TEDNIK
LETO XXXIX., ŠT. 7      Ptuj, 20. februarja 1 986      CENA 40 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Sodelovanje narava — znanje (stran 2)
»Uniformo ljubiva...« (stran 4)
Predspomladanska opravila v vrtu (stran 5)
Zaradi revščine odšel v svet (stran 6)
Še o tragediji v Čermožišah (stran 8)
TOKRAT O
REFERENDUMU
Vsi, ki ste spremljali našo prvo radijsko
kontaktno oddajo, v kateri smo govorili o
otroškem varstvu, ste že seznanjeni s pote-
kom in možnostjo neposrednega oglašanja
poslušalcev, ki lahko po telefonu sporočijo
svoja vprašanja, pa tudi mnenja in pripombe.
Želimo namreč, da bi bila oddaja kar se da
neposredna in da bi prinesla čimbolj realno
sliko o stanju na nekem področju. To pa lah-
ko dosežemo le s sodelovanjem neposredno
odgovornih in vas — dragi bralci, oziroma
poslušalci.
V soboto, 22. februarja, bomo govorili o
referendumu, saj smo se nanj že začeli pri-
pravljati, gostje v studiu pa bodo predsednik
IS skupščine občine Ptuj Janko Bezjak, pred-
sednik OK SZDL Anton Zoreč, predsednik
skupščine izobraževalne skupnosti občine
Ptuj Savo Kozjak, direktor zdravstvenega
centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj Milan
Jager, predsednik skupščine skupnosti za ce-
ste občine Ptuj Franc Krajnc ter direktor in
glavni urednik Radio-Tednika Franc Lačen.
Svoja vprašanja sporočajte na številko
771-223, lahko pa nam jih pošljete tudi po
pošti na naslov Radio-Tednik, Vošnjakova 5
Ptuj, Za kontaktno oddajo. Vabimo vas k so-
delovanju.
mš
PRESKRBA BREZ
ZASTOJEV
Ko nas je v prejšnjem tednu narava »obda-
rila« z več snega kot je kdorkoli pričakoval,
so se znašli v zagati tudi trgovci. Zaradi neo-
čiščenih cest je dostava blaga v trgovinah z
živili nekoliko kasnila, večjih zastojev pa ni
bilo. Takšno informacijo je dal direktor Mi-
povega tozda Maloprodaja Jože Vaupotič, ki
je tudi povedal, da so uspeli vse trgovine za-
ložiti z mlekom, kruhom in svežo zelenjavo
— torej z živili, ki jih dnevno razvažajo.
Tudi v haloških in slovenskogoriških kra-
jevnih skupnostih so bile trgovine zadovolji-
vo oskrbljene, seveda pa so živila pripeljali z
nekaj urno zamudo. Večjih težav ni bilo, ker
so posebno prodajalne v bolj odročnih krajih
oskrbljene z živili za teden dni. Tovornjaki in
ostala dostavna vozila temeljne organizacije
Veleprodaja so tehnično brezhibni, zato tudi
v zimskih razmerah ni bilo težav.
Pač pa so v teh dneh v Mipovih prodajal-
nah prodali ogromno lopat za čiščenje snega,
saj so mnogi občani ugotovili, da so brez njih
šele, ko je zapadlo skoraj pol metra snega.
Kot pravijo v Mipu so bili s tem delovnim
orodjem dovolj dobro založeni, tako da so
zadovoljili povpraševanje.
N. D.
Jutri prva seja
občinske kandidacijske
konference
Predsednik OK SZDL Ptuj Anton Zoreč je
v skladu z volilnim pravilnikom in s sklepom
predsedstva OK ZKS sklical za jutri, 21. fe-
bruarja prvo sejo občinske kandidacijske
konference, ki bo ob 13. uri v Narodnem do-
mu v Ptuju, uro pred tem pa se bo sestala
Občinska konferenca SZDL Ptuj v istih pro-
storih.
Prva občinska kandidacijska konferenca
šteje 120 delegatov, od tega so jih 55 izvolili
na temeljnih kandidacijskih konferencah v
združenem delu, 35 v krajevnih skupnostih in
po 6 delegatov vsaka DPO v občini. Ker gre
za eno ocf pomembnih volilnih opravil, bodo
na konferenci najprej sprejeli poslovnik, za
tem pa izvolili organe konference.
Obravnavali in sprejeli bodo poročilo vo-
lilne komisije in koordinacijskega odbora za
kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK
SZDL o opravljenih kandidacijskih postop-
kih v TOZD in KS. Obravnavah, uskladili in
sprejeli bodo predlog kandidatov za ojjra-
vljanje vodilnih funkcij v občinski skupščini
in skupščinah SIS v občini.
Določili bodo tudi kandidata,za predsed-
nika izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj,
kot smo že poročali, je predlagan Jože Boto-
lin, in ojpreoelili postopke za imenovanje čla-
nov občinskega izvršnega sveta.
Nadalje bodo poročali o predlogih in stali-
ščih temeljnih kandidacijskih konferenc gle-
de evidentiranih možnih kandidatov za naj-
odgovornejše funkcije v SRS, delegate in no-
silce drugih funkcij v republiki. Določili bo-
do delegate za prvo sejo republiške kandida-
cijske konference in nazadnje obravnavali še
i,poročilo OK SZDL Ptuj o poteku kadrovskih
priprav na volitve v družbenopolitični zbor
FF
SNEGA KOT ŽE DOLGO NE!
— foto I. Ciani
DOKONČNO KANDIDATI ZA
NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE
V OBČINI
čeprav smo v ptujski občini, v okviru
SZDL in ZSS, vodili kadrovskejpostopke kar
najbolj javno, demokratično in široko, vedno
v skladu z volilnimi rokovniki, se nam je za-
radi širših družbenih interesov zgodilo, da je
bilo treba dopolnjevati temeljne kandidacij-
ske konference, da bo treba v OO ZKS pono-
vno spregovoriti o kandidatni listi.
Med več evidentiranimi možnimi kandida-
ti za predsednika SO Ptuj, so se vodstva DPO
v občini odločila predlagati v janvo razpravo
na temeljne kandidacijske konference le ene-
ga kandidata za predsednika SO Ptuj in to
Milana Kneževiča, ki je dobil povsod tudi
enotno podporo. Toda za tem je mandatar za
sestavo IS Skupščine SRS tov. Dušan Sinigoj
predlagal, da Milan Kneževič tudi v nasled-
njem mandatu vodi Komite za kmetijstvo,
fozdarstvo in prehrano SRS in ostane član IS
kupščine SRS. Tako odločitev podpirajo in
z njo soglašajo tudi DPO občine Ptuj, saj so
že prej tov. Kneževiča evidentirale za najod-
govornejše funkcije v republiki.
Zaradi tega se je tudi treba v občini opre-
deliti za novega kandidata za predsednika
Skupščine občine Ptuj. Izbor je bil možen le
meci tistimi, ki so bili že v bazi evidentirani
za to najodgovornejšo funkcijo v občini. V
sredo, 12. februarja, so se sestala predsedstva
vseh družbenopolitičnih organizacij v občini
in se enotno, ponekod tudi z osej^nim izja-
vljanjem, odločili za GORAZDA ZMAVCA,
sedanjega sekretarja predsedstva OK ZKS
Ptuj, kot najustreznejšega kandidata za pred-
sednika SO Ptuj. Podporo njegovi kandidatu-
ri so dali tudi predstavniki večjih delovnih
organizacij v ptujski občini. Prav tako je bila
izrečena podpora na posvetih predsednikov
in sekretarjev KK SZDL in predsednikov iz-
vršnih odborov OO Z!SS, ki so bili 13. febru-
arja, kjer je bilo tudi dogovorjeno, da v vseh
temeljnih okoljih izvedejo še dopolnilne te-
meljne kandidacijske konference. To nalogo
je večina tudi opravila.
Ker je Gorazd Zmavc na seji OK ZKS Ptuj
že bil potrjen kot kandidat za sekretarja
predsedstva O K ZKS. je predsedstvo OK
ZKS intenzivno obravnavalo možnosti izbire
drugega ustreznega kandidata za sekretarja.
Na seji Občinskega komiteja ZKS Ptuj, 17.
2. 1986, po predhodni razpravi na seji pred-
sedstva, je OK ZKS soglasno predlagal JAN-
KA BEŽJAKA za kandidata za sekretarja
predsedstva OK ZKS Ptuj, Savo Kozjak pa
ostane še naprej kandidat za izvršnega sekre-"
tarja.
Janko Bezjak, roj. 1944, ekonomist, je bil
že prej med kandidati za člana predsedstva
OK ZKS Ptuj in tudi povsod evidentiran kot
možni kandidat za najodgovornejše funkcije
v občini. Vendar je bila njegova osebna želja,
da se vrne nazaj v gospodarstvo in družbeno-
¥olitične naloge opravlja neprofesionalno,
oda širši družbeni interes je zahteval tudi
od njega, da to dolžnost vsaj še dve leti opra-
vlja profesionalno.
O kandidatni listi za člane OK ZKS, pred-
sednika, sekretarja, izvršnega sekretarja in
člane predsedstva bodo razpravljali komuni-
sti v OO ZKS, končna odločitev pa bo spreje-
ta na programsko volilni seji Občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, ki bo 10. marca.
Vse to nazorno kaže, do kakšnih spre-
memb lahko prihaja, če se kadrovski postop-
ki vodijo javno in demokratično, če je jav-
nost sproti obveščena o možnih kandidatih.
Potrjuje pa tudi, da ni nič v naprej dogovor-
jeno in »odločeno«, kot se včasih govori,
temveč, da je treba v demokratičnem postop-
ku izbirati' kandidate za najodgovornejše
funkcije v občini izmed številnih evidentira-
nih možnih kandidatov. Opravljanje vodilnih
družbenopolitičnih funkcij v občini pa je da-
nes ena od težkih, odgovornih in nehvaležnih
dolžnosti.
UVODNIK
Pred številnimi
odločitvami
Pred nami je teden, poln pomembnih nalog, ki se prepletajo
ena z drugo in jih je težko ločiti. Delavci v OZD so pred razpravami
o zaključnih računih za lansko leto, ki za ptujsko gospodarstvo ni
bilo nič kaj ugodno. Zato bodo razprave o zaključnem računu toli-
ko bolj povezane z nalogami za letošnje leto in z dogovori, kaj stori-
ti, da bo to leto gospodarsko uspešnejše, da bomo dosegli z resolu-
cijo zastavljene cilje.
V krajevnih skupnostih smo v teh dneh prav tako pred sejami
skupščin, kjer bodo ocenjevali delo za lani in potrjevali sklepne ra-
čune, za letos pasprejemali programe dela s finančnimi načrti. So-
časno bodo spregovorili o kritični analizi političnega sistema, zlasti
s stališča dela krajevnih skupnosti in uveljavljanja delegatskega si-
stema. Precej besed bo povedanih v podporo modernizacije cest,
gradnji komunalnih in drugih objektov, ki so za krajane življenjske^
ga pomena. Toda vseh potreb ne bo moč zadovoljiti — ne z lastnimi
sredstvi iz samoprispevka, ne iz sredstev, ki se zbirajo v okviru obči-
ne.
V osnovnih organizacijah Zveze sindikatov in Zveze komuni-
stov teče javna razprava o kritični analizi povezano z dokumenti za
kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Zveze komunistov Sloveni-
je. Besede in spet samo besede, slišimo pripombe med delavci, ki so
vse bolj nezadovoljni. Zakaj imamo sindikat, zakaj imamo ZK, ko
pa samo ugotavljamo razne slabosti in napake, opozarjamo nanje,
nič pa ne napravimo, da bi resnično začeli delati drugače.
V drugi polovici marca bo kongres ZS Slovenije. Dovolj pro-
blemov je v našem neposrednem okolju, dovolj predlogov in pobud,
da bodo naši delegati sodelovali pri oblikovanju stališč kongresa, ki
morajo dati spodbudo za neposredno spreminjanje razmer v delov-
nih okoljih. Le tako si bodo sindikati zagotovili zaupanje delavcev
in če bo treba, bodo lahko skupaj z njimi zaplavali tudi proti toku
tehnohirokratskih struktur, nastopiti pa bo treba tudi proti takim
delavcem, ki poznajo samo pravice, pozabljajo pa na dolžnosti, pro-
ti takim, ki bi radi za slabo delo ali celo ne-delo več plačila.
V osnovnih organizacijah ZSS bodo tudi odločno spregovorili
o vprašanjih zaščite družbenega imetja v OZD. Poglabljanje gospo-
darske krize v družbi povzroča tudi vedno več slabega in nevestne-
ga gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pogoste so kršitve predpi-
sov, izigravanje zakonov, družbenih dogovorov in sporazumov. Tu-
di na tem področju bo treba "napraviti odločno črto in začeti delati
drugače. Kako delati drugače, to si bodo v vsaki OZD zapisali v
svoj program in v dopolnitev varnostno-politične ocene.
V razpravah o osnutku resolucije za 10. kongres ZKS komuni-
sti poudarjajo, da mora ZK, kot najzavestnejši del delavskega ra-
zreda, pokazati pot iz sedanjega položaja, izkoreniniti slabosti v
lastnih vrstah, premagati krizo morale. Odločno nastopiti proti
vsem pojavom nacionalizma in urediti vrsto drugih nalog, da bo
naše življenje v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti
lepše in boljše. Za uresničitev teh nalog nosijo glavno odgovornost
ZKS, ZSS. SZDL in druge družbenopolitične organizacije ob skup-
ni zavesti, da le z delom, z boljšim, bolj odgovornim, načrtnim in
produktivnim delom, z drugačnim obnašanjem bomo lahko začeli
resnično spreminjati stvari na bolje.
V to smer naj bodo naravnana tudi vsa naša kadrovska priza-
devanja pri nadaljnjem vodenju predvolilnih in volilnih postopkov.
Temeljni nosilci planiranja se v teh dneh odločajo tudi za vari-
antne predloge glede programa za tretji občinski samoprispevek. V
obeh variantnih predlogih občinskega izvršnega sveta je na prvo
mesto postavljena potreba po investicijah v ptujsko bolnišnico. Gre
za obnovo in širitev ginekološko-porodnega oddelka, za ureditev in
širitev dispanzerskih ambulant, brez katerih bolnišnica ne more ob-
stajati. V obeh variantnih predlogih je tudi malenkostni, le 5-odsto-
tni delež za ureditev in opremo delovnih prostorov za Radio-Tednik
Ptuj. Rešitev vidimo v nakupu zgradbe v Ptuju, kjer bi lahko poleg
delovnih prostorov uredili tudi studio, kije sedaj v neustreznih pro-
storih na ptujskem gradu. Za ta dva predloga v dosedanjih razpra-
vah ni bilo večjih nasprotovanj. Variantna predloga se nanašata
predvsem na ostali del predvidenega občinskega samoprispevka, to
je 35 odstotkov.
V prvem je predlagano, da naj bi namenili ta sredstva za zgra-
ditev zdraviliškega dela v Ptujskih toplicah, saj brez njega tudi ko-
pališki del Toplic ne more biti rentabilen, pomenilo pa bi tudi odpr-
tje več novih delovnih mest.
Drugi predlog predvideva, da bi 15 % samoprispevka namenili
za gradnjo prizidkov k dvema ali trem osnovnim šolam v občini, po
10 odstotkov pa za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest in
za odpiranje delovnih mest v gospodarstvu. Vse je potrebno in nuj-
no, toda trezni gospodarstveniki se sprašujejo, če bomo s takim
drobljenjem sredstev dosegli zaželen učinek ?
O vsem tem ho treba razpravljati in se tudi odločiti, najkasneje
do konca februarja.
Franc Fideršek
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. februar 1986 —!
TEDNIK
Spreminjanje razmer
v lastnem okolju
Aktiv komunistov delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi
Slava Sare, je obravnaval osnutek resolucije 10. kongresa ZKS, dal
nanj več pripomb in predlogov. Ob tem so se tudi dogovorili za na-
daljnje naloge komunistov v osnovnih organizacijah ZKS s področja
vzgoje in izobraževanja.
V javni razpravi o kongreesnih dokumentih je treba oceniti tudi
lastno delo in oblikovati konkretne predloge za spreminjanje razmer
v lastnem okolju, zato mora vsaka organizacija pristopiti k tej nalogi z
vso odgovornostjo.
Predlagali so, da se naj v resoluciji da posebni poudarek perma-
nentnemu izobraževanju. Vsakemu delavcu je treba omogočiti nadalj-
nje izobraževanje. Kadrovski problematiki je treba nameniti več skr-
bi. Predvidene spremembe na področju vzgoje in izobraževanja naj
temeljijo izključno na znanstvenih osnovah .
