PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILN R O N T E ZA SLOVENSKO PRIMORJE too 2. štev. 403 * Osna 4,- lire Poštnina plačana v gotovini ^Slpedlzionej^abbomjjostale^ TRST, torek, 24. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 • Upr. 93807. Rokopis, se ne vračajo Vsakomur |o znano, da Jugoslavija nikogar ne ograXaina|man| pa svobodno mesto Trst. Prav oni pa, ki bi si sami Xelell, da postane Trst njihovo oporišče, govorijo o nevarnosti, ki preti ne* odvisnosti in nedotakljivosti Trsta od Jugoslavije. KARDELJ VSI V BORBO Proti poizkusu kolonialnega zasužnjevanja i Vse antifašistične organizacije Trsta na množičnih zborovanjih | izrazile svojo odločnost v obrambi demokracije in svobode Včeraj so vse antifašistične or. Jtaizacije Trsta na raznih mno-zborovanjih izrazile svoje ^•zpremenjljlvo stališče proti vsa-^i Vrsti kolonialnega upravlja-"ia našega mesta. Med zborovanji IH najvažnejši skupščina ple-a tržaškega mestnega SIAU-ja, *num tukajšnje mestne sekcije primorskih partizanov, skup-tržaške antifašistične mladi-tl 'n tržaških antifašističnih žena, "•^ni poudarek v današnjih gobarskih razmerah pa ima brez loma skupščina Enotnih sind ka-l'v V Trstu. ®?zni govorniki so poudarili na-^tolno imperialistično obeležje b** sistema tržaške uprave, ki Poizkušajo vsiliti Velika Brlta-*■ in Zedinjene države. Izrazili so > odločnost, da bodo vsi zavedni r^nši antifašisti na vsakem kora. Prepračevali pretvarjanje naše-Biesta^B novo odskočno desko .. idealističnih teženj proti mla-j** demokratičnim državam Sred-J* in Vzhodne Evrope. Predlogi, Esteri h naj bi T!*t imel guver. , rh z diktatorskimi pooblastili, . Je pod njim trpela skozi vsa . nJa desetletja n. pr. Indija, pred-H, po katerih bi Trstu vsilili no-.,e®š duceja v službi tujih imperia-jJJenih interesov, so morale nale-, * na složen odpor vseh zavednih ,'ntokratičnih množic Trsta. Trža- sko ljudstvo se danes zaveda, da v *vojem herojskem odporu pro-. Pšcifašizmu in v svoji dosledni Hi za svoje demokratične pra-v teku dosedanjega delovanja dovolj Jasno pokazalo svojo ‘°®t za demokratično samoupra-In za izvrševanje demokratičnih ,vic. kot jih ima vsako drugo /^odno ljudstvo v svetu. Trža-^ hočejo suvereno ljudsko skupno, ne pa kakšne organe peto-ploskaloev, odobravajočih , ■ kar bi kdaj lahko reklo kak-Jv ‘njegovo veličanstvo* visoki ^ *erner. V času, ko se takih guvpr-otresajo Indija, Palestina In ^ ljudstva, ki so sita kolonlalne-j jarma, Tržačani ne morejo mir-^ Sedati, da hi jim tako kolonial-Ij *nvernerstvo na novo vsilili, ce-. v najhujših časih In okolišč.nah tik po nacifaistični ka-J c*jl je naše ljudstvo znalo v w utHu organizirati sposobno o-C ' ki je prevzela nase vse težko .. *n* trenutnih razmer s tako vltostjo, da ni bilo samo na. Plenum tržaškega mestnega SIAU-ja, množične organizacije, v kateri je včlanjena ogromna večina italijanskega in slovenskega demokratičnega antifašističnega mestnega prebivalstva, ogorčeno in najodločneje protestira proti odločitvam v Parizu, ki z odkritim preziranjem volje ljudstva, ki je želelo zdru- Trsta ter iz dela bližnjega žitve z Jugoslavijo, ustvarjajo iz ozemlja svobodno ozemlje. Slovansko-italijanska antifašistična unija ne priznava, da bi razlogi blaginje, varnosti in mednarodnega ali krajevnega miru narekovali ali celo vsiljevali ustvaritev svobodnega ozemlja: do take rešitve ni prišlo v prid krajevnemu prebivalstvu pač pa v prid grabežljivemu in zasužnjevalnemu imperializmu. To je tembolj očito iz načrtov za statut tega ozemlja, ki jih hočejo vsiliti ter s tem oropati ljudstvo pravice, da bi si samo vladalo, in ga prepuščajo samovolji tujih vsemogočnih guvernerjev. V svesti si, da je naše ljudstvo — najprej v dvajsetletni borbi proti fašizmu, nato pa v osvobodilni vojni — dokazalo, da je dovolj civilizirano in zrelo, da bo zmožno vladati st samo brez kolonialnih mandatov, Slovhnsko-italijanska antifašistična unija odločno odklanja v imenu vsega prebivalstva sleherni statut, ki ne jamči krajevnemu prebivalstvu na vseh področjih zakonodajne in izvršne dejavnosti — popolne suverenosti. I z j a vi ja, da tu ni rasne mržnje, kakor zatrjujejo imperialisti, da bi s tem opravičili svoje kolonialne in sazužnjevalne načrte. Izjavlja pred vsem svetom, da se bo prebivalstvo borilo z vsemi silami proti nasilnemu anglosaškemu imperializmu, ki nas hoče spraviti na raven črncev. Poziva vse demokratične sile sveta, naj posredujejo, da se prepreči, da bi v srcu Evrope nastal nov Hong-Kong. Ponovno odločno poudarjamo: Smo civilizirano in zrelo ljudstvo! Hočemo demokratičen statut, ki bi krajevnemu prebivalstvu zajamčil popolno suverenost! Nočemo postati kolonija! TAJNIŠTVU MIROVNE KONFERENCE v PARIZU Antifašistične Sene Trsta — Slovenke in Italijanke — zbrane na svojem plenarnem zborovanju, smo na podlagi političnega pregleda'in diskusije, ki mu je sledila, ugotovile: da smo 16 mesecev zavezniške vojaške uprave na našem ozemlju, preživele in še danes Sivimo v najbednejšem položaju. ZVU se ni niti najmanj potrudila, da bi zmanjšala brezposelnost tn s tem zboljšala položaj našega ljudstva. V odgovor na prošnje za zboljšanje tega stanja, je ZVU odgovorila z oboroženo silo. Predstavila se je vojaška policija z vso svojo brutalnostjo. Danes se odločuje usoda našega mesta, danes se govori o tako zvanem esvobodnem ozemlju», toda anglosaksonska imperialistična klika hoče vriniti našemu ljudstvu diktatorja, kot je bil «dyce». Preveč smo trpeli, prevtt solza so prelile matere padlih za svobodo. Danes pa hočejo besedo svobode pretvoriti v puhlo frazo. Mnogo izkušenj je za nami, doživele smo preganjanja na podlagi sistema, ki ga'uporabljajo za indijsko ljudstvo. Razumele smo dobro, kaj pomeni nevarnost guvernerja. Me, žene-antifaSstke, vpijemo v obraz tem anglosaksonskim delegatom, da ne bomo nikdar sprejeli novega educejav. Hočemo našo ljudsko skupščino, same si bomo izbrale svojega guvernerja, ki bo ščitil zakone, izdane na podlagi statuta. Zavedamo se dobro, da nam bo samo ljudska oblast zagotovila boljše življenje, možnost socialnega in demokratskega razvoja. ... Resolucijo