.
»Tčlćgraphe offioiel« je bil dne SI. julija 1811 priobčil Vodnikovo pesem »Ilirija oživljena« in s tem dnevom je postal Valentin Vodnik eden najpopularnejših mož v Ljubljani. Kar je tisoč ljudi čutilo, to je on izrazil; govoril je iz srca vaem narodnim Slovencem v Iliriji. Pesem je v neštevilnih prepisih krožila po celi deželi in nebroj ljudi jo je znalo na pamet. Ko je 14. avgusta tistega leta bila povodom Napoleonovega, rojstnega dne velika slavnost, kateri je sledil ples v gledališču, je baron Kodelli stopil na oder in pred oduševljeno množico deklamiral »Ilirijo oživljeno c S tem se je Kodelli generalnemu guvernerju tako prikupil, de ga je pol leta i ozneje imenoval sa ljubljanskega župana. V tej lastnosti si je Kodelli vsled svoje strastne vneme za Franci|o pridobil priimek »Caton d' I Ijrie«; ko so se potem Avstrijci polastili Ljubljane, je bil baron Kodelli eden prvih, ki ao —• presedlali.
Med tem pa je napetost med
notranje zadeve Pleveja od redil, da ao   brzojavke pri vatnih vojnih poročevalcev s bojišča  proste vsake cenzure.   Is tega je razvidno, da Ru-aija neče  ničesar prikrivati, kar je pač dckaz, da se  ji ne  godi tako slabo, kakor se je sprva trdilo. Na sprotno pa se  kaže,  da ima Japonska dovolj vzroka prikrivati svoje — neuspehe!
Japonski politiki.
Henry Dumotard, kateri je tri leta služil pri japonski vladi, je spisal lansko leto knjigo: „Le Japon politique, economique et social", v kateri govori tudi o japonski politiki. O tem piše nekako takole:
Najbolj vpliva na propadanje cesarskega ugleda pojav novega, dosedaj Japoncem neznanega rodu — politikov. Nepopisno nevedni, nečimemi in pokvarjeni so japonski politiki, sijajni predsta-vitelji sedanjega položaja. Dolgo časa so morali stati v ozadju in ministri se niso brigali zanje. Ako so postajali dolgočasni, se je zbornica razpustila. Sedaj pa, posebno odkar se govori, da se nvede parlamentarna vlada in da se ustanovi parlamentu odgovoren kabinet, postajajo vedno vplivnejši. — Najbolj karakterizira japonske politike njih podkupljivost. V vseh slojih se Šopiri brez vsakega sramu in nikomur ni več tajno, da se vlada sama poslužuje vsemogočnega dolarja, ako nece, da jo zbornica dolgočasi. Umevno je, da ta zaničevanja vredna navada ni le last izključno članov zbornice, ampak tudi Člani lokalnih zastopov ne zaostajajo v tem oziru za zbornico, katere sramotnih činov so se z vso naglico polastili. — To je v nekolikih potezah podoba sedanjega političnega položaja. Da se jo pa Še bolj natanko spozna, bi se morali nekoliko dalje muditi pri označenju javnega življenja na Japonskem. Videli bi, kako postane iz malovrednega osebnega vprašanja — politično, kako se stranke cepijo v skupine, te zopet v podskupine, videli bi, da je najljubši opravek cele te lepe družbe neprestano povzroČevanje ministerijalnih kriz. Moralo bi se pokazati na manevriranje teh umetno sestavljenih skupin, katere imajo od politične stranke le ime, ne da bi se brigale za gotove zadeve, ne da bi imele obče pripoznane ideje, skupno sprejet program in katerih prva briga je le, da ustrezajo osebnim interesom. — Pojmi časti, vdanosti, nesebičnosti, pojmi, ki dO prej bili v veljavi pri višjih slojih, ki so napravili iz Samoma-jev kasto z vzvišenimi, junaškimi, večkrat nad človeškimi lastnostmi, ako moremo te soditi po pripovedovanju zgodovinarjev — vsi ti pojmi so se umaknili najnavadnejšim prizadevanjem. Izginilo je spoštovanje do voditeljev, cesarja se že smatra za navadnega človeka, kateri je mogoče prehitro stopil s svojega nadnaravnega piedestala,
kamor ga je postavila Že pred stoletji lahkovernost ljudstva. Vse seje prehitro, kakor v mrzlici, prekucnilo. Na mesto starih prevrženih idealov niso vedeli kaj postaviti in narod živi sedaj brez ideala in reda, kateri bi ga poboljšal in zdržal. — Prepričani smo lahko, da nam pride velika nevarnost z Japonskega od notranje japonske politike. Sedaj vlada taka zmešnjava, toliko nizkih strasti se šopiri v javnosti, da ne more več iti naprej tako dalje. In kaj nastane potem iz tega kaosa? Ko bi končno prišla oblast v roke tej drhali nove generacije, ki je nevedna, nečimerna in pokvarjena, nastala bi resno nevarnost za prihodnost. In mala bi ne bila, ko bi sedanja vlada smatrala za potrebno, da odtegne z energično zunanjo akcijo pogled naroda od teh notranjih brezvspešnih bojev. Ako se le hočemo spominjati, da je bil ravno to glavni vzrok japonsko kitajske vojne leta 1694, potem lahko uvidimo celo nevarnost p o 1 o ž a j a, da bo vlada stremila za tem, da zapelje ljudstvo v novo vojno, da bi ne videlo obupnih odnoŠajev v domovini. Kakor se vidi, je bil Dumotard dober prerok !
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 20 februvarja. Delegacija je nadaljevala razpravo o vojnem proračunu.
Vojni minister baron Pitreich se je najprej zahvalil za dobrohotno naklonjenost v delegaciji. Zagovarjal je temeljito enotnost armade, prosil je, naj politični boji ne postanejo taki, da bi zanesli razpor v armado. Rekel je: »Skrbeli bomo za to, da se armada odtegne tem bojem; toda potreb u jem o podpore politikov na shodih in vplivanja na časopisje.« Nadalje je zagovarjal enotni po veljni in službenijezikiz čist" vojaške potrebe. Glede polkovnega jezika je rekel, da je njegova in-tenzivneja gojitev potrebna že zaradi skrajšanega službovanja. Vendar se ne sme dopustiti, da bi nastal konflikt med službenim in polkovnim jezikom. V utemeljevanju svojega tajnega ukaza je rekel minister, da ni vzroka, zakaj bi se čast-n i k ne smel o k lepati narodnosti, iz katere izhaja; toda vsi častniki morajo čutiti, delovati in misliti kot častniki enotne armade. Narodni agitaciji častniki ne smejo pristopiti. Vsi častniki so brez razlike narodnosti in vere tovariši med seboj. Glede očitanja, da minister za podčastnike ne zahteva znanja nemšć ine se je skliceval minister na desedanji običaj in na potrebo dobrih, fizičio in moralno zdravih podčtstni. kov, za  kar so naibolji kmečki
a in o v i. Pač pa ae mora začeti pri polkih a tem, da ae nauče podčast niki potrebnega nemškega javljenja. Glede dvoboja je rekel minister, da se morajo v tem oairu izpremeniti čustva in nazori. Ako cerkev in državni zakoni niao mogli odpraviti dvoboja, ae tudi od ministra ne more zahtevati, da bo a svojo besedo to dosegel. Podobno je tudi a mirovno ligo. Ista deluje za odpravo vojake, toda kakor potrebuje človeštvo vojsko, ravno tako potrebujemo dvoboja. Tudi čast na razsodišča je minister istotako stvarno opravičeval.
Potem ae je začela podrobna razprava ter se je tudi v tej razpravi po kratki debati sprejel vojni proračun z resolucijami in peticijami vred.
