IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFR ANKI RANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Naslednjo nedeljo, 11. septembra ob 15. uri bo v Bazovici Spominska svečanost v počastitev štirih mučenikov. Govorila bosta tov. Gasparini in Slavec. V torek 6. t.m. ob 9. uri bo na pokopališču pri Sv. Ani proslava štirih mučenikov. Govorita tov. Slavec in Ferlan. Obnovljena izdaja leto I. štev 41. TRST SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din NEZASLIŠAN UKREP GEN. AIREYA ZA 30 DNI RNEPOVEDAN PRIHOD “L’UNITÀ,, NA STO Ogorčenje v demokratičnem gibanju - Protesti in pozivi KP ter ljudskih organizacij - Predstavniki demokratičnega pokreta zohtevajo razgovor z gen. Aireyem - Danes ob 17. bo v Ljudskem domu v ulici Montecchi tiskovna konferenca tov. Gasparinija ^ Sfo izdal naslednji ukaz: vni stan ZVU anglo-ameriške- kei1včeraišnjim ie gen. Airey, Jkik anglo-ameriških čet v co- A K'rn Gla' >r°čja sto. %SteVajoč- da j® list «L’Unità», 11 v Milanu v italijanski repu-ibjavil v svoji izdaji z dne l*n. 1949, članek, v katerem Ij^. a britanska vojaška policija (|0y obtožena brutalnega in ne- bDo . Sa zadržanja, '#biiv .aj°č> da je objava tako ‘n *zumetničene vesti ter iltem lilzširitev po anglo-ameri-bfj| Področju STO razžaljiva za ktjj ^dske edinice področja, kar j9ž r®dbe proglasa št. 2 Nlm, •mik T S. Airey C. B., C. B. E., ajor Angleške vojske, po- ™ u, Podrbčja in angloameriških k. ig4azuiem> da za 30 dni od 3. •kij ■ nobena oseba, družba, u-16 ali organizacija ne more iitiMj tl, prenašati, razdeljevati, Ili gl dopustiti, da kroži, prodajati )V ,. niti enega niti več izvoli y «L'Unità» na področju. ^Veh rt* bo razširjen z objavo v V nevnikih področja in po rata u, PtVp ,Kaz bo veljaven od datuma °bjave. Tt,( T. S. Airey ' L IX. 1949. dilàn'j'^oetdncvno prepovedjo «l’U-,oreJ Postalo jasno, aa se je bfoi, z vso svojo silo olenziva *\n askemu oeinokratitnemu in Je v 'Učnemu tisku. Te olenzive % D"*em obsegu in z vsestran-'bočjo imperialistov zateie S,j» titovska banda in se seaaj «Unità)) je imperialistom in Titu postala velika ovira pri njihovem nesramnem delu za pretvori-tev Trsta v napadalno in vojnohuj-skaško oporišče proti ZSSR. «Unità» je razgalila vse Titove in imperialistične spletke glede Trsta, kakor jih je razgalil «Il Lavoratore». Zato, prav zato je iist «Unità» postal nevšečen imperialističnim in hlapčevskim krogom. Vsekakor je ta nenadni in vojaški ukrep proti «Unità» dokaz, da se borba poostruje, da so imperialisti von iz sebe, da se bliža njitiov konec in da se poslužujejo vsake metode, samo da bi ustavili kolo zgodovine, kar se ne bo in se ne more zgoditi. Zato je, poleg vseh drugih milijonov demokratov v svetu, porok tudi naših 43.000 volivcev. Vest o prepovedi «Unità» je pretresla vso tržaško javnost. Vse mesto govori o tem. Po mestu so takoj po objavi vesti opazili gruče ljudi, ki so komentirali nezaslišan ukrep, v Dolino, da izkazujemo svojo de-Prav posebno ogorčenje vlada med 1 mokratično solidarnost listu «1'Uni- tržaškimi demokratičnimi mi, ki so naveličane takih ukrepov, ki nas spominjajo na nelepe in hude predvojne čase. Vse demokratične organizacije so izdale proglase in resolucije, v katerih poudarjajo svojo solidarnost z listom «l’Unità» in komentirajo ukrep gen. Aireya. Tudi Komunistična partija je objavila tak proglas. Takoj ko so Izvršilni komitet K P in Izvršilni odbori demokratičnih organizacij, zvedeli za ta nezaslišan ukrep, so njihovi delegatje zaprosili naj bi jih Gen. Airey sprejel. V soboto ob 17. uri bo na sedežu uredništva tržaške strani Unità v ulici Montecchi 6, II. tiskovna konlerenca tov Gasparinija. Pov nb-Ijen je bil ves tržaški in inozemski tisk. Demokratje! Ne pozabite, da je jutri v Dolini velika veselica demokratičnega tiska. Demokratje! Jutri se bomo vsi, množično, podali množica- ! là». S svojo množično udeležbo bomo odgovorili gen Aireyu in mu ta-I ko pokazali strnjenost svojih nezlomljivih vrst. Tovariši Slovenci! Dokazujmo ob tej priliki, da je slovansko-italijan-sko bralstvo globoko vkoreninjeno v naših srcih in da ga ne bo nihče zomil: niti Tito niti imperialisti S poostritvijo imperialistične ofenzive proti nam poostrimo tudi mi svojo borbo proti imperializmu, ki hoče ka ne šteje med poštenimi Jugoslovani niti enega pristaša. Celo meti udbovci se je vera v novega fue-rerja zelo omajala. Drže le še oni, ki so se omadeževali s krvjo poštenih demokratov, ker pač nimajo poti nazaj. Med njimi pa je vedno hujši strah pred ljudskimi množicami in v vsakem človeku vidijo sovražnika. Tako so tudi v Ljubljani v “zadnjem času zaprli na tisoče ljudi. Na sami Ižanski cesti so jih v enem dnevu aretirali preko 400. Za are- zatreti glas miru in resnice: Naprej, I tirance, katere primejo izven doma tovariši! Smrt imperializmu in njegovim titovskim hlapcem — svoboda narodu! Množične aretacije v Ljubljani Po vesteh* ki jih prinašajo vedno številnejši pribežniki iz Jugoslavije, se jugoslovansko ljudstvo danes v polni meri zaveda vse podlosti Titovega izdajstva; posebno delovno ljudstvo, ki ga je najtežje poskusilo na lastnih ramenih. Titova klt- t. j. v službi ali na cesti, sporeče po nekaj tednih družini, da se nahajajo na prisilnem delu v koncentracijskem taborišču na Skadar-skem jezeru. Od fašistov in nacistov so se navadili uprizarjati racije (rastrelamente). Tako pridejo udbovci v kavarne in druge javne lokale ter aretirajo poleg «sumljivih» tudi vse one, ki nimajo na sebi dokazila, kje so zaposleni. Vse pošljejo, če ni še kaj hujšega, na prisilno delo. Le redki komunisti in demokrati, kateie zaprejo zaradi zvestobe do Sovjetske zveze, pridejo pred redna sodišča. Večino jih sodi kar UDB-a, ki obenem zapleni stanovanja, otroke odda v jasli, a pohištvo in drugo opremo si raz-dele udbovci med seboj. Udbovci imajo tudi pravico zapleniti komurkoli — tudi onim na svobodi — radijski aparat za svojo uporabo. Pomanjkanje je vedno večje. Tako v Ljubljani sploh ne dobe paradižnikov, fižol in krompir pa zelo redko, a je treba čakati 3 do 4 ure nanj. če ga prej ne zmanjka. Otroci v ljudskih šolah nimajo zvezkov in pišejo na ovojni papir ali papirnate vrečke; če kdo slučajno dobi od zunaj kak zvezek, ga ne sme uporabljati v šoli. Velik pritisk izvajajo na dijake za «prostovoljno» delo v brigadah. Njihovim staršem celo groze, da jih bodo zaprli če ne pošljejo otrok v brigade. Zadnje čase je tudi hud pritisk na starše zaradi verouka. O-nim ki so od njih odvisni, groze z odpustom iz službe in drugimi posledicami, če bi še pošiljali otroke k verouku. ter se iz dneva v uan ^'s-lnem prenehanju izhajan-i» Vne izdale «Il Lavoratore». It en evne izdaje «Il Lavoratore», v it)jS?daj odigralo drugo dejanje, b' izbilo iz rok sirnega trza-•«v« Qeitlokratičnega pokreta nje-,d Večje or°žje: tisk- *4 jeCselllnevna prepoved «L'Uni-S|1e „e[najboljši dokaz, da so trza-u^kratične množice s svojim voiivnim uspehom zauale Slanic imperializmu in nje-Hj,|. 'apcem prav posebno, ce je ni°, da je prav gen. Airey, ^^“včerajšnjim podpisal la SiSen ookument, pred ifekaj X^ai, aa je komunistični in \a atjcni pojtret v -prstu popol-^«»i^azmesarjen in usojen na Ne* en Pogin. ^ttljivo je za generale Ai- kh.!e*a %, g»Slte in olndonske predstoj-f0,1iji bil° v voJaško-stratesKi h *tlJuw lrzaškega tipa 43.uuu ijuui, S, terorju, protideinokratic-SkUg^Jevanju, sleparijem voli '"le s*'cno Partijo in aemoura-Sanizacije. Zato prav zato, Srh»*01'51'11 Trst komunističnega bi ^glVai|i da ne bo nobenega, l(tii0 ^""ai oči ljudem, aa se i r-i lotiej,,. VsilU° korejske, berlinske, h ,$vohSke' grske «democracLe» ,>d| °ščine», da se iz Tržačanov s Kako pojmuje Titova klika načelo samoodločitve narodov Sovjetska zveza je poslala beograjski vladi novo noto, v kateri razgalja izmišljotine o Koroški 1/ Sofiji se je sestal "Svet vzajemne gospodarske pomoči,, - Kai je pisal tov. Stalin leta 1945. Velika veselica demokratičnega tiska, ki jo organizira KP STO bo jutri, 4. septembra od 14. dalje v DOLINI Govorijo tovariši: Vittorio Vidali, Stane Bidovec v imenu dolinske občine bo pozdravil dolinski župan tovariš DUŠAN LOVRIHA. Predseduje tov. RUDI GRGIČ. Pester kulturni in športni spored: nastopajo naslednji pevski zbori: škedenjski (v narodnih nošah), ricmanjski in italijanski pevski zbor K. K. «Tomažič». Nastopa tudi dobro znana godba «Rinaldi». Recitrata tov.a ZORA JUGOVA in tov. JUSTO KOSI TA. Tek v vrečah in, zakaj pa ne, tudi s «karjolami». Otroško zabavišče z gugalnicami, kinematografska predstava, lov na račke, nagradna igra z žogo in mnogo drugih zabav! Ne bo manjkal niti «kiosk veselja» s ČUDOVITIMI PRESENEČENJI! Ples za staro in mlado. ZA LEPA DEKLETA PA IZVOLITEV ZVEZDE "TISKA! Prevozna sredstva: redni avtobusi (iz avtobusne postaje) ob 9, 12.30, 15, 17. Od 13. ure dalje pa vsake pol ure bodo vozili avtobusi iz Trga Sv. Jakoba in Trga Barriera. Udeležite se vsi te velike veselice! S tem bomo nudili vso podporo demokratičnemu in komunističnemu tisku, ki širi resnico in odpira oči vsem poštenim! MOTOCIKLISTI! KOLESARJI! Vaša zbirališča so: ob 14. uri v VOM, Ljudskem domu in KK. «Perossa». sveta in za njihove vva- špijone, prosi,lutke, ne,-.'‘^vretenčarje, petoliznike 'i uh.01’ se je sprozna ofenziva 'V^emu r,a| — tisku, ki je trn v peti ho.,!?10'11 1,1 njegovim starim 1'o , 'n hlapcem. Je : « vSvela resnica, če pomislimo, b«*°akuSl tržaSki časopisi pisali o tal!1 Bri ‘,ned iolerJ*i kl so usiuž-^ . 'B n an8leSk|h vojaških edini-JhilHo C sam° «1’Lnua» in če po-. ^dilj’ da so vsi časopisi ostro L ,*y »očetje, o katerem gen, k°"an.aVi’ da ga ni bno. Čudo «M tfl r‘ške demokracije»! 'N b Pome t0,N [)ml°"ieni? To pomeni, da je Crbetan^i' skuPno so zadali Vj Bokr krškemu demokratične-^.bko z d' skupno obtožujejo So-4..a,laJo tZ? ‘mperializma, skupno r&»ški demokratični po- MOSKVA — Sovjetska vlada je izročila jugoslovanski vladi novo noto, ki odgovarja in odbija jugoslovansko noto z dne 20. avgusta V svoji noti s tega dne jugoslovan-t. leta. ska vlada ni samo zanikala dokumentirane sovjetske dokaze o izdajstvu Tita glede Koroške, marveč je celo obtožila Sovjetsko zvezo, da je «prodala» koroške Slovence za 150 mlijonov dolarjev in da je nehala podpirati jugoslovanske zahteve v sporazumu z avstrijskim ministrskim predsednikom Renner-jem. Predvsem je nova sovjetska nota ugotovila, da je jugoslovanski odgovor sestavljen iz številnih laži, s katerimi bi želeli jugoslovanski voditelji prikriti jugoslovanskemu ljudstvu svoje izdajstvo napram koro-kim Slovencem in jugoslovanskemu ljudstvu na splošno. V svojem nadaljevanju pravi nota, da je potrebno razjasniti nekaj reči, da bo jugoslovanskemu ljudstvu jasno, kako ga skuša varati njegova sedanja vlada. Nota nadalje poudarja, ker je jugoslovanski odgovor predvsem temeljil na trditvi, da se je tov. Stalin odrekel povoljni rešitvi Koroške v nekem svojem pismu Renner-ju: «V pismu Stalina ni niti ene besede o avstrijskih mejah ali o garanciji za nedotakljivost avstrijske-skih meja iz leta 1938., o ohranitvi tedanjih meja ali kaj takega. Vse to je izmišljotina jugoslovanske vlade. Pismo tov. Stalina je izviralo iz dveh slučajev, ki sta grozila neodvisnosti in nedeljivosti Avstrije. Po eni strani so nekateri britanski politični krogi predlagali naj bi se zedinile Avstrija, Madžarska in južni del Nemčije v donavsko monarhijo. Sovjetska vlada se je odločno zoperstavila temu načrtu, izjavljajoč, da postavlja v nevarnost av-strjsko neodvisnost in da mora Avstrija ostati neodvisna. Po drugi strani pa se je v nekaterih slovanskih nacionalističnih krogih, poleg katerih tudi v nekaterih jugoslovanskih nacionalističnih krogih, govorilo o razdelitvi Avstrije med obmejnimi državami. Prav tako se je sovjetska vlada zoperstavila temu načrtu. Jugoslovanska vlada meni, da se da uveljaviti načelo samoopredelitve narodov samo v slučaju jugoslovanskih zahtev ali pa zahtev držav zmagovalk, toda samo ljudje, ki gojijo načelo imperialistične napadalnosti, morejo misliti na ta način. Demokracija pa, nasprotno, temelji na načelu, da mora biti samoodlo-čitev narodov dopuščena VSEM narodom, tudi onim, ki so bili prema- gani. Ali to pomeni, da je nemogoče popraviti mej? Jasno je da ne. Nedotakljivost države in trajnost meja sta dve popolnoma različni vprašanji. Sovjetska vlada — pravi nota je izjavila da je proti razdelitvi Poljske in da je za združitev vsega poljskega ozemlja v eno samo državo. Ali morda to pomeni, da je Sovjetska zveza za trajnost poljskih meja in da ni mnenja, da se more tudi popraviti njene meje na kakršnem koli kraju? Naravno je, da ni tako. Naslednja dejstva so to dokazala s popolno jasnostjo, ko je del ameriških političnih voditeljev mislil na razdelitev Ital je, na odcepitev Sicilije. Sovjetska vlada se je temu načrtu zoperstavila in je branila nedotakljivost Italije. Ali je morda to pomenilo, da je sovjetska vlada smatrala da so italijanske meje traj ne in da je nemogoče popraviti njenih mej v korist Jugoslaviji? Jasno je, da ni tako, ker so dejstva pokazala drugače. Isto moremo reči o Avstriji. Sovjetska dotakljivost vlada je branila ne-avstrije, prav tako pa je branila tudi jugoslovanske zahteve. Nota objavlja tudi pismo tov. Stalina gospodu Rennerju. Pismo nosi dalurp maja 1945. in pravi: «Zahvaljujem se Vam, spoštova-Kanzler za pismo 15. aprila. Nobenega dvoma ne smete imeti da vaša skrb za neodvisnost, nedotakljivost in blagostanje Avstrije ni tudi moja skrb. Pripravljen sem Vam nuditi, v kolikor je v moji moči, vsako potrebno pomoč za Avstrijo. Prosim oprostitve zaradi poznega odgovora. Podpisan: Josip Stalin». Pismo torej ne škoduje na noben način usodi jugoslovanskih zahtev. Kar se pa tiče bedastih obtožb, da je ZSSR kupčevala z jugoslovanskimi zahtevami in da jih je prodala za 58 milijonov dolarjev nemškega imetja v Avstriji, poudarja nota, da imajo v tem pogledu — po potsdamskih skepih iste pravice