trlaške mladine bomo vsled pomanjkanja prostora priobčili v jutrišnji številki. Zborovanje tržaških delavcev Sinoči so se zbrali tudi tržaški delavci in povedali, da jim je b lo dovolj fašističnega suženjstva in da nočejo, da jim sedejo za vrat novi tuji gospodarji, ki so še pred nekaj leti. hodili v Italijo občudovat fašistične dobrote in peli v svojih listih slavospeve diktatorju, median ko ao oni polnili fašistične ječe. Povedali so svojo odločno besedo in ogorčeno protestirali proti nameram zapadnih imperialistov, da bi napravili iz Trsta vojašnico in pomorsko oporišče — odskočno desko za napade proti naprednim državam na vzhodu. Tržaški delavci ne bodo nikoli s svojimi žulji kovali orežje za «sveto vojno* Goebbeisovega tipa proti ljudskim demokracijam in se bodo z vsemi sredstvi borili, da preprečijo ustvaritev nove kolonije. Zbrali so se p-edstavniki 45.000 delavcev: zaupniki, tovarniški odbori in pododbori ter direktni sveti vseh strok. V imenu te ogromne armade dela, ki ustvarja bogastvo, in je steber vsega traškega gospo- darstva, so še enkrat povedali vsemu svetu, da ni mogoče iti mimo volje te egiomne množice in da so pripravljeni na vse, da se preprečijo načrti tujih reakcionarjev in domačih hlapcev. In gospodje v Parizu bodo morali prisluhniti glasu te izredne skupščine delavcev, kakršne še ni bilo, odkar obstoje Enotni sindikati ne po veliki udeležb: ne po n j mi mogočnosti in strnjenosti. Delavci dobro vedo, da gre tu za svobodo ali suženjstvo, da le politične svobode lahko zagotove delavstvu tudi blaginjo, da je na kocki vsa njihova bodočnost. Zato so burno pritrjevali tovarišem govornikom in sami živo posegali v diskusijo. Povedali so, da ne potrebujejo ni-kakega razsodnika, ki bi pomirjeval ljudstvo obeli narodnosti, ker so ti sami ustvarili bratstvo, ki je prestalo vse preizkušnje, in ki ga niso mogle razbiti ne spletke reakcionarjev ne podpihovanje onih, ki se vedno sklicujejo na nepristra-nost. Ce bodo dali oblast tržaškemu ljudstvu, bo takoj pometlo z on'mi nekaj sto razgrajači in pRtnensko sovraštvo bo izginilo. Vse to so si povedali na izredni skupščini, povedali Anglosakson-cem in Tolloyu, da jih ne bo nihče odvrnil od njihove premočrtne poti. Končno so delavci odobrili resolucijo, v kateri ostro obsojajo namene reakcionarnih sil na pariški konferenci ter odlečno zahtevajo suvereno ljudsko skupščino, ki bo iz-ažala težnje in potrebe pravega tržaškega ljudstva, določala o njegovi usodi in izdajala take zakone, ki so v interesu tržaškega ljudstva. KO N GREŠ AMERIŠKIH SLOVANOV Obsodba ameriške politike v vprašanju Trsta ZDA se naslanjajo na atomsko bombo in izsiljevanje New York, 23. — V petek se je pričel v New Yorku kongres ameriških Slovanov v navzočnosti nad 2.000 delegatov 1% vse Amerike In delegacij iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Dvorana je bila okrašena z zastavami in napisi iz govorov predsednika Roosevelta o od-nošajlh s Slovani. Navzoča »ta bila tudi bivši trgovinski minister Henriy VVallace in demokratični senator Pcrpper. Predsednik kongresa Leo Kržiški je v svojem govoru dejal: «Ceprav Jugoslovani niso N!- * Sovi izboljšanja gospodarskega ampak je vladal tudi popoln ^ > v velikem nasprotju z ža-S zadnjim obdobjem ZVU. Iv^v0rnijti ao tudi napadali tako “■ 0 neodvisno fronto gospoda i ki sicer ne predstavlja ni-foč* ljudskih množie, očitno pa k revija interese angloameriske-Tializma, čim v svojem gla-*®govarja poveličevanja naše »alizacije s strani ameriških 'Mističnih predstavnikov kot lrni reakcionarni gospod Con- Vorbenost in pripravljenost jnjo borbo so pokazali pnr-tC1* mladinci in delavci Enotnih l0v na svoj.h zborovanjih, k “»o pa je, da so se pokazale •i, ‘k* najbolj zavzete za Ijud-»1^ Pravice tržaškega prebival-, žene. V resoluciji, ki Jo *0vaSnJem -priobčujemo, so tme-S* novega predlaganega gu-rl4 po angloamerlškem predaj malo povega duceja. \ °J kdor koli drugi so ravno Va S"e bedo, ki Jo Je prinesla ^ fcsnajatmesečna.vlada ZVU StSQ’'fn vzorec nove usode \ 'n'k kul1.Jev, ki 'so nam jo \ "• to resolucijo so tovarišic na zborovanju Vj* kot premalo ostro. Z *vojemedklici so dale duška 1 t i! razP°'°^enJu. mnoge pa so \ lt° a'e od bridkosti in ogorče. Nel 0 morejo predstavniki za-Ai t,clvlllzacije v dvajsetem sto-0Pe&Vnfltl z ljudstvom Srednje \ t ’ kl ni nikoli klonilo poizku-JeEa zasužnjevanja. 'lednjem prinašamo resolu-itn *numa mestnega SIAU in *** ASIZZ. >!?*"'*■ » Botgsrlll k ar-Je " TtlnJuB — Po na,°8u Al t ministra bodo v krat- Allasj.'8111* na svobodo ob pril,ki (s ** ^Barske ljudske re-t.ke6|J 22 oseb, ki so v raznih !!> C,ClJsklh m boriščih, in ki AC' politični kaznjenci in kSth.- korpusa Aleksandra ao s« v internaciji do-To št svilo predstav- en. r*llmo interniranih v Bol- Danes odločile« o tržaškem vprašanju v svetu zunanjih ministrov štirih velesil * _■ p,. .*••* «* tii .•& ■' vi. 'ži .,*< ** '** ■ - • -dr M v , •* *■ i%. V pododboru za tržaško ustavo tudi snoci še* ni bilo odločitve o oblasti guvernerja Pariz, 23. — Mirovna konferenca v Parizu je že drugič dospela do mrtve točke, v obeh primerih formalno zaradi tega, ker se prepočasi razvija, dejansko zaradi tržaškega in primorskega vprašanja. Bevin, ki je zaradi tega že v sobote prišel :z Londona v Pariz Sn se takrat sestal v Bymesom, je bil sicer preko nedelje znova doma, a danes se je spet pojavil v Parizu. Sestal se je po dveh mesecih znova s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in nato še enkrat z Byr-nesc*n. Agencija APP je v tej zvezi napovedala, da je dal pobudo za sestanek zunanjih ministrov 4 ve-ksil, ki naj najde izlicd iz zagate, v kateri se je znašel odbor za politične in mejne določbe za mirovno pogodbo z Dalijo v zadevi jugoslovanskih meja in tržaške ustave. Splon zapadne agencije s strahom ugotavljajo, da »a bliža 5. ck-tc.bcr, ko naj bi vsi konferenčni odbori zaključili svoje delo, pa so dejansko še mnoga vprašanja daleč, daleč od svoje rešitve: tako poleg vprašanj jugcslovansko-italijansklh meja in Trsta vprašanja italijanskih kolonij, italijanskih reparacij, romunskega petroleja in nazadnje