oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JANUARY 21, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 14 700,000 jeklarskih delavcev odšlo na stavko ce Sov. Rusije organizaciji Združenih narodov ^"sija smatra slogo "»ed velesilami za podlago uspeha London, {o.n.a.) — na ®^stanku delegatov ve-50 jG Andrej Gromi- lie'S Sovjetske Rusi- povedal svojim to-morajo velesile, ki tn no ^^jveč vpliva, vedno slož-»apstopati. stališče je, da male dr-fteea ^ smejo priti do pre tir a-miko T- v organizaciji. Gro-Zed \ I ruski ambasador v delegat vsem ameriškim 'plašil« j® nekoliko pre- ^ jih R„ • ki se boje, da If" lopoin / bodo upoštevali kot du gji enakopravne v pogle- :Vami prestiže, z Zed. drža- Oinop 3®> da leže v tem tanijo ^^^^r^osti za Veliko Bri- Af je reše smatrajo, da Oiov v svetovnih proble- da je ^^etu petih sil težko in rJ A u ° v zboru velikih dva, jjj ° se posvetovala le Britagp. , neprimerno lažje, ti, dj ! poskušali dokaza- Varno 2^ ^ n^iranje zelo ne-k. Verft organizaci- da je to tudi da oC^^^ke delegacije. To-videti, da je za-^^°uvid zunanje ministr-"^Jožje pri-•^gliji ® Francijo potrebno Miki v^r*^ hoče ohraniti svoj ^etu, ^ v mednarodnem MicltJ ; le treba moža društvo Ivan Can-SiQy ^ Nedeljo 3. marca na ^a enskega narodnega do-"orodno v '4.- je treba mo-\ko tf! . ^ dejanjih. Spisal ^ igri je dra-^'^^ohcet dravskopolj- ^ %nin posebnega, kar Celo četrto de- Krasen uspeh poslovilnega večera za goste iz domovine Jugoslovansko ženstvo skupno manifestiralo za pomoč ljudstvu v domovini v petek večer je slovensko ženstvo v Clevelanda priredilo V S. N. Domu na St. Clair Ave. poslovilni večer za delegacijo Rdečega križa iz Jugoslavije. Dr. Robert Neu-baur in Nada Kraigherjeva sta bila gosta "Progresivnih Slovenk" in "Slovenske ženske zveze," ki so ob tej priliki prvič skupno nastopile pred javnosti v znamenju dela v pomoč trpečemu narodu v stari domovini. Njim so se pridružile tudi napredne hrvatske žene, ki so na delu za pomoč ljudstvu Jugoslavije. Bil je to lep in nepozaben večer za več kot 500 žena in deklet, ki so se zbrale na priredbi, ki se je spremenila v resnično manifestacijo dobre volje vsega konstruktivno mislečega jugoslovanskega ženstva v Clevelan-du. Častni gost večera, ki se je po obširnem in izbranem koncertnem programu končal z zakusko v prizidku Doma, je bila Nada Kraigherjeva, ki je v dolgem govoru podala sliko velike naloge, ki jo je igralo jugoslovansko ženstvo v osvobodilni borbi in katero vrši danes v velikem delu za obnovo svoje domovine. Politični položaj v Argentini podoben nemškemu leta 1935 K ki ' prikaz Se razne ceremoni- ^ hiši, ko se že-Opo,a_. ^ Vrneta od poroke W J^%0 Oh?maf„^ c; °b^i"8tvo, da si i^ udeležite se Colli] poštna nakaznica postaja cleve-^^0 j® v torek izdala s številko en ^anis priliki so se vr-'Ceremonije, ko se je ^ na številko 1 Collin '^^znice. ^.°odska podružnica je , ^ ^^ku svojega po- J^ko. milijonsko šte- ^je je načelnik te po-?^®enah • "■ Leiand in po-od leta 1928 v se-Od fii °®toru, nekoliko juž-8l StClairAv, aalG. 152 ^tlUt Danes Kongresu 20. januarja Truman ^ai ^niiA poročilo o >M ^oja Dr; ° pa. bo pč-^^PoroČila glede pro- pn&d. Za svoja izvajanja jo je zbrano ženstvo nagradilo z burnim aplavzom. Progresivne Slovenke so ji v spomin na obisk v Cle-velandu poklonile lepo zapestno uro. Poleg nje je govoril tudi dr. Neubaur, ki je očaral zbrano ženstvo s svojim iskrenim nastopom in stvarnim izvajanjem. Kot predsednik Centralnega odbora SANSovih podružnic, je delegacijo predstavil Krist Sto-kel, nakar je program vodila tajnica "Progresivnih Slovenk", Mrs. Josephine Zakrajšek. Poročilo o delu "Progresivnih Slovenk" za trpeči narod v domovini j e podala predsednica Cecilia Šubel, za organizacijo hrvatskih žena je govorila Mrs. Katie Basic, "Slovensko žensko zvezo" pa je zastopala urednica "Zarje" Mrs. Albina Novak. Kot, urednica "Progresivnih Slovenk" je pozdravila goste iz domovine Mrs. Mary Iva-nusch, Vatro J. Grill pa jima je kot predsednik naše tiskovne družbe želel mnogo uspeha na njuni poti po naših naselbinah širom Zed. držav. DIREKTORIJ V MAPLE HEIGHTS Uradniki in direktorji Slov. nar. doma na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, za leto 1946 so sledeči: Predsednik Louis Si-mončič, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Anton Perušek, 5146 Miller Ave., blagajnik Anton Gorenc, zapisnikar in nadzornik Andrew Rezin, ostala nadzornika Julia Lipnos in Fred Filips, direktorji: Andy Hočevar, Frank Vrček, Frank Legan, Joseph Brne, Louis Ferfolia, John Hočevar, Joseph štrekal, Ana Fortuna in Ana Glivar. WASHINGTON (O.N.A.) — V teku razgovora, katerega sem imel z visokim uradnikom vlade, mi je bilo povedano, da je skoro gotovo, da bo polkovnik Peron zmagal v predsedniških volitvah, ki so razpisane v Argentini za dan 24. februarja. Politična situacija v Argentini je zdaj čisto podobna položaju v Nemčiji leta 1935, mi je rekel oriienjeni uradnik, ki je naglasil, da se resno boji groženj proti miru na naši polobli, ako pride do tega, da se v Argentini trdno gasidra naci-faši-stičen režim pod vodstvom polkovnika Perona. Cilj politike tega spretnega političnega stratega je, da pretvori Argentinijo v močno vojaško silo, katero bo podpirala mogočna trgovska mornarica pod kontrolo vlade in precejšnja zračna sila. Peron si je pridobil mnogo za-slombe med argentinskim delavstvom s tem, da je dosegel skrčenje delavnega časa pri povišanih plačah. Ko kandidat za predsedništvo. Peron baje že govori o načrtih, ki so izdelani za dolge dobe — v nekaterih slučajih za 60 let v naprej. Demokratična opozicija, katere naloga bi bila, da zapre Peronu pot do vlade, je dizorganizirana in brez pravega vodstva — in to je prav posebno ojačilo Pe-ronovo situacijo. Trden nastop proti Peronu s strani zunanjega sveta je otež-kočen ako ne onemogočen radi obsežnih trgovskih zvez med Argentinijo in Veliko Britanijo, ter radi tega, ker nekatere oseb. nosti v ameriški vladi nočejo odobriti takih korakov napram deželi na zahodni polobli. Ameriško zunanje ministrstvo čaka zdaj na med-ameriško konferenco, ki se ima sestati v Rio I de Janeiro v marcu ali aprilu, kjer se nada, da bo mogoče najti sporazum za skupen nastop proti argentinski