ZSSR, ZDA, Velika Britanija in Francija in da jih morejo uporabljati, kakor se jim zdi. Vsekakor samo vlada, ki je tako nizko padla kot je jugoslovanska. more iznesti tako sramotno obtožbo. Nedvomno je — nadaljuje nota — da bi jugoslovanska vlada dobila Koroško, da se ni ustrašila in da ni iz strahu izdala interesov in narodnostnih pravic Jugoslovanov. Jugoslovanska vlada je takrat delovala kot imperialistična podružnica in kot sovražnica ZSSR. Ko je bila odkrita ta umazana Ičra, ZSSR ni hotela postati sokrivka podležev. Naravno je, da v času, ko je bila jugoslovanska vlada že zmenjena z imperialisti, sovjetska vlada ni imela več nobene možnosti za u-speh». Nato sovjetska nota preučuje Kardeljev dokument, v katerem so bili izključeni ozemeljski popravki. S tem dokumentom se je Jugoslavija dejansko predala milosti in nemilosti Anglije in Amerike. «Poleg tega pa je že vsem znano, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor. Opomniti je treba, da sovjetska vlada in sovjetsko Mesec demokratičnega tiska Nova šovinistična gonja proti našim šolam Uničiti hočejo slovensko šolo Ker smo tik pred novim šolskim letom, je šovinistično časopisje začutilo «patriotično» dolžnost, da obnovi že tradicionalno jesensko gonjo proti slovenskim šolam. Začela sta jo to pot istočasno «Giornale di Trieste» ter «Emancipazione», kar je dokaz, da to aelajo italijanski šovinisti po skupnem, dobro premišljenem načrtu. Enaka je tudi osnovana zahteva oben člankov: postaviti ceiotno slovensko šolstvo pod trajno kontrolo italijanskih šolskih oblasti. S posebno preiskavo bi bilo po njihovem potrebno u-gotoviti vse zlorabe ziasti glede u-metno zvišanega števila učencev z «dotokom» iz Jugoslavije, zlašti na učiteljišče m gimnazijo, ki sicer sploh ne bi imeli učenčev ali zelo malo. Giornale» namiguje tuoi še na druge nepravilnosti slovenskih šolskili oblasti, kot n. -pr., da so šole premalo stroge, zlasti še ,pri izpitih in s tem vprizarjajo «množične nabore» za srednje šoie. Trdi dalje, da svojevoljno zvišujejo šolske takse in cene knjig, da bi iz tega krili vzdrževanje študentov iz Jugoslavije. Za vse te in druge hude očitke pa ne prinašata omenjeni glasili niti enega stvarnega dokaza, kar naj bi pomagalo odpraviti morebitne nedostatke ter zboljšati slovenski šolski ustroj. Saj to duti ni bil nikdar namen italijanskih šovinistov, pač pa le postopoma ukiniti vse slovenske šole kot se je zgodilo to pod fašizmom. Mi bi bili zelo hvaležni komur koli, če bi s stvarno kritiko pomagal izboljšati slovenski šolski u-stroj, ki prav gotovo ni popoln, česar ne moramo trditi niti o italijanskem, ki se v nasprotju s slovenskim že stoletja nemoteno razvija. Nikdar n. pr. ti «varuhi» slovenske šole niso še omenili, da je mnogo šol v mestu in na vasi iz zdravstvenih in pedagoških ozirov v popolnoma neprimernih prostorih. Niso iznesli doslej niti drugih resnično upravičenih kritik glede učnih moči šolskih knjig in načina pouka, ki bi jih bilo treba tako v slovenskih kot italijanskih šolah že davno prilagoditi potrebam sodobne napredne šole. Iz tega izhaja, da so ti šovinistični krogi v slabi veri ter da jim niti najmanj ni pri srcu normalno» delovanje slovenskih šol. Pač pa jim gre le za to da dobe popolno oblast nad njimi da bi jih mogli likvidirati ker so jim kot nepoboljšljivim šovinistom ti n v peti. Vojaško upravo zato pozivamo, naj že enkrat napravi kofiec tem sramotnim napadem na slovenske šole, ki brez potrebe vzbujajo šovinistične strasti in onemogočajo mirno sožitje in napredek obeh narodnosti v coni. Obenem pa zahtevamo, da ščiti obstoj in razvoj slovenske šole v mejah naših dejanskih potreb, da onemogoči morebitne nepravilnosti ter da obenem prepreči vsako zlonamerno zaviranje mirnega uspevanja naših šol. od koder koli bi prihajalo. Od novega prosvetnega šefa prof. An-drija pa — upamo upravičeno — Pričakujemo, da bo na svojem mestu objektiven ter se ne bo pustil zapeljati po šovinistični gonji proti slovenski šoli, temveč da bo nasprotno vpošteval upravičene zahteve slovenskega prebivalstva in zlasti še nasvete roditeljev. Demokratičnim Slovencem je uspevanje slovensče šole v okviru naših dejanskih potreb osnovna narodnostna in demokratična pravica, katero bomo branili z vsemi svojimi silami pred komur koli. Prepričani smo, da nas bodo v tej borbi podprli tudi vsi pošteni in napredni Italijani. ljudstvo ne spoštujejo dezerterjev. So dezerterji in dezerterji, so oni, ki dezertirajo iz strahu in da si rešijo življenje, so pa tudi oni, ki dezertirajo ne samo iz strahu, marveč tudi, da bi škodovali taboru, iz katerega so ušli. Sovjetsko ljudstvo smatra, da spada jugoslovanska vlada med druge dezerterje. Ko je dezertiral, pes laja na slona, da bi pokazal svoje «junaštvo». To je, torej — zaključuje sovjetska nota ozračje, v katerem mora delovati vlada ZSSR. Upamo, da bo tokrat jugoslovanska vlada razumela, da je sovjetska vlada ne more več spoštovati». Od 25. do 27. avgusta se je sestal v Sofiji odbor Sveta vzajemne gospodarske pomoči. Seje so se u-deležili delegati Sovjetske zveze, Poljske, Albanije, Madžarske, Bolgarije, Rumunije, Češkoslovaške in Koreje. Na koncu seje je bilo v vseh prestolnicah teh držav izdano zaključno poročilo, ki pravi, da so bila na seji obravnavana sedanja pereča vprašanja vzhodne Evrope. Kakor je v običaju revolverske-ga in reakcionarnega tiska, je tudi tokrat imperialistična «javnost» sprožila val izmišljotin, ki so predvsem obravnavale vprašanje Jugoslavije. Reakcionaren tisk je celo govoril o sestankih «vojaških poveljstev», o invaziji Jugoslavije, o sovjetskih tankih na jugoslovanski meji, itd. Seja odbora Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč je velike važnosti, ker dokazuje, kako se more obravnuti skupne gospodarske "probleme, ne da bi ena država vsiljevala svoje volje drugi državi. To je tudi najboljši dokaz, kakšno podlost je zagrešila Titova klika ko je odcepila Jugoslavijo od demokratičnih in socialističnih dežel in jo privedla v tabor imperializma, Opozorilo Dolinčanom ! «Primorski Dnevn.k je pred dnevi objavil, da pevski zbor prosvetnega društva «Valentin Vodnik» iz Doline pojde na izlet v Jugoslavijo. Obveščamo Dolinčane in vse javno mnenje da omenjeni pevski zbor, ki ga sestavljajo odpadniki Prosvetnega Društva «Vodnik» je sad 13 (nesrečna številka) bivših članov društva, ki so se po izvolitvi novega društvenega odbora odcepili samovoljno od društva. Radi tega oni nimajo nobene pravice govoriti in delovati pod imenom prosvetnega društva «Valentin Vodnik», ampak samo v imenu razbijaške skupine Babiča. DRUŠTVENI ODBOR Začel se je «Mesec demokratičnega in komunističnega tiska». Začela se je torej bitka, v kateri bo naše ljudstvo zastavilo vse svoje sile, da bodo naš tisk in naši listi prodrli v vsako pošteno hišo, kamor bodo ponesli svoj glas resnice, miru in demokracije. Vsekakor pa smo že iz več krajev slišali, da bo tokrat bitka zelo srdita in da bodo vsi ljudski topovi naperjeni proti zidu laži, falzi-fieiranja in možganske bede revol-verskega in rumenega tiska, orodja imperialistov in delodajalskih pijavk za pospešitev vojnih priprav. Pravijo, da so si naši ljudje zadali nalogo vsestransko podpirati svoje liste: DELO, IL LAVORATORE in L’UNITA’. O načinu podpore različna mnenja Nekateri menijo, da se demokratični tisk more podpirati s psovkami na račun «Primorskega Lažnivca», «Corriere», «Trieste Sera», «Giornale», itd.; drugi pa so še bolj radikalnega mnenja in pravijo, da je treba na račun teh listov stiskati pesti ter godrnjati: «Prišel bo dan!..» So pa tretji, ki majejo z glavo in se brijejo norca z drugimi in jim pravijo: «Kaj mislite, da boste kaj opravili s psovkomi in stiskanjem pesti? Ano figo! po domače rečeno! Tako se vam bodo še žabe smejale in «Primorski Zdražbar» s svojo italijansko druščino vam bo lepo roglje kazal». Na vsak način pa ostajajo prvi in drugi zelo slabo in sprašujejo: «No, kuku buomo podprli naše žor-nale?» Tedaj pa smo posegli tudi mi v razgovor in smo jim povedali, kako in kaj. Najboljše bomo podpirali svoj tisk, če ne bomo kupovali reakcionarnih listov in če bomo kupovali naše liste. Potem pa ko smo opravili svojo osebno dolžnost, moramo iti k svojim znancem in jim pokazati, kakšni so naši listi in kako se borijo za naše interese. Prepričati jih moramo, da postanejo tudi oni skrbni čitatelji našega tiska. Od svojih znancev bomo napravili korak naprej in se bomo podali k svojim sosedom in opravili tako delo. Novi čitatelji in prijatelji, naj pa obenem postanejo prav tako razširjevalci listov in tiska: povečala se bo naklada naših časopisov,; z.manjšali se bodo ti-l skovni stroški in razširila se bo mreža demokratov in miroljubnih ljudi. Istočasno pa bodo reakcionarni časopisi zgubili mnogo čita-leljev, Po drugi strani pa je zelo važno, da se bodo naši ljudje naročali na naše časopise. Prispevek je «Tiskovni sklad» časopisa, naročnina pa je «ZLATI tiskovni sklad» vsakega časopisa. Z naročnino se najboljše dokazuje svojo ljubezen in navezanost na prljubljeni list. «Ah, takuuu. . .?! Bravo, pa buomo taku zečeli! Zatu k’r ste nam taku fejst povedali na te, dejte ko- rajžno zvrnt ta gloš!» Tekli smo proč, ker smo se bali svojega glavnega urednika. In Dolina? Ah, Dolina! Oh. Dolina! No, Dolina! Zakaj, pa Dolina? Hum. Dolina! Ne. Dolina! Na vsak način Dolina! Tako, na svidenje jutri v Dolini! Priobčili smo te besede, čeprav si bo večina naših bralcev rekla, da nam je jesenska vročina škodila. Ker smo navajeni vsakega napada in vsake kritike, smo se tudi tokrat žrtvovali in tvegali škan-daliziranje bralcev^, Ali ste uganili, kaj pomenijo gornje besede? Ne? Prav za prav tudi naš glavni urednik, ki je «ana hudičeva mrha» (potihoma, ker ima zajčja ušesa), je vzrojil, ko sem mu pokazal sad svojih možganov in je dejal: «To je za . . . prasce! . . .» Zabobnal je po mizi, čeprav je škratje rasti in ima mišje pesti, da mi je odletelo pero v oko. No, za «Delo» sem se tudi tokrat žrtvoval. In sem vztrajal. In sem zmagal. Torej to je razgovor med dvema prijateljema, ki sta se vabila v Dolino in eden je drugega prepričeval, naj gre, ker bo «fejst». Mislimo, da bodo tudi drugi tega mnenja. Vsi okraji pripravljajo iznenade-nja. Tudi brez iznenadenj je program že dovolj zanimiv, da bi, kdo nesramno dezertiral. Tak je streljanja vreden. No, torej, na sviden.e jutri v Dolini! Za gotovo? Nu, kaj s'm liga muož? Sedaj pa so že začele skakati številke. Kaj mislite, da so naši ljud.e za n č? Vražje se bodo naši nasprot-n.ki polili, ko bodo videli, koliko ljubezni je v našem ljudstvu za ce-mokratični tisk, ki ga vodi v vsakodnevno borbo in mu kaže pravilno pot. Ali veste, da se je Vi. okraj (Sv. Ana, Kolonkovec in ikedenj) ujezil? Najprej si je okrajni komitet KP zadal neko normo za nabiranje prispevkov, pozneje pa re je kar premislil in določil, da bo nabral NAJMANJ 200.000 lir. In komunistična celica «Plesnič» v Skednju? Ta bo v resnici kupila marsikakšno «patrono» za naše časopisne topove: 10.000 lir bo nabrala med člani celice in 40.000 med prebivalstvom. Tudi celica «Rumič» iz Sv. Ane ne zaostaja in je kar krepko pljunila v roke in dejala: 5000 med člani celice, 30.000 pa med prebivalstvom! Kdo bo presegel te norme? Kdo bo zmagal v bitki s Skednjem? Na sličen način so začele prednjačiti Milje, ki so — rent jih vzemi — s tako metodo prodale 280 izvodov «Unità» več. Dolinčani — pardon, vsi naši Bržani — so se segreli in so rekli, da bodo nadaljevali volivne tradicije in da jih ne bo nihče vlekel za nos ter da bodo oni poskusili vleči za nos druge. «Ni k’r taku» — nam je dejal tisti priden fant, ki ga pozna dolinska občina kot pridnega in marljivega «motorista». In veste, kaj se Je zgo-(Nadaljevanje na 4. strani) tis odgovor generalu Aireyu: Jutri, 4. septembra ob 14. uri vsi v Dolino! Stran 2 DELO 3. septembra 19^ PREDKONGRESNA DISKUSIJA KP STO NACIONALIZEM IN INTERNACIONALNEM Nacionalno vprašanje je med o-nimi, ki vzbujajo največ strasti. V Trstu in pokrajini čutimo njegovo prepletanje z vprašanjem odnosov med strankami, s sindikalnim vprašanjem, z občinsko politiko. Zelo značilno pa je, da Partija po stavlja to vprašanje kot problem «okrepitve duha proletarskega in-lernacionalizma v Partiji in med množicami». Jedro proletariatii Trsta in ozemlja je skupno z odločilnimi sloji revnih kmetov pokazalo veliko občutljivost za internucionalističpo politiko. Kljub nenadnim «okretom» smo obdržali enotnost in trdnost, široko množično osnovo, okrog katere naj se gradi za bodočnost. Sli smo skozi obdobje «sedme lepubl ke v okviru jugoslovanske federacije»; bili so trenutki ko se je zdelo da je treba dati prednost vsaki rešitvi pred ono «Svobodne države», kjer se je zanjo zavzerr.ai z znanimi nameni anglo-amenški imperializem. Prišli smo v obdobje «Svobodnega ozemlja». Med tem časom je bil trenutek, ko se je po «razgovoru» med Titom in Togliattijem v novembru 1946 zdela možna raztegnitev italijanske suverenosti nad Trstom, katera bi bila sprejemljiva za Rim in Beograd. Komunistična partija je spomladi v političnem uvodu svojega volivne-ga programa vzdrževala kot primerno rešitev — v danem trenutku in v določeni mednarodni situaciji imenovanje guvernerja kot pogoj za ostranitev vseh okupacijskih čel in združitev dveh con. in to rešitev je Partija predstavljala kot sprejemljivo za vse poštene demokrate, italijanske in slovenske, tudi če bi jo eni ali drugi sprejeli kot kom-jjromisno rešitev, ki ne bi preprečevala nadaljnih izpopolnitev te rešitve v vzdušju pomirjenja, vzajemnega sporazuma in miru. Katera je torej «pravična» rešitev med tolikimi predlaganimi in predvidevanimi rešitvami, katere so bile sprejete bolj manj dobrohotno? Kako si postavljamo ta problem mi komunisti, ki pri tem — razumljivo — tudi gledamo, da si pridobimo za naše stališče čim šiiše množice Slovencev in Italijanov? Prebredli smo toliko in tako Koč Ijiva obdobja