1. številka. Ljubljana, v 2. januvarja. XXIII. leto, 1890 Izhaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst jeden mesec 1 glcl. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za po lo kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dr Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, re; o-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se je dežele toliko več. kolikor poStnina znaša, tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. niStvo in upravništvo je v Gospodskih nlicah St. 12. lamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. t »j krit t.l Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto.......15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec.......I „ 40 „ B^T~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naroČilo. _JJprnvnUtvo „Sfov. Naroda", „Slovensko društvo' imelo j# y .Mariboru dne 29. decembra pod predsedstvom svojega načelnika, g. državnega poslanca dr. Lav. Gregorca svoj občni zbor. Ko je načelnik na kratko obrisal društveno delovanje in je blagajnik prečital svoje izveBtje, vsprejeli so ae po temeljitem posvetovanji naslednji sklepi: 1. Povodom bodočih novih volitev v deželni zbor štajerski ima društvo pravočasno sklicati sbod zaupuih mož z vsega južnega Štajerja. Na tem shodu se je dogovoriti o jednotnem postopanji pri rečenih volitvah in določiti treba kandidate. 2. Društvenemu vodstvu se naroča, da pazno motri delovanje društva „Slidmark" in če treba, ukrene primerne protinaredbe v svojem delokrogu, ali pa v bodočem občnem zboru stavi predloge v tem oziru. 3. Že skicueni shod vseh slovenskih državnih in ''sinih poslancev v Ljubljani, da ae določi skupen program] vzame se z zadovoljstvom na znanje, vsnder izreka občni zbor željo, da bi ta shod bil še pred '/opetnim zborovanjem državnega zbora, torej sridi januarja 189 0. 4. Na gosp. Ferka predlog pozivlje se društveno vodstvo, da se potom petici je'obrne do obeh hiš državnega zbora raradi izdatnega odpisa davkov glede vinogradov, po trtni u$iT strupeni rosi i. t. d. prizadetih. 5. Občni zbor soglasno jereka zahvalo štajer-sko-slovenskim poslancemi ta Muitrašnej brambi koristij njihovih volilcev. Pri volitvi bili so soglasno izbrani dosedanji odborniki, na kar se je /bor zaključil s trikratnimi živioklici na presvetlega eesurjk. Izmej poslancev bila ' sta pri zboru na-vzočna gg. dr. Radey itt JaV'V o š nj a k , ki sta mej debato poročala o delovanji deželnega in državnega zbora. Kolobar liberalnih Nemcev. Dokler so ostali Čehi pasivni, imenovali bo se liberalni Nemci ustavoverna stranka; z ustavo-verstvom so se bahali ter kljubu vernosti nasproti ustavi isto spremeujili v glavnih točkah. Kot usta-voverci so vabili Če)e v državni zbor na stališče ustave, katera so j* »navala bres njih. Ko pa bo se Čehi res odločili ter prišli v državni zbor, nasprotovala jim je ustavoverna stranka, in zagnala je po vsej Evropi krik in vik, ko je miuisterstvo izdalo neko jezikovno naredbo za Češko, v zmislu narodne jednakopravnosti. Ko so se pa Čehi postavili na deželnoavto-nomno stališče,- ali kb so prav za prav težiJ« po razširjanji deželne avtonomije, Nemcem «opet to ni bilo prav. Ko do noteli po "VVurmbrandu in potem po Scbarschmidu utihbtapiti predpravico nemščini in s tčm uničiti uatavni člen o narodni jednakopravnosti, morali bo se postaviti Čehi v bran za — ustavo; ali ustavovercem hramba ustave zopet ni ugajala. Ko so češki Nemci stavili v deželnem zboru češkem ualovja, katerih ne more sprejeti noben Čeh v taki obliki, rttkli ao, da Čehi delajo Nemcem krivico, in ti so izstopili. Konečno so začeli Čehi zaresno zahtevati izvršenje svojega zgodovinskega državnega prava, ker so videli, da ustava je sicer v veljavi, ali da liberalni Nemci je ne priznavajo ne Čehom, ne drugim nenemškim narodom. Čehi so po svoji staročeški stranki jeseni 1. 1888 sami naglašali, da državuo svoje pravo zahtevajo v glavnem zato, da bi vsaj po tej poti prišli do narodne jednakopravnosti. To pa liberalnim Nemcem zopet ni bilo prav; začeli so opisovati nevarnosti za državo in sosebno za nemški narod, ki bi nastal vsled tega. Začeli so poudarjati jednotnost države; ta pa da bi se porušila po češkem državnem pravu. Najlepša j.a je ta, da so klicali Madjare na pomoč, katerim so pomagali ustvariti duvalizem in so tako državo razkrojili na dve polovici. Duvalizem je nemškim liberalcem — državna jednota, ker jim ugaja. A kolobar glede na državno pravo češko izvršili so liberalni Nemci s tem, da so začeli poudarjati zopet svoje ustavoverstvo. Ali ustavo poznajo zopet samo za se. Ustava dovoljuje vsakemu narodu sredstva za gojenje narodnosti in jezika, kot tako sredstvo so poudarjali iu še poudarjajo vsaj nekateri Slovani narodno avtonomijo. Ali o tej nočejo nič vedeti „ustavoverei" nemškega liberalizma Ko Be oglašajo Slovani tu pa tam za staroslovanski obrod v cerkvi, kar jo svobodno in zagotovljeno po posebnem členu, so liberalni Nemci prvi, ki zani-kujejo ta del ustave vsaj nasproti Slovauom v tem ko celo pospešujejo protesr«nt«no«>, ou*ri L-atolicizem iu druga izpovedanj«- In ak» D' 80 sedaj Čehi postavili v zmislu po grotu Taatteju danega odgovora na stroga ustavna tla ter zahtevali izvršbo narodne jednakopravnosti, bodo isti liberalni Nemci zopet prvi proti tej izvržbi. Zahtevali