60 let gni pri zrc sazu
Marjctka Golež_______UDK o6l.6"1985-1995"; 781.7(497.12)
v_ I_I _ ___
GLASBENONARODOPISNI INSTITUT ZRC SAZU (1985-1995)
Glasbeno narodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti je ob svoji 60. obletnici leta 199'i S sklepom Predsedstva SAZU ponovno postal samostojni inštitut z naslednjimi oddelki in raziskovalci: Oddelek za etnomuzikologijo (mag. Igor Cvetko, mag Robert Vrčon, Maša Komavec, zunanji sodelavec Julijan S trajna r). Oddelek za tekstologijo (dr: Marjetka Golež, dr. Marko Terseglav in zunanja sodelavka dr. Zmaga Kumer), Oddelek za etnohoreologija {Mitko Ramovš), Zvočni arhiv in Studio (dipl ing. Drago Kiinej). Predstojnica inštituta je dr. Marjetka Golež,
Od praznovanja 50. obletnice GNI je minilo 10 let. Klasično praznovanje 60. obletnice je inštitut zamenjal s tremi po membnimi dogodki:
1)1.	februar 1994 - otvoritev novih prostorov: zvočnega arhiva in studia ter podpis med akademijske pogodbe med Slovensko in Avstrijsko akademijo ter med 9NI (tedaj še sekcija) in P ho nog r a ni march ivom z Dunaja o znanstvenem sode l<5 vanju z začetnim "pilot projektom"- "Shranjevanje in varovanje posnetkov slovenskega gradiva z avstrijskega Koroškega."
2)	24. april 1994 : 70-letnica rojstva znanstvene svetnice v pokoju dr. Zmage Kumer.
3)	31. maja 1994 je Predsedstvo SAZU sklenilo, da je GNI ponovno samostojni inštitut.
Kronološko lahko v teh desetih letih nanizamo nekaj pomembnejših dogodkov in dosežkov, ki so jih sodelavci inštituta zapisovali v mšlilulski dnevnik. Leta 1985 je takrat še Sekcija za glasbeno narodopisje ISN Štela šest sodelavcev, upravnik celotnega ISN pa je bil el no ko reolog Mirko Ramovš, ki je funcijo opravljal do leta 1991, ko jo je predal julijami Strajnarju. Leta 1986 je na inštitut prišla lekstologinja Marjetka Golež, v pokoj je 1988 odšla tir. Zmaga Kumer, 1,5, 1989 je prišel etnomuzikolog Robert Vrčon, I 9 1993 smo zaposlili dipl. ing. Draga Kuneja, aprila 1995 se je upokoji) Julijan Strajnar, 1. 9. 1995 pa je v inštitut prišla etnomuzikologinja Maša Komavec. Do leta 1990, ko je dobil prostore na Novem trgu 5/11, je imel inštitut prostore na Wolfovi S. V letu 1994, 1. 2., je slovesno odprl nov Zvočni arhiv s presnemalnim studiem, novembra istega lela je preselil zvočno gradivo v klimatizirane in protipožarno zaščitene prostore.
Znanstvena infrastruktura, ki jo je za stroko opravljala Sck-cija za glasbeno narodopisje in jo sedaj opravlja GNI je v glavnem naslednja:
Sistematično in Izčrpno raziskovanje slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa na temelju terenskih raziskav, evidentiranja in kritične obdelave virov ter gradiva, sistematizacije in katalogizacije terenskega arhivskega gradiva s poudarkom na zaščiti in preureditvi zvočnega arhiva, teoretičnih raziskav, objav razprav, virov in gradiva, izdelave pesemske, zvočne in plesne dokumentacije v obliki knjižnih izdaj, plošč, kaset, CD-jev idr.