bi Anglež; in Američani izvil! iz trte najraje tudi ae vprašanje podonavskega prometa. V Afriki nasprotujeta Angležem In Američanom Abeslnija in Egipt, ki nočeta ničesar vedeti o povratku italijanskih kolonizatorjev v Eritrejo, Libijo in Somalijo, da ne bi sprt morala pripasti abesinsk'in in sudanskim domačinom usoda afriških sužnjev. * Svet zunanjih ministrov velesil se bo sestal, kakor napovedujejo, jutri popoldne. Danes popoldne se Je Bcvln sestal z Bldaultom. Londonski «Tlmes» priznavajo končno v zvezi s tem, da je vse nasprotje med vzhodom, in zapadom ta čas osredotočeno v t-žaškem problemu. Celo ta list ugotavlja, da je mogoča rešitev le v novem sporazumu med štirimi velesilami ali pa, vsa? teoretično, v neposrednem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Pododbor za tržaško ustavo se je oestal znova dane* popoldne. Zastopniki Velike Britanije, Francije in Zedinjenih držav so odgovorili nn Jugoslovanski predlog, po katerem naj bi guvernerju priznali pravico veta v zadevah obrambe, nedotakljivosti in neodvisnosti Tržaškega svobodnega ozemlja, ne pa tudi za njegova notranja pollt‘čna vprašanja. Angleški in ameriški delegat sta toliko popustila da sta zahtevala, naj se guvernerju prizna pravica veta tudi glede vseh zakonov, ki bi zadevali osnovne človeške pravice. Francoski in avstralski delegat anglo-ameriškemu predlogu nista docela nasprotovala in sta menila, da bi priznali guvernerju pravico veta za zakone, ki se nanašajo na Javni red in na osnovne človeške pravlpe. . ... t.1; Jugoslovaski delegat Bebler je, kakor poroča agencija AFP, dejal, da bi formulacijo teh načel, če se izkaže, da je pododbor zanje, prepustili uredniškemu odboru konference, ki bi jih do kraja izoblikoval. Sovjetski delegat pa je bil za to, da podedbor za tržaško ustavo do kraja razčisti vse vprašanje. Sodijo, da bo svet zunanjih ministrov štirih velesil jutri odlcčll ne le o tem problemu, marveč o celotnem tržaškem vprašanju. V odboru za politične in mejne določbe mirovne pogodbe z Italijo so danes razpravljali o usodi italijanskih kolonij, da tako nadaljujejo razpravo o mirovni pogodbi, ne da bi pričakali rezultate dela v tržaškem pododboru. Kar je bilo določb, nanašajočih se na meje in politične ednošaje Jugoslavije z Ita- lijo, ki jih je bilo mogoče spraviti poti streho, so bile odpravljene že v soboto. Da bi ne bilo kdaj spornih tolmačenj, je takrat Bebler ob razpravi o 11. členu pogedbe zahteval, da se v pogodbi formalno ugotovi tudi pripadnost Brionskih otokov in Zadra k Jugoslaviji, čeprav to iz dosedanjega besedila pogodbe že izhaja. Podprl ga je v tem tud; francoski delegat Murville. Sklenili so, da bo poseben odbor proučil to stvar. Drug cžji odbor, ki bodo v njrrn zastopniki Jugoslavije, Belgija in Francije, pa bo konkretiziral jugoslovanski predlog, naj Italija vrne Jugoslaviji vse ar-h'vc, dokumente, knjige ter vse p-edmete, ki imajo kakršno koli' kulturno, rmetniško ali obče znanstveno vrednost in kolikor ji pripadajo. Bonomi »zagovarja** koristi Abesincev in Sudancev Ureditev italijanskega kolonialnega vprašanja nameravajo odgoditi za leto dni Z Vprašanjem italijanskim kolo-. bilo v Eritreji le 40.000 priseljenih n,j so se že sinoči bavlli zastopniki Britanskega imperija, ki so se v ta nemen sestali z Bevinom. V zvezi s trm sestankom ao davi objavili izjavo zunanjih ministrov št rih velesil, ki so z njo ugodili zahtevam Južne Afrlkp in Avstralije, da bo svet štirih odločil o usodi italijanskih kolonij v enem letu po uveljavljenju mirovne pogodbe z Ita-1:jo ter da bo pri Um upošteval stališča drugih prizadetih držav. Ce se ne bi mogli zediniti, bo vso stvar p:odložil v rešitev glavni skupščini ZN. Medtem pa bodo poslali v bivše italijanske kolonije posebne medza-vezniške kcinisije, da zberejo potrebne podatke ln »dožonejo voljo krajevnega prebivalstva*. V okviru razprave o Italijanskih kolonijah je danes govoril Bonoml. Govoril je čisto v duhu zavojevalca, povsem v skladu z ameriškimi in angleškimi načeli o po*:bmi,h pravicah belcev v primerjavi s črnci in drugimi kolonialnimi naredi. Pri svoji kolonizaciji, je dejal, je Italija prispela v Libiji, Eritreji in Somaliji tako daleč, da bi se v teh deželah lahko naselil dobršen del ita-1'Jansklih kolonistov, kar bi seveda »zboljšalo življenjske razmere tudi za domače prebivalstvo*. Taka kolonizacija b) bila »bistvenega pomena za bodoči gmotni in duševni razvoj domačinov*. Bonoml je šel v svoirm svetohlinskem potvarjanju dejstev mimo vsega gorja, ki Je bilo prizadejano Abesincem v letih 1935. in 1936., ko ao jih De Vecchi, Grazianl in Badcglio množično pobijali z letali, tanki in plini, ter naglaail, da »zagovarja celo in-te-ese domačega prebivalstva; ko poziva zavezn'ke, naj Paliji »pet poverijo upravo v teh deželah » Nista minili še dve desetletji, ko Je belcev. Spričo fašistične politike je njih število nr.rasilo na približno 200.000. Sedaj jih Je v teh deželah še 100.000. Os.ali so se morali umakniti upravičenemu srdu domačega prebivalstva, ki si je predobro zapomnilo svoje zatiralce. Bonomi je seveda zabrenkal na navidez dem0-kratične strune ter nazadnje brez sramu dejal: »Upam, da ne boste odrekli zahtevi Italije, da se JI vrnejo njene kolonije, če pomislite na tisočletne tradicionalne ednošaje političnega, gospodarskega in kulturnega prijateljstva na vzhodu ii v Afriki.* Eg'ptski delegat Vahib Gali se je temu odločno zoperstavil. Zahteval Je da se Egiptu vrne vse ozemlje, ki mu ga je Italija iztrgala 1. 