Ninina plačana v gotovini.
ŠTEV. 92.
V LJUBLJANI, pondeljek, 25. aprila 1927.
Posamezna številka Din 1.-LFTO T'
MRODNI DNEVNIH
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—. inozemstvo Din 30'—.
Neoavlsen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvHAVNlftTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. i>. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
. fostriiske volitve.
avstrii J niso znani končni rezultati
s°ciainn A volitev> vendar ie iasno> da la on	em°kratska stranka ni doseg-
uaia	uspeha, na katerega je raču-
stejkopre-Čina v Nationalratu pripade So sociala; P.jelatu dr- Seiplu in čeprav nejo vendari °krat* naPredovali> osta" šinska stranka^”10 naim0^neiša mailj-
lata dr Se"	P°memben uspeh pre-
krščansko Ztk6r ie morala nie8°va
°^oJiščinah v	,stranka	v	najtežjih
javnost ie i	ni boj. Vsa avstrijska
faznih finan&ntti	SYeŽim vtisom
krivili prislaSi krSGan^k J’ kl so jih za'
ks ia ce so bili ti delomaS*Cialne s^raa' Jih je povratek ter beg dr. l£°za.blieni,
ya osvežil. Tudi se ni posrečilo^* zno' U’ da.bi združil vse meščanske strahu' I fV°!i. >Einheitslisti«, ker je odrekel Pokorščino Landbund in je vrhu tega dr ča)6 S SV°‘'° SosP°dai'sko stranko pove-razkol v meščanskih vrstah. Končno sTri'G tUdi teŽko gospodarsko stanje Av-ski^a Si.'no.P()lna8al° socialno demokratih naXaCi^ *n samo boj za zaščito hiš-ločiti iiei^nikov 3e moral na Dunaju od-socialisti Socia*nimi demokrati in kršč.
Vso , ’ .
v V ,e ui Prišel.
ZaI Stal’ da ie meščanska fronta vzdr-Nn 0 socialnih demokratov, je po-jo . e'iskih avstrijskih volitev. 'In t ^ je1* vzdržala v najtežjih okolišči-’ Pa f ° neusP®h socialnih demokra-Prav so ti napredovali.
Samo pravi zastopniki Hrvatov morejo priti v vlado
uunaiB^Ra rotovž . *<uau guspouan
stiti. Nikdar še ni vfcu5iiE.dobF° izkori-cece in tako učinkovite wli|ntako kri' 5 kako, so Jo razvil, s«S ££
Plakl't 6S naj S° PrePlavili s svojimi učinkr! ^ na VS6h VaŽnejših točkah so volivce^ 6 Vsv,e;l0bne /ekJame kričale Celo n • °!	socialne demokrate!
kratičn^J6 v služl:,i socialno demo-docela prem ki ^ v vo^vn‘ tehniki stranke. Toda^V* k VSe kaPitalistične •a ustanovljena	ie	od dr. Seip-
žala atako in si ohrann11^3 fronta vzdr-W.l„ ta * a""a '«">» volivcev.
Mokrationa ardfnn- 3 ^ socialno de-
Je bilo te dobrote 1Ja\ toda vse kaže’ da 0 b]ago DrPv. J1'310 preve5- Ce se ka-*ek Za * P. vec hvab, potem otopi člo-pia!no h ma*°speve. To so morali šopa i« ^okratična. Res je, da je kr-j<s t naPačna prevelika reklama, kadar Cyiaa tako napadalna, kakor je bila so-ščansk* dem°kratična. Res je, da je kr-g0Sp0(.0 Socialna stranka zakrivila težke socia]narske P°^ome> res je, da je mogla na svoiV d®™°kracija s ponosom kazati strastni nanj- V duna3ski občini, toda cilja Kli?v,OSebo dr’ Seipla so šli ;Se|P' tisti mož iitemU je venda‘- dr-tiskanje bankovcev in ^ ^ v Avstriji Hovek, ki ga t^T n°jedr-Seipl Padi niso mogj. doge aJsfrastnejši na-snovani napadi na o, '- ,^akor so ne-ne?a finančnega mir • , 13 °demokratič-
Okrepi,i^triStra Breitliei'ia «a-
C do njegove stranke°C^lh dent,okra'
g naPadi na ^ Čl80 19t° P°'
Zale,tliS,ke, V°litVf Pa 80 nadalje doka-; J tudi najstrastnejsi vohJvni boj
krši 118 f S‘rk in za*« 3«
^ PoSf S0Cia na 16tranka| ohranila svo-1ClJe na deželi, socialni demokrati **	in	industrijskih krajih. Cas
strij| ^osežne socialne preobrate v Av-V PHSel.
Beograd, 25. aprila. Zaradi pravoslavnih praznikov ni bilo včeraj, kakor se je to že pričakovalo, v Beogradu nikakih političnih dogodkov, vendar pa je bila v vseh krogih opažena sinočna avdienca predsednika vlade Velje Vukičeviča. Velja Vukičevič je bil tudi predsinoč-njim pozno ponoči na dvoru. Potem, ko se je na dvoru dovršila velikonočna ceremonija, je ostal Vukičevič na zakuski in se dolgo razgovarjal s kraljem.
Včeraj je bil Velja Vukičevič v pred-seništvu vlade ob 4.50, nakar je odšel na dvor, kjer je ostal do 7. in po!. V političnih krogih smatrajo, da se je o priliki lega dolgega bivanja Velje Vukičeviča na dvoru govorilo ludi o politični situaciji, a se o tem ni moglo nič pravega zvedeti. Ko je prišel Veja Vukičevič £ dvora, je bil zelo rezerviran, a je, ka-por se doznava iz njegove najožje oko-lce, na vprašnje, ali se more v kraikem Pričakovati popolnitev vlade, odgovoru, da io vprašanje zasedaj ni aktuelno in da se ta dopolniiev ne bo zgodila ta-ko.hdro; ,kakor se ie pričakovalo. Veja Vukičevič smatra, da se mora sedanja situacija, ki je bila ustvarjena s sestavo vlade, nadaljevati za nekaj časa, dokler se ne prouče vsa razpoloženja in pa najprimernejši način, kako naj bi se ta popolnitev izvedla. Vukičevičeva ožja okolica smatra, da je njegova naloga storili vse, da se učvrsti položaj vlade. In zato bo Vukičevič, preden začne z reševanjem popolnitve vlade, proučil razpoloženje pri poedinih parlamentarnih skupinah.
Velja Vukičevič proučava tudi način, '<ako naj bi šli v vlado tudi Hrvati. Ne-
kateri politiki so mnenja, da bi bilo treba prilagoditi Hrvate k sodelovanju v vladi, in sam Velja Vukičevič misli, da bi to moralo biti one osebe, ki faktično predstavljajo hrvatski narod. Zato se izključuje, da bi pri tej priliki bili vzeti v kombinacijo oni Hrvati, ki so člani Demokratske zajednice ali pa disidenti HSS. Zdi se, da je Vukičeviča želja, priti v stik z osebam iz Hrvatske, ki so pravi predstavniki hrvatskih interesov. Vukičevičevi svetovalci poudarjajo, da mora glede Hrvatov upoštevati to, da se Hrvati ne bodo čutili užaljeni pri ustvarjanju novih kombinacij, kar bi se vsekakor zgodilo, ako bi siopil v stik z osebami, ki ne pripadajo nobeni hrvatski stranki ali o katerih je dokazano, da nimajo nikakih pristašev v narodu, kakor je to skupina dr. Nikiča. Tako se zdi najverjetneje, da se bo Vukičevič skušal pogajati s predstavniki HSS. Ako bi se pa z njimi ne dal napraviti primeren aranžman, bo ostal pri taki vladni kombinaciji, kakršna je danes. Ker je v vrstah Demokratske stranke nekaj Hrvatov, ki so na uglednih položajih v stranki, se zdi, da se ta skupina Hrvatov bavi z mislijo, da poda ostavko na položaje v stranki, ako njeni predstavniki ne bi prišli v vlado. S to okolnostjo je seznanil Veljo Vukičeviča Vojo Marinkoviča, ki prav dobro pozna razpoloženje v Demokratski stranki, pa je najbrž tudi to eden izmed razlogov, da se sedaj še ne bo pričelo s popolnitvijo vlade, ker se smatra, da to vprašanje ni tako enostavno, kakor si ga predstavljajo oni, ki so interesirani na vstopu v vlado.
Boža Maksimovih Se ne pride v vlado,
Beograd, 25. aprila. Še vedno je od prto vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado. Kakor se je v dobro poučenih krogih včeraj trdilo, je bila Boži Maksimoviču že stavljena konkretna ponudba za vstop v vlado, in to na položaj ministrstva prosvete. Maksimovič ie baje že pristal na to. la t«	krogih	zetrjujejo,	da	je	bi-
“ul°aB1onSa«*,°Vliena B°Ži Timovi-
s tem, da je ne bo sprede?'’ZraČUnal° kakor se zagotavlja, Maksimovič jPa ,e’
nudbo sprejel, se misli ,da vlada takega odgovora ni pričakovala, pa je najbrž tudi to razlog, da je vprašanje popolnitve vlade odgodeno za daljši čas. Vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado ni terno vprašanje ,ker se smaira, da bi moglo izvati nerazpoloženje pri Demokratski zajednici. Ako se hoče vplivati na to, da se dovede v vprašanje
fiktivno edinslvo Demokratske stranke, potem je treba delati samo na to, da se povrne Boža Maksimovič v vlado, ker bi njegov povratek golovo povzročil razcep v Demokratski stranki. Zato mislijo demokrati, da o kombinaciji z Božo Maksimovičem sedaj ne more biti govora. Smatrajo, da tudi ni v interesu Voje Marinkoviča, da bi sedaj izzval razkol v stranki. Iz vseh leh razlogov in pa iz izjave, ki jo je dal Velja Vukičevič svojim ožjim prijateljem sledi, da vprašanje vstopa Bože Moksimoviča v vlado In5!ie k‘*i akluelno. To vprašanje se na unndn'i.° Za nel<ai časa in pačaka
o nriteanitvi' vn°|T1^n*' Vse kombinacije pritegnitvi v vlado nekih oseb izven
parlamenta, se zavračajo. Vprašanje predstavnikov Hrvatov v vladi se bo reševalo kasneje in se bodo, kakor se zdi, prihodnje dni uvedla pogajanja v to svrho.
Rezultati avstrijskih volitev
Dui.aj, 25. aprila. Volitve v celi državi bi bile morale biti končane ob 6. popoldne, a po vesteh iz province so se nadaljevale volitve na mnogih voliščih še naprej. Tako so v Gradcu trajale volitve do 7.
Na Dunaju je bilo popolnoma mirno, do nemirov ni prišlo nobenih. Agitacija je bila prav živahna, zlasti na strani socialistov. Ob 11. ponoči še niso bili znani definitivni oficielni rezultati, a se na merodajnem mestu trdi, da je odrezala ujedinjena meščanska lisla proti vsemu pričakovanju zelo dobro. Na Dunaju samem so zmagali socialni demokrati. Po vesteh iz Dunajskega Novega mesta so dobili socialisti 29, a ujedinjena meščanska stranka 18 mandatov. V za-podnih delih države je zmagala ujedinjena meščanska slranka.
Dunaj, 25. aprila. V celi državi je kmetska zveza izgubila na korist ujedi-njene meščanske stranke. Kakor se doznava ob 2. uri in pol zjutraj je gotovo, da se slika parlamenta ne bo mnogo izpremenila. V nekaterih krajih so dobili socialni demokrati več glasov kakor pa pri zadnjih volitvah, razen na Tirolskem, kjer je lista združenih krščanskih socialistov dobila znatno večino.
Volitve v avstrijski parlament so dale dosedaj tele znane rezultate: Na Dunaju so dobili socialni demokrati 28 mandatov, prej so jih imeli 27, krščanski socialisti 15, prej so jih imeli 16. Za dva mandata ni znano, komu bosta pripadla. Na Nižjeavslrijskem je dobila združena lista 9 mandatov, koliko so dobili socialisti, še ni znano. Na Gornje-avstrijskem je dobila združena lisla 14, socialni demokrati 5 mandatov. Na Štajerskem so pridobili krščanski socialisti. Računa se, da so tu porasli za 4 do 5 mandatov. V mestnih volitvah na Dunaju so dobili socialisti 78, a združena lista 42 mandatov, število volilcev je bilo izredno veliko. Glasovalo je povprečno 88 odstotkov volilnih upravičencev
IZJAVA DR. SRSKICA.
Dubrovnik, 25. aprila. Izjava, Id j0 ie podal dr. Srskič predvčerajšnjem v radikalnem klubu v Sarajevu, je izzvala senzacijo z ozirom na vstop Bože Maksimoviča v vlado in o demantiranju v pogledu izmenjave velikih županov v Bosni in Hercegovini. Včeraj je sprejel dr. Srskič v hotelu >Iinperiak v Dubrovniku novinarje, a se je kazal precej nerazpoloženega, da bi govoril o svoji izjavi v Sarajevu. Dejal je, da ni dal nikake izjave, temveč se je samo razgovarjal s svojimi prijatelji v radikalnem klubu, e izjave niti ne demantiram niti je ne
P° rjujem. Rečete lahko, da sem na odmoru.
Na vprašanje, ali bo Boža Masimovič vstopil v vlado, je odgovoril: To vpra-
šanje bi moruali staviti predsedniku vlade. V ostalem je to stvar kluba.
ANGLIJA NF. POSREDUJE VEČ MED RIMOM IN BEOGRADOM.
London, 25. aprila. »Daily Telegraph«« vnovič zatrjuje, da ne bo angleška vlada napravila nikakih korakov več za iz-ravnanje italijansko - jugoslovenskega konflikta.
Po informacijah beograjskega poročevalca tega lista so vsa sumničenja o nekih vojaških pripravah, ki naj bi se vršile v Jugoslaviji, popolnoma neosno-vana. Istotako pa je treba izključiti, da bi italijanska vlada gojila Kokršnekoli agresivne namene in ker so stvari take. ni nobene zapreke, da bi se situacija takoj razbistrila.
»TEMPS« POŽIVLJA ANGLIJO, DA POSREDUJE V RIMU.
Pariz, 21. aprila. »Temps« svetuje v nekem članku Angliji, da naj intervenira v jugoslovensko - italijanskem sporu. V članku je rečeno, da pri tem, kakor so danes stvari, zavisi vse od uspeha diplomatskih korakov, ki jih je treba storiti v Rimu. Želeti bi bilo, da uporabi Anglija ves svoj vpliv, da se zasigura brez ozira na prijateljstvo, ki veže Anglijo z Italijo, pravična solucija tega vprašanja in se tako odstrani nevarnost za mir, ki postaja zaradi obstoječe napetosti med Rimom in Beogradom vsak dan večja.
USPEH NAŠIH LETALCEV.
Beograd, 25. aprila. Naša avijatika Badjak in Sondermayer sta poslala svojim domačim brzojavko iz Basre v kateri pravita, da sta preletela v 3 dneh iz Pariza v Basro 4500 km v 22 urah. 1800 kilometrov sta letela nad strahovito puščavo. Povsod sta bila prisrčno sprejeta. S popolnim zaupanjem pošiljata pozdrave svojim rodbinam.
ŠPORTNE VESTI. ~ ~ Drubrovnik, 25. aprila. Včeraj je v Dubrovniku igral Hašk proti Gošku. Tekma je izpadla z rezultatom 7 : 0 v korist Haška. V Sarajevu je igral Sašk proti Hašku z izidom 3 : 0 v korist Saška. V bili tekmi Croatija : želez-ničarji z rezultatom 2 : v korist Croatie in Concordia : Derby z izidom 4 : 1 v korist Concordie.
Ustanovitev jugoslovanske konservativne stranke?
ščine in razpisu parlamentarnih volitev pa bi postal Boža Maksimovič notranji minister, kar bi bil pravi alarm za vse one skupine, pi so proti onemu režimu, ki je nekako najbolje označen z imenom Boža Maksimovič.
Zato bi bil vstop Maksimoviča v vlado zadnji povod, ki bi povzročil razkol v vladnih skupinah in bi se nato popolnoma odcepili pašičevci od radikalnega, ožji pristaši Ljube Davidoviča pa od demokratskega kluba.
Tako zožena koalicija radikalov (to je oni , ki so za Maksimoviča, Uzunoviča in Veljo Vukičeviča) in demokratov (ki so za Vojo Marinkoviča) bi izvedla volitve kot enotna parlamentarna skupina s skupnimi listami.