borb, premagali toliko nenadnih okretov», a smo pn tem vedno veuli s seboj tako široke množice, ki danes v Trstu in ozemlju predstavljajo najmočnejši in najvažnejši organiziran pokret. Jo pomeni, da je internacionalistični c ut danes tako rekoč ukoreninjen v ‘radie,jah v naši de-eli, da nimamo «nac . nalmh rešitev», ki oi bile dobre za vse čast in za vse položaje, da sc široke plasti prebivalstva odtegnjene vplivu nasprotujočih 3i nacionalizmov. Toda ne zadostuje samo «čut», ki predstavlja doživeto gi aktično izkustvo. Treba je razviti zavest, izde.ati doktrino in ponesti jo med množice. Cim jasnejše sa ideje in čim trdnjesa je zavest, lem pravilnejša, gotovejša, učinkovitejša je akcija, brez omahovanj in neodločnosti. Poslušajmo nekoliko I.enina in Stalina. C e obstaja primer, v katerem je treba postavljati vprašanje dialektično, je to vprav primer nacionalnega vprašanja». Presojati neko vprašanje dialektično pomenja pre aojati ga ne zase, ločeno od vsega drugega, temveč kot del celote, kot del splošnejšega vprašanja in kot vprašanja čigar rešitve se morejo spreminjati s spremembo politične ureditve. Avtonomija, federalizem, odcepitev so vprašanja, katerih rešitev «odvisi od stvarnih pogojev», v katerih se nahajamo. «Da celo, v pogojih, ki se spreminjajo, se praviln.. rešitev v določenem trenutku lahko izkaže v drugem času kot popolnoma zgrešena» «Posamezne zahteve demokracije, vštevši pravico do samoodločbe, ne predstavljajo nekaj absolutnega, temveč del skupnih vprašanj svetovnega demokratičnega pokreta.» In v dobi imperializma se še prav p isebno «nacionalno vprašanje razvija od posebnega vprašanja borbe proti narodnemu zatiranju v splošno vprašanje osvoboditve izpod imperializma; kar dokazuje da je nacionalno vprašanje le del splošnega problema». Program proletarske partije izraža interese proletariata, d očim «pravice narodov morajo izražati interese katerega koli razreda. Vedno podrejati se nacionalnemu vprašanju je nacionalizem, pomenja podrejati koristi proletariata in delavstva interesom imperialnstične ga kapitalizma in reakcije. Nacionalno vprašanje ni vprašanje abstraktne in čustvene pravičnosti, temveč je vprašanje politične strategije. V vidu je treba imeti celotno demokratično in socialistično gibali6, ki jih ima vsako dejanje na celokupni pokret tudi v ostalih deželah, korist in škodo za svetovno demokratično gibanje. Naše stališče ne more biti nacionalno temveč internacionalno. Vedno bolj se moramo navaditi presojati, kot da ne bi bili prizadeti pri svari, kakor da ne bi šlo za nas in za našo zemljo. Naučiti se moramo vedno bolj zajeti razvoj vsega evropskega in svetovnega položaja. Mi smo le delček mnogo širše celote in od celotne rešitve vprašanje demokracije in socializma vsaj v Evropi je odvisen položaj našega Ozemlja. Vemo, da bo edino ie socialistična Evropa na poti v socializem dokončno rešila naše posebno vprašanje. V vsakem obdobju razvoja ne smejo naši po- gledi stremeti za tem, da v določe-kole: kaj naj napravimo v sedanjem nem trenutku rešimo svoje posebni vprašanje, temveč za tem, da pospešujemo razvoj demokracije in socializma v Evropi in v svetu. Ne obstaja torej neka «pravilna» rešitev enkrat za zmeraj. V vsakem položaju je pravilna» ona lešitev, ki jači demokratično in socialistično fronto v Evropi in v svetu. Mi ne skrbimo samo za naš krajevni položaj brez ozira na vse ostalo, temveč na položaj vse socialistične ironie, kolonij držav ljudske demokracije proletarskega in demokratičnega pokreta na zapadu in skoro odveč ugotavljati — Sovjetske zveze, prve in nepogrešljive zaveznice vsakega demokratičnega po-Kreta kjer koli v svetu. Preglejmo v celicah, kolikd je trdno in koliko je napredovalo to naše pojmovanje problema med nami, med tovariši, v krogu našega vpliva med množicami, poglejmo, ce ni ostalnkov italijanskega ali slovenskega nacionalizma ali pa sledov onega oportunizma, ki hoče resiti tržaško vprašanje posebej, ločeno od drugih, ki si ustvarja, da more pazili na posebne krajevne koristi, ne da bi se zmenil za splošne koristi pokreta. Da ni morda znakov onega kramarskega kozmopolitoma malega trgovca, ki je bil zadovoljen z SS oddelki, ker so mu nudili obilo odjemalcev, in danes le zadovoljen z Arnerikanci, ker ima med vojaki nmogo odjemalcev, in bil bi srečen, da ne bi bilo teh prekletih bombardiranj. Tako misli, da ima tudi danes srečo, da je državljan male državice, ker se ne zaveda, da dozorevajo nova strašna bombardiranja. Vprašanje se za nas postavlja ta- položaju in kako naj usmerimo množice? Današnja stvarnost je tale: Ne glede na Kitajsko ali na Afriko, so zapadna Nemčija, zapadna Avstrija in Trst zasedene po angloameri-ških četah, v Nemčiji in Avstriji so tudi sovjetske čete; v Grčiji in Turčiji so generalni štabi pod an-gloameriškim nadzorstvom, imperializem pritiska na meje Albanije, iz-gledu da pripravljajo Evropo kot bojno polje; v Trstu uživajo naklonjenost glasniki branjevskega kozmopulitizma; De Gasperi se odpoveduje «najbolj italijanskemu» Trstu iz vljudnosti do Tita in, da bi ustregel Angloameričanom. Kaj je v tem položaju koristno, da odstranimo nevarnost vojne in okrepimo demokratično fronto? Sovražniki delavcev imajo svoj svetovni pogled na problem, ki odgovarja njihovim razrednim interesom Na oltar «zapadne in krščanske civilizacije» konzervativni sloji žrtvujejo tudi narodno neodvisnost, izvajajo «stvarno» politiko. Tudi delavci in vsi demokrati se morajo privaditi na svetovno pojmovanje «njihovih» vprašanj a ne na krajevno, na stvarno a ne na I čustveno. | Ostaja pa za nas nekaj trajnih praktičnih nujnosti: priznanje ali borba za priznanje narodnih pravic (šole, raba jezika itd.) in jaka delavnost za okrepitev in razširitev ljudske demokratične fronte, ki naj ga postavimo proti fronti imperializma in reakcije In to v interesu, tako slovenske kakor tudi italijanske demokracije. LEOPOLDO GASPARINI NAPIHNJENA ŽAB/ ----... — •>,—in ^ " 1945 leta so jugoslovanski narodi postavili Rdeči armadi v zahvalo spomenik, ki ga vidimo na gornji sliki. Spomenik se nahaja v Batini Skeli, kjer sta se srečala Rdeča armada in jugoslovanska partizanska vojska Kip je delo umetnika Avgusta Avgustičiča. Danes preganja Titova izdajalska klika sovjetske državljane jih meče v ječe in koncentracijska taborišča. Titova klika se obrača proti zapadu, išče zavezništvo kapitalistov. Titova klika poskuša spraviti v pozabljanje, da si brez pomoči Sovjetske zveze in njene Rdeče armade niti ne moremo misliti osvoboditve Jugoslavije. Da bi privedla k pameti «pobesnele fašiste» je morala sovjetska vlada poslati ostro diplomatsko noto beograjskim izdajalcem. Antonio Cordon, predstavnik republikanske Španije v Beogradu piše o TW Kakšen je Tito v privatnem življenju, na banketih, veselicah? Njegovasreč£ nja s Churchillom! Manija, daje velik strateg mu je nakopala nesmrtno sram0*1 Skromnost, obvladovanje samega sebe požrtvovalnost in poštenost so lastnosti ki — skupno z osnovno lastnostjo, zvestobo Partiji — delajo iz komunistov ljudi, ki so vredni tega slavnega imena. Nič ni bolj tuje komunistu kol častihlepnost, lov na stolčke in na bleščeč položaj, domišljavost in birokratizem. Ko je komunist povzdignjen na vodilni položaj, pomeni, da se bo zavedal svoje večje odgovornosti in da bo postal še požrtvovalnejši in delavnejši. Vsak, ki je imel količkaj opravka s Titom (in to se mi je pogostoma pripetilo zaradi svojih dolžnosti kol predstavnik španske republike v Beogradu), je mogel opaziti, da so mu popolnoma manjkale te osnovne lastnosti komunista. Tito se po svojem življenju, svojih pojmih, in namerah razodeva kot povprečno inteligenten, napihnjeno domišljav, neskromen in površen malomeščan. Duševnost brez zaslug do časti dokopane osebe neprestano pronica v njegovih političnih nastopih, v njegovem vedenju ter v njegovem prizadevanju, da bi zgledal «svetovna imenitnost». Deležen hitrega napredovanja zaradi okoliščin ki niso bile odvisne od njegovih sposobnosti, je takoj izgubil glavo — tisto dovolj omejeno glavo, ki mu jo je dala narava — in si je začel domišljati, da je popek sveta. Dvignjen, na položaj, ki je višji od njega, je takoj zaradi popolnega pomanjkanja političnih in moralnih lastnosti izpuhtel in je pokazal svoje bistvo nepopravljive ničle. Tito je lik buržoaznega ambicioznega, podkupljivega in nesposobnega politikanta, kakor ga je v preteklem stoletju opisal špan- Zadostuje, da se je bilo dva ali trikrat pri Titu, in že se ima polna ušesa njegovega blebetanja o stikih, ki jih je imel s Churchillom, pohvalah, ki jih je Churchill podelil njegovi sposobnosti «velike državne osebnosti», itd. «Nekega dne, je pravil Tito, sem imel nek sestanek s Shurchillom na vojni ladji. Kljub temu, da sem se tja podal v trogi tajnosti, so me spre jeli s kraljevo častjo». Tito ne pozablja nikoli zaključiti svojega pripovedovanja s takimi ocenitvami: «Churchill je star, zelo inteligenten lisjak; skušal me je podkupiti, laskal mi je z vsemi mogočimi sredstvi Priznati moram, da je bilo mnogokatero laskanje zelo močno in zapeljivo; brezdvomno je reakcionar, toda pozna svoje delo». Podkupljiv cloveK v politiki in li-listrski malomeščan v svojem privai nem življenju: to je torej iciealm up za Churchille m imperialiste. Im perialislični vohuni so se mogli z lahkoto prepričati, da se ga da po nizki ceni podkupiti. To je neka Titova značilnost: ski pisatelj Mariano Jose de Larra Takoj po Osvoboditvi Beograda je zapustil vsako vojaško vprašanje, čeprav je bil glavni poveljnik, in se je popolnoma posvetil organizaciji ceremoniala. Več kot mesec dni je imei samo eno skrb: posvetil se je z dušo in telesom obnovitvi Belega dvorca, bivšega bivališča kpe-za Pavla, v kateri je določil svoje stanovanje. Kar je bilo najlepšega, najdražjega in razkošnega v beograjskih hišali je bilo pripreljano v ta dvorec, da se dopolni bogastva, ki so že bila nakopičena. Zjutraj in zvečer je prihajal na dvorec s svojim številnim spremstvom in je spraševal, grozil, psoval. Prav tako je menjaval pohištvo in slike BESEDILO SOVJETSKE NOTE IZDAJALSKI TITOVI VLADI ZSSR ZAHTEVA OBRAČUN ZA NASILJA IN BESNENJE RASISTOV DELO 25. julija je sovjetska vlada poslala jugoslovanski vladi noto v pogledu protizakonite aretacije sovjetskih državljanov, ki prebivajo v Jugoslaviji. 30. julija je jugoslovanska vlada poslala v odgovor svojo nolo sovjetski vladi. 16. avgusta je sovjetska vlada poslala novo noto, ki jo prinašamo v celoti. Z ozirom na noto jugoslovanske vlade z dne 30. julija, ki je popolnoma lažnjiva in politično neutemeljena, mora sovjetska vlada napraviti naslednje pripombe: V svoji noti z dne 30. julija, se poskuša jugoslovanska vlada braniti pred obtožbami, da je težko zlorabila oblast in da je kriva zločinskega nasilja nad sovjetskimi državljani, ki prebivajo v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je ostala v najglobljem molku glede protizakonitih aretacij sovjetskih državljanov, glede nevzdržnega in nečloveškega režima v zaporih na-pram sovjetskim državljanom, ki so aretirani. V teh zaporih so bili mnogi od njih radi pretepanja, mučenja in prisilnega gladovanja, privedeni v zelo težko zdravstveno stanje, ki postavlja v nevarnost tudi njihova življenja. Namesto, da bi odgovorili na te obtožbe, ki jih je izrekla sovjetska vlada v svoji noti z dne 25 julija, poskuša jugoslovanska vlada nadomestiti to vprašanje z drugim, z vprašanjem razlogov za te protizakonite aretacije sovjetskih državljanov. Jugoslovanska vlada poskuša na ta način opravičiti brutalno postopanje in druge zločine jugoslovanskih oblasti na škodo sovjetskih državljanov. Jugoslovanska vlada navaja kot glavni razlog za protizakonite aretacije jugoslovanskih državljanov in za okrutno postopanje proti njim dejstvo, da so aretirani sovjetski državljani bili v preteklosti belogardisti, torej sovražni Sovjetski zvezi in sovjetski vladi. V svoji noti navaja jugoslovanska vlada dejstvo, da so v preteklosti mnogi od aretirancev nastopili proti Sovjetski zvezi, proti sovjetski vojski in proti sovjetski vladi. Vendar je vse to bilo znano že dolgo časa in ni nič novega. Znano je, da je bilo vseh 12.000 ruskih emigrantov, ki Irenutno prebivajo v Jugoslaviji, tisti, ki so po drugi svetovni vojni sprejeli sovjetsko državljanstvo in listi, ki tega niso naredili, da so vsi ti emigranti bili pregnani od sovjetske vlade izven meja ZSSR pred 28timi Jeti. To je bilo po zmagi nad belimi generali Denikinom, vVranglom, Krasnovom. Takrat so oili omenjeni ruski emigranti pregnani kot sovražniki ljudstva. Samo po sebi se razume, da so ■p. ti belogardisti tudi borili proti sovjetskemu sistemu, da so klevetali sovjetsko vlado in sovjetske voditelje ter da so škodovali vladi, kolikor je bilo v njihovih močeh. Vendar je znano tudi, da so se pozneje, tekom druge svetovne vojne, ko je postal propad fašistične Nemčije neminoven, čustva in mišljenja leh belogardistov pričenjala izpreminjati in se je njihova sku- cepiti. Najbolj zagrizeni sovražniki Sovjetske zveze so zapustili Jugoslavijo skupno i. nemškimi četami, ki jih je pognala sovjetska vojska. Drugi del sovjetskih emigrantov pa je izpremenil svoje mišljenje ter se preusmeril na Sovjetsko zvezo. Mnogi emigranti so podpirali jugoslovansko partizansko gibanje v borbi proti nemškim in italijanskim okupatorjem, ter zaceli popravljati svoje napake in krivdo z dejanji v korist Sovjetske zveze. Preko 6.000 od bivših 12.000 belogardistov, ki prebivajo v Jugoslaviji, je predložilo prošnjo, v Kateri so izrazili željo, da bi dobili sovjetsko državljanstvo. Znano je tudi, da sta obe vladi, sovjetska m jugoslovanska, vzeli v oozir te okornosti ter prišli do zaključka, da so emigranti, ki so ostali v Jugoslaviji in so prekinili zakaj vsi ti ljudje ne samo niso preganjani zaradi svojih preteklih grehov kot belogardisti, nego .so ie .nadalje «službeni v raznih jugoslovanskih