Natančneje je treba opredeliti nadaljnji policentrični razvoj.
Vzgojo in izobraževanje moramo zagotoviti enakovredno vsem mla-
dim, zato jim mora biti izobraževanje dostopno. Nočemo postati re-
zervat poceni delovne sile. :
Resolucija je dokument, ki nas obvezuje, zato v njej zapišimo Icj
tisto, kar lahko uresničimo. Ce hočemo, da bo bolj čvrsta in obvezujo-;
ča, tudi ne more biti brez konkretne navedbe nosilcev in izvedbenih^
rokov.
V delitvenih razmerjih se naj ustrezno upošteva delež družbenihi
dejavnosti, ki morajo postati sestavni del celotne družbene reproduk-j
cije. Naloge je treba razširiti tudi na zbor uporabnikov. i
Posebej je treba opredeliti nadaljnji razvoj celodnevne šole. Naka-
zati je treba nove cilje in dati odgovor, kako naprej ob tem, da še sta-
rih ciljev nismo uresničili. Točneje je treba opredeliti tudi realne mož-
nosti nadaljnjega uresničevanja programa življenja in dela v osnovni
šoli — enakovredno za ves slovenski prostor. Zato je treba dograditi
sedanji sistem solidarnosti, ki ne sme postati alternativa.
Ugotavljajo tudi, da je učinkovitost delovanja delegatskega siste-
ma tesno povezana z razvojem politične kulture med ljudmi. Zato bo-
do komunisti v vzgoji in izobraževanju z lastnim delovanjem ustvarja-
li možnosti za večjo povezanost delegatov z delegatsko bazo in le-te z
delegacijami. Zaostrili bodo odgovornost svojega članstva za delo v
SZDL in v vseh drugih oblikah organiziranega delovanja. Vsi se bodo
odgovorno vključili v razpravo o položaju družbenih dejavnosti, ki bo
v februarju in marcu. Aktivno se bodo vključili tudi v razpravo in
sprejemanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju v delovni or-
ganizaciji.
FF
S SKUPŠČINE TSZA PTUJ
Zdravljeni alkoholiki so govorili
sami sebi...
»Klub ZA je za alkoholika in za njegovo družino >cepivo<, da se
mu ne povrne alkoholizem in >vežbalisce< — poligon, da se utrjuje
proti njemu z dvigovanjem kakovosti življenja.
— Dober klub zdravljenih alkoholikov v kraju ali v DO pa im
tudi velik družbeni pomen v boju z alkoholizmom. Njegov ugled v
okolju opozarja ljucfi in vodstva na probleme alkoholizma in jim je
vzor pametnega lotevanja teh problemov. Ne da bi to izrecno hotel ali
kaj posebnega delal — to tudi ni njegova naloga — je dober klub sa-
mo s svojo navzočnostjo in vzorom v svojem kraju pobuda za pamet-
no preprečevanje alkoholizma, družinam alkoholikov pa pot zdravlje-
nja,« je med drugim poudaril dr. Rajko Brglez iz DO Agis, ko je go-
voril o zgodovini klubov v Sloveniji oziroma Jugoslaviji.
Skupščina, ki seje sestala v soboto, 15. februarja, je imela osno-
vni namen predstaviti delo kluba in skupin. Delo je zastavila tako, da
so o klubu govorili zdravljenci in terapevti. V Sloveniji smo klube pri-
čeli ustanavljati leta 1979. Po podatkih iz leta 1982 je v Sloveniji 77
klubov in 35 terapevtskih skupnosti zdravljenih alkoholikov. Ptujski
klub deluje štiri leta, ima pet skupin in 54 zdravljencev, ki prihajajo v
klub skupaj s svojci.
Vsaka skupina se sestane dvakrat mesečno, skupina C tudi tri-
krat, enkrat mesečno pa se sestanejo vse skupina. Takrat se delo raz-
deli v dve skupini, ena poje — pred kratkim je namreč začel delati
pevski zbor, ki ga prizadevno vodi Vida Toš — druga pa rešuje pro-
oleme, ki so skupni večini članov.
Na sobotni skupščini smo se tudi seznanili s tem, kako postaneš
novi član kluba. Najprej si vpisni član, šele ko se predstaviš — to je
po dvanajstih obiskih — postaneš redni član kluba.
V ten prvih obdobjih »odpade« največ zdravljencev. Običajno
pridejo dvakrat, trikrat... potem pa ne več. Svoje so v bolnišnici
opravili in če jin nihče ne spremlja, omagajo ... V zadnjem času so
uvedli tudi patronažo. ki se izkaze, ko nekoga ni večkrat v klub ...
Takrat se dva člana odločita in obiščeta »neredneža«, običajno zadoš-
ča že pogovor in zdravljenec se vrne v klub.
Poleg strokovnega dela posvečajo v klubu veliko pozornost tudi
različnim dejavnostim, ki samo utrjujejo alkoholika. Zelo aktivna je
planinska skupina.
Sobotna skupščina je delala osamljeno. Vseh tistih, ki bi morali
priti (razen TGA in SC), ni bilo. Pomeni, da se vsi skupaj še premalo
zavedamo, kakšno zlo je alkoholizem in da za njegovo zdravljenje gre
veliko denarja. Sklenili so, da bodo pozvali vse,ki niso prišli, da javno
odgovorijo, zakaj jih ni bilo.
Izvolila pa je novo vodstvo, za predsednika izvolila Petra Murka,
v nadaljevanju pa še štiri odbore clejavnosti, ki bodo pripravili pro-
grame dela na različnih področjih.
Vsem, ki abstinirajo eno oziroma tri leta, so podelili priznanja —
skupaj trinajst.
MG
POGOVOR Z DAMJANOM FINŽGARJEM
Uspeh v sodelovanju narave in znanja
Damjana Finžgarja sem spo-
znal pred približno šestimi leti,
ko je kot mlad pospeševalec
kmetijske zadruge Ptuj delal v
Halozah in poskušal uveljaviti
ugotovitve svoje diplomske nalo-
ge, v kateri je nakazal možnosti
izboljšanja kmetijske proizvod-
nje v haloških krajevnih skupno-
stih Žetale in Stoperce. Priporo-
čal je sajenje leske, gojenje ku-
maric, spravilo industrijskega
sadja, razvoj živinoreje in tako
naprej. Po njegovih besedah je
zadruga tista, ki mora izobraže-
vati kmeta, družbeno kmetijstvo
pa tisto, ki mora s svojimi uspehi
dokazati učinkovitost izsledkov
znanosti. Damjan Finžgar je dve
leti in pol delal v pospeševalni
službi in spoznal, da v tem delu
nima perspektive. Zaradi obilice
administrativnega dela je stroko-
vno nazadoval. Meni, da morajo
pospeševalci kar 70 odstotkov
svojega dela zapraviti za admini-
strativne posle, njihovo stroko-
vno poslanstvo je torej dokaj
borno. Kaj šele, da bi mlad člo-
vek svoje strokovno znanje iz šo-
le dopolnjeval. Tako je z vese-
ljem sedel za delovno mizo v
kmetijskem kombinatu in prev-
zel strokovno vodstvo poljedelj-
ske proizvodnje.
Damjan Finžgar je po končani
gimnaziji nadaljeval šolanje na
biotehniški fakulteti v Ljubljani
in diplomiral na oddelku agro-
nomije. Izšolal se je za poljedel-
skega strokovnjaka. Sam pravi,
da šola človeku ne da dovolj za
življenje, sicer bi bilo pri nas do-
volj pravih strokovnjakov. Pa jih
je vedno premalo, saj mnogi fa-
kultetno izobraženi ljudje najde-
jo lažje delo v trgovini, na obči-
ni... Prva osmina njegove delo-
vne dobe v kmetijstvu pa ga je
prepričala, da je sam izbral pra-
vo pot in ne misli na drugo delo.
Kljub temu, da njegovi kolegi z
izobrazbo na drugih področjih
bolje zaslužijo.  Sicer pa ima
kmetijstvo veliko bodočnost:
»Hrane bomo potrebovali vedno
več, saj lačni delavci ne bodo
mogli dosegati načrtovanih re-
zultatov.« Prav zato želi svoje
znanje o poljedeljstvu še oboga-
titi in dopolniti. Odločil se je za
podiplomski študij na biotehni-
ški fakulteti.
Smo v času, ko narava še poči-
va, kmetovalcev pa se že loteva
nemir ob spoznanju, da jo bodo
življenjski sokovi že čez nekaj
tednov pričeli obujati. Tudi kme-
tijca Damjana Finžgarja se je go-
tovo po teh letih sodelovanja z
naravo že polotil ta občutek. To-
liko bolj, ker s sodelavci skrbi za
strokovno plat dela na 4 tisoč tri-
sto hektarih velikem posestvu.
KAKŠNO JE DELO STRO-
KOVNEGA VODJE POLJE-
DELJSKE PROIZVODNJE?
»Moja naloga je določanje ko-'
lobarja, tehnologije, fizičnih pla-
nov proizvodnje. Moja naloga je '
določitev količine gnojenja, izbi- :
ra sort, najboljšega časa setve, iz- I
bira ustrezne zaščite. V zadnjem
času je moja naloga tudi prenos
znanja iz znanstvenih ustanov v
neposredno proizvodnjo. Da vse
to obvladam, je potreben dober
organizacijski pristop, posebej
ob tako razdrobljenih površinah.
V glavnem se dogovarjam s teh-
nologi, delovodji in direktorji, ki
sporočajo razne podatke, na os-
novi teh pa sprejmemo ustrezne
odločitve. Da bo to delo opra-
vljeno še bolj strokovno, bomo v
kmetijskem kombinatu zaposlili
še enega strokovnjaka, s katerim
si bova delila poljedeljske kultu-
re.«
VEČJE KOLIČINE GNOJI-
LA IN ZAŠČITE SO V NAS-
PROTJU S PRIZADEVANJI
EKOLOGOV ZA ZAŠČITO
OKOLJA. KAKO USKLAJUJE-
TE OBOJE?
»Hrane ne pridelamo dovolj,
temu vse predolgo nismo posve-
čali dovolj pozornosti. Sedaj se ^
na zahodu učimo, da je ekologija
sestavni del kmetijstva in tega se
moramo zavedati tudi mi. Agro-
nom se mora držati znanih
norm: uporabljati samo takšna
sredstva, ki niso škodljiva. Tudi
pri nas se stvari na tem področju
spreminjajo na bolje, saj tudi in-
dustrija svojo proizvodnjo gnojil
in zaščite prilagaja tem prizade-
vanjem. Sicer pa v bodoče ne bo
mogoče prodati pridelkov, ki bo-
do zaščiteni s prepovedanimi
sredstvi. Zgodilo se je že, da 40
ton slovenskega hmelja ni bilo
mogoče prodati, ker je bil zastru-
pljen.«
V KMETIJSKEM KOMBI-
NATU STE SKOKOVITO PO-
VEČEVALI HEKTARSKE PRI-
DELKE PŠENICE, KORUZE.
ČEMU PRIPISUJETE TE
USPEHE?
»Vse to je rezultat strokovnega
in operativnega dela. Smo dobro
strojno opremljeni in sposobni
hitro ukrepati. Pšenica je genet-
sko sposobna dati 10 do 12 ton
zrnja na hektar, če ji seveda da-
mo, kar potrebuje. V kombinatu
že imamo parcele z 8 do 9 ton-
skim pridelkom. Na 80 hektarih
dobre zemlje smo pridelali tudi
10 ton koruze po hektarju. To so
veliki uspehi, ki pa jih želimo v
prihodnjih letih še izboljšati.«
KAKO LAHKO PRI NAS
MLAD STROKOVNJAK IZPO-
POLNJUJE SVOJE ZNANJE?
»To ne gre brez velike volje
posameznika. Sam preučujem
mnenja tega in onega strokovnja-
ka in ponavadi ubiram srednjo
pot, ki je najboljša. Potrebno je
prebrati ogromno literature, upo-
rabiti dobro in zavreči vse, kar je
slabega. Sam prebiram nekaj tu-
jih strokovnih revij. Naše stroko-
vno znanje je šibko. Nimamo
resnično dobre strokovne revije.
Revija Sodobno kmetijstvo je
bolj politično kot strokovno
obarvana, premalo je približana
praksi. Sicer pa imamo v kombi-
natu naročenih 11 jugoslovan-
skih revij, pa nemško, francosko,
holandsko in angleško.«
VRNIVA SE V »VAŠE HA-
LOZE«. KAKO GLEDATE NA
NJIHOV RAZVOJ?
»Sam izhajam iz Haloz. Na-
predek v zadnjih letih ni bil tak-
šen, kot bi lahko in moral biti.
Vsekakor so Haloze stvar širše
družbene skupnosti, ki mora ne-
kaj žrtvovati za hitrejši razvoj te-
ga nerazvitega, pa nadvse po-
membnega območja!«
IN VAŠE ŽELJE TER NA-
ČRTI?
Predvsem želim končati magi-
strsko nalogo, ki naj bi osvetlila
določene probleme kmetijske
proizvodnje v KK Ptuj. V kombi-
natu imam izredne sodelavce, s
katerimi bomo poskušali uresni-
čiti zastavljene cilje in izkoristiti
rezerve, ki jih je prav v kmetij-
stvu ogromno. Toliko, da člove-
ka veseli, da lahko dela na tem
področju. Mislim, da večje bodo-
čnosti kot v kmetijstvu ni ni-
kjer ...«
J. Bračič
Damjan Finžgar, diplomirani in-
ženir agronomije
mmKE JOŽETU KRIŽANČIČU
Pred dnevi je dopolnil 60 let še
vedno široko dejaven družbeno
politični delavec Jože Križančič
iz Trstenjakove 6 v Ptuju. Rojen
je bil 14. 2. 1926 v Vitni vasi na
Bizeljskem. Njegova mladost ni
bila lahka. Prav je, da jo ob nje-
govem pomembnem življenj-
skem jubileju na kratko predsta-
vimo.
V jeseni 1941 so ga okupatorji
skupaj s starši zaprli, nato pa iz-
selili v Nemčijo, v neko taborišče
na Saksonskem. Po nekaj mese-
cih so ga ločili od staršev in ga
odpeljali v drugo taborišče. Od
tam so skupaj z več kot tisoč in-
terniranci hodili na težaško delo
v rudnik železa. Zbolel je in mo-
čno oslabel. Poleti 1943 se mu je
posrečilo skupaj s tovarišem po-
begniti. Izčrpan in bolan seje vr-
nil na Bizeljsko in se ilegalno za-
drževal pri nekem sorodniku.
Povezal se je z borci Kozjanske-
ga odreda in jim pomagal pri-
raznih nalogah. Bil je aktivist
OF.
V začetku leta 1944 so ga
Nemci spet ujeli. Zapori, zasliše-
vanja, taborišče, vse to je preži-
vel, širil med interniranci ideje
NOB. Končno osvoboditev in ju-
nija 1945 seje vrnil v domovino.
Domačije na Bizeljskem so bile
porušene in opustošene. Treba je
bilo najprej zgraditi strehe nad
glavo. Jože je bil do leta 1947
podpredsednik obnovitvenega
odbora za kraj Bizeljsko, vmes
pa je opravil kmetijsko šolo. Na-
to je odšel odslužit vojaški rok.
Jeseni 1949 je bil demobilizi-
ran in prišel je v Podlehnik, kjer
je na takratnem državnem pose-
stvu postal delovodja. Vse svoje
mlade moči je zastavil v obnovo
vinogradov. Pri tem ni pozabil
na politično delo, predvsem v
ZSMS, vodil je mladinsko orga-
nizacijo, bil član okrajnega ko-
miteja mladine in deloval na
drugih področjih. Podlehniška
pokrajina ga je pritegnila, halo-
ški človek mu je prirasel k srcu,
ostal mu je zvest do konca svoje
delovne dobe. Veliko je napravil
za razvoj tega kraja, za kulturni
in socialni napredek haloškega
človeka, predvsem pa za razvoj
družbenega vinogradništva na
tem območju.