bodo zopet, da naj pride Scbarschmidov predlog na dnevni red. Ta predlog zahteva uzako-njenje nemščine kot državnega jezika, torej privilegij, za kateri ni prostora v sedanji ustavi. Liberalni Nemci se sučejo po vsem tem v vednem vrtenju ali kolobarju; od ustave skakajo do predpravic, katerih ni; zgodovinsko pravo Mad-jarov odobrujejo, katerega prav za prav ni, pa ugaja Nemcem; deželni volilni red odobrujejo, ker so ga sami ustvarili, kakor ugaja njim. Za nemški LISTEK. Volk. (ČoSki napisal E. Jolinek, posl. V. Nevin. Minili go že tisti časi, ko so na Litvi volk, mtdved, divji prašič in jazbec letali kakor kuretina po ivoru. Več je bilo tam divje zverine, nego je tisoč imetitnih lovcev v sto letih postrelilo. Tudi je slovela vsa Litva s slavnimi lovci, in res je, kar pri-povedije o „Panu Tarlevšu", Mickievviczev vojnik mlajše šlahte. Ni jih bilo in jih ni jednakih Rej-tanu, Btlopetroviču, Žegotu, Tarajeviču ali Budre-viču. Zaj-e so streljali v skoku z žepnimi pištolami, divje prafiiče so preganjali jedino le s sulico, in tudi za medveda zadoščal je jeden lovec Budrevič. Tako ae je to godilo v litevskih gozdih! Vsekako so k tej lovskej slavi pripomogle za starodavua nekoliko okolnosti, poleg množice divje zveri tudi neprikrajšana svoboda v gozdih. Ni bil gnan v preiskavo in bil zaslišan z vso ošabnostjo, kdor je počil na Bosedovej zemlji »Saj na Litvi lovec kakor barka v morju Se pusti, kamer mu drago, prosto po prostoru . . Dasi so je od teh časov vse zelo piomenilo, \ kar ima litevska plan in gozd, vender dajem še I danes prednost lovu v onih krajinah. Saj na Litvi še ni bil nihče prisiljen vsled nedostatka zverij streljati kuncev! S tem serji hotel le daleč povedati, da na Litvi nikarte zavreči ugodne prilike k malemu lovu i dandanašnji. Veselo se blodi v teh gostih gozdih in se poskuša sreča lovska . . . Tu se mi je nekoč pripetilo, da me dedič Graba, pri katerem sem bil baš v posetu, povabi, da bi šel ž njim za polje. „Streljala bova," rekel je dedič, »prehodila bova gozd in nazaj grede posetila pana Hipolita. „Kdo je pau Hipolit?" „Moj sosed v tretjej vasi." In kaj še?" „Sveti Pavel." „ Torej idiva." Gostitelj mi poda češko lankastrovko — • sam se je tudi oborožil s podobnim orožjem in, utak-nivši za pas nož, zviznil na psa. In šla sva z dvora. Pot se je vila po nemem strnišči in vedla v ravnej črti v gozd. Tam je izginila v goščavi. Šla sva dolgo molče, nobeden naju ni izpre- govoril besede. Bil je namreč moj gostitelj neobičajno malobeseden človek in zato nisem hotel sam razgovarjati se ž njim, ne hoteč ga motiti v mislih, v katere je bil skoro vedno utopljen. Pričakoval sem raje, da bi se mu zljubilo samemu izpregovo-riti, kar se je godilo vedno po daljšem molčanji. Tu pristavi nenadoma nekaj, izpregovori, vpraša, posluša človeka, in pogovor preneha zopet tako mirno, kakor je nastal. To so nekateri ljudje taki, da nimajo radi, ako se vedno, pogoBtoma le tako po vetru hvasta. Saj je to dobro. Govori se manj, ali zato boljše. In to svedočilo morem dati panu gostitelju, da, kadarkoli je izpregovoril, govoril je o čem. Iz tega je tudi jasno, da izreki njegovi niso bili nikdar vsakdanje veljave in, da je vsaka njegova opazka zaslužila pozornost. Moral sem torej tudi pozoren biti na posebno, dusi lakonično karakteristiko njegovega pana soseda v tretjej vasi, katerega sva imela nazajgrede posetiti. Nazval ga je kratko svetega Pavla — in dosti. Imel sem pač mnogo veselja obsuti svojega gostitelja z gromado vprašanj, veselilo me je kaj izvedeti o tem svetniku še preje, nego ga vidim, ali zdržal sem se. Saj mi on o njem kaj pove, ako bode trebalo. odlomek na Češkem vedo; druge narodne manjšine v drugih deželah pa prezirajo. AH je liberalna nemška stranka poštevati kot zaresna? Ali je vredno, da jo poštevajo osrednje vlade? Ali more biti tako poštevauje v državnem interesu, ko se narodi zaradi napušnosti te stranke razburjajo in tratijo moči sebi in državi na škodo? Sliši se, da s to stranko se hočejo zopet po sebe pogajati zastran sprave s Čehi. To stališče je krivo, in nemška levica sama je bila še lani zato, da se pogajanje vrši v državnem zboru. Nemško vprašanje na Češkem je samo jeden del narodnega vprašanja v Avstriji, in analogno, popolnoma jedna-koveljavno vprašanje je na Šlezkem, MoravBkem in razun Kranjske povsod na Slovenskem, kakor v Istri, Bukovini in Galiciji. Ako bi se vlada hotela pogajati v vsaki teh dežel posebe, bi ne prišla kmalu do konca, dasi je rešitev povsod jednako potrebna. Potem bi pa tudi narodna jeduakoprav-nost trpela, ker bi se ne izvršila jednakomerno. To pa bi bilo proti ustavi. Nemška liberalna stranka se je toliko časa šalila z narodnostnim vprašanjem, da se škoda, ki jo je prouzročila, da popraviti samo s tem, a ko se ta stranka prezira popolnoma ter pošteva jedino ustavo katera zahteva, da se v državnem zboru, ne pa v deželnih zborih izvrši narodna jednakopravnost, in to ne samo za češke Nemce, ampak zajedno in jednako za vse avstrijske narode. Vsako drugo stališče je krivo in vede do tega, da bi razposajeni liberalni Nemci zopet in zopet ponavljali svoj — frolobar. Tega pa narodi ne morejo dopuščati več. Slovani na Pruskem. / Mi smo vajeui zmatrati pruske Slovane za zgubljeno vejo slovanstva, posebno ko pomislimo in vidimo, kako postopa pruska vlada ž njimi. Minolo je jedva leto, kar je Prusija izganjala vse Slovane iz svojih vzhodnih pokrajin, ki niso bili že popolnoma po-nemčeni, dasi so bili pruski državljani. To se je zgodilo z namenom, da uniči ali vsaj zmanjša slovanski in zlasti poljski živelj v krajih, v katerih se bodo bile glavne bitke v prihodnji vojni. Tu je kazala pruska vlada svojo surovo, brutalno silo. Pri drugih prilikah postopa bolj diplomatično in lokavo. Sem spada osnova nemškega društva z vladno podporo, ki kupuje zadolžena in sm predavajoča poljska zemljišča, tako da leto za letom vedno več zemlje prehaja v nemške roke. Kar se ne da pregnati niti na beraško palico spraviti, to pa skušajo na vse načine ponemcjtj jn to že v nežni mladosti. Da bi laglje to dosegli, vzeli t.