Prva pomembna haloga GNI je kontinuirano, neprekinjeno izdajanje zbirk slovenskih ljudskih pesmi: Korpus Slovenske
62
ljudske pesmi SI.P (25 knjig). Naloga vključuje terensko snemanje, dokumentiranje, arhiviianje. glasbeno in tekstov no transkribiranje, kal a logi žira nje. znanstveno obdelavo zbranega gradiva in objavo posameznih tematsko urejenih zbirk ljudskih pesmi. Naj omenim samo nekatere: Zmaga Kumer, Slovenske ljudske pesmi Koroške. 1. knjiga: Kanalska dolina. 1986: 2. knjiga: Ziljska dolina, 1987; Zmaga Kumer, Lepa si. roža Marija... Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji 1989; julijan Strajnar, Marko Terseglav, Porabska pesmarica, 1989; Zmaga Kumer, Oj. ta vojaški boben. Slovenske ljudske pesmi O vojaščini in vojskovanju, 1992: Slovenske ljudske pesmi Koroške, ,3. knjiga. Spodnji Rož, 1992: Terseglav. Golež. Cvetko. Strajnar: Slovenske ljudske pesmi 3 - Legendarne in socialne, 1992: julijan Strajnar, Rožmarin - troje žična zbirka slovenskih ljudskih pesmi, 1992; Zmaga Kumer, čez polje pa svetinja gre. Iz izročila nabožnih pripovednih pesmi na Slovenskem. 1994; Zmaga Kumer, Mi smo prišli nocoj k vam, Slovenske kolednice. 1995.
Druga temeljna raziskava je Et)ionutziltoloSka podoba slovenskega ljudskega glasbenega in zvočnega izročila. Vsebuje temeljite in stalne etn 0 mu 7. i ko loške raziskave, ki obsegajo topografske terenske raziskave doslej neraziskanih območij Slovenije, prikaz otroškega vokalnega in instrumentalnega izročila in iger na Slovenskem, urejanje zbirke ljudskih instrumentov, ugotavljanje značilnosti ljudskega petja po posameznih pokrajinah na Slov enskem, raziskava fenomena pritrkavanja na Slovenskem kol enega najbolj izvirnih pojavov v slovenski ljudski glasbi. Navedli bomo nekatera pomembnejša dela: julijan Strajnar. Pri Irka vanje gramofonska plošča, spremna beseda, transkripcije in priložena knjižica, 1985; Zmaga Kumer. Die Volksinstrumente in Slowenien. - I landbuch der europäischen Volks mu sik instrumente, 1986: Igor Cvetko, Jest sem Vodovnik Juri (M. Golež. dve poglavji). (J slovenskem ljudskem pevcu, 1988; Julijan Strajnar, Cilira. Inšliumcnlalna glasba v Reziji, 1988; Igor Cvetko (ur.), Med godci in glasbili na Slovenskem (zbornik prispevkov), 1991-
Tretja raziskava: Slovenski ljudski plesi vsebuje stalne i" Sistemaličiie elnokorcološke raziskave, ki prinašajo s svojim končnim rezullaloui značilno plesno izročilo na SlovenskciH-Naloga vsebuje stalno terensko delo, dokumentiranje, arhiviranje plesov, kinetogramsko analizo plesov ter knjižne izdaja gradiva in raziskav slovenskih ljudskih plesov po posamezni'1 pokrajinah v Sloveniji. Npr.: Mirko Ramovš, Polka je ukazani IMpsno izročilo na Slovenskem - Dolenjska, Gorenjska. Notranjska, 1992; Polka je ukazana. Plesno izročilo na S loven* skem - Bela krajina, 1995; da ne omenim množice scenarija* za TV oddaje o ljudskih plesih idr.
V letu 1993 pa se je prej omenjenim raziskavam pridruži'1 še ena, in sicer /'leureditev in zaščita zvočnega arhiva O-ZRC SAZU, ki je namenjena zaščiti, ohranitvi, preureditvi i11 publieiranju unikatnega zvočnega gradiva GNI - 1.800 ni»?' netofbnskih trakov, filmov , plošč, kaset, videokaset - cd'* nega znanstvenega zvočnega arhiva na Slovenskem I
dragoceno gradivo z vsega slovenskega etničnega ozemlja 1L ' _ —^
GLASNIK SED 35/1995, št.	a à
60 let gni pri zrc sazu
etnična legitimacija Slovencev, celotna zbirka ljudskih pesmi instrumentalnih viž, pripovedovanja ter opisov šeg in plesov i50,000 arhivskih enot). Presnemavanje starih unikatnih posnetkov je obenem priložnost za njihovo sistematiziranje, računalniško dokumentiranje in tonsko čiščenje. Rezultat tega dela je dokončan "pilot projekt" (mednarodni projekt): 184 originalnih trakov zvočnega gradiva, posnetega med 1955 in 1984 na avstrijskem Koroškem, je arhiviranih na 137 arhivskih studijskih analognih trakovih in 69 digitalnih kasetah (DAT) (Kunej). Vse presneto gradivo je tudi arhivirano in dokumentirano v 164 Zapisnikih, v katerih smo sodelavci GNI s pomočjo terenskih zvezkov in poslušanja trakov sestavili podrobno tehnično in vsebinsko dokumentacijo o posnetkih. 19. 6. 1995 je bila v prostorih Avstrijske akademije Znanosti in umetnosti slovesnost ob koncu "pilotskega projekta", ki je rezultat sodelovanja mecl GNI in Phonogranimar tkivom z Dunaja.