ustanovah? Ali je v vsem tem kaka logika, pravičnost, ali vsaj osnovna dostojnost? Jasno je, da je brez vsake najmanjše osnove poskus jugoslovanske vlade, da postavi v ospredje davne krivde sovjetskih državljanov, ki prebivajo v Jugoslaviji, da bi tako opravičila njihovo preganjanje. Nedvomno zasleduje jugoslovanska vlada določen cilj, kise zateka k tem lažnjiviin razlogom za aretacijo. Ona poskuša odvrniti pozornost ljudstva od pravih razlogov zaradi katerih so ZaSledoyc.nl sovjetski državljani. Kateri jc pravi razlog, da preganja jugoslovanska vlada sov, et-ske državljane? Pravi vzrok preganjanja sovjetskih državljanov ni odnose s lašizmom, popravili svoje _ krivde v preteklosti s partizansko j njihova preteklost emigrantov, nego borbo in uelovnjam proti fašizmu. ! dejstvo, da oni podpirajo pri j atei j-Zato bi bilo krivično, maščevati se ske odnose med Sovjetsko zvezo in nad njimi zaradi njihovih preteklih 1 Jugoslavijo, da oni ne soglašajo s grehov, ki so jih zagrešili kot belo- sedanjo sovražno politiko jugusio- gardisti in se jim je lahko dovolilo, da zaprosijo za sovjetsko ali jugoslovansko državljanstvo, kakor jim je bilo po volji. Potvorbe Titovcev To se je zgodilo 1945. leta. Od takrat so ruski emigranti ostali v Jugoslaviji in uživali svoje pravice svobodnih državljanov. Nikoli se ni pripeti! noben primer preganjanja napram njim s strani jugoslovanske vlade, zaradi njihovih davnih belogardističnih grehov. Vprašanje nastaja torej: Zakaj se je sedaj, 1949. leta, štiri leta potem, ko so prejeli ruski emigranti v Jugoslaviji pomilostitev, Jugoslovani k a vlada nenadoma spomnila na davne krivde teh oseb in jih začela preganjati zaradi teh grehov? Zakaj ni vprašanje preganjanja e-migruntov zaradi njihove preteklosti bilo postavljeno že prej s strani jugoslovanske vlade? Zakaj se je spomnila seie sedaj na to preteklost, kljub dejstvu, da so te osebe popravile svoje grehe s svojim poštenim delom in borbo? Končno, še eno vprašanje: Ce predstavljajo davne belogardistične Krivde zadosten razlog za preganja nje ze stiri leta pomiloščemh emigrantov, zakaj niso tedaj preganjani vsi, ali pa večinoma emigrantov v Jugoslaviji, ki so bili v preteklosti belogardisti ter so škodovali, kolikor je bilo v njihovih močeh, Sovjetski zvezi in jugoslovanskim revolucionarjem? Zakaj so preganjani zaradi teh grehov, samo oni emigranti, ki so pozneje postali sovjet s Ki državljani? Zakaj so preganjane zaradi svojih davnih grehov med sovjetskimi državljani v Jugoslaviji, osebe brez vsake krivde, kot so Dodonov, De-midenko, Streičak, Kiselevskaja? Zakaj nasprotno okoreli sovražniki napredka in Revolucije kot je Koslyarov, ki je diplomiran na nemškem tečaju za špijonažo in sabotažo in sodeloval v policijski organizaciji belogardistov, ali pa Zah-kov, ki je aktivno sodeloval za časa nemške okupacije v časopisju belogardistov, ki prebivajo v Sovjetski zvezi, ali pa Dunkovski, vanske vlade napram Sovjetski zvezi. Pravi razlog za preganjanje sovjetskih državljanov je dejstvo, da oni, skupno z vsemi jugoslovanskimi domoljubi, ne poapirajo in ne soglašajo z znanim in nedopusm.m obnašanjem jugoslovanske viaue, ki je zapustila tabor demokracije in socializma, da bi vstopila v tabor meunaroonega kapitalizma in poskuša sedaj škodovati Sovjetski zvezi. Jugoslovanska vlada ve, da so njeni razlogi in argumenti le malo prepričljivi in jim skuša zato dati videz verodostojnosti s tem, da po krivem pripisuje nekaterim aretiranim osebam, da so vodile «propagando za nasilno zrušitev državnega sistema v Jugoslaviji» ter postavlja to v zvezo z resolucijo Kominforma. Te izmišljotine pa predstavljajo očitno provokacijo in kleveto. pitia v Jugoslaviji začela deliti ter j agent fašistov in sovražnik ZSSR, Resolucija ni proti ustavi in zakonom Resolucija Kominforma ne vsebuje niti besede glede «propagande za nasilno zrušitev državnega sistema v Jugoslaviji», ali glede ukrepov, da bi se izpremenil us silo» ta državni sistem. Resolucija Kominforma, ki je bila objavljena preti kongresom Komunistične partije Jugoslavije, pravi v onem delu, ki se obrača na kongres: «Informacijski urad ne dvomi, da je znotraj KPJ dovolj zdravih elementov, zvestih marksi-zmu-lenimzmu, zvestih mternacio-nalisličnim tradicijam KPJ, zvestih enotni socialistični ironti. Naloga teh zdravih sil KP Jugoslavije je, prisiliti današnje voditelje, da odkrito in pošteno priznajo svoje napake in da j.h popravijo, da zapu-ste nacionalizem, da se vrnejo k internacionalizmu in da z vsemi silami krepe enotno socialistično fronto proti imperializmu, ali, če se današnji voditelji KPJ pokažejo za to nesposobni, da Jih odstranijo in postavijo novo internacionalistično vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Informacijski urad ne dvomi, da je znala izpolniti to častno nalogo». Kot se lahko vidi ta resolucija ne vsebuje niti besede o nasiini ali mirni zrušitvi državnega sistema v Jugoslaviji. Resolucija piše samo, da morajo jugoslovanski komunisti prisiliti sedanje voditelje Komunistične partije Jugoslavije, da izpre-menijo svojo politično linijo, a, če se to ne zgodi, da morajo obnoviti vodstvo KPJ, izvoliti novo vodstvo. Ali ie to postopanje pravilno z ozirom na linijo Partije? Ali je popolnoma zakonito? Nedvomno je tako! Pred drugo svetovno vojno, je kongres Komunistične partije Združenih držav glasoval proti staremu vodstvu Partije (Browder) in ga nadomestil z novim (Forsterjevim). Na celem svetu ni bilo niti ene same osebe ki bi ocenila to dejanje kot nasilno rušenje sistema, ki vlada v Partiji. Leninsko-stalinske izkušnje nas uče 1921. leta na X. kongresu kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze Lenin še ni imel trdne večine v centralnem komitetu Partije, a kongres je izvolil nov CK s trdno večino leninistov. Nikogar ni bilo, ki bi smatral to dejanje kot rušenje državnega sistema In to je tudi razumljivo. V mar-sističnih pratijah se ne sklicujejo kongresi, da bi se pela slava voditeljem, nego da bi se kritično pretreslo delo trenutnega vodstva in če je potrebno, da bi se ga obnovilo ali zamenjalo z novim vodstvom. V vseh marksističnih partijah, v katerih obstoja globoka partijska demokracija, je ta sistem izmenjave vodstva popolnoma priroden in do-', cela normalen. Zakaj smatra jugoslovanska vlada kot nenormalno, protizakonito in zločinsko, če se uporabi v Komunistični pratiji Jugoslavije, iso stvar, ki je normalna in zakonita v marksističnih Partijah? To se dogaja zato, ker so jugoslovanski voditelj prekinili z mark-sizmom-leninizmom. V Evropi sta samo dve vladi, grška in španska, TsaJadrisova in Frankova vlada, ki smatra ra resolucijo Kominforma kot. «zločinskega otroka» Toda te dve vladi sta fašistični. Kot se vidi, je jugoslovanska vlada, tretja vlada, ki smatra resolucijo Kominforma kot «zločinskega otroka» in meni da je njeno čitanje ali razširjenje zadosten razlog, da se vrže v zapor tisoče oseb. Jasno je, da to soglasje in podobnosti niso slučajni. O kakem socialističnem sistemu v Jugoslaviji se naj govori, če je dežela postavljena pod kontrolo tujega kapitala, če je vodstvo Komunistične partije Jugoslavije v vojnem stanju s komunističnimi partijami vsega sveta? Ce hočemo karakterizirati sedanji politični režim v Jugoslaviji, moramo posvetiti pozornost sledečim dejstvom, ki so prišli slučajno v vednost ministrstvu za zunanje zadeve ZSSR. A) Maja 1949. je bil sovjetski državljan Dodonov ki je delal kot tehnični ravnatelj v tovarni Duga v Beogradu nenadoma odpuščen iz službe iz «političnih razlogov». Tako je napisano v njegovi delovni pri generalnem direktorju kemične industrije Srbije, Budisavljeviču, zaradi tega svojevoljnega dejanja in zahteval podrobnejšo razlago glede teh «političnih razlogov» mu je Bu-disavljevič odkrito odgovoril, «da je podpornikom resolucije Kominforma, odvzeta vsaka zakonska zaščita». Istega dne je bil Dodonov areti-an in pripeljan na odsek državne jolicije, drugega okraja Beograda. Tukaj ga je več dni sistematično pretepal apetan Sotra, vodja tega odseka, ki je poskušal izsiliti iz njega priznanje, da je podpornik re-resolucije Kominlorma ter da je nalepil protizakonite letake v tovarni Duga. Tekom zasliševanja v policijskem glavnem stanu, je bil Dodonov prisiljen da stoji nepremično 20 ur, dva dni je bil brez hrane, vode in spanja. Ko se je oče Dodonova pritožil pomočniku javnega tožilca Srbije, Vukadinoviču, zaradi mučenja, ki ga mora trpeti njegov sin s strani zaporske državne uprave, je Vu-kadinovič odbil te pritožbe in celo opravičeval zločinsko dejavnost jugoslovanske policije z cinično izjavo: «To je naš pomožni preiskovalni sl roj Oni vedo kaj delajo.» B) Sovjetski državljan Domiden-ko, ki je bil aretiran v maju 1949., ni dobil hrane 6 dni. Tekom preiskave so ga pretepali po stopalih. Zahtevali so od njega priznanje, da je zbiral podatke v korist Sovjetske zveze. C) Sovjetska državljanka Strel-kac je bila vržena v zapor v Beogradu marca 1949. Tam so jo 22 noči zaporedoma podvrgli zasliševanju. Strelkac je bila obtožena špionaže v korist Sovjetske zveze. Zahtevalo se je od nje, da je dogovor glede svojega stališča napram resoluciji Kominforma. Tekom zasliševanje je bila Strelkac zaporedoma pretepana. Ali je mogoče smatrati režim, ki uporablja take nečloveške in zločinske metode , kot demokratičen in ljudski režim? Ali ni bolj točno, da trdimo, da je režim, ki dopušča tako mučenje, fašistični režim, režim gestapa? Jugoslovanska vlada poskuša prikazati, da se sovjetska vlada vmešava v jugoslovanske notranje zadeve. Jugoslovanska viada postavlja vprašanje kot da sovjetska vlada ne priznava jugoslovanski vladi pravico, da smatra sovjetske državljane za odgovorne če so zagrešili kake prekrške. Toda ta trditev jugoslovanske vlade je brez vsake osnove, ker sovjetski državljani niso preganjani za dejanja, ki predstavljajo kršitev zakonov. Jugoslovanska vlada preganja sovjetske državljane, ki niso zagrešili nobenega prekrška ali zločina, preganja jih samo zato, ker so izrazili svoje demokratično mišljenje in ker podpirajo prijateljske odnose med sovjetskimi narodi in narodi Jugoslavije Jugoslovanska vlada namerava očividno tudi v bodočnosti ravnati nečloveško s sovjetskimi državljani, izvajati proti njim nezakonite aretacije, pretepanja ter žalitve. Jugoslovanska vlada ne namerava očivitno pozvati na odgovornost tiste ki so uvedli in izvajajo ta tašistični sistem. Ce odgovarja to dejstvom se zdi sovjetski vladi potrebno, da izjavi, da ne bo dopuščala tega stanja in bo prsiljena podvzeti bolj učinkovite ukrepe v obrambo pravic sovjetskih državljtanov v Jugoslaviji in da pozove k redu pobesnele fašiste. in pomnoževal svoje podrejen6’ so postali iz spremljevalcev. Bilo bi .. . ". . - Sl iD* C razumljivo, če bi T**\j je postal voditelj države, 5. ali 111 izpopolniti svoje znanje, ga niso videli s knjigo v - ^ ima povsem druge skrbi. 0. 8 in odlikovanjih sC sil ških krojili m uminuvanj— , dijo dolge razprave. Nobena reč mu ne ugaja toliko kot P^, m predstave, na katerih se razkazovati v vsem svojem c Njegova strast za nakite, za 1 in srebrne predmete ter PraV sebno pa za ure je postala sme.šma Pogostoma gleda na zapestni kronometer in pote* me iz žepa drugo uro in jo P° nastavi. Z desno roko naprah častno kretnjo, ki mu je že P°' navadna, da si ogleda dia*a prstane, ki jih nosi na prsh*1, , Kaj časa zatem ukaze, naj P sejo čaj za povabljence? jejo čaj v medeninastih PoSlF* medtem ko ga on srka iz ro*6’ te skodelice. V njegovem dvorcu so P*'e^ navado banketi in pojedine, odličen tujec je gotovo P°va n mora prebavljati en ali vec govih govorov. Nekega dne )e to izrekel 14 brezkončnih * blesavih Zdravljic, da mi Je « član njegovega spremstva «Bije in govori preveč. Izvabi ce pozornost vseh. Postavi)8 s* nas postavlja v smešni polo*' S strastjo skuša prikazovati Kot odličnega poznavalca strategije. Ko je prisoten k»11 jak, je neizogibno, da pri*16 (Ji povedovati svoje vojaške i2ltllS Skoro vedno pove kako aebe10' kor n. pr.: « j. uai jaz sem iti1* jaz pouolicir. pr jak. Avstrijski smo se učili. Avstrijski podol zelo dobro poznal vojaško te* V resnici pa njegovo vojaško ne prekaša znanja avstrijske^8 v ’» I r 1 o \/nnlr»,.