„ poljskemu jeziku zadnje ostanke pravic, ki jih je imel do aaaaj v narodnih in srednjih šolah. Prej se je vsa i nekoliko predmetov učilo v poljščini v narodnih šolah in v gimnazijah, tako verozakon, ali od lanskega leta se je poljščina popolnem izpodrinila iz šole. Badi tega postopanja pruske vlade bi človek mislil, da mora slovanska narodnost izginiti na Pruskem. Toda statistika uči, da to ne gre tako, kakor pruska vlada želi. čim veči pritisk, tem veči odpor se kaže tam posebno pri življi poljskem. Vlada pruska je namreč 20. maja 1886. 1. odredila, da se zbero natanko vsi podatki o narodnih šolah, koliko otrok govori samo nemški jezik, koliko jih govori nemški iu še kak drugi jezik in In res je povedal. Jedva sva šla pol vrste, ustavi se dedič gra-bovski, povzdigne glavo in, mahnivši z roko, iz-pregovori nekako tako-le: „Tu bodete videli človeka stare vere. Učinjena svetost ... ta pan Hipolit, ne obredua, marveč resnična. Vse njegovo življenje je nepretrgana vrsta dobrih del, in ako ne čuti v sebi veselja srečnih ljudij, to gotovo le zato, da ne more storiti ljudem toliko dobrega, kolikor bi hotel. Jedva mu je še ostala streha nad glavo in malo zemlje, da se preživlja. Da bi pripustil njegov zet, davno bi je bil že vrgel za siromaške otroke. Kupili so od njega dvor in zemljo in dali so mu to v užitek. Inače ... ne vem ... ne vem. Ko je Hranovka pogorela, postavil je dvanajst koč s svojimi stroški svojim kmetom ... in lepih koč, lepših nego te, katere so zgorele. Kjer je stiskala koga kaka beda v vasi, vedno je bil vsakemu svetim Pavlom. Ne govorim o stoterih dogodkih, o letu 1863 . . . tega De more storiti šlabčiČ tako skromnega imena. Sam si je neredko izposodil in platil visoke obresti (Leib je najboljše pri tem opravil), le da bi inim v stiskah pomagal. (Da^je prih.) koliko jih govori sam kak nenemški jezik. Številke, ki jib priobčujeBerolinski dopisnik, poljskega časnika „Slowotf nam |asno govore. Vseh učencev - narodnih šolah pruskih je bilo meseca maja 18». leta 5,082.252. Iz tega števila je govorilo .san- nemški 4,426.6 79, samo poljski 503.064, to ji *90°/0, poljski in nemški 72.740, to je 1.48«/,. Samo litovski je govorilo 12.754 učencev, to je OfMfVti litovski in nemški 2828. Ako hočemo spo;nai vspeh germanizacije pri slovanskih in neslovaiskh narodih v Prusiji, moramo primerjati te štavike a številkami prejšnjih let, ko je bilo Ijudsto fcteviljenje, to je bilo leta 1861, 1867 itd., kajti tu so se vsakikrat objavile številke posameznih narodov, kakor Poljakov, Čehov, Litovcev itd. Iz tega primerjanja vidimo, da se je število Litovcev zmanjšalo od leta 1861, kajti omenjenega leta so bile v vztočni Prusji še Čisto litovske naselbine, kakor v Gumbhskem in Drakenskem okrogu, a zdaj so že izginile. V okrogu Goldabskem je bilo takrat 1700 Litovcev In v Stoh/pinskem 3631; leta 1886. se je naštelo 240 učencev v teh okrogih, ki so govorili nemški in litovski in le 27 govorečih samo litovski. Torej J3 palo v 25 letih število Litovcev skoro za ■/••■ 6j* bolj je izginil litovski živelj v Vistruckem (Insterbjjrg) okrogu, kjer je b»lo leta 1861 3.329 Litovcev,. a leta 1886 samo 68 učencev, ki so znali samo litovuki. Tudi v drugih okrogih izginjajo Litovci, le oh meji niski se ohranjujejo v prejšnji sili, pa tudi -itu se siri vedno bolj znanje nemškega jezika. Kavno tako žaloatna je usoda Lužičanov v Lignickem in Frankobrodskem (nad Odro) okrogu. V Sgorelickem (Gorlit^) »krogu je bilo 1886. leta le 5757 otrok, ki bo znali razen nemškega tudi lužički jezik; a v Gubinskem samo 138. V Kalau-skem okrogu je bilo (880 učencev, ki so govorili samo lužički in 20, ki so govorili tudi nemški. Naj* bolje uspehe je napravila germanizacija v vaseh Spremberskega okroga, kjer je bilo le 109 učencev ki so govorili le lužički in 1200 utrakvistov. Najbolj krepko se držijo Lužičani v okrogih Hotebuskem Rotenburgskem in Vojereckem; v Hotebuskem okrogu je bilo namreč 5461 učencev govorečih samo lužički in 1182 utrakvistov; v Vajereckem okrogu je govorilo 2109 učencev .samo .po lužički, 847 oba jezika. Sploh priznavajo nemški statistiki, da živi še v Prusiji okolu 75000 Lužičanov, v Saksoniji pa 48 tisoč. Češki živelj zanima posebio 3 okroge v Sle ziji, to je Kladski (Glatz), Ratiborski, i Glubčicki (Leobschtitz). Sploh se more re$, da Čehi obdržu-V»io svojo narodnost tudi v Prusji in germanizacija pri njih *l« dela ujkakih ali jako slabe uspehe, kakor ravno v GlubsitVam okroeu, kjer je bilo 809 učencev samo češki govorečih