Posebej je treba poudariti Jo-
žetovo delo v sindikatih. Že leta
1950 je bil izvoljen v republiški
odbor sindikata delavcev kmetij-
stva in živilske industrije Slove-
nije. Deloval je v sindikalnih or-
ganih ptujskega okraja in pozne-
je občine, bil je član Zveznega
odbora sindikata delavcev kme-
tijstva Jugoslavije. Več mandatov
je bil član predsedstva občinske-
ga sveta ZSS F*tuj, zadolžen za
področje kmetijstva. Bil je tudi
med prvimi sindikalnimi delavci,
ki so začeli aktivno sodelovati z
bratskimi občinami iz SR Hrva-
ške. Leta 1967 je bil izvoljen za
predsednika občinskega odbora
sindikata delavcev kmetijstva in
živilske industrije. V tem času je
bil pri RS ZSS tudi član komisije
za ureditev viničarskih odnosov
in priznanja delovne dobe
nekdanjim viničarjem. Tu je
uspešno deloval ne le na ptuj-
skem, temveč tudi na ormoškem
in ljutomerskem območju.
Velja še omeniti Jožetovo
aktivnost v organih oblasti, kot
odbornik občinske skupščine
Ptuj je veliko prispeval k rešitvi
mnogih problemov, predvsem na
območju Haloz. Bil je pobudnik
in organizator številnih akcij na
območju Haloz, zlasti pri gradnji
cest, elektrifikacije, vodovoda,
telefona in podobno.
Tudi na začetku uveljavljanja
delegatskega sistema je veliko
prispeval, kot vodja delegacije v
združenem delu, da je delegatski
sistem zaživel. Večkrat je bil se-
kretar osnovne organizacije ZKS
v TOZD in v DO Kmetijski kom-
binat Ptuj, opravljal pa je še veli-
ko drugih nalog, povsod uspešno
in v zadovoljstvo občanov.
Leta 1983 je odšel v pokoj,
kljub temu pa še uspešno deluje
na več področjih. Je član delega-
cije za zbor KS, sekretar OO
ZKS v KS Dušan Kveder, član
predsedstva OK ZKS Ptuj, za-
dolžen za delo osnovnih organi-
zacij ZK v krajevnih skupnostih,
aktivno pa se vključuje v delo tu-
di na mnogih drugih področjih
za napredek naše celotne družbe-
ne skupnosti in ožjega območja
mesta Ptuj.
Za svoje delo je Jože Križan-
čič prejel že več visokih družbe-
nih priznanj. Med drugim je bil
odlikovan z redom dela s srebr-
nim vencem, z redom zasluge za
narod s srebrno zvezdo in nazad-
nje z redom dela z zlatim ven-
cem.
Ob pomembnem življenjskem
jubileju želimo Jožetu še veliko
zdravja in uspešnega delovanja!
Sodelavci in prijatelji
Jožetu Križančiču ob 60-Ietnici so čestitali tudi na seji predsedstva OK
ZKS Ptuj in mu v spomin izročili knjigo
Foto: IM. Ozmec
O volitvah in zaključnih računih
Na posvetu predsednikov OO ZSS in kon-
ferenc osnovnih organizacij, ki je bil v četr-
tek, 13. februarja — sta predsednika sindika-
ta in skupščine občine Ptuj Stanko Debeljak-
in Franc Tetičkovič seznanila prisotne s spre-
membo, ki je nastala v zvezi s Kandidatom za
predsednika skupščine občine Ptuj. Milan
Kneževič namreč še naprej ostaja kandidat
za člana republiškega izvršnega sveta, zato je
bil za funkcijo predsednika skupščine občine
Ptuj evidentiran Gorazd Žmavc, sedaj sekre-
tar predsedstva OK ZKS Ptuj. Tako je bilo
potrebno do danes ponoviti temeljne kandi-
dacijske konference in poslati dopolnila k za-
pisnikom.
V razpravi so nekateri sindikalni funkcio-
narji opozorili na dejstvo — kakšne težave
lahko praktično povzroči evidentiranje le
enega kandidata. Ob tem pa pripomnili —
kaj DO v primeru, če bi se to zgodilo še enkrat
— ali bo potrebno temeljne kandidacijske
konference spet ponavljati. Vprašali so tudi,
če kdo razmišlja o izgubljenih delovnih urah.
Skratka — delavci danes vseeno ne spreje-
majo vsake obrazložitve kot dejstva, ampak
razmišljajo tudi o vzrokih in posledicah.
Predsednik Stanko Debeljalc je govoril tu-
di o nalogah, ki jih je potrebno opraviti v
zvezi z zaključnimi računi. Vemo, da rezultati
gospodarjenja v lanskem letu niso dobri, da
zaostajamo za letom 1984 za 1,4 odstotka in
da ne dosegamo za lani predvidene rasti. V
tem času pa so nam osebni dohodki porasli
za 103^8 odstotka. Vse to je potrebno pri za-
ključnih računih upoštevati in v skladu z de-
janskim stanjem pripraviti tudi ustrezno poli-
tično-varnostno oceno.
V sklepnem delu četrtkovega posveta pa so
sindikalne funkcionarji seznanili še z novim
načinom oskrbe s premogom, v katerega bi se
naj organizirano vključilsindikat.
mš
Pomembno obvestilo!
v občini Got-nja Radgona je ugotovljena klasična kuga praši-
čev pri prašičih, ki so bili hranjeni s pomijami in niso bili cepljeni
proti tej nevarni kužni bolezni.
Zato ponovno opozarjamo organizacije združenega dela in
druge, ki oddajajo pomije ter imetnike živali, ki hranijo prašiče s
pomijami, da takšno rejo, ki še ni prijavljena, takoj prijavijo Ob-
dravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo, TOZD Veterinar-
stvo, Ormoška c. 28, tel 771-981.
Pomije morajo biti pred uporabo prekuhane.
Prepoveduje se neorganizirana prodaja prašičev po vaseh, na-
seljih in kmetijah. Prodaja se vrši na sejmišču v Ptuju, vsako 1. in
3. sredo v mesecu.
Prepovedan je transport mesa in mesnih izdelkov, ki izvirajo
od prašičev, zaklanih na domu imetnika živali, če ni opravljen vete-
rinarsko-sanitarni pregled.
Proti kršiteljem se bo najstrožje ukrepalo in bodo trpeli vse
stroške v primeru vnosa te nevarne kužne bolezni.
Ptuj, 14. februarja 1986
Veterinarska inšpekcija
Uprave za inšpekcije občin Ormož
in Ptuj
TEDNIK
— 20. februar 1986
DELEGATSKA SPOROČILA — 3
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH KONGRESNIH DOKUMENTOV
Ustvarjalno in kritično
v osnovnih organizacijah ZKS na območju ptujske občine je v
teku javna razprava o dokumentih za 10. kongres ZKS in izhodi-
ščih za 13. kongres ZKJ. Pri tem dajejo glavni poudarek osnutku
resolucije 10. kongresa ZKS in osnutku sprememb in dopolnitev
Statuta ZKS. Oh tem ocenjujejo tudi stanje v svojem delovnem
okolju in širše ter dajejo spodbude za boljše delo in samoupravno
aktivnosi. S številnimi pripombami na kongresne dokumente pa tu-
di kritično in ustvarjalno sodelujejo p(;i dokončnem oblikovanju re-
si^pji- in premoga sprememb in dopolnitev Statuta ZK.^.
V nekaterih osnovnih organi-
zacijah so do predloženih osnu-
tkov dokumentov precej kritični,
nezadovoljni. Radi bi pač, da bi
se stvari začele hitreje spreminja-
ti na bolje, da bi bilo dokumenti
bolj konkretni in zavezujoči. Ta-
ko so na eni od akcijskih konfe-
renc ocenjevali, da je osnutek
poročila preobširen, da se stvari
ponavljajo, ocene so presplošne,
osnutek poročila preobširen, da
se stvari ponavljajo, ocene so
presplošne, brez navajanja
k6v za ugotovlje'ne' sfabosti ift;
nosilcev odgovornosti za tako
stanje. Ocenjevali so, da je pri
nas prisotna kriza upravljanja in
ne samoupravljanja. Ni moč
sprejemati ocene, da smo za na-
pake in slabosti krivi vsi. Ni kriv-
da komunistov v bazi, da svo-
bodna menjava ni zaživela, da se
vloga občin bolj ne uveljavlja, da
imamo nezaposleno mladino
predvsem zato, ker se ne odpira-
jo delovna mesta tam, kjer je de-
lovna sila. Ni krivda komunistov
v bazi, da govorimo o razbreme-
njevanju gospodarstva, dejansko
pa ga vse bolj obremenjujemo.
Tudi z obveščanjem v ZK vsi ni-
so zadovoljni, saj v osnovne or-
ganizacije nikoli ni bilo povratne
informacije, kaj se je na podlagi
njihovih pobud in predlogov na-
redilo.
PREOBŠIRNA IN PRESPLO-
ŠNA
Največ razprave v osnovnih
organizacijah ZKS je bilo o os-
nutku resolucije 10. kongresa
ZKS. Podatke povzemam iz 15
OO ZKS, to je dobre desetine
vseh OO ZKS v občini, kar daje
solidno osnovo za oceno popre-
čnega stanja v celotni občinski
organizaciji ZKS Ptuj.
Splošna ocena je bila, da je
vsebina resolucije za 10. kongres
dobro pripravljena, z najboljšimi
nameni in usmeritvami. Toda
mnogo tega je bilo zapisanega že
v resoluciji za 9. kongres ZKS,
vendar ni bilo uresničeno. Zato
je skrajni čas, da preidemo od
besed k dejanjem v praksi. Tu je
predvsem odgovornost najvišjih
forumov in komunistov na vodil-
nih položajih od federacije navz-
dol do vsake temeljne organiza- ■
cije.
Precej je pripomb, da je reso-
lucija presplošna, preveč stroko-
vno napisana, ni konkretna in ni
so določeni nosilci nalog. Najpo-
membnejše je, kako bomo nalo-
ge izvajali, tega brez konkretnih
napotil ne bo možno. V nekate-
rih organizacijah so ocenili, daje
resolucija dovolj mobilizacijska,
da zajema najpomembnejše na-
loge za nadaljnje delo, da je dan
poudarek tistim področjem, kjer
bi morali biti bolj ustvarjalni.
V več osnovnih organizacijah
z osnutkom resolucije niso zado-
voljni. »Resolucija je napisana
tako akademsko, da je celo ko-
munisti z akademskimi naslovi
ne razumejo v celoti«, »Resolu-
cija je preobširna, presplošna,
neustrezna, ker ni zadolžitev, ne-
razumljiva, ne daje odgovorov
na odprta vprašanja« — tako so
zapisali v zapisnikih razprav v
posameznih organizacijah.
V CEM RESOLUCIJO DO-
POLNITI
V razpravah je bilo danih tudi
precej pobud in predlogov, kaj v
osnutek resolucije še zapisati, da
bodo naloge bolj celovito in kon-
kretneje zapisane, da bo resnični
akcijski dokument, kažipot iz se-
danjega kriznega stanja v naši
družbi. Večina jih predlaga, da
bi morali biti v resoluciji oprede-
ljeni konkretni nosilci nalog.
Poseben poudarek bi morali v
resoluciji dati delu, kot temeljni
vrednoti in ga temu ustrezno na-
grajevati. Ker tega ni, celo dober
delavec za normalno delo in do-
seganje rezultatov ne dobi toliko,
da bi lahko normalno živel, zato
je prisiljen iskati dodatne zasluž-
ke. Glavni poudarki v resoluciji
bi morali biti dani tistim področ-
jem, kjer moramo biti še bolj
ustvarjali in krepitvi vodilne vlo-
ge ZK. To velja predvsem krepi-
tvi vloge osnovne organizacije,
akcijsko povezovanje, idejno
usposabljanje in informiranje
članov ZK, kadrovski politiki in
sprejemanju v ZK. Odločneje bi
se morali spopadati z vsemi obli-
kami nacionalizma in odpravljati
vzroki, ki jih porajajo.
Nekaj predlogov je tudi, da bi
morali bolj razvijati in uvelja-
vljati delegatski sistem. Komuni-
sti v OO ZKS na področju kme-
tijstva se niso strinjali s tistim de-
lom stavka v resoluciji, ki pravi,
da bomo kmetijsko politiko
»preusmerili od pridelka k do-
hodku«. To ni sprejemljivo, za
kmetijstvo je pomemben pred-
vsem prihodek! Pridelovanje sa-
mo tistega, kar se trenutno dobro
prodaja na trgu, je lahko celo
družbeno škodljivo dejanje.
Kmetijstvo mora stalno težiti k
čim večjemu pridelku.
V večini organizacij so ob za-
ključku razprave želeli predvsem
to, da vsebina resolucije ne bi
ostala le na papirju.
O SPREMEMBAH IN DO-
POLNITVAH STATUTA ZKS
V razpravah v večini osnovnih
organizacij ZKS ocenili, da je
osrfutek špf^emliftib^m "dopofnitev-
StatOta ZKS dobro pripravljen, v
njem so jasno opredeljene nalo-
ge, pravice in dolžnosti članov
ZK, organizacij in organov. Po-
nekod so sicer menili, da naj bi
bil napisan bolj preprosto, da bi
bil razumljivejši in privlačnejši
za branje. V nekaterih organiza-
cijah so predlagali, da se iz 9. in
26. člena osnutka statuta črta be-
seda »in strukturi«. Menijo na-
mreč, da v naprej določena
struktura nekega organa zmanj-
šuje možnost izvolitve najspo-
sobnejših in najkakovostnejših
kadrov v ustrezne organe tako v
ZK kot na drugih področjih.
Edino merilo bi moralo biti zna-
nje, sposobnost, pripravljenost
in moralni lik kandidatov, zato
menijo, da določilo o strukturi ni
potrebno.
V vseh organizacijah so se
opredeljevali tudi za variantne
predloge pri posameznih členih.
Več predlogov je bilo v tem, da
ne bi smeli omejevati mandata
sposobnim in ustvarjalnim ka-
drom, podprli so predlog, da se
občinska konferenca ZKS sesta-
ja enkrat letno, da mora kandi-
dat na zaprti listi dobiti vsaj dve
tretjini glasov, podprli variante o
kvalificirani večini na sejah in
podobno.
Razprave kažejo, da se člani
niso le seznanjali z vsebino osnu-
tkov dokumentov, temveč so se v
vsebino poglabljali in želeli
ustvarjalno prispevati k njihove-
mu dokončnemu oblikovanju.
FF
Programsko
volilna seja
v sredo, 26. februarja, se bodo ormoški komunisti sestali na pro- j
gramsko volilni seji, ocenili delo v minulem mandatu, sprejeli pro- j
gramske usmeritve za naslednji mandat in opravili volitve. Podrobno I
poročilo o delu z okvirnimi programskimi usmeritvami so objavili v jj
informativnem biltenu komiteja OK ZKS-Qrmož Kaj hočemo,. /♦
Orrfioški komunisti ugotavljajo, da so v preteklem mandatnem ,
obdobju dosegli precej spodbudnih rezultatov, ki so se odrazili po-1
sredno v doseženih gospodarskih rezultatih ormoškega združenega ■
dela. Kljub temu pa kritično ocenjujejo, da veliko naiog niso izpolnili
oziroma, da se določenih problemov niso lotili dovolj odločno in
učinkovito. Tak pristop k akciji ne krepi vloge in ugleda zveze komu-
nistov v občini, menijo. Skrbi pa jih ugotovitev, da kljub kongresnim
resolucijam in sklepom republiških in zveznih orgapov zveze komuni-
stov niso uspeli povečati optimizma posameznih članov in ponekod
celih osnovnih organizacij ZK v občini. Prepričani so, da so komuni-
sti premalo usposobljeni in premalo pogumni, ko bi morali oceniti
neaktivnost posameznih članov, napake in idejne odklone ali pa ob-
čutljiva vprašanja v združenem delu, občini ali v regiji.
Tudi vprašanje odgovornosti ima v poročilu svoje mesto. Zaskr-
bljuje ugotovitev, da je še vedno vse preveč prenašanja odgovornosti
na druge, v temeljnih organizacijah in skupnostih še vse preradi zvra-
čajo krivdo za vse probleme na tiste »zgoraj«. Ormoški komunisti me-
nijo, da gre v mnogih primerih tudi za sprenevedanje ali zavestno pre-
našanje odgovornosti na druge. Obenem pa poudarjajo, da je potreb-
no v vrstah zveze komunistov od osnovne organizacije do zveze po-
trebno doseči več enotnosti in določnosti pri uresničevanju dogovor-
jenih sklepov in stališč.
Poročilo vsebuje oceno družbenoekonomskih odnosov v občini,
uveljavljanja političnega sistema v vseh okoljih, dosežkov na področ-
ju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kadrovska giba-
nja v občinski organizaciji in poročila posameznih organov in komi-
sij.