grožnji. Clevelandčani smo srečni! Cievelandeani smo srečni, da še sami ne vemo kako. Usmiljeni Bog nam je naklonil take duševne velikane, kakršnih ne zmore nobena druga slovenska naselbina, niti ne vsako večjih mest v Ameriki. V starem in srednjem veku je bil vedno običaj, da so cesarji in kralji imeli na svojih dvorih dvorne norce; kar tekmovali $o^ na katerem dvoru imajo večjega norca, ki je bril vsake vrste neslanosti, da je zabaval dvorjane. Ako je kateremu Clevelandčanu dolgčas, mu ni več pomoči. Tisti je blizu smrti. V Clevelandu imamo danes največjega dvornega norca, ki je menda zbežal iz Peterčkovega dvora v Evropi in se zasidral med nami. Večjih budalosti še ni stresal kateri izmed znanih dvornih norcev, kot jih stresa clevelandski v A. D. Čemu bi se jezili? Takim izbomim dovtipom, kot jih tam izvajajo, se od srca sme jemo. Dober tek, kdor jih jemlje resno! Krzycki govoril s Stalinom; dospel iz Moskve v Sofijo Graduacija v Collin-woodski višji šoli v četrtek 24. januarja zvečer ob 8. uri se v Collinwoodski višji šoli vrši graduacijska slav-nost. Ob tej priliki bo 124 gra-duantov prejelo svoje diplome. Dr. Shephard L. Witman, direktor od koncila za svetovne zadeve bo imel glavni nagovor. Diplome pa razdeli John F. Morning, član clevelandskega šolskega odbora. Med graduiranci je precejšno število Slovencev in drugih Jugoslovanov. Med drugimi graduirajo: William Bonfich, William John Cigoy, Frank G. Jagodnik, Maxine Kalsich, Mildred C. Ka-sunich, Carl Kovacevich, Richard W. Krapenc, Emil John Mahne, Lillian Ann Planisek, Lillian B. Pole, Phylis Princic, Catherine H. Sacerich, Lillian Mae Strazisar, Henry Lewis ushar. Frank A. Urankar, Brano Urbančič in Dorothy Vesel. Naše iskrene čestitke! Predsednik kongresa ameriških Slovanov in podpredsednik unije Amalgamated Clothing Workers of America, Leo Krzycki iz Milwaukee-ja, je prispel V Sofijo in izjavil vašemu poročevalcu, da je generalissimo Stalin trden zagovornik prijateljstva med Rusijo in Zed. državami, ter da je prav posebno odločen skrbeti za ohranitev svetovnega miru. G. Krzycki je prispel v Sofijo iz Moskve, kjer se je 4 ure razgovarjal s Stalinom. Dejal je, da se je Stalin živo zanimal za razmere, v katerih žive Slovani v Zedinjenih državah, ter da je stavil mnogo vprašanj, da razčisti pojme o tem, koliko imajo vpliva na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. "Popolnoma napačno je", pravi Krzycki, "ako nekdo trdi, da so zares veliki možje nedostojni. V teh razgovorih s Stalinom o vprašanjih svetovnih problemov, ni bilo nobene formalnosti". Krzycki se namerava čim preje vrniti v Zed. države, da pomaga delavstvu v njegovi sedanji borbi. Naši fantje-vojaki Sergeant Frank Siska, sin Joseph Siska, 15301 Daniel Ave., je bil pred dnevi častno odpuščen iz armade, kjer je služil štiri leta. Zadnje leto je služil v Belgiji, Franciji in Nemčiji. S svojo ženo Carrie in hčerko Karen, živi na naslovu 18610 Cherokee Ave. * Staff Sergeant Alexander E, Terpin, sin Mr. in Mrs. Ernest Trpina, 843 Rondel Rd. je bil častno odpuščen od 77 infante-rijske divizije, pri kateri je sW-žil 37 mesecev, od teh 21 mesecev na otokih Tihega morja. Udeležil se je velikih borb na otokih Guam, Leyte, le Shima, Kerama, Retto in Okinawa. Po končani vojni je služil na otoku Ashigawa. Obema kličemo dobrodošla doma! Kompanije so zavrnile mezdno zvišanje, ki ga je predlagal Truman Velika stavka jeklarskih delavcev, organiziranih v CIO United Steel Workers uniji, se je danes eno minuto po polnoči začela širom Zed. držav, potem ko je U. S. Steel korporacija, ki govori v imenu vse industrije jekla, zavrnila predlog predsednika Trumana, da se delavske mezde zvišajo za 18 centov in pol na uro. Predsednik jeklarske VILE ROJENICE Pri družini Mr. in Mrs. Hal Prašek so se zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega POGAJANJA ZA PORAVNA- fantka, prvorojenca. Mlada ma^ VO KLAVNICNE STAVKE CHICAGO, 20. januarja —V torek se tukaj na prizadevanje vlade obnovijo poganjanja za poravnavo stavke v klavniški industriji, v prizadevanju, da se spor izravna spričo hitro padajočih zalog mesa. General De Gaulle položil resignacijo mica je hči poznane družine Mr. in Mrs. George in Albina Brai-dich, Westropp Ave. Čestitamo! VAJE ZA IGRO Vaje za igro "Stari grehi," ki jo poda krožek št. 1 Progresivnih Slovenk, se vršijo v torek ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. SEJA FARMSKEGA ODBORA Nocoj ob 7. uri se vrši letna seja farmskega odbora SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Društveni zastopniki so prošeni, da se udeležijo polno-številno. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Sharon, Pa. — Iz mornairce je bil častno odpuščen Jack Garm, sin nekdanjega farmarja v Sheidonu, Wis., v službi 26 mesecev. To naselbino je obiskal v družbi svojega polbrata Alberta Pobončiča, ki je v armadi že 9 let in 8 mesecev in se je vpisal še za nadaljna 3 leta. PARIZ, 20. januarja—General De Gaulle je položil resignacijo kot začasni predsednik francoske republike, kar je povzročilo novo krizo v francoski vladi. Posledica bo najbrže ta, da bo morala biti sestavljena nova vlada. De Gaulle je izjavil, da to pot odstopa "nepreklicno." Kriza je nastala, ko so komunisti in socialisti zahtevali, da se armada zniža za 24 odstotkov. PRISPEVKI V SDD Prošli četrtek večer se je v Slov. del. domu na Waterloo Rd. nabralo prostovoljnih prispevkov ob priliki kazanja filma iz stare domovine, $1,705, kar je pač lepa svota, ki se jo bo oddalo za pomoč potrebnemu ljudstvu v domovini! unije Philip Murray je snoči odpotoval iz Washingtona, kjer je predsedniku Trumanu sporočil sprejem njegovega predloga, da zavzame svoje mesto v glavnem uradu unije jeklarskih delavcev v Pittsburghu, odkoder bo unija vodila gigantično stavko 700,-000 delavcev. Unija je prvotno zahtevala da se plača zviša za $2.00 na dan, potem pa je izjavila, da je pripravljena sprejeti 19 centov in pol zvišanja. Kompanije so stavile proti-ponudbo za 15 centov zvišanja. Upanje za poravnavo drugih stavk se izjalovilo To, da so jeklarski delavci odšli na stavko, tudi pomeni, da so izjalovljeni vsi upi, da s2' skoro poravnajo stavke v drugih industrijah, med drugim devet tednov stara stavka 