in ižo-i »poaohnih obeh jezikov. V Ratiborskem okrogu pa je govorilo 6828 učencev samo češki iu 1040 tudi nemški, a v Klad kem 512 češki in 310 nemški. Pri omenjenih malih narodih torej germanizacija, dasi počasi, pa vender napreduje. Pri nekaterih kakor pri Litovcih in Lužičanih to ni čudno, ker nimajo nikako podpore od svojih soplemenikov v literaturi, in so obkroženi od sovražnih narodov, teže gre to pri Čehih, ker imajo blizu svoje so-plerae in literaturo, iz katere si lahko prisvtjajo narodno omiko za silo tudi izven šole. Kar se pa tiče Poljakov priznavajo sami ger-manizatorji, da jih ne morejo raznaroditi vzlic vsem naporom. Tudi tu nam številke govore. Leta 1871. jo bilo 360,528 učencev, ki so govorili izključno poljski in 70.659, ki so umeli v 6. letu svojega življenja tudi nemški. Leta 1886. t« je čez 15 let se je število prvih pomnožilo za 143.076 učencev, a drugih samo za 2.081. Te številke nam jasno kažejo, da germanizacija vzlic vsem naporom in pritiskanja ali morebiti bolje rečeno radi njih ne napreduje. Tu lahko vidimo, kam vodi slepo in strastno zatiranje tujih narodnostij. Ne le bogata poljska literatura brani in čuva Poljake na Poznanjskem in v zapadni in iztočni Prusiji pred germanizacijo, temveč tudi, kar je tukaj glavna stvar, domača narodna vzgoja. Z materinim mlekom se otrok napaja tudi v ljubezni do domačega jezika in ljubezni do svoje domovine pa ne samo v ljubezni, temveč tudi v sovraštvu do svojih zatiralcev in preganjalcev. Bismarck je sicer v svojem življenji premagal že mnoge neprijatelje in raznovrstne protivne sile, ali te sile on še ni dovoljno spoznal in kakor se kaže, ne bo je tudi zmagal, — gotovo ne dokler bo on živ — a potem podeli oni, v katerega rokah ae nahajajo osode n0. gočnih in slabih narodov tudi zatiranim Slovanom boljo bodočnost. Kaj si moramo torej pri licemerni fraii »Magdeb. Zeit." misliti, ki piše, „da je pruska vlada potrdila razne zakone, ki bi branili, da bi Poljaki ne podavili nemškega naseljenja na Poznanjem in zapadnem Pruskem", nam ni treba izrekati. Saj vsi vemo, kdo davi druge narode, le pravega imena si ne upajo rabiti. Politični razgled. Notranja «ležele. V Ljubljani, 2. januvarja. Nemške kmetske občine volile so pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor Češki kandidate, katere je priporočil eksekutivni odbor. Volitve bo bo v vseh okrajih udeležili skoro vsi volilni možje. Glavni zbor zveze bivših 4»raškili tehnikov sklenil je resolicijo, da se tehniškim velikim šolam dado jednake pravice z vseučilišči in da h.nlo smele dajati tudi doktorske diplome. Doktorji tehničnih znanstev naj bi imeli jednake pravice, kakor drugi doktorji. Izpitanim in diplomovanim inženerjem naj bi se pa sedaj brez novega izpita priznal doktorski naslov. Viianje države. Po poročilih iz Belegagrada, se je ondu zadnje dni razširjala vest, da hoče ministeratvo dati ostavko. Nrbska vlada in regentstvo ne baje ne moreta sporazumeti ob imenovanji novih državnih svetnikov, regentstvo se hoče strogo držati ustave, po kateri državni svetnik more postati le oni, ki je že deset let bil v državni službi. Vladi pa to ne ugaja, ker mej radikalci je le malo mož, ki bi že deset let službovali in bi na ta način v državnem sovetu opozicija dobila večino. „Agence de Belgrade" pa odločno oporeka vse vesti o ministerskej krizi Vojno ministerstvo rusko skrbi marljivo, da se \su izpraznjena častniška mesta takoj popolnijo. Zaradi tega se je že več odpuščenih in rezervnih častnikov zopet vsprejeio v aktivno službo. Mnogo častnikov prestavilo se je pa k preustrojenoj vojaškej straži. Nemški listi temu velik pomen pripisujejo, ker kaže, da Rusija hoče vedno biti kolikor moč pripravljena za boj. V nedeljo je bil v Toulousu voljen senatorjem francoski minister notranjih zadev Constans. Dobil je 603 glase, njegov raonarhistični nasprotnik pa le 357 glasov. Constans li mislil napovedati kandidature. Še le v soboto je ca vab" » oriv.vteljev svojih se bil pripeljal v Toulouje in r idu volilcem razlagal svoj program. Od je za l u-a;.-:ura ljenje republičanov mej seboj. Duhovščine sedaj vlada ne zatira, temveč le zahteva, du tidi duhovščina spolnuje zakone. Za ločitev cerkve od države se njemu sedaj čas ne zdi ugoden. Pred vsem se bode pa kaj moralo storiti za kmete, ki so rešili republiko, po mestih bode pa trebalo gledati, da se zboljša stanje delavcem. Vlada in zbornica se bodeta morali pred vsem baviti z narodnogospodarskimi vprašauji. Alzacija in Lorena imata še le nekaj let zastopnika v nemškem ,;vezneua sovetu. To zastopstvo 8e je pa tema deželama le začasno dovolilo in tu imata njihova zastopnika le posvetovalen glas. Sedaj pa baje ho 1 vlada \lzaciji in Loreni dovoliti stalno zastopstve v zvezu i n svetu. Njijina zastopnika pa tudi sed;. še i >deta imela pravice glasovanja. Ta pravica se bode Alzaciji in Loreni še le tedaj priznala, kadar bodo volitve za državni zbor pokazale, da prebivalstvo teh dveh pokrajin ni več sovražno Nemčiji. Do tega Samo je pa najbrž še precej daleč. Vodja opozicije angleške Gladstone praznoval je zadnje dni rainolega leta osemdesetletnico svojo. Pred 57 leti je bil prvi pot voljen v parlament kot zastopnik volilnega okraja Nevvarškega. V javni službi je bil, predno je kraljica Viktorija zasela prestol, bil je