V naslednjem mandatu bodo ormoški komunisti namenili največ
pozornosti uresničevanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov,
političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja, idejni, akcijski
in kadrovski krepitvi zveze komunistov v občini ter splošni ljudski
obrambi in družbeni samozaščiti. Seveda so to le osnovne oporne toč-
ke programa, ki ga bodo sproti dopolnjevali z najbolj aktualnimi na-
logami.
Delegati programsko volilne seje OK ZKS Ormož bodo v sredo
volili tudi novo vodstvo, člane komiteja, predsedstva, delegate za
družbenopolitični zbor občinske skupščine, za medobčinski svet ZKS
Podravja in člane komisij. Za predsednika občinskega komiteja ZKS
je ponovno predlagan Miran Krajnc, za sekretarja predsedstva OK
ZKS pa Mirko Novak. Kandidatura obeh je bila potrjena tudi v pred-
kandidacijskem postopku v osnovnih organizacijah ZK občine Or-
mož.
N. D.
Spodbudno štipendiranje
Do konca marca naj bi v vseh
slovenskih občinah podpisali no-
ve samoupravne sporazume o šti-
pendiranju. Čeprav so cilji šti-
pendiranja nespremenjeni — gre
za zagotavljanje ustreznih ka-
drov, za izenačitev materialnih
možnosti za izobraževanje in za
doseganje čim boljših učnih
uspehov — je v samem sistemu
štipendiranja predvidenih nekaj
bistvenih kakovostnih spre-
memb.
Štipendijska politika naj bi po
novem spodbujala tako učence
oziroma študente kot organizaci-
je združenega dela oziroma šti-
penditorje. Prve k dobrim učnim
uspehom in k izobraževanju za
tiste poklice, ki jih združeno delo
potrebuje, druge pa k štipendira-
nju kadrov z višjo in visoko stro-
kovno izobrazbo, kar se bo brez
dvoma odražalo na poznejših de-
lovnih dosežkih v organizacijah
združenega dela. Poleg tega naj
bi bil spremenjeni sistem štipen-
diranja spodbuda tudi organiza-
cijam združenega dela s področ-
ja družbenih dejavnosti, ki mora-
jo bolj smelo kot sedaj načrtovati
zaposlovanje strokovnih delav-
cev.
Novi sporazum, o katerem se
sedaj odločajo tudi delavci v
združenem delu ptujske občine,
naj bi pomenil spreminjanje se-
danjega stanja na področju ka-
drovskega štipendiranja. V obči-
ni Ptuj je poprečno letno nekaj
nad 1800 štipendistov. Od teh jih
le okrog 30 odstotkov prejema
kadrovske štipendije, ostali pa
štipendije iz združenih sredstev.
To razmerje je prav obratno od
republiškega oziroma planirane
ga. Namen kadrovskega štipen-
diranja je namreč, zagotoviti
ustrezno kadrovsko strukturo v
združenem delu, ki sedaj (sploh
pa v ptujski občini) še zdaleč ni
ugodna. Poleg tega v občini zbra-
na sredstva za štipendije iz zdru-
ženih sredstev ne zadoščajo po-
trebam, zaradi česar občina Ptuj
prejema solidarnostna sredstva.
Do teh pa je upravičena le v pri-
meru, če vse organizacije združe-
nega dela in druge samoupravne
organizacije in skupnosti podpi-
šejo sporazum o štipendiranju.
Katere pa so bistvene spre-
membe v sistemu štipendiranja?
Spreminjajo se tako cenzusi za
dodelitev štipendij kot tudi viši-
na itipendij. Štipendija naj bi po
novem ne bila nižja od najnižje
pokojnine za polno delovno do-
bo in ne višja od zajamčenega
osebnega dohodka. Poleg tega
naj bi bile štipendije za izobraže-
vanje zunaj kraja stalnega biva-
nja višje, saj so tudi stroški v ta-
kem primeru višji. V organizaci-
jah združenega dela so že v javni
razpravi o spremembah sporazu-
ma opozarjali, da tak sistem šti-
pendiranja pomeni zanje večjo
finančno obremenitev. Vendar,
materialni položaj učencev in
študentov poznamo in vemo, da
v mnogih primerih ni takšen, da
bi zagotavljal vsaj minimalne po-
goje za življenje in delo. Če si
združeno delo hoče zagotoviti
ustrezne kadre, mora tudi nekaj
žrtvovati. Naložba v znanje se
vedno in povsod obrestuje in
predvsem tega se je treba zave-
dati ob sprejemanju novega spo-
razuma o štipendiranju.
Hkrati pa je treba upoštevati
tudi dejstvo, da zaradi slabih ma-
terialnih možnosti prav v ptujski
občini vse več učencev po konča-
ni osnovni šoli ostane doma in
ne nadaljuje izobraževanja.
Še ena sprememba govori v
prid pozitivne odločitve, torej za
podpis sporazuma. Učenci in
študenti naj bi za odlično oceno
prejeli dodatnih deset odstotkov
poprečnega mesečnega dohodka,
za prav dober uspeh pa pet od-
stotkov. Poleg tega naj bi po no-
vem štipendirali tudi podiplom-
ski študij. Vse naštete spodbude
so prav tako obojestranske, zato
oklevanja pri sprejemanju nove-
ga sporazuma ne bi smelo biti.
Nevenka Dobljekar
Gorazd Žmavc kandidat za predsednika SO Ptuj
Petek, kako je prišlo do predloga, smo opisali že
v sestavku na prvi strani. Dodatno navajamo le ne-
kaj podatkov iz življenjepisa kandidata za pred-
sednika Skupščine občine Ptuj.
Gorazd Žmavc je rojen 28. 2. 1947, stanuje v KS
Franc Osojnik Ptuj. Po končani gimnaziji v Ptuju
je leta 1968 diplomiral na višji pravni šoli v Mari-
boru. Najprej je bil zaposlen v TP izbira Ptuj, po
odsluženju kadrovskega roka pa se je zaposlil v
Zlatarni Celje. Najprej je bil vodja nabave, nato
sektorja notranje trgovine in potem direktor
TOZD Trgovina. Od leta 1978 je bil direktor TGO
Gorenje TOZD Elektronika v Ptuju. V tem času je
opravil tudi šolo za zunanjetrgovinsko registracijo
pri GZS in seminar za poslovodne delavce. Ob
rednem delu še študira na II. stopnji VEKŠ v Ma-
riboru.
Gorazd Žmavc je kot mladinec aktivno deloval
v organizaciji ZSMS in v klubu OZN, leta 1965 je
bil sprejet v ZK. Aktivno je delal kot sekretar Zve-
ze študentov na Višji pravni šoli v Mariboru, v le-
tih 1969-70 je bil član OK ZSMS Ptuj. V Zlatarni
Celje je opravljal več družbenopolitičnih funkcij.
Kot član grupacije zlatarstva in pozneje biroopre-
me je deloval tudi pri Gospodarski zbornici Jugo-
slavije.
Zaradi uspešnega dela v OK ZKS Ptuj in Me-
dobčinskem svetu ZKS na Podravje in dolgoletne-
ga aktivnega družbenopolitičnega dela je bil leta
1984 izvoljen za sekretarja Predsedstva OK ZKS
Ptuj, na programsko volilnih konferencah v OO
ZKS pa je dobil tudi enotno podporo za opravlja-
nje te funkcije še za eno mandatno obdobje.
Povsod je naloge opravljal z vso odgovornostjo,
pri delu je pokazal dobre organizacijske sposob-
nosti in sposobnosti vodenje, zat-^ so predsedstva-
DPO občine Ptuj ocenila, daje najustreznejši kan-
didat za predsednika skupščine občine Ptuj in so
mu dali tudi vso podporo.
FF
Gorazd Žmavc
Krepitev ali pešanje zadružništva
Predstavniki zadružne Zveze Slovenije obi-
skujejo v tem času zadružne organizacije si-
rom Slovenije z namenom, da v pogovoru z
vodstvi in člani zadrug ugotovijo stanje v slo-
venskem zadružništvu. Obiski sodijo v okvir
priprav na 14. občni zbor zadružne zveze Slo-
venije, ki bo aprila, v aktivnosti pred 10. kon-
gresom slovenskih komunistov ter v javno
razpravo o kritični analizi delovanja politi-
čnega sistema socialističnega samoupravlja-
nja.
V minulem tednu sta predstavnika zadru-
žne zveze obiskala tudi obe zadrugi v Ptujski
občini. V pogovoru so se dotaknili realizacije
srednjeročnega plana 1981—85 in predvide-
nega razvoja v novem planskem obdobju. V
ospredju je bil položaj kmeta v zadrugi, in
gospodarski uspehi in težave zadruge glede
na kritične pogoje, ki se, predvsem v sloven-
ski živinoreji že nekaj časa slabšajo. Naloga
predstavnikov zadružne zveze je tudi ugoto-
viti, kako učinkujejo lani sprejeti ukrepi za
izboljšanje položaja kmetijstva in kakšna je
učinkovitost družbenega vlaganja v izvedbo
melioracij. Naloga predstavnikov zadružne
zveze je tudi. da ugotovijo, kakšno mesto
imajo nekatere slovenske zadruge (takih je
kar 80 odstotkov) znotraj večjih gospodar-
skih sistemov.
Za slovensko zadružništvo velja ugotovi-
tev, da je v organizacijskem pomenu daleč
pred jugoslovanskim zadružništvom, še ved-
no pa daleč od tistega, kar želimo doseči, to-
rej od tega, kakšno zadružništvo želimo in
potrebujemo. Življenje v zadrugah je močno
povezano z ekonomskim položajem, ta pa je
v slovenskem kmetijstvu, predvsem v živino-
reji kritičen. Veliko škode so v preteklih letih
povzročila ekonomska nesorazmerja, sistem
intervencij pa je še daleč od tega. da bo zago-
tovil kmetijsko proizvodnjo na ekonomskih
osnovah. Sicer pa so v slovenskem prostoru
kljub temu zadruge, ki uspešno rešujejo te
probleme in zanje je moč trditi, da se zadru-
žni odnosi tcrepijo. Na drugi strani pa so tudi
zadruge, znotraj katerih proizvodnja peša in
grozi, da bomo že kmalu odvisni od uvoza
nekaterih kmetijskih pridelkov, ki jih lahko
sicer zagotovimo doma.
Kot sta povedala Marjan Jakus samo-
stojni svetnik za družbeno-ekonomske odno-
se pri zadružni zvezi Slovenije in inženir Er-
vin Kuhar — samostojni svetnik za živinore-
jo pri republiškem centru za pospeševanje
kmetijstva, je razprava v obeh naših zadru-
gah pokazala, da kmetje v ptujski zadrugi
uspešneje uresničujejo svoje interese kot v lo-
vrenški. To ugotovitev sta podkrepila z dej-
stvom, da so v ptujski zadrugi uspeli bolj
uveljaviti kompleksno pogodbo in utrditi po-
ložaj združenega v primerjavi z nezdruženim
kmetom. V ptujski zadrugi so priredili 2 ali
tri vrste pogodb. S tem so sicer izgubili nekaj
članov zadruge, vendar so odnosi znotraj za-
druge odslej boljši.
J. Bračič
Sklicane seje zborov 80 Ptuj
Predsedniki zborov Skupščine občine Ptuj so
sklicali ločene seje zborov, ki se bodo sestali:
Družbenopolitični zbor v sredo, 5. marca. Zbor
krajevnih skupnosti 6. marca ob 8. uri, ob 11. uri
pa še Zbor združenega dela.
Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali
analizo o uresničevanju dogovora o razvoju drob-
nega gospodarstva v občini, predlog družbenega
dogovora o skupnih planskih elementih na ob-
močju Sveta skupnosti podravskih občin za ob-
dobje 1986 — 90, predlog družbenega dogovora o
štipendijski politiki v SRS, dogovor o usklajevanju
meril za določanje območij, na katerih se plačuje
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in
meril za določanje višine tega nadomestila. Raz-
pravljali bodo tudi o poročilu o delu ZMDA Slo-
venske gorice za obdobje 1981—85 in programu
1986 - 1990 in o poročilu o delu Družbenega pra-
vobranilca samoupra\ Ijanja občine Ptuj za leto
1985. Posebej bodo sklepali o osnutku odloka o
proračunu občine Ptuj za leto 1986. o predlogih
sklepov o soglasjih, opravili volitve in imenovanja
ter obravnavali delegatska vprašanja.
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji 17.
februarja obravnavalo odprta vprašanja do posa-
meznih točk dnevnega reda. Ob tem so sklenili, da
bo 31. marca še ena seja, zadnja v tem mandatu in
so zanjo določili tudi dnevni red zato, da bo lahko
gradivo pripravljeno pravočasno.
■ ________ FR
OK ZKS ORMOŽ
Predlog kandidatov za delegate
10. kongresa ZKS
Po sklepu C'K ZKS občinske organizacije ZKS iz\olijo na \sakih
200 članov ZK po enega delegata na 10. kongres ZKS, ki bo v drugi
polovici aprila letos v Ljubljani. Občinska organizacija ZKS Ptuj tako
izvoli 13 delegatov. NasejiOK ZKS Ptuj so v ponedeljek. 17. febru-
arja sprejeli predlog kandidatov za delegate, ki >o: Janko Bezjak, roj.
1944. Feliks Bagar. roj. 1930, sekretar OS ZSS Ptuj, Diana Bohak, roj.
1962, študentka, Jože Botoiin, roj. 1944, gradb. inženir, Štefan Čelan,
roj. 1957, ing. kemijske tehnologije, Branko Gorjup. roj. 1933, dipl.
politolog. Jože Križančič, roj. 1926, upokojenec, Milan Lacko, roj.
1926. kmet-kooperant. Rozina Markovič, roj. 1938, tekstilni tehnik,
Edi Poharič. roj. 1942. elektromonter. Slava Sare. roj. 1946. predmet-
na učiteljica. Franc Visenjak, roj. 1950. dipl. ekonomist in Jane/ Zem-
Ijarič, roj. 1949. strojni ključavničar.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
20. februar 1986 —
TEDNIK
»UNIFORMO
UUBIVA ...<(
V delavskem domu Franc Kramberger v F*tuju je bil v četrtek, 13.
februarja, zanimiv pogovor o možnostih šolanja na vojaških srednjih
šolah in akademijah, ki sta ga pripravila koordinacijski odbor za
usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice, ki deluje v okviru občin-
ske konference SZDL Ptuj, ter oddelek za ljudsko obrambo SO I*tuj.
Sodelovali so učenci ptujskih osnovnihln srednjih šol, skupaj 31, po-
leg tega še predstavnik vojašnice — starešina Franc Meglic in pred-
stavnica Zavoda za zaposlovanje — Vladka Kolarič. Pogovor je vodil
Franc Predikaka, namestnik načelnika oddelka za LO. O šolanju pa
sta govorila Ivan Arnejčič iz Lovrenca na Dravskem polju, ki obisku-
je drugi letnik akademije kopenske vojske v Beogradu in Robert Plo-
šinjak iz Stojnc, ki obiskuje drugi letnik srednje šole kopenske vojske
v Sarajevu.
Pogovor je bil živ. Učenci so spoznali lepe in tudi senčne strani
šolanja, za katerega se sicer še vedno odloča premalo Slovencev in to
kljub velikemu številu informacij. Glavna ovira je še vedno premajh-
na tradicija, čeprav so Slovenci izredno dobri gojenci — dobri učenci
in pozneje izredno dobre starešine.
V lanskem letu se je za šolanje na vojaških srednjih in visokih šo-
lah prijavilo 22 učencev, od tega jih 7 ni izpolnjevalo osnovnega po-
goja — ni imelo zadovoljivega učnega uspeha. V redno šolanje jih je
bilo sprejetih 5. Kot smo izvedeli na oddelku za LO SO Ptuj, se jih je
letos prijavilo še 8 oziroma 9, osem za srednje šole in eden za akade-
mijo. Nasploh se v oddelku za ljudsko obrambo in tudi pri koordina-
cijskem odboru za usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice zelo
prizadevajo, da bi pridobili čim več mladih za šolanje na vojaških šo-
lah.
Ivan Arnejčič je doma iz Lovrenca na E^tavskem polju in se je za
šolanje na vojaški srednji šoli odločil takoj po končani osnovni šoli v
Kidričevem. Zakaj se je tako odločil?