175,-000 avtnih delavcev pri General Motors in stavka 200,000 delavcev v električni industriji in pa stavka blizu 300,000 delavcev v klavniški industriji. Izjalovitev prizadevanj za od-vrnitev jeklarske stavke pomeni, da stoje Zed. države pred gigantično industrijsko krizo, kakršne ne pomni zgodovina dežele. Vsa znamenja kažejo, da bo borba dolga in trpka. Jeklo je podlaga skoro vseh drugih industrij in napoveduje se, da bo v teku enega tedna ali dveh prisiljenih ustaviti obrat nešteto tovarn, ker ne bodo imele železa in jekla. V Pittsburghu so odšli na stavko pred določeno uro Po mnogih krajih, zlasti v Pittsburghu in okolici, so delavci prenehali z delom še pred uro, ki je bila določena za stavko, medtem ko so v drugih obratih delavci na stavki že več dni ali pol teden. Predčasno so v pittsburškem okrožju zastav-kali delavci pri Jones & Laugh-lin in Allegheny-Ludlum kom-panijah. Splošen vtis glede položaja je, da se bo moglo zavlečenje stavke v nedoglednost prepričiti edino na ta način, ako bi vlada prevzela obrat industrije in ako bi se proti delavcem za slučaj, da bi se potem ne vrnili na delo, nastopilo s kaznimi, ki jih določa Smith-Connally postava. Druga možnost je, da se bodo jeklarski magnati pod pritiskom javnega mnenja podali in dali delavcem mezdno zvišanje, katero je predlagal predsednik Truman. ZAROKA Mr. in Mrs. N. Vukobrat, 1184 E. 172 St., naznanjata zaroko svoje hčerke Elsie z Armin Bo kalom, sinom Mr. in Mrs. Antona Bokal, 731 E. 157 St. Bilo srečno! Novi grobovi JOSEPH CERMEU Po sedem-tedenski bolezni je preminil v Mestni bolnišnici dobro poznani Joseph Cermelj, star 67 let, stanujoč na 15318 Holmes Ave. Doma je bil iz Ustja pri Vipavi, kjer zapušča brata Viktorja in Henrya, sestre Ivano, Lojzko in Jozefino ter več sorodnikov. Tukaj je bival 38 let in zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kožar, po-domače Korinčeva Mica, doma iz Iglenka, fara Trebnje, in tri otroke: Mrs. Mary Cergol, Jo-sepha ml. in Pfc. Stanley na Pacifiku, brata Krista in Louisa, sestro Mary v Wooster, O., in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ot 9:45 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10:30 uri in nato na Calvary pokopališče. LEOPOLDA RUSS Po večletni bolezni je preminila v soboto ob 2. uri zjutraj Leopolda Russ, rojena Jazbec, stara 46 let, stanujoča na 1400 E. 43 St. Doma je bila iz vasi Lukovica, fara Brdo na Gorenjskem. V Ameriki se je nahajala od leta 1901 in je bila članica društva Carniola Hive, št. 493 TM in podružnice št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Josepha, doma iz Doba, fara Št. Vid na Dolenjskem, štiri sinove: Josepha, Rudolpa, Anthonya in Augusta, brata Franka Jazbec in več sorodnikov. Med vojno so v stari domovini umrli dve sestri. Pogreb se bo vršil v torek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev Brezmadežnega Spočetja na E. 41 St. in Superior Ave., tei- nato na Calvary pokopališče. EDWARD KOŠAK Včeraj je umrl na svojemu domu Edward Kosak, 510 E. 123 St., star 75 let. Doma je bil iz Vojnega križa, občina Casma, Belovar na Hrvatskem. Tukaj zapušča soprogo Rose, in hči Mrs. Rose Liedberg. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9.30 uri zjutraj iz Golub pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior *Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. V BOLNIŠNICI V St. Alexis bolnišnici se nahaja Mrs. Fannie Brezovar, soproga Joe Brezovarja, 305 E. 232 St. Podvreči seje morala operaciji, katero je prestala. Želimo ji, da bi čimprej e popolnoma okrevala! V ZADNJE SLOVO Članice društva "Carniola Hive" št. 493 TM so prošene, da se nocoj ob 7.30 uri zberejo v Grdinovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli sestri Leopoldini Rus.' STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 21. Januarja, ^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)_______________________________ For Half Year—(Za pol leta)______________________________________ For 3 Months—(Za 3 mesece) ------------------------------------------ .$7.00 _ 4.00 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) _____________________ For Half Year—(Za pol leta)_________ For 3 Months—(Za 3 mesece) _____________________ $8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)_______________$9.00 For Half Year—(Za pol leta)___________5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Sidney Wise (O. N. A.); NAŠA POLITIKA V JUŽNI AMERIKI Dogodki zadnjih tednov in mesecev so pokazali, da se je politika Zedinjenih držav v južni Ameriki in naše prizadevanje, da bi podprli stvar demokracije v teh deželah, zapletlo v mreže naših starih grehov . . . povezani smo v toliki meri z diktatorji in pol-fašističnimi režimi, da nimamo danes nobenih pristašev, ki bi nas podpirali, ko si prizadevamo uvesti demokracijo. Ko je zunanji minister Byrnes podprl predlog Urugvaja, da se predrugači določbe politike nevmešavanja, je vsa latinska Amerika z izjemo Guatemale in Kostarike nastopila proti temu. Celo demokratično usmerjene vlade kot na primer Mehika so odklonile urugvajski predlog, ker so se bale, da se skriva za njim sebični in imperijali-stični program Zedinjenih držav. Tako je torej postala ameriška politika zaenkrat žrtev svoje lastne nedoslednosti. Ker smo prej podpirali in često celo ustvarjali diktatorske režime, imamo zdaj, ko želimo spremeniti smernice svoje politike, nebroj nasprotnikov. Spruille Braden, ki povsem očividno skuša potisniti ameriško politiko v smer odločnejšega nastopa proti diktatorjem in želi iztrebiti fašizem na naši polobli, se ima boriti s težavami, ki imajo svoje korenine v stari politiki našega zunanjega ministrstva. Prej omenjeni urugvajski predlog je sicer nekoliko nejasen, a je vseeno realističen, ker priznava, da so sedanja sredstva, s katerimi razpolagamo pri izvajanju med-ameriških pogodb, nezadostna in zahteva, da je treba najti nekaj boljšega. Predlog pravi, da ne sme priti do tega, da bi politika nevmeševanja postala zaščita onih, ki hočejo prekšiti svoje obveze v sistemu Pan-Amerike. Za Urugvaj in Cile je uničenje fašizma na zahodni polobli vse nekaj drugega kot idealistična zahteva. Za ti dve deželi, ki sta branika demokracije in na potu rastočega fašizma v