v Plelovem rainisterstvu. Pred 36 leti je bil že zakladni kancelar in leta 1868, pa prvi pot ministerBki predsednik. Sedaj je še duševno in telesno krepak, dasi je izpolnil že 80 let, samo nosluh mu malo peša. Če tudi so Nemci v Afriki Buširija u Hi in obesili, vender še s tem niso uničili nasprotnikov svojih, Arabci se pripravljajo, da pod vodstvioi Benama Henrija napadajo Nemce. Ta arabski lačelnik ima zbranih 6000 oboroženih mož in utegne Nemcem še velike sitnoBti delati. Dopisi. Z Vrlniik«' 31. decembra. [Izv. dop.] Lepa navada premožnih, spominjati se o veselih dogodkih, praznikih ali drugih Bpomina vrednih dnevih tudi onih, katerim posvetna sreča ne cvete, katerim marveč osoda pot življenja le premnogokrat z vsem drugim posiplje nego s cvetlicami, — ta lepa navada širi se po našej milej domovini bolj in bolj. Saj beremo kaj pogostokrat: In bo blagi dobrot- niki oblekli ali pogostili siromake, tam je podaril velespošt mož lepo in z vsem potrebnim preskrbljeno hišo bolnikom v porabo in zopet drugje so milosrčne gospe z osobno požrtovalnostjo preskrbele revnim otrokom zimsko obleko, toplo kosilo, itd. Plemeniti dobrotniki, kojim je Vsemogočni poveril premoženje, slovesnosti dneva ne praznujejo samo uuan/e, na videz, marveč z lepimi dejanji človekoljubnosti in krščanske ljubezni. In to je pravo, to je blago in plemenito! Tacega dobrotnika skazal se je letošnje božične praznike našim revnim otrokom preblag, gospod Jožef G oru p, veletržec na Reki. Imenovani preblag, gospod poslal je, kakor je ,Slov. Narod" že objavil, gosp. županu Jelov-šek-u o priliki sv. Miklavža 100 gid., in to z naročilom, da naj se ta denar obrne za revne učence in učenke Vrhniške šole. To darilo se je po prizadevanji gosp. župana in gosp. predsednika kraj. Šol. sveta, Karola Kotnika, tudi prav koristno porabilo. Letošnja huda zima je kakor drugod, tudi pri nas nemilo zadela revno prebivalstvo, tei- mu skoro ves zaslužek po opekarnicah in žagah ustavila. Nasledek tega je občutljiva beda, ki je po mnogih hišah zavladala in ki se posebno pri šol. mladini v pomanjkanji obleke in obutala razodeva. Kaj srečna je bila zatorej misel merodajnih gospodov, za podarjeni denar kupiti revnim otrokom tople obleke. Namera ta izvršila se je takoj in to na splošno zadovoljnost otrok in starišev. V ponedeljek pred Božičem vršilo se je obdarenje slovesno v prisotnosti kraj. šol. sveta in učiteljstva. 62 otrok prejelo je razna oblačila, ki so se kupila za podarjeni denar. Ta je dobil čevljice, oni klobuček in suknjico, mnogi pa kar celo obleko. Veselje, ki je naudajalo revne otroke, pre-jemši oblačilo iz rok ljudomilega gosp. župana, je bilo veliko; radovali so se ž njimi pa tudi stariši, ker so bili rešeni skrbi, ki jih je radi obleke mučila. Pred razdelitvijo in po razdelitvi govoril je otrokom g. dekan Koprivnikar, po razdelitvi pa tudi vrli naš Župan gosp. Jelovšek. Oba gospoda sta mladino lepo poučevala ter jo unemala k hvaležnosti, kojo naj posebno z lepim obnašanjem, s pridnostjo pa tudi z molitvijo razodevajo. Besede, govorjene o pravem času, na primernem mestu in od tako čislanih mož, napravijo utis. Zato upamo, da naša mladina lepih naukov, ki jih je slišala ta dan, ne bo zabila. Slovesnost zaključil je zahvalni govor skoro na pol slepega, sicer pa jako nadarjenega in pridnega mladeniča. Marsikateri spoštovanih čitateljev si bode mislil, kako je bilo le mogoče s 100 gld. napraviti toliko obleke iu obutala. Na to moramo odgovoriti, da bi tudi gosp. župan z omenjeno vsoto ne bil izhajal. Toda izgledi vlečejo. Tukajšnji prijatelji pridne šol. mladine — omenimo mej mnogimi druzimi veleč. gosp. Frana Kotnik-a — slišavši o lepem daru, dodali so blage volje toliko, da je bilo mogoče večino revnih učencev obdarovati. — Vrhu tega sta gosp. župan in gosp. predseduik kraj. šol. sveta sama nakupila potrebno blago, ter dogovorila se tudi z rokodelci, kar je dobri uspeh zadeve izdatno pomnožilo. Naj bode za to v imenu obdarovane mladine v imenu starišev in učiteljev izrečena presrčua zahvala, pred vsem preblagorodnemu gosp. Jožefu Gorupu za prelepi dar, domačim dobrotnikom za njihovo pomoč, gosp. župauu in gosp. predsedniku kraj. šol. sveta, za njihov trud. Vsemogočni naj vsem povrne stoterno, kar so revnim otrokom dobrega storili! Domače stvari. — (Osebna vest.) Cesarje dovolil, da sme LavaminBki knezoškof dr. M. Na pot ni k obdržati naslov dvornega kaplana. — (Celjski opat Wretschko) jeza vodenico tako hudo bolan, da ni nobenega upanja več in da so ga že prevideli s svetstvi za umirajoče. — (Imenovanja.) Gosp. Josip Cepuder, nadučitelj v Litiji, imenovan je učiteljem na II. mestni šoli. Gospodična Nežika Zupan postala je učiteljica, gospodična Minka Marolt podučiteljica pri Sv. Jakobu in E. W i t s c h 1 podučiteljica na nemški ljudski šoli v Ljubljani. — (Netaktnost v šoli.) Poroča se nam, da je znani — a ob jednem tudi smešni — Ljub- ljanski sportsman profesor dr. Oskar G rat z v dovolil Bi danes v VI. b. razredu gimnazije poseben sport: smešiti slovenskega mecena Josipa Gorupa zaradi njegovih veledušnib ustanov. — Zares, z lepimi vzgojevatelji mladine osrečuje nas naša učna uprava! — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 5. januvarja t. 1. igral se bode izven predplačila in z znižano ustopnino ljudski