1925., namreč področje okrog zelenice Džarabub in okrog Scluma, da prepusti Egiptu tudi Massauo, naravni izhod Sudana na piorje, ter da preglase Libijo za neodvisno državo, ki bi jo začasno upravljala orab-ska liga. Abesinski delegat Aklilu jo s gospodarskimi in zemljepisnimi, kakor tudi z zgodovinskimi razlogi utemeljeval nujnost, da se del Eritreje z Asabom vrne Abe-siniji, ki ji je nekoč pripadal. Brazilski delegat je sicer zagovarjal svoj predlog, da bi Italiji priznali pravico upravljati njene bivše kolonije pod nadzorstvom ZN, toda nazadnje je ob »peznanju, da se zanj nihče ne navdušuje, svoj predlog umaknil. Tudi Novozelandec Mason je konkretno zahteval, naj Italija prepusti svoje bivše kolonije organizaciji ZN. Po njegovem govoru se je seja zaključila in se bo razprava jutri nadaljevala. Ameriška podpora grškim imperialistom Do ostrejše razprave je prišlo danes v političnc-teritorialncin odboru, za Bolgarijo, kjer je ameriški general Wallner povsem neumestno podprl grško zahtevo, da Bolgarija demilitarizira svojo mejo z G”čijo. Novikov mu jo z vso odločnostjo odgovoril. Grška zahteva je žalitev in ponižanje bolgarske vlade. Grčija je prej zahtevala poprar vek svoje meje z Bolgarijo, ko bi Ee tej dejansko morala priključiti za,padna Trakija. Ostri nastop sovjetskega delegata je napravil glc-bek vtis, vendar sta se delegata Ar.glije in Francije priključila ameriškemu stališču. Nr zadnje je Wall-ntr pristal, da o stvari razpravlja vojaški odbor. Novikov je ponovno govoril in se vpraševal čemu demilitarizirana bolgarska meja. Grki hočejo zrušiti ljudsko oblast v Bolgariji, čeprav je daleč bolj demokratična od oblasti gfških monarhistov. V gospodarskem odboru za Balkan je bila Sovjetski zvezi soglasno priznana prarica, da si pridrži vse nemško imetje na romunskih tleh. Zatem se je ■ nadaljevala petrolejska raznrava, prišlo pa ni do r.ikakega sklepa. Američani »o se odrpkll slehernemu povračilu vojne škode, ki naj bi jim Jo hfla prizadejala Romunija, ter nameravajo stavit; nov predlog za zavarovanje svojih interesov. V odboru za Madžarsko so danes popoldne nadaltevali ranpravo o odselitvi 200.000 Madžarov iz Češkoslovaške. Jugoslovanski delegat Je podprl Češkoslovaški predlog. Angleška obsodba ZVU Vse nasilje neofaSistov plod njene skrbno preračunane poMike Pcllitt je danes eno izmed središč črue borze. .25,000 tržaških delavcev je na cesti, delo v ladjedelnicah pa počiva. Civilna policija, ki jo je ustanovila vojaška uprava, mlruo dopušča fašističnim tolpam, da korakajo po cestah in vpijejo «Smrt’ no ukrene, da bi zavrla delovanje Slovanom!*. Prav tako so vpil« v italijanskih fašistov in neofošetov, času mussolinljevskega vdora v Ju-ki povzročajo nerede. Trst, pravi | gosiavijo. Pollitt navaja, kako so ^ London, 23. — Včeraj je »Daily Workcr» objavil članek tajnika angleške komunistične stranke Har-ryja Pollitta o tržaškem vprašanju. V njem navaja vrsto Tržačanom znanih dejstev ter ugotavlja, da zavezniška vojaška uprava n'česar bi nekaznovane vdirale v prostore antifašističnih organizacij, jih oropale in požigale, kako- zlostayljajo in piorijo italijanska in slovenske antifašiste. Z voditelji delavskih sindikatov ravnajo kaker s sovražniki javnega reda. V enem samem letu, ugotavlja Pollitt, je bila v Trstu vrsta velikih splošnih stavk v znamenje protesta proti takemu nasilju civilne poltcijs nad mirnimi Italijanskimi in slovenskimi mani-ff stan tl, ki so se izrekali za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Da tudi Italijani tako 'toianifestirajo skupno s Slovenci, dokszuje ža okc-bščina, da so bile italijanskega po-kclenja žene, ki jih je civilna policija pretepala in celo tudi pobila. Vsi ti dogodki, nagiaša članka-, 30 plod skrbno preračunane politike, ki o njej jasno priča položaj v Trstu, kakor se kaže po 15 mesecih zavezniške uprave v primerjavi s položajem, kakor je vladal v Trstu pred prihodom zaveznikov. V mostu sta vladala tak-at mir in red. Nadzorstvo je bilo v rokah osvobodilnega sveta, ki je deloval ves čas v csrvobodilni borbi proti fašizmu in ki so ga italijanske In slovenske ljudske množice nekaj dni po osvoboditvi mesta »volitvami potrdile. Ta unija je izhajala iz prepričanja, da je tako za Slovence kakor za Italijane v Trstu mogoča boljša usoda le, če se mesto priključi srvejemu naravnemu zaledju, jugoslovanski republiki. Lažna propaganda skuša predo-člti svetu sedanjo borbo kot nasprotja med italijanskimi in slovanskimi Interčsi. To propagando najbolje pobija okoliščina, do so I-tnlljan; v tržaškem osvobodilnem svetu v večini. Politika zavezniške vojaške uprava. poudarja Pollitt posebej, iti v. ničemer podprla borbe osvobodilnega sveta preti estankom fašizma, marveč mu je nasprotno od-ekla vso naredbodajno in Izvršno oblast. Mesto ljudske milice je ustvarila civilno policijo, ki ima vanjo dostop vsakdo, ki se izjavi proti priključitvi Trsta k Jugoslaviji. To najbolje priča o »nevtralnosti* Zavezniške vojaške uprave. Zavezniška vojaška uprava je na tak na-iSn poskrbela, da je postala civilna policija zatočišče vseh onih, ki so se še p-ed kratkim ob strani fašistov borili proti partizanom. Wallace ie razkril ameriško politiko Pariz, 23. — Včeraj je bilo v Longjumeau blizu Pariza veliko zborovanje ob odkritju v spominske plošče na hiši, kjer jo Lenin »tano-i val leta 1911. Komunistični voditelj Marty je govoril o presenečenju, ki ga je povzročil Wallacejev govor in dejal, da je dovolj, če preučimo Leninovo teorijo o imperializmu, da nam bo razumljivo stališče ameriškega trgovinskega ministra. na kongresu navzoči, so v duhu med nam>. Vsi navzoči so te besede perdravili z burnim odobravanjem in vzkliki Jugoslaviji, Kržiški je poudaril velik doprinos Slovanov k zmagi in dejal, da skušajo danes nekatere sile spravit; Ameriko na pot Monakova proti Slovanom. Zato so zapustili Rooseveltovo politiko. Polovico ameriškega proračuna je določena za vojsko, Ipdustrija izdeluje atomske bombe. Vse to je priprava za vojno ne pa za mir. Ameriško ljudstvo pa se mora boriti za mir. Življenjski standard v državi je padel, prišlo je do hude infllacije, do težkih primerov linčanja in antisemitizma. Velik kapital hoče uničiti delavsko gif>anje. Ob koncu svojega govora je Kržiški izrekel zahtevo, naj bi Amerika nadaljevale Rooseveltovo politiko. Izrazil je priznanje Wallace-ju Irr senatorju Pepperju. Dodal je, da. želijo Slovani z Ameriko mir, ki naj bo jamstvo za svetovni mir. Tajpik kongresa amerišk;!h Slovanov Georg Plrfaski je podal poročil« o de’ovanju kongresa, ki se je dosledno boril proti fašizmu, populariziral borbo Slovanov v Ameriki ter podpiral jugoslovanske upravičene zahteve po Trstu in Primorski. Kongres je vedno podpiral