svojih predelih Amerike, utegne biti tq vprašanje življenja ali smrti. V okraju veletoka Rio de la Plata v Južni Ameriki nastaja ogromen proti-demokratičen blok. Osrčje tega po-kreta je v Argentini, toda čedalje bolj se širi tudi v Paragvaju in v Boliviji. Pritisk na slabotnejše sosede, Urugvaj in Cile, ki sta naslednji dve žrtvi, postaja vsak dan neznos-nejši. Jasno je, da bo prestiž Zedinjenih držav zdaj po koncu vojne počasi padal, ker bo obseg naših nakupov manjši —obenem pa bo vzporedno rastel vpliv Argentinije. Urugvajski predlog priznava, da je vpliv Argentinije zrastel in da obveze, katere je ta dežela sprejela, ko je podpisala pogodbo med-ameriških obligacij, niso niti v najmanje ustavile porast argentinskega fašizma. Urugvajski predlog priznava, da je zamisel pan-ame-riških obligacij propadla. Argentinija prezira vse obveze, katere je svečano sprejela v Chapultepecu. Rodriguez Lar-reta, zunanji minister Urugvaja, je izjavil, da ta dokument služi Argentini j i le v svrho zaščite, pod katero se razvijajo nacistična gospodarska oporišča in fašistične ideologije. Politika Zedinjenih držav v južni Ameriki se nahaja na razpotju. Nemogoče je dopustiti tudi še nadalje, da fašistični vpliv na naši polobli neovirano raste naprej. Ako se to zgodi, bo prišlo do tega, da se bo rodil v južni Ameriki blok, ki bo usmerjen proti Zedinjenim državam. Tak blok pa ne bi ogrožal le našega prvenstva na zahodni polobli, temveč tudi našo mednarodno pozicijo svetovne velesile. Ako izgube Zedinjene države v organizaciji zedinjenih narodov onih 20 glasov, ki so jim danes še zagotovljeni s strani držav latinske Amerike, bo njih stališče mnogo šibkejše, tako napram Veliki Britaniji kot napram Sovjetski Rusiji. Vsak dan nam je težje držati ono vodilno mesto, ki nam utegne omogočiti uničenje fašizma na naši polobli. Vprašanje je, ali bomo našli dovolj podpore v State Dept-u in v deželah latinske Amerike, da zmagamo v tej bitki za demokracijo, ki se bije na vsej širini našega kontinenta. DR. METOD MIKU Ž: Dajte torej cesarju... (Mt. 22, 21.) Ljubljanski dnevnik "Slovenski poročevalec" z dne 11. oktobra 19Jf5 je objavil pod gornjim naslovom naslednje: Dolgo obetano in pričakovano pastirsko pismo jugoslovanskih škofov je vendarle prišlo in bilo je prebrano v naših cerkvah zadnji dve nedelji, župniki in kaplani so s tem—eni bolj za-nosno in' goreče, drugi zopet manj—storili svojo dolžnost, kot so dejali in se opravičevali, pametni verniki pa so si mislili svoje in so zapuščali cerkve. V glavnem torej v Sloveniji poslanica že od vsega početka ni dosegla tistega namena, za katerega je bila sestavljena. Nekoliko je dvignila glavo le stara in betežna reakcija, ki se itak zadovolji z vsako še tako malenkostno malenkostjo. Celo s tem, da je raztrosila med svoje "vernike," da sem med podpisniki tega pisma tudi jaz. (Od kod in zakaj meni ta nenadna in povsem nezaslužena čast, biti uvrščen med jugoslovanske škofe in dva slovenska generalna vikarja, res ne vem!) Je pa to pismo jugoslovanskih škofov zelo velika posebnost in taka zgodovinska redkost, da lahko mirne duše trdimo, da je bil marsikdo nad njim ne samo presenečen, temveč po vsej človeški in krščanski pravici tudi razočaran in ogorčen. 1. Kot motivni stavek naj bi celemu pismu služil znani Kristusov izrek pri sv. Mateju: "Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega." To bi torej pomenilo, naj bi celotna poslanica izzvenela nekako v to, da se verniki po-uče, kakšne so njihove krščanske dolžnosti do nove domovine in obratno, kakšno dolžnost imajo kot državljani še vedno do Boga samega, njegove Cerkve itd. A kljub temu, četudi škofje— "učitelji resnice" kot se sami slovesno imenujejo v tem pismu —še tako poudarjajo, da "to načelo izvaja (katoliška Cerkev) pri vseh narodih in vseh deželMi sveta," more in mora vsak pošten in resničen katoličan brez najmanjšega greha mirno spoznati, da tega nadela jugoslovanski škofje s to in tako poslanico v Titovi Jugoslaviji pač nočejo izvajati. Vsa poslanica je od prve do zadnje črke pisana s tako ihto, ozkosrčno strastjo in pristra-nostjo, po vzorcu "mnogo hrupa za nič," kot ugotavlja predsednik Kidrič, da nikakor ne more dvigniti niti objektivnega ugleda teh najvišjih katoliških funkcionarjev v Jugoslaviji, kaj šele, da bi pri še tako pazljivem bralcu ali poslušalcu mogla vzbuditi vsaj delček prave in ne-potvorjene resničnosti ugotav-Ijajočih dejstev. Pa ne samo to! Prav vsa ta ihta in strast, ki je zdaleka drugačna na primer od apostolske gorečnosti sv. Pavla, je skrenila celotno pismo kljub omenjenemu motivnemu stavku na opolzko pot potvarjanja in tako nujno in logično prisilila celokupen episkopat, da je zapisal popolno neresnico: "Današnje stanje katoliške Ctrkve v Jugoslaviji se razlikuje po našem mišljenju samo po imenu od stanja odkritega preganjanja Cerkve." Da to ni res, ve danes vsak pošten človek in živo občuti vsak dober in resničen katoličan. Ali povedano z drugimi besedami: celotno pastirsko pismo je jasen vzgled, kam lahko zaidejo celo uradni in najvišji "učitelji resnice," če se dajo voditi zamerljivi ihti in strasti, in to neupravičeni, neutemeljeni, vodeni od ozkih, sebičnih, osebnostnih in nedemokratičnih stremljenj. Niti zdaleka nimam ne namena, ne pravice, učiti jugoslovanske škofe iu genei'alne vi- karje, kakšno naj bi to njihovo pismo bilo, da bi kot "učitelji resnice," svoje vernike res prav poučili in obenem poudarili tudi tisto, že stokrat obetano "lojalno sodelovanje." Če ne drugače, se mi je že kot državljanu vzbudila ob tej okrožnici vest in moral sem se nujno vprašati: zakaj ne povedo, kaj je veren človek dolžan dati cesarju, to je svetni oblasti in kot so to na začetku okrožnice tudi obljubili? Je morda svobodna, demokratična in zvezna država maršala Tita, v kateri na primer tudi ni nobene lakote, ki grozi skoraj vsem našim sosedom, manj vredna kot so bile države okupatorjev, Paveliča in Nediča? ! Pa vendar so takrat pozivali I prav isti škofje kot danes (z izjemo beguncev) svoje ver-inike k pokorščini, spoštovanju, I ljubezni do svojih držav in tira-I nov, danes pa s prikritimi besedami sicer, a dovolj jasno in zgovorno ne obvezujejo svojih vernikov do domovine in ijjene oblasti prav v