Ti vladni krogi računajo na tako ugoden rezultat volitev, da bi imeli v skupščini absolutno večino in obdržati vlado za daljšo dobo v svojih rokah in ne da bi imeli pri tem potrebo koalirati se z drugimi strankami. Ta koalirana stranka bi dobila vse mandate v južni Srbiji, dočim hi v sami Srbiji dobila od 87 mandatov najmanj 50, dočim bi davidovičevci, sam. demokrati in pašičevci dobili ostale mandate. Nadalje so li krogi prepričani, da bi dosegli dober uspeh tudi v Beogradu in da bi dobili v Bosni toliko mandatov, kolikor jih imajo tu sedaj radikali in demokrati skupno. Ravno tako si obetajo večino v Vojvodini. Vsega skupaj bi imeli torej od 180 do 190 mandatov in s to večino bi storili vse, da bi čim dalje ostali na vladi in izvedli vsa ona dela, ki jih smatrajo za potrebna.
Zato se napeto čaka na mere, ki jih bo vlada podvzela med radikalnimi nezadovoljneži. Tekom pravoslavnih praznikov bo vlada skušala pridobiti čim več pristašev, toda ne z obljubami, temveč bodo morali ti novi pristaši podati taka jamstva, da se kasneje ne bodo mogli ločiti od vlade. Poleg tega misli vlada potem raznih kreditov pridobiti za sebe tudi številne ugledne gospodarske kroge, ki se sicer v drugi situaciji ne bi opredelili na nobeno stran. Iz vseh teh razlogov smatrajo politiki, ki so za ^današnjo vlado, situacijo za dokaj solidno, če seveda ne bi nastopili nenadni dogodki, ki bi povzročili močnejšo perturbacijo v novem političnem življenju.«
*
Z drugimi besedami se pravi to, da se pripravlja ustvaritev velike vsedržavne konservativne — ne reakcionarne — stranke, ki naj bi končala brezplodne strankarske prepire in v dobrem gospodarskem delu združila večino naroda. Nobenega dvoma ni, da bi taka stranka imela v naši državi mnogo upravičenosti in da bi tudi v Sloveniji mogla lepo se razviti, če bi prevzeli vodstvo stranke pravi ljudje.
Morda so vse te kombinacije tudi še prezgodnje na vsak način pa je jasno, da situacija za ustanovitev nove — in to gospodarske — stranke vedno bolj in bolj dozoreva.
.Kmetskemu listu" in gotovim samozavestnim gospodom.
Sobotni »Obzor« poroča iz Beograda:
»Informirani krogi trde, da bo uporabljen štiridnevni odmor med pravoslavno Veliko nočjo za pretres vseh vprašanj, ki pridejo na dnevni red vlade po velikonočnih praznikih.
Informirani krogi so mnenja, da bodo volitve raipi>ane še pred 1. avgustom, tako da bo delo vjade omejeno na krajši čas, kakor pa je bilo prvotno določeno. Volitve bi bile razpisane pred 1. avgustom predvsem vsled tega, ker hoče vlada, da ima po volitvah v skupščino trdno večino in bi bila vlada rešena pred vsakimi kombinacijami z opozicionalnimi skupinami.
Parlamentarni krogi, zlasti oni, ki so s »edanjo vlado, smatrajo volitve v sedanjem času za zelo potrebne tudi vsled tega, ker je opozicija popolnoma brez vsake orientacije in zato nesposobna, da zbere svoje sile, če bi :bile volitve v kratkem času razpisahe. bi se ta mogla koncentrirati in s tem pari-rati današnji vladi. Opozicija bi se mogla tudi p'egrupirati in s tem ustvariti velike zapreke vsem ciljem sedanje vlade.
Po velikonočnih praznikih bo razvoj situacije precej živahen in politični krogi mislijo, da hoče vlada razčistiti odnošaje v parlamentarnih krogih. Nezadovoljne skupine obstoje namreč, tako v Demokratski zajed-nici, ko med radikali. Ta razbistritev pa bi imela namen, pridobiti za vlado vse one parlamentarne skupine, ki so za njeno politično smer in da se te skupine oddele od onih, ki niso na istem stališču ko sedanja vlada.
Politiki mislijo, da bo vlada skušala najprej pridobiti za sebe ljudi iz radikalnega centruma, ki se zbirajo okoli Uzunoviča in aksimoviča. Kar se tiče nezadovoljnežev, ki se zbirajo pod imenom pašičevcev v radikalnem klubu in onih, ki se zbirajo okoli Ljube Davidoviča, bi vlada, po informacijah obveščenih krogov, sprejela iz teh skupin samo one ljudi, ki bi opustili vsako nezadovoljstvo, se odcepili od svojih klubov in popolnoma sprejeli današnjo vladno kombinacijo.
Končna tendenca današnje vlade je, da se obe skupini, ki tvorijo gros skupščinskega centra popolnoma fuzionirajo v eno stranko, ki bi zagovarjala konservativno stališče. Proti tej stranki bi bile vse ostale parlamentarne skupine, ki so bolj na levem stališču od konservativnega.
V svrho, da se v krogih današnjih vladnih klubov doseže čim prej končno raz-bistrenje, smatrajo nekateri politiki iz sedanje vlade za potrebno, da se v vlado pritegnejo vse one osebe, ki so podale dosedaj nekako jamstvo, da so zanesljivo na tem centrumaškem stališču.
Ti krogi so nadalje mnenja, da je vstop Uzunoviča in Maksimoviča v vlado naravna potreba -sedanje vlade. V ta namen bi dobila Uzunovič in Maksimovič za prvi čas la manj važna ministrstva. Po razpustu skup-
Nekateri gospodje okoli »Kmetskega lista« menda mislija, da nima SKS nobene druge potrebe, ko da prične boj še z »Narodnim Dnevnikom«. Vsaj tako moramo soditi z ozirom na ponoven napad na »Narodni Dnevnik«. Razume se samoobsebi, da mi tudi pri najboljši volu-ne moremo preprečiti, če hoče -Kmetski list« na vsak način pričeti boj tudi z nami. Druga pa je seveda stvar, če bo SKS imela od tega koristi. Da pa bo javnost popolna, izjavljamo, da mi nismo boja s »Kmetskim listom« povzročili, da se ga pa tudi niti najmanje ne* bojimo.
Smo vedno nasprotniki praznega prerekanja in zato bi tudi zadnji napad Kmetskega lista« prezrli, če ne bi bil v njem obsežen očitek, ki ga za nobeno ceno ne moremo trpeti. »Kmetski list« namreč piše med drugim tudi to-le: Narodni Dnevnik« nam očita tudi nehvaležnost, ker da se je često eksponi-ral za. našo stranko. To ni čisto točno. Za .vse usluge, ki nam jih je tu pa tam storil »Nar. Dnevnik«, so nam_njegovi' gospodarji sproti predložiti svoje račune, ki smo jih radi, a tudi pošteno honorirati.«
Ta trditev je nesramnost prve vrste, ker je vseskozi neresnična, a more škodovati našemu dobremu imenu. ^ Zato l»oživljamo gospodo okoli »Kmečkega Usta«, da javno in takoj povedo, kdaj in nq kak način je bit »Narodni Dnevnik« honoriran od kateregakoli gospoda SKS, ker je storil SKS kako uslugo. Upamo, da naš poziv ne bo preslišan, kakor tudi pričakujemo, da bo »Kmetski list« svojo trditev preklical, ker je čisto izključeno, da bi jo mogel ludi le / eno samo stvarjo utemeljiti.
Druga trditev »Kmetskega lista« je.
da smo mi izpremenili svojo tendenco. Samo obžalujemo gospode okoli »Kmetskega lista«, da so se mogli spozabiti do te trditve. Je sicer res, da je vslop SLS v vlado za »Kmetski lisi« težje znosljiv, ko za nas, ker smo mi prosti vseh strankarskih interesov. Tudi to priznamo, da je »Kmetskemu listu« mnogo težje priznati uspehe SLS, ko nam, ki ne iščemo prav nobene politične moči. Toda mi kot javno in neodvisno glasilo ne moremo pisati tako, kakor pa piše kako strankarsko glasilo in če so bili za Slovenijo doseženi uspehi, moramo mi to priznati, pa naj jih je dosegel kdorkoli. Dosledno temu se tudi nismo obotavljali priznati svoje-čusno vse uspehe, ki jih je dosegel min. Pucelj. Seveda je to Kmetski list« danes z veseljem pozabil.
Kar se tiče očitka, da smo postali »klerikalni«, pa bodi v odgovor povedano »Kmetskemu listu« samo to-le: Kadar bo »Kmetski list« zavzel v kulturnih vprašanjih tako izrazito napredno stališče, kakor ga je »Narodni Dnevnik« že opetovano, šele tedaj ima pravico, da razpravlja o tem, kateri list je napreden in kateri klerikalen. Nam je samo žal, da nekateri ljudje nočejo razumeti slovenskega vprašanja in da ga še vedno mešajo z negativnim slovenskim predvojnim liberalizmom.
Na vse zadnje bodi pripomnjeno, da je stavil »Kmetski list«, da njegove izjave o napredni fronti ne bo nihče objavil, da pa je to stavo glede »Narodnega Dnevnika« že sijajno izgubil.
Prepuščamo čisto gospodom okoli »Kmetskega lista«, da sami odločijo naše bodoče odnošaje do SKS. Zavedajo se pa naj, da ni naša navada ogibati se boju.
Politične vesti
kov žele, da bi se mir porušil, trudijo, da omajajo vero v njeno stalnost in čvrstost.
V tem je vzrok tudi, da se pri vsakem koraku, ki ga kak član Male antante stori, pojavijo glasovi o njeni oslabitvi in celo o njenem razpadu. Če že ne morejo dovesti Male antante do razpada, si žele vsaj, da oslabe njen vpliv, s tem, da ubijajo vero v njeno trajnost in čvrstost. Morem vam po izjaviti, da so ti glasovi popolnoma neutemeljeni. Kakor vse zdrave kombinacije, tako bo tudi Mala antanta vedno krepkejša, čim dalje bo obstojala.« Novi minister torej ne bo, kakor se da sklepati iz te izjave, zavrgel glavnih smernic naše zunanje politike.
— Odnošaji med Italijo in Jueoslavijo poostreni. Po vesteh iz Beograda in Rima so se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zelo poslabšali.. Vsled ponašanja Mussolinija Jugoslavija sploh nima več interesa, da bi vodila direktna pogajanja z Italijo. »Temps«, ki je kot polslužbeno glasilo francoskega zunanjega ministra pisal o sporu med Jugoslavijo in Italijo zelo rezervirano, piše sedaj odkrito, da je Italija kriva, če še ni prišlo do sporazuma. — Položai se je zlasti poslabšal tudi vsled tega, ker noče Anglija več posredovati v sporu med Italijo in Jugoslavijo in vplivati na Mussolinija, da bi pristal na direktna pogajanja o Tiranskem paktu.
— v Albaniji je več italijanskih, kakor pa albanskih vojakov. V petek je dospel v Budimpešto danski časnikar Knut Holmloe, ki se je dalj časa nahajal v Albaniji in v Jugoslaviji. Njegov prihod so novinarji v Budimpešti že pričakovali in so ga takoj obsuli z vprašanji. Holmloe je dal svojim tovarišem izjavo, s katero je potrdil ono, kar je že v Beogradu dejal o grozotah v Albaniji. »Ahmed Zogu bi rad živel v prijateljskih odnošajih z Italijo. Na čelu albanske vojske je italijanski general Camicio. Zogu se veseli prihoda italijanskih čet. Albanci so poročali, da je bil v Draču potres. Naslednega dne sn ze dospeli v Drač italijanski vojaki z Rdečim križem, da nudijo poškodovancem pomoč. Kakor pa sem pozneje ugotovil, v Draču potresa sploh bilo ni in je bilo vse poročilo izmišljeno, da bi se dobil povod za prihod italijanske vojske v Albanijo. Ta vojska je še sedaj v Albaniji. Nobenega dvoma ni več o tem, da je v Albaniji več italijanskih vojakov, kakor pa albanskih. Ti italijanski vojaki so v Albanskih uniformah.« Holmloe ima s seboj iz Albanije več fotografij obešanja in streljanja.
— Avstrijski socialni demokrati i nvpra-šanjo Anschlussa. Med avstrijskimi političnimi strankami je edino socialno demoki atsha, ki je pri sedanji volilni agitaciji prav pogosto omenjala vprašanje združenja Avstrije z Nemčijo. Vendar pa so se tudi avstrijski socialisti že odrekli svojemu radikalizmu v tem vprašanju ter se opažajo celo v politiki te stranke tendence, ki so v direktnem nasprotju z vprašanjem Anschlussa. Omeniti je treba, da si je avstrijsko delavstvo s pomočjo dobro organizirane stranke priborilo v Av-stri položaj, ki je znatno ugdonejši, kakor kdaj poprej in znatno boljši, kot v sosednih državah. V slučaju združitve Avstrije s še precej konservativno Nemčijo pa bi bil ta položaj v nevarnosti, da se poslabša. Radi tega avstrijski socialni demokratje niso tako brezpogojno za Anschluss, temveč se njihovo stremljenje za združitev obeh držav prevrača polagoma celo v avstrijski patriotizem. Opažati je, da avstrijski socialni demokrati samo tedaj za Anschluss, kadar grozi nevarnost, da izgubi avstrijsko delavstvo svojo oblast; kadar jim ta nevarnost ne preti, se beseda »Anschluss« le prav redko izgovarja.
— Zaključek zasedanja bolgarskega parlamenta. Pred kratkim se je zaključilo četno zasedanje bolgarskega narodnega sobranja. Kralj je razpisal volitve za dan 29. maja, kajti po ustavi in volilnem zakonu država ne sme ostati dalj kot dva meseca brez narodnega predstavništva. Zadnje zasedanje je bilo eno izmed redkih zasedanj bolgarskega parlamenta, ki so se zaključila šele po četrtem letu, torej po rednem roku parlamentarnega zasedanja. Prvi dve leti sedaj razpuščenega parlamenta sta bili v znamenju stalnih atentatov. V živem spominu je še atentat v o -kvi sv. Nedelje v Sofiji ter komunistična vs.a-ja, ki je bila udušena v krvi. Vladi Cankova ill Ljapčeva sta Vladali s \tvxito in trdo roKO v znamenju navideznega parlamentarizma. Za nove volitve se že sedaj vrši živahna kampanja. Volilni zakon v Bolgariji je sličen našemu. Volilno pravico imajo vsi nad 21 !<-t stari moški, pasivno volilno pravico pa dobo šele s 30 leti. Ženske nimajo volilne pravice. Bolgarski parlament šteje 297 poslancev.
_ Sovjetska Rusija se udeleži svetovne gospodarske konference. Po poročilih Zveze narodov se je prijavil Litvinov kot udeleženec gospodarske konference v Ženevi. Obenem se udeleži konference tudi veliko število sovjetskih gospodarskih strokovnjakov. Sovjeti so nadalje obvestili švicarsko vlado, da bo Litvinov v Bernu prekinil svoje potovanje v Ženevo, da bodo ob tej priliki svečano obnovljeni diplomatski odnošaji med sovjetsko Rusijo in Švico. Tedaj bo tudi rešeno vprašanje odškodnine hčeri sovjetskega de legata Vorovskega, ki je bil ubit v Ženevi.
— Delo razorožitvene komisije Zveze Narodov. V četrtek je pričela razorožitvena komisija Zveze narodov zopet s svojim delom. Predvsem je skušala doseči sporazum v oiun točkah, ki se ne tičejo intervencijske dolžnosti Zveze narodov, da se tako zasigura eo-delovanje Amerike. Na seji pa ni pn» ® gj. nobenega soglasja iu sploh prevladuje 1 mistično razpoloženje. Stanje je uajbo J označil belgijski delegat de Branch < vg(1JU
udeleži'' sej. Na seji sami sta zastopala skrajno f-1:1 išče ' olandski in japonski delegat J m je zahteval, da vsaka vlada vsako 'eto n'v 1	•/ -hren bajoneta tečno vse po^
datke o svoji oborožitvi, dočim je japonski dflegnt odklanjal vsako navedbo o obor>ži-tvi, ker je treba varovati tajnost vojaške pri-
rr‘iV	..