V večerni seji se je sprejel iz-venredni vojni proračun. Proti dovolitvi 15 milijonov za nove topove so glasovali MladoČehi, Italijani in delegata Dobernigg in dr. Svlvester iz nemške ljudske stranke. Proti ustanovitvi novih vojaških vzgojevališč na Ogrskem so glasovali vsi delegatje nemške ljudske stranke, nemški naprednjak i, Italijani in krščan ski socialisti. Cehi so se odstranili iz dvorane.
Jutri ima avstrijska delegacija zaključno sejo.
Delegatje na dvornem obedu
Dunaj, 21. januvarja. Sinoči je bil prvi delegaoijski obed, pri katerem je ogovarjal cesar posamezne delegate.
Delegatu Kaftanu je izrazil cesar veselje, da se je v delegaciji tako pridno delalo. Kaftan: »Veličanstvo, mi storimo povsod svojo dolžnost in naša gorečnost bi se podvojila, ako bi notranje razmere bile za nas ugodne.« — Cesar: »Upajmo, da se tudi te razmere kmalu spremene.« Kaftan je govoril potem o čeških zahtevah, posebno glede ustanovitve češkega vseučilišča za Mo ravsko. Rekel je: »Kam naj gredo češki dijaki; praška univerza je prenapolnjena in za dunajsko vseučilišče manjka dijakom žalostno znanje nemškega jezika.« — Cesar: »Da, dijaki se morajo učiti tudi nemški." Kaftan: »Gotovo, Veličanstvo, store tudi to, ako se njihov raaterni jezik ne bo zapostavljal.« — Cesar: »To ni potrebno.«
Nadalje je cesar nagovoril grofa Sttlrgkha, Matuša, Stranske g a, D l u z a n s k e ga in Popovskoga.
Italijansko vseučilišče
Dunaj, 21. februvarja. Posl. M alf a t ti je konferiral z dr. Kor-berjem o italijanskem vseučilišču.
se izmed francoskih funkcionarjev udeležili razen generalnega guvernerja grofa Bertranda, še generalni intendant grof Chabrol, Las-C*zes in generalni zakladnik Ferino.
Skoro soglasno mnenje tako ljubljanskih kakor vseh drugih zaupnikov je bilo, da ima avstrijska vlada samo med duhovščino resnic nih prijateljev. Duhovščina — se je reklo — ve, da bi cesar Franc takoj obnovil tiste razmere, ki so vladale pred Marijo Terezijo, razmere, ki duhovščini seveda najbolj ugajajo in zato je treba paziti, da se duhovščini onemogoči vsaka agitacija in da se njen vpliv kolikor možno omeji.
Po zaslišanju zaupnika so imeli francoski funkcijonarji med seboj dolga posvetovanja; uspeh je bil, da se je odredilo najstrožje nadzorovanje duhovščine, vpeljati francoski koledar, s katerim so se odpravili vsi katoliški prazniki razen štirih in uveljaviti francosko zakonsko pravo, ki je določalo civilno poroko. Skof se je sicer branil na vso moč, a pomagalo mu ni nič. Dne 1. decembra
1811. je moral škofijski ordinarijat razglasiti, da pride  z  novim letom
1812. avstrijsko zakonsko pravo iz veljave in da stopi na njegovo mesto francosko pravo.
Dr. Kdrber je baje izjavil, da na Dunaj, Gradeo ali Trident niti misliti ni; tudi glede Trsta ima vlada pomisleke, ker se ji pristaniško mesto ne zdi primerno sa vseučilišče. Sedaj je baje Gorica središče pogajanj. — Z druge strani pa se zatrjuje, da ae italijanske paralelke premeste is Inomosta v Roveret, s čemer se to preporno vprašanje za vlado reši.
Poslanec brez volilcev.
Žateo, 21. februvarja. Volilci vsenemškega poslanoa So h al k a so mu izrekli že enkrat nezaupnico; ker pa poslanec ni hotel razumeti tega migljaja, temuč priredil shod, da bi se opravičil, sklenili so volilci, da se nihče ne udeleži njegovega shoda.
Sloga na Hrvatskem.
Zagreb, 21 februvarja. »Hrvat sko Pravo« je prineslo dve važni izjavi, ki so jih podpisali vsi odborniki te stranke. V izjavah se razlaga, za kaj ni moglo priti do aloge med »stranko prava« in opozicijo »Obzo-rašev«. V oklicu se pravi med drugim: »S tem je jasno, da bi »Obzo-rova« stranka, zlorabljajo edinstvo opozicije si prizadevala izigrati najsvetejše težnje hrvatskega naroda za državno samostojnost in zjedinjenje kraljestva hrvatskega«. Posebno se očita poslancu Tuškanu, da je raz-drl slogo s svojimi napadi na tovariša dr. Franka v saboru. Odbor je sklenil, da se imenuje njegova Btranka »Starčevićeva stranka prava« za razliko od »Obzorove« takozvane hrvatske stranke prava. V ta namen se skliče kmalu posebna konferenca ter se otvori na novo »Starčevićev dom«.
Iz Srbije.
Belgrad, 21. februvarja. Veliko presenečenje je zbudila odredba ruske vojne uprave, vsled katere se tisti srbski Častniki, ki so bili zapleteni v Nišu v zaroto proti morilcem kraljeve dvojice ter bili vsled tega odpuščeni iz srbske armade, sprej mejo v rusko armado. Na srbskem dvoru si ne morajo tolmačiti tega pojava.
Dogodki v Macedoniji
Sofija, 21. februvarja. V na sprotju s srbskim časopisjem, ki ne preneha poročati o mobilizaciji astro Ogrskega vojaštva, izjavlja bolgarska ofioijozna »Samouprava«, da so vse bojazni o mobilizaciji v Avstro Ogrski neutemeljene z ozirom na dogovor Rusije in izjavo Avstro Ogrske. Bolgarska vlada je odvrnila najbolje vsak sum od sebe, da podpira vstajo, s tem, da je svoje meje zaprla ter proglasila obsedno stanje. Tudi ma-cedonski odbor je izjavil v svojem glasilu, da prepreči vsak boj, da turška diplomacija ne bo imela povoda za obrekovanje in motenje reform. Na ta način pa nosi turška vlada popoino odgovornost za vse, kar se dogodi v Macedoniji
Carigrad, 21. februvarja. V sultanovi palači se je vršil danes iz-venredni ministrski svet, ki se je bavil z izjavo ogrskega ministrskega predsednika o vsakojakem zapletku na Balkanu in o nevarnosti, da Turška trči z Bolgarsko.
Belgrad, 21 februvarja. Med vstaši, ki žive tukaj, je nastal razpor ter so se na cesti spoprijeli. Streljali so z revolverji. Eden vstaš je mrtev.
Solun, 21. februvarja. Albanci so se vzdignili iz dveh vzrokov: ker se tirja od njih desetina in vojaki. Dosedaj jim obojega ni bilo treba dajati, ker so »meli v tem oziru privilegije. Upor se je začel v Muro-vici ter se je naglo razširil na Skoplje, Prizrend, Djakovo. Ker je to neposredno na avstrijski meji, boji se Turška, da bi začela posredovati Avstrija. Zaradi tega je odposlala v nemirne kraje 7 vlakov vojaštva; z vsakim vlakom se je pripeljalo približno 1000 mož. U Skopl|a so odšli topničarji in konjeniki v Mi-trovioo.
Mobilizacija Španije.
Rim, 21. februvarja. Štirje polki iz San Sabastiana in Pampelune so že odšli na otok Baleare (Kanarsko
otočje). S posebno naredbo vojnega ministra so sklioani vsi rezervni vojaki ter se pridrži vojaštvo, ki bi moralo iti s 1. marcem na odpuat, na nedoločen čas v službi
Dopisi.