ničemer. Dalje človek ne najde v pismu niti najmanjše obsodbe fašizma, dejanskega početnika vsega zla in gorja, pač pa dovolj jasno, a neresnično, krivično in vse obsodbe vredno podtikanje herojski narodni osvobodilni borbi naziv in pridevek državljanske vojne. In nazadnje: niti najmanjše želje po sreči novi Jugoslaviji, nobenega blagoslova, najmanjše želje k napredku, nobene pohvale in nobene besede o osvoboditelju in ustvarjalcu srečne domovine maršalu Titu. Skratka, kot da pri nas ni ne Tita, ni ne ^obro, ne lepo. Le zlo in sovraštvo, pokolji in preganjanja. Naj se potem ti "učitelji resnice" pač ne čudijo, če in zakaj so ljudje zapuščali cerkve, in to zapuščanje ni organiziral ne "brezbožni materializem," še manj "preganjanje Cerkve." Kaj so torej po tem pastirskem pismu dolžni dati katoličani novi Jugoslaviji? Najlepše in naj-milejše povedano: ničesar! In ni pravega in resničnega katoličana, ki bi mogel trditi, da je tak nauk pošten in pravilen. Do tega pravilnega zaključka je vsak pošten katoličan prišel, a je šel še dalje in se je brez najmanjšega greha vprašal: ali imajo vsi ti škofje in generalni vikarji po vsem tem in po svojem štiriletnem zadržanju sploh še kakšno pravico, prisvajati si moralno vodstvo svojih vernikov? To vprašanje je spričo poizkusa, učiti izmaličen Kristusov nauk, povsem upravičeno in na mestu in prav tako tudi naslednji odgovor: dokler bo slepa strast vodila te in take "učitelje resnice," je upravičeno tudi vsako odklanjanje njihovega moralnega vodstva. Sami namreč, brez okrožnice, so Titovi ljudje odpravili vse napake, bodisi pri udarništvih, bodisi pri mitingih ali kjer koli drugje, prav tako kot so sami, brez škofov ohranili v teh težkih štirih letih vso pravo In zdravo krščansko moralo delavnih, veselih, iskrenih in naprednih ljudi. Brez jugoslovanskega episko-pata so te zdrave in verne ljudske množice vedele in spoznale, kakšna in katera oblast je od Boga in s prekletstvom in cer-icvenimi kaznimi prav istih škofov so dokončno uničile po istih škofih blagoslovljeno fašistično zver in ustvarili tisto n6vo Jugoslavijo, kateri roke teh jugoslovanskih škofov ne privoščijo niti najmanjšega blagoslova. In to Jugoslavijo, ki je spričo žalostnega stanja v celem svetu vredna stanja velikega zavidanja, jugoslovanski episkopat na- ziva posredno necivilizirano in nekulturno. Mi, Titovi ljudje, in to od preprostega vojaka do odločujočega funkcionarja, se danes prav dobro zavedamo, kaj prav za prav jugoslovanski škofje hočejo s to poslanico. Nič drugega kot dvigniti svoje globoko padle delnice moralnega vpliva s tem, da razkriče v vesoljni svet o preganjanju vere in njenih služabnikov in da sprožijo celo preganjanje samo. A bridko se motijo ! S preganjanjem in mučeni-štvom tudi to pot ne bo nič, in to zato, ker ne more biti nič. Na slavni prapor Jugoslavije nismo napisali samo smrt fašizmu, temveč z istimi črkami, to je s krvjo in trpljenjem: svoboda vere in vesti! Zato noben pošten in resnični škof, duhovnik in vernik pri nas ne bo nikdar preganjan, ne mučen, ne ustreljen. 2. O "dejstvih," ki naj bi govorila in dokazovala žalostno versko in moralno stanje v Titovi Jugoslaviji, je odgovoril že tovariš predsednik Kidrič z "mnogo hrupa za nič," s čemer se vsak pošten katoličan-držav-Ijan povsem strinja. Omenil bi zato samo odstavek, s katerim naj bi bila nova Jugoslavija javno in pred vsem svetom ožigosana kot država nečlovenčan-ske kulture. Gre namreč za grobove padlih sovražnikov, domačih in tujih— in škofje zapišejo: "Pred smrtjo se klanjajo vsi ljudje. Tudi sovražnik po smrti neha biti sovražnik. Tudi njemu pripg,da po nepisanih zakonih človečanske kulture, ki izvira iz krščanske ljubezni (nesmisel podčrtal jaz!) pravica do dostojnega groba." Povedal sem že, da si poštene ljudske množice nikakor ne žele več, da bi jim "učitelji resnice" dopovedovali tudi, kaj je prav, lepp, pošteno in dobro. Iz tega vzroka se vprašujejo tudi ob tem stavku samo tole: le kje so ! bili vsi ti, danes tako za člo-j večanstvo in kulturo vneti škofje, takrat kot sd od njih samih blagoslovljeni okupatorji in domači izdajalci skrunili grobove naših partizanov, da smo jih morali skrivati po gozdovih, da so njihova izmučena trupla mogla najti svoj mir vsaj po smrti ? " Ne, Titovi ljudje ne povraču-jejo enakega z enakim. Vsakemu, še tako velikemu sovražniku ali izdajalcu privoščimo grob v svobodni in sveti zemlji. Nikdar pa ne bomo dovolili in to prav zato ne, ker smo človečan-ski kulturni in krščanski ljudje, da bi še živeči fašisti svojim mrtvim fašistom postavljali spomenike, jim krasili grobove in s tem ustvarjali kakršne koli sprva sicer sentimentalne in solzave, a kasneje resnejše in uspešnejše pogoje za nova krvopre-litja! Da, visoki episkopat, klanjamo se pred smrtjo, bojimo se je pa ne! Za nas, Titove borce, je smrt tako nekaj človeškega in naravnega kot to, da izravnamo in bomo izravnali z zemljo vsak izdajalčev in sovražnikov grob! Nismo bili in nikdar ne bomo prazno sentimentalni, tudi ne spričo takih grobov, kajti življenje je velika stvarnost, večja, kot si prav gotovo misli visoki jugoslovanski episkopat. Urednikova pošta v Madison, Ohio, imamo zares dobre sosede! Od moje strani so dopisi bolj poredkoma v javnosti, ker ni nikdar tistega časa, da bi se človek vsedel in napisal svoje misli. V medsebojnih pogovorih pa kaj radi pohvalimo gostoljubnost in naklonjenost naših sosedov, farmarjev. V Madison, Ohio imamo eno posebno darežljivo družino in to so Babičevi. Mr. in Mrs. Anton Babič nista samo pridna in podjetna na svoji domačiji, ampak zelo rada tudi svojim sosedom izkazujeta prijaznost. Vsake praznike in še posebno ob božiču in na starega leta večer se pri njih zberejo sosedi v lepi družbi in tako prebijejo nekaj prav prijetnih ur v lepi družabnosti. Vsi, ki smo deležni pristne domače postrežbe od te družine, smo jim iz srca hvaležni za njih dobrosrčnost. Farmarji itak nimamo dosti drugega veselja ali zabave kot si jo sami napravimo kadar pridemo skupaj pri prijaznih ljudeh in Babičevi so ena družina, kjer ni nobene prisiljenosti ali, da bi se kdo počutil drugače kot popolnoma domač. Da imajo mnogo dela in domačih opravkov to vsak razume in Mrs. Babič še posebno kot dobra in