- Kitai Ir eofodki. Iz Kitajske prihajajo z -pe* r. '»pi 'u'oče si vesti. Dočim por nuji' Anglež' iz Šang'ja o popolni zmaifi kajšeka nad kanlonsko vlado, pripov^'-^ druge \rsli, da je krntonska vlada l<vLn'J da se maje poz'-:ja Čangkajšeka. ' ' pn1'!vseii’ vsled vojaških neuspehov C’'K, kajšeka, li je čisto opustil vsako
jiivli st\orni armadi. — č,aiiKkajšeK«v. gram. C- ngkajšek se je izjavil za te trl ke Sunljatsena; enakost plemen, ®_ tizacio Kitajske in uvedbo socialnih te • Povrnitev tujih naselbin Kitajski pa HO'K seči z orežjem, temveč s pogajanji. — 0 *■ kajšek je izpustil Borodina in tri ziprt? nistre kantonske vlade. Od ostalih niinistr zrhteva. da se izjavijo proti komuniznrt. kar bi ostali ministri. Le mesto Cena je >® novan za zunanjega ministra dr. Coču. !\_ dalje je imenoval Cangkajšek poseben Sevalni odbor, ki je najvišja instanca nJeJS. ve vlade in ki bi imel pravico kontr°;i tudi delo ministrov. Čangkaišek je )Z-Jf ’ da je nri^ravlien prijateljsko PoraV?, xe bi s kanlonsko vlado. Uporabil pa bi s**0’ ^e. se kantonska vlada upirala njegovi® * vam. — Kantonska vlada je raz™sa“' _ r'a'0 čangkajšeka 100.000 taelov nagrade. Nad Šnngajem ie proglasil Cangkajšek sedno stanje, ker kljub številnim smrtiu" eksekucijam še niso prenehali nemiri.
,s Nove instrukcije za sovjetsko Pr°Pa®... do na Kitajskem. Statin je izdal noV^.,aj. strukcije za sovjetsko propagando na K"81 skem. Kitajci naj še nadalje ostanejo v n* cijonalistični stranki. Kuomingtang. Doba * ustanavljanje delavskih sovjetov 'še ni fg šla, ker bi ustanavljanje sovjetov omogoči' velesilam, da bi razkričale gibanje za neol' visnost Kitajske kot eovjetsko propagand«-
NOVA FRANCOSKO-BRITANSK*^^fjke
Dne 16. maja obišče predsednik ‘ra e.
anergue v spremstvu - ,jj’ v L. n k ’	-	-"«»	ulr(U
da se znova
vojni^ preizkušena francosko-brita«:	. don.
, i- -ivsem se bo ob tej priliki med ,e^0. sko in pariško vlado razpravljalo 0
vanju obeh vlad v balkanskih vpr »jjg da se ustvari taka situacija, ki bi o Gogpo-balkanskim državam miren razvoj. darski interesi tako Francije ko v • S nije zahtevajo namreč, da vlada na
mir.	.	.
Zato se bo v Londonu razpravljalo i“ - y odnošajih obeh držav do Italije in s ,.iji zvezi o sredomorskih in severno-atr
vprašan ih.	,	Hn t
Po vesteh iz diplomatskih krogov D®,
T riTifionu govor tudi o ameriškem naCrtu^
morske razorožitve ter o odplačevanju^ zavezniških medvojnih dolgov. _
V predpogajanjih za londonski ses ^ se je govorilo tudi o odnošajih Francij ^ Vel. Britanije do Rusije. V tem vPraSa aJgtal° po francoskem mnenju v kratkem “j^joji pomirjenje, zlasti še z ozirom na p09 pomirljivi govor Rikova.	tud'
Posebna pozornost pa bo posvečen^ b0 kitajskemu vprašanju in London upa> op0]n tu dosežen med Francijo in Anglijo y sporazum.
O programu obiska predsednika ^ e lo. gue-a se sporoča nadalje iz Pariza: 1* odmaja odpotuje Doumergue v London » isk' angleške kraljeve dvojice. Obis«: že dolgo nameravan, moral pa je ®	0d-
raznih političnih dogodkov ve<^”"litjgen ?°.' ložen. Obisk ima d^®|j^fes^rpmijai zunaiij' men, ker bo P/^pbo imet važne konferen-minisder BnaBd,.®^ >>Intran,jgeank pravi,
Z trebaašteti Doumergovo potovanje v London med najvažnejše politične dogodke p* slednjih let.	. >
Nobenega dvoma tudi ni, da po ni e n novitev francosko-britanske »n‘ante mgjS aarancijo za mir m da se bo seaaj ^ Mussolini stokrat premisliti, predn . ‘jjjili pričeti z uresničevanjem svojih zavoj« 0 načrtov. Zaradi tega tudi mi P°^aVl)fl
obnovitev francosko-britanske antanie.
Knezoškofijski ordinariati v Celovcu je j pfepovfedal župniku -Poljancu, da bi kandidi- ^ i*ai na slovenski listi.	.	.	1
= Irjave Vojo Marinkoviča. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je dal beograjskemu »Vremenu« izjavo o smernicah zunanje l»olitik(?, ki jo hoče izvajati. Dejal je:	»U
glavnih smernicah naše zunanje politike, kakor jo razumem jaz, sem podal že pred krat-
kim obširne izjave, katerim nimam ničesar dodati.« Na vprašanje, kako je razmerje med državami male antante, je Voja Marinkovič izjavil:	»Mala antanta ni nikaka slučajna
diplomatska kombinacija, ker odgovarja ona trajnim interesom držav, ki so v njej zastopane. Ker je hkrati tudi eden glavnih stebrov, na katerih sloni mir v Evropi, se ne čudim, da se vsi oni, ki iz katerihkoli vzro-
označil DeigijsKi ueit^cu uc	vsem
dejal novinarjem: Odreči se tnor^o
nadam, ki so jih imeli prvotno najv i r
misli med nami. Ne moremo izdelan enotnega načrta za razorožitev, niti ne moremoreM, problema samega. Naloga je _	J P
Ulična ko tehnična. Edina naSa na ogn je ,*e da iasno razložimo vsa nesoglasja. Naloga vlad je nato, da ta nesoglasja premosK« he-U se nista udeležila niti francoski niti angleški delegat. Tudi kitajski delegat ni bil prisoten in vse kaže, da se sploh ne misli več
RUMUNIJA ZA MALO ANTANTO.
Dopisnik pariškega >Petit Pfris>f"^Jitf .mel daljši razgovor z rumunskim zui . m' ministrom Mitilineom. Minister ie “aip
voril o italijansko-madžarskem |aktu iy0
glasil, da ni nobenega vz vsled tega Pakta ra$tneneu o
Nato je S°vor izjavil, (ja biV10'
locarnskem paktu w, y	z^an«-
muuija ^č^f osiguran mir	do
v°V m ^nieVede odnošajev Rnl^f t0-le; £/7 Antante ?e nal° Rjavil Mitilenf >-
Vopiei, Uftdar se nahajamo PrL p poj11' , >yVBke konference Male antante, se p t:	IH	nPTPSnl^
veS1’'
^ ^duhovi, ki razširjajo neresnične ^ '1J bi tako ubili dober vtis, k*	O?.
x;|e konference držav Male antan e .pflh ?'
ugotoviti, da ni na vseh teh govori ^ ze resničnega. Sestali se bomo Jo. nia|®/ kem mestu češkoslovaške h konferen ' antante. Jaz sem že izrazil dr. Ben*’ ?ol» da naj se vrši konferenca v Pragi, *	0 s®
gam veliko važnost na to, da se o g stanem s predsednikom Masarykon - ob pn rim se nisem mogel že dolgo sestat^^ ge b liki prihodnje konference	Rum«
mogel ves svet prepričati, da je ofljj antaof nija svojim prijateljem m	-
zvesta.	••	«n	Ita^i0	U1
Zbližanje med Rumumjo lnoSaje K. najmanje oslabilo prijatelj^otno je .ves f a Rumunijo in Francijo, nasp^ so prijate«^ munski narod prepričan, Kuinunij0 najv odnošaji s Francijo nejši.
Radie v Ptuju.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Ptuju se-«Miek Radičevih pristašev, ki ga je bil Ra-vjc napovedal že pred nekaj tedni v svojem Na sestanek je došlo prav lepo število zastopnikov, a vstop je bil dovoljen tudi drugih strank. Poleg domačinov 'z bbžnje okolice je prišlo tudi precej njegovih pristašev iz Maribora, Celja, Ljubljane Miz sosedne Hrvatske.
Sestanek je otvoril Stjepan Radič z daljšim vladi™m’ V kalerem ie najPrei govoril o novi
Sova vlada formalno sicer ni sestavljena Mavilno, a je dobra vlada. Minister za poljedelstvo je mož poštenjak, ki bo gotovo skr-za našo žitnico Vojvodino, ker je sam Vlvodinec. V Vojvodini so prejšnje vlade ^bivale doklade za vodne zadruge, a 'v6d\n-***tuRe n’90 dobile nič. Zato je v Voj-< - 1 do danes propadlo okoli 130.000
';ektsrov
najboljše zemlje.
vpras?0. Je finančno ministrstvo, že zaradi kov rt ia ^enačenja davkov. Nekaterih davkar §j,ani° ml PreaalL* P° 30 krat toliko ka-ajai'r • anc'’ finančni minister je strokov-m je upanje, da dosežemo tudi to.
<jv*0 1‘Hočnejša oseba v novi vladi pa je brez }*<fel ? *°ja Marinkovič. Važno je, da je on vaitwsna^rt ° sa*noupravah, ki so danes naj-navzao m!781'’ od občin začenši pa dalje ostvaH-- .sm<) v Stadiju, ko se samouprave > dobro je, če je zanje vnanji vladi. ’ je najvplivnejša oseba v novi
. Vplivu vn-
pisovati do • Marinkoviča imamo tudi pri-’ veliki župan;\Velja Vukičevič odredil, naj
ga mmistr9tv„ , vPrašujejo vedno notranje-'Jami, ki jih ati ko naj postopajo z odred-Pak naj jih ? ea®jo oblastne skupščine, ani-sami ocenijo, ali so zakonite ali
ne. Če smatrajo, da so protizakonite, naj Jih predlože državnemu svetu.
Samouprave ne smejo živeti v večni borbi z državo.
Nato je govoril Radič o razmerju Hrvatov do Slovencev in je pri tej priliki izrazil jako hude očitke na naslov dr. Korošca in njegove politike. Korošec se je očigledno postavil na stališča, da je do tiska vse slovensko, a od tiska dalje srbsko. L. 1918 je šel dr. Korošec v Beograd mimo Zagreba. To njegovo preziranje Hrvatov se je nadaljevalo do pete Uzu-novičeve vlade, ko smo mi Hrvati vedno in vedno prigovarjali Korošca, naj vstopi v vlado. Jaz sem ga sam vedno točno informiral o vsem, a ves trud je bil brezuspešen.
Moramo torej kreniti na drugo pot, da pridemo do sodelovanja Slovencev in Hrvatov, kajti za nas velja načelo:
»Nikdar več Hrvati brez Slovencev v vlado, a tudi ne Slovenci brez Hrvatov.«
Združijo pa se Slovenci in Hrvati lahko na etični in socialni podlagi. Slovenci in Hrvati smo zapadnjaki in oboji smo katoliki, čeprav Hrvati niso klerikalci. Jedro obeh narodov pa tvorijo kmetje in delavci. In tu nastane vprašanje: Zakaj ne bi imeli tudi skupne politike? Zakaj ne bi skupno nastopali kot socialni ljudje proti onim, ki so asocialni?
Če pa hočemo skupno nastopati, moramo organizirati kmete, kajti to se pravi organizirati narod. V naših organizacijah so lahko tudi obrtniki in trgovci, tudi župniki. Jedro pa je kmet. Glavno je, da so predsedniki organizacij bistri, pogumni in pravični ljudje in dobri gospodarji.
V upanju, da bomo sodelovanje dosegli, kličem: Živela Slovenija!
Sestanek se je vršil in končal v najlepšem redu, brez 'motenja in nemira, kar je Radič koncem sestanka tudi pohvalno omenil.
„b *®5*r»Uo$ki zbor Jugoslovanske Matice.
Mce'pok/a 111 due se je vrgjj v iz vse	1	So bili j?1' Jugoslovan-
rLii\ i 1,je tel’ zast°Pniki	delegati
loJ < Pro3velnega oddelka’k«rpo-dlve diuzbe, Zveze slovenskih vo£i.n,'Meto-
3S5T"1,1 s,c"
j« rati v splošno državno organizirat’ da v 2 T n‘a!,n' '»eri mentaliteta naro-dransk	6 h drzave> kl 111 P°jmoval javanski	vPr?®anja tako, kakor mi. Sele ti-
Srbi spak,; je povzročil, da so pričeli tudi vPraŠan'0Znavali vso resnosl jadranskega Za delo \a ter da so P°kazah več razumevanja ati m„oiug0sl0va“9ke Mat>ce. K temu je zla-ki ga tift.PrB)0ar°gel »Manjšinski presbiro«, formir“	go,sl,ovanska MaLica in ki in-
Pju, ijftd.JtnliGn i Casopi3ie 0 preganja-^ r «ct»tMie .neodrešeni brat i o
ZZ	S vpra-
ge avtonomije bi sic^j^finicija kul-veioina, — našemu zavednemu 1, la> — vsai morju ne pa na Koroškem, kjer v Pri'
^avest še tako močna.	narodna
Jugoslovanska Matica je nanovo organi*.
tratni ul V ?00£radu svojo podružnico, cen alni odbor m centralno tajništvo.
l0jTa7,,‘‘*lxJe v SV0Jem poročilu obravnaval po-ter do<gi Ilar°dne manjšine na Koroškem sedmih letm veseliivo konstatacijo, da ni v korošk temveč
da
koroških sit P° Pleb>«'ilu narodna zavest '“"iveč nasprot6ncev prav 11nazadovala, uimajo na;asla i’1 t° vkljub temu, slovenske šole in^?cl na Koroškem niti ene omejena le n-i a le sk°ro vsa inteligenca ■ ZalosfnejšH ukovništvo.
j j . ~	 4	liail
• je ta položaj še izredno poslab-je poprej izvrševalo nasilja nad
Slovenci tako rekoč mimo zakona, je postalo letos uzakonjeno. Letos je bilo smrtno leto slovenskega šolstva v Primorju. Razna raznarodovalna društva so se vrgla z vso silo na našo deco. Slovenski jezik se preganja celo iz božjih hramov. Te dni velja v Primorju kot glavno geslo:	»Smrt	slovenski tiskani
besedi!« Najžalostnejše so pa razmere v Istri, ki je sedaj bolj tužna, kakor je sploh kdaj bila. Kljub temu pa je narodna zavest Primorskimi Slovenci še vedno živa.
?h! ir°Jeia rodu. Jugoslovanska Matica se bo pobrigala tudi za te. Enako skrbi Matica za izseljene na VVestfalskem in v Franciji.
Tajnik omenja dalje zaslužno delo učiteljstva za Matico. Z učiteljstvom Jugoslovanska Matica stoji in pada.
Nadalje tajniško poročilo je navajalo vse delovanje Matice v prejšnjem letu v propagandnem in narodno prometnem oziru. Jugoslovanska Matica je usjrešno priredila številne prireditve, kakor mladinski in dinarski dan, književno tombolo, izdala je več propagandnih brošur itd. Podrobnega dela iz razumljivih vzrokov ne navajamo.
Primerno bo proslavila Jugoslovanska Mama tudi desetletnico majniške deklaracije.
‘a. uuu1011 izda posebne odkupne diplome.
Tajniškemu poročilu je sledilo blagajniško poročilo, nakar je bil podeljen odboru abso-lutonj.
Pravila organizacije so se izpremenila v toliko, da bo pokrajinskemu odboru olajšano delo v prid našim neosvobojenim bratom.
Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami stari odbor.
aiosfnejši ;e Doin£., X?‘	Nato	so bili iznešeni razni predlogi posadi Se je ta nnioi ?sVeucev, 110(1 Itah'	m e zn ih jiodružnic za čim uspešnejše delova-
"®1. Kar J ld Položaj še izredno nos ah- nio lo nnSo	:______j.
nje te naše važne narodne prosvetne in rodoljubne organizacije.