demokratične sile v Ameriki ln niiho-ve pravične zahteve v vseh stavkah. Dejal je dalje, da so smernice kongresa sledeče: povratek k Roose-veltsvi polif.ki in sodelovanje med tremi -velikimi; nadaljevanje pomo-či UNRRA-e opustošen.lm deželam; utrditev prijateljstva med Ameriko in Slovani; na’ novemberskih volitvah bedo ameriški Slovan*, podprli kandidate Rooseveltove politike; (jbnovitev Rooseveltove gospodarske politike in določitev nadzorstva cen; odprava plemensko diskriminacije, linčanja in ant'sem’tizma; propaganda v svetu za delo kongresa ameriških Slovanov in niega združitev z drugimi demokratični ml gibanji v Ameriki. P'.rinski je nato obsojal zadržanje ameriške delegacije na pariški konferenci v prašanju Trsta. Obsojal je tudi anglo-amerlško politiko v Grčiji, na Bližnjem vzhodu in na Kitajskem. Podčrtal je, da so težave na mirovni konferenci nastale zato, ker so Združene države opustili Rooseveltovo politiko in krenile na pot svetovne nadvlade, pri čemer se naslanjajo na atomsko bombo in na izsiljevanja. Ob zaključku je izrazil priznanje Hen-ryju Wallaceju in senatorju Pepperju za njune napore, da bi Združene države spravila zopet na pot Rooseveltove politike. Na zborovanju so prebrali tudi Stalinovo brzojavko kongresu, v kateri pravi, da Ima svet nalogo pomesti z ostanki fašizma in utrditi svetovni nvir. Brzojavka govori na kraju, da bodo Slovani igrali pri Izpolnjevanju te naloge važno vlogo, kakor so Jo Igrali pr* porazu Nemčije. Bojijo se. da bi v ZDA spoznali resnico o Jugoslaviji Kakor je znano, je ameriSko veleposlaništvo v Beogradu odklonilo potno dovoljenje jugoslovanski de-lagaciji za kongres ameriških Slovanov v New Yorku. Beograjski list »Politika* ugotavlja, da postopajo amrrlške oblasti popolnoma drugače, kadar gre za izdajanje dovoljenja za vetop v ZDA Izdajal, cem ln zagrizenim reakcionarjem. Tako je kolaboracionist Maček brez težav v nekaj minutah dobil vizum na ameriškem veleposlaništvu v Parizu. Ameriški slovanski časopisi pa naglašajo, da je ameriška vlada s tem korakom znova udarila po svobodi govora v Ameriki, kajti navzočnost jugoslovanske delegacije na kongresu, ki zastopa 13 milijonov ameriških Slovanov, bi dvignila pomen kongresa. Številne brzojavke primorskega ljudstva maršalu Tito HarriMa namesti Wallaceja Wa»hlngton, 23 — Truman je Imenoval za novega trgovinskega ministra sedanjega ameriškega poslanika v Londonu Avereln Harri-mana. Ilarrlman ja bil prej veleposlanik v Moekvi. Ljubljana, 23. - Tanjug — Ob tretji obletnici od začetka narodno osvobodilne vojne na Primorskem je maršal Tito prejel iz številnih krajev pozdravna pisma in brzojavke. Mladina iz vasi Borjane poudarja v svojem pismu, da okupacijske oblasti kratijo ljudstvu njegove osnovne demokratične pravice. Zveza primorskih partizanov iz Kamna poudarja triletno hudo borbo skupno z italijanskimi antifašističnimi množicami proti okupatorju. Četudi smo iz vojne izšli kot zmagovalci, pa je naš sedanji položaj krit.črn. \ Maršal Tito sprejel belgijskega poslanika Beograd, 23. — V soboto zvečer je maršal Tito sprejel belgijskega poslanika v Beogradu Georgesa Delcolgneja. gom na podlagi »to ščicarskih frankov za 1162.79 din. Sporazum stopi v veljavo 15. oktobra. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Svlco Beograd, 23. Tanjug. — Predvčerajšnjem so v Beogradu podpisal* trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Svlco. Jugoslavija bo uvažala iz Svioe »troje, instalacije, orodje, medicinske in znanstvene aparate, surovine za lekarniško industrijo, anlllnska barvila, polproduk-te za plavžarske in kemične Industrije. Izvažala pa bo v Sv*co; les, rudnine, kovine, živila, vino in dru-■o. Plačila bodo izvrševali s klirln- Hodža sprejel Pattersona Tirana, 23. Tanjug. — Albanski ministrski predsednik Hodža je sprejel stvfrhcamerlškbga veleposlanika v Jugoslaviji Richarda Pattersona. Razpravljanje o četah na tujih ozemllih Lake Success, 23. — Na današnji seji varnostnega sveta so razpravljali o sovjetskem predlogu, naj bi vse članice Združenih narbdov predložile poročilo o svojih četah na tujih ozemljih. Novi nemiri v Kalkuti Kalkuta, 23. — Prišlo je do novih neredcv med Hindujci in Musliman'.. Bilo je ranjenih več oeeb. Do incidentov je prišlo tudi v Bom-bayju, kjer se položaj ni izboljšal. Med Katlharjem ln Lucknovom so iztirili brzovlak, pri č-emer je bilo ubith 24 potnikov, kakih 70 pa ranjenih. Popravek Pod naslovom »Delo primorske delegacije v Parizu* v nedeljski številki našega lista smo objavili ojupai iq posn ■BSejojmi ‘ojaunij vzbudil vtis, knkor da se je delegacija Julijsko kraj .ne že vrnila iz Pariza, kar pa seveda ni res. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — Treba bo drugačnega odgovora II Komisija za čiščenja je pred kratkim zahtevala, da vrnejo prostost, odnosno da prekličejo zaporni nalog za člane stavkovnega odbora, zlasti pa zaporni nalog za tov. Ukmarja, ki je bil podpredsednik komisije za. čiščenje. V svoji zahtevi je komisija za čiščenje ugotovila, da je bil tov. Ukmar dosleden antifašistični borec od leta 1919 dalje. Bil je v ječi, hraber in znan borec v Španiji, organizator partizanske borbe v severni Italiji in je poveljeval ob osvoboditvi Genove, za kar ga je zavezniški general Clark odlikoval. Komisija je poudarila. da se dela komisija ne sme zavirati s prisilno odsotnostjo tov. Ukmarja, ki se mora člmprej vrniti na svoje mesto. ZVU je seveda šla tudi preko teh zahtev in je v zvezi z imenovanjem' novega, predsednika prizivne komisije (Puecher je namerČ odstopil) Imenovala še podpredsednika, nekega advokata Giuseppe A-gneietta, (radonedni smo, kakšna je njagova antifašistična legitimacija preteklosti), ki je prevzel tako mesto tov. Ukmarja. Na ZVU menda — ne mislijo, da so tako — sicer posredno — odgovoril; zopet na zahtevo ljudstva in še na zahtevo komisije za čiščenje? 