Z Blok« Tu pri nas je postala is velikega veselja velikanska žalost in tihota, ker nam je  vobČe znam dobrotnik  prerano  svoje oči zatianil in umrl. Ta dobrotnik je bil bloški k o n s u m. Na pepelnico so se zopet pripeljali   dobro   znani  Seliškar i« Ljubljane, da ga bolj slovesno pokop ljejo; bratoov in sestric se je le ma . vdeleŽilo  sprevoda,  Še  znana mež narja, ki sta ob času življenja i* eega konsuma, ga jako rada obiske vala,  sta  mu  pozabila k zadnjeuiu počitku zvoniti. Eden teh dveh mei narjev se je obilokrat poslovil sladko-gm)en od ranjoega. meril je večkrat cesto proti Velikim Blokam na širjavo, ali pa če se je morebitno blata in kamenja izogibal, da je bil enkrat na eni strani in  zopet na dru^i stran; ceste   Proti Sv. Duhu je seveda pot nekoliko lepša kakor proti Velikim Blokam, valed tega se je hodilo no kaj lažje.  Tudi direktorja is Strme« in iz Zakraja   nista bila navzoča, ki sta vedno  delala za blagor ljudstvu. Pepe, kje pa   tičiŠ   sedaj?   Pridi t biagrom na pomoč.  Po izvršitvi pogreba zbrala se je navzoča množica v poslopju,  kjer  je ranjki stanoval, da bi verno poslušali, ker jim je re vizor Seliškar obljubil, da jim tako) testament prebere koliko je vsakemu bratcu in sestrici ranjki konsum za pustil. Ali, Čujte! Testament se glasi takole: Ker sem bil rad vesel in slabo nadzorovan,  sem  vsled  tega v dol-gove zabredel; moj dolg znaša 18 000 kron. Ker ste  še pri mojem življe nju  zadoltnice  in enake stvari podpisali, veže vas   krščanska dolžno«., da do  vinarja vse poplačate, da lu bodete rubi jeni.   Podajte  se v vol i božjo in plačajte. Pomislite, kako se je zdaj upanje na mastno dedščino izpremeniio v jok in atok ter v preklinjanje. Postalo je nekako tako, kakor takrat,  ko so   babilonski tu i zidali. Nekateri bralci, sedaj že dru gega duha, iščejo pri sodiščih zavetja, da bi testament ovrgli. A kaj na; pomaga? Kar je podpisano, je pod p »ano. Načelnik konsuma, po doma«. Konjska glava in Seliškar sta sklenila, da  bi  pri  tem  ne  bili eni prr oškodovani, da se dolg poravna s tem, da se na vse bratce in sestrice en komern ) razdelijo poplačila.  Ker pa menda tudi ni po pravilih dopuščeno, da bi se smelo tako razdeliti poplačilo dolga, tudi ne bo obveljalo in se tudi vsi oslički ne bodo vsedli B liškarju  zopet na njegove limanice, kakor  se je  oče PakiŽ.   Na onem zemljišču pri Fari, ki se je Kupilo za zgradbo   novega   konsuocskega p. slopja, — tudi v »Slovencu« se je i pretečenem letu trdilo, da se zgn^ba konsuma  še v tekočem letu pnon — bodo seveda sedaj opustili zgradbi ; mesto konsumnega poslopja bodo po stavili iatotam ranjkemu spomen: da jim ostane še mnogo let v bi. gem spominu. Na plošči se bo men čitalo:  »Po štiriletni mučni bolez. i mirno zaspal«, potem sledijo pod p Žilujočega   odbora  in  udov raz Sved rca.   »Slovenec« ima tu ogled ■ kako da po škofovem sistemu vp Ijane štacuue in gostilne napredujej , kaka  krščanska  ljubezen  je to do kmeta in kako korist da ima od : kmet. Uspeh je ta: Plačuj ubogi za peljani kmet dolg, če ne pa greš na kant; poleg tega pa sovraštvo, boj B tožbe.   Nekako čudno  je to,  da j* imel konsum vsa leta, odkar obst. skoraj   vsako  leto  kakih   par kr prebitka, naenkrat pa  18.000 K iz gube.   Želeti bi bilo, da preišče to zadevo kaka kompetentna oblast.
Dnevne vesti
V Ljubljan., 22. februvarja. — ,,Klerikalna obstrukcija Je požrla podpore11 — ta glas
gre po deželi od  okraja do okraja, od vasi do vasi.   Tisti backi, ki so vajeni capljati za duhovniki čez dni in strn, povečajo svoje glave in mi zdihujejo, kar je  pa ljudi, ki znajo še misliti, tisti  stiskajo pesti in kol nejo   brezvestnost   »katoliških« p slancev, ki so bednemu narodu od žrli tako   krvavo potrebne podpore. In ves srd se obrača  proti škofu, ki pravi,  da ni obstrukci|e  ne odobril; ne je zavrnil, dasi je absolutni vodja klerikalne stranke.  Klerikalci so se začeli bati posledio svoje obatrukoije in ko se je sedaj izkazalo, da vinogradniki ne dobe niti dež. niti d -žavne podpore — in samo državna podpora bi bila znašala 60 000 K —
Rusijo in Francijo postala vedno večja. Zlasti odkar je Napoleon od stavil sorodnika ruskega carja, vojvodo Petra 0;denburškega, je bilo očitno, da je vojna neizogibna. Tako Rusija kakor Francija sta se dobro zanjo pripravljali in tudi grof Ber-trand je dobil naročilo, naj skrbi, da bo ilirska armada pripravljena na vse slučaje.
Bertrand je bil sicer obveščen, da se je Napoleonu posrečilo skleniti z Avstrijo in b Prusko alijanČno pogodbo, vsled katere bodeta ti dve državi podpirali Francijo v vojni proti Rudiji, obveščen pa je bil tudi, da Napoleon tema svoiima zaveznicama nič kaj ne zaupa. Napoleon je računal tudi z eventuvainostjo, da bi ga Avstrija in Pruska po kakem porazu zapustili in nastopili proti njemu, v katerem slučaju bi Avstrija najprej naskočila Ilirijo. Zato je odredil, da je v Iliriji skrbno paziti na morebitne avstrijske mahinacije in gledati, da bi v takem siučaiu ilirsko prebivalstvo ostalo na strani cesarja Napoleona in francoske armade.
Ta cesarjeva naročila so napotila generalnega guvernerja, da je dogovorno z novim generalnim in tendantom grofom Chabrolom prve dni oktobra 1811 skliceval ugledne može iz cele Ilirije na strogo zaupna
posvetovanja, v namen, da <se pri njih informira o dejanjskih razmerah v Ilirij'. Francoski uradniki mu niso mogli dati zadostnih informacij, ker so vsled nepoznanja narodovega je zika prišli vendar le malo v dotiko s prebivalstvom.
Iz Ljubljane so bili na ta po svetovanja povabljeni različni možje, a le taki, katerim so francoski funkcijonarji popolnoma zaupali. Izmed duhovnikov je bil povabljen samo kanonik Pinljak, odločno svobodomiseln mož in vnet pristaš Francozov. Povabljen je bil seveda tudi Damjan, potem baron Kodelli, trgo vec Fran Galle, odvetnik dr. Rozman, notar dr. Andrej Repešič, odvetnik dr. Luka Rus, lekarnar Wag ner, odvetnik dr. Fran RepiČ, zlatar Gre iT (lastnik sedaj Valentove hiše Za zidom), graver GUnzler s Starega trga, trgovca A. Primio in Nikolaj Recher. Ta imenik je sestavil policijski komisar Toussaint, a ko je generalni guverner imenik pregledal, je molče vzel pero in zapisal še eno ime Komisar Toussaint je z veliko radovednostjo pogledal, koga je grof ii rtr ud na ta način pripoznal kot svojega zaupnika in se ni mogel načuditi, ko je čital ime: Andrej Kopitar.