igrokaz „Na Oso j ah". V ponedeljek dne 6. t. m. igral se bode „Strije bogatin", prva igra v II. predplačilni dobi. Dramatično društvo omislilo si je za II. dobo nove dekoracije ter bode uprizorilo dramo »Naš prijatelj Njeklužev" že tekoči mesec. — (Slovensko gledališče.) Včeraj ponavljala se je iz češčine poslovenjena burka „ J e d-najsta zapoved". Igrala se je izvrstno. Ob sebi šaljivi prizori, zanimivi zapletki in izborna igra upli vali so na občinstvo toli ugodno, da veselost mej predstavo ni ponehala in da se je lahko vsakdo dovolj nasmejal. Igralci so vsi vršili svoje uloge na splošno pohvalo. Uprav izborno sta igrala gospa Borštnik - Zvonar jeva in g. Borštnik, a tudi drugi neso zaostajali. Gospodičina Gostičeva je igralna sila prve vrBte, isto velja o gospodičini Nigrinovi, gospodičina Slavčeva pa poslednji čas prav lepo napreduje. Izmej večjih ulog imenovati nam je še gg. Danilo, Perdan, Verov-Šek in Lovšin, osobito pa je treba pohvaliti g. Slavka, ki se kakor v opereti, tako tudi v igrah pri vsakem nastopu odlikuje in se je gledališkemu občinstvu zelo prikupil. Gledališče bilo je le srednje obiskano, kar je tem bolj obžalovati, ker je bila predstava, kakor smo že rekli izborna. — (Silvestrova veselica v Čitalnici Ljubljanski) bila je prijetna in zabavna, vender je bilo vidno, da je nekoliko zaostajala za svojimi prednicami. Udeležba ni bila tolika, kakor prejšnja leta, to pa menda zaradi tega ne, ker čitalnični odbor letos ni povabil društvenikov „Sokola Ljubljanskega". Zakaj se to ni zgodilo, nam ni znano, vsekakor pa trdimo, da čitalnični odbor v tem oziru ni dobro pogodil, kajti Čitalnica in Sokol sta društvi, drugo na drugo navezani in vzajemnost mej njima je — dolžnost. Kar se tiče vsporeda, omeniti nam je, da je vojaška godba domačega pešpolka jako marljivo in precizno svirala. Moški zbor odlikoval se je v Stossovi „Brže junaci na ples", brez dvojbe najboljša točka pa je bil Bur-gerellov šaljivi „Predpustni potpourri" s 8premljevanjem glasovira, goslij in druzih Šaljivih godal, ki so ga kostumovani g. pevci izvajali uprav v zmislu skladateljevem, vzbujali mnogo veselosti in priznanja. Genee-jeva „Laska salata" se ni posrečila. Pela se je prevez resno in pogrešali smo onega karikovanja, katero je neobhodno potrebno, da se doseže uspeh. Pri loteriji so brdke prodajalke jako ljubeznivo skrbele, da drobiž nikogar ni preveč težil, o polunoči pa je gosp. dr. Gregorič v kratkih in krepkih besedah nagovoril prisotno občinstvo, želeč mu veselo novo leto, na kar se je pričelo čestitanje od mize do mize, naposled pa improvizovan, a jako živahen ples, ki je trajal par ur. — (V Zagrebu) umrl je na starega leta dan naglotna g. Guido vitez Pougratz v 67. letu dobe svoje. Porojen 1822. leta v Slovenski Bistrici, preselil se je 1854. leta na Hrvatsko, katera mu je postala druga domovina in v katerej si je pridobil veliko bogastvo in razna dostojanstva. Za industrijo hrvatsko ima pokojnik mnogo zaslug, ustanovil je več tovarn, bil predsednik hrvatski eskomptni banki ter zgradil ob svojih troških vicinalno progo Vrdnik Ruma. Hrvatski listi posvečujejo pokojniku jako laskave nekrologe, eskomptna banka razobesila je črno zastavo. V m. p.! — (V Ormoži) umrl je dne 29. m. m. Fran K m e t i t s c h , umirovljeni okrajni sodnik in strastni pristaš tamošnjih nemskutarjev. — (Izžrebanje) Dne 2 januarija 1. 1890. izžrebane so bile 4% obveznice kranjskega deželnega posojila, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1890. 1. v imenski viednosti izplačali: po 10.000 gl. št. 83, po 5.000 št. 55, po 1000 št. 192, 210, 291, 336, 459, 497, 522, 674, 715, 1034, 1057, 1496, 1514, 1584, 1608 1755, 1771, 1872, 1898, 2022, 2036, 2047, 2152, 2184. Po 100 g!d. št. 22, 26, 156, 161, 185, 278, 341, 345, 348, 384 395, 471, 479, 527, 569, 629, 037, 647, 710, 712, 781, 821, 832, 851, 940, 1008, 112 1, 1159, 1427, 1433, 1456, 1550, 1579, 1708, 1717, 1826, 1836, 1854, 2O05, 2171, 2193, 2273, 2377, 2605, 2636» 2931, 2956, 2981. Navedene obveznice z izžrebanimi glavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. — (Osepnice) hudo razsajajo v Železni Kapli, v Beli in „Pri Jezeru" na Koroškem. — (V Gradaci na Kra nj skem ) odprla se je danes s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (V Dolenji Podgori,) Černomaljskega okraja bili so pri občinski volitvi izvoljeni, in sicer županom Ivan Kurre iz Zagojzdaca, Ivan Weide-tiscb iz Dolenje Podgore in Martin Maurin iz Gorenje Podgore pa odbornikoma. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 1. januvarja. Vse vesti, da je car zbolel, so popolnoma neosnovane. Peterburg 1. januvarja. „Nov. Vremja" piše ob imenovanji škofov in konstatuje sprav-ljivost papeževo. Vlada in narod ruski bila sta vedno tolerantna proti katolicizmu. Ituski katoličani uživajo iste pravice, kakor luteranci, in Armenci. Vatikanu bode rešitev škofovskega vprašanja izvestno koristna ter dokaz, da je papež popolnoma pravilno ravnal, grajavši umešavanje duhovščine v politiko. Bruselj 1. januvarja. Kraljevski dvorec danes deloma pogorel. Vse umeteljne zbirke uničene, stanovanje kraljevo se je pa ohranilo. Princesinjo Klementino so komaj rešili. Ogenj nastal je ob 2 V* uri popoludne vsled napačne kurilne naprave. Bukurešt 1. januvarja. Tukaj veliko ljudij