24, septembra 1946. TRŽAŠKI DNEVNIK nunn n - nii mi Bodo resno pogozdovali kraška področja? Na vprašanje glede pogozdovanja je voditelj gozdarskega urada ing. Anton Scala dejal, da je skupno število načrtov, ki Jih je odobrila prve dni tega meseca Zavezniška vojaška uprava 12 in sicer: pet načrtov se nanaša na dela na področju Redlpulj-Tržič, trije na dela na področju Nabrežlna-Prosek in štiri na dela na področju Prosek-O pč i n e-Bazoviea. Načrti vsebujejo dela za ograditev pašnikov in za obrambo pred požarom. Za pogčzditev se bodo v glavnem posluževali smrek, akacij in grških jelk. Na gori omenjenih treh področjih so začeli z delom za ograditev in izkopanje pred desetimi dnevi. Delo bo trajalo tri mesece. Nasade pa bodo uredili delno jeseni in delno prihodnjo pomlad. Pribl'žno 5000 poljedelskih delavcev bo zaposlenih pri delu za pogozdovanje kraških področij. To delo bo stalo 350 milijonov Ur. Načrtov za izboljšanje pašnikov je pet in jih bodo izvedli na področju Bazovice, Trebč, Ban, Opčin in Kontovela. Dela predvidevajo odstranitev kamenja s pašnikov In pokritje z rodovitno zemljo. Stroški bodo znašali 69 milijonov lir. Razen teh del bo gozdarski urad poskrbel za ureditev šest km dolge ceste, ki bo združila državno cesto, k! vodi mimo obeliska v Postojno, z državno cesto, ki vodi mimo Bazovice na Reko, Nadalje ureditev potokov Ključ In Martesln. Prvi teče skozi Bošket ln se pod zemljo pod ulico Giulia steka v morje. Drugi teče skozi Skorkljo in se pod glavnim kolodvorom in prosto luko steka v morje. Dela za ureditev ceste bodo stala 14 milijonov lir 'Bomo videli! Za počitniško kolonijo v ulici Buonarotti so darovale žene it Bazovice naslednja živila: 175 kg krompirja, 6 kg testenin, 1.3/4 kg graha, 2 kg fižola, 4 kg krušne moke, 1 kg piškotov, 1.5 kg masla in 6 jajc. 7,ene Jz vasice Lipica pa so darovale 2 kg fižola, 2 škatli konzerviranega mesa, 2 jajci in 810 lir denarja. Advokat Edmondo Puecher ni samo predsednik conskega sveta. Do včeraj je bil tudi predsednik prizivne komisije za čiščenje in to prav od ustanovitve te komisije. Sedaj je pa odstopil ker — g. Bow man — katerega politiko podpira-ta Anglija in Amerika, vsaj tako pravi, «ao naloge advokata Puecher ja kot predsednika okrožja sa me po sebi težavne ln zahtevajo celega moža». Besed« g. Bowma-na izzvenijo torej skoraj kakor pohvala g. Puecherju za njegovo de lo, «ki zahteva celega moža*. Naš list in drugi demo‘kratičn liati v naši pokrajini so že opozarjali, kakšno je bilo delo g. advokata Puecherja, ki zahteva celega moža. Na vsak način spada v to delo tudi potovanje na sestanek se-vemo-italijanskdh prefektov (funkcionar ZVU spada tja?) in sprejem pri začasnem predsedniku italijanske republike De Nicol; — kaj ne g. Bowman ? Ako potuje nekdo tako daleč in se mora povrh vsega ukvarjati še z rajnimi pozdravnimi govori, sestavljanjem resolucij in podobnega, potem gotovo ne more opravljati še dela pri prizivni komisiji za čiščenje, ki je kakor pravi g. Bowman, tako težavna in često nehvaležna naloga. Ne vemo, kaj mislijo na ZVU, kaj mleli g. Bowman. Mi n'smo pozabili, da je bilo mnogo učiteljev odpuščenih zaradi tega, ker so bili člani antifašističnih organizacij, v njih aktivno delovali in tako — »vnakalt politiko v šolo*. Mi tudi nismo pozabili, da so bili odpuščeni iz civilne policije ljudje; pri katerih »o našli člansko izkaznico SIAU-ja. Se manj pa smo pozabili, da so omejili prostost predstavnikom ljudstva, pobornikov za priključitev k FLRJ. Tudi na ZVU gotovo tega niso pozabili. Pa vendar sedaj-dovolijo — ker ne preprečijo — Puecherju ln Mla-niju falaifleiranja raznih dejstev, prejudiciranje samoodločbe tržaškega odnosno vsega primorskega ljudstva v korist Italije in tistih, ki Italijo podpirajo. G. polkovnik res ni govoril neresnice, ko je dejal, da politiko ZVU podpirata Anglija in Amerika. Tedna ta politika — kaj ne g. Puecher, Miani im podobni »demokratično vsiljeni* predsedniki in podobne demokratične »višine*. Konec fašističnim metodam V zadnjem času je bilo več stavk, katerimi so skušali delavci doseči izboljšanje delovnih pogojev Delodajalci in razna podjetja povišajo delavcem mezde jn izboljšajo delovne pogoje ie, če so k temu prisiljeni. Sp pa podjetja, kjer ni delavstvo dobro organizirano in ga na vse načine ikorlščajo, ker mora molčati, da ga ne vržejo na cesto. Takšno podjetje je tudi podjetje Beltrame, ki ima svojo delavnico v ulici Pasquale Besenghi in pri katerem so zaposlene ženske. Tako to podjetje že prvi dan od-slavlja delavke, ki prihajajo na preizkušnjo, čeprav odredb« določajo 8 dni za preizkusno dobo. Delavke kontrolirajo pri njihovem delu z uro v roki in le težko dohite- vajo brzino strojev. Stalno žive pod grožnjo hdpustitve z dela, kar bi pomenilo črno lakoto za njihov« dnj^ine. Toda to še ni dovolj. Delavke odpuščajo tud; iz političnih razlogov, če gvedo, da so drugačnih nazorov kot gospodar. Podjetje se v ta namen informira o vsaki delavki, kakšno je njeno politično prepričanje. Delavstvo ne bo več- trpelo teh fašističnih metod, čeprav bi delodajalce podpirali oni, ki jih mislijo ohraniti in uveljaviti na »svobodnem ozemlju* oziroma koloniji. Z voljo tržaškega delavstva pa mora. jo računati vsi, domači podrepniki in hlapci ter njihovi gospodarji. Zahvalna pisma Okrožnemu odboru za počitniške kolonije Starši otrok, ki so bivali v počitniških kolonijah, pošiljajo skoraj vsak dan zahvalna pisma okrožnemu odboru za počitniške kolonij« v Gorici. V enem izmed takih pisem, ki so ga poslali italijanski starši Iz Gorice, povzemamo: »Našo dvanajstletno hčerko Mirello so zaradi'šibkega zdravja poslali v poletno kolonijo v Slovenske Konjice — Slovenija. V treh tednih se je zredila za 4 kg. Po povratku domov nam Je pripovedovala o lepoti slovenskih krajev in gostoljubnosti njenih prebivalcev. Zahvaljujemo se vam za vse, kar ste storili za našo hčerko ter izražamo tudi našo globoko hvaležnost prebivalstvu iz Slovenskih Konjic. Živela Jugoslavija!