šfegn fa.r Se nlao bile prilike za razvoj na-
*uJskega prometa tako ugodne ko se-
so 7| .•	nasil“osti fašistovskega režima
VaniZ!1Ll.,N®!:nci skoraj prenehali z obisko-
‘tUdnf J	J? «« bi se le količkaj po-
Mov • n r0811 xeli^ del nemških turi-(‘®v pnvabitl v naše kraje. Nekaj se je v
iie 021ru v zadnJem času tudi izvršilo, toda
zadosti. Predvsem pa je treba povdariti,
t,B ®aai° zunanja propaganda za naše kraje’
dostuje, temveč je treba poskrbeti, da
Skrb za tujski promet
,2 ^Mllovlhlrojnih spominov.
n	.biva v naš'h krajih vsled raz-
" vedno'tako zel° razparan, da bo za vedno obrnil našim krajem hrbet
In ker smo tik pred pričetkom tujske sezone ,bi predvsem opozorili na eno stvar na naše gostilne in hotele v letoviščih, že’ danes morajo oblasti poskrbeti, da bodo cene v hotelih in gostilnah zmerne in da ne . bo plačeval tujec računov v zavesti, da raz-i umemo pri nas tujski promet le kot odi-anje tujca. Misliti moramo na to, da so
italijanska kopališča naša stalna konkurenca in da morajo biti pri nas cene v vsakem pogledu manjše, ker Je pri nas redno udobnost manjša in tudi sloves naših letovišč še ne tako utrjen, ko sloves italijanskih. Prav fiosebno pozornost pa bi morala posvečati tudi železniška uprava na kolodvorske restavracije. Ona daje v najem kolodvorske gostilne in s tem skoraj jamči, da so te gostilne dobro vodene, da dobi potnik dobro hrano in pijačo in sicer brez vsakega odiranja. Ne gre, da bi železniška uprava oddajala kolodvorske gostilne le s stališča najvišje najemnine, temveč ona mora tudi gledati na sposobnost in vestnost gostilničarja. Na kolodvorskih restavracijah dobi tujec dostikrat prvi utis o razmerah v naši državi in previsoki račun za slabo jed more povzročiti, da tujec predrugači cilj svojega potovanja in gre raje tja, kjer se mu ni bali odiranja za prazen nič. Tudi kolodvorske restavracije bi morale biti v službi tujskega prometa. Prod vojno so bile na primer izletniške vožnje na ladjah Avstrijskega Lloyda najbolj priljubljene in to vsled tega, ker so vsi tujci vedeli, da je na teh ladjah oskrba potnikov tako dobra, ko na nobenih drugih ladjah. In Avstrijski Lloyd je mogel vsled te svoje dobre oskrbe konkurirati z vsemi drugimi družbami, pa čeprav so bile njegove ladje tudi več kot dvakrat manjše od ladij, velikih francoskih in angleških družb.
Tudi sicer bi mogla železniška uprava zelo mnogo storiti za dvig tujskega prometa. Ali je n. pr. prav, da na poti od Jesenic do I Boh. Bistrice niso vagoni razsvetljeni, pa čeprav je vsakih pet minut dalji ali krajši tunel? Če lahko razsvetli vagone italijanska železniška uprava, bi mogla brez škode tudi naša.
Enako bi silno pridobil železniški promet, če bi železniška uprava uvodi la spalne vagone tudi za II. in III. razred. V sovjetski Rusiji imajo celo spalne vagone za IV. razred, zato bi lahko tudi pri slično uvedli, bi mogli kaj sličnega uvesti tudi pri nas. Vsaj ni računati tudi s tem, da bi k nam hodili sami milijonarji in predno bo mogla naša riviera tekmovati s francosko, bodo pretekla še deset in desetletja. Tudi vozni red je pomanjkljiv. Zakaj n. pr. nima noben naš vlak zvezo na brzovlak turske železnice. Samo četrt ure bi moral odhajati vlak kasneje iz Jesenic in zveza bi bila poleg tega tudi v nacionalnem interesu, ker je naša dolžnost, da imamo čim boljše zveze z našimi manjšinami.
Še vse polno stvari je, ki bi jih morali uvesti v korist našega tujskega prometa. Toda glavno je, da se vsi, oblastva ko posamezniki, zavedamo, da moramo delati za dvig tujskega prometa, ne pa se samo zanašati na prirodne krasote naše domovine. Tujca treba iskati in ga s tem, da mu nudimo udobnosti brez vsakega odiranja, definitivno pridobili za naše kraje.
Šele ko to dosežemo, bo tujski promet v resnici pomembna in pozitivna postavka v našem narodnem gospodarstvu in šele tedaj se nam bodo prirodne krasote domovine obrestovale. Da pa pridemo do teh obresti, je treba nekaj investirati in državni organi bi morali v tem oziru prednjačiti. Ob pričetku tujske sezone je treba to zlasti poudariti.
Dolarsko posojil*.
Zadnje mesec« čitamo o raznih dolarskih posojilih v Avstriji, na Češkem, na Ogrskem in to po jako ugodnih pogojih. Tl pogoji so sicer jako različni, toda v novejšem času čedalje ugodnejši. Celo madjarska industrija je dobila že več dolarskih posojil, s katerimi je osvežila svoje delovanje in pospešila produkcijo. — Le o kakih posojilih v našo državo ni nikakih poročil. Vzroki so pred vsem v nestabilnosti vsega našega položaja. Vemo n. pr., da bi Uprava fon-dova rad najela deset milijonov dolarjev, ali ni pravega zaupanja vsled neprestanih vladnih kriz. Treba namreč vedeti, da pomenijo pri nas vladne krize mnogo več nego v drugih državah, kajti naša država žal velja za nepravno državo, kjer ni pravne varnosti in kjer se z vladnim sistemom vse menja. Kar je včeraj še veljalo, danes ne velja nič
več. Včeraj so razpravljali s Petrom, du,-nes bi morali na novo začeti s Pavlom, ki o Petru noče nič vedeti.
Vemo n. pr., da bi naša Ljubljana mogla dobiti posojilo na daljši rok vsaj dvtt milijona dolarjev in po jako ugodnih pogojih, kar pred par leti še ni bilo mogoče. Toda v Ljubljani vlada še vedno provizorij, ki ni nič mikavna institucija za -tiste, ki v Ameriki kredite dovoljujejo. — Dalje vemo, da Zagreb že par let išče do pet milijonov dolarjev, pa jih ne dobi, ker je mestni zastop neki provizorij, ki tudi vsak hip zleti v zrak, ako tako hoče Radič ali kak drug mogotec, ki je slučajno na vladi.
Ako hočemo, da se vrne v našo državo kredit, t. j. da bodo imeli tisti, ki denar posojajo, zaupanje v naše gospodarstvo, tedaj treba najprej, da si na demokratski način vredimo naše vladanje in vso javno upravo. In končno bi bilo treba tnalo več stalnosti, ne vsakih štirinajst dni novo vlado, nove velike župane itd. — Saj je ob takih razmerah celo naše domače ljudstvo vse zbegano, kako hočete, da bodo v tujimi imeli v stabilnost naših razmer in s tem pravne gotovosti več zaupanja.	X. Y.
MARIBORSKA OBLASTNA SKUPŠČINA
V soboto dopoldne se je vršila peta redna seja mariborske oblastne skupščine. Na (levnem redu so bila poročila posameznih odsekov. Za finančni odsek je poročal poslane dr. Veble, za kmetijski odsek poslanec Levstik, za odsek za prošnje in pritožbe po slanee Rozman, za odsek za oblastne uredbe dr. Ogrizek ter za zdravstveni in socialni odsek Sagaj. Večina predlogov, o katerih so posamezni odseki poročali, je bilo rešenih že s proračunom. Med drugim je bila naklonjena mariborskemu Narodnemu gledališču subvencija 50.000 Din. Pri poročilu o socialnem odseku se je poslanec dr. Ogrizek izjavil glede stanovanjske bede proti splošni zaščiti najemnikov, pač pa je 'bil za zaščito potrebnih. Sprejet je bil predlog, da je za čas do 1. aprila 1928 vsaka sodna odpoved neizvršljiva, ako najemnik dokaže, da brez lastne krivde ne dobi drugega stanovanja. O tem odloča za izvržbo pristojno sodišče.
Zavrnjen je bil predlog socialistov, da se odpravi zakon o zaščiti države in reda v državi, ker se je skupščina izrekla za nekompetentno v tej zadevi. To stališče je podprl tudi poslanec dr. Odič, enako kakor predloge poslanca dr. Ogrizka, da naj oblastna skupščina sklene, da se naroči občinam, naj takoj pripravijo prehodna stanovanja za brezsta-novanjce; oblastna skupščina naj dalje pozove vlado, da takoj začne zidali hiše za svoje urade in uradnike; podjetja, zlasti ona, ki zaposlujejo tuje državljane, naj za svoje uslužbence oskrbe potrebna stanovanja.
Seja je trajala do 12. ure, nakar je bilo zasedanje zaključeno. Prihodnjo sejo bo predsednik sklical pismenim potom.
KRATKE VESTI.
Francoske žete so pričele v zmislu med Nemčijo in Francijo sklenjenega dogovora ob priliki zadnjega zasedanja Sveta Zveze narodov evakuirati saarsko ozemlje.
Novi japonski ministrski predsednik Ta-nnha je izjavil, da Japonska ne more ostati nevtralna, če bi 'na Kitajskem zavladal komunizem.
Nemčija je plačala na račun vojne odškodnine v zadnjih mesecih 684 milijonov zlatih mark.
Pogajanja za sklenitev rusko - poljskega dogovora bodo v kratkem ugodno zaključena.
Albanska vlada Je Izjavila, da je neresnična vest o justifikaciji polkovnika Ghilardija, ki uživa v nezmanjšani meri zaupanje Ahmeda Zoga.
Amerika se je izjavila proti skupnemu nastopu z velesilami proti Kitajski.
Japonski tajni svet je proglasil, da »e radi poloma tvrdke Suzuki in nekaterih bank proglasi moratorij. Japonska vlada je sklicala parlament, da podvzame potrebne korake proti finančni krizi.
Mehikanska vlada je aretirala enega nadškofa in 5 škofov ter jih izgnala iz Mehike.
Udarec.
- Predno sem	’
1111 J« general t, a Spat v razvalinah Nurla, bliža. Nage 0r dejal: »Zdi se mi, da kakor osem sovm* -v30 ug°lovlle noooj več ‘1®. od naše fronte^ st«tnij komaj pol mi-?glašali so se le noRn^, . le bila tiha in '*> tope eksplozije letalSk!?1!. loPovski streli ®m gg v popolni tišini nar ~ Zbudil kri zjutraj in trenutek SemmsLnut po {etrti aztnišljal o vsem mogočem .vJ10!6^1 ter ^l«ku približno pol ure, je pNr“frnkl;a\ P.° Vi do sedem silno burnih eksn?nr!-kr6il1® oddaljene par milj. Mislil sem Jnv' toda’v.a 80 to naši 12 centimeterski topovi’ kor Ale so bržkone mine. Potem pa — ka’ legij . Pianist preleti klaviaturo od najvig-t°p0Vi> do basov — je pričel najgroznejši 4.30 kl ugenj, kar sem ga kdaj slišal. »O * Han» rnut,< pl^e Ludendorff, »smo pričeli ■ 8U o I?'< Na °beh straneh, na severu in Je sjJ ie razlegal peklenski trušč, dočim 110 Prel °i- a m°le kQbine, ki so bila skrb-[k>v, eP!jena s papirjem, seval žar plame-
®blekel sem se in šel ven. Srečal sem Tu-
prfpravU^vse	jelu'	Ukazal	sem
LlL Toda tru§tkbiatseonjgea “čl^
d^osU^S va8rdnat na	lini ji v od-
rlTrl ?’ie bil tak0 močan, da
nismo mogli razločiti, da se ie 200 tonov
pridružilo k sp ošnemu streljanju Od dm-
»Iškega	z.v«ine	Jpr,J	Nurlu	smo
lahko pregledali fronto par	d	,	*
Zdaj je bila ena sama og„jena krivulja BUo je še dve uri do solnčnega vzhoda in ogromne eksplozije granat v naših jarkih so sledile tako hitro driiga za drugo, da se mi je zdelo, da med njimi sploh ni presledkov. Med eksplozijami granat smo lahko od časa do časa opažali večje plamene, ki so bržkone švigali iz zažganih skladišč. Velikost in intenzivnost tega napada je presegala vse, kar je kdo od nas kdaj videl.
Nenevarna »Perey«.
Pri štabu je streljal le en top, imenovan >Percy«. Vsi njegovi streli pa so brez škode Padali 100 yardov daleč vstran. Četrt milje tn p-roti iuKu je ob peronnski cesti težji F, uničeval divizijske kantine. Končno je uphni6,"1 J??klom napočil dan. Videli smo pred Vnin	Pro9,ore dima, iz katerih so si-
dobne veliki*18* Mnllie z rdežo «lavo> P°' i«m*i A P°Sastnim gobam. Moral sem se le ločit, od tega prizora. Poslovil sem se
od svojih prijateljev in se brez nezgode odpeljal po cesti proti Peronne. Vtis, ki sem ga imel od generala Tudorja, je bil sijajen, in res, deveta divizija ni samo vzdržala celo bitko, ampak so tudj njeni prvi oddelki kot zveza med tretjo in peto armado odbili vse napade in se umaknili šele na ukaz, ko je to tirjalo splošno kretanje fronte.
»Miehael«.
»Michael« je bil brezdvoma največji napad, največji napor, kar jih pomni zgodovina. Od Sensče River proti Oise, na fronti 40 milj se je istočasno borilo 37 divizij pehote in 6000 topov. 30 ostalih divizij je bilo pripravljenih, da poseže v boj, kakor hitro se pokaže potreba. Na isti fronti je držalo angleško bojno linijo 17 divizij in 2500 topov, s petimi divizijami rezerve. Južno od Oise so poleg tega napadale 3 nemške divizije eno angleško. V celoti so vrgli Nemci več kakor tri četrtine milijona ljudi proti 300.000 ■Angležev. Na dveh odsekih po deset milj, razprostirajočih se severno in južno od obronkov, kjer je stala deveta divizija, je bila gostota sovražnikove vojske tolika, da je ena divizija prišla na vsakih 1000 yardov in je hila v primeri z gostoto nasprotnikove vojske kakor 4:1.
Kdo je zmagal? Kljub temu, da mnogi trdijo nasprotno, zagovarjam jaz z ozirom
na malenkosten nemški uspeh, nazor, da so bili Nemci poraženi. Ludendortfu se ni posrečilo osvojiti niti ene jtrategično važne točke. 23. marca zjutraj je bil prisiljen opustiti svoj sen, da premaga sovražnika in da vrže jedro angleške armade k morju ter se je moral pomiriti z upanjem, da osvoji le Amiens in da morda oddeli angleško armado od francoske. In po f. aprilu je opustil tudi ta dva najvažnejša, vendar zanj pravzaprav postranska cilja. »V vojnem oziru,« ■je rekel Ludendorff, »nismo ddsegli tega, kar smo upali na temelju dogodkov od 23., 24. in 25. marca. Da nismo osvojili 'Amiens ... je bilo posebno neprijetno.« Kaj je torej pridohil? Nemci so zasedli znova staro bojišče in ozemlje, ki so ga tako grozno opu-stošili pred letom dni. Se enkrat so se polastili teh strašnih trofej. Nobena plodna po-krajma, nobeno cvetoče mesto, nobena reka „ kšen važen gorski greben ni nagradil njihovega napada. Le polja, ipodobna žrelom ognjenikov, daleč naokrog, kamor je seglo oko. Stari jarki, razsežna pokopališča, okostja, obstreljeno drevje in požgane vasi od Arras proti Montdidier in od St. Quentina proti Villiers-Bretoneuz — to je bil sad največjega vojaškega napora, kar ga beleži vojna zgodovina.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
Prevelika pridnost.
Ljubljanska oblastna skupščina je zboro-. vala v petek kar celih 14 ur do druge ure zjutraj. Vse priznanje tej pridnosti. Mislimo pa, da je bilo te pridnosti vendar malo preveč. Je namreč čisto nemogoče, da bi bile tako pozne in dolgotrajne seje na višku. Na vse zadnje vendar ni vseeno, koliko stvari se sklene^ temveč kuj se sklene.