Posvetovanja teh zaupnikov so
so ▼ »Slovencu« milo zaječali, češ, klerikalci niso krivi, đa ao podpore izostale, krivi so — liberalci. Ali 90 liberalci delali obBtrukcijo? Ali niso klerikalci z najpodlejšim nasil-«tvom preprečili, da deželni zbor ni mogel sploh ničesar skleniti in torej tudi ne podpor dovoliti? Najlepše v ti »SlcvenČevia jeremijadi pa je zatrdilo, da je pravzaprav še dobro, da so podpore izostale, češ, iz bla £ajne, v kateri je še en rmlijon manj kot nič, se ne more ničesar dati, in ie se ničesar ne da, se obvaruje dežela pred bankerotora. Oj ti 1 uba, ^rščaneko-katoliška nedolžnost. Kaki duševni reveži morajo biti ti klerikalni volilci, katerem sme »Slovenec« pokladati take otrobe!
— čujte, obrtniki. Na n»3e opazke glede luršsega romanja je škofov list odgovoril s tem, da so je obregnil ob narodne veselice, š, lursko romanje je bolj koristno, kakor zapravljivost za obleke na elitnih plesih, kcrstnejše, nego pa na kaki »narodni siavnosti« požreti pijače za 10000 gld. Kar se tiče 10000 gld. za pijace, res ne pomnimo narodne siavnosti, pri kateri bi biii gostilničarji toliko skupili. Samo Prešernova Javnost katere tedaj, ko se je vršila, »Slovenec« ni mogel prehva-liti in je bil skrajno ogorčen, ko se je reklo, da njegova stranka na ti siavnosti ni bila zastopana, je nesla približno toliko kosmatega dobička. No, in to ni bilo veliko, če se upošteva velikansko število udeležnikov in iz ozirov na namen veselice postavljene visoke cene. »Žrlo« se je v Ljubljani le takrat, ko je bila sinoda in si za vsakim vogalom srečal nekaj pijanih duhovnikov. A mi jim tega nismo očitali, ker privoščimo gostil ničarjem zaslužek. Kar se pa tiče oblek, vprašamo ie: kdo pa ima od tega dobiček? Ali ne trgovci, ki \ rodajo blago, šivilje in krojači, čevljarji, modistke itd. itd. Če oni, ki :ahko, kaj utrpe, spravijo na ta na iin kaj denarja med ljudi, če dajo obrtnikom kaj zaslužka — je-Ii to tako grdo delo, da je mora »Slove neu« javno zaničevati? »Slovenec« ie to storil, med tem ko hvali, da hoče šaof par sto ljudi iz najrevnejših slojev zapeljati, da zapravijo ka kih 500 K, ki jih v gospodarstvu in v družini krvavo potrebujejo, samo da se »utrde v veri«, to se pravi, da jih bodo škofovi agentje še laglje za norca imeli in izkoriščali, kakor doslej!
— Župan Hribar odpeljal se je za teden dni v Dalmacijo.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v to
rek, dne 23. februvarja t. 1, ob 2. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika in provizoriČnega predsednika. 5. Voli tev treh računskih preglednikov. 8. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonelnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 7. Volitev Člana v indu sirijski svet. 8. Poročilo o organizacijskem ustanovilu višje trgovske šole v Ljubljani.
— Srečna Slavina' Piše se nam: Svojčas se je zgodil v Ribnici velik čudež: Sv. Duh je obsenČil dr. busteršiča in govoril iz njega. Se večji Čudež se je zgodil zdaj v Slavini in sicer na kaplanu Jarcu. Ta čudež zna postati še prav velikega pomena za vse zakonske ljudi, oziroma za kandidate in kandidatinje za zakonski stan. Razodel je ta čudež ►Slavincem kaplan Ja-rec sam in sicer pri velikonočnem izpraševanju. Povedal je namreč, da ima on čudoviti dar, da vsakemu mladeniču že na obrazu pozna, če je ncČistnik, o ženskah pa je kar na kratko proglasil, da so vse neČistnice, ki se ogibljejo njegove spovednice. Ali ni to čeznatoren dar, ki ga ima kaplan Jarec? Zdaj bodo možje iu neveste lahko brez skrbi; kar kaplana bodo vprašali, če jih obide kak dvom in vse bodo vedeli. To je vendar imenitno in zato se čudimo, kako da pravijo ljudje: Kaplan Jarec
je šema. Jarcn je prav resno na tem, da pogodi resnico in zato tudi v spo-vednici vsacega vprašuje: Kdo si? Od kod sit Pri kom si? Torej Jarcu se nikari Čuditi, prej tistim, ki so tako kratke pameti, da hodijo k takemu človeku k spovedi.
— Vipavski cestni odbor. Pri volit»i v cestni odbor za vipavski costni skladovni okraj, ao bili izvoljeni iz skupine županov in občinskih svetovalcev sledeči gg.: Karol Maver, graščak v Ložeh, Joaip Ž veke lj. posestnik v Vipavi, Aleksander Hrovatin, posestnik v Duo Ijeh. Is skupine davkoplačevalcev po najmanj 160 K pa g AvgustŽgur posestnik na Gočah. Nasprotna, Šu-steršičeva stranka je ostala v prvi skupini v grozni manjšini, v drugi skupini se pa volitve ni udeležila, četudi je bil tr. Habe prisoten.
— Impertinenten človek mora biti davfcar G rili v Gorenji Radgoni. Ta človek se je predrznil zaukazati sebi podrejenim uradnikom, da morajo vse slovenske vloge in dopise nemški reševati. Upamo, da bodo poslanci temu človeku primerno posvetili.
— Učiteljske plaće na Tržaškem. Piše se nam iz tržaške okobee: C. kr. namestnik v Trstu je potrdil sklepe, kateri so bili pred nedavnim sklenjeni od mestne delega cije, tičoči se med drugim tudi raznih izboljšanj učiteljskega položaja. Tržaški »Ptcoolo« z dne 15. t. m. obširno pojasnuje ta izboljšanja, ki se tičejo vsega učiteljstva, spadajočega v področje mestnega magistrata tr žaškega; torej tudi slovenskega v tržaški okolici. Tozadevna izboljšanja, katera brezdvomno vse učiteljstvo — brez izjeme narodnosti — z odkritim veseljem pozdravlja, so: 1. P o petintridesetih letih službe na javnih šolah ima vsaka učiteljska moč pravico do o e 1 e p o k o j n i n e. 2. Stanarina se všteje — v zmislu potrjenih sklepov — tudi med pokojnino. Enake naredbe baje ni na Kranjskem 3. Učiteljice, katere izstopijo iz službe v svrbo omožitve, dobe po razmerju s<u2benih let primerno odpravnino. Te so učiteljice deležne že po petih službenih letih. 4 V stuč&ju bolezni ima učiteljstvo pravico v mestni bol niči do druzega razreda —, kamor so se do sedaj sprejemali le ta kozvani paganti, t. j. bogateji krogi, ki lahko plačajo, — akoravno pla£a isto le za tretji razred. — To bi biie v okrajšani obliki tedaj glavne poteze dotičnih potrjenih sklepov, ki se tičejo i učiteljstva. — Umevno je, da so vsa ta izboljšanja za učiteljstvo lepa pridobitev. Da ae bode pa temu nasproti tudi učiteljstvo na vso moč prizadevalo vse svoje moči posvetiti v napredek in dobrobit šole ter d* bode isto 8 podvojeno silo delovaio v prid omiki, so razume ob sebi. —
V 47. številki tržaške »Edinosti« z dne 16. t m je Čitati o gori imenovanih izboljšanjih pod naslovom »Potrjeni sklepi mestne delegacije« to-ie: »C. kr. namestnik je pi-trdii nastopna sklepa mestne delegacije: 1. Vsa zboljšanja plač občinskim funkcionarjem, sklenjena od mestne delegacije dne 27. februvarja (bržkone tiskovna pomota); ta zboljšanja pri* hajajo zlasti v prilog nižjim urad nikom in d i j u r n i s t o m«. — Druzega tozadevno ničesar.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se uprizori na našem odru prvič velika drama iz ruskega življenja »Vstajenje". Grof Tolstoj je v svojem romanu podal tendenciozno delo, v katerem naglasa svojo filozofijo vseobče ljubezni in odpuščanja ter obvezne odgovornosti za vsak čin. Nebljudov je onesrečil Katjuso, jo pahnil v blato in duševno smrt; zato se odpove svoji knežji nevesti, proda vse posestvo in gre s Katjuso v Sibirijo, da jo reši ter ji pomore zopet vstati. Z vstajenjem Katjuše se vrši obenem vstajenje narave in praznik Velike noči. Pri tej drami sodeluje ves ensemble ter poje operni zbor.