»Poligon v Apačah je blizu mojega doma, zato sem veliko časa
preživel z vojaki. Vzljubil sem uniformo, zato potem odločitev ni bila
težka. Najtežja je bila ločitev od doma — od staršev, pa tudi v prvem
Ivan Arnejčič
Robert Plošinjak
Pogled na udeležence pogovora
foto: JOS
in drugem letniku je treba »stisniti«, zato je učni program tudi tako
naravnan, da se v najkrajšem času pobliže spoznamo in začnemo ži-
veti kot kolektiv, v katerem si medsebojno pomagamo.
Učenja je izredno veliko in ne moreš »zabušavati«, učiti seje po-
trebno sproti. Obvezne učne ure maksimalno izkoristimo. Če imamo
težave, so nam profesorji takoj pripravljeni pomagati. Poleg že pri-
pravljenega si urnik naredimo vsak zase. Skupinsko se učimo in tudi
skupinsko preverjamo znanje.
V Ljubljani nismo stalno nosili uniforme. Oblekli smo jo v četr-
tek, ko smo imeli samo strokovne predmete.
Težji je bil prehod v Beograd. Takrat pa se je začelo čisto voja-
ško življenje. Oblekli smo uniforme. Že v prvem letniku smo šli za
dva meseca v enoto, kjer smo se v živo seznanili s tem, kako je potreb-
no delati z vojakom.
Poleg resnega dela imamo oziroma razvijamo številne proste
aktivnosti, saj mora biti vojak vsestransko izgrajena osebnost.
Če bi bil še enkrat pred odločitvijo, bi se ponovno odločil za šo-
lanje na vojaški šoli,« je zaključil Ivan Arnejčič.
Z uniformo je »zastrupljen« tudi Robert Plošinjak iz Stojnc. Tu-
di njegov brat je v vojaški šoli. Z veliko ljubeznijo je pripovedoval
mladim o svojem šolanju, ki poteka na srednji vojaški šoli kopenske
vojske v Sarajevu, kjer uniformo oblačijo že od prvega dneva šolanja.
Mladim priporoča, da se odločijo za šolanje v vojaških srednjih
in visokih šolah, zlasti še tistim, ki imajo nagnjenje do uniforme.
MG
Za varstvo borcev in
vojaških invalidov
Glavni problemi, s katerimi se srečujejo udeleženci NOV so po-
slabšanje materialnega stanja, slabo zdravstveno stanje, osamljenost,
kar pomeni, da jih mlajši svojci zapuščajo. Vse to zahteva učinkovito
ukrepanje v sodelovanju s socialnim skrbstvom, dispanzerjem za bor-
ce NOV, z borčevsko organizacijo in s komisijo za varstvo borcev
NOV pri SO Ptuj. Te naloge opravlja referat za varstvo borcev in vo-
jaških invalidov pri OK DERP občine Ptuj.
Slabšanje zdravstvenega stanja vojaških invalidov in družinskih
članov padlih borcev narekuje posamično obravnavo primerov. Zato
je potrebno več neposrednega stika z obiski na domu, stalno je treba
spremljati materialno stanje, posredovati pri ureditvi nege na domu
in pri urejanju drugih vprašanj.
FF
OK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE
Več samostojnosti in odgovornosti
Ob izteku štiriletnega mandata ugotavljamo, da organiziranost ko-
miteja in pristojnosti do izvršnega sveta niso ustrezne. Planska stroko-
vna služba bi bila bolj odgovorna na učinkovita, če bi delovala samostoj-
no in se ne bi skrivala za komitejem in izvršnim svetom. Za področje
družbenih dejavnosti bi moral biti poseben organizacijski del ali samo-
stojni komite z najnujnejšo kadrovsko zasedbo. Komite se ni dovolj
uspešno vključeval v razreševanje določenih problemov v združenem de-
lu, temveč je vse preveč le ugotavljal vzroke. Zato je potrebno dopolniti
pristojnosti in kadrovsko zasedbo komiteja. Premalo je uveljavljena tudi
javnost dela komiteja, s tem pa tudi širša družbena potrditev odgovorno-
sti za sprejete odločitve. Prav tako komite ni izvajal upravnega nadzora.
To je nekaj najpomembnejših
ugotovitev Občinskega komiteja
za družbenoekonomski razvoj in
planiranje občine Ptuj, ki je na
seji, 12. februarja obravnaval po-
ročilo o svojem delu v letu 1985
in ocenil delo v 4-letnem man-
datnem obdobju od leta 1982.
Navajamo nekaj podatkov iz po-
ročila in razprave na seji.
Občinski komite za družbe-
noekonomski razvoj in planira-
nje je kolegijsko vodeni upravni
organ občine Ptuj. Na svojih se-
jah je v minulem mandatnem ob-
dobju obravnaval vsa gradiva iz
programa dela komiteja, kar je
bilo v glavnem tudi v programu
dela zborov Skupščine občine
Ptuj. Komite je pripravljal delo-
vna gradiva in jih predložil izvrš-
nemu svetu v dokončno obliko-
vanje in pripravo osnutkov ali
predlogov za obravnavo in spre-
jemanje v zborih občinske skup-
ščine. Torej je šlo vse delo skozi
izvršni svet, zato tudi ni nepo-
sredne odgovornosti komiteja.
Komite je pri vsakoletni pri-
pravi programa dela, še posebej
pa po vsaki obravnavi v izvrš-
nem svetu in zborih občinske
skupščine, upošteval pripombe,
stališča in sklepe, ki jih je dobi-
val na pripravljena gradiva. Veči-
no usmeritev je tudi upošteval in
tako prispeval svoj delež k razre-
ševanju družbeno ekonomskih
problemov v občini. Podrobneje
je komite obravnaval problema-
tiko, ki je spremljala delo služb
in komiteja kot celote v letu
1985.
Na seji so ugotovili, da se je
kolegijsko vodenje tega upravne-
ga organa uveljavljalo, še vedno
pa ni dovolj opredeljena pristoj-
nost in odgovornost komiteja za
predlaganje določenih zadev.
Predlagali so, da bi bilo treba v
tem smislu dopolniti statut obči-
ne Ptuj, ki naj bi opredeljeval
pristojnosti komiteja in mu omo-
gočal pri določenih vprašanjih
neposredno nastopati v občinski
skupščini.
V aktivnostih pri pripravi
družbenih planskih dokumentov.
ki so v zadnjih dveh letih poteka-
le v okviru komiteja, se je poka-
zalo, da bi bilo treba strokovne
službe za planiranje organizirati
drugače. Menili so, da bi bilo
najprimernejše to službo organi-
zirati zunaj komiteja, kot poseb-
no strokovno upravno organiza-
cijo. V tem primeru bi tudi delav-
ci te službe prevzeli odgovornost
za predlagane strokovne rešitve.
Komite se je tudi uveljavljal
pri usklajenem opravljanju
upravnih zadev, ki so bila skup-
nega pomena za več upravnih or-
ganov. Prav tako pri organizira-
nem sodelovanju in usklajevanju
samoupravnih interesnih skup-
nosti družbenih dejavnosti, do-
čim je bil pri sodelovanju s SIS
materialne proizvodnje komite
manj uspešen. Sodeloval pa je
tudi z drugimi samoupravnimi
organizacijami in skupnostmi.
Najobsežnejše in najtesnejše so-
delovanje je bilo pri pripravi
planskih dokumentov in izdelavi
informacij o uresničevanju druž-
beno ekonomskega razvoja obči-
ne, manj uspešno pa je bilo sode-
lovanje pri usmerjanju politike
skupne porabe.
Ugotovili so, da delo komiteja
na področju interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti ni zadovo-
ljivo, ker glede na razpoložljivi
kader ne morejo opravljati vseh
nalog. Prav zato so menili, da bi
moral biti v komiteju organiziran
poseben oddelek, še boljše pa bi
bilo, če bi v občini ustanovili po-
seben občinski komite za družbe-
ne dejavnosti, kot to že imajo v
nekaterih večjih občinah. Skle-
pajo, da komite prav zaradi tega
ne izvaja v celoti upravnih nalog
za družbene dejavnosti in tudi ne
pravnega nadzora. Glede na vse
to bodo v komiteju potrebne ka-
drovske okrepitve in organizacij-
ske spremembe.
V nadaljevanju poročila je po-
drobneje nakazana problematika
tega upravnega organa po po-
dročjih dela: odsek za plan in
analize, odsek za gospodarsko
upravne zadeve, odsek za stati-
stiko, referat za varstvo borcev in
vojaških invalidov in za ostala
področja.
Na seji so se dogovorili, da
bodo poročilo o vsej tej proble-
matiki kar najbolj strnili in ga
predložili v razpravo delegatom
zborov skupščine občine Ptuj.
Člani komiteja so poudarili, da
je v našem skupnem interesu
iskati oblike, poti in sredstva za
še boljše delo. Skupna ocena je
tudi bila, da ob izteku 4-letnega
mandata moramo tudi realno
ugotoviti, kateri problemi so reš-
ljivi glede na širši družbeni inte-
res, zato se moramo zanje tudi
odločno zavzeti. Taka razmišlja-
nja o izboljšanju dela upravnih
organov in večji razmejitvi dela
med upravnimi organi in stro-
kovnimi službami SIS bodo pri-
spevala tudi k večji racionalnosti
na tem področju.
FF
Poučna zdravstvena in druga predavanja
Svet za spremljanje družbenoekonomskega
in političnega položaja žensk pri OK SZDL
Ptuj in Obdravski zavod za veterinarstvo in
živinorejo Ptuj sta že lani pripravila za aktive
kmečkih žena zanimivi in poučni zdravstveni
predavanji. Predavala sta dr. Jelka Kolarič in
dr. Erik Solman. Nosilni temi sta bili otroške
bolezni ter klimakterij in rak. Pri realizaciji
sta sodelovala še Zdravstveni center dr. Jože-
ta Potrča Ormož—Ptuj in Občinska zdrav-
stvena skupnost Ptuj.
Kot je povedala Zvonka Kneževič, pred-
sednica sveta, so bile ženske s predavanji iz-
redno zadovoljne. V svetu pa so se zanje
odločili iz preprostega razloga, da bi žen-
skam pomagali pri reševanju vsakdanjih pro-
blemov in specifičnih tegobah, ki spremljajo
predvsem žensko, ki še vedno podpira tri hi-
šne vogale.
Letošnjo zimo so program predavanj širše
zastavili. Tako so letos uspešno izvedli dve
predavanji, na katerih so pozornost namenili
visokemu krvnemu pritisku (kako z njim ži-
veti in delati), ranam na prebavilih, alkoho-
lizmu in škodljivosti kajenja. Predavali pa so
dr. Janez Mršek, dr. Ivo Soda, Bojan Sinko,
klinični psiholog specialist in dr. Milivoj Ra-
din. Na prvo predavanje je prišlo prek devet-
deset žensk in tudi trije moški. Na drugem, ki
je bilo 12. februarja, je bil obisk zaradi vre-
menskih razmer nekoliko slabši, pa vendar še
zadovoljiv.
Predavanja so obogatili še z barvnimi dia-
pozitivi in propagandnim materialom, za ka-
terega je med udeleženkami veliko zanima-
nje in ga po običaju ženske razdelijo v oko-
ljih, kjer živijo in delajo. Zaključki predavanj
so vedno v znamenju številnih vprašanj.
Svet je navezal stike tudi s poslovnostjo os-
novnih šol, saj bo z njeno pomočjo po šolah
organiziral predavanja o prehrani, vzgoji in
boleznih otrok, o zdravilih, ki bi jih morali
imeti doma, ter o telesnih in psihičnih teža-
vah odraščajočih otrok. Predavanja bodo po-
vezali z roditeljskimi sestanki.
V svetu pravijo, da si od predavanj veliko
obetajo, predvsem pa želijo, da bi imela do-
ločene učinke. MG
Okrepiti sodelovanje z zdomci
Koordinacijski odbor za vprašanja delav-
cev na začasnem delu v tujini, ki deluje pri
občinski konferenci SZDL Ptuj, je že sprejel
osnutek delovnega programa za letos. Pro-
gram bodo poslali tudi upravnemu odboru
Slovenskega kulturno prosvetnega društva
Sava v Frankfurtu, s katerim občina Ptuj so-
deluje že celo desetletje, da bi dali nanj pri-
pombe ali dodatne predloge.
Dogovor je, da bi poleg običajnega sodelo-
vanja z društvom, mišljeni so obiski naših de-
legacij in kulturnih delavcev v Frankfurtu in
predstavnikov društva v Ptuju, ohranili še ne-
katere že uveljavljene oblike sodelovanja. Ta-
ko naj bi tudi letos izvedli skupno taborjenje
otrok naših zdomcev z otroki iz ptujske obči-
ne v poletnih mesecih, osnovna šola Toneta
Žnidariča, ki je nosilec te naloge, pa opozar-
ja tudi na sodelovanje z učenci dopolnilnega
pouka slovenščine v Frankfurtu. Ti naj bi se
tudi letos — če bodo to dopuščale finančne
možnosti — udeležili pouka v šoli Toneta
Žnidariča, stanovali pa bi pri svojih vrstni-
kih, s katerimi so navezali stike že prejšnje le-
to. V tej šoli se tudi dogovarjajo za obisk
učencev v Frankfurtu, kjer bi našim šolarjem
njihovi vrstniki predstavili svoje življenje in
delo v tujini.
Sicer pa so člani odbora predlagali, da naj
bi se v sodelovanje z zdomci bolj vključile tu-
di samoupravne interesne skupnosti, pred-
vsem kulturna in telesnokultuma, pa tudi or-
ganizacije združenega dela, ki bi lahko finan-
čno pomagale pri uresničitvi programa.
V programu dela odbora je tudi nenehno
spremljanje zakonodaje, ki se tiče tega po-
dročja, organizacija pogovorov z našimi de-
lavci ob obiskih v tujini in, če bo interes, tudi
organizacija pogovora z zdomci, ko bodo ob
božičnih praznikih na obisku v domovini.
Največ pozornosti bo koordinacijski odbor
namenil vprašanjem zaposlovanja tistih de-
lavcev, ki se želijo za stalno vrniti v domovi-
no. Tu bo k sodelovanju pritegnil skupnost
za zaposlovanje, upravne organe, ki urejajo
zadeve v zvezi z obrtjo in ostale službe. Po-
sebno si želijo tesnejšega sodelovanja z obr-
tnim združenjem. N. D.
dr Ljubo Pušenjak
Po hudi in težki bolezni je 4.
februarja umrl dr. Ljubo PUŠE-
NJAK, zdravnik IS^urg Splošne
bolnice v Ptuju.
Vest o njegovi smrti se je hitro
razširila po bolnišnici in celot-
nem zdravstvenem centru ter me-
stu Ptuju. Njegova smrt je člane
naše delovne organizacije in pre-
bivalce Ptuja močno prizadela.
Smrt je prekinila življenje, načrte
in življenjsko delo našemu de-
lovnemu dr. Ljubo Pušenjaku,
kirurgu, pomočniku predstojnika
kirurškega oddelka. Udarec in
izguba za bolnišnico in zdrav-
stveno službo je ravno tako težka
kakor za družino, ki je izgubila
skrbnega sina, moža in očeta.
Smrt pač ne pozna izjem, izbi-
ra po nam nerazumljivem pro-
gramu. Njeni načrti in udarci so
brezkompromisni. Tako zelo bi
bila še potrebna njegova delovna
vnema, vestnost, izkušenost, zna-
nje in kirurška spretnost, vendar
omahnila je delovna in spretna
roka, onemele so ustnice in um
je ugasnil.
Dr. Ljubo Pušenjak se je rodil
4/1-1930 v Cerknici, v zdravniški
družini kot dvojček. Oba s po-
kojnim bratom sta sledila očetu
zdravniku in postala tudi zdrav-
nika. Medicinsko fakulteto je
končal v Ljubljani leta 1956, spe-
cialistični izpit iz kirurgije je
opravil leta 1967. Služboval je in
stažiral najprej v Ptuju, nato Lju-
bljani, Izoli in od leta 1971 ne-
prekinjeno na kirurškem oddel-
ku bolnišnice v Ptuju. Kmalu se
je uveljavil kot dober zdravnik in
operater. Bolniki so ga cenili,
zaupali so mu in videli odrešitev
v njegovem operativnem posegu
ter zdravljenju. Ravno zaradi pri-
ljubljenosti in zaupanja je veliko
dela ležalo na njegovih ramenih,
nikoli pa se tudi ni delu izogibal.
Skrb za zaupanega bolnika mu
ni dala spati ob komplikacijah, v
času dežurstva je bil neprestano
v gibanju in obiskoval bolnike
povsod tam, kjerkoli je mislil, da
bi lahko bila njegova pomoč po-
trebna. Njegova predanost kirur-
giji in medicini je bila popolna;
zaupal ji je in tako je želel tudi,
da ji zaupajo bolniki, ki veliko-
krat težko razumejo strožja navo-
dila zdravnika.