— Bizantologi. .»Poiitikac poroča: »Našim gostom bizautologom so priredili v Skopiju navdušen sprejem. Po banketu, ki se je vršil v hotelu,>Bristok pa je čakalo bizantologe 'neprijetno presenečenje. Pred izhodom je
i stai-a miza, ena njej pa krožnik in tablica z napisom: .»Napitnina za postrežbo.,. Pravijo, da niso pusUii oditi ne enega od gostov, dokler ni položil na krožnik lu Din.i Čudnu je, da se beograjski list radi tega razburja. Mari niso prišli ugledni bizantologi k nam, da vidijo na licu mesta kraje in šege, ki jih proučavajo?
— Zračna zveza Duuaj-Zagreb—Split. Iz Dunaja poročajo: Vesti, ki so jih objavili nekateri zagrebški in beograjski listi, da se otvori koncem meseca maja zračna zveza Dunaj— Maribor—Zagreb ter Zagreb—Beograd, Zagreb—Split, se potrjujejo.
Nov pravilnik o drogerijah. V ministrstvu za narodno zdravje se završava nov pravilnik za drogerije. Po tem pravilniku, ki bo veljal za vso državo, drogisti ne bodo smeli prodajati niti medicin niti kakršnihkoli specialitet, ker so se vršile pogoste zlorabe, več direktno občinstvu. Pravilnik bo določil drogerijam natančen delokrog. Medicine in specialitete bodo smele prodajati samo na debelo bolnicam in zdravnikom.
— Tečaj pedagoške psihologije za učitelje.
Udruženje jugoslovenskih učiteljev priredi v Beogradu tečaj za pedagoško psihologijo za učitelje iz vse države. Organizator tečaja bo ludi to pot prof. dr. Branislav Krstič, inšpektor prosvetnega ministrstva.
— Nov učni program za letalstvo. V ministrstvu vojske in mornarcice je izdelan nov učni načrt za zrakopiovstvo. Minister je program odobril.
— Poljedelske razstave. Poljedelsko ministrstvo je rezerviralo za letošnje leto kredit 1 milijon dinarjev, ki se uporabi za subvencije za prirejanje poljedelskih razstav in za izplačevanje nagrad razstavljalcem.
— Tečaji za lekarniške pripravnike. Dne 1. maja se prično obligatni tečaji za vse lekarniške pripravnike v državi. Tečaji se bodo vršili v Beogradu in v Zagrebu.
— Inozemski trgovci in potniki. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo sledečo odločbo: Glede na to, da smejo sprejemati inozemski trgovci in potniki po veljavnih trgovinskih pogodbah naročila na blago samo od trgovcev in oseb, v katerih podjetju se naročeno blago potrebuje, odrejam: 1. da se trgovcem, industrijcem in ostalini pridobitnikom inozemskih držav brez razlike, ali je naša država z njimi v pogodbenem razmerju ali ne, kakor tudi njih trgovskim potnikom prepovedujejo, nabirati naročila pri privatnih osebah na predmete, na katere je po specijalnih zakonskih predpisih domačim firmam in njih potnikom dovoljeno, nabirati naročila. 2. Osebe, ki prekršijo ta predpis, se kaznujejo po veljavnih predpisih.
— Obleka za vojne sirote. Ministrstvo za socijalno politiko je razdelilo vojnim sirotam kot velikonočno darilo okoli 200 parov moške in ženske obleke.
— Darilo Udruženju vojnih invalidov. Minister za socijalno politiko dr. Aleksander Miovifi je podaril Udruženju vojnih invalidov kot velikonočno darilo 40.000 Din.
— Ekskurzija učiteljev na Češkoslovaško in Poljsko. Skupina okoli 100 učiteljev, ki jih izbere izvršilni odbor UJU iz prijavljenih priredi meseca junija izlet v Prago in Varšavo. Za ekskurzijo se je prijavilo doslej že veliko število učiteljev iz vseh krajev države. Prijave se sprejemajo še do 15. maja. Poljski učitelji so izrazili željo, da bi ostali izletniki na Poljskem vsaj deset dni ter si ogledali razven Varšave tudi druga velika poljska mesta. Z isto prisrčnostjo pričakujejo naše učitelje tudi v Pragi. Poljske in češkoslovaške železnice bodo dovolile udeležencem znižano vožnjo.	,
Turneja 30 češkoslovaških zdravnikov po Jugoslaviji. Te dni je dospelo preko Dubrovnika v Split 30 češkoslovaških zdravnikov pod vodstvom profesorjev bratislavske univerze. Zdravniki so nastopili potovanje dne 9. aprila ter prispeli v Split preko Budimpešte, Beograda, Vrnjačke banje, Užic, Sarajeva, Ilidže$ in Dubrovnika. Naslednji dan so odpotovali k Plitvičkim jezerom, od tam pa v Zagreb, Rogaško Slatino, Ljubljana, Bled in preko Dunaja v Bratislavo.
— Darilo dunajskih izletnikov šibeniškim (.iromakom. Iz Šibenika poročajo: Za velikonočne praznike so obiskale Šibenik številne skupine izletnikov iz raznih krajev sveta, največ pa iz Avstrije in Nemčije. Neka skupina, gostov iz Dunaja je izročila pred svojim odhodom šibeniškemu županu znesek 1000 Din za šibeniške siromake.
— Slovensko planinsko društvo opozarja vse svoje člane in prijatelje na predavanje dr. Kugyja iz Trsta v petek 29. aprila v dvorani hotela Union ob 8. uri zvečer. Ker je dr. Kugy znan alpinist, ki je nam pridobil s svojimi predavanji o naših planinah po Nemčiji in Avstriji mnogo simpatij, in ker je to
predavanje zadnje v tej seziji, upamo, da se bodo odzvali temu vabilu vsi planinci.
— Bedni občni zbor gremija za srez Logatec, se vrši v Dolenjem Logatcu pri A. Kuncu ob 10. uri dopoldne 1. maja 1927.
D n e v n i red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika in tajniško poročilo. 8. Račun za leto 1926 in proračun za leto 1927. 4. Poročilo pregledovalcev računov, absolutorij. 5. Volitev celot-
nega odbora. G. Sprememba pravil. 7. Samostojni predlogi. V slučaju, da občni zbor ob naznačenem času ne bo sklepčen, se vrši eno uro kasneje občni zbor ob vsatem številu članov.
Namesto venca blagopokojni gospe Fi-jalovi je daroval g. Viljem Bizjak, parna pekarna v Ljubljani 500 Din Podpornemu društvu slepih. Za ta plemeniti dar se kar naj-iskreneje zahvaljuje odbor.
— \ zdravilišču »Termam v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — .svoja zavarovanca — za dobo od 15. maja do 15. junija,1927 za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za pro-tinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec
mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
— Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje 3 senzalska mesta za devizni in valutni oddelek, ki se popolnijo po potrebi. Reflektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslovanskem državljanstvu; b) o polnoletnosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovskih študijah in večletni bančno-novčarski ali mešetarski praksi; e) o mešetarskem izpitu opravljenem z dobrim uspehom (izpit se lahko opravi tudi po event. imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senzale); 1) o znanju slovenskega in drugih jezikov. — Po eventualnem imenovanju morajo reflektanti položiti kavcijo Din 75.000.—. Položena kavcija ostane vezana na naslov jamstva do preteka šestih mesecev po izstopu ali odslovitvi iz mešetarske službe. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 10. maja 1927 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Kongresni trg st. 9/1. nad. (Filharmonija), kjer se dobivajo vse nadaljne podrobne informacije.
— Kongres zoologov v Budimpešti. V prvi polovici meseca septembra se vrši v Budimpešti velik kongres zoologov. Kongresa se udeleži tudi večje število naših zoologov.
— Padanje cen v Angliji. Iz Londona poročajo: Po statističnih podatkih ministrstva za delo so odpadle v Angliji letos cene živil na najnižji nivo od leta 1917 dalje. Cene so za okoli 60% višje kot leta 1914. Od lanskega leta so se znižale za 6%, v primeri s cenami od lanskega leta’ v istem času so se znižale za 3%.	.
— Aretacija velikega mojstra italijanske lože. Iz Rima poročajo. Te dni je aretirala rimske policija velikega mojstra prostozidarske lože Domicija Torrigiani-a. Odvedli so ga v ječo Regini Coeli, nato pa v konfinacijo. Aretacija je v zvezi s pisanjem fašističnih listov povodom Zanibonijevega procesa, ki so dolžili velikega mojstra prostozidarjev, da je duševni avtor atentata na Mussolinija in da je pripravljal oboroženo vstajo proti fašisiič-nemu režimu.
— Anglija najbolj gosta naseljena država nasvetu. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je znašalo prebivalstvo Anglije 37 milijonov 750.000. Od zadnjega ljudskega štetja se je znatno zvišalo število žensk, ki presega število možkih za 1,700.000, kar se smatra za posledico vojne. Na kvadratno miljo odpade poprečno 649 oseb, kar znači, da je An-gljia najbolj gosto naseljena država na svetu.
— Dva nova dreatnougtha. Iz Londona poročajo: Te dm je bila dograjena velikanska bojna lajda .»Nelsone, ki jo je bila Anglija upravičena zgraditi na podlagi washington-ske konvencije. Druga vojna ladja »Rodney«, ki je bila pravtako odobrena z washington-sko konvencijo se še gradi. Obe ladiji bosta opremljeni s 55 topovi, od katerih jih bo imelo 9 16 ool premera. Obe ladiji imata 35.000 ton ter, bosta najmočnejši bojni ladiji na svetu.
— Razstava moderne arhitekture v sovjetski Rusiji. V prvi polovici meseca maja se otvori v Moskvi razstava modeme arhitekture. Razstave se udeleže številni arhitekti iz inozemstva.
— Število prebivalstva Ljeningrada. Kot poročajo iz Moskve, je naraslo število prebivalstva mesta Ljeningrada meseca marca za 4000 oseb. Število prebivalstva je znašalo dne 1. aprila t. 1. vsega skupaj 1,629.200 oseb, od katerih je 842.700 moških, 786.500 pa žensk.
— Arheologično najdbe pri Košicah. V okolici Košič (Češkoslovaška) so izkopali zanimive starine: razno orožje iz kamna in kosti, igle, nože itd. Iz najdb je sklepati, da so živeli v teh krajih že 4 do 5000 let pred Kristusom ljudje, ki so se morali boriti z raznimi divjimi zvermi, med drugim tudi s sloni.
— Smrt glavnega urednika varšavskega Robotnikac. Te dni je umrl v Varšavi soci-
alno-demokratični poslanec in glavni urednik »Robotnika* dr. Feliks Perl. Njegov pogreb je bil veličasten. Sprevod je bi ldolg več kilometrov ter je trajal 4 ure. Pogreba se je udeležilo kakih 20.000 oseb. Zastopane so bile vse poljske socialno-demokratične organizacije s preko 50 zastavami. Pr&d delavskim domom, kjer je govoril neki poslanec je pozdravil pokojnika oddelek vojaštva. Med Med neštevilnimi venci na mrtvaškem vozu se je nahajal tudi venec maršala Pilsud-skija.
— Katastrofalna karambolaža dveh tovornih vlakov. Te dni sta trčila na progi Ploe-sti—Constanza dva tovorna vlaka, eden od vlakov je vozil polne, drugi pa prazne petro-
lejske oz. bencinske cisterne. Karambolaža je bila tako močna, da sta skočili obe lokomotivi s tračnic. Pri tem se je v prvili vozovih petrolej oziroma bencin vnel. Ogenj se je razširil z bliskovito naglico na ostale vagone. Cisterne so druga za drugo eksplodirale. Iz plamenov so se začuli prestrašeni kriki 4 železniških uslužbencev, ki se niso mogli rešiti. Šele več	ur pozneje, ko	je ogenj
popolnoma ugasnil,	so izvlekli zogljenele
ostanke njihovih trupel izpod ruševin. Razven teh smrtnih žrtev je bilo več železniških uslužbencev težje ali lažje ranjenih. Eden od strojevodij je od strahu zblaznel. V okrožju 500 metrov je uničil požar vso .vegetacijo. Škoda se ceni na 30 milijonov lejev.
Katastrofalna poplava Missisipija. Iz .\ewyorka poročajo:	Katastrofalna	poplava
Missisipija je zahtevala doslej 200 človeških žrtev. Poplavljenih je vsega kupaj 15.000 kvadratnih kilometrov.	150.000 ljudi	je brez
strehe.
— Katastrofalen potres na Formozi. Kot poroča Matin iz Manille je opustošil silen potres vso okolico Luzona na otoku Formo-zi. Škoda je ogromna.
— Letalska nesreča ob priliki sprejema vorškega vojvode in njegove soproge. Te dni sta prispela yorški vojvoda in njegova soproga v Melbourne. Prebivalstvo jima je priredilo slavnosten sprejem. Med pozdravno slavnostjo je prišlo do karambolaže dveh aero-planov. Aeroplana sta padla na zemijo, vse štiri osebe, Id so se nahajale v aeroplanih so mrtve.
— Aretacija mehikanskih razbojnikov. Kot poročajo iz Mehike, so bili v bližini San Diela trije od razbojnikov, ki so izvršili znani napad na železniški vlak, od priliki katerega je poginilo nad 200 oseb, aretirani, 13 članov tolpe pa je bilo ubitih. Mem prebivalstvom je povzročil napad veliko ogorčenje. Prebivalstvo zahteva, da se uporabijo zoper razbojnike najbolj krute kazni.
Rumunska roparska romantika. Iz Bukarešte poročajo:	Glasoviti roparski pogla-
vai Haralamp Nikulitza se je ugnezdil s svojimi tovariši v podzemskem skrivališču neke hiše v selu Arninu. Roparji so imeli v svojem brlogu razven bogate zaloge živil tudi potrebno hišno opravo in orožje, da celo dva gramofona ter so prebili vso zimo popolnoma nemoteni. Te dni je izvedela za skrivališče po naključju žandarmerija. Hišo je obkolilo 30 orožnikov, ki so hoteli roparje aretirati. Njihov trud je bil zaman. Lajanje psov je vzbudilo pozornost roparjev, ki so razsvetili s svetilnimi raketami teren, predrli orožniški kordon in pobegnili.
— Četrtošolec radi šolske knjige smrtno ponesrečit. Dijak 4. gimnazijskega razreda v Kragujevcu Miladin Milosavljevič je korakal te dni iz šole v bližnjo selo domov. Med tem ga je dohitel tovorna avtomobil. Razposajeni in otročji dečko se je obesil na stran avtomobila med prvo in drugo kolo. Pri tem mu je padla na tla šolska knjiga. Vsled tega je skočil deček na tla. Pri tem je tako nerodno padel, da ga je zadnje kolo povozilo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu nato v hudih bolečinah umrl.
— Čuden konec sarajevskega mesarja. Sarajevski mesar Josip Martinčevič je prišel te dni hudo vinjen k nekemu drugemu mesarju, zahteval kilogram pečenega mesa ter ga pojedel. Ker mesar ni hotel plačati je poslal oškodovanec po stražnika. Marinčevič pa se ni dal aretirati, temveč je pobegnil. Med begom je skočil v potok Koševo. Stražniki so mu sledili. V vodi je navalil Martinčevič na stražnike, nakar se je razviia med njim in stražniki ljuta borba, tekom katere je dobil take poškodbe, da je naslednji dan umrl.
— Vojaška služba potom plačanih namestnikov. Divizijsko poveljstvo v Subotici je vložilo zoper občinskega beležnika iz bačkega Petrovega sela Tošo iz Krmljeva kazensko ovadbo, ker je pošiljal vojaškemu okrožnem uradu v Albečeju mesto vpoklicanih novincev plačane namestnike. Občinski beležnik taji. Preiskava se nadaljuje.
— Prirastek v rodbini Habsburg. Iz Budimpešte poročajo: Nadvojvodinja Ana, soproga nadvojvode Josipa Franja, je porodila te dni zdravo deklico.
— Stojičen samomor ameriškega dijaka. Ne mine skoraj dan, da ne bi izvršil v Ameriki kak študent samomor. Zanimiv je najnovejši slučaj, ki se je pripetil te dni v Ne\v-yorku. 19-letni dijak Bernard Katzen, ki je padel že dvakrat pri izpitu, je tretjič izpit srečno prestal. Ko je dobif spričevalo, je sko-Sil na klop rekoč: »Nesrečen sem v ljubezni, slab v študijah, pred par dnevi se mi je pripetilo, da sem za 10 minut izgubil vid, mogoče je torej, da nekega dne popolnoma oslepim.«. Ilekši je potegnil samokres, si pognal kroglo v sence ter obležal pri priči mrtev.