Poleg zbirk pesmi, plesov, inštrumentov, glasbe pa so sode lavci GNI v desetih letih napisali množico člankov, razprav, ocen, imeli predavanja po srednješolskih in visokošolskih ustanovah. urejali zbornike, napisali magistrske naloge (Cvetko, vtčon, Golcž). doktorske disertacije (Golež, Tcrseglav) (glej '-«topiš SAZU), pripravili vrsto radijskih in televizijskih oddaj ■dr. Naj omenim še dve znanstveni deli, ki sta nedvomno Zaznamovali stroko: Marko Terseglav, Ljudsko pesništvo, Literarni leksikon, 1987; Zmaga Kuuier, Etno muzi kolegija, izgled po znanosti o ljudski glasbi, 1988 (/1969/, 1977). Jnštitut je pripravil več znanstvenih posvetovanj (1988 v Rez-'lO, razstav (1991 razstava o ljudskih inštrumentih v Etnografskem muzeju, avtor Julijan Strajnar), sodeloval je v okviru Festivala znanosti 1995,4. oktobra 1995 je bil Dan odprtih vrat tjNl, Glasb en o narodopisni inštitut je bil soudeležen pri organizaciji etnološkega kongresa 1995, sodelavci so odhajali na študijska izpopolnjevanja v tujino, so člani različnih komisij, odborov, mednarodnih znanstvenih institucij (IOF. 'ASATCTM, Komission furVolksdichUmg.,.). posamezniki so ^Obitftiki nagrad: npr. dr. Zmaga Kumer je dobitnica 1 lerder-K-ve nagrade 1992 idr (Vsi bibliografski podatki o sodelavcih GNI sej objavljeni v Letopisih SAZU.)
Deto inštituta določa projektno delo, tako da imamo na Min jstrstvu za znanost iu tehnologijo Republike Slovenije pri lyvljena dva pomembnejša projekta 1 Temeljne raziskave ^uenskih ljudskih pesmi, glasbe in plesa, nosilec projekta bo v 5-letnem obdobju od 1996 pa do 2001 dr Marko Terseglav, ter 2. Preuredile/- in zaščita zračnega arhiva CMZRC SAZl'. katerega nosilka je dr. Zmaga Kumer.
'Jrvi projekt je temeljni in ga lahko predstavimo takole: Pro Jekt vključuje kompleksne raziskave ljudske duhovne kulture ^ Vseli njenih segmentih, ki omogočajo vedenje t) nas samih, P°metnbni pa so še za uveljavljanje Slovenije v evropskih in svetovnih integracijah. Znanstveno delo poteka na dveh !'ivneh: ,0 raziskovanje univerzalnih prvin m b) raziskave ''pecificnosti, ki jih etnosi o*z. narodi ustvarjajo v lastnem kulturno zgodovinskem in jezikovnem prostoru, v katerem Sradijo svojo identiteto
Drugi projekt je Preureditev- in zaščita zvočnega arhiva GNI - J SAZU. ki ga lahko opišemo takole: Zvočni arhiv GNI ZRC -U pomeril enega najtrdnejših dokazov .slovenske narodne ^■'mobilnosti in je nenadomestljiv vir informacij o slovenski JUuski pesemski, glasbeni in plesni ustvarjalnosti. Natančne "stovne, elnomuzikološkc m etnokoteološke analize vsega -'pisanega in predvsem posnetega glasbenega in plesnega njegova soiodnost z drugimi glasbenimi Kulturami v ,/n]i in daljni okolici torej bistveno prispevajo k ugotavljanju
^ŠNIKSED 35/1995, šf. 4
etnogeneze slovenskega naroda. Glavni namen projekta je torej zaščititi in ohranili za slovenski narod izredno pomembno unikatno narodovo zapuščino ter strokovnjakom pripraviti trdno osnovo za znanstvene? delo.