V njegovih besedah je bila le
skrb za uspešno zdravljenje. Vsa-
ka krivica ga je hudo prizadela.
Poznal je le pravico in krivice
vseh vrst je odklanjal in jih ni
zmogel razumeti. Dosledna po-
štenost je bila njegova posebna
odlika. Zvest je bil svojim nače-
lom do konca. Njegova osebnost
in značaj sta bila brez ovinka trd-
na kot jeklo. Znal pa se je tudi
približati človeku in bolniku ter
mu ponuditi v bolezni svojo sr-
čno toplino. Zato so ga bolniki
tudi cenili.
Dr. Pušenjak je bil tudi izre-
den ljubitelj narave, navdušen
lovec in enako dober strokov-
njak na lovskem področju kakor
kirurg v stroki. Privzgojil si je
lovski čut že pri očetu in lovstvo
mu je bilo razvedrilo po napor-
nem delu.
Opisovati življenje in delo ki-
rurga dr. Ljuba Pušenjaka ni lah-
ko. Bil je neumoren delavec,
zdravnik in odličen kirurg. Ži-
vljenje mu je večkrat prinašalo
razočaranje, kakor se pač to godi
vsem živim. Sicer ga je to bolelo,
vendar je kmalu vse hudo poza-
bil. Morda ga je življenje že pri-
pravljalo na hudo bolezen, ki jo
je lahko tako hrabro prenašal.
Trpel je in z razumevanjem pre-
našal odpoved medicinske zna-
nosti, ki sicer veliko bolnikov re-
šuje smrti, pri drugih pa brezsr-
čno odpove in jih pusti v objem
smrti.
S temi skrbnimi besedami sem
hotel počastiti spomin na odli-
čnega kirurga in tovariša, dr.
Ljuba Pušenjaka. Nam, njego-
vim sodelavcem bo ostal v neiz-
brisnem spominu kot človek,
zdravnik, kolega, delovni tovariš,
kirurg, pošten in zvest ter kriti-
čen državljan naše jugoslovanske
skupnosti, lovec z dušo in tele-
som in član zdravniškega dru-
štva.
Predsednik zdravniškega društva
Ptuj —Ormož
Prim. dr. sc. Jože NEUDAUER
TEDNIK ~ 1
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Predspomladanska opravila v vrtu
Čeprav nas je narahlo navdajalo upanje,
da bo zima z razliko od lanske vendarle mi-
lejša in krajša, pa nas je zadnji obilni sneg
krepko presenetil. Za zimsko zmrzal lepoti-
čnega grmičevja, sadnega drevja in vinske tr-
te nas naj ne bo strah, saj je les v lanski jese-
ni odlično dozorel in je tako nadvse odporen
in sposoben za prezimitev. V vrtu, dokler leži
snežna odeja, prav tako kot je ne bi bilo,
sproti negujemo okolje in ga čistimo ter pre-
prečujemo vsako smetenje in onesneževanje.
Spomnimo se, kako žalostno in nastlano iz-
gleda naše okolje običajno po snežni odjugi.
Poti oziroma gazi po vrtu ne solimo pred po-
ledico, temveč le peskamo, da to ne bi imelo
škodljivega vpliva na trato.
Že po prvi odjugi lahko pričnemo v okras-
nem, sadnem in zelenjavnem vrtu s predspo-
mladanskimi opravili, za kar naj velja nekaj
naslednjih napotkov:
O OKRASNEM VRTU: žive meje ligu-
struma ali gabra brez škode obrezujemo ali
oblikujemo že pri —20° C, forsitijo, ki cvete
med prvimi grmovnicami in sploh vse cveto-
če grmovnice, pa režemo ali bolje rečeno red-
čimo šele po cvetenju. Če so žive meje spodaj
ogoljene, to popravimo s takoimenovano
pomlajevalno rezjo, ko jih obrežemo ali kraj-
šamo daleč oziroma nizko na stari les.
Če želimo našim malčkom pripraviti na vr-
tu peskovnik in gugalnico, je čas za pripravo
zemljišča in gradbenega materiala sedaj
pravšen, da bo že vse nared ob prvih sončnih
spomladanskih dneh. Sicer pa ob hladnih
dneh nadzorujemo varovanja rastlin za ozi-
mitev, da se nam le-ta ni poškodovala po ve-
tru ali obilici padavin. Nadzorujemo gomolje
dalij, gladiol in gomoljnih begonij, da bi nam
jih ne napadla gniloba, posodovke po potre-
bi zalivamo in varujemo pred škodljivci.
V SADNEM VRTU v času globokega zim-
skega mirovanja izvajamo pomlajevanje sad-'
nih dreves, ki ga opravljamo na drevesih, ki
so se nam izrodila ali prerastla. Hranilne
snovi, ki so jih listi v preteklem letu z asimi-
lacijo ustvarili, so sedaj vskladiščene v kore-
ninah sadne rastline in jih pri tako zgodnjem
rezu ne bomo odvrgli, ker se še niso pričele
pretakati v vrhove drevesne krošnje. Čim
zemlja ne zmrzuje, odkopljemo pri listih dre-
vesnih vrstah, ki so podvržene rasti korenin-
skih izrastkov, vrhnjo.plast korenih (slive,
lešniki, kutine) in porežemo koreninske iz-
rastke.
Čim bodo dnevne temperature nekoliko
nad zmrziščem, pričnemo z rezjo in to naj-
prej starega sadnega drevja, nato kutine in le-
skove grme, zlasti pa pohitimo z rezjo in red-
čenjem ribezovih grmov, ki prično spomladi
prvi z vegetacijo, saj so brsti že pozimi obi-
čajno močno nabrekli.
V kolikor še nismo, si za nameravano saje-
nje drevesc pripravimo tudi kolje, ki ga zašči-
timo pred trohnenjem tako, da konico sohe
ožgemo in nato pomočimo v 5 % raztopino
modre galice. Če smo se namenili precepljati
sadno drevje, moramo imeti narezane cepiče
in shranjene v kleti že januarja, kajti čas za
precepljanje koščičarjev po principu žlebi-
čkanja ali v razkol je že konec februarja, ker
te vrste zlasti črešnje kaj hitro preidejo v mu-
ževno stanje.
V ZELENJAVNEM VRTU se pričnemo
pripravljati za setev najprej v tople grede. Z
malo spretnosti z dobre volje si zaprto gredo
lahko zgradimo sami. Sestavljena je iz 2 do
4 m dolgega, 1,5 m širokega ter 40 do 50 cm
globokega izkopa. Okvirja izdelanega iz 4 do
5 cm debelih borovih ali jelovih desk, kjer
naj ima severna stranica 35 do 40 cm višine,
južna pa 20 cm. Celoten okvir nosijo štirje
stebrički iz močnejšega lesa s presekom
10 X 10 cm in dolžine 80 cm na severni in
40 cm na južni strani. Tako gredo pokrijemo
s steklenimi okvirji velikosti 100 x 105 cm
ter s slamaricami.
V zaprtih gredah lahko uravnavamo vse,
kar vpliva na rast rastlin: toploto, vlago in
svetlobo. Koristno jih lahko uporabljamo vse
leto in in sicer za vzgojo sadik iz semena, za
pridelovanje zgodnjih vrtnin, za vegetativno
razmnoževanje rastlin s podtaknjenci, za vzi-
movanje zelenjadnic ter za prezimovanje lon-
čnic in drugih okrasnih rastlin.
Mnoge od vrtnin lahko sejemo na prosto
že konec februarja, brž ko skopni sneg: sola-
ta berivka, bob, nekatere vrste graha pri eno-
letnem pridelovanju črnega korena je zado-
voljiv pridelek mogoče pričakovati le pri zelo
rani setvi, pa tudi nekatere dišavnice, kot je
majaron, bomo sejali, brž ko se bodo pojavili
prvi toplejši dnevi in ko bo za setev zemlja
dovolj godna.
Miran Glušič, ing. agr.
KAJ JE ZDRAVUENJE IN KAJ REHABILITACIJA
ALKOHOLIKA?
PRI NAS V KLUBU!
Alkoholik si ne more pomagati
sam, če mu drugi ne pomagajo.
Nihče mu ne more pomagati, če si
noče pomagati sam.
Zdaj torej že vemo, da zdravi-
la za zdravljenje alkoholizma ni
in ga tudi nikdar ne bo, ker
ZDRAVLJENJE ALKOHOLI-
KA JE USPOSABLJANJE IZ-
TREZNJENEGA ALKOHOLI-
KA ZA ZDRAVO IN AKTI-
VNO ŽIVLJENJE TER NOR-
MALNO VZPOSTAVLJANJE
IN UREJANJE ODNOSOV Z
DRUŽINSKIM, DELOVNIM
IN ŠIRŠIM OKOLJEM. Torej
ni samo abstinenca, kajti alkoho-
lik je tudi trezen osebnostno
spremenjen. ČE ALKOHOLIK
NE BO POSTAL DRUGAČEN,
TUDI OKOLJE NE BO SPRE-
MENILO SVOJEGA ODKLO.
NILNEGA ODNOSA DO NJE-
GA.
Če v terapevtskem procesu
ne dosežemo vzajemno in soča-
sno spreminjanje njegovih svoj-
cev in sodelavcev, bo alkoholik
še naprej osamljen in odtujen,
nihče ga ne bo imel rad in stisko
zaradi občutka osamljenosti in
izrinjenosti bo lahko presegel sa-
mo s ponovnim pitjem.
Tokrat si bomo obširneje ogle-
dali zdravljenje po točkah, ki
smo jih zapisali pred nedavnim.
I. UMIRITEV ODVISNOSTI
V nekaj mesecih uspešnega
zdravljenja — pri tem prej, pri
drugemu pozneje — se potreba
po alkoholu umiri in zdravljencu
se ne zdi več težko abstinirati.
Toda odvisnost ostane potuhnje-
na (latentna) vse življenje in vsa-
ko ponovno pitje jo prebudi.
II. ZDRAVLJENJE TELES-
NIH IN DUŠEVNIH PO-
ŠKODB, ki jih je povzročil alko-
hol.
Če pride alkoholik bolj zgodaj
na zdravljenje, so te poškodbe
lahko zelo neznatne in jih sploh
ni treba posebej zdraviti. Pri ne-
katerih, zlasti če so že zelo pro-
padli, pa so lahko okvare živcev,
možgan, jeter, srca, prebavil,
spolnih organov . . . tako hude,
da jih treba dolgotrajno zdraviti
ali pa jih celo ni možno več za-
dovoljivo obnoviti. ZAČETEK
ZDRAVLJENJA VSEKAKOR
ZAUSTAVI PROPADANJE, PA
NAJ JE ŠE TAKO VELIKO. Iz-
kušnje kažejo, da celo zelo pro-
padli alkoholiki lahko sčasoma
kar neverjetno okrevajo.
m. OBNOVITEV ODNO-
SOV S SVOJCI
Alkoholik je grdo ogoljufal
domače za srečno in mirno ži-
vljenje, s svojo alkoholno obram-
bo jih je pretkano ovijal okrog
prsta, da je lahko naprej pil, oni
pa so bili živčni in so ga do grla
siti, verjetno so mu že nehote tu-
di želeli smrt. Program zdravlje-
nja mora biti takšen, da alkoholi-
ka takoj v prvem zagonu zaposli
z dejavnostmi, ki so všeč tudi
njegovim svojcem in se ob njih
spontano obnavljajo dobri odno-
si med njimi. SVOJCE PA MO-
RA RESNOST ZDRAVLJENJA
IN VIDEN NAPREDEK
ZDRAVLJENCA PRITEGNITI
K VNETEMU SODELOVA-
NJU IN JIM VLITI UPANJE V
REŠITEV, kar z drugimi beseda-
mi pomeni prebuditi v njih novo
ljubezen.
IV. SOCIALNO UČENJE V
TERAPETSKI SKUPINI IN
SKUPNOSTI
Ko se alkoholikova družina
začne zdraviti, je v skrajni zagati,
brez prijateljev, notranje razrva-
na in nemočna; skratka v neiz-
mernih težavah. VELIKE ŽI-
VLJENSKE TEŽAVE PA LAH-
KO REŠUJEMO LE S POMOČ-
JO DRUGIH, Z NJIHOVIM
RAZUMEVANJEM, PRIJA-
TELJSTVOM, DOBROHO-
TNIM OPOMINOM IN LJU-
BEZNIJO. To nasprotje rešimo
tako, da družino, ki se je podvr-
gla zdravljenju, vključimo v do-
bro skupino in skupnost zdra-
vljencev in terapevtov. Ti jih
sprejemajo z naklonjenostjo, če
le vidijo začetno dobro voljo in
resno izpopolnjevanje programa.
Dobro poznjo vse težav ^, ki jih
začetniki preživljajo, sproti jih
opozarjajo na vsa prikrita izmi-
kanja, ki bi zdravljenje zapeljala
v slepo ulico. Za zdravljenca in
njegove svojce pa so ti člani, ki
se že različno dolgo zdravijo, ži-
vo ogledalo njih samih in vzor,
ki jih nenehno polni z upanjem.
V. SPOZNAVANJE ALKO-
HOLIZMA
Zdravljenec in svojci se mora-
jo dobro seznaniti z alkoholiz-
mom. O njem preučijo primeren
učbenik in opravijo izpit. Učenje
nauka o alkoholizmu jim omogo-
či, da spoznajo svoj alkoholizem
in bistvo svojih težav ter da sebe
razumejo, kar je enako pomemb-
no.
VL SPOZNAVANJE SEBE
Alkoholna omama je bolj ali
manj povezana tudi s šibkimi to-
čkami v značaju in z osebnostno
nezrelostjo. Zdravljenci spozna-
vajo sebe tudi globlje, odkriti
morajo ta svoja ranljiva mesta in
jih utrditi s prevzgojo v skupini.
Zberimo glavne sestavine
zdravljenja:
— lastna zavzetost bivšega al-
koholika in njegovih svojcev pri
zdravljenju je nosilna pri večini
naštetih točk;
— pravo zdravljenje poteka
doma v družini, na delovnem
mestu in v drugih naravnih sku-
pin, kjer alkoholik živi;
— terapevtska skupina in
skupnost sta pomembna šola, ki
uči in omogoča zdravljenje v na-
ravnem okolju.
Ves ta material je povzet po
knjigah dr. Ruglja in Ramovša.
Več o tem se lahko seznanite v
Ormožu ali na Slivniškem Pohor-
ju, kjer poteka zdravljenje naših
zdravljencev v psihiatrični bol-
nišnici ambulantno (vsak torek
se lahko oglsi alkoholik s svoj-
cem v Ormožu ob 9. uri) ali pa
bolnišniško.
Prihodnjič pa vse o rehabilita-
ciji v klubu.
Dr. Z. I.
Sonografija — novejša metoda za odkrivanje
razsevkov (metastaz) rakastih obolenj — posebno v jetrih
DR. MED. FRAN BRUMEN
Sonografija je modernejša metoda, ki do-
sega približno iste uspehe — vsaj v nekaterih
organih kot kompjuterska tomografija —
ta način je mnogo dražji. Obenem znatno
prekaša ugotovitve, kakršne nudi radiograf-
ska scintigrafija. Glavna prednost te metode
je, da ni invazivna, da bolniku ne povzroča
nobenih neprijetnih posledic.
Ker so takoimenovane mikrometastaze, ki
jih po mezgovničnih in krvnih poteh osno-
vna, prvotna, začetna rakasta narastlina raz-
sejuje po telesu, majhne komaj za velikost
ene same tkivne celice — to pa praktično po-
meni komaj nekaj tisočink mm, jih ni mogo-
če zaslediti z nobenim dosedanjim načinom
preiskovanja. V TEM TIČI NAJVEČJA NE-
VARNOST RAKAVIH OBOLENJ! Proti tej
nevarnosti se današnja medicina skuša boriti
z radioaktivnim rentgenskim obsevanjem
in še nekaterimi drugimi načini.
Naj se mimogrede dotaknem cesto odločil-
nega POMENA OBSEVANJA. Med ljud-
stvom mnogokje velja mnenje, češ »Kogar so
obsevali, je vsak še umrl.« To je žal mnogo-
krat resnica. Zakaj? Ker so pač rakasta obo-
lenja žal še vedno v veliki meri neozdravljiva.
Predvsem v zamujenih primerih. Poznamo
namreč v glavnem dva razloga za obsevanja.