* Orodje delodajalcev Julijaki sindikati skušajo rušiti stavko v tovarni konopljevine, toda stavka traja dalje Dvoličnost in umazana igra Julijskih sindikatov se kažeta ob vseh prilikah, ko se mora delavstvo boriti za izboljšanje svojih delovnih ;n gospodarskih pogojev. Tokrat so pokazali svoje pravo lice spričo stavke v tovarni Jute in konopljevine. Ta stavka je čisto eko- tev. Peščico udeležencev skupščine rumenega sindikata je skušal govornik prepričati, da je nesmilselno nadaljevati stavko, ker delodajalci nočejo popustiti. Po njegovem mnenju naj bi ts delavci vrnili na delo in čakali, dokler ne bi v Ital ji tekstilna stroka sklenila mezdnega nomskega značaja ln se zato Ju. • sporazuma, nakar ti tržaški delav- lijski sindikati ne morejo skličeva-. ci zahtevali prilagoditev mezd onim ti na »apolitičnost* sindikalnega gibanja. Delavstvo omenjene tovarne stavka že osem dni. V soboto sta bil! dve skupščini stavkujočegi delavstva, Enotnih in Julijskih sindika- VESTI S PODEŽELJA Odkritje spomenika V Trebčah V nedeljo 29. septembra bodo v Trebčah (gornja tržaška okolica) odkrili spomenik žrtvam, ki Jih je junaška vas dala v osvobodilni borbi. Nič manj kot 26 partizanov iz Trebč je padlo v bojih, 7- oseb pa je umrlo v internac ji. Ce pomislimo, da ima vas okrog 650 prebivalcev, vidimo, kako velike so žrtve. Koliko so ljudje pretrpeli, govorijo tudi drug« številke: med partizane je šlo 110, v internacijska taborišča in sicer najprej v I* talijo, od tu pa v Nemčijo celo 112 oseb. Vas delavcev ln malih kmetov se borcev za svobodo živo spominja in skrbi, da ne bodo pozabljeni. Kdor'je dal življenje za ideale delovnega ljudstva, je med nami, čo-prav počiva njegov pepel daleč, morda v tuji zemlji, ne da bi vedeli. za njegov grob. Med žrtvami, ki so Jih dale Trebče v osvobodilni borbi, naj navedemo dva velika organizatorja, ki sta Izpričala svojo proletarsko vero s svojo smrtjo. Prvi je bil Kralj Albin, ki Je padel kot borec 3. prekmorske brigade v Mostarju (Hercegovina), drugi Malalan Herman, iz »Kosovelove* brigade, ki je pokopan v Volčjem gradu pri Komnu. Za vse pa veljajo besede, ki bodo klesane v spomenik sredi vasi: andolfsija I. Kratek potek igre: Začetni udarec je imel Montebello. Prvih pet mi. nut Je bil Montebello »talno v napadu ter Je moral že takoj v začetku škedenjskl vratar pokazati s krasnim padcem v levi kot vse svoje znanje. Skedenj se je kmalu znašel ter pričel predvsem po levi strani napada stalno napadati Mon-tebellovo svetišče. V 30. minuti prvega polčasa Je Brajnl, ki je 5’ prej zastreljal enajstmetrovko, z neubranljivim strelom s petih metrov dosegel prvi uspeh za svoje barve. Po tem golu so se škedenjskl napadi še podvojil! in v tem delu igre Je morala dati obramba Montebella vse od sebe, da je lahko vzdržala peklenski tempo škedenjskih napa. dalcev. V drugem polčasu se je prvih dvajset minut položaj spremenil 1n je Montebello prisilil nasprotnika k obrambi, vendar pa ni žel sadov. Nato se Je končno Skedenj otresel nasprotnikovih klešč ln zopet prešel v napad. Igra Je do 20 minut pred koncem valovala z enega polja na drugo, ko je Mon. tebellova enajstorica z zadnjimi močmi pričela z obleganjem škedenjskih vrat. Tokrat je bila res le smola, da ni izenačila. V zadnji minuti je Skedenj po hitrem predoru desnega krila dosegel kot. VI-soko žogo pred golom Je dosegel Gcrbac in z glavo zabil drugi gol za- Skedenj. S tem Je bila usoda Montebella zapečt^ena. Po nogometni tekmi Je- brat pokojnega Co-verllzze izročil Skednju pokal, Mon-tebellu pa krasno spominsko pla. keto. Moštvo Skednja je nastop,lo v sledeči postavi Michelazzi, Pie-belil in Vovk; Brandolisio, Birsa In Kovačič, Pečar, Purič, Gerbac, Brajni in Dcstro. Ponziana na Reki Včeraj je moštvo tržaške Pon-zian« odigralo prijateljsko tekmo na Reki proti Kvarneru. P p hitri in lepi igri Je zmagala Ponziana z 2:0. Gola za Ponzlano sta zabila St'voli v 16. minuti prvega polčasa in Gerln v 5. minuti drugega polčasa, 2 gola pa sodnik ni priznal. Ponziana je nastopila v sledeči postavi: Furlan, Corbatto In Savi, Stl-voH, Gianlnl ln Tramarin, OeriB, Corbln, Padovan, Kovačič (Ulči-graj), Tomasinl (Kovačič). Tržaško prvenstvo v košarki za pokal cTomažlš* Rezultati v moški skupini nedeljskih tekem so: Tomažič-Skam-perle 74:11; Rauber - Bolnišnica 54:12;-Rolanese - Redivo 48:33; Pe-rossa- Chlmicl 36:25; Tovarne strojev - Kraljič 36:25. V ženski skupini pa: Redivo - Col 8:5; Vesna -Bolnišnica 48:6. Rezultati italijanskega tekmovanja Milan - Vicenza 2:8; Turin - Trle. stina 1:1; Bologna . Benetk« 4:5; Alalanta - Juventus 1:3; Fiorentl- na • Inter. 3:3; Genova • Breea 4:0; AlesSandrla - Modena 1:3; Napoli. Livorno 4:0; Rono« - Samp 3:1; Bari - Lazlo 3:1. Objave Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu — nogometni odsek OBJAVA ST. 3 Vsa društva opozarjamo, da bo vpisovanje za Tržaško okrožno nogometno prvenstvo zaključeno ne preklicno v soboto 28. t. m. OBJAVA ST. 4 Mladinsko nogometno okrolno prvenstvo. Vsem društvom javljamo, da se bo pričelo mladinsko nogometno okrožno prvenstvo za dečke, rojene po 1. Januarju 192«. lete. Prijave se sprejemajo dnevno od 9. do 12 10 tn od JL6. do 1*. ure v prostorih Zveze, ulica F. F,lzi 10. Drobne zanimivosti Nov evropski rekord v plavanju na 400 m. V Marseju je francoski plavač Alex Jany postavil nov rekord v plavanju na 400 m s časom 4 45,8. Stari rekord je držal Madžar Tatos v času 4.46. so nabrali 975 lir prostovoljnih prispevkov za mladince, ki so naslednji dan odpotovali na mladinsko progo Brčko-Banovili. Sežana KULTURNA PRIREDITEV MLADINE V nedeljo 22. t. m. je nogometni odsek prosvetnega društva »Sefa. na* odigral nogometno tekmo z enajstorlco Iz Trebč, ki se je končala s 4:2 za Trebče. Po končani nogometni tekmi je bila v kinodvorani kulturna prireditev. Srednješolska mladina je nastopila s petjem, recitacijami ter z dvema kratkima igricama. Mladino so za njeno Izvajanje nagradili z navdušenim ploskanjem. Po končanem kulturnem delu je sledila ljudska za: bava s plesom. Krajna vas DAVKOV NE BOMO PLACAIJ Danes dne 20. -9. je bil v naši vasi en civilist v spremstvu civilnega policista, ki sta raznašala kartele za davke, tako so prišli tudi v našo nišo in rekli, cia so prinesli davke, mj pa smo jm odgovoril, da davkov na plačamo in kartele ne sprejmemo, dokler ne bomo vedeli kam pripadamo. Nato so pustili kartelo na dvorišču na nekem- kolcu, pri naših sosedovih pa na samokolnici. Tam jih bodo čakale dokler se ne vrnejo, »če jih