< ... ....... < » ili\ ' oficirja. Večkrat je svojega sečnika poklical k zemljevid11 , goslavije in kazal svojo kavad1 strateško sposobnost, tako naznacil odsek 3UU-4UI) kin. za d» divizijo, Tako Je mogel vsak ^ nati vojaško neveunust tega ^ sala ki ni poznal niti svoje v* Vsekakor kakšna razlika - ,c ničevostjo, nevednostjo, oh* j domišljavostjo m med gei1*8,,,, Jovanovičem, ki ga je uai 11 Sposobnosti generala jovano',lC. se ze leta Ì941 pokazaie, K° K lzkazai kot vesten, inteuA poučen vojaški voditelj. ^ voditelj, razlika v značaju obeh ose* _ novic je bil pravi uk kom*,; K Ive E iice D *kn trai «lov »lin Se c vore Ni Prav «D bec Nii "»Ko Ni, VrVli rtJ0 Ufu8 H ‘Voje pi1 fiore *veei ‘kun,, kini '‘»bil Pecer Eai f ^ko itii, ,{rčk Zb "«ga S* l»biic s*lis ‘»hko to» |*1 Uh in mouer, skromen, posten ih 'f Sovjetski zvezi Bil je nadv8* polaren v vojski in to je 'fi* i io. Jovanovič je večkrat PraV ' bi rad sei izučil za v ZSSR, da bi pravega vojaka. "J 1 Til razlika z austrijskim pohoti1 «popolnim v vojaški vedi»’ kor je bil vojni uspeh JA \/ cejšnji meri odvisen ud ge* novica. To so nekatere značilnosti j ale a Tita, tega moza-baion*. s, ki je preučit vprašanje Ttia’ dejal: Kako je mogel ta reakc A biti smatran kot revolucioH*’ ko je ta ničevost postala vod1 takega ljudstva, vansko?». kot je ei1 ■ j ' F/’-. že P1' y| ' Na to vprašanje je leti odgovoril Marka, ko Je "^1 . naval vprašanje španskega r ; '‘Vj sparlerà, ki je bil nekaj baSj( prednjak in se je potem, k6 dokopal du oblasti izrodil v cionarja. Marks je o njem «Espartero je eden izmed prehodnih ljudi, ki jih Jjud5 ,i trenutku socialne jih .j- g krize tivi8% svoja ramena in ki se jih 'J! le s težavo otrese, kakor 1,1 Sindbad zlobnega starca, ki 1 Iid stisnil vrat med svojimi Toda mednarodni in notr*"j ložaj Jugoslavije je poP° različen od Esparterove Spah1 le demokracije in sociali2**1^ močnejše ne samo od Titov6 Zv‘ti , a>„, marveč od vsega imperiali®*1 a s tabora. In kdor pozna krash0 ho slovansko ljudstvo, ve, da b°^ iu opravilo s Titom in h' zločinsko tolpo. ANTONIO COflP Ob h» Da K M] in /‘va Ulj bo Komunistična partija Jugoslavi-, knjižici. Ko se je Dodonov pritožil «Kakor smeli gorski sokol se Je dvignil tov. Tito, vodeč Partijo In ljudstvo, brez strahu pred P'yj in neurji, dvignil se je in poletel nad našo zemljo in zgodovino...» (iz govora Djilasa 14. julij» 1 1 | I__Od ustnega izročila do tiskane knjige d«* iti' st ini» i* oj^ iK e [H* |0i id Vr* .i#'1 ZlK* :» T;sk- staro ^niiRa? Nič novega; svet! ne, prijatelj! Kot svet knjiga *Cer n* stara, pač pa kot človek! ^a’ človek sam je bil prva nii?a»; človek, ki je svoje, čeprav peta ve lesti ji primitivne misli «izročil» so-Veku- ta zopet drugemu, da je "tročilo» Se da: vore prehajalo iz roda v rod. ines nam nešteta «izročila» go-0 davno minulih časih in do- * In — mar srbski guslar ni avcata živa «knjiga»? “.rs=Me rr:ts »--<**« V«tWI *miiw ««MM ,M|* 1.. I -- kot ja, ki so jo Kitajci čuvali že 2000 let, in jo preneli v Evropo. Odklenkalo je tudi pergamenu . . Vse je bilo tu, samo dolgotrajno in mučno prepisovanje knjig je močno oviralo njihovo razširitev, čeprav so si s to «obrtjo» služili svoj borni kruhek tisoči prepisovalcev, med njimi mnogi revni dijaki. Ko so pa končno v XV. stoletju odkrili tisk, je ta napravil v pogledu knjige in njene razširitve pravo revolucijo, pa naj je tisk nad ženega v naš partizanski tisk! 1 Kljub vsemu je izšlo v vseh partizanskih tiskarnah poleg neštetih letakov, lepakov, brošur, partizanskih pesmaric, umetniških slik itd. Uidi še 12 centralnih časopisov, 17 pokrajinskih (na Primorskem 5: «Partizanski dnevnik», «Primorski kmečki glas», «Slovenka», «Mladi puntar» in «Mladi rod») ter večje število okrožnih in okrajnih listov. Med naše borce so pa iste tiskarne razposlale razen kupov posebnih, *• 8. lebnurj» 1921. DELO 01*1110 KOMUNISTIČNI 1VIZE JULIJSKE BENEČIJE Vspofedfio 1 nehenjem likorllčanj« ene osrbe po ugl. bo prenehalo ludi likorikanjr bo prenehalo ludi likorllčenje enega naroda | rugem narodu. — S padcem razrednih nasprol | v oirfju narodov, pade ludi medsebojno aovratlv med narodi maa» - eeeaasia#*. Velo II. • Siev. 14. "toe.oii — prvo glasilo komunistične partije, ustanovljeno leta 1920. v Trstu, je moralo zaradi fašističnega nasilja prenehati leta 1926 legalno izhajati in je bilo od tedaj tiskano skrivaj. ne P°zabiš», napraviš na ro-vozet, kaj? Pri tem seveda ne ^ siiš, da je vozel «pisava» ka-Sl' se posluževali m se pu- llf*aU še fdQj, ‘‘•vive poslužujejo preprosti nuna raznčne načine vozlane ,ooe»ene tako, kuKor ti u6l So vejo, lazue svojo knjigo. Zopet vrezavali v ve,e raz Znl. »»L* /.Zv y*-fc >.■>»/> J i ^ 1 Oi' sni' ,ni)e' 'e i,. ii*1 flV« V izumil Holandec Coster ali Nemec Guttenberg (pravilno se je imenoval Genslleisch!). Res je, da je izum tiskarstva omogočil — časopis, to «peto velesilo». Kako nestrpno smo čakali za časa štiriletne groze se tako piepro-sto tiskanih «Porodil», raznih unisone in celo listov! Malo smo tedaj veneli, kje so te tiskovine na-stajaie, saj je bila vsaka partizanska tiskarna divjemu nacistu prav posebno zazeijen pien. V tesnem podzemskem prostoru v zapaunem aelu .Ljubljane, v samem gnezdu okupatorja, je tiskar skl stroj noč in uun bil v oeiu. cesto do koien v vodi so tiskarji prve slivenske partizanske tiskarne «Podmornice» izgotavljaii neprestana nova naročila, nlokiranje Ljubljane z bodečo žico je pa onemogočilo nadainje delo in «Poumor-poti . . . Nekaj slič- i nica» se je morala seliti. Nova tiskarna «Tunei» je bila boije opremljena, celo eiektncno napeljavo je imela in tiskala poieg neštetih brošur, lepakov in letakov tudi «Slovenskega poročevalca» izvodih Nastali sta še dve drugi tiskarni, od katerih prvo so okupatorji kmalu odkrili m se zverinsko znesli nad junaškimi tiskarji, incateni ko so drugo iskali s k aro leto dni, a ko so jo odkrili, tiskarjev niso našli, ker so se, opozorjeni po signalni lučki, pravočasno resili. Najzanimivejša je uila «Jama», nameščena v prostoru, izdolbenem v živo skalo pod mizarmco rakov za talce. lJila je najpopomejša m je mogla tiskati list velikega 1 ormata. Policija je besnela, a zaman; Sled je vodila do mizarmve, ki so jo do zadnjega kotička preiskali, celo kopali so; zadeli so pa na Skalo in si pač niso pričakovali tiskarne v skali. Kljub temu so mizornl-eo stražili še dolge mesece in tako onemogočili delovanje tiskarne. Pozneje so si neustrašni partizani uredili že visoko zmogljive tiskarne, ki so tiskale po več časopisov in zaposlovale do 100 ljudi. Taki sta bili «Triglav» in «Partizanska tiskarna». Na Primorskem je bila prva partizanska tiskarna urejena lebruarja 1942. v Gorici; kmalu sta nastali se dve v okolici, ena pri Postojni, ena v baškem okraju. Nemška olenzi-va jeseni 1943 je sicer uničila ves veliki trud, a komaj mesec oni po tem je delovalo ze 14 novih tiskarn: V februarju 1944 je pa nastala «Slovenija», ponos partizanskega tiskarstva, ki se je ponašala kar s tremi stroji. Ne bomo naštevali vseh ostalih partizanskih tiskarn, razmeščenih po raznih krajih Slovenije, ki so s svojim delom širile in krepile borbo za svobodo sirom dežele. Tudi moramo opustiti opisovanje neštetih ovir, ki jih je moglo premagati le borcem namenjenih brošur,, kar 54 raznih časopisov, istotako namenjenih samo borcem. In vse to delo nikakor ni bilo zaman! Navdušenje, vztrajnost in trdna veva, ki so jih partizanske tiskarne vlivale slovenskemu ljudstvu, so v prvi vrsti pomogli uničiti našega smrtnega sovraga. Kelti so v naše kraje u\^-“‘..ho-vo kulturo, ki jo po najznačiP1 ;šem najdišču La Tène ob Neuenbu.1" kem jezeru (Švica), imenujemo latensko kulturo. Izdelovanje železa so izpopolnili; njim se pripisuje ustanovitev mnogih močno in trdno obzidanih mest. Vendar pa niso prodrli v bolj gorate kraje, kjer so prvotni Iliri ostali precej nemoteni; zato se latenska kultura ni razširila po vsej deželi. Kelti so bili poljedelci, a tudi rudarji (zlato, železo itd), trgovci in obrtniki. Večje državne tvorbe, razen ob primerih zunanjih sovražnih napadov niso poznali. Na Italskem polotoku so tedaj gospodovali Rimljani. Da zavarujejo svojo severno mejo proti vedno naraščajočim vpadom barbarskili narodov, so 1. 181. pred n. št. ustanovili Akvilejo ki jim je služila kot vojna baza tudi za nadaljna prodiranja na sever in vzhod. Ze 1. 178. so po trdem dveletnem boju zavzeli Trst in pobili vse njegovo prebivalstvo. Ze v I. stoletju pred n., št. so se jim uklonila razna alpska plemana, 1. 35 so premagali kra-šlce Japode, a do 1. ti pred n. št. je bila že vsa današnja Slovenija v njihovi oblasti ter so se v naslednjih časih razširili tja do Donave in v Dalmacijo. Ker so te dežele zavzemali predvsem iz strateških ozirov, so gradili preko njih do svojih skrajnih meja dobre in trdne ceste, od katerih najvažnejše so bile: 1) Akvi-leja, Kanalska dolina, Beljak, Vi-runum na Gosposvetskem polju in dalje na Gornje Avstrijsko; 2) Ak-vileja, Vipavska dolina, Ajdovščina, Hrušica, Logatec, Ljubljana, Celje, Ptuj Subotišče itd; 3) Akvileja, preko gornje tržaške okolice (Devin, Nabrežina, Opčine, Bazovica) do Trsata; 4) Akvileja, Trst, Poreč, Hier Soča, Sava, Drava teh imajo svoj Prihod Slovanov v Evropo Pulj, 5) Ljubljana, ob Savi do Siska; tudi Trst so združili z Ljubljano. Na domače keltsko-ilirsko prebivalstvo rimska zaseoba ni posebni, vplivala. Pač so mogli romanizirat, večja mesta, predvsem ob novo zgrajenih cestah, kjer so naseljeval, svoje vojaštvo; podeželje je pa o-stalo malone popolnoma nedotaknjeno in živelo še vnaprej svoje dotedanje življenje, kar nam pričajo mnoga grobišča tedanjega času popolnoma v slogu krščanstva v naše kraje. Večji oel današnje Slove nije je bil priključen metropolitu v Akvileji, vzhodni del pripadajoč Panoniji, pa onemu v Sirmiju (Sremska Mitroviča) in že v 4. in č. stol. po n. št. je bila dezela malone vsa krščanska. Toda že je nastopilo ono važno zgodovinsko razdobje, ki je popolnoma preobrazilo kulturno in politično 'življenje rimskih pokrajin; bila je to doba velikih preseljevanj raznih narodov. Ze 1. 165 so preko Norika prodrli do AkviiCje germanski Marko-mani; bili so sicer odbiti in izgnani nazaj na severozapad, vendar so Rimljani od tedaj opustili vsako misel na nadaljna osvajanja dežel onstran Donave. Pozneje je posebno Panonija postala torišče stalnih vpadov barbarskih narodov. Od srede 4. do začetka 5 stol so navaljevali Vandali, ki pa niso pustili posebnih sledov.tom. Zaradi tega imamo o njihovem Huje_je bilo za navala Hunov, ki i tedanjem življenju prav malo poso koncem 4. stol. prodrli globoko ročih v Panonijo in Dalmacijo, a v 5. stol. udarili preko naših krajev v Italijo. Najbrže je tedaj bila porušena Ljubljana (Emona), a je bila pozneje zopet pozidana. Ko je po smrti hunskega kralja Atile (453) propadla njegova država, si; se dvignili germanski Gotje, ki so 1. 489 osvojili tudi Trst ter izgnali Rimljane. Stalne vojne Vzhodnih Gotov z bizantinskim cesarjem Justinijanom so dale priliko za vdor proti Jadrartu germanskim Langobardom, ki so sredi 6. stol. zasedli vso Slovenijo od Gorenjske do Panonske nižine. Trst so Langobardi zasedli 1. 568, od koder "lo se pa I. 590 morali umakniti novim gospodarjem — Bizantincem. Pa tudi bizantinskemu gospodstvu v naših krajih je že bila poslednja ura. Ze 1. 602 so se v okolici Trsta vodile borbe proti novemu narodu — Slovenov ki pa niso zasedli teh krajev le začasno, temveč jih kon-čnoveljavno vzeli v trajno posest. V svoji pradomovini na ozemlju ! današnje vzhodne Poljske in zapad-ne Rusije med Karpati, Vislo, Vzhod- j nim morjem, zapadno Dvino tur Dnjeprom in Dnjestrom so stari Slovani živeli svoje mirno življenje brez posebnih stikov z ostalim sve- Najstarejše ime vsem slovanskim plemenom je bilo «Srb» (dr. Gruden), ki se je ohranilo še pri se-sernih (Srbi ali Sorbi) in pri južnih Slovanih (Srbi). Tedanji rimski zgodovinarji (Plinij, Tacit) jih imenujejo Venedae, najbrže po Germanih, ki so jim pravili Venedi, Veneti ali tudi Vinidi, medtem ko so jih Bizantinci imenovali tako, kakor so si sami pravili — Slovani, kar bi naj pomenilo «govoreče» (slovo beseda; govorice Germanov Slovani niso razumeli in jim Debela črtano-pikčasta črta označuje zapadno mejo slovanske zasedbe. Pikčasta črta kaže «jantarsko pra .ezo». Tanka črtano-pikčasa črta pokazuje današnje državne meje. FANTOVSKE V KRIŽU ŽE DAVNO NI VEČ Starejši fantje so se na račun novincev prav dobro imeli in jih še pošteno natepli - Božmonovemu Kimetu so pa |novinci vrnili milo za drago in - konec je bilo starodavni fantovski Trstu tiskana slovenska šolska knjiga Vegovih Nila rastoča rastli-dala starim Egipča-0l«e, tanke trake, ki so jih [V* .V 1(K) in več metrov dolge »Vitj r‘rtlern° široke trake, da so, i °t>šir V Zavitke, dali kar dobre in 6*0^ «Papirja» so kaj \ •sVOj izdelek v . n drugod. H*»» Aleksandrijski in-dobro Grčiji, Ri- kožo so prvotno uporab- is*')( VoSUr°V°; pozneie um je pri-, «6er s'rojena koža dala izvrstni F en>> in mnoge učene in Umisli Ci °vac mnoge učene in poso bile zaupane strojeni -, koz, telet itd.; industrij-S|U ^ kamena v maloazijskem medlih ri*arnu so pa bili aleksandrij- Sv. Križ pri Trstu, kateremu lu.uuu ! Pravimo tudi Ribiški sv. Križ, se ' razprostira na približno 200 m visokem griču. Del vasi je obrnjen proti morju. Od tu je prekrasen razled na Trst, Istro, Beneške lagune in iurlansko nižino; posebno o-čarijiv pogled pa je v večernih urah na morje, kjer mrgoli na stotine lučic ribiških ladij. V zalivu, ki ga na vzhodni strani straži inira-marski, a na zapadni devinski grad, je majhen ribiški svetoknski Por-tič. Drugi del vasi pa se razteza po kraški planoti, od koder se ti odpira lep razgled ne samo na kraško gričevje, temveč tudi na velikane Julijskih Alp, ki obrobljajo našo sončno Primorsko. Nekdaj je bil Križ obdan od bujnih hrastovih in černikovih gozdov, ki pa so jih baje izsekali, ko so gradili Benetke. Pravijo, da so takrat bila kraška tla pokrita z ro- ®aI)irnim industrijcem trn Pri Samarkandu leta \ bitki ' So A t»kniU Arabci oplenili Kitajce, iz- »krivnost izdelovanja papir- res veliko junaštvo vseh sodelujočih. Koliko ogromne volje in popolne nesebičnosti tiskarjev, kurirjev, donašalcev ogromnih količin tiskarskega papirja itd je bilo vlo- Obilen ribolov Križ pri Trstu dovitno prstjo, v kateri je prav do- kondaria». Vsak mladenič je mo-bro uspevala trta. Pozneje pa je ral, preden je «postal» fant, pla-burja odnesla vso rodovitno prst, čati fantovsko. Dokler ni tega sto-pokazala pa so se ostra k umen ita ril ni smel zvečer vasovati, kaj še rebra. da bi se bil podal na ples! .. . Ra- Da so bili hrastovi gozdovi tudi zumljivo je, da ni bilo to vsem po na obmorski strani Križa nam priča volji. Toda ni bilo druge pomoči, ime «pri Hrastičih», ki se je še Ce se je kdo obotavljal, so ga do danes ohranilo. starejši fantje toliko časa nadle- Križane poznajo, kot ribiče, da- govali, da je klonil in storil, kar leč naokoli. Vendar pa niso Kri- so zahtevali. Toda Križanom ni bi-žani ribiči. Mnogo jih je zaposlenih lo dovolj le to, da so se na račun v kamnolomih in klesarskih delav- mladih fantov do sitega najedli in nieuh; današnja, zlasti mlajša ge- napili, marveč so zahtevali od njih neracia pa je večinoma zaposlena še žrtev, ki je bila takrat, in bi pri različnih delih v mestu. Vendar prav gotovo bila tudi danes za vsa-pa predstavljajo vso tipičnost vasi kega, neprijetna. Nič čuda potem, le ribiči. O ribičih bomo priobčili da so mladi Križani toliko časa v našem listu posebno črtico v eni razmišljali, kako bi se izognili tej izmed prihodnjih