skrbna mati, čaka na tisti čas, ko bo družinti zopet vsa skupaj in sinovi zopet vsi doma. Imajo pet sinov od katerih so bili štirje v armadi in doslej ni še nobenega nazaj, toda upati je, da bodo v nekaj mesecih spet vsi zdravi v svojem družinskem krogu. To bo veselje, ko se povrnejo in bo tudi dovolj vzroka za pravo veselje in zadovoljnost. Predno končam bi rada omenila imena tistih, ki smo bili pri Babičevih na Silvestrov večer: Mr. in Mrs. Demšar iz Pains-ville; Mr. in Mrs. Stergar iz Mentor; Mr. in Mrs. Mah iz Madison; Mr. in Mrs. Anton Fidel iz Unionville ter moj soprog Louis in jaz. V imenu družbe, iskrena hvala Mr. in Mrs. Babič za vso dobrosrčnost in gostoljubnost. Pri tej družini vemo, da je vsak do- . brodošel, kdor se tam oglasi in i potem tudi hvaležen za izkaza-j no prijaznost. Letošnja zima je mila in upati je, da tako ostane do pomladi. Meščani in meščanke ste pa vabljeni, da obiščete farmarje v naši okolici in če je le mogoče, i se ustavite pri Babičevih, kjer ' boste prav vljudno postreženi z ; okrepčili in domačimi pridelki, i V s e skupaj najlepše pozdravljam, Mary Peterlin, Burns Rd. Madison, Ohio. BUBBLES PRAVI' # Zakaj je, da je obleka ol magnet za nesnago? Zdaj ^ dvojna sitnost, ker je tako po^ kanje mila! To je rft vzrok, da še nadalje odtp' »■ RABLJENE MAŠČOBE, ki trebne za izdelavo več nite, kjer so maščobe, tam j® Torej, hranite jih še n" ne? Sledovi atomske eksplozije v Hirošimi WASHINGTON. (O.N>j Med drugimi fantastičniD"! ročili iz mesta Hirošime, i", tero je dne 6. avgusta va atomska bomba, je tu"* o dveh stopinjah, ki so ^ čudežen način pojavile na nu nekega mesta. Nikdo odkod sta prišli, le to j® da jih prej ni bilo. Japo^s v i ()P mači radio, ki je poroča« ^ slučaju, pravi, da je le eof' laga mogoča—namreč, da M človek na tistem mestu v M ku, ko je udarila atomsk* j ba. Neizmerna vročina, | povzroči atomska ekspkM spremenila beton v mehk^y ro tekočo maso, v kater" j vtisnili podplati dotičn^g® veka. J ■ Ko je potem tudi na spremenila v paro, j® ^ tudi on, in edina sled, ki f , m sch gai Ch; Gn 23f in ■ ag( ser thi La nili mi: on la za njim, sta njegovi v mehkem beton zneje zopet strdil stop v mehkem betonu, ki se' ' " " -1, Mnogo je tudi drugil^' ^ nih in strašnih sledov plozije. Na nekem se je prej nahajala je nastalo veliko jezero P . nega stekla. Najbrže je .j; kopičenih na tisoče steK' ^ tem mestu—vročina jib J® menila v tekočino, ki se kot voda in pozneje oka'" j ali bolje osteklenela. Izgube življenj v HiroS j nijo zdaj na 139,000 njenih ali pogrešanih- .j je bilo najbrže preko j Preko 49,000 hiš je bilo nih—manj kot ena tisoči" je ostala nepoškodovan®'' ^ krožje smrti in uničePJ^ dve in pol milje v premic Oglašajte v '1 Enakopravt>' fe le; es bc Pc & lo % st P! (ii 0) n h. P ti F S G \ J i: t I I Vesti iz življenja ameriških Slovencev West Middlesex, Pa. — Tiste ropar je, ki so 27. avgusta lani okradli Joeva Godiiio, ki vodi gostilno blizu vojaških barak, so prijeli v West Vi:"giniji pri slič-ncm ropanju. Dobili so štiri iz-Imed petih; trije so bratje, doma I iz Younkstowna, O. Dne 7. ja-I nuarja je šel Joe Godina v West Virginijo in jih takoj spoznal, ^ nakar so priznali, da so tudi : njega oropali. Dobil je nazaj sa-I mokres, puške in nekaj zlatnine. V BLAG SPOMIN UUUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA UULJENEOA NEPORABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Ignac Slapnik ki KU K Bog ituklicHl k srbi dne 18. januarja liM-l- Diiigi soproR in ljubljeni oče, dvo Icll. žr počiva v grobu, zaklad sponriiov na Tebi drawl večkrat prisili Ulic slozc v oči; k Boku našo proSnjc kc dviRiijo, da v nebesih Ti ou plačilo da. Žalujiiii oalali: , FRANCEH SLAPNIK, (K)pioRa: CHARLES, JAMES in LOUIS, ,siiiovi: •VNUKI In VNUKINJE. Cleveland, O, 18. januai'.la 1946. 21. Januarja, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. east 6lst st. corner years ago "Heinle" Martin Antoncic. (Continuation) Bowling at Lausche'8 The better keglers graduated rom E. 55 alleys and started to establishment. He has always been a good sport and is one of the deans in bowling circles. As a follower of big league roll at T "7--------ibr/.eball Joe knew batting aver- a-usche s. These lanes ^ges of most players by meig- ory. He was always ready to argue facts and figures. The Waterloo Recreation boss doesn't wear his cap as often as he did in the past. He is showing some gray hair and this has prompted some of the boys to call him the Gray Eagle. If you want to open an encyclopedia on baseball and bowling of early years just talk to Pozelnik. He'll tell you for instance that in 1901 the ABC tourney was bowled with candles > serving as the only means of lighting. There were 41—5-man teams entered. Yes, bowling has come a long way. ^ere built in 1916 with Mr. Joe 7tV®c as manager. He was the er of the well-known pianist fs. Vera Slejko and vocalists ^ry. Josephine and Joe. n 1918 Joe Pozelnik became anager of Lausche alleys. He a s how in 1917 (before he Manager), one of the Diatches of that era took „ ^ ^as a home and home iti ^^^.turing a young fellow IS early 20's, Frankie Lau-he and Frank Berk in a six-ni (doubles match against hristy Thies and Joe Gruber of 236 alleys. Thies averaged in tT Lausche ^ ^orm hero style, aver-spy.: ^ sizzling 237 to win the thirf^ Berk. Among many about Governor usche's younger days, Pozel- seeing "Frankie with the'^ Pozelnik leased out thereofname AlW^ ^ known as Norwood tottiar ° the lanes had au-3 anH machines. Alleys of po V ^%all pegs in center ^ere P^gs setter wi^ the pin Stan, a. device which he ^ h* fwt bdbn! .F with hole in center over the This created some fiitt a ^ ^a,ll would skin the it wouldn't fall, ^oal stove just a couple Piti leyg o""-" runway on al- ;^back ^ heated the entire JoT«.?While good or ^as opening the building, bowir^''^ to start a fire, the pot.b ^'^owded around the Befor stove to keep warm. Win^ business fol- carry^, 'lights Joe would stove stock of pins near the pie Warm them up for cou-overcome their (These same alleys now '"^'laged by Mr. Bundy heat; modern equipment etc.) pefjQ^^ the bowlers of that ^ere: Joe Milavec, Fritz title Zupančič, Grapen- Per^ ^^^schel, Al Bohnsack, Strriigu