»Preprečevalno obsevanie«, s katerim skuša-
mo uničiti omenjene mikrometastaze in »Pa-
liativno obsevanje«, s katerim skušamo čim-
bolj omiliti sicer neozdravljivo rakasto obole-
nje, s čimer dosegamo olajšanje včasih ne-
znosnih bolečin in obenem podaljšujemo ta-
koimenovano »preživetje«, skušamo nodalj-
šati življenje bolniku, ki ga je rak obsodil na
neizbežno smrt.
Splošno je znano, da je najbolj važno — v
vseh različnih primerih rakastih obolenj —
ZGODNJE OE)KRlTJE. In prav temu bilju
služi tudi ta novejša metoda.
V čem je bistvo delovanja sonografije?
Metoda izkorišča majhne razlike trdote in
gostote tkiv posameznih delov v telesu prei-
skovanega dela živega telesa.
Zvočno frekvenco le potrebno prilagajati
različnim trdotam različnih tkiv v telesu. Pri
teh preiskavah mora biti preiskovanec popol-
noma tešč in pljnske vsebine je potrebno
čimbolj odstraniti.
Tako npr. pri preiskovanju jeter s to meto-
do lahko ugotovimo njihovo velikost, celotno
obliko, obfikovitost podrobnejših sprememb
na njihovi površini, ki je mnogokrat odločil-
nega pomena, notranjo strukturo organa in
nasploh celotno njihovo zgradbo. Tudi neka-
tere spremembe na ožilju lahko razpoznamo.
Razlikovanje med nerakastimi in rakastimi
spremembami je cesto z gotovostjo uspešno.
Pokalne — na eni točki strnjene — je lažje
ugotoviti, kakor pa drugačne, ki so nekako
neomejeno razsejane po tkivu. Z največjo go-
tovostjo lahko razpoznamo takoimenovane
mehurčaste tvorbe, Ici so navadno napolnjene
s tekočo vsebino različnih porekel. Na tem
področju ta metoda zaenkrat prekaša vse
ostale načine preiskovanja.
Solidnejše — na enem mestu koncentrira-
no oblikovane bulaste spremembe, lahko raz-
poznavno diferenciramo. Tako lahko rakaste
razsevke, ki včasih daji^jo le majhno razliko v
odmevu, spoznamo, CE JE LE DOSEGEL
VELIKOST POLOVICO CENTIMETRA.
To lahko pomeni veliko vrednost, ker taki se-
kundarni razsevki še včasih ne razsejavajo
tretjerednih metastaz.
Težje pa je s tem načinom z gotovostjo raz-
poznati takoimenovani primarni jetrni kar-
cionom — torej pavega jetrnega raka, ki na-
stane iz pravih specifičnin jetrnih celic samih
— razlika v kvaliteti snovi je namreč pre-
majhna. Tudi nekatere druge tumorje^ kakor
so takoimenovani beli jetrni tumorji, dalje
adenomi in hamartomi, je zaradi enotne zvo-
čne gostote težje razpoznavati. Pri takih tvor-
bah nudi večjo razpoznavno zmogljivost pod
vodstvom sonografije punkcija z zelo tanki-
mi iglicami.
Druga splošna jetrna obolenja, kot so npr.
vnetje jeter — hepatitis ac. pa tudi kronična
vnetja, s to metoao niso ugotovljiva, temveč
so potrebne biokemijske preiskave.
Sonografija danes nuai dovolj možnosti
razpoznavanja različnih jetrnih obolenj in je
zato umestna v vsakem primeru, ker marsi-
kdaj diagnostiko razčisti, ne da bi bilo po-
trebno uporabljati komplicirane in bolnika
obremenjevalne načine preiskovanja.
Članek je napisan z namenom, da bi po-
magal premagovati strah in pomisleke v neu-
temeljenem nezaupanju, ki mu podležejo ne-
kateri bolniki.
(Prirejeno po simpoziju o »Aktualni dia-
gnostiki jetrnih obolenj v BRD).
Razstava naj bo!
Od prve razstave malega-gospodarstva občine so minila skoraj
štiri leta. V septembru leta 1982 seje v športni dvorani Mladika v Ptu-
ju predstavilo 95 obrtnikov in.dve delovni organizaciji. Večina je pri-
kazala izdelke serijske proizvodnje. Posvečena pa je bila desetletne-
mu delu Obrtne zadruge Panorama Ptuj in Obrtnega združenja Ptuj.
V odboru za drobno gospodarstvo občine Ptuj že skoraj leto dni
razpravljajo o tem, ali naj letos organiziramo razstavo drobnega go-
spodarstva ali ne. Kot je povedal Simon Pešec, predsednik odbora, so
doslej uspešno premagali vse ovire, na katere so zlasti opozarjali obr-
tniki. Tako so uspeli tudi pri upravi za družbene prihodke občine
Ptuj, ki bo stroške za razstavo štela med odbitne postavke. Obrtniki
sicer pravijo, da za razstavo nimajo ekonomskega motiva, kar pa se-
veda ne bi smela biti ovira. Razstava naj bo, menijo v odboru za drob-
no gospodarstvo, kjer tudi predlagajo, da bi naj bil nosilec razstave
Obrtno združenje Ptuj. Vsebinsko mora biti zasnovana tako, da bo
vplivala na širši razmah obrtništva v občini oziroma drobnega gospo-
darstva, s tem pa bo tudi vplivala na razvoj delovnih organizacij, ki
sodelujejo / drobnim gospodarstvom.
Anton CokI, direktor Panorame, je povedal, da bodo podobni se-
jem organizirali tudi v Mariboru in naj bi imel »izločevalni« značaj,
skratka, na njem naj bi izbirali bodoče udeležence celjskega sejma. S
tem v občini ne moremo soglašati. Razstavo moramo organizirati in
pokazati, kaj zmore drobno gospodarstvo ptujske občine. Videti mo-
ramo tudi naprej nimamo zaledja kje bomo zaposlovali naše
otroke. Z razstavo naj bi vzbudili zanimanje za obrtniške poklice pri
otrokih.
O razstavi bo beseda tudi na posvetu z direktorji, ki bo še ta te-
den. Zaradi njenega širšega značaja bo potrebno zagotoviti tudi ude-
ležbo OZD, ki sodelujejo z drobnim gospodarstvom.
Odbor je ugotovil, daje družbeni dogovor o pospeševanju razvo-
ja drobnega gospodarstva v ptujski občini imel pozitivno vlogo v ob-
dobju 1981—85. Tako se je število obratovalnic samostojnih obrtni-
kov v tem obdobju povečalo za 101, število občanov, ki opravljajo
obrt kot postranski poklic za 44, število zaposlenih delavcev v obrti
pa za 164. Največji porast je pri obratovalnicah kovinske dejavnosti
in sicer za 43. Gostinstvo ima 9 obratov več. Število avtoprevozniških
delavnic pa se je zmanjšalo za 17. V občini je trenutno 11 skupnih
obratovalnic, kjer sta delo in sredstva združila po dva ustanovitelja,
medtem ko v občini ni zanimanja za ustanovitev pogodbe ne organi-
zacije združenega dela.
Uresničevanje dogovora so preverjali tudi na osnovi vprašalnika,
ki so ga izpolnjevali podpisniki. Zal pa nekateri niso odgovorili. Pred-
stavnik MIPOVE Kooperacije Janez Zupanič je opozoril na to, da
analiza ne prinaša podatkov o poslovanju le-te. V obdobju 1981—85
je dosegla lepe rezultate. Na začetku minulega srednjeročnega obdob-
ja je bila njena realizacija 310 milijonov, ob koncu preteklega leta pa
1,6 milijarde dinarjev. Kooperacija je sicer razvita kot stranska dejav-
nost v okviru TOZD Veleprodaja, pripravljajo pa ustanovitev TOK-a.
Sklep o tem so že sprejeli, pripravili so tudi že ustrezne dokumente o
gospodarski upravičenosti.
Posebej je odbor razpravljal o davčni problematiki, ki jo je raz-
delil na dva področja in sicer na obdavčevanje pavšalistov ter avto-
prevoznikov. Obe informaciji so pripravili v upravi za družbene pri-
hodke občine Ptuj. O pavšalistih bo odbor podrobneje razpravljal ra
prihodnji seji. Glede avtoprevoznikov pa je bil mnenja, da bi jih tudi
uvrstili med pavšaliste, ker bi s tem tudi prispevali k zmanjšanju
»odliva« v občine sosednje republike.
Pavšaliste pa bo potrebno obdelati tudi po sedežu obratovalnice.
Pri večih se namreč postavlja vprašanje, ali sploh sodijo med pavšali-
ste.
Glede novega družbenega dogovora so bili člani odbora mnenja,
da bi bilo potrebno še počakati in da bi bilo najbolje, če bi podaljšali
veljavnost staremu, prav tako tudi ukrepom. Pripravlja se namreč re-
gijski dogovor, ki bo opredelil nekatera vprašanja, kot so davčna poli-
tika, inšpekcije.
MG
Ažuriranje obrambnih načrtov
»Družbeno pomembne aktivnosti ob ažuriranju obrambnih načr-
tov, ki so stekle v začetku leta, so med letom zastale, ker je nova meto-
dologija z bilancami preveč zapletena in neracionalna in ne zagota-
vlja uporabnih podatkov na ravni občine in republike.«
Tako je zapisano v poročilu Občinskega komiteja za družbenoe-
konomski razvoj in planiranje občine Ptuj o delu v letu 1985. Nadalje
ugotavljajo, da je izpopolnitev občinskih blagovnih rezerv izpeljana
zadovoljivo in skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Pri tem
bi morali določiti enotne kriterije za pokrivanje stroškov skladiščenja.
FF
RAZPIS
20. SLOVENSKI FESTIVAL NAREČNIH
POPEVK
POPEVKA VESELE JESENI '86
Društvo glasbenih delavcev »HARMONIJA« Maribor razpisu-
je javni natečaj za »Popevko vesele jeseni '86«, ki bo 13. septem-
bra 1986 v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci
zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali
posnete. K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake.
Posamezni avtorji bodo na prireditvi lahko nastopili naiveč z'
DVEMA POPEVKAMA. Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI
BESEDILI, zato nai skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost po-
sameznih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi in besedilu.
Melodije pošljite na kaseti kot »demos« posnetek ali note v
treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim be-
sedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Sifrira-
nim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek
avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja
(pravico do dokončnega izbora si pridržuje organizator).
S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova
dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo ter iz-
dajo na ploščah, kasetah, v notni knjižici, oz. da sodelujejo na fe-
stivalu v skladu s statutom festivala.
Na izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti iz
konkurence, saj se za s samim sodelovanjem strinja z razpisnimi
pogoji.
Skladbe pošljite najkasneje do 15. 3. 1986 na naslov: Dru-
štvo glasbenih delavcev »HARMONIJA«, Maribor, Gledališka 8, s
pripisom »za Popevko vesele jeseni '86«.
Nagrade: 50.000,— din za najboljšo narečno popevko po izboru
organizatorja
I. nagrada občinstva       50.000.— din in ZLATI KLOPOTEC
II. nagrada občinstva      30.000,—
III. nagrada občinstva      20.000,—
in najboljše narečno besedilo:
I. nagrada 40.000 —
II. nagrada 30.000 —
III. nagrada 20.000.—
ter za najboljši aranžma 30.000 —
»HARMONIJA«
6 - iZ NAŠIH KRAJEV
20. februar 1986 —
TEDNIK
»Tak je pač na loten sveti, moški ljubijo ženski svet. jaz man Miciko
na piki, una pač je cvet deklet. Mini jenko si obleče, maksi njen je dekol-
te, pas prešekne si kak mravlja, gor pa doj po vesi gre. Včosik nosi vroče
hlače, lase pa zrihtane na štok. babica si samo kima z glavo: kaj ho s te-
boj moj otrok . . ..'
S toto pesmijo gren letos Jaz na izbor za evrovizijsko popevko. Če je
naš Daniel s svojo Džuliko lokšni vejki uspeh dosegna. zakaj še te ne bi
jaz s svojo nrleško Miciko. Konkurenca ven. da hode hujda. samo jaz se
nikcga ne hojin. Če bon zmaga, bon predlaga, da se tota prireditev pre-
imenuvle iz evrovizije v Miciko-vizijo. Zaj. ki smo glih že pri toti tele-vizi-
ji, van moren povedati, da jaz še gnešji den ne ven aH smo teleta tisti, ki
program gledamo ali tisti, ki v programi nastopajo. Da ne bi kakšne za-
mere bilo, bi jaz kar reka. da smo malo iceki eni no drugi. Samo negda
je lak bilo. da si za eno tele že lehko televizijo kupa, gnes pa je treba že
tri teleta za eno poforhano televizijo odati. Jaz še tudi gneisji den ne raz-
min, zakaj meni moja Mica dostikrat reče: Frdamano lete zmešano . . .!
Boj bi irofla. če bi rekla junec, saj za bika že itak nesen več sposoben.
S snegon pa tudi letos nega nibenega heca. To v nedeljo, gdo sen
van jaz toto pismo pisa.je vuni okoli vo^ioj tak brilo no snežilo, kak, da
bi sneg bija plačani po učinki. Na nasen bregi je že tejko tole snežne
nadloge, de si naši tretji sosedi iz snega vodo na sporheti delajo, saj v to-
ti zimi nemrejo skoro pol vure daleč v grabo k studenci hoditi. Resen je
to hujdo, samo tistikrot gdo smo mi drugi krajani no farani z združenimi
močmi krajevni vodovod delali, so se nam smejali, zdaj pa pač je kak je
no hodijo v grabo brez ročke po vodo, kak smo tumi včosik rekli.
Tejko te za gnes no drugič več. Upajmo, da se bomo tečas že vun iz
snega skopali no malo boljše zadihali s punimi pljuči. Zdaj pa veselo na
delo, saj se mi v stali že tele dere.
Te pa srečno, vaš tele-Lujzek
Društvu
Sava
občinsko
priznanje
Prihodnji mesec bodo člani
slovenskega kulturno prosvetne-
ga društva Sava iz Frankfurta
svečano obeležili 15-letnico
uspešnega delovanja in 10-letni-
co pokroviteljstva ptujske obči-
ne. Osrednjo slovesnost bodo
pripravili 8. marca in nanjo po-
vabili predstavnike RK SZDL
Slovenije in ptujske občine. Ko-
ordinacijski odbor za vprašanja
delavcev na začasnem delu v tu-
jini, ki deluje pri občinski konfe-
renci SZDL Ptuj, pa je ob tej pri-
ložnosti dal pobudo za podelitev
občinskega priznanja društvu, s
katerim ima občina tesne prija-
teljske vezi.
Na željo društva Sava bo na
omenjeni prireditvi nastopil do-
mači zabavni ansambel Mavrica
iz Ptuja, pridružil pa se jim bo
tudi slovenski gledališki igralec
Dare Ulaga. Člani društva bodo
ob jubileju izdali tudi posebni
bilten, v katerem bodo opisali
številne aktivnosti svojih članov,
se spomnili uspešnih prireditev,
ki so jih organizirali v minulih
petnajstih letih in sodelovanja s
ptujsko občino oziroma občani-
N. D.
»Bal sem se revščine doma,
zato sem odšel v svet!« ,
Oh snemanju oddaje Iz vasi v vas nas je pred leti, ali točneje — 1978 leta zaneslo tudi v Zavrč, v Dubravo-
Breg. kjer smo se pogovarjali z Jožefa Kotolenko — materjo osemnajstih otrok, kmečko žensko, ki je okusila
vse tegobe takratnega življenja, saj seje s solzami v očeh spominjala tistih lel in trenutkov, ko je imela za svoje
lačne otroke na voljo le poln lonec vode in ničesar drugega. »Bili smo revni, brez vsega,« je takrat dejala in pri-
stavila: »Danes pa mi je dobro. Živim pri sinu. v lepi novi hiši. vsi me imajo radi in mi pomagajo. Osem otrok
je živih, vsak po svoje so si uredili življenje in se porazgubili po svetu. Enega imam celo v Argentini, hčerko v
Avstriji. . .« Tako je pripovedovala Kotolenkova mama. ki so jo domači pospremili na zadnji poti dve leti kas-
neje. Njeni sinovi in hčerke pa se z družinami še danes radi zbirajo pri najmlajšem — Viktorju, ki je ostal do-
ma, na zemlji.