Oddelek za tekMologijo. V tem oddelku raziskujejo znanstvena svetnica v pok dr. Zmaga Kumer, znanstveni sodelavec tir. Marko Terseglav in znanstvena sodelavka dr, Marjet ka (iolež. Vsi trije se ukvarjajo z besedili ljudskih pesmi, njihovo vsebinsko in formalno analizo. Zmaga Kumer se ukvarja s komparativnimi študijami na področju raziskovanja balad, z ritmično in verzno analizo, z inštrumenti, z zbirkami ljudskih pesmi idr. Marko Terseglav se posveča teoretičnim vprašanjem folklori stike, us koški tradiciji na Slovenskem, vprašanjem ljudske in umetne pesmi, Življenju ljudske pesmi v sodobnem časti, razmerju med folkloristiko in etnologijo ¡dr. Marjelka Golež raziskuje podobo človeka v ljudski pesmi, vlogo ženske v ljudski baladi, zanima jo ljudska pesem in umetna poezija, predvsem elementi ljudskega v sodobni slovenski poeziji, prozi, posebna muzikalnost ljudskega v sodobni poeziji, med besedilni aspekti med ljudskim in umetnim ter teme iu vsebine v ljudskem pesništvu.
Za znanstveno raziskovanje ljudskega pes črnskega gradiva je potrebno strokovno arhivirano in obdelano ljudsko gradivo, ki ga posnamemo na terenu. Zato nam je poleg rokopisnih zbirk (od OSNI' do zapuščine Valensa Voduška) v posebno pomoč zbirka zvočnih posnetkov ljudskih pesmi in inštiumentalnih melodij, deloma opremljena s transkripcijami, s kartotekami na listkih v šestih izvodih, da je mogoče vsako pesem najti po šestih kriterijih: po tekoči številki, po kraju zapisa, po vsebini besedila, po prvem verzu, po začetku melodije in po metričnem obrazcu. Zvočni posnetek je zares uporaben šele s transkripcijo, ki obsega notni zapis melodije, narečni zapis besedila in vse potrebne podatke, Zli pisane na pripadajočem ovitku. Transkripcije so shranjene v oštevilčenih mapah, za vsak trak ena, Delo tekslologa je, da pod melodično transkripcijo podpise besedilo, naredi < >vitek- "srajčko", v katerega vnese vse prej navedene podatke, pa še morebitne opombe o pevcu na zadnjo stran. Tekstologovo ali besedi kislo včevo delo poteka od terenskega snemanja, vpisovanja v terenske zvezke, arhiviranja, pisanja seznamov melodij, besedil. brskanja po rokopisnih in drugih zapisih, poslušanja trakov, trans kri hiranja, pisanja besedil po kronologiji zapisa ali posnetka do pisanja komentarjev in končno do znanstvene analize posameznega tipa pesmi. Na podlagi zbranega in obdelanega gradiva in s pomočjo interdisciplinarne literature; ter strokovnega znanja, ki ga vsak tekstolog prinese s seboj v procesu izobraževanja, lahko nastanejo članki, razprave, knjige, referati, predavanja, scenariji, elaborati idr.
Bibliografija vseh treh sodelavcev (glej Letopise SAZU) kaže na vse prej navedene smeri dela, raziskovanja in objavljanja.
Perspektive (¿NI v prihodnje: poleg korpusa SLP želi inštitut sam producirati CD-je, plošče in kasete, si ustvariti računalniško bazo podatkov, Zvočni arhiv GNI naj bi postal državni arhiv Republike Slovenije za tovrstno gradivo leta 1997 želi organizirati Mednarodno posvetovanje raziskovalcev balad, aktivno želi sodelovati \ izgrajevanju slovenske nacionalne identitete, ki brez ljudske duhovne kulture ne bi niti obstajala oziroma bi se utopila v internacionalnosti prvin, v katerih bi bile nacionalne prvine neprepoznavne.
Gm je edina ustanova r Sloveniji, ki zbira iu hrani zvočno gradivo slovenske ljudske ustvarjalnosti, se ukvarja z znanstvenimi raziskavami ljudske duhovne kulture in jo raziskuje kot najtransjnirentnejšo ob l i ko nacionalne identitete.