— Slovensko gledališče.
V soboto    so   zopet   peli »Afričan k o«. To je bila brez dvoma naj lepša pr -THtava te velike, b c^r t-ž*e a čudovito krasne opere.    Vse se je ujemalo.   Solisti   so   bili  dobro pri
glasu in ao dobro peli, sbor je bil ekaskten, vse je i o presiano. Po hvale je bilo zaradi tega mnogo in lahko  rečemo,  da  je  bila v polni meri zaslužen«.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v sredo, dne 24. t m. ob pol 8 uri zvečer v klubovi aobi restavracije Fantini izredni občni zbor.
— Pevskega društva .Slavec* občni zbor vrši ae v soboto
dne 27. fVhruarja t. 1. v reitavracip »pri zlati ribi« dpitalske ulice št 7 Začetek oh 8. uri zvečer.   Člani, izvršujoči in   podporni,   vabijo se k polnošteviini udeležbi — CHbor.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani »e imelo
včeraj v »Mestnem d- mu« svoj občni sbor.   Č *nov je 301.   Dohodkov je bilo 1704 K, izdatkov 1217 K O raz pustu drustv   je poročat g. dr. Gre goric. Predlog   na| ae društvo raz puati,  je bil odklonjen   V odbor so bili voheni flfuf : Del Cott, Dober-let, Endlioher, dr. Gregorič, Lassuia, Maurer   Sušnik, Tr-ček, Hamann in Korsika. Revizorja sta gg. Bahoveo in Hudo-Vernik.
— Predavanje. V soboto se
je vršilo predavanje slovenskega trgovskega društva »Merkur « Predaval je g. Ivan Podlesnik o kuiturel-nem uphvu trgovine. Govornik je jako interesantno razpravljal o razvoju trgovine s početka do sedanjosti ter o njenem velikem uplivu na razvoj mest itd. Ker je bilo to predavanje v resnici zanimivo, na prosilo je društvo »Merkur« g. Pod-lesnika, da le to v društvenem gla-lasilu »Slovenski trgovski vestnik« objavi, kar je gospod Polesnik tudi obljubil storiti. Po končanem preda vanju je žel g. predavatelj obilo pohvale in priznanja. Prihodnje predavanje društva »Merkur« bo v soboto dne 27. t. m. Predaval bo notarski kandidat g. MarinČek o protokoli ranju tvrdk.
— ,,Moc živcev, njih ob« raba iu okrepča nje" — to bo predmet predavanja prakt. zdravnika drja. Baumgartna iz Wbrishofna v nedeljo 28. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega doma. Dr. Baumgarten je že 12 let v znamenitem zdravilišču Worishofen specialni zdravnik za živčne bolezni in zdravljenje z vodo. Ker je predavatelj zdravil že premnogo zadevnih bolezni in ker je tndi znano dober govornik, je pričakovati, da bo predavanje prav zanimivo in ga vsakomur toplo priporočamo.
— Deželna vinska klet v Ljubljani. Kakor navadno, se je tudi pri zadnji vinski pokušnji kar trlo odličnega tukajšnjega in tujega občinstva. Med drugimi smo opazili mnogo tujih gostilničarjev in drugih gostov z Gorenjskega in Primorskega, a med domačimi pa prav mnogo častnikov iu dam. Zanimanje postaja Čim večje in nas pa posebno veseli, da je občinstvo pričelo temeljito spoznavati kranjski pridelek. Kolikortoliko bo to pripomoglo, da se bodo povsodi prodajala vina času, ceni in imenu primerna. To je pač le še od konsumentov odvisno. Pri zadnji pokušnji so nosila palmo naslednja vina: Beli burgundee št. 27 (Al. FerjanČič), nemški rizling št. 40 in 42 (grof Lanthierv), rulandec št. 25 (J. Lavrenčič), fino dolenjsko vino „ Presekalu št. 15 in 16 (vitez Langer), rini dolenjski cviček št. 18 (A. Ulm), karmenet in rizling št. 17 in 23 (J. Scinvickert), pikolit št. 42 (S. Habe), lažni rdeči cvički in sicer št. 2 (M. Mauaar), št. 8 (J. Pfeifer), št. 9. (V. Pfeifer;, st. 19 (J. Lenarčič), št. 21 (F. dr. Namorževa), M. Colarič i. dr. Ustre-zaje vsestranski zahtevi smo odredili, da se bodo vršile javne vinske pokušnje od marca t. 1. naprej dvakrat mesečno in sicer vsako prvo in tretjo soboto od 7.—10. ure zvečer. Za slučaj, da bi bil v soboto praznik, pa na predvečer.
— Pomilosčenje. Cesar ie pomilosti! 83 kaznencev in kaznenk m njimi 7 iz mariborske, 3 iz gradiške in 6 iz begunjske kaznilnice.
— Častno svetinjo za štiri desetletno službovanje je dobil mlinarski p močnik Jakob Tavčar v Žtl* znikih.
— Glas vinogradnikov. Iz
N o v e tr a mesta se nam piše: Kakor po drugih vinorodnih kraj h, tako smo tudi tukaj prosili za brezobrestna posojila, da si nove vinograd** zasadimo ah ž»f zasaiene izboljšamo. Toda vsled klerikalne otstrukciie naše prošnje niso bile uslišane. Naše ces r.r okrajno glavarstvo n-m je naznanilo z obvestilom kjer pravi dobesedni v sklepu: »Ta zakoniti pogoj pa s ^ letos ni izpolnil, ker deželni zbor kranjski vsled obstrukcije neke stranke zadržan v svojem delovanju, ni mo gel sklepati o dovolitvi brezobrestnih posojil«. Sedaj pa pridejo naši duhovniki ter pravijo nam kmetom, ki smo z« posojilo prosili, da je to obstruk-oija neke stranke, obstrukena liberalne etranke, in da so nam hberaloi posojila požrli.   Ali bi tedaj na bilo
polteno, če bi alavno c. kr. okrajno glavarstvo v svojih obvestilih natančno povedalo, da je klerikalna obstrukcija kriva, da ne dobimo posojil, da ne bi klerikaloi naše a kmeta tako farbali!