electrician,' Charly Gornik Perko, Harry Vic T J ^^usches, John and Joiiji J^ Kausek, in gn J '"i'lee, now councilman the oiri F'rank Luzar, and kch "^igGr gang Tony Louig Tf P^i^iz, Charles and Joe p ^^ovec, Boldin, Lunka, tailor. Sober and grocers. Afternoon League ^siness "A NATION OF NATIONS" .Louis Adamic's latest book "A Nation of Nations" was the second best seller in literary works in Cleveland during the current week. It sells for $3.50 and can be obtained at the "Enakopravnost" office, 6231 St. Clair Ave. Picture Story "Liberation" The new booklet "Liberation" edited by Mr. Louis Adamic, which gives a pictured story of the Yugoslav, people and their struggle for freedom, is on sale at our office. Price is 50 cents. Dark Suit Will Help Bay Bond ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5311-12 ENGUSH SECTION BUY VICTORY BONDS NOW! Telenews Theatre An exclusive Telenews Film Forum subject "Rebellion in the Dutch Indies," dealing with the Indonesian revolt, headlines the new bill at the Telenews this week. Bruno Shaw, noted Far East expert states that this is the first time in 75 years that the Netherlands government is faced with revolution. The Indonesians have taken this moment of Japanese defeat to launch their move for freedom, hoping that the Dutch would be unable to assemble enough forces to put it down. Telenews presents the camera story of the strike scene in America as we moved into the first weeks of 1946. Steel strike threatened. A Telephone strike swept the nation. Telegraph workers walkout in Washington. Picket lines across the 48 states become a common place. At Stamford, a city-wide strike. Henry Ford Jr. makes a statement on policy for the sound cameras. In Detroit, Henry Kaiser signs a contract with the UAW which places obligations on labor as well as management. THE MONKEY'S VIEWPOINT revec^ Bu Loose jacket and slim skirt feature this dark suit for many needs. Made at home from a pattern secured at a local store, it saves money for an extra Victory Bond. Jacket can double as a tapper for dresses. U. S. 'Irctlsury Department Three monkeys sat in a coconut tree, Discussing things that are said to be; Said one to the others, "Now listen you two; There's certain rumors that can't be true," That man descendant from our noble race. Th every idea! It's dire disgrace! No monkey ever deserted his wife, Starved her baby and ruined her life. And you've never known a mother monk To leave her babies with others to bunk 'Til they scarely know who is their mother. And another thing you'll never see, A monk build a fence 'round a coconut tree And let the coconuts go to waste, Forbidding all other monks a taste. Why, if I put a fence around this tree Starvation would force you to steel fTom me. Here's another thing a monk won't do, Go out at night and get on a stew, Or use a club, or gun, or knife To take some other Monkey's life. Yes, man descended, the 'onery cuss, But brother, he didn't descend from us. Boykin Tool Monthly Patter Itieti ^ bowling every and professional afternoon. Here are Cafe rii-' . Joe Zalokar, ^rank on Addison Rd., undertaker, 6har u Cleaner, Joe Dem-Johji' ^'^der, Prank Verbic, Jaclt -'^"thony Grdina Jr., Solar p Anton Anzlovar, -r Tieber, George Nor- Frank Jaksic. lich, ^'Gre: John L. Mihe-' Service Commis- Surtg ' Kushlan and Frank were also'' rep- ^'^nesd- those happy ; ^ere- « afternoons. They ^^^^kar, Neuberger, Lau-^erkf,. Sitkowski, Župnik, and Klauaer. N(!U' An , Alleys iu CoHinwood ^Qan Pozelnik took over at E. 105 St. and ■ ^is In 1938 he ojMjned Demshar con-• *^>1 Waf 8-lane alleys Joe has had best buwlcrs iu his • -v.,,.,,,'. trieste Amer. Committee For Jug. Relief Baby Food Campaign The first official delegation from Yugoslavia to the people of America will arrive in Pittsburgh on January 18th. Representing the Yugoslav thousand inhabitants of Prague by A. J. P. TAYLOR Fellow of Magdalen College, Oxford (Continuation) Not a town in eastern Europe but bears witness to this rule. In 1815 two-thirds of the sixty NATIONAL LKADICKSHIP CHAMPS . , . Donald McKiukUI, 21, Stre' MJ., and Mary Arlene Nelson, 20, Uwmboldt, new 4-U c'ub leaf* iliip cbaxcptoa*. Red Cross, the delegation is headed by Dr. Robert Neubaur, Lieutenant-Colonel of the Yugoslav Army of National Liberation and Chief of the Health Division of the Yugoslav Red Cross. In this country to carry on official business for their government, the delegation includes Nada Kraigher, a young Slovenian woman who was formerly a Lieutenant in the Partisan army, and Lieutenant Gaj o Rat-kovic, who grew up in Steelton, Pa. and became one of Yugo- called themselves German. A century later, when the population had increased tenfold, only twenty thousand Germans were counted. Until 1880 the city council of Budapest transacted its business in German, since it was the body of the city merchants. Riga was German; the towns of Transylvania were Grerman; even the trading quarters of Constantinople had a Grerman character. Further east the Poles played both parts in turn: in western towns in a Polish countryside, in eastern Poland there were Polish towns in an Ukrainian or slavia's outstanding organizers. | Poland there were German The party is on a coast to coast speaking tour and seeks to better acquaint the American people with the needs and aspi-1 Lithuanian countryside — Lvov rations of their country. Dr.! the great example of the first, Vilna the great example of the second. The territory of the Slovenes had two "colonisers." On the eastern side of the Julian Alps were the Germans, creating towns with a German character at Klagenfurt and Maribor. On the Adriatic coast were the Italians. Two centuries ago every fishing village and to outward view every port from Venice to the southern tip of Greece appeared Italian. These towns and villages were not inhabited by Italians; but Italian was the language of administration and trade, especially the language of maritime trade. Every seaman spoke Italian as the uniform of his professsion. The peasants remained Slo- Neubaur, in setting out for Pittsburgh, asserted that "like Americans, the Yugoslavs are self-reliant with the gift for