za hripo zbolelo. Izmej vojaštva zbolelo do včeraj zvečer 1557 mož. London 1. januvarja. Salisburv zbolel za hripo, a mu je že odleglo. Pariz 2. januarja. Pri novoletnem vspre-jetnu diplomatov odgovoril Carnot na papeževega nuncija nagovor, zahvaljujoč se na izraženih voščilih za francoskega naroda velikost in blaginjo republike. Rekel je potem: Zje-dinjene svoje napore uravnali bodemo tako, da bodemo nadaljevali pričeto največje delo miru in napredka. Do tega cilja z Vašp prosvet-ljeno podporo in z dobro voljo tako dostojno v naši sredini zastopanih vlad in narodov tudi pridemo. Bruselj 2. januarja. Ogenj v dvorci Laeken širil se je hitro, se je le malo rešiti moglo. Dvorec pogorel do obzidja. Razne vesti. * (Častiželen krojač.) V jednej zadnjih sej Brusseljske akademije znanostij je prečital tajnik v veliko veselost članov pismo nekega krojača, kateri izraža željo, da bi postal član akademije znanostij, ker je o njej že toliko lepega slišal. * (Nov čitatelj misli j.) Poroča se iz Londona: Treba videti, da se verjame. Te dni je kazal tu umetnost svojo čitatelj mislij Rus, doktor Onofrov. Ta se osobe, katere misli hoče vedeti, niti ne dotakne ne, in stoji pred njo z zavezanimi očmi. N" ugane le številk, ki so se zapisale, temveč reši šo težje naloge. Tako se je osoba, sedeča pred njim, zmislila, da za šalo vzame klobuk jedio imu zraven sedečih in ga dene drugemu na glavo. V dveh minutah je Onolrov uganil to misel iu pokazal s prstom osobi, s katerimi se je nameravala ta šala, dtsi je imel zavezane oči. * (Nesreča Marka Tvvaina.) Kakor poroča „Herold" je Mark Twain dosegel take uspehe, kakor še noben humorist ne pred njim. Njegove knjige douašaio mu na leto 80 000 dolarjev. Srečen pa pisatelj vender ni, in to zategadel ne, ker se soproga njegova neče smejati dovtipom njegovim. * (Romantično.) V Harkovskem preiskovalnem zaporu prigodil se je nedavno sledeči, romantično se glaseči dogodek. Ljubčka mladega dekleta so zaprli, ker so ga dolžili tatvine. Dekle si je jako prizadevalo, da bi videlo ljubčeka svojega, pa vse je bilo zaman. Zmislila se je deklica, da bode sama krala, potem jo bodo zaprli in bode v ječi videla ljubčka. Ukrala je neko malovredno reč in res so jo zaprli v ječo, v katerej je bil ljubček njen. Svojega namena pa le ni dosegla. Ljubčeka so izpustili, predno sta se mogla videii, ker se je bilo pokazalo, da je nedolžen. Vest o tem je dokle tako potrla, da se je v ječi samo umorilo. * (Električni prašič.) „New • Vorker Staatszeitung* pripoveduje nastopno dogodbo: Pred prodajalnico v St. Paulu, viselo je na kavlji pol praSiča, lepo pripravljenega. Po cesti priteče pes, ki je tudi prašiča zagledal. Šel je k njemu in začel vohati. Jedva pa je prišel z gobcem blizu prašiča, je zacvilil in tuleč bežal proč. Drugemu p»u se je ravno tako zgodilo. Ko se je ravno tako tretji in četrti pes stisnil rep pod noge in cvileČ jo potegnil, se je zbralo več ljudij in jelo ugibati, kaj je temu uzrok. Jeden lastnikov prodajalnice je tudi hotel se prepričati, kaj je to, in jedva se je dotaknil prašiča, že je skočil proč, kakor bi ga bil gad pičil. Ko so stvar preiskavuli, so se preverili, da jo kavelj, na Katerem je visel prašif, bil prišel v doti ko z žico električne svetilnice in je vsled tega bil prašič ves električen postal. Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri nrrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (iGl-f>) „LJiiBLJimi nor stoji zav v Ne leto 4.64): zu pol leta gl«l. 2.30; la četrt leta gUl. 1.10. ttfs 1. januarija. Pri Malici: Vaaović iz Trsta. — Untermau % Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Rebolj iz ViSnjegore. — Zavadlal iz Pazna. — Kukovič iz Kranja. — Ivanćifi iz Trbovlj. — Ernt'sti iz Tržiča. Pri KnvtirHkriii dvoru: ll.irl.n na iz Kočevja. Pri jutiicm kolodvoru : Iloller iz Beljaku. — Grreg/orisdi iz Gorice. tlinrli »ti v Ljiiltljaiifl s 30. decembra : Jožef Javcmik, delavec, 29 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Neža Cvelbar, kajžarica, 74 let, Kr«vjn dolina št. 11, za oslabijenjem. 31. decembra : Franca Starin, delavčeva hči, 3 tnes., Gruberjevo ulice št. 5, za božjastjo. Št. 5890. liOterljne srećke 31. decembra. Pragi: 55, 75, 25, 4, 79. Meteorologično poročilo. O Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. cJ ■_-•o 53 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 745-4 mm. 745- 4 mm. 746- 2 ram. 0 0° G 2 8° C 0*8° C brezv. si. SZh. si. azh. megla obl. megla 300 mm. (liv •—> fi 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 746 9 mm. 74B-2 mm. 746*2 mm. 0-2° C 20° C 0 8° 0 brezv. si. vzh. brezv. obl. obl. obl. 0 90 mm. dežja. Srednja temperatura 1-2" in 1-0" nor mal<> m. za 4 1° in 3-9° nad 3D-u.i3.aosira, "borza, dne 2. januvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta .... • gld. 85-85 — gld. 8610 86 30 — _ 8670 108 45 — n 108-75 5"l0 marčna renta . . . 101-15 — 101-15 Akcije narodne banke . n 919— — n 924 — Kreditno akcije, . . . • n 319 — — n 321 50 117-90 — 117-85 _■— — rt —•— Napol........ n 0-37 — n 9-34 C. kr. cekini..... 5-59 — 5-58 5795 — n 57-77«/, 4«/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. — gld Državne srečke iz 1. 1864 ioo 173 Ogerska zlata renta 4°/,......1 |Qg " Ogerska papirna renta 5°/0 ...... 98 " Dnnava reg. srečke 5°/e . . . 