— Iz Trnovega pri Ilirski Bistrio! ae nam pile: S a v no okrajno glavarstvo pros mo, naj po skrbi, da naše pokopališče ne bo služilo kot atranišoe »Marijinih otrok«, kakor ae imenujejo aplošno tiste malo vredne ženske, ki se ob nedeljah ves dan potikajo okrog cerkve
— V Kokarjah v gornjegraj-skem okraiu biie so 18. t. m. ončin skega odbora volitve.   Ta občina je zelo velika in že od nekdaj s1, stojite nasproti dve stranki »Savinska« iu »Ztdreška«  Letos ae je obdržala na brmilu   zopet   »Zadreška« stranka Udeležba pri volitvi je bila zelo velika.   Pri volitvi je bil navzoč tudi vladni zastopnik,  kar  pri nas dose daj ni bi* n«vada.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Andrej Zadnikar, delavec, je v Kranju obč. redarju, ki mu je napovedal, aretacijo in ga hotel okleniti, grozil z odprtim nožem, ga zgrabil za tilnik, suval z nogo in ga skušal podreti na tla. Obsojen je b 1 na 6 tednov težke ječe. 2) Marijana Knez, delavka v Tržiču je vzela drugi sodelavki, ki je z njo skupaj stanovala, razno žensko obleko, vredno 68 K, 1 vrečo, 1 zaboj, za 2 K krompirja in nekaj kuhinjske in namizne oprave. Obsojena je bila na 7 mesecev težke ječe in po prestani kazni se uvede proti nji policijsko nadzorstvo. 3) France Torkar, bajtarja sin v Križah, je v neki krčmi v Spod. Stranjah v prepiru udaril čevljarja Jerneja Štirna s pollitrsko steklenico po glavi ter ^a nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 4) Alojzij Rubessa, Albin Razdevšek, Karol Tu8cher in Ignacij Scheibenreif, vsi kamnoseki, so ponoči razgrajali po Škofji Loki. Ko sta stražnika Rubesso aretovala in ga hotela odpeljati, je zgrabil Rubessa enega stražnikov za ovratnik ter mu ga raztrgal, drugega pa je hotel podreti na tla. Njegovi tovariši so na to pri drli in Rubesso stražnikoma iztrgali. Sodišče je vse štiri spoznalo krivim hudodelstva javne sile in obsodilo Rubesso na 6 tednov, Raz-devšeka in Tuscherja vsakega na 5 tednov, Scheibenreifa pa na 4 tedne težke ječe.
— Nagloma umrl. Posestnik Matija Semrajo. vulgo Stembov iz Obrije, občina Moste, |e priSel včeraj dopoldne v Pavšfcovo gostilno na Sv. Martina cesti že nekoliko vinjen in je tu še popil vrček p vi Nato se je naslonil z glavo na mizo in zaspal Ob pol 2. uri b > tfa hoteli vzbuditi, a je bil mrtev. Poklicani policijski zdravnik dr. Iilner je konstatira!, da je Semrajc umrl za apoplt-x a cerebri ex l busu alcohoiicorum. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Nezgoda vsled splase-nja konj. V soboto on pol 6 uri zvečer splašila sta se na Sr. Martina cesti konja prodajalca premoga Valentina Kuge, stanujočega v Metel kovih ulicah št. 27 in "dirjala z vozom domov. Valentin Kuga je padel z voza in obležal na cesti, dokler ga niso našli ljudje in ga spravili domov. Poškodoval se je na i vi nogi in levi roki.
— V kapelici na Emonaki
cesti je v noči od 20. na 21. t. m. neznan tat stri pušico in pobral iz nje ves denar.
— V Ameriko se je odpeljalo 20 t m. ponoči z južnega kolodvora 11 izselienoev.
— Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 72 oseb
' Najnovejše novice. Ne
sreča na železnici. Pri Čevljano-viou v Bosni je ekočil vlak s tira. Zavirač Geiger je ubit.
— Tri cente dinamita je ukradenega z nekega parnika pri Barceloni V Kataloniji, kjer je mnogo anarhistov, je preoivalstvo v hudih skrbeh, ker je Bkoraj gotovo, da so dinamit ukradli anarhisti.
— Grof Khuen-Hedervary se vrne ta teden  z otoka Korfu ter bo takoj imenovan ministrom na kra ljevem dvoru
— A v atro-ogrska trgovinska bilanca za mesec januvar Uvozilo se je za 164 700000 K, izvozilo pa za 155.800000 K.
— Potop trgovinske ladje! Na nabrežju  Š:ezv;ka se je potopila veSja trgovinska ladja neke hambur ške tvrake.   Ut mila pa je tudi vsa posadka 24 mož.
— Dva vagona smodnika sta se razpoftila blizu poataje Jackson na ameriški Pacific železnioi. 25 mož ie ubitih.
— Dvoboj zaradi rusko-japonske vojne. Prino Božidar Karagjorgjević se je spri z nekim uradnikom japonskega poslani štva v Hamburgu ter kot goreč zagovornik Rusije tudi nekoliko obrcal Japonca. Posledica bo dvoboj.
— Madjarska justica. V Egvhazi pri A rad u je aodnik Mar* tin Kun da izvrševal svojo sodno prakso po lastni, precej originalni metodi. Na pustni torek je nastal med kmetskimi fanti pretep. Tepeni so ovadili sodišču dva fanta, ki sta bila posebno huda. Sodnik ju je obsodil, da jima tepeni naštejejo vsakemu po 25 batin. Sodba se je izvršila v navzočnosti mnogoštevilnega občinstva. Tako osramočena sta še tisti večer pričakala v temi sodnika ter ga ubila.
— Požar v gledališču V Kiralvhaza so se med predstavo vnele kulise Ogenj so sicer pogasili, a predstava se ni mogla nadaljevati, ker je občinstvo zbežalo.
— Stenkie wicz Ivovski Častni meščan. Tedni se je odpeljala iz Lvova deputacija, obstoječa iz župana dr. M a 1 a c h o v s k e ga, podžupana Cinoheinsketra in dr-iavnega poslanca dr. Glombin-skega v Krakov, da izroči piiatelju Sievkiewiczu diplomo Častnega meščanstva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 22 februvarja. Vojni minister Kuropatkin je odstopil kot vojni minister in je s J posebnim carskim ukazom imenovan zapovednikom armade v Mandžuriji
Petrograd 22. februarja. V bitki pri Cemulpo se je japonska križarka „Cukašika" potopila, neka druga križarka pa je bila težko poškodovana.
Petrograd 22. tebruvarja. Ruski trgovci so za zgradbo novih vojnih ladij darovali 50 milijonov rublje v.
Moskva 22. februarja. Načel-stvo Starovercev je ponudilo vladi, da prevzame za tri milijarde državnih zadolžnic.
London 22. februvarja. Listi poročajo, da je 10.000 Japoncev na potu k reki Jalu, kjer so Rusi zbrali že večjo armado
London 22. februvarja. Rusko brodovje je dobro preskrbljeno s premogom na potu po Rudečem morju na vztok.
Dunaj 22. februvarja Danes je imela parlamentarna komisija konservativnega veleposestva posvetovanje o klubovi nadalnji taktiki.
Praga 22. februvarja. Tu je bila včeraj maša za zmago Rusov v Aziji. Pred cerkvijo je bilo zbranih kakih 3000 ljudi, ki so župana in njegovega namestnika pozdravili z burnimi Slava klici. Vmes se je čulo žvižganje, kar je povzročilo velikansko razburjenost. Policija je posegla vmes in aretovala tri žvižgače. Vsled tega je hotela množica demonstrirati pred nemško hišo in pred ameriškim konzulatom, kar pa je policija preprečila.
Budimpešta 22. februvarja. Ministrski svet je imel sejo, v kateri je določil predloge, ki pridejo v marcu pred parlament Med njimi je tudi vojaški kazenski po-stopnik.
Rim 22. februvarja. Vsi po morščaki, ki so na dopustu, so poklicani v službo. Vojne ladje se kompletirajo. „Regina Eliena* in „Principe Amadeo" gresta v Azijo.
Pariz 22. februvarja V soboto je nastala na borzi panika kakršne že ni bilo od leta 1870. Tudi danes so špekulacijski papirji zopet padli.