improvisation." Although Yugoslavia is reported to be one of the worst ravaged countries of Europe due to severe allied and enemy bombing as well as their own scorched earth policy. Dr. Neubaur asserted that by toil, sacrifice and unity the people would themselves repair material damages to their country within five years. This is believed to be the first time that any representative of a European nation has issued a statement on recovery. With human reconstruction the story is quite different. Dr. Neubaur said, "Nearly 1,200,000 Yugoslav children now suffering from advanced malnutrition | ^ene as they had always been, may never wholly recover. The until the beginning of the Italian character. Even without Trieste the Italians would no doubt have striven to maintain their superiority over the Slovenes just as other "historic nations," the Germans, the Poles, the Magyars, resisted national emancipation elsewhere and resist it to the present day. Without Trieste the Italian claims would have lacked plausibility and substance. Even Italian patriotism could not have been inflamed for the twenty thousand Italians of Gorica, the westernmost part of this territory. Trieste was an "artificial" town, a creation of the railway age and of German plans for European domination. Until the 1848s it had been but an obscure fishing port of no trading importance. Its creator was Baron Bruck, a German from the Rhineland, and the first great advocate of the project which later became known as "Mittle-europe"—the plan for bringing all Europe east of the Rhine under a single economic and political administration. Bruck chose as the framework and trade name of this plan the Austrian Empire and the House of Hapsburg. Only 'this mistake distinguished his aims from those of William II or Hitler. Bruck built the first docks in Trieste and founded the first shipping lines. In 1848 he became Austrian Minister of Commerce and then made the Austrian Empire a single tariff area with Trieste as the principal outlet to the world. icy of the Hungarian government (which controlled Croatia), designed to prevent any contact between Croatia and the Austrian part of the Austro-Hungarian Empire. Once a railway was built between Ljubljana in Zagreb, the capital of Croatia, as it was immediately after 1919, Croatia would have become a great user of Trieste, had not the Italian frontier barred the way. Then the Yugoslav share of the total would have reached at least a million The other country which did not use Trieste was Italy. The Italian traffic with Trieste in 1913 was 85,000 tons, not 3 per cent of the total. The great port of Venice was more than adequate for Italian needs; and the Italians desire Trieste not to use it themselves but to ruin it for the benefit of Venice, the merchants of which largely financed the political campaign for its annexation, and to prevent its use by others. The trade statistics of 1913 can be thus summarized: Trieste was essential for the foreign trade of the Slovenes and of northern Croatia; it was useful for the foreign trade of Austria and Czechoslovakia; it played no part whatsoever in the foreign trade of Italy. Thus, on economic grounds, Yugoslavia had the decisive claim to Trieste after the dissolution of the Hapsburg Monarchy. But to revert to the character I of Trieste before the Four These great schemes could Years'War, the great port traf 12,000 children suffering from bone tuberculosis, and for whom only 500 beds are available, may not survive the next few years. "We can, and did, destroy Na- nineteenth century peasants had no political existence; their nationality counted no more than the nationality of their cattle. Even the French revolutionaries reckoned only with the educated zis with our bare hands. Can we i and propertied classes, reckoned feed children with empty hands? Unfortunately, in many of our districts this is the situation: No grain from devasted land, no milk from destroyed cows." The Yugoslav delegation is traveling under the auspices of the American Committee for Yugoslav Relief which is opening a carr\paign for much needed "Baby Food" on January 14th. Mrs. Eleanor Roosevelt became honorary chairman of the Committee on the eve of this campaign. Contributions for the Baby Food Campaign can be sent to the American Committee for Yugoslav Relief, 1005 Berger Building in Pittsburgh or to your nearest Yugoslav Relief Committee. Put out the cat, wind the j clock—and check your fire every night before you retire. The Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council calls your attention to the stories about home fires you've read in your local newspapers lately. If you bank your fire at night, be sure to leave two or three live coals to consume poisonous gases. Keep your borne fires burning in the proper place. jan. 14-31 JOIN THE MARCH of DIMES INFANTILE /paralysis only with the towns. Hence in 1915 Istria seemed to be Italian, so far as it seemed to be anything at all, as Dalmatia (where the Italians were not 5% of the population) seemed to be Italian, as Bohemia seemed to be German, or as the Ukraine seemed to be Polish. The great political event of the nineteenth century which is shaping the destinies of central and eastern Europe to the present day, was the awakening of the peasant peoples. Towns grew no longer slowly, but at breathless speed. Peasants crowded in from the countryside too rapidly to be absorbed into the urban nations. Their peasant dialects revived as literary languages, and every peasant nation found intellectual leaders. This great process created, or ' recreated, the Czech, the Croats, the Slovaks, the Ukrainians— and the Slovenes. In much of the area "colonized" by the Germans the Slovenes asserted themselves without difficulty, and before the end of the nineteenth century everybody recognized that Car-niola, the Slovene territory beyond the Julian Alps, was inhabited almost exclusively by Slovenes. It was the great misfortune of the Slovenes that, just before their national awakening, there was created, on their national territory, a great Mediterranean port, the greatest port in south-cm Europe after Marseilles and Genoa, and that this port w