ne bo burja vzela*. Postojna NASE ŽENE SO SLE NA 'BLED V petek dne 13. t. m. Je Mestni ASIZZ Postojna priredil izlet v Kranj in na Bled. V Kranju je na. še primorske žene pričakovala velika množica ljudi, kj jih je navdušeno pozdravljala ter manifestirala za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Primorske tn kranjske žene so si bratsko segle v roke tn prisegle, da v svojem delu in borb' ne bodo odnehale prej, dokler ne bo vsa Primorska pripadla k Jugoslaviji. Ko so partizanske sirote iz mladinskega doma zapele nekaj primorskih pesmi, Je malokatero oko ostalo suho. Po slastni malici, ki so jo pripravile agilne žene iz Kranja, so si Postojnčanke ogledale mlekarno, obiskale Prešernov in Jenkov grob ter se poklonile pred spomenikom Bazoviških žrtev. Po kosilu v Mladinskem domu, kamor so jih povabile vojne sirote, so žene darovale za njihov dom 1060 lir ln 2230 din ter se odpeljale' na Bled. Tu jih je poleg ostale množice pozdravila tudi albanska mladinska delovna brigada, ki Je tam na oddihu. Po ogledu Bleda in oko-hce so se žene, polne najglobjlh | vtisov, vrnile v Postojno. hajzstai/je. m 1916 »kshumsclje ne bodo -č il_i.-<>1.;Spomeniki in pogrebna tnsroen«a pa bodo ostala na rr.zp »g r,os*al občini. Vlom v stanovanje Sinoči so neznani vlomilci s po. narejenimi ključi vlomili v stanovanje Ivane Tossutt!Jeve v ulici Boccaecio 2. Ukradli eo fotoaparat »Lelca*, daljnogled, budilko ter nekaj perila v skupni vrednosti 110.000 lir. Z doma je ušel 19 letni Aldo Valenti, ki je stanoval v ulici Macchiavelli 22. Najlepie je doma V Trbižu, kamor Je ušel z doma, je prišel Ubaldo Colli do zaključka, da je povsod lepo, a doma najlepše. Sprejeti v bolnišnico V tržaško bolnišnico so sprejeli 71 letno Ivano Sem!t«y in njeno ne. čakinjo 5 letno Merijo Sosterijevo. Ko sta čakali na tramvaj št. 7 na trgu Dalmacija, Je deklica prijela za kljuko tramvaja, ki Je privozil mimo. Hitrost tramvaja pa je bila že tako velika, da ata od sunka obe dve padli. Delitev racioniranega blaga ZAKLJUČEK DELITVE POSEBNE MASTI. 24. t mAe ®° preklicano končala delitev &>& e masti, ki se je pričela 4. i. ®- ZAKLJUČEK DELITVE DODATNEGA OLJA BOLNIKOM-Zaradi tehničnih razlogov se bo A t. m. končala delitev dodatnega & broka olja bolnikom. Ta delitev je pričela 9. t. m. Delitev tobaka in ciparet. Skl*, dišče monopola za Goriško )8Vj da bodo pričeli v sredo 25. t, m-liti tobak za drugo polovico str tembra in sicer na odrezkes-in 38 tobačne nakaznice. ki bodo’ dobili po 40 gr *r'nc ^ ferte in 20 cigaret »Alfa*. Kd°^ dvignil obrok Ima pravico tudi 40 cigaret '«Fib». Cigarete Luch* »e lahko kupijo bi-ez nas« nioe, vendar ne več kot 40 cig* Cena »Alfa* cigaretam je 40 Ik 20 cigaret, Razdeljevanje odej deiavoe nameščencem iz Gorice. O r ^ urad za delo v Gorici javlja. ■ trgovska zbornica po naročilu nakazala 3700 odej, ki jih bodo delili med delavce in nam«1» v gorlški občini. Interesenti m ^ vložiti prošnjo na urad za 4' m! ali pa po delodajalcu, j’ . morajo biti potrjene od delo ca in vsebovati sledeče P° , y stalno bivališče in število oseo. jih prosilec vzdržuje. PU-šn]* ^ rajo biti vložene najpozneje t m. Razpust 8 oklopne briga »Desert Rat* ^ (VZN) - — Danes je 13. zbora javil, da razpušča)® r veljstva in edinlce brltans oklepne brigade. Podrejeni ni polk bodo prestavili • na ^ področje, ker ni več p°treb«_0 italijanskem področju po objavljenem razpustu 56 Lond . divizije, kateri je pripadala nica na tržaškem področju. ^ Obvestilo pravi, da je to ^ objavljene reorganizacije. S M ^ ne bodo zmanjšane britansk v Julijski krajini. j. Delavci za ipozneml* pa^1* j v Lisertu Direktivnl svet kovin«rjev slal 10.000 Ur za spomenik 1^ ^ Dobra srca ^ ASIZZ iz Ban je daroval* ne dijake 1000 lir. Iskrena ® O obletnici amjti svoje 89 jpo daruje tov. Darinka Kos°ve Ur za sirote padlih partizane • ^ Namesto konfetov sta Nada Flego in Anton Kocj®n lir za vojne žrtve. gt»' Ob bridkj izgubi aktivist** v bel Ivanke z Opčin je daro ]ir njen spomin tov. Ksenij* J za tolne partizane. ■P-.- ' v L'«ertu. Vsoto 10.000 lir brali pristaniški delavci. ■ Delavci delavnice d* rovali 1400 lir, tovarniški od®0 lavnice Kosman pa 1621 Ur-Enotnemu sindikatu k°vi so poslali delavci tržaške ind p. znanstvenih izdelkov 1000 l.r 1^ jj. stavitev spomenika padli«® ^ sertu. Tovarniški odbor »C* fji Navale Giuliano* pa je P04 Ur. ' Zabva'a vI Okrajni odbor za Sežano t()v. menu vseh članov zahva))®”^^ Rebecu Francu, ker je ie °”j3tcF'1 ca marca t. 1. brezplačno pfri SIAU v svoji hlži 3 profltof®' tako izrekata SIAU in ON" .1® toplo zahvalo tudi vsem “J1 so jima prav tako odstop prostore brezplačno ali P* ™ nizki najemnini. . ») 1 KI N 0PRE9ST v*9' NAZIONALE. 16: »Mi , ki, korenjaki* - Stsnlo, V* ^ SUFERCINEMA. 16: «R°b/r#\_ Kalifornije* - R. Cortel, ‘ legija* - Stanio Jn O1*0'*«!1? •FILODRAMMATICO. 16: «*£]/ ra biti ljubezen* - R. N« Douglas. IT ALI A. 15.45: «Glavni j E. Drew, D. Powell. f . ALABARDA 16: »Ena , ljubezni* - G. Moore. IMPERO. 15.45: «Navdihov»V B. 8tanwyck. VIALE. 16: »Ljubezen i» 9 # M. de Tasnady, MASSIMO. 16: »Nedoum*. spod Jordan* - R. Mo« C. Rains. u r GARIBALDI. 16: »Ljubi«* a nea* - Arletty, Y Tis»ier' , NOVO CINE. 16: «N«8»D* * Loy, M. Douglas. v ARMONIA. 15.30: »Vrag' «e. <• nami* - L. Silvi, L C°f 0> * ODEON. 15.45: »Materina^ SAVONA. 16: »Fornarlna* j Baarova. ' , je«1 J AZZURRO. 16: «Sest ur L Banks. ,-•»» *| RADIO. 16: »Pohujšljiva t« Brook. _.0je 8 MARCONI. 16: »Sonce, **> ce* - T. Gobbi. . zO.tLi, VITTORIA. Ob 16. ln ,°Tr0Č»il( u igluji. wi- »u. . ,..njO- prostem: »Pisma P,oap ^ S. Glachino, Checchi- -.rd' ADUA. 15.30: »MaJh«® p »ti* - J. Cooper. ... go«* VENEZIA. 15: »Lukre«)* , ln »Tajinstvcnl vlak*- st. CARDUCCI. 16: »a^Vgrlo&r ni moglo- obesiti* BELVEDERE. 16: »P0*1* ,, roji* - K. Maynard. noV9')ci ARGENTINA. 16. »N®!? »J«" GRAD SV. JUSTA. 2®' jjill«-," morja* - N. Covvard, v POLETNO GLEDALI^® bite NEM VRTU. 21: * oiffor®yS:| ženo* - J. Dunn CENTRALE. Od 9-12 I" a s' f Ivonn«, najdebelejsa »- (284 kg). - hbe* Odg. urednik DUŠAN Novoporočo«*'-'-GRUNTARJU predsednik« ABRAM ln iskrene Ceat K. F°° marI .