številk. Za danes neprijetnoosti. No, seznanimo se se povrnimo za pol stoletja nazaj, malo podrobneje s to žrtvijo ter da se seznanimo z nekdanjo kriško kako se je vsa njena ceremonija «fantovsko», ki je pred dobrim pol- odigravala. stoletjem neslavno končala. V Križu je bil praznik «lantov- —o— I ske» navadno na drugi božični Kot po vseh slovenskih vaseh praznik. Tega dne so se proti veje bila tudi v Križu «fantovska», čeru zbrali vsi «že potrjeni» tuntje ki je imela svojega kapela» in «se- v gostilni «Pri Vipavcu» kjer so jim mladi «še nepotrjeni», pripravili dobro večerjo in seveda mizo obložili z dobrim «prosečanom». Ko so se že vsi nasitili in seveda tudi precej «okorajžili», se je pričela strašna preizkušnja. «Potrjeni» fantje so kot zveri planili po «nepotrjenih» in jih strahovito «našrat-rali» (pretepli). Mladi so se sicer mogli braniti, toda kaj je pomagalo, ker je bila vedno velika večina starejših! . . . Pri tem pa ni bil nihče izvzet. Vsi brez razlike so jih morali «pošteno vdobiti», če so hoteli «postati fantje». Mladeniči so se sicer vsako leto protivili tej starokopitni in nevšečni navadi, toda vse protivljenje je bilo zaman. Ce so hoteli «postati» fantje, so se morali vdati in jih seveda vdobiti . . Bilo je nekako pred 57 leti 18 mladeničev se je s strahom pripravljalo na prvo žrtev tantovske. Nekšen poglavar te skupine je bil Bavčarjev Jože. Bil je mnenja, da je treba napraviti konec tej poniževalni fantovski tradiciji. Sicer hi bil strahopetec, nasprotno pogumen in močan fant je bil. Dolgo časa je tuhtal in razmišljal, ne da bi komu povedal, kako bi se dalo vso stvar z zvijačo in zlahka izpeljati. Nekaj dni pred božičem, pa je sklical vse Križanka v narodni noši «pod lupo», «na Križadi» na vogalu današnje zadruge in drugod; nekaj pa jih je šlo v gostilno. Vsa zbrana fantovska, videč, da ni v gostilni nobenega znamenja o večerji, se je spravila na mladeniče, čim jih je zagledala Ti pa so bili urnejši, udarili so po luči, nakar je nastala tema. Vnel se je hud pretep Seveda so jih mladi «fasali», vendar pa se jim je posrečilo zbežati v vas, kamor je bila postavljena zaseda. Za njimi sta pridrvela tedanji «kapo» Božmonov Kirne in «sekondarij» Mrtnjačev Janez. Se z daleka si nista mislila kaj vse ju čaka. Mladeniči so iz zasede naskočili ter ju tako «našmi- I rali», da je bilo groza. Vsa Kirne- ] Slovenci prišli v nove ostale mladeniče na tajni sestanek, tova moč je bila zaman. Dobil je sužnji obrov to na katerem jim je razodel svoj na- toliko «batin», da se je sključil v' črt, namreč upreti se fantovski in k|on ter klical na pomoč. To je če se zlepa nič ne opravi, se ji bila gotovo vanj velika sramota, postaviti po robu. Vsi so se strinja- jjrez dvoma se ni od tedaj dalje H z njim. «Torej letos nič več fan- ve^ brigal za fantovsko. In s tem je bila odpravljena nepiijetna in starokopitna «fantovska». tovske!» a vse mora ostati v največji tajnosti. Domenili so se, da se na dan sv Stefana ne bodo prikazali na svetlo, zvečer pa da bodo,, če bo treba, napadli stare fante, medtem ko jih bodo čakali, da jim plačajo fantovsko. In res. Na dan sv. Stefana so jo skrivaj popihali že v opoldanskih urah v Nabrežino, kjer so ostali do večera. Starim križkim fantom se ni niti sanjalo, kaj vse snujejo mladi «zarotniki». Pričakovali so jih, kot je bila navada, v gostilni «Pri Vipavcu» Seveda so poraženi stari fantje šli drugi dan tožit osemnajstkarje k orožnikom na Prosek. Povedali so vse po svoje, zato so bili prepričani, da bo njihova veljala. Orožniki so res klicali na zagovor mladeniče — osemnajstkarje, a ti so bili že tako zviti «tički», da so se znali na lep in prepričljiv način «zmazati» iz zagate. Zgodilo se je, da so orožniki odobravali njihovo Ko so se mladi vračali iz Na- dejanje, brežine, so se porazdelili po sku-j Se danes so lahko hvaležni mla-pinah. O vsem so se dobro spora- di Križani onim osemnajstim mla-zumeli. Nekateri so se skrivaj vti- deničem, ki so za vselej odpravili hotapili v vas ter napravili zasedo trdo in nezaželjeno «preizkušnjo». zato rekli «Nemci», to je nemi, mutasti ljudje). Za Sclavone so Rim ljuni imenovali slovene šele tedaj, ko so prišli z njimi v stike in povzeli ime po njihovem pravem (Sloveni - Sclavoni). Kaj je nagnalo stare Slovane na preseljevanje, ni točno zn„no; najbrže nam je pa iskati vzrok v naraščanju prebivalstva, ki mu močno gozdnata in močvirnata pradomovina ni mogla več nuditi dovoljnih življenskih možnosti. Tudi ni znano, kdaj se je njihovo prodiranje začelo. Vsekakor vemo, da so v 2. stoletju po n. št. že silili preko Donave. Iz svoje pradomovine je pleme Bodricev zavzelo današnje pokrajine Meklenburško in Holstemsko, Ljutici in Havelčani so zasedli današnjo Braniborsko, Sorbi ali Srbi Lužiško, Cehi pa današnjo Češko in Moravsko; Ob Visli so se naselili Poljani ali Poljaki. Druga plemen i, med katerimi sta največji bili p.e-meni Slovenov in Antov, so prodrli preko Karpatov in zasedli današnjo Erdeljsko in Rumunsko, od koder so dalje prodirali na Balkan in proti zapadu ob Donavi in Savi ter Dravi. Posebno po smrti hunskega kralja Atile (568) jim je bila pot v da-našanje slovenske kraje odprta. Del se jih je ustavilo v Panoniji, drugi so pa prodirali dalje na noriška tla kjer so zadeli na domače ilirsko-keltsko-romansko prebivalstvo. Nove prokrajine so Slovani zasedali v trdih bojih z domačini; prodrli so daleč proti zapadu, celo do današnje Solnograške in do Til metila Ta slovanski) plemena imenujemo karantanske Slovence, njihovo deželo pa Karantanijo (odtod «Koroška»), Cesto čujemo, da so bili tedanji kraje kot posebno izkoriščajo gotovi krogi, ki bi hoteli prikazali Slovence kot pleme sužnjev že iz davnine. Nedvomno je, da so imeli Sloveni tekom svojih preseljevanj neštete boje z razn mi narodi, kakor je tudi razumljivo, da jim kljub njihovi zgodovinsko dokazani borbenosti, vojni sreča ni bila vedno mila. Tudi je nesporno, da je del Slovenov prišel v obrsko sužnost. Ni pa tega mogoče pospjlošiti in smatrati Slovene kot suženjsko pleme, saj je vendar znano, da so tedaj mogočno bizantinsko cesarstvo močno ogražali, da so ga potresli v njegovih temeljih: da je obrski kakan Bajan ki je nagovorjen od Bizantin. ev napadel Slovene s 60.000 možmi, bil poražen in se moral vrniti; da so so leta 584. ponovno pridrli do Carigrada itd. itd. Vse te poh ide so Sloveni podvzemali deloma samostojno, deloma kot zavezniki. Ker litanij še ni bil izmolil, je gospod Urh nadaljeval: «S Tvojimi solzami in s Tvojo žalostjo! — S Tvojo grozo in krvavim Tvojim potom! — S Tvojimi svetimiranami Tvojim križem in trpljenjem! — » Množice so klicale: «Reži jo, o Gospod!» žen od vrste do vrste, se je končno razlegal rovjem. ' «Na dan sodbe!» Zopet je zagrmelo: «Prosim Te reži jo, o Gospod!» nez Frančižek je sedel na svojem stolu kakor izsekan — in la klic, pomno-kakor grom nad go- — Le žkoj Ja-iz kamena. E € I I A i 0 ID IB A ODLOHEK !Z (V ! S O S H E KRONIKE,, Dr. IVAN TAVČAR MMimi sia v ja i • i* f «unwiBirw^i* ? mm t Trstu, je bil ustanovljen v*« trtz; ......Mi.... Slavjami, prvi slovenski list v leta 1850 » MHT, ddc H. JanuvarjH Sil. 2. , DELAVEC --- ter prapor OIbbIIo Jugoslovanske socialne d mokraclje. ^ Embhm v> ne ^»Poi-h (1899 - 1905), ustanovljen v Trstu kot glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Pri Sv. Jakobu je udarilo enajstkrat. Zvon je spet zabučal iz visokih lin. Litanije so bile pri kraju. Utihnil je vsak hrup. Škof je mignil z belo roko. Prožt je pristopil k Agati in je nekaj govoril z njo. Tedaj se je imela pričeli biidka in grenka ura. — Sveta Trojica. Ti nam pomagaj: Agata se je naprej ozrla za gospodom prožtom, ko je odhajal od nje. Gotovo ji je bil povedal, da je sedaj prižel čas za njo. Nato je pogledala po vodi proti naži dolini. Gledala je tja precej časa, da smo videli, kako so se ji od globoke sape dvigale prsi. Polagoma se je obrnila. Tudi danes je počivalo njeno oko na sivih planinah, kjer so bili vrhovi ravnotako beli, ka- kor njen obraz, v katerem ni bilo kaplje krvi. Na to je pogledala pred se v vedo. Tu pred njo je bila plitvina, bolj spodaj pa je bila površina temnikasto zelena kakor vselej jyri globočini. Tudi se Je sukala tam in umazane pene je okrog urtila. ~~ Agata ie napravila križ, se sklonila, stisnila srajčico okrog nog in pogumno stopila v vodo. Pri kraju je bila drobna sipa in lahko se je hodilo. Potem pa so se pričele žkrliavke, da jo ie bodlo, ko je stopala po njih. Ze Ji je segalo čipz kolena, da so se pokazali zaokroženi udje in da je že nekaj njenih las plavalo po vržini. ~~ Gledavcem je zastajala sapa. Takrat je zavpila mati mesarica: «Obrni se, revižče, saj si že v vodi!» — Obrni se, pa pridež živa na suho!» Ker se Agata za klic ni zmenila, se je zatogotila mesarica: «Saj vendar nisi gluha!» In tudi druge so vpile: «Obrni se!» Zmeden bi bil v takem položaju vsak človek, in tudi Agato je to kričanje gotovo že boli spravilo v zmedo. Naprej Je silila, zašla je v curek, da je voda zažumela okrog nje in da jo le prav hitro izpodneslo. Naenkrat je ležala deklica v valovih, pa se je zopet vzdignila, oblačilce se je bilo tesno oprijelo njenih udov in prav kakor brez vsake obleke je stala pred svojimi sodniki. Množice so otrpnile in niti glas ni prižel iz črnih krdel. Takrat se je zgodil čudež — kaj drugega ne morem zapisati. Tik vode je rastel jesen in star je že moral biti, ker je vrh kazal suho vejevje. Pri tolikem šumu, pri tolikem žtevilu zbranih ljudi Je bil sedel na suho vejo mlad muhovček. Ni se bal ne vpitja, ne množic. «Cek!» — je dejal in se je spustil z jesena. Agati okrog glave se je poganjal za mušicami, ki jih je mrgolelo po zraku. Tudi dve lastovki sta se pripodili nizdol po Poljanžčici ter parkrai zaplesali okrog dekliča, o kateri smo že skoraj vedeli, da ne pride živa iz vode. O tem se je pozneje govorilo že leta in leta. Loško ženstvo je padlo na kolena, in glasno je zadonela molitev svetega očenaša. Mene pa vse to ni presunilo in že vedno se mi je v duši oglašalo: «morda je pa le kriva». Sedaj Je Agata poizkušala, da bi bredla naprej. In res je zabredla kaka dva koraka v curek, pa se je videlo, da vode ne bo premagala. Takrat sem imel priliko, da sem prav natanko opazil, kako je škof Joannes Franciscus dvignil roko in dal znamenje ž njo. Na to znamenje Je grajski lovski mojster, ki je bil obenem grajski ribič, kaj spretno odrinil z malim čolničem od kraja ter ga obrnil proti globočini. V lem je moč vaio v izpodnesla Agato, da je hitro izginila pod površino. Ljudstvo je deklica potopila. Schioaiffstrigkh in njegova gvardija so vpili: «Mir ljudje, mir/» Takrat Je bilo, da sem tičal jaz ob bregu prav ko da bi imel na vsaki nogi težko železje in z mesta se niti premakniti nisem mogel. Takrat pa se Je tudi zgodilo, da Je brat Jurij v obleki in obutvi skočil v vodo, Okrog njega je završalo in visoko je zapljuskalo, da sem, ker sem tičal v bližini, prižel pod ploho in da sem bil moker skoraj ravnotako, kakor on, ki je te plaval sredi vodovja. Parkrat se je pognal, pa je bil pri nji, ki se je bila sredi globočine zopet prikazala. Z močno roko se je je oklenil, z drugo pa je delal mogočne kroge, da sta bila prav kmalu pri kraju, kjer je bila voda plitva. Tu je postavil dekleta na mehko sipo in dejal: «In sedaj, Agata, prosim te v imenu Boga, stopaj, da pridež živa iz vode!» Ali ga je Agata umela ali ne, ne vem. Parkrat se je vendar prestopila. a večkrat se Ji treba ni bilo. ker se je loško ženstvo vlilo s proda proti nji, že v vodi Jo je obstopilo s svojimi telesi ter jo zakrilo pred gledavci, da ni moglo nepoklicano oko gledati njene premočene in le slabo oblečene postavice Pred sodniki so jo vzele iz vode in jo takorekoč odnesle z nesrečnega kraja. Tudi Jurija so klicale, da mora ž njimi, ker je premočen in se mora preobleči. Kamor Je prišlo to krdelo, povsod je ljudstvo stopalo s prostora, dokler je niso prinesli do Wohlgemieta, kjer gospodinja ni prei odnehala, da so jo položili v široko in mehko zakonsko posteljo Wohlge-muelove matere Pri teh prizorih se ni mogla krotiti Bergantova. V vodi je obtičala in ko so tovarišice odnesle dekliča, je dvignila pesti proti sodnikom in na vso moč vpila: «Ne boste Je gledali več, vi stari grešniki! In ti, p/estuivi Frue-berger veš če že češ s šivankami šivati človeška telesa, krpaj svoje! Ti ničvrednež!» Zabučal je smeh naokrog in še celo Joannes Franciscus Je na rdešem svojem stolu nekoliko zategnil usta — Tako »n •» loške žene in deklete vedle pri tisti priliki. Vsak komunist in demokrat je za nasprotnike najmanj «trinozdrv-nik», t. j. da ima vsaj tri nozdrvi. Potem prihaja na dan, da je tat, razbojnik, norec, grbast, šepav, skrivljenih ust, brez srca, brezbož-nik, protidružinski človek, vrag, vražja mati in oče, vražji pankrti, «striga», in kdor jih ima še, naj jih kar doda: vse v eni osebi. Toda najbolj priljubljena krilatica nakih nasprotnikov je, da smo «nemoralni ljudje». Ko nimajo kaj povedati svojim ljudem, pravijo, kako posiljujemo staro, mlado, mladoletno, naraščajoče in še sesajoče. Tega smo že navajeni od svojih davnih, pradavnih sovražnikov in nasprotnikov: argumentov nimajo in si morajo izmisliti kaj novega ali oživiti starega ,ker bi drugače vsi ljudje postali komunisti in tega se oni zavedajo. Toda iste krilatice so začeli uporabljati ljudje, ki so, jojmene, najmanj pripravni, da nam kaj takega očitajo. Babičevci in Titovci, na splošno, so začeli širiti take krilatice, ki jim verjame samo še kaplanova priležmca in ki so že zdavnaj zarjavele, tako so, v pomanjkanju načelnih argumentov, obtožili lov. Poccecaia, urednka lista «ii c-avoratore», da je bil «nemoralen» človek, da je posiljeval staro, mlado, mladoletno, še ne doraslo in se sesajoče. Ne bomo o tem govorili, ker se nam zdi preneumno. Povedali bomo samo neko zgodbico: «Močna, debela in sto kilov tehtajoča žena je šla k sodniku in privedla pod pazduho malega, revnega, shiranega možička. Sodniku je dejala, da jo je možiček posilil. Sodnik si je nataknil naočnike, za-biisnil z očmi, si snel naočnike, jih obrisal, jih ponovno nataknil in ponovno pogledal. Nato je, jecljajoč dejal: Kako, da vas je posilil, saj ste tako velika in močna in on tako mali in beden!? — Oh, gospoa sodnik — mu je dejala — saj ne smete gledati na to razliko. Pripognila sem se pač, pripognila». Vse to smo povedali in upamo, da nam ne bodo bralci zamerili, ker smo jo mastno zagodli. Reči pa smo hoteli, da je zelo nevarno, da se taki resnični nemoralneži, kot so Babičevci. poslužujejo, takih krilatic. Mogli bi marsikaj povedati o njih in. . . bo že drugič. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED V bankah se je stanje poostrilo Preteki, teden smo zabeležili na sindikalnem polju številne borbe za obrambo osnovnih pravic in pridobitev deavskega razreda. Sindikalne borbe so trenutno o-brambnega in napadalnega značaja na obeh straneh. Na eni strani poskušajo delodajalski krogi iztrgati delavcem pridobitve, ki so plod borbe dolgih desetletij in predvsem pa slavne osvobodilne vojne. Na drugi strani pa delavske množice, ki so v italijanski republiki tesno povezane v italijanski splošni delavski zbornici (CGIL) ter na STO v zvezi Enotnih sindikatov, se z vso odločnostjo borijo za obrambo svojih pridobitev ter istočasno nadujujejo svojo borbo za izpopolnitev istih. lndustrijci in kapitalisti sploh, katerem je uspelo utrditi svojo oblast s parlamentarno demokrist-jansko diktaturo v Italiji in pod zaščito VU na STO, hočejo ponovno obnoviti razmere, ki so bile za njih zelo koristne ze za casa tašizma. Manevri delodajalcev so le del načrta, političnega značaja. Washington hoče razširiti svojo popolno oblast na Evropo in ker tega ne more zlahka doseči mora najprej popolnoma ohrometi sleherno delavsko gibanje Interesi krajevnih kapitalistov, kakor tudi o-nih onstran oceana so popolnoma enaki. Tak je izvleček spločnega sindikalnega položaja Oglejmo si sedaj sindikalni položaj preteklega tedna na STO. Stavka v tovarni strojev &v. Andreja se še vedno nadaljuje. Kot testa, ker je vodstvo tovarne odpu-je znano se stavka vrši v znak prostilo z dela dva delavca. Sicer je sedaj vodstvo hotelo prikazati, da je odpustitev stavilo na stran ter ni juridično prekršilo nobenega sporazuma. Nadaljuje se borba v Tovarni strojev - Izsiljevanje lastnikov pekarn - Domače delavce odpuščajo, a sprejemajo tuje Uspela kulturna prireditev v Križu pri Trstu mesta odpuščenih nove moči, katere vedati, pa si me prekinil. 100 lepihPiha taka sapa sem iz Kitajske. so prišle na njeno povabilo iz raz- milijončkov, enega za drugim, je ta nih krajev Furlanije. Teh težakov naša vseskrbiia oblast odštela trpa sploh ne prijavlja ne socialnemu [ raškemu semenišču ki smo ga tako zavarovanju niti Uradu za delo, ker potrebni. Saj naše priljubljene obla- zaradi strogih zadevnih predpisov ne bi dobila dovoljenja za njihovo namestitev, dokler je še toliko domačinov brez pošla. Za zadevo se je začel zanimati tudi Inšpektorat dela, ki je na samem mestu ugotovil protizakonite in nesocialne zlorabe podjetja Prisotjne oblasti pozivamo, da bolj budno nadzirajo vsa podjetja; kajti zlasti sedaj, ko morejo prihajati delavci iz Italije brez dovoljenja, bodo brezvestni delodajalci skušali izrabiti to okolnost v svojo korist ter protizakonito nastavljati tuje delovne moči na škodo Tržačanov, ki jih je že itak preveč brezposelnih. MIHEC JÀ1CEC sii ne briga,, da bi se moglo s tem denarjem zgraditi kar 5 lepih in velikih stanovanjskih hiš. Stanovanj je pač kar dovolj. Semenišče pa nam je prepotrebno za duševno hrano. Kako pa bi živeli brez semenišča? J.: Ah, dragi Mihec, hočeš reči, da nam je semenišče potrebno prav tako kakor zobna ščetka tistemu, ki je umiral od lakote? M.: Prav tako, dragi Jakec, prav tako. Pa saj ne smemo reči nič drugega. Imamo Marshallov in maršalov načrt. J.: Kako Marshallov in maršalov? M.: Marshallov načrt za .". . papi-ce, ki je ne dobivamo in maršalov načrt, za tiste, ki ne hvalijo beograjskega «socializma». din-don, din- Din-don din-don, don. Donn . , , MIHEC: Dober dan, Jakec! JAKEC: Zdravo, Mihec! M.: Tako, torej, spet sva začeta govoriti svojim ljudem. J.: No, saj jeprav tako, toda, vidiš, hudi časi so in . . . M.: Prav zato prav zato, da ne bodo Slovenci misliti, da sva babi-čevca ali Agnelletovca in da sva se izneverila svojemu rodu . . . J.: Ni kaj reči, prav imaš. Kaj se ti zdi, kako bo z našim mestom, od kadar so ga po vatikansko prepleskali in ko tu del sodi pol tič, pol Oh, kako se «demokracija» zanima za vprašanje Trsta in za naše Stališče v tem vprašanju! . . . Zdi se nam kakoi tisti pes, ki ni znal lajati in ki mu je gospodar vsaki-krat, ko je potreboval opozoriti svoje sosede na pasjo prisotnost, krepko stopil na rep, da je miio in zveuavo zacvilil. Prav «Demokracija» nas je začela obtoževati, da hočemo «priključitev Trsta Italiji». (Pnmorski-Demokracija: ista pe- sem .isti cilji in kaj če je tudi ista «kasa»?). Kako pa si ti belokožci (od znotraj in zunaj), «brižni uoni», upajo, kaj takega trditi? Ali ne bi bolje storili, da si pijejo jezik ali udarijo po roki, ko jim pride na misel, kaj takega? Kdaj so se spomnili, da je STO «dobra rešitev»? Kdaj so se vztrajno borili za spoštovanje mirovne pogodbe? Kdaj so vztrajno in dosledno vztrajali za imenovanje guvernerja? Ali jih ni miš, oz. pol Amerikanec in pol Zveza pekov je nenadoma pretr- yar» M.: To ni še nič, dragi moj! In ko bodo v našem mestu samo Ame-iikanci in samo farji? Ali nisi slišal novice? J.: Kaj za tristo vragov, kaj? sram. da nam očitajo to, kar bi jim lahko mi očitali? Plesati okrog vrele kaše je zelo nevarna zadevščina in posebno pa če je plesalec zelo neroden in ne j?ozna pravilnega takta. Ali mogoče mislijo, da smo pozabili, kako pozdravljajo razne uemukrščanske ministre na Goriškem, ali morda so pozabili, kako so se sukali okrog «demokratičnih» italijanskih krogov, ki so demokracijo samo od daieč «pošnolali»? Naj molčijo in bo boljše. Saj tako ne bo nevarnosti, da bi zaplesali «bugi— vugi» v «sakrametskem» taktu svojih ljudi. Tudi babičanšemu bo imela «svoj» kongres. In še kakšen. . . Ali veste, kaj bodo poročali? Ne? Povemo vam: izpomili smo beograjske ukaze, prelizali smo pete vsem anglo-amenškim generalom v Trstu; elanov UDB v Trstu je bilo do resolucije 000, sedaj jih je 1001; komin-lormiste smo obdolžili, da so «nemoralni»; izpolnili smo washington-ske ukaze in nismo povzeli nobenih konkretnih akcij; avtomobilov smo kupili toliko, hiš toliko; «julijsko» se je izkazal «Veli Joco» tpravijo, da bo bevk preimenoval svoj roman «Veliki Tomaž» v «Velikega J oca»), ki se je z vztrajnostjo, «revolucionarno doslednostjo», pottvovatnostjo in s tveganjem svojega neprecenljivega možganskega zaklada boril proti nadmočim 300 tonskim Semillijem, itd. itd. Kongres bodo razveseljevale razne Spele, Janke, Alme, ki bodo zaplesale «Titovo kolo» ob sviranju nu-vodošlih beograjskih novčanic. — Glavni cirkuški igralec: Branko Babič (ali še ne veste? Na svetu obstaja tudi mladinska delovna brigada ki nosi njegovo slavno in z zlatimi črkami zapisano ime. Izkazala se je v preseganju norm. Kaj pa bi, če bi tudi «dajalec imena» presegel noi mo «5300»?), Režira: Boris Krajgher; prišepe-tuje: hipernacionalizem in lašizem; vodja orkestrona: eh, dolar pač, dolar; upravičeno odsotna: proletariat in ljudstvo. gala sporazum ter je zahtevala od nameščencev več ur dela kot pa je predvideno po sporazumu. Zveza pekov pa je šla še dalje, ter zahtevala, da bi se peklo le ehotne hlebe po 250 gr. Seveda je delodajalska zveza morala napraviti korak nazaj zaradi nezadovoljstva meščanov in protivljena pekov Tudi bančni nameščenci se še nahajajo v spornem vprašanju. Znano je, da so do sedaj banke imele enoten nepretrgan urnik za delo, katere so nedavno bodisi v Italiji, kakor udi v Trstu razbili. Temu se sicer nameščenci upirajo. Nastala je velika nevarnost, ki "o-groža kršenje sindikalnega sporazuma. Gradbeno podjetje ing. Mazzeroli iz Trsta gradi novo cesto iz Camper k Sv. Roku, pri čemer zaposluje že več mesecev precejšnje število delavcev. Čeprav so dela na cesti v polnem teku, je prejšnji teden odpustila pet tržaških delavcev z izgovorom skrčenja osebja. Istočasno pa nastavlja to podjetje na J.: Se vedno te ne razumem. M.: Pa si res tràine c. Marshallov načrt po eni strani, maršalov o-ziroma Oznovski načrt po drugi strani. J.:Pravijo, da ne bo trajalo dolgo. M.: Tako je, tako je. In potem bodo šli k vragu vsi Marshallovi in maršalovi načrti. J.: Delo kliče. Mihec. Zdravo! M.: Zdravo, zdravo, Jakec in tudi zdravstvuj ti rečem, čeprav ne zveni preveč dobro marsikateremu ušesu. Din-don, din-don, din-don, dindon Don, donnn. . . . Mesec tiska (Nadaljevanje s 1. strani) dilo? Boršt, o katerem smo pisali pred tedni, prodaja sedaj 50 izvodov «Dela» (prej jih je prodajal 30), «korajžni» Hicmanjci 75 namesto 70 in Mačkovlje, ki se priporočajo naj tudi o njih napišemo kaj lepega, pa so zvišale prodajo od 35 do 50 izvodov. «Sajeta» — je rekel neki urednik — «kako pa Nabrežina in Opčine?» «Drnjohanja» ne dovoljuje- zgodovinski DNtV/ «id 3.9. 1939 se je pričela vojna ^ Anglijo in Francijo na eni in Francijo na Nemčijo na drugi strani. , 3. 9. 1883 je umrl slavni ruski t satelj I S. Turgenjev. . 3. 9. praznuje Sovjetska 1 praznik zmage nad Japonsk»' 4. 9. 1834 se je rodil v Ljubu pisatelj Fran Erjavec. Ginina je študiral v Ljubljani, vi», šolo pa na Dunaju, kjer je P ' profesor prirodopisa. Službov I v Zagrebu in v Gorici, kicr j umrl leta 1887. » 4. 9. 1852 se je rodil na gradu P pri Domžalah pisatelj “j Ljutir Kersnik. Študiral je v na Dunaju in v Gradcu. Bil j*J leta 1" tar na Brdu. Umrl je Za slovensko pesništvo ga ) dobil Fran Levec. Pozneje opustil pesništvo in se oprU sateljevanja. Pisal je P°ve novele, črtice, romane in P°° , A % W(c ke. S svojimi novelami je gel višek slovenske novelistih stoletja. - P 4. 9. 1843 se je rodil Jan Bela , ’^t V nedeljo 28. t. m. so na Križani prijetno presenetili s svojim kulturnim nastopom. Saj je Križ že od nekdaj prednjačil, kar se tiče kulturnega dela, tokrat pa je prekosil samega sebe. Nismo videli le starih kulturnih delavcev, kot je to navada pri nekaterih krožkih, temveč je tu v glavnem na delu mladina, kar je zelo razveseljivo. mo! Fantje moji, «ka ne buo neč?» j In to So občutili tudi mnogoštevilni Prepričani pa smo, da bomo prihod- gledalci, ki so do zadnjega kotič-njič objavili kaj tudi o Opčinah in ka (celo po stopnišču in zidu-gaie- Nabrežini. rlji) napoluli veliko dvorišče ter V POMANJKANJU DRUGIH ARGUMENTOV BABIČEVSKINABREŽINSKI SVETOVALEC TOŽI NAŠ LIST IN TOV. VODOPIVCA M.: Naša preljubljena in premi-lostljiva oblast se je spomnila, da je te ves Trst obnovljen in da ni 25.000 brezposelnih, da upokojenci imajo človeka vredno pokojnino, da je hiš za poldrugo tako mesto, kol je naše, aa ni prostitutk, da delodajalci ne odirajo več delavcev, marveč, da jim dajejo nahabske plače; da ni bede; da ni preveč policistov; da ni preveč vojakov; da je bil imenovan guverner; da se Tito briga za Slovence prav tako kakor De Gasperi za Italijane; da so in da je denarja na pretek in da se ga more zato s polnimi rokami bila rešena vsa mestna vprašanja trositi in pomagati ubogim revčkom, ki nimajo m.ilijard v vatikanskih blagajnah. J.:' No, kaj se je za Kriščevo voljo zgodilo? M.: Saj sem ti pravkar hotel po- teZko stanje naših ribičev VU naj pomaga ribičem pri nabavi moaerne opreme Trst ni bil nikoli na visokem mestu v potrošnji rib. Temu je bila brez dvoma kriva slaba organizacija i pri lovu i pri razprodaji rib. Poleg glavne ribarnice ob morju, je le še nekaj postranskih li-barnic v središču mesta. Vsa predmestja kakor tudi bližnje in oddaje-nejše podeželje pa nima niti ene prodajalne rib. Prebivalci ter krajev kupijo ribe le redkokdaj, ko gredo v mesto, ali pa ko jih prinese prodajat morda žena kakega ribiča. Navadno nosijo prodajat po deželi le najslabše ribe in še te po zelo visoki coni, tako, da si j ili navadna delavska družina nikakor ne more privoščiti. Kljub temu pa se ribiči tožijo, da morajo po prenizki ceni prodajati ribe. Pomisliti moramo, da je ribolov zdreien z zelo velikimi napori in nevarnostmi ter da kljub vsemu pogostokrat zaslužijo ribiči komaj 2 do iO tisoč lir na mesec. Povrh tega pa so ribe še podvržene carini, ki znaša po 5,80 lir na kg. Tudi v tern pogledu je krivično postavljeno dejstvo, da je enaka carina za vse vrste rib. Prav gotovo je, da ni mnogo lažje plačevali višjo carino tisti, ki so v stanu, da si privoščijo izborne ribe, kot pa tisti, ki komaj zmorejo, da si kupijo ribe najslabše vrste. Znano je, da je nedavno VU s pomočjo EKPa nabavila moderno o-premljene ladje za ribolov s katerimi se lahko nalovi veliko več rib, kot pa z navadnimi starimi pripravami, ki se jih poslužujejo naši domači ribiči. Razumljivo je, da podjetja, ki se poslužljejo novih ribiških naprav in ki nalovijo veliko več rib mnogo jih laže prodajajo po nizki ceni, kot pa stari ribiči, ki so seveda, zaradi tega že obsojeni na propad zaradi konkurence. Omembe vredno je dejstvo, da so v novih ribiških podjetjih zaposleni — vsaj tako smo obveščeni — samo tujci, po večini ezuli iz Istre in od drugod. V kolikor je to res, je obsodbe vredno, dejanje, ker odjemlje vsakdanji kruh števlnim družinam, katerih očetje so nezaposleni in se morajo preživljati le s pomilovanja vrednimi podporami. Skrajni čas je, da organi VU pomislijo tudi na pereče vprašanje ribolova in na vsa vprašanja, ki so z njim združena ter da jih reši-oj tako, da bo v korist predvsem domačim ljudem. Naš odgovorni urednik, tov. Dušan Kodrič in tov. Vodopivec iz Sempolaja sta v torek prejela naznanilo, da bo jutri, 3. t. m. ob 10. obravnava zaradi tožbe, ki jo je vložil proti obema znani babi-cevski svetovalec Nabrežine, gosp. Škrk Josip. Naznanilo pravi, da sta bua tovariša tožena zaradi obrekovanja», ker je prvi, kot odgovorni urednik našega lista, objavil dne 18. junija t. I. članek, v katerem se obravnava politična preteklost tedaj babičevskega kandidata in ker je poleg tega objavil naslednji dan, 19. junija, drugi članek, ki ga je podpisal tov. Vodopivec iz Sempolaja, kjer se je konkretneje obravnavala isla snov. Uredništvo je poleg lega piCjtio 28. junja t. 1. pismo, v ksaterem j6 gospod Škrk zahteval, naj prekličemo oba čianka. Ker tega zaradi toCnejših informacij msmo mogli storiti in smo v poznejšem članku priznali samo nekaj netočnosti, smo pa po drugi strani vztrajali n« nekaj drugih točkah, nas je gospou Škrk tožil. Nočemo ponovno komentirati svojih «Jankov To bomo storili po obravnavi. 