Pariz 22. februarja. „Petit Parisien"* javlja, da se je angleški kralj Edvard ponudil Rusiji za posredovalca
Madrid 22. februarja Na borzi je nastala panika vsled vesti, da je vlada odredila splošno mobilizacijo. Vojni minister je to odločno demontiral
Madrid 22. februarja. V Palmi na Majorki je vojna uprava odredila mobiliziranje vsega vojaštva. Dva polka pešakov in nekaj topov je odšlo na Kanarske otoke.
Madrid 22 februvarja Torpedo divizija v El Ferrol je do-
bila ukaz v varstvo pristana položiti šest vrst torpedov.
Stockholm 22 februvarja. Vlada je odredila pripraviti tri vojne ladje za vse slučaje in je v provinciji Goti and sklicala pomorščake-reserviste za sedaj le na 35 dni.
Madrid 22 februvarja. Panika na borzi je nastala, ker se je raznesla vest, da se hoče Angleška polastiti Kanarskih otokov.
Novi York   22. februvarja.
„Herald" poroča iz Washing-tona: Zap<~vednik ameriškega bro-dovja v Aziji je obvestil vlado, da se je v Aziji bati velike vstaje. Vsled tega se pripravi na Filipinih večji oddelek vojaštva za vse slučaja
_UmrliIsoj(JJubljani :|
Dne 18. februvarja: Pavlina GodeSa, zaaebnica, 51 let, Tarjaski trg It. 6, Osdema palm.
Dne 19. februvarja: Ivan Gasperšič, delavec, 47 let, Cesta v mestni log fit. 15, jetika.
V hiralnici: Dne 18. februvarja: Franja čremolnik, usmiljsnka, 35 let, Tubercul pulm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurs i dunaj. borze 22. februarja 1904.
SaloBbeul papirji. |f Dnu |
4"2*/# majeva renta . . .h 99-—j 4*2°/f srebrna renta ... 99 — \ 4°/, avstr. kronska renta   . ji 98*80'
„ zlata m • ji 46/o ogrska kronska „ . ]{ 4°/o n zlata tl . I 4°/0 posojilo dežele Kranjske II
posojilo mesta Spljst D *Vt*/i     h »«    Zadei j
4,/t°/o bos.-herc Sel. poa. 1902 H 4°/ft ceska dež. banka k. o.   . |
1%    h    .«     » j:?' .' I
4*/t7o B8tpiamagal.d.hip.b. I 41/.0/« P©St. kom.  k.  o.  z I
10°/0 pr. .... »Vi^zast. pisma Innerst. hr. | 4V»°/o n  ogrske cen. g
dež. hr......|f 10026
4Vi*/o a pis. ogr. hip. ban. I 100*— 4V,fy. obl. ogr. lokalnih Se- ;
leznic d. dr.....100*—
4*/,% obl. češke ind. banke i 100*50 40//prior.Trst-Pore«lok. žel H   * a
Blago
99-20 99-20 99' — li6-45i 11665 9615! 9635
116 — 100*— 100*— 1GO-9860
115*20 100*75 100-
ion- -
9960
100*— 10010 100*— 10010
101-60 106-
ior-
4°/o prior. dol. žel.     .  .  . " 9960 S*/.    „    iuž. žeL kup. »/»Vi P 289"— 4V.°/o avst. pos. za žeL p. o.   . || 101-10 Srećke.
SreCke od 1. 1854
m     n i» 1860Vi
102*—
10575 102 —
10125 101 —
101 — 100*70
, 1864 tizeke . . zem. kred.
I. emisije
u    ogr. hip. banke   . .
„ srbske a frs. 100'— tnrfike. ....
Basilika       srećke . . .
Kreditne         „ ...
Inom g6ke         „ .   . .
Krakovske        „ .   . .
Ljubljanske .  . .
Avst. rud. križa „ .  . .
Ogr.    n     N    N .   . .
Rudo I/o ve          n .   . .
SalcburSke        „ .   . ■
DunajBke kom. „ . . .
Oe niče
Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „      . .
Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brux) AlpinBke montan .... Praske žel indr. dr. .  . .
Rima-Murar.yi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe GeSke sladkorne družbe . .
182*-[I 178*75 I *M — i; 159 95 ; 2v0-! 282 — 260*—! 84-! i 11126 20-50
W—I 80*— 65-i 50—j 27*75! 85 — 77*— 499-
7575
621 — 1600*—
622 25
Valut«
C. kr. cekin...... 11*33 11*37
20 franki    ...*... 1907 19*09
20 ir arke....... 23*44 23.52
SovereigDB....... 2.t 96 2404
Marke........ 117-25 117 46
Laski bankovci..... 94 2 94*40
Rublji........ 262J5 263—
Dolarji........ 4*84 5 —
2itne cene v Budimpešti.
Dne 22. februarja 1904. Termin.
Pšenica za april ....  za 50 kg K 9 08
100*-291-— 10S10
198-
180*75 267 — 161*25 300 — 286 — 264 — 87-— 11225 21 50 460*— 85 — 83 -69 — 53 — 28 75 BOSI*— 5C9-
7675 622 — 16C8 — 8*3 25 733—j 735 — 249*50 250-50 635* I 640 — 386 60) 387 50 1835 — 1845 —
442 —
375 -435 — 146 —
444 —
378 —
443-
150.—
Rž
Koruza Oves
okt. 1903 . april       . . maj 1904 . . maj .... Efektiv. 10 vin. višje.
50 50 50 60
8*76 7 14 660 699
Meteorologično poročilo.
VliiD« nad morita 80«• S.   Bradnjl mini Umk TMO um
Pebr.	Čas opazovanja	Stanj«) barometra v mm.	& 16	Vetrovi	Neoo
20	9. 2v.	737 6	01	bresvetr.	jasno
21. •	7. zj. 2. pop.	736 7 '36 0	09 71	si. jsahod p. m. zah.	oblačno del oblač.
■	9. zv.	736 8	42	sr. jsahod	pol. oblač
22. n	7. aj 2. pop.	734 4 731*7	— 13 68	ar. svzhod p. m. zah	jasno oblačno
Uiouu|n   wwu*|™«i.««"—   ^■w~w-w   —   —----j —
0 8° in 41°, normale: — OH9 in —0 4».— mokrina v 24 urah: 00 mm in 0Omm
I^rn službe kot 499-3
gospodinja
ali gosttlntika kuharica«
Zmožna sem slovenskega in nemškega jezika. Več po dogovora. — Ponudbe prosim na naslov M. 8. A., poste re-stante Boh. Bela, Gorenjsko.
Dva spretna krojaška
pomočnika
sprejme takoj 520—1 A. Pretnar, krojaški mojster
Sava pri Jesenicah, [Gorenjsko.
Vrata * onna
ie rabljena, a še v dobrem stanu, 12."V3.PI 506-2
Ivan Razboršok
Šmartno pri Litiji.
Poskusite
Po okusu in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tak In prebavo, Daje dobro spsnje.
Lastnik; 6—42
EDMIIND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
512 2
Gospića
ki je dovršila trgovski kurz ter je vešča stenografije in pisanja na stroju, Išče službe kot praktlkantlnja.
Prijazne ponudbe prosi pod šifro nE. S." na upravništvo „Slov. Naroda".
(„Čitalnica" na Vrhniki)
|tV *e t ta k. o j odda. "^Hi
Več se izve istotam. 509—2
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri IJubijani
preskrbuje dosre hnrmonljr domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi a;«« o« I rje, planine in pl»-*lne ■troje. — Daje ae
tudi na obroke. Ceniki na sahtevanje 42     brezplačno. 1294
Obče znana
Huberjeva gostilna
v Bovcu na Goriškem
obstoječa iz novo urejene kuhinje, 2 sob za goste, 3 kleti, 2 velikih dvoran, 8 spalnih sob za goste, 1 obširnega dvorišča, 2 velikih hlevov za konje in drugo živino, 1 sadnega in 1 zelenjadnega vrta in nad 10 hektarov najboljših njiv in travnikov je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj« 486-3
Odda se ta gostilna z vsem posestvom tudi pod ugodnimi pogoji v najem za večletno dobo.