— Izšla je 2. letošnja številka »Ognja« glasila slovenskih gozdovnikov. Vsebina je sledeča:	Prišla je pomlad... — Naši totemi (Č. R.) — Taborništvo (Rdeči Volk). — Himna lokostrelcev (C.). — Potovanje (C. Z.). — Beli oblaki (C.). — Naše prvo taborenje (Beli Medved). — Indijančeva molčečnost (Ohi-jesa). — Iz prirode. — Brezovo lublje (Češko in angleško pismo). — Telovadba, šport in igre. — Iz rodov in Samotnih družin. — Od vrhovnega vodstva. — Od uredništva. — Pri tabornem ognju.
Ljubljana.
1— Kakor čujemo, odhaja 27. t. m. lZ Ljubljane na svoje novo službeno mesto v Zagreb sedanji načelnik sudskega odelenj dravske divizijske oblasti, g. major ou • Markovič. Vsakdo, kdor ga pozna, more p čati o njegovi izredni ljubeznivosti,	-
ljantnosti in strokovni zmožnosti. »j major je stremel vedno za tem, <J . *>ui odnošaji med civilnim prebivalstvom n vojnimi oblastmi kar najboljši in je zlasti s srečno roko posredoval pri mnogih civilnih sporih med vojaško upravo in zasebniki. Z neumornim delom in z vso vestnostjo se je posvetil proučavanju tukajšnjih pravnih od-uošajev in je v splošnem razumevanju naših razmer znal po vojni nastale neurejene prilike tako urediti, da lahko danes rečemo,
da je dosegel vedno popolen uspeh in tudi cilj, ki si ga je stavil. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu kar največ uspeha in uverjamo ga, da ga ohranimo v najlepšem spominu.
1— Od ljubljanskega magistrata smo prijeli. Ker imamo letos hroščevo leto, bo nastopil to pomlad navadni rjavi hrošč (keber) skoro v vseh občinah podrejene mi oblasti, kakor vse kaže, v običajni ogromni množini Glede zatiranja tega za vse naše kmet. kulture zelo opasnega škodljivca, ki posebno v obliki črva (ogrca) izpodjeda skozi par let korenine vseh kmetijskih rastlin in. 3 uničuje zlasti poljske, vrtne, sadonosne m travniške pridelke milijonske vrednosti, odrejujem na podstavi deželnega zakona bivše Kranjske z dne 17. junija 1870. leta, deželnega zakona bivše Štajerske z dne 10. decembra 1868. leta ter sličnega deželnega zakona za bivšo Koroško to-le:	Predalo#11
občin, kjer se pojavi rjavi hrošč, imajo sKi' beti Iii pravočasno vse potrebno	.'
ga posestniki oziroma zakupniki kultur^1 zemljišč z vsemi svojimi silami pokonču)6!0, Ker je uspeh zagotovljen samo, ako se »' aranje tega požrešnega škodljivca splo^01. skupno vrši, je vsak posestnik dolžan, da PTl tej akciji krepko in vestno sodeluje." Zal*ra' nje hrošča se vrši navadno na ta nažin> se hrošči ob zgodnjih jutranjih urah, a oblačno in hladno tudi ves dan, stresal0 dreves (vpoštev prihajajo v prvem ',f*u vesa v legah, ki nudijo hrošču največ in naj boljše paše, in so radi tega tudi najbolj n* padena) v spodaj razgrnjene rjuhe- ali PlaD te, ter se na to poberejo v vreče ali kal7 .. druge posode. Tako zbrani hrošči se P01^,, poparijo, da jih bo konec. Tako uničil porabijo za kompost (gnoj mešanec), 8 nekod jih tudi suše in jx)tem vporabljajj . krmo za prašiče ali kure. Občinski preaswl niki, zlasti v krajih, kjer primanjkuje dela nih moči, lahko pritegnejo sporazumno sko mladino k sodelovanju pri zatiranju te8 največjega sovražnika naših kulturnih rSf lin. Občinski predstojniki so za to osebnov’ govorni, da se ta naredba točno in strogo,'1’ vede ter so dolžni, mi po izvršeni akciji ? poteku zatiranja hrošča izčrpno Vsako opuščanje dolžnosti, ki iib,ta-^l se redba nalaga občinskim predstojni » kaznuje z denarno globo do 200 ^,1D’ajln žu-sestniki pa, ki bi se upirali ^° , eVnlI;«io * panskim odredbam, sfe istotako »a20 J Lga denarno globo do 200 Din in bodo raz varanje primorani plačati še stroške za	^
hrošča, ki se bo v takih primerih izved
občinskem uradu. — Na podlagi g°r razglasa velikega župana v Ljubija111 p ^ roča vsem posestnikom, najemnikom^
vsem prebivalcem mesta Ljublj811® ^Lv&nj6
doli’
nosti bo kaznoval mestni magistrat, kakor J
ee, da se z vsemi močmi lotijo pok°nčay’® jj. rjavega hrošča. Vsako zanemarjanje te
5etr|;
določeno v citiranem razglasu.
1— Kataster ljubljanskih psov. V I-letju tega leta je izdal popisovalni % mestnega magistrata ljubljanskim last*) psov 1055 pasjih znamk za leto 1927 dinarjev) ter 17 duplikatov pasjih zna® « 10 Din). Do dne 31. marca 1927 !e	i)
Ljubljani oproščenih plačila pasje taks® ^ tekoče leto 107 lastnikov psov-čuvajev.»- j, no je bilo torej koncem I. četrtletja t. pt-sanih v katastru popisovalnega urada . nega magistrata 1162 ljubljanskih P^gpiitii-
1— Gostovanje ljubljanske opere v Ljubljanska opera bo gostovala P®. Mjans^® dni v Splitu. Lansko leto je žela r v/adfl opera v Splitu velik uspeh, vsled ‘ interes-v Splitu za njen ponovni nastop 1— Kopališče v hotelu »Slon«
ponedeljka nadalje do preklica	M'
bite pr
Angleško sukno po	3.
m FRANC PAVLIN, O™ _______________^
OVCC
LfaUjiin*1
^€>jrj30<Je
KUSI
Perilo
kraval«
M o d M«,
Po Ufye PUtVntf* Paltcc. f
Dežnt^5
cu
Maribor. v
Ljudska univerza v Mariboru- ,jU{j pondeljek 2o, t. m	g	ur;	zvefer	j#-
g. univ. prof. dr Veber svoja uvodna P vanja ° etiki s temo »Etika-logika. ^jjtvi-' x° L	(lve	zelo interesantni Pr* „ it*
V četrtek, dne 28. t. m. je predava™^0^' tovno znanega alpinista dr. Kugy-js ’
9° govoril na podlagi prekrasn}' Jani"’ tipnih slik o divotah naših slovenski*1 L Je' Njih slavo je širil širom Evrope oDi O9 povsodi največje navdušenje. Ž oZ1 1 veliko zanimanje se vrši to pr?
>	sc	vioj tv/ i*l/	11»^
veliki Gotzovi dvorani. V pond0«® sezije je pa zadnja glasbena' prireditev veliki kazinski dvorani s 1{0?ice[)rva opeT. pesmi in operne arije«. P°Je J	2»^
pevka Ljubljanske opere 8.1°v	gijk JcT4
dova, ki ima tudi že v Maribor	klav^'
občudovalcev. Spremljal jo bo	Bala*
prvi dirigent tjubljanske op	starejŠe ‘
prireditvi se prične v torek 26. aprila v trgovinah ge. Brišnik in g. Hoferja. Vstopnice za Kugyjevo prireditev: 10 Din, 4 Din, dijaki 2 Din. Za koncert 25 do 8 Din, dijaki “ Din.
n> Sta ni volilni imenik za volitve občin-**»' a o btra za mesto Maribor, za volitve v ftarodno skupščino in za volitve v oblastno JB'Sreskn skupščino je od okrožnega sodišča wjen in je od danes naprej na mestnem ^togistratu soba št. 5 (konskripcijski urad) uradnimi urami stalno razgrn en vsako-Wur.ni vprgled. Vsakdo ima pravico, da volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi in “stisne ter zahteva bodisi zase, bodisi za (*r. zega njegov popravek. Opozarja se, da Pri morebitnih volitvah smejo glasovati samo flni> ki so vpisani v volilni imenik.
G1BA.NJE prebivalstva mesta VTKANE v I. ČETRTLETJU 1927.
ra ,aso® statistike popisovalnega urada ja d magistrata je v času od 1. januar-•stan° marca 1927 priglasilo svoja nova ,lr.J!Tanja v Ljubljani 3563 strank, oziroma S|r*“JP* dočim se je odglasilo skupaj 3088 v r.vT.Od priglašenih strank se je priselilo
yu prigiaseiiiii siraiiK se j« piiscmu
mJu%no skupaj 1478 oseb, in sicer 658 lian’ T	žensk.	Preselilo	se	je	v	Ljub-
•	1	"fupaj 2796 oseb, in sicer 1409 moških
Jn lOft« V‘ J 1	-lil	s-rvts	.
zensk; iz Ljubljane pa se je izselilo lenob 1679 oseb, in sicer 869 moških in 810 'iani »v četrtletju t. 1. bilo rojenih v Ljub-106 mnx\Paj 195 otrok - domačinov, in sicer bilo v n a in 89 ženskega spola. Dalje je jenih 8	času	v	Ljubljani	mrtvoro-
ga in 7	' domačinov, in sicer 1 moške-
(ujih ne linw-ega sPola ter 13 mrtvorojenih* ga ter 5 * ^*®8kih otrok, in sicer 8 moške-
Ljubljani m,!lSkega sPola’ tako da Je bil° .v tujih otrot vV°r°^cnil1 skuPaJ 21 domačih in 10 skunai le, jstem času Je v Ljubljani umr-74 žensir' -domačinov, in sicer 73 moških,
«ev povečini v t°«l°\ P° 14’ leti ter 141 tuj' lorijih, in sicer	bolnišnicah	in sana-
<ylr“lt t>9 14. leu.	43	žensk in 36
'Ljubljani umrlih domačinov ^cer skočil 1 moški	33 osebe, in
e zastrupil, medtem ko se fc 1 moški se ijam umrlih tujcev ustrelil 1 ^ v Ljub-takem je v I. četrtletju 1927 nm ^ Zemljani skupaj 308 domačih in tujih o “J Hul>-'•enjih navedb je torej razvidno, da se vilo prebivalcev v tej dobi skrčilo v Lhih' \an'. ^ 173 oseb. V I. četrtletju 1027 t' •'Prejel mestni magistrat 121 strank oziroma < u&n v domovinsko zvez0 mestne občine ma Hane' in sicer 65 moških> 101 žensko in 'iansl skupaJ 275 oseb- sPrejem v ijub-"i ohi ^omovlnsko zvezo je pa bil na podla-'»dkl« i	domovinskega	zakona
in sin ? ^ strankam, oziroma družinam, kom i moškim, 58 ženskam in 59 otrobi ir/JT^ tore-i 167 osebam. Dalje je mest-zakon-? S Fat u? P°dlagi določil domovinskega Vanskn Priznal. v L četrletju tega leta ljub-'1 ruiiu«Lnv.°m°V*nS^V0 Prosilcem, .oziroma ^ ,m°ških, 45 ženskam in
JUbljansko domovinstvo sir!ianovo pridobilo sicer 118 moških, i46 len,lai-459 nseb. in ^Prejem v ljubljansko domovini 195 otrok-Pogojem, da si pridobe naše držaS Pod je zagotovilo 7 prosilcem z družini™? -°’ >icer'4 moških, 7 ženskam in 9 otrokom mestn 0sebam' Kongno je Popisovalni’urad 19M MiainaglSlrata IZ(,al tekom L četrtletja omacmom domovinske liste, 7 do-
tlelavske knjižic^8 1<njiž'ce ler 88 strankam
beležka.
»Slovenskf n?** pod vis,ice-
slovenski rarfiUi?„ Pr.avi- da so nekateri vef!o, ali naj borln V s,ilni dile,ni’ kier ne
^^baj^^r'1 njej> ker
Ne vemo, koliko je resnice na tej posili humoristični trditvi »Slovenskega Naroda«, pač pa vemo to, da 'bi bili pokrovitelji okoli »Slovenskega Naroda« silno radi v koži slovenskih radikalov, ker bi potem ne bili tako daleč od vlade, kakor so sedaj. Vemo pa tudi to, da ti gospodje ne bi prav nič šteli po knofih glede vstopa v radikalno stranko, če slučajno ne bi bil njihov položaj tako neroden, da niti pri najboljši volji ne morejo vstopiti v radikalno stranko.
Dobra je ta!
»Jutro opominja v uvodniku SLS, da je njena dolžnost kot večinske stranke Slovencev, da zastopa predvsem slovenske interese.
Ali morda ne bi moglo biti »Jutro« tudi toliko prijazno, da bi včasih opomnilo slavno SDS na važnost slovenskih interesov?
Mislimo, da bi bilo to silno potrebno.
Šport.
ILIRIJA : PRIMORJE 3 : 6.
Višek prvenstvene sezone, tekma Ilirija : Primorje, je prinesla presenčenje prve vrste. Favorit Ilirija je doživela poraz, ki je presenetil celo najbolj črnoglede pesimiste. Šan-se obeh klubov so si bile precej izenačene in je bilo pričakovati nadvse ostrega boja. Priznati se mora Primorju, da je zaigralo tako, da 'se je navzlic temu, da je dobilo že v prvih minutah 2 gola, videlo takoj, da bo šlo kot zmagovalec s polja. Moštvu, ki more s tako silo vztrajati do konca igre, je pač mogoče prerokovati le vse najboljše.
Nasprotno je Ilirija pokazala v tej tekmi, da v momentu, ko ji zmanjka eden od igralcev, zgubi glavo in — odpove. Res je sicer, da je takoj v začetku druge polovice izgubila vsled izključenja enega od glavnih igralcev, toda tega je kriva sama, ker spada to tudi — k treningu. Prizadeti igralec je bil izključen vsled nešportnega dejanja. In od tega momenta dalje je bilo Primorje v absolutni taktični premoči.
Kratek potek igre: Takoj v početku igre napad Ilirije in iz tega rezultirajoč goal. Par minut zatem sledi drugi gol. Napad valovi semintja in sicer v jako ostrem tempu. V dvajseti minuti Primorje po Ermanu beleži prvi goal. Kratko nato po istem igralcu izenači. Iliriji se posreči po lepi kombinaciji postaviti v 38. minuti rezultat na 3 : 2 za Ilirijo. Sledi odmor.
V 8. minuti druge polovice izključi sodnik Gabeta. Kratko nato vsled foula enajstmetrovka proti Iliriji, ki jo Primorje spremeni v rezultat 3 : 3. Sledita v presledku še dva gola za Primorje. Tik pred koncem prisodi sodnik vsled hamdsa Ilirije še eno enajstmetrovko proti njej. Sledi 6. goal za Primorje. Konec.
Sodil je objektivno g. Schneller iz Zagreba. Oblečen protipravilno.
»Drukarji« Ilirije so bili »oboroženi« celo s kravjimi zvonci. Pač tudi znamenje svoje vrste.
Rezerve Ilirije : Primaorja 2 : 2. Popolnoma reelen rezultat. Sodnik g. Planinšek dober.
Slavija : Svoboda 1 : 2. Koristnejša in za oči lepša igra Svobode je Slaviji resno otežila prehod v prvi razred. Po igri je član odbora Slaviie insultiral in celo oklofutal sodnika — pač najbrže v mnenju, da je s tem storil bogvekako junaško dejanje. Zgrešeno j-i — če se gotovi klubi zanašajo, ker so drugače brez zadostnega znanja, na sodnike, v pričakovanju, da jim bodo isti pomagali sole nabijati.
Na potu do Tunneya. Znani manager Tex Rickard je aranžiral boksmatcli med Pavlinom in Delaneyem za 22. junija. Zmagovalca iz tega boksmatclia bo Rickards postavil nasproti bokserju, ki izide kot zmagovalec iz boja Jim Maloney in Tom Sharkey. In dotični, ki bo »preživel« ta boj, je določen za nasprotnika Gene Tunneya. Kakor je razvidno iz te vesti, ne računa Tex Rickards
več z Dempseyem, kakor smo na tem mestu že opetovano trdili.