5
60 let gni pri zrc sazu
■ -"it 1 C' . . i ■ .	..........:......-....'..'. .i'.;........'„'..,-.,!■'	-.i".. ......
Summary
THE INSTITUTE OF ETHNOMUSICOLOGY AT THE SCIENTIFIC-RESEARCH CENTRE OF SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (1985 1995) Marjetka Golež
The Institute of Ethnomusieology at the SciencS- Researe| Centre of Slovene Academy 'if Sciences and Aits became, alter 60 vears of its operation, die independent Institute again in 1994, after (lie decision oi t lie Chairmanship of The Slovene Academy of Sciences and Arts. The Institute has following sections and researchers: the Section for iuhnoniusieology (Igor Cvetko, M. A.. Robert Vrčon, M> A.; Maša Komavec and the outside collaborator Julijan Strajnart, the Section For Textology (Marjetka Gole/, Ph.d., Marko Terseglav, Pli.d. and the outside collaborator Zmaga Kumer, I'li.dJ, ihe Section for Kthno-choreology (Mirko Ramovš) and die Archive for liecordings and Studio ( Drago Kunej, graduated engineer). Tile head of the Institute is Marjetka Golež, I'h.d.
At its 60th anniversaiy the Institute open eel new rooms for the archive for recordings and studio. They also signed the inieraeademy agreement .with the Slovene and Austrian academies and also with the Institute of Ethnomusieology and I'honogrammarchiv from Vienna. They started to collaborate in the "pilot project" research entitled Keeping and main laining the recordings of audio material from the Austrian Carinthia. The Institute celebrated also the 7Qth anniv||sai\ of Zmaga Kumer, I'h.d.
The Institute of Ethnomusieology researches the Slovene folk songs systematically and thoroughly, as well as music and dance on the basis of I'icklwork research, it keeps the recordings and has critical approach towards sources and audio material. It also deals systematically with i lie archival field work material and puis special emphasis on the protection and reorganization of I he archive of recordings, theoretical research, published I realises, sources and material and also to the prcparation of documentation of songs, audio and dance material in hook forms records, tapes, compact giscs etc The researchers in the Insiitute focus also on iwo important projects: Basic research on the Slovene folk songs music and dance and the international project Reorganization and protection of the audio material of the Institute of Ethnomusieology. The audio archive is about to become the only state archive of that kind in Slovenia.
hi the Section for Textoiogy Marko Terseglav, I'll d., Marjetka Golež, Ph.d., and Zmaga Kumer, Ph.d.. deal with the texts of I oik songs and with the analysis of their form and content The researchers do different things: go to fie Id work and record, write fieklwork notices, put collected material in the archives, write down the melodies, texts, research the manuscripts and other written sources, listen to the [apes, iranscribe, write down the texts according to the written records or copies chronologically, they also write comments and scholarly analyses of .specific types of songs. The Institute of Etlmomusieoiogy is the only institution in Slovenia which collects and keeps the audio material of the Slovene folk creativity.
Mirko Ramovš
UOK 793.3 : 394.3(497.12)
naloge slovenske etnokoreologije prihodnje
P red me I dosedanjih raziskav je bit ljudski ples. ki ga je etnokoreologija opredelila kot ples, značilen za najširše plasti prebivalstva (ljudstva) na slovenskem etničnem ozemlju Zato so bile raziskave usmerjene predvsem na podeželje V ospredju je bilo preučevanje različnih pisnih virov ter terensko zbiranje gradiva - zapisovanje plesov. njihovih melodij in okoliščin, v kaierih so plesi živeli V prihodnje se bo raziskovanje plesnega izročila nadaljevalo na območjih, kjer to še ni bilo storjeno. Pred-
Z
met raziskovanja ne bo v prvi vrsti ples, ampak človek kol plesalec, njegov odnos do plesa, njegovo doživljanje plesa, predvsem pa, kako se ples kaže kot oblika never-balne komunikacije, pri čenier je mišljen izključno ples v katerem ljudje iz vseh slojev sodelujejo zaradi osebnega razvedrila. V ospredju bo torej "plesno doga jati je".
■acetek znanstvenega raziskovanja ljudskega plesa |lJ Slovenskem je povezan s Francetom Maroltom. ll>~
62
GLASNIK SED 35/1995, št.	a à