Eventuelno se proda, oziroma odda v najem tudi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Domicijan Huber do konca meseca maroa 1904.
Predavanje
dr. med. Baumgartna
iz
v nedeljo, 28. februarja, popoldne ob 5. uri t dr orani »Mestnega doma'
9>o moči živcev, ajih obrabi in zopotni pridobitvi".
Vstopnina: numerirani sedež 1 K, nenumer. sedež 60 v. Prsdprodaja vstopnic v trafiki Se 9 are k, Selenburgove ulice. 1
Ščiti za krste
da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše ln najpopolnejše nadomestilo sa zidano grobnico.
Vls. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih jo odobrilo in  dopustilo,  da se smejo  uporabljati po vseh
glavnih mestih. 2991 15
posebno se priporočale z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
V   ^joto-sv*   flUt imat
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.
>^<xi\^v^iv^r\^x\yxxyiv^v/i\/i\ ^^^r\i/T\iy*\i^*N^^^r\y*v^\^rwxwj\yi*»»v^^^^JvyTv
Kmetska posojilnica ljubljanske okoiicb
registrovana zadruga z neomejeno zavezo V novi laatni hiti
H na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
®    obrestuje hranilne vloge po 4f|o°|o
bron odbitka rent nega davka* Katerega ponojll-nlca »ama la vložnike plačuje. 904-87
Posolila po 5°|o in po 5 VI-
1 Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let.
Uradne are: raznn nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. are popoludne. Poštnega hranilnlčnega urada štev. 828.406.
Sprejema aavarovanja Človeškega življenja po najraanovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se * plači U
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Lepo stanovanje
ne odda za 1. maj. »744 J. J. Naglas. Turjaški trg št. 7.
za Kranjsko išče takoj stara, vpeljana zavarovalnica za življenje proti plači, potnim dietam in proviziji.
Le ponudniki brezmadežne preteklosti naj se oglašajo v hotelu „pri Slonu". 619
Pristno slivovko
iz 1. 1898, 40° močno je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljeno na vsako železniško postajo, v sodih držećih po 800 1. — Pojasnila daje
oskrbništvo soneške graščine
pošta Studenec-Ig    399-i
kjer je na prodaj tudi pristno
MT dolenjsko vino
v vsaki množini in po nizkih cenah.
WBVaVaVaVaVaVaYaVaVaVaVaYaVaVM
7 travnika 7
prav v bližini mesta
sta na prodaj.
1 travnik okoli 4 oralov v katastralni občini Karlovsko predmestje.
1 travnik okoli 7 oralov v katastralni občini Trnovo.
Več se izve v pisarni        514—a
Jos. perhauc-a
Dunajska costa št. 6.
Jako fino, dobro ohranjeno
v
proda za 70 g Id.
Kje  pore upravnifitvo „S1oy. Nai*1*.
CJo$tilna
na lepem prostoru v sredini Ljubljano se pod jako ugodnimi pogoji odda. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo BSL Nar.u pod št. IOOO. 399-7
Hiša na prodaj
v Ilir. Biatrici, v dobrem sta pripravna za malo trgovino ali pa za boljšega rokodelca. 207 &
Pojasnila v manufakturni trgovini št. 99 v Ihr. Bistrici.
Odda aa v
prodajalna
ob deželni cesti v dobro obiskanem kraju na deželi. Zraven prodajalne tudi dva prostorna magacina, potem dve sobi za stanovanje in kuhinja.
Naslov  pove  upravništvo „S1 Naroda". 518-1
Ugodna prilika
za trgovce ali obrtnike!
Iz proste roke se prodate
It i 5Š i
in sicer št. 17 in 19 v Št. Jerneju na Dolenjskem z zemljiščem ali brez njega. Hiši sta na velikem tr-i nasproti farni cerkvi, kjer je iivabtc promet. Jako ugodno za trgovce ali obrtnike. 480 j
Pojasnila daje Ivan Recelj, stilničar in posestnik v Št. Jerneju štev. 13.
Stacunsko blago iz konkurzne mase Alojzija Tkalćiča v Črmošmicah pri Toplicah na Dolenjskem, namreč manufakturno, špecerijsko in razno drugo, povečem sveže blago, se vse skupaj proda.
Blago je sodno cenjeno na 9049 K 44 h.
Zaloga se lahko pregleda dne 28. svečana in 6. sušca t. I., inventaru: zapisnik pa pri okrožnem sodišču v Novem mestu ali pri podpisancu.
Kupne ponudbe naj se stavijo do 10. sušca t. I. podpisanemu odvetniku, Sprejetje najvišje ponudbe bo 19. sušca t. 1. odobril šele odbor upnikov.
Kupnina se lahko plačuje tudi v obrokih proti dobremu poroštvu ic odobritvi odbora upnikov.
Novo mesto, dne 19. svečana 1904.
Dr. Slane
517—1 oskrbnik konkurzne mase Alojzija TkalČiča.
Ces. Kr. avstrijsko    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku
Zrrods, im motnega r<
veljaven od dne     oktohra incr8. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE iuž kol. 1J OGA CEZ TRBIŽ Ob 12. uri 2* m ponori osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Pranzen t 4te.  Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selatha v Aussee, Solnograd, čez K -in-Reitiin    v Stejr,  v Lnc na Dunaj via Amsteltea 7. uri 5 m. zjutraj osobni    ak v Trbiž, P ntabel, Beljak. Celovec, Pran2en*fe**te, Ljubru Dunaj, čez Selzthal v Solno   ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj  — Od II  uri 51 rx dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj 3 uri 66 m popoldne osobni vla*. v Trb*%, Šmobor, Beljak, Celovec, FranzeuafeMte. M..na kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnogra«l   Lr^n-t-Gastem, Zel I ob jezeru, Inomont, Bregenc Curih, Genevo, Pariz, čez Kleiij-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice. Plzen   Manjine vara. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz l. in II razr    Lip*ko, na Da čez Amstetten  — Ob 10. uri ponoči oaobni vlak v Trbiž, beljak, Fran sen ateste, Inumodt Monakovo »direktni vozovi 1. in 11 razreda Trst-Monakovo).      PROGA V NOVOMESTC IN  V KOČEVJE.   Osobni vlaki   Ob 7. uri i7 m zjutraj v Novomeato, Stražo Topi Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- isto tako, ob 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj o«-o^>n* vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Iaomoet,  Franzensfeste, Solnog-ad, Lmc, Stejr, IbL Aussee, Ljubno, ■ elovec, Beljak direktni vozovi J. in II. razreda Monakovo-Trsti  - 01 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob 11. urn 16 m dopoldne osobni vlak * Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in H. razr i Francove vare, Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejrr. Pariz, Genevo Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št M<>hor, Pontabel. - Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala   Beljaka, C& lovca, Monako vega, 1 no mosta, Franzeusfesta, Pontabla.     Ob 8. uri 61 m zvečer osobn. vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka. Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta I Somor-prad. - PROGA IZ NOVEGAMfiSTA IN KOČEVJA   Osobni vlaki: Or> 8 un 44 ni zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m zvečer istotako.      ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 6 m popoldne, ob 7 un 1 in ob 10. uri 46 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri * dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih » 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
vzajemna zavarovalna banka v Pra^l. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000 000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m varala*aal ilevsnako- narodno upravo. 3-21
Vm pojasnila <i»>«
lini za sito p v Ljubljani, če&rar pisarne so v lastni) bančni) hisi
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po naj nitjih ceu ah Škode cenjuje takoj in najkulaotneje Uživa najboljši sloves, koder poslu e
Dovoljuje is čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnukoriatn« namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'
30
4^^733
11
D