Nogometne tekme za angleški pokal. V soboto se je vršil v londonskem Wembley-stadionu 53. finale za angleški pokal. V poštev prideta Arsenal in Cardiff City. Arsenal je prišel sedaj prvič v končno rundo. Cardiff je bil že pred dvema letoma v finale in je podlegel proti Siieffield-United 0 : 1. Prvi so si priborili pokal 1. 1872 Wanderers, klub, ki sedaj ne obstoja več. Wandererji so si še štirikrat izvojevali to najdražjo trofejo, ki jo oddaja angleški nogomet, .tet zmag so še dosegli tudi Blackburn-Rovers, rekord pa ima še vedno slavni Aston Villa, ki je prišel osemkrat v finale in je šestkrat zmagal. Sedaj upa London, da zmaga Arsenal. Zanimivo je, da v prvih 11 letih in v zadnjih 20 leti - vsakokratno poraženo moštvo nikdar ni zabilo niti en sam goal. Tako je po vojski končalo 5 tekem 1 : 0 in dve tekmi 2 : 0. Največ goalov je dosegel dosedaj Bury leta 19l/3 proti Derby Countryju 6 : 0, kakor tudi drugi najboljši rezultat, namreč 1. 1900 proti Southamptonu s 4 : 0.
Pogreb junaka. Belgijski nogometaš van Coile, ki je pred kratkim pri neki tekmi smrtno ponesrečil je bil te dni pokopan z velikanskim sijajem. Izpred mestne hiše starega mesta Briigge se je vil dolg sprevod z več ko 100 zastavami; več ko 100 vencev je bilo položenih na krsto in vse ulice, katere je pasiral sprevod, so bile okrašene s črnimi zastavami. — Karakteristična za tega slavnega igralca je sledeča zgodba. Ko je njegov klub nekoč igral v Bruslju, je zado-bil van Coile precej težko rano v obraz. Močno je krvavel in šel v kabino, da ga obvežejo. Ko je pa čul, da je njegovo moštvo v veliki stiski, je stekel z gobo v roki na igrišče in se hrabro naprej boril, čeravno si je moral od časa do časa zbrisati kri z mokro gobo. V Briigge se je sedaj stvoril komite, ki bo zbral znatno vsoto za vdovo in sinčka Coileja. Vsak klub bo podaril v ta namen 10 /o dohodkov iz svojih tekem vdovi, S. K. Briigge pa celo ves izkupiček svoje igre proti S. K. Regentu.
Polet jugoslovenskih letalcev iz Pariza v Indijo, jugoslovenska letalca, rez. kap. F. Sondermayer in poručnik Bajdak sta se dvignila v Parizu v sredo zjutraj ob 5.o5 ter sta preko Lyona, Ženeve, ob pobočjih Mont Blanca, preko Gornje talije, Trsta, Ljubljane in Zagreba pristala 2.20 popoldne v Novem Sadu. Preletela sta torej razdaljo 1500 km v 8 urah 25 minut in sicer, ne da bi bila med potjo pristala. Včeraj ob 4.30 sta nadaljevala svojo pot iz Novega Sada preko Šumadije in Bolgarije v Carigrad, m dalje skozi Sirijo preko Bagdada v Perzijo; kot zadnjo etapo bodeta absolvirala progo od Basore preko Karadže do Bombaya v Indijo. Ce bo vreme ugodno, bodeta prispela v Bombay, torej 15.000 lan daleč, v 6 dneh. Za naše mlado letalstvo torej vsekakor lep uspeh, ki bo gotovo našel še posnemalce.
»PEVEC«.
Izšla je štev. 3—4 (za mesec marec in april) 1927 »Pevca«, glasila »Pevske zveze«. Vsebina je sledeča: Članki: Anton Dolinar: Ob stoletnici Beethovnove smrti. Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb. — Vestnik P. Z.: Iz upravni-štva. Iz uredništva. Vsem pevskim odsekom. Iz odborove seje. Posamezna pevska okrožja. Prihodnji pevski tečaj. — Iz naših okrožij: Rajhenburg ob Savi. Begunje pri Lescah. Groblje pri Domžalah. Mariborsko pevsko Okrožje. Razpis nagrad. — Nove skladbe:
1 adlim vojakom — junakom! Martin Železnik: 14 postnih pesmi. — Iz ljubljanskega koncertnega življenja: Koncert akad. pevskega društva »Obilid«. Beethovnova proslava v Ljubljani. Premijera »Tajde« v ljubljanski operi. Sattnerjev zbor. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. »Grafika«. Klavirski večeri. Francoski institut v Ljubljani. Ceci-lijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani.
— Razne vesti: Dr. J. Čerin — 60-letnik. — Iz glasbenih listov:	Cerkveni	Glasbenik.
»Glasbeni Vjesnik«. »Šv. Cecilija«. »Jugosl. Muzičar«. — Glasb, priloga: St. Premrl: Molitev meš. zbor. V. Vodopivec: Vipavska, meš. zbor.
! o Id ono
ANATOLE FRANCE IN ESPERANTO.
Neki stotnik, lzrealit, ki se je ogreval za pacuizem in negroiilijo ter esperanto, je prosil Francea, naj mu dovoli prevesti v novi jezik nekaij novel.
A. F.aiuc: »Ne bi rad odbil prijatelju, vendar bi mi bilo ljubše, da mi ne prihaja s tako prušnjo.«
Stotnik: »Kaj pa očitate esperantu, dragi mojster?«
A. Frantc:	Moj	Bog,	nič.	Pač pa odobra-
vam vašo gorečnost, kako bi olajšali trgovske stike med narodi. Jako bi me veselilo, če bi se vsi smrtniki mogli sporazumeti, ne da bi vsesplošen jezik razpršil mnogo brid-da bi vsesplošen jezik razpršil mongo bridkih nerazporazumljenj.
Pa kaj Je li vaš esperanto, ki bi bil gotovo velikega praktičnega pomena, sposoben, tolmačiti najbežnejše privide Človeške misli? — Ne! Kajti ni se rodil iz trpljenja ali radosti. Niso ga ječale ali pele človeške duše. To je mehanizem, delo učenjaka. To ni življenje...«
Kot filozof je pa slednjič le dovolil, da se je poleg Crainquebillea več odličnih njegovih novel poesperantilo.
RE VOLU CI JON ARNI PRIIMKI.
Kakor dajejo današnji Rusi svojevrstna imena svojim otrokom: Svoboda, Lilija, Breza, Obligacija itd., tako so tudi ob veliki francoski prakuciji otroci dobivali izvirne nazive, 11. pr. po tedanjih na novo poimenovanih mesecih: Germinal, Florčal, Prairial. Kdo bi se upal danes krstiti svojo hčerko za »Sans - Culottido« (Brezhlačnico)? Mnogo imen je spominjalo starih junakov: Brutus, Scaevola, Claelia, Cornelia, Koriolan, ali pa proslulih sodobnikov iz revolucije:	Viala
(13-letni deček Viala je bil v Avignonu ubit, ker je skušal porezati vrvi na pontonih, da bi onemogočil kraljevim pristašem prehod čez Dusanco), Bara (1779—93, je bil usmrčen, ker je vpil »živela revolucija!« pred nasprotno vojsko, ki mu je velela vpiti »živel kralj!«), Marecau, Marat itd., celo abstrakcije: Pamet, Enakost, Čednost i. dr.
Najbolj slikovita imena so iz rastlinstva, kakor jih že najdemo pri nas n. pr. Ljubica (= Vijolica). V Besanfonu so našli v zapiskih sledeča krstna imena: Špinača, Amare-la (španska višnja), Lavorika, Materina, Dušica, Rožmarin, Šeboj, Endivija . . . Brivec Meline je klical svoje dete takole:	Gaber-
Krebulja - zeleni lovor! Nadalje so dokazani nazivi: Rožmarin - Cedra, Mak, Cin, Beluš (špargelj), Buča, Prostost, Cezar-Au-gust, Zmaga in Cisalpina.	nk.
LJUBEZENSKA DRAMA VOJAŠKEGA ZDRAVNIKA.
V glavnem mestu Nizozemske je vzbudil te dni velikansko senzacijo zločin, ki ga je izvršil neki vojaški zdravnik v majorskem činu, da bi spravil s poti soproga žene, ki jo je ljubil. Zdravnik je dal svojemu paci-jentu injekcije scopolamina in ciankalija, vsled katerih je umrl pacijent v groznih mukah. Morilec trdi, da je hotel svojega pa-cijenta samo omotiti, da bt ga prisilil, da bi podpisal izjavo, na podlagi katere bi bilo mogoče izvesti njegovo razporoko. Sprva je bila osumljena tudi soproga žrtve sokrivde. Preiskava pa je ugotovila, da je bila obdol-žitev neutemeljena.
V nedeljo je umrl v svojem stanovanju v Haagu 45-letni stotnik intendanture Queck. Predno pa so ga prepeljali v krematorij, se je razširila govorica, da je umrl nasilne
Averčenko:
Dedno obremenjen.
Žena jc planila naenkrat v moževo sobo, Padla na stol in pričela krčevito ihteti »Kaj se je zgodilo.?« je vprašal prestrašeni mož.
^>Naš sin .. Vanja ... nesreča ... neBre-
»Se mu jo kaj zgodilo.. ? Je bolan?« vil	n'®esar lnu ne manjka,« je odgovorim	in 8 težavo zadrževala ihtenje, do-
nanriLpieno stekleno oko strmelo v plamen Počela p^^ike. šele čez nekaj časa je ^raje solzo-.1 pripovedovati, zmirom še po-»Se v&Gr&i »>• l{,ar bi naznanjalo*.,ni6esai' opazila na njem, ^jutraj je popil Cvoia,laSlli' dogodek. Danes Čez dve ur/ f 1-ln 0ciSel na spre-msem vež spoznal , Je vrnil ~ Pa Sa kakor kolesa ‘ in n Se Je sPreinenil. lesketajočo! Rnko > skrivnostno se naokrog, kakor bi s^.,£ar tako tako plesale na ramah...	le	le z nitjo privezane
*Vania, kaj so h ; vPrašala.	zgodilo?« sem ga
. »Mamica,r mi je deiai 'Ufla, toda jaz bom spisal j!?110®'	b()(l’
Ko je mož zaslišal te besede1"!'
•6ko«il pokonci in stol, na kate^
^zletel s strašanskim truščem po tleh » ni,16 ponižno in žalostno prikimavala »Va je »(-‘lit ga pričela pregovajati, ^ j
v glavo.. ? Jaz sem hčerka V\H0 in 1; Ustnika, tvoj oče je bančni uradnik 'ni	Pričela	sem	jokati in solze so
^Žalf • !il° P° licih. Potem sem še dejala: ber aJ hočeš spraviti našo družino ob do-Slas...,; Toda on ne vidi ničesar, ne se hn^ 1 sar’ P:|č Pa nii pravi: »Mamica, kaj Pisati . J<i 1,10j‘a usoda taka, da moram na-
Ofc •rarn°.« lilioU0,na3lonil glavo na pisalna mizo in
»li *
°> liože — zakaj, zakaj...? O, bilo
bi boljše, če bi ga še v zibelki zadavil z Ustnimi rokami.. !«
^ se je prijel za glavo, pomislila Sk»k5SeBil kriva ... kaj sva svojčas naju? Kaj sva se6 ^^«7^ dar moia teta znorel«	.	J'-
O	  ■	,	... JC
maščujejo... Za grehe očetov se mora ne dolžni pokoriti... Ila... ha... ha!« Grenki smeh nesrečnega očeta je donel sobi in ugasnil nekje v kotu.
*
m J l“f'Sr,mhrt“"l,,k*l,,ll“lu i? s*1, "ilad
ES sr? as*w 5 » •*»“>»
tov^11!«^6 l)lugi akt bo že kmalu go-
T,>0nrffeRo,jo7,ffVljal nesrečni oče. »Usmiljeni Bog ozn se v svoji milosti na mene, kakor si zrl na trpečega Joba Glei saj ne godrnjain zaradi svoje usode. Vse’ leži le v tvojih rokah...«
Od časa do časa je ruladi mož vstal šel s sklonjeno glavo v kuhinjo, izpil tam z izsušenimi ustnicami čašo vode in se zopet vrnil k svoji mizi.
»Vanja,« je šepetal oče in mu prožil roke. »Vanja, ti mo} ubogi nesrečni otrok., t«
*
Par dni pozneje je vedela že cela ulica, da piše mladi mož dramo in govorili so o lem dejslvu z nenavadno nejevoljo.
Ko je šel ob priliki v trgovino po pisalni papir — služkinja se je odločno uprla, da mu ga ..Preskrbi — ga je kramar sprejel nez®uP'jivo in z mračnim obrazom.
i: ,s*ariše poznam dobro,« je dejal.
•■ podobni in pošteni ljudje! Toda vi? Uga-nj^f "eu,nn°s,i in pišete drame .. .c smejati	S(i	'e smehljal in se poskušal
»Za vas je vendar boljše — zaslužite za papir...«
»Mar mi je la dobiček.. .Človek bi zapravil nebesa zraven... Hudič z vami...«
Ko se je mladi mož vračal domov, mu je sledila tolpa pouličnih pobičev.
»Glejte hudičevega vajenca! Drame piše!«
»Kdo pa?«
»Oni-le tam!«
»Dajmo mu jih par!«
»Ululu! «
Na nesrečneža se je vzula toča kamenja.
Stekel je domov Ko je stopil na vrata, jc naenkrat zacut.il na svoji glavi vrelo vso-bino čajevega kotlička, ki jo je hišnik bojda slučajno izlil. Kuharica iz soseščine, ki je prišla po stopnicah navzdol, je žalostno ski-mavala, mu potisnila kopejko v dlan in se pobožno pokrižala:
»Nesrečnež.. !«
Ko je dokončal že četrti akt, se je zgodilo, da ni mogla njegova mati dlje vzdržati in je umrla, ne da bi sinu z dobrohotnimi besedami poprej odpustila.
Ko je bila drama gotova, jo je mladi mož skrbno zavil v ovoj in šel na državni cen-zurski urad.
»Želite?« ga je vprašal sluga v predsobi.
»Prinesel sem dramo.«
»Kaj?.. Dramo?.. Naj vas koklja brcne! O, poglejte ga 110... Pojdite v vežo in počakajte tam ... Vhod ni tukaj... Tu vise površniki... Ja hudiča, baš mi manjka eden...«
Mladi mož je šel ven, sedel na stopnice in čakal dobri dve uri. Končno je prišel cenzor. Mladi mož se je predstavil in mu hotel podati roko, toda cenzor je v vsej naglici vtaknil obe roki v žep. Potem jih je potegnil zopet iz žepa, pogledal manuskript m vprašal:
»Drama?«
»Da!«
»Zakaj ste pa to napisali?«
>lako — za zabavo.«
»Znate snažiti čevlje?«
»Ne.«
»To sem si takoj mislil. Škornjev ne zna snažiti, dramo pa piše... Uboga publika, ki mora poslušati te klobasarije... Glejte, da izginete!«
Mladi mož je odšel z dramo v gledališče. Tam so bili baš zaposleni s pripravami za generalno skušnjo in nihče ni imel časa. Odrski delavci, ki jih je motila njegova navzočnost, so mu dali takoj, ko so čuii, da je prinesel dramo, majhen spominček: spustili so nanj kakor nehote del kulis in istočasno potegnili desko, na kateri je stal, izpod njegovih nog.
On je vse potrpel z udanostjo mučenika in prišel po dolgem tavanju naokrog v kabinet gospoda ravnatelja.
»Želite?« ga je vprašal gledališki mogotec.
»Rad bi izročil svojo dramo;«
»Dramo? Čemu nam pa bode?«
»Lahko bi jo vprizorili...«
»Toda čemu? ...«
»Saj vprizarjate dramatična dela ...«
»Le vsled tega, ker bi v nasprotnem slučaju nihče ne kupil nobene vstopnice... Moramo pač ljudem kaj pokazati za njihov denar.«
»He ... he ... he,< se je drznil mladi mož smejati: »Potem lahko pokažete ljudem tudi mojo dramo. Dovolite, da vam jo izročim.«
Ravnatelj je sprejel zavoj in držal zavitega, kakor je bil. v roki.