'Vsekakor pa je dejanje babičevskega svetovalca in zeio vnetega litovskega propagandista zelo značilno in nam marsikaj pove. Tržaški titovski agenti nimajo množic, so na volitvah prejeli odgovor našega ljudstva in so ostau brez tiste večine, ha katero so se od objave resoiucije 1U oo volitev na vso moč sklicevali. O tej večini so bili skoro vsi njihovi agenti v Jugoslaviji sveto prepričani in so verjeli Babičevim besedam in zagotovitvam, da Vidalijeva skupina» ni nič drugega kot «skupina». Razočaranje je bilo veliko. Razočarani so bili mnogo več kot italijanski nacionalisti, ker so videli, da so volitve, kljub vsem «demokratičnim» metodam imperialistov in njihovih hlapcev, pokazale resnično moč demokratičnega pokreia in postavile na laž vse njihove trditve, da je protifašistično gibanje razčetverjeno in razpršeno. Kaj preostaja drugega ljudem brez množic? Kako je delala in dela tržaška belogardistična skupina? Tudi ta je brez ljudske osnove in so ji osnova samo odvetniki in trgovci. Zato se je, če je le mogla, zatekala in se zateka tožbam, da bi vsaj s lemi škodila demokratične- prisiašev, morajo uporabiti neko «novo sredstvo, ki so se ga izposodili iz Agnelettovega «propagandističnega» materiala. Tako bo torej gospod Škrk postal «slaven». Naše ljudstvo bo vedelo, kaj je gospod Škrk. Zvedeli bodo ludi nabrežinski in tržaški Babičevci (oni v dobri veri) in se zamislili nad tem dejstvom, da se morajo njihovi «prvaki» posluževati, v pomanjkanju tehtnih načelnih argumentov, sodišča za večje ah manjše uveljavljenje svoae proslule «politične» linije. Prepričani smo, da se bo okrog našega lista in tov. Vodopivca zgrnna ljudska solidarnost. Pričakujemo, da bo tudi tokrat nase ljudstvo, slovensko in italijansko, pokazalo solidarnost z EDINIM slovenskim demokratičnim listom NA SVETU in da bo prav tako pokazalo gospodu Skrbu in vsej babičev-ski tolpi svoj prezir in upravičen gnus. večje zadovoljstvo ogromnega števila obiskovalcev kakor tudi priie-di tel jev. Prireditev se je začela s tekom okrog Sv. Ivana, katerega je priredilo agilno domače športno društvo. V prvem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 52 mladincev iz rais nih športnih društev, je Zmaga) tiembi Umberto (S. D. Zol-Ilva) V zelo dobrem času 8 minut in 18.4 sekund, drugi je bil Urbani Sergij (S. D. Sv. Ivan) v 8'2U"2, 3. Bar-zadella Arduino (Zol-Ilva) v 8’27”7. Slede: 4. Degasperi Bruno (Partizan), 5. Grbec Lucijan (S. D. STčo-ijet), 0. Po tekmi, ki ji je prisostvovalo veliko število gledalcev, se je razvila nad vse prisrčna vrtna veselica, katero je poživjala godba Rinaldi, razstava knjig in časopisov, srečolov, ter končno ples. Zlepa že ni bilo takega navala ljudi iz Sv. 1 navdušeno nagradili sodelujoče z živahnim ploskanjem. Prireditev je otvoril predsednik društva «Vesne» tov. Justo Košuta, ki je v razgoščenih besedah orisal težko pot, napredne ljudske kulture. Po govoru tov. Košute je tajnik društva tov. Žarko Bogateč najavil prvo točko na novo ustanovljenega orkestra, ki ga vodi domačin tov. Mario Bogateč. Resen nastop mladih igralcev in dirigenta ter njihovo lepo igranje je želo zasluženo priznanje. Prav tako je navdušil tudi duet «Nmao čez izaro» s spremljavo orkestra, ki sta ga izvajali dve mladinki. Po kratkem odmoru je nastopil moški pevski zbor, ki ga vešče vodi tudi domačin tov. Frančko Žerjal. Čeprav je bil to njegov prvi nastop dirigenta mu lahko mirne duše priznamo, da je izvršil svojo dolžnost prav mojstrsko. Tudi v zboru so nas poleg starejših pevcev presenetili mladi obraz iz katerih sije zdrava moč in volja — poleg sposobnosti, ki so jo dokazali. Tudi improvizirani pevski kvintet je žel zasluženo priznanje in z zadnjo pesmijo «O Katri» spravil gledalce v dobro voljo. Kot zadnja točka je bil nastop domače dramske skupine s folklornim prizorom «Na križki osmici», ki ga je napisal in režiral tov. Košuta. Vsebina je zajeta iz ribiškega življenja ter duhovito prepletena s sodobnimi šaljivkami in starimi domačimi pesmimi in Križko himno. Igrali so v križkem narečju, kar je posebno domačine zelo razveseljevalo. Sodeloval je tudi avtor sam kot ribič Mikola. Mladi Križani so nam v nedeljo dokazali, da se pretaka v njih stara kriška kri in da bodo po vzgledu «Ljudskega odra» korakali dalje po pravi poti naprej. Naj bodo za vzgled vsej mladini našega ozemlja in v dokaz, da če .j Hita 1944 je Sovjetska zveza ^ lre[A,lfl vedala Bolgariji vojno. va voslav, slovaški skladatelj. 5. 9. ... 4S .ikiB?>i£ Pillisi 6. 9. 1930 so bili ustreljeni na^( iara(|j vec Marušič, Miloš in Valeri lišču pri Bazovici mučeni! 6 9. 1944 je stopila zmagov ita t* %. armada prvič na jugoslov tla pri Turn Severinu. 7. 9. 1848 je bil v Avstriji ans*1 zakon o zemljiški odvezi. lijy, 7. 9. 1818 se je rodil Miroslav . ^ 8 h ar, slovenski skladatelj- j, Hp| 0 drugim je v graščini KaleC 1 ko je Knežak«. j l«ni,iry spesnil še danes med lj°oS ( ohranjeni pesmi «Po jezeru*' ^ skomponiral J «Ko ptičica sem pevala». u ^ kr^, je tudi prvo ohranjeno slove“J 1^ spevoigro «Jamska Ivanka»- )u ^ t mrl je 6. 8. 1871. 8 9. 1841 se je rodil Anton ■kitu ;n češki skladatelj, ki je poleg ' tane Bedricha največji češkis ( k|t del» pc 11 datelj. Njegovo znano «Slovanski plesi. Umrl j- ri lt) 1904. S/ 8. 9. 1943 je kapitulirala P8 Jtó t()eoi 9. 9. 1846 se je rodil Svetozar », kovič, srbski književnik in ^ji %t0' ter pristaš naukov ruskih 8 ,< Sgg,, ' listov Umrl je v Trstu leta ' 9. 9. 1792 se je rodil slikar V Langus. 'tofu, RADIO TRST II. , «Mc Slovenske n^i» o,5Vilii Sobota: 13.40 pesmi; 18.30 Oddaja za najn'1; 19 Skladbe Smetane; 20 Spor^AJ J9 b Hrvatske narodne pesmi; 21 lai* Hi Vpisovanje v slovenske sole I Vpisovanje v 1, 2 in 3 razred Slovenske nižje srednje šole v Trstu se vrši od 1. do 25 septembra. Vse podrobnosti glede vpisa so razvione na oglasni deski Slovenske šole v mici Scuole Nuove 14, 11. Popravni izpiti za prvi in drugi razred se pričnejo la. sept. Popravni izpiti za sprejemni izpit se pričnejo 16. sept. Isti dan se pričnejo tudi izpiti za zamudnike. Popravni izpiti za nižji tečajni izpit se pričnejo 21. sept. Razpored vseh izpitov je objavljen na oglasni deski Slovenske nižje srednje šole v ulici Scuole Nuove 14, 11. Vpisovanje v Slovensko državno trgovsko akademijo se je pričelo 1. sept. in bo trajalo do 2a. sept. vsak dan od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez I in II razred se bodo pričeli 16. sept.; nižji tečajni izpiti pa 21. sept. Razpored in urnik je objavljen na oglasni deski v šoli, ulica Lazzaretto Vecchio 11. II. Vpisovanje v Slovensko državno nižjo industrijsko šolo v Trstu (ul. Montorsino 8, III - Rojan) se je pričelo L sept. in bo trajalo do 24. sept. vsak delovnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez prvi in drugi razred se pričnejo 16. sept., za ivana in iz mesta kar jasno dokazuje kako so Svetoivanci navezani na svoj Ljudski dom. se hoče se lahko marsikaj ustvari. Vsem sodelujočim iskrene čestitke z željo naj bi jim bil ta prvi uspeh v vzpodbudo k nadaljnjemu delu. ali malčki i so se zre dili Veliki uspeh openske počitniške kolonije, ki jo je organizirala AS1ZZ SoD4" Sni večer; 22 Večerni koncert. ^>i {JH Nedelja: 9 Kmetijska odd81!,'/ Glasba po željah; 16 Spreh0 j SH* našem podeželju; 17 To, kar v‘2|Ne rad posluša; 20 Z narodno PeJi H0 širom Slovenije; 20.30 Z knjižne police; 21 Radijski 22.45 Večerne melodije. ^ “PonedeljekT"13~5lovanska n®*0. glasba; 18.45 Češka lahka glastl^i Športna kronika; 23.30 Okno 21 Wagner: «Tristan in Is«1 dej.; 22.20 Večerni koncert. Torek: 13.30 Ruske' pesmi >®j N i> mu pokretu. Prav te linije se je za- riižjj tečajni izpit pa 23. sept. čela držati tudi Babičeva tolpa. Tako vidimo, da je povsod, kjer je le mogla, uprizorila deimncianstvo, procese, tožbe, grozila s tožbami, itd. itd. Dejanje gospoda Škrka iz Bajte je tega kova. V Nabrežini so jih Babičevci dobili da je bilo strah. Da vsaj do neke mere dvignejo moralne delnice svojih naizvestejših Razpored in urnik Je objavljen na oglasni deski v šoli. Delovanje P. D. ' Škamperle,, V nedeljo smo tudi Svetoivanci imeli v domu P. D. Sk imperle ljudsko veselico, ki je potekla v naj V sredo se je zaključila druga izmena dnevne kolonije, ki jo je letos organizirala na Opčinah ASiZZ. Ob tej priliki so priredili zaključno prireditev. Male pionirke 1 so hotele pokazati svojim staršem I in drugim ljudem, ki so prišli na j zaključno prireditev, kaj so se v enem mesecu naučile. Po prireditvi smo se približali deklicam. ter jih vprašali kako so se počutile v koloniji. Evo kaj na je povedala Rossetta Bofitti iz Mira-marske ulice št. 18. «To je že tretje poletje, ko sem v počitniški koloniji. Prvo leto sem bila na Petrovem brdu, na to v Kranju, letos pa tu na Opčinah. Povedati moram, da sem se najbolje počutila letos. Tovarišice so z nami tako lepo ravnale, da smo jim zelo hvaležne. Nikoli nas niso pustile samih. V Kranju se je zgodilo, da so nas voditeljice pustile in so šle na ples. Kaj takega se na Opčinah ni zgodilo». «Kaj pa ste dedale v koloniji?» se je glasilo naše naslednje vprašanje. «Vsak dan smo šle na izlet po gmajnah, nabirale smo ciklame in se pripravljale za kulturni nastop». «Kako pa je bilo s prehrano? Ali je bilo dovolj in vam je ugajala?» «Bile smo vsak dan site. Včasih jo je bilo še preveč in kako dobra je bila! Skoda je le, da je en mesec tako hitro minil. Rade bi ostale še nadalje v koloniji». To je bil odgovor velike gruče deklic, ki so se ravnokar poslavljale od kolonije. Med tem je že piščalka dala znamenje za odhod v Trst. Po odhodu deklic smo se napotili v dispenzo ter vprašali upravno o-sebje kako je bilo v preteklem mesecu Predstavnica ASIZZ z Opčin nam je povedala naslednje: «Da smo zmogle vzdržati našo kolonijo gre predvsem zahvala demokratičnemu prebivalstvu Trsta in okolice, ki nas je vsestransko podpiralo. Vasi od Proseka do Gropa-de so nam stalno preskrbovale mleko, tako, da so se ga otroci lahko vsak dan nap.ili. Demokrati iz mesta so nam pošiljali predvsem testenine, riž ih sladkor a druge vasi podeželja krompir in zelenjavo, Za danes so žene s Kontovela, Proseka in Opčin prinesle sladek kruh in kakao». Kot vidimo je tudi druga izmena kolonije na Opčinah prav dobro izpadla. Danes se prične. še tretja izmena, ki bo sestavljena predvsem iz večjih dečkov. Ponovno apeliramo na vse demokrate, da podpro tudi to izmeno, ter tako omogočijo lepe počitnice najrevnejšim tržaškim otrokom. si; 19 Filmski trak; 20 Iz slonji oper; 20.45 Lisztove skladbe vir; 21 Vzori mladini; 21.30 Korsakov; Šeherezada; 22.45 ritmi. Sreda: 13 Glasba po želja*1; rt Priljubljene melodije; 19,15„ češkega opernega sveta; 20.30 . svet; 21 Razgovori pred n11" nom; 21.45 Dvorak: «Sinfonij8 vega sveta»; 22.30 Lahka vC glasba. Četrtek: 13 Češke in melodije; 18 Glasbeno preda'jj “"S 18.30 Dvorak: «Dumky trio»; * ,ji 'I venščina za Slovence; 21 R oder; 22.30 Večerni koncert. Petek: 13 Glasba po željaH Šramel kvintet; 19 Tržaški k8 razgledi; 2030 Okno v Mojstri besede; 21.30 Koncert za klavir št. 1 v sve,;. Br®1 d f b«:* e»,s .rt Sr >lSt Vsi v Dolino! Z vozovi, kolesi, avtobusi in, če ni mogoče z letali, tudi peš. Pojasnilo P.D. ..Matjašič" Veseljčni odbor Prosv. društva Marij Matjašič - Milan v Barkov-Jjah obvešča članstvo in ostalo prebivalstvo, da je spor ki je nastal med odborom in domačo godbo na skupnem sestanku v tovariškem duhu vsestransko poravnan. Na podlagi tega je zagotovljeno tesno sodelovanje godbenega odseka pri prireditvi dne 18. septembra t. I. kakor tudi v nadalje. Točen spored prireditve bo2 javljen pravočasno. _ . MOSKVA „ (V srbohrvaščini) čas: 6-dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 V81', 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.W j val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; k'àif y SJ$: val. dol. 21.30 val. dol. 25.081 tta. 30.96; 280.9; 377.4; čas 23.30 Va ; 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 3??' 01. val. dol. 30.80; 30.96; 280.9^ Razen tega vsako nedel) 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. (V slovenščini) čas: lBT dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22 j dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9! ^ čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.9»'j) 377.4; čas: 01.00 val. dol. 30.80' 280.9; 377.4. (V makedonskem jezik0' jj, 21.00 val. dol. 25.08; 30.801 j 280.9; 377.4; čas: 23.00 val' t 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 37?' jjl 00.30 val. dol. 30.80; 30.96! 377.4. SOFIJA (V srbohrvaščini) čas: dol. 39,11; čas; 2,45 val. dol zen ob sredah in nedeljah) . (V makedonskem jezik0* J 20,45 val. dol. 391 (samo in nedeljah). praga (V srbohrvaščini čas: ji dol 13 40; čas: 16,30 val. čas: 19,30 val. dol. 39,92. BUKAREŠTA čas: V shbohrvaščini) dol. 48,30. BUDIMPEŠTA (V shbohrvaščini) čas: dol. 549; čas: 20,35 val. dol VARŠAVA V sibohrvaščini) dol. 48,25. TIRANA čas: (V shbohrvaščini) čas: dol. 28.22. Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA* Tiska Tip. Adriaii^ Dovoljenje A, l> «0 1 %S * “e». s H: ..%V Ilio Je. t % Silil v K. Ne se S Eh Vh Vc i s