100 gld _ " Zemlj. obč. avstr. 4«/,0/, zlati zast. listi . ' H6 " Kreditne srečke......100 gld. 184 " Kudolfove srečke......tO „ 20 " Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 _ l&o " Trammway-dru3t. velj. 170 gld. a. v.. . . — * — kr. i~u: 50 J 25 „ 50 „ 80 Praktikant iz solidne hiše, ki se more izkazati z dobrimi šolskimi spričevali, ima lepo pisavo ter je vešč nemščini in slovenščini, vsprejrae se takoj v vinskoj trgovini na debelo Leopolda Honigsberg-a v Zagrebu. - Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- - - žavno kolajno in v Gentu 1889 s ere- - — lamo državno kolajno. če Groliobi-ova obrazna creme (Creme Grolich) no odpravi vseh nečastostij kože, kakor: peg, ogre, ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bole in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Scbminke). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (818—7) V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. (1021—3) Dne 9. januvarja 1890 ob 10. uri dopoludne vršila se bode v hiši št. 56 v Kranj i prodaja v zapuščino Marije Berčič spadajočega, neobremenjenega, na 1900 gld. cenjenega posestva vlož. št. 68 kat. občine Kranj s hišo Št. 56 V Kranj i. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji, p6 katerih ima ponudnik pred ponudbo položiti 10°/o varščino, zamorejo se pregledati pri tem sodišči. C. kr. okrajno sodišče v Krhanji, dne 30. novembra 1889. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczv ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds-tburmstrasse 113. (1035—3) Nepresegljivo za zobe j« Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., Josefstudterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczv-ja, „pri Radec- kiju", lil., Radetzkvplatz 17. I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepceva-joce, zabranjuje g nj i I o b o zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće ter ohranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani :zreiT7-exi rotoTržsa,- Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. Br. 781/K. S. v. (1077) Natječaj. U tora kotaru imaju se popuuiti dva mjesta učiteljice III vrsti na dvorazrednib pučkih školab u Jelšanah i u Klani, od kojih prva sa slovenskim, zadnja s hrvatskim učevnim jezikom. Sa ovi mi službami je skopčana plaća po 320 for. i uživanje stanova u naravi. Molitelji neka svoje obložene prosbenice po prilici putem ureda do 4. tjedna ovamo predloži. C. kr. kotarsko škol. viece Volosko dne 28. decembra 1889. Zanesljivega agenta i Sce trgovska firma na veliko n primerno plitčo mi mueaec in z niivailnliui procenti. Taisti bodi zmožen slovenščine v govoru in f>ismu : pozna naj dobro kraje in razmere po oloveu-skeni doriftkein iu no celem NotranJNlcom. Pismena vprašanja napišejo nuj so s potrebnimi pojasnili o osobi in pa o dosedanjem poslu z: ,,J. A. \i» breifua po»te rcsianK-. (1072—2) IVAN JAX vLjutljaai. Velika zaloga za rodovine in obrtnike. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani «cni sledeče knjige: Olei in sinovi. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 Btranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. t mlinu. Spisal Andrl Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 83, 143 stra-nij. Cnna 20 kr., po pošti 25 kr. Vilcnslii brofliiik. Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°, 82 Btranij. Cena 15 kr., po pošti 17 ki: Dnevnik. Spisal Ludovik llalčvij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stra-nij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Beni Lefebvre. Poslovenil „ * 0 Stat nominti umbro. Ml. 8°, 535 Btranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. in naši časniki. Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 pOl. Cena ' ■' ■, po ; cšti 45 kr. Časnikarstvo Spisal * * Ukrajinske dame. Češki spisal E. JeUnek. Poslovenil Podvidovski. Mala 84 Btrftnij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. Ivan /lionar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Junak naseg-a časa. Romali. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2(54 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halbuj, poslovenil Vinko. — Ml. 8% 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. 14nex Serebrjani* Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. 009 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. M o v. tlouian. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. %a dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogosdhikov. Spisal A. J Maksiuiov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Ilukrovski. Povesi. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8", 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. V isti zalogi sta izšla in se dobivata |><> /ui/imi eenl še Bledeča zvezka i. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Boi. — IPrešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr OPOMBA: „Trlje Jayni govori" ho razprodani. grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava, bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ..... kr. V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, rom.n>. fran-coski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin JtJostnik Velja................ . 25 kr Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne-.