»Ne, dragi gospod, ta stvar absolutno ni primerna za nas.«
»Toda saj je niste niti prebrali...«
»Tudi brez tega vem... Verjemite mi...
treba, da bi jo še bral... Vaša drama bo doživela tak polom, kakor ga še svoj dan nisem videl... Pavel, spremi gospoda ven.. .«
*
Domov grede si je mladi mož kupil ovoj iz kartona in položil dramo vanj. Potem je zopet kupil papir in pričel pisati novo dramo...
smrti. Vsled tega je odredila oblast obdukcijo, ki je ugotovila, da je umrl fjueck vsled zastrupljenja na roki. Ker je bil umrli pa-frjent 4:4-ietnega vojaškega zdravnika- drja G., šefa vojaškega,sodišča v Haggu, je bil pozvan dr. U. na policijo v svrho informacij. Tekom zaslišanja je izpovedal, da je dal svojemu pacijentu sublinatno pašteto. Vsled tega je bil aretiran.
Ko so ga prepeljali v zapore je poslal po advokata, kateremu je priznal, da je stotnika Ouecka umoril s tem, da mu je dal injekcijo oankalija, pri čemur je bil prepričan, da bo smrt nastopila takoj. Glede motivov se sicer vojaški zdravnik ni hotel izjaviti, končno pa se je vdal in povedal vse podrobnosti.
Dr. G. je zdravil stotnika že dalje časa ter je prišel skoro	vsak	dan v njegovo stanovanje. Pri tem	se	je	zaljubil v njegovo	soprogo. Končno	se	mu	je zdelo, da brez	nje
ne more živeti	in	jel	jo je pregovarjati,	da
naj se razporoči ter postane njegova soproga. Gospa Queck ni hotela o tem ničesar slišati. Smilil se ji je njen mož in njen otrok. Vsled tega je sklenil dr. G., da stori, kar je storil. V nedeljo je ponudil Quecku Čašo čokolade, ki ji je primešal dozo scopolamina. Hotel je Quecka omotiti ter ga v takem stanju prisiliti, da bi bil podpisal izjavo, na podlagi katere bi bilo mogoče doseči njego-
vo razporoko. Dal pa je Quecku tako močno dozo, da.-je Queck pobesnel. Gospa Queck ki ni imela nobenega pojma o drami, ki se je odigrala - pred njenimi očmi, je prosila zdravnika s povzdignjenimi rokami, da naj njenemu .soprogu pomaga. Dr. G. je damo iz sobe odstranil ter dal statniku v blaznem strahu' dve injekciji ciankalija, s čemur ga je umoril.
BONEBYŠKI ŽUPNIK.
Koncem prejšnjega stoletja je živel v Bo-neby-u v provinci Aelvsborg na Švedskem župnik, čigar edini sin je zaostal duševno in telesno. To pa starišev ni tako bolelo kot dejstvo, da se je izkazal Nils kmalu kot neod-kritosrčen in poreden deček, ki mu ni bilo mar za nobeno pravo delo. Ko mu je bilo 14 let so ga izbacili iz šole. Od tedaj je lenuharil doma. Očeta se je izogibal, od matere pa je zahteval venomer denar. Ko je bil frkovec star komaj 17 let, se je navadil hoditi v gostilno in njegov oče župnik je moral opazovati z žalostjo v srcu, kako se je razvijal njegov sin v pijanca in nepridiprava, kako so se ga izogibali vsi pošteni ljudje v vasi in kako se je družil z ničvredneži, katerim je bil tarča zn šale. Ko je bil Nils star 19 let, mu je umrla mati. Od tedaj je postal frkovec še mnogo večji nepridiprav kot je bil preje. Župnik še ni bil star, toda od ža-
losti radi njegovega sina so mu osiveli predčasno lasje. Medtem, ko se je pripravljal zvečer za pridigo, je sedel njegov sin v gostilni in med -tem,- ko je stal njegov oče na prižnici, je spal njegov sin doma pijan. Župnik je postajal vedno bolj redkobeseden in zakrknjen; sina že davno ni več opominjal. — Nekega dne se je razširila v vasi vest, da je Nils izginil. Ljudje so si pač mislili, da je svojega očeta zapustil, da nadaljuje svoje lahkomiselno življenje drugje. Tedaj je postal župnik, v kolikor mu je to dovoljevala njegova služba, popolen samotar. In ljudje so govorili, da je postal misantrop. Kmalu nato, leta 1895, je umrl. O Nilsu ni bilo nikdar več ničesar slišati.
Te dni pa so našli na pokopališču, ko so izkopavali njegov grob, v globočini kakih 40 cm okostje, v katerega glavo je bil zabit velik žebelj. Najdba, potrjuje starejšim vaščanom govorico, ki je krožila že dolga leta po vasi, da je župnika njegov sin lastnoročno umoril.
: Nenavadna obsodba. Morilci generala Jose Pando, bivšega predsednika republike Bolivije (južna Amerika), ki je bil umorjen pred 10 leti, so bili te dni obsojeni. Sodba vsebuje za evropske pojme nepojmljive določbe: 4 obtoženci morajo med seboj žrebati, koga bo usmrtil rabelj, medtem ko bodo ostali trije še 10 let zaprti.
: Zoološki vrt v Sofiji. Sofijski zoološki vrt je največji in po svoji zbirki raznovrstnih živali najbogatejši na vsem Balkanu. Ustanovil ga je pred 30 leti bolgarski kralj Ferdinand I., ki je bil dokaj znamenit orin-tolog. Tudi sedanji kralj Boris izkazuje zoološkemu vrtu vso' svojo naklonjenost, tako da se more meriti vrt z najlepšimi zoološkimi vrtovi v Evropi.' V parku se nahaja preko 5000 raznih živali in zveri. Poleg bogate zbirke vse domače favne, je v parku večje število redkih eksemplarjev inozemskih in tropskih živali. V parku se nahajajo tudi amerikanski in evropski bizoni, ki so danes prava redkost, kajti evropskih bizonov živi sedaj le še 70 komadov na Kavkazu. Pred vojno so živeli bizoni tudi v Litvi, toda vojna jih je popolnoma uničila.
: Kako je sestavljena rdeča armada. P° podatkih vseruskega popisa prebivalstva f vseruska karmada sestavljena iz 15.2% delavstva, 77% kmetov in 7.7% ostalih. Pismenih je v armadi 96.3 odstotkov, članov komunistične stranke je 17.1% in članov komunistične mladine 10 odstotkov. Med častniki i» podčastniki je 20% delavcev, 53% kmetov in 26% ostalih. Od teh je 50% članov komunistične stranke in 3.7% članov komunistične mladine.
I. del.
Ko so od štirih strani neba vsem narodom, ki jib je bila vojna premikastila in uničila, topovi in zvonovi oznanjali novico o miru, se je ves svet preplašeno spogledal.
Dvainpetdeset mesecev je usoda s svojimi pestmi urarjala na narode. Postali so na pol blazni, otopeli in korakali v temi naprej, ne da bi se vprašali, kani gredo in koliko časa bo trajalo to strašno divjanje.
Naenkrat pa so okrogla žrela zvonov, ki so poprej samo zvonila mrtvim, ali pa bila plat, razširjala po svetu veselo novico. Strašni motor, ki je vlekel narode v vojno, se je mahoma ustavil in ves svet je zastrmel.
Kljub sovraštvu, ki ga je bila vojna vcepila v vse možgane, je alkohol zmage upijanil zmagovalce. Vsi so imeli žepe polne papirnega denarja, ki še ni bil ob svojo veljavo, in tako se je začelo blazno veselo življenje. Mrzlično naglo so ljudje metali bankovce na vse strani, veseljačili so in se od navdušenja objemali. Kjerkoli je bil na svetu kakšen kraj, kjer se je mogla izdivjati blazna strast veselja, je množica slepo drvela tja.
In taki kraji so bili dancingi.
Tu sta se slednjič znašla oba spola, ki ju je pet let ločil zid ognja in jekla. V teh prismojenih letih, ki so sledila vojni, je postal dancing simbol, s svojim šampanjcem, s svojimi ostro začinjenimi jedmi, z divjo zamorsko godbo, z izzivajočo razkošnostjo kožuhov, biserov in demantov, s cinično mešanico enako sazgalje-nih, kurtizan in poštenih žensk, gospodov najboljše družbe in mladih pritepencev, ki so bili oblečeni in počesani v istem stilu, skratka, dancing je bil prava podoba te zmagoslavne pijanosti, veseljačenja in pijančevanje v skupni nevrozi: maščevanje ljubezni nad smrtjo.
Vojna je vse sloje prebivalstva izenačila in jih pomešala v zabavi. Novi plesi, kot so jih plesali po dan-cingih, so bili prežeti z doslej neznano poltenostjo. To niso bili lahni objemi valčka, kjer se telesa komaj dotikajo, temveč divje stiskanje dveh bitij, ki jih ljubezen vrže drug drugemu v naročje.
Dancing je bil nekaj čisto naravnega po brezkonč-
nih vojnih letih, ko je bilo vsako veselje prepovedano in je kljub temu vsakdo v zaledju skušal, da se izživi. Takrat so poljubi dišali po jodoformu in roke vroče od božanja so bile takorekoč še obrizgane s krvjo. Oni, ki so se takrat poljubljali, si niso upali gledati v oči, kakor da bi se sramovali svoje zločinske ljubezni.
In potem je prišel mir in z njim dancingi...
Sredi decembra leta 1919. je bil najmodernejši dancing v Parizu Celtic’s. Vsak večer je semkaj drla množica tujcev, vojnih dobičkarjev in parov, ki so se slučajno za nekaj časa znašli, z namenom, da se udajajo najdražjim zabavam. Lokal je bil vedno prenapolnjen. Mizo je bilo treba naročiti deset dni vnaprej. Cene so bile blazne: buteljka šampanjca je stala 150 frankov, košarica grozdja 500 frankov, in kljub temu je moralo vsak dan mnogo ljudi oditi, ne da bi našli prostora. C e 11 i c ’ s se je nahajal v ogromni kleti navadnega trgovskega poslopja v bližini velikih bulvarjev. Skozi ozek hodnik v pritličju se je prišlo na široko stopnišče, ki je vodilo navzdol.	^
Močna luč se je odbijala na belo in zlato barvanih zidovih, če je človek stal v dvorani, je skoraj ni pregledal, tako je bila velika. V sredini je bil prazen plesalni prostor, ki je izgledal kot plavalni basen brez vode; okoli je stalo nebroj mizic. Lokal je bil dobro izbran, kajti od vsake mize je bilo mogoče vse pregledati: orkester črncev, plesalce in plesalke, mize okrašene s polnagimi ženskami in stopnišče, po katerem so stopali navzdol prihajajoči pari.
Lepote bi tu človek zaman iskal. Tudi razkošja
pravzaprav ni bilo, razen če smatramo za razkošje kako palačo, pullmann voz, ali pa gledališko zaveso. Vendar pa je imelo vse nekaj posebnega na sebi in ta vtis je človek imel radi tega, ker je bilo vse blazno drago, čeprav ni bilo niti dragoceno.
Najmanjša mizica za štiri osebe je stala z večerjo 1000 frankov. Večina žensk ki so stopale namenoma počasi po stopnicah navzdol, so plačale svojih 5000 frankov za obleko, ki je komaj zakrivala njih prsa in noge. Obiskovalci so prežali na biserne in demantne ovratnice.
— Ta ima na sebi za 1 milijon draguljev ... Ta plašč iz kožuhovine je stal najmanj 300.000 frankov ...
In v glasnem vrvenju se je čul z druge strani stavek:
— Saj je dobil 3 milijone s petrolejskimi akcijami ... Sodnijsko ga bodo prijeli, ker je zatajil 7 H»li_ jonov vojnih dobičkov.
Te bajne številke so sršele po ozračju, nasičenem od dima cigaret in parfumov in pretresanem od razbijanja satanske godbe .
Pozorni gledalci te slike nikoli niso pozabili, po-sebno če so jo v duhu primerjali z onim, kar so videli še pred kratkim, z razruvanimi poljanami, razstreljenimi mesti in okrvavljenimi bolnišnicami, v katerih so tulili ranjenci, z crknjenimi konji in modro in feldgrau oblečenimi vojščaki, ki so spali svoje večno f spanje v jamah, izkopanih od granat.
* * *
Bilo je neko soboto, na »chic« dan. V ogIu?filvenl razbijanju jazza in tulenju zamorcev je prva skupin* gostov končavala svojo večerjo, se sladkala z |j^erj! in kadila. Nova skupina, ki je prihajala iz gledišč a i drugih lokalov, pa je že silila po stopnicah nav*®0' in prežala na mize, ki bi postale prazne. Toda P1^1 gesti se še niso hoteli umakniti. Da jih niso pregnal^ so naročili vedno novega žampanjca, a so ga marsikateri komaj pokušali.
Prihajajoče dame so bile šminkane z veliko umetnostjo, tako da so res izgledale mlade, toda, niti dve uri nista potekli in že je ta mladost v vročini in rajanju izginila. Očesne dupline so se poglobile, na vratu sr. se prikazovale gube in rdeča in bela šminka je iz- | ginjala. Ce ste sedli, ste opazili pri mizi za svojini . hrbtom cvetočo mlado damo. Ce ste se pa pokončani/ večerji zopet obrnili, da jo še enkrat vidite, ste opazili na njenem stolu samo še žalostno karikaturo te lepote. Vendar je bilo tudi mnogo mladih žensk tu, ki so se v vročini dvorane pri alkoholu in pri poltenih plesih, le še bolj razvnele in so bile še mlajše in še bolj dražestne. Nesramno so odgovarjale na sovražne pogled^ starejših dam in na cinično vabljive poglede moških-
Ob tej uri se je začel ples. Ljudi se je v lokalu trlo. Bili so tu tujci, ki so bili mimogrede v Partfj1 in so si prišli dancing ogledati iz iste radovednost kakor si ogledujejo vse druge pariške zanimivosti-Bili so tu vojni bogataši, kakor tudi francoski meš&i' ni, kateri so si hoteli enkrat mimogrede ogledati tal> zabavni lokal. Nemalo pa je bilo tudi mladih pusto-
lovcev. ki so tu iskali zabave.
(Dalje prih.)
Najboljša v Rialarijalii in konstruiieiji so:
Josip Pefelinca
kolesa in šivalni stroji
Najniije cene. — Tudi na mesečna odplačila.
GKITZNER
znamke
Grltir&f, Adler ■» Phonix.
Najiepše opreme, pesame:m deli, pneu* malika, igle za vse sisteme — samo v
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
LJUBLJANI
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. i—i Telefon Itev. 2389.
Tahnlino in higijenlino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. j Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, u. nadstr.
N*-* sEnanilo.
Cenj. občinstvu naznanjam, da tvrdka Andretio še nadalje obstoja it r se v;a vse dosedanje zaupanje najlepše /. hvalujem in prosim, da mi cenj. odjemalci še nadalje ohranijo svojo naklonjenost. Tvrdka bo tudi v bodoče pazila na o, da vse odjemalce točno in dobro postreže.
Z odličnim spoštovanjem
WALLY ANDRETTO,
tovarna konzei v, salam in klobas na Vitu.
peftata
Qrevera<vo. Oti*
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA
Moderna
knjižnica
izhaja v zvezkih.
1. zvezek: Milan Pugelj: Novele in črtice. 82 strani Vsak rvezek stane 4 Din in ae dobi v Tiskarni »Slovenija« v Ljubljani. Wollova ul. 1.
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Kontoristinja
samostojna moč, vešč« knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, išče sluibe. Ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Ve? letna praksa«. ^
Premog - CoMn
<V»!Ut« t/II. •	H
Iščem
ob-
za 1. julij stanovanje, stoječe iz kuhinje ter • do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista.
Simon
K 11 m a n e k.
LJUBLJANA., Selenburgova ulic« it. I
izdeluje obleke za gospode po n a j no ve j Ji modi in zmernih cenah. V zalogi ima vedno najboljše češko in angleško aukno
tiskarja
MERKUR
L J U B L) A A A
SIMON OREGORČIČfn, A IIL.
pripon
4-
se priporoča
2a naročila n tiskarsko stroko spadajočih
Izredno ugoden nakup.
Dne 27. aprila 1927 ob pol desetih je pri okraj' nem sodišču v Kamniku, soba št. 6, javna dražb* za obrt ali manjše podjetje zelo prikladnega slopja z vrtom in ve« parcelo v Domžalah. Ugodni plačilni poff^
Najmanjši ponudeik dinarjev, varščina . dinarjev. — Infor®- ^
ph‘ £v Bmilu |S‘Bi
odvetniku v . Tavčarjev* u,ic*
Izdajatelj: Aleksander želetnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vri v Ljubljani.