Pol leta je bival pri njem tudi njegov brat Franc, tisti Franc, za katerega je mati Jožefa dejala, da je v Ar-
gentini. Iz Avstrije je prišla še sestra Jožica, ki prihaja sicer vsako leto. Oba pa sta nas obiskala s prošnjo, če še
hranimo posnetek pogovora z njuno materjo. Žal jima nismo mogli ugoditi, osem lel je namreč preveč, da bi
posnetek hranili v arhivu. Dali smo jima lahko le listo številko Tednika, v kateri smo o njuni materi pisali. Pri-
ložnost pa izkoristili še za kratek pogovor.
Franc KOTOLENKO: »Kot
prisilno mobilizirani nemški vo-
jak sem bil v Italiji ujet. Takrat
sem bil star 22 let. Premočno
sem se spominjal revščine, v ka-
teri smo živeli doma, zato se ni-
sem mogel odločiti za vrnitev.
Leta 1948 sem se kot emigrant z
drugimi vred napotil v Argenti-
no. Imel sem le neke vrste potni
list Rdečega križa. Bil sem brez
denarja in obleke, brez poklica.
Takorekoč brez vsega, gol in
bos; siromak, ki si ni znal in mo-
gel predstavljati, da bo v njegovi
domovini kdaj tako lepo.
Težko je danes govoriti, kaj
vse smo preživljali, kako smo se
prebijali skozi življenje in ustvar-
jali najnujnejše. Imel sem le svo-
je roke, s katerimi sem se lotil
»cimermanskega« posla in tesar-
ski poklic opravljam še danes'.
Poročil sem se z Nemko, imam
pa tudi štiri, že odrasle in poro-
čene otroke. Dva sinova sta tudi
tesarja, eden se ukvarja z izdelo-
vanjem modelov za razne' odlit-
ke, hčerka pa je mati in gospodi-
nja.
Moram poudariti, da je tesar-
ski poklic tudi v Argentini zelo
cenjen in da imaš vedno delo, če
ga opravljaš dobro in pošteno. S
tistim, kar zaslužim, lahko dobro
živim. Postavil sem si svojo hiši-
co in po 34 letih zbral toliko, da
sem lahko leta 1977 prvič krenil
domov, k materi in svojim bra-
tom, ki jih nekatere niti nisem
poznal.
Moje prvo srečanje z domovi-
no je bilo tako, da sem želel, da
se še vrnem. Kljub tolikim letom
sem se kraja še dobro spominjal,
tudi poti, po kateri smo deca ho-
dili v šolo, hiše v kateri semse ro-
dil in v njej živel do sedmega leta
in pol. Takrat so me namreč dali
za pastirčka služit. Ja, tistih bla-
tnih klancev pa ni bilo več. Tudi
slamnatih in vegastih hiš ne. Ta-
ko lepih in velikih, kot jih imate
vi v Sloveniji, si navaden smrtnik
v Argentini ne more graditi. Ni-
koli ne bi zbral toliko denarja.
Rad se spominjam mojega pr-
vega srečanja z domačimi. Priča-
kali so me v Ljubljani, na letali-
šču. Takrat sem jih tudi spoznal,
saj na primer, če bi katerega sre-
čal na ulici, ne bi vedel, da je
moj brat ali sestra. Leta 1981 je
moj rojstni kraj obiskala tudi že-
na, otroci pa nikoli niso bili v
Sloveniji. Znajo tudi zelo slabo
slovensko, ker v družini govori-
mo največ nemško in špansko.
Jaz pa, hvala bogu, nisem poza-
bil materinega jezika in mislim,
da še danes zelo dobro govorim
slovensko,« nam je v zares dobri
slovenščini pripovedoval svojo
življenjsko zgodbo Franc Koto-
lenko, završki Argentinec, ki je
ves navdušen nad domačim kra-
jem in njegovimi lepotami. Tudi
o življenju pri nas ve povedati le
najlepše in kar razjezi se, če mu
kdo reče, da slabo živimo, da ni-
mamo tega ali onega. »Veste, do-
movina je samo ena in če človek
hoče ali ne — nekaj ga vleče do-
mov. Jaz vem, da bom ostal v Ar-
gentini, ker imam tam družino,
otroke in vnuke, vendar bom pri-
hajal domov tako dolgo, kot
bom zmogel. Če bo zdravja in tu-
di denarja za pot, bo to še več-
krat.«
Njegova sestra Jožica Ritzber-
ger pa živi od leta 1955 v sosed-
nji Avstriji, kjer je našla svojega
moža in se tudi drugače dobro
vključila v tamkajšnje življenje.
Takole pripoveduje;
»Po tem, ko sem v Zavrču
končala osnovno šolo, sem odšla
v službo v Maribor in nato v Za-
greb. Delala sem v gostinstvu, v
hotelih Pallas in Dubrava. Sta-
novala sem pri ljudeh, ki so me
imeli kot svojo hčerko, bili so na-
mreč brez svojih otrok. Žal pa v
Zagrebu nisem mogla v hotelsko
šolo, zato sem se odločila, da
grem v Avstrijo. To je bilo leta
1955. Težko je bilo, ker nisem
poznala jezika, zato sem se naj-
prej zaposlila kot služkinja in de-
lala eno leto. Kasneje sem šla v
hotel, leta 1958 pa sem spoznala
svojega moža, Avstrijca in se po-
ročila. Imel je kmetijo pri Linzu
in tako mi ni preostalo drugega,
kot da sem pustila službo in se
preselila k njemu. Mož je danes
upokojen, ima dobro pokojnino
in se ukvarjava s sadjarstvom,
imava 2200 sadnih dreves, včasih
pa sva se ukvarjala tudi z živino-
rejo. Z živino je bilo preveč dela,
zato sva se preusmerila v sadjar-
stvo. Domov pridem vsako leto,
vsaj enkrat.
Tudi jaz se danes še spomi-
njam, kako težko smo živeli, ka-
ko hudo je bilo materi, ko ni
imela kaj za v lonec, ko je garala
za druge, otroci pa smo bili la-
čni, brez vsega . . .«
Franček in Jožica nista mogla
skriti solz v očeh, ko sta govorila
o življenju pred vojno, o svoji
pridni in delovni materi, ki veli-
kokrat ni vedela kaj bi dala otro-
kom, s čim bi jih nahranila.
»Pri meni v Avstriji je bila več-
krat. Z možem sta se zelo dobro
razumela, čeprav ni znala veliko
nemško,« dodaja Jožica Ritzber-
ger, ki se ji že na zunaj pozna, da
ima življenje lepo urejeno in da
ji ničesar ne manjka. Le domače,
haloško narečje, jo tu in tam izda
od kod je, kje so pognale njene
korenine. Ne sramuje se svoje
domovine in ponosna je nanjo.
Na vse tisto, kar smo zgradili in
nato, da je življenje vendarle
vredno človeka.
»Veste, rojstni kraj človeka
vleče. Tudi želja po tem, da bi
njegove kosti počivale v domači
zemlji, je v tujini zelo velika.
Usoda pa je žal tako zasukala,
da bom v Argentini verjetno
ostal za vse večne čase. Namreč
tudi tam sem po tolikih letih
med svojimi . . . ,« je pristavil
Franc Kotolenko, ki bo že čez te-
den spet doma. »Pa še pridem,«
je dejal. Spet bo pridno delal in
tesaril. da prihrani kakšnih 5000
dolarjev. 3000 jih potrebuje za
pot, 2000 pa za druge stroške.
Prišla bosta oba. tudi Jožica bo
prihajala k svojim v Zavrč, mor-
da kdaj tudi k bratu v Argentino.
Želja pi) srečanjih ne pozna prc-
giad, ne materialnih in ne konti-
nentalnih. In prav je tako.
marjun šnebcrger
Franc Kotolenko in Jožica Ritzberger, brat in sestra, ki jima je tujina
postala novi dom. Našla sta ga vsak na svojem koncu zemlje. Foto: m. š.
Vrvica v Bezjakovi ulici 8
Kaj nudi? Vrvi za povodce, za
privez živine (krav, konjev) za
vodenje svinj; porodne vrvice za
telenje, štrange za vleko voz, vrvi
za povez vozov, za seno ali trak-
torskih prikolic; različne dolžine
/rvi v različnih debelinah.
Različne vrvi za gospodinjstvo
(obešanje perila), vrvice za tesar-
je, vrvi za zidarje in štartne vrvi
za motorne žage.
Lestence iz vrvi unikatne ma-
kVameje po naročilu, dekorativne
zavese za vrata . ._. .
Njen lastnik je Janko Nahber-
fer, pc poklicu industrijski obli-
ovalec. Glede na program pred-
stavlja dopolnitev ze oDstoječega
vrvarstva Spaner.
Tržišče išče njegove izdelke,
saj so po določenih izdelkih pov-
praševali že pred uradno otvorit-
vijo, ki bi bila v petek, 14. febru-
arja. Pri delu bo uporabljal iz-
ključno naravne materiale: ko-
nopljo, lan in sisal. Morda se jim
bo priključila tudi kakšna naj-
lonsKa vrvica ali poliester.
S tem pa še svoje notranje
energije dokončno ne bo spro-
stil . . . Misli mu uhajajo še na-
prej . .. Trg namreč zahteva ved-
no nova iskanja. Nekaj teh
iskanj pa je Janko Nahberger že
uresničil.
MG
V Vrvici »vrvi« od izdelkov...;
foto: M. Ozmec
JAKOB EMERŠIC
(5. nadaljevanje)
V Kozmincih, ki leže ob cesti, so bili nekoč
vidni sledovi gradu Rogatnica Draneških go-
spodov. V Dobrini, ki je na desni strani, zavi-
jemo v levo. Dobrina se pojavi v ljudski po-
vesti JOŽETA TOPO LOVCA (1934) iz Ročic
v Halozah Dobrenci, vendar ne doseže ne
vem kakšne umetniške vrednosti. Tu imamo
tudi pletarno. Župnija oziroma trg Žetale, ki
sam šteje 22 zaselkov, kar je sploh značilno
za ta del Haloz (in zanimivo glede na imena
teh zaselkov), ima cerkev Sv. Mihaela iz 15.
stol. s sledovi poznogotskih fresk. Sicer so v
vasi, ki se že omenja leta 1228, znaki neolit-
ske naselbine. Kronika je že od 1507 naprej
in omenja npr. iz 1532 že deseti turški naval
in ropanje. Turki so se utaborili v okolici na-
selja Rogatnica, kjer so cerkev Sv. Boštjana
spremenili v konjušnico. V Žetalah so imeli
več desetletij neke vrste vojaško postojanko.
Sem so tudi nekajkrat prihajali med NOB hr-
vaški partizani. Zetale omenja tudi ptujski
botanik MARTIN CILENŠEK v spisu »S
Ptuja na Rogaško goro« (LZ 1892). 1979 pa
je v Norveški izdal Amerikanec ROBERT
GARY MINNICH, ki je sicer poročen z Lju-
bljančanko, socialno antropološko disertaci-
jo »The fromade word of Žagaj«, kjer skozi
podobo fureža — kolin poda sociološko in
antropološko analizo župnije Zagaj-Žetale.
Študija bi bila po zanimivosti vredna prevo-
da. Tukaj je služboval pred vojno levičarski
duhovnik in pozneje sodelavec OF JOŽE
LAMPRET.
Po slčlbši makadamski cesti se peljemo v
majšpersko smer, je pa na desni strani čudo-
vit pogled na Žetale, podirajoče hiše, stare vi-
nograde, nato pa zavijemo v dolini skozi
gozdne predele. Na levi strani smo pustili
Cermožiše in Kupčinski vrh, kjer je baročna
Marija Tolažnica iz 1725, včasih znana ro-
marska cerkev. Cermožiše segajo prav na
Donačko goro. V tej vasi, v zaselku Pridna
vas, so našli leta 1898 doslej največje skladi
šče rimskiii bronastih predmetov. Gremo
skozi Nadole, kjer je božja pot na cerkev S.
Mohorja in Fortunata iz 15. stoletja. Tukaj je
bil sedež vikariata. Med vojno je bila v Na-
dolah partizanska javka. Od domačinov ome-
nimo ANTONA HAJŠKA (1827^1907), ro-
doljuba in izdajatelja Slomškovih spisov ter
novinarja in kulturnega delavca FRANCA
FIDERSKA (1924). Proti Narapljam i\ slede
vinogradi in vikendi. Narodopisno je zanimi-
vo raztreseno naselje Sitež. Kako se manjša
haloško prebivalstvo, nam nazorno kažejo
Naraplje, kjer so morali v najnovejšem času
ukiniti šolo iz leta 1898 zaradi pomanjkanja
otrok. Šele malo naprej od Narapelj bi se
lahko na levi strani dvignili po ovinkasti cesti
do razgledne Jelovice ali Sv. Bolfenka s cer-
kvico iz 1649. Tu je bil 1944 odbor OF.
V zaselku Vabča ves v Stogovcih zavijemo
na križišču ostro proti Ptujski gori. Tu se po-
javi spet asfalt. Malo više v Stogovcih je ob
cesti znamenje s slovenskim napisom o kugi
iz leta 1642. Tukaj je bil med vojno bunker
Šuper s tehniko Lacko, danes je na tem me-
stu spominska plošča. V literarni obdelavi
beremo o bunkerju v drugem delu INGOLl-
ČEVEGA Vinskega vrha, v Trgatvi. Lep raz-
gled je na Ptujsko goro. čeprav je še zanimi-
vejši z dravske strani. Že v naselju Ptujska
gora, malo pred vrhom, je na visokem stebru
kamenita Pieta. Zadnji del poti s te strani je
zelo slab makadam, dokler ne pridemo prav
do vznožja ptujsko-gorske cerkve.
Če govorimo o umetniških in sekralnih
spomenikih v Halozah, se takoj spomnimo
ravno na Ptujsko goro, »Goro milosti«, kot
so jo zaradi romanj včasih imenovali, ali Čr-
no goro, po pripovedki, da je Marija rešila
cerkev pred Turki. O njej je najlepše strani
napisal FRANCE ŠTELE v s\oji študiji Ptuj-
ska gora (1940-1967). Pravijo ji biser slo-
venske gotike in kaj več bi ne mogli dodati. S
svojo monumentalnostjo, arhitekturo, notra-
njo opremo, celotnim ambientom zbledi še
izraz biser. Razen te cerkve, ki priteguje vso
pozornost obiskovalcev z vsega sveta, je tu
blizu še pokopališka gotska cerkev Sv. Lenar-
ta. Na Ptujski gori se je pouk začel že okoli
leta 1677 in MATEJ SLEKOVEC podaja slo-
venski obrazec priseee na Ptujski gori iz leta
1696 (ŽZN - 1926). "
Ali je bila Ptujska gora naseljena že v rim-
skih časih, še ni natančneje raziskano, vendar
to ni izključeno, saj je v Podložah pod Ptuj-
sko goro tekla rimska cesta in je več rimskih
gomil.
Prvo literarno pričevanje o Gori imamo v
SANTONINOVEM dnevniku iz leta
1485 — 87. V slovenščini je povzetek tega
dnevnika objavil dr. JOSIP MAL v Sloven-
skem poročevalcu (1950). Po njem je imela
cerkev 5 kaplanov in omenja po imenu prve-
ga kaplana MARTINA W1NKLERJA. Turki
so kipe polomili in da Santonini ni lagal, ko
zatrjuje, da je videl tako polomljene kipe,
pričajo današnje umetnostne raziskave.
V Popotniku je 1883 objavil JOSIP STRE-
LEC »Pripovedko o Ptujskej gori«, medtem
ko je domačin in eden prvih romanistov JA-
NEZ ANTON TURKUŠ (1849-1912) izdal
1892 pesnitev Črna gora, kjer dokaj verzifika-
lorsko opeva romarsko cerkev, čeprav s pri-
dihom romantičnosti in starodavne patine.
Pred Steletom podaja v knjižici dokaj po-
ljuden opis Gore IVAN KAUKLER (Romar-
ska cerkev na Črni gori. Ptuj 1926). FRAN
KSAVER MEŠKO nam v črtici »Romanje
na goro« (Mladim srcem 1) pesniško opisuje
lepoto ptujskogorske cerkve. V Mohorjevem
koledarju iz 1897 objavi Videmčan PAN-
KRACIJ GREGORC »Pripovedka o cerkvi
Matere božje na Ptujski gori«. Mimo nje ne
more haloški domačin JOŽE KRIVEC v eni
od črtic »Dom med goricami«. V knjigi je iz-
šla 1978 povest CVETKA ZAGORSKEGA
Zločin, ki obravnava enega najbolj znanih
pravniških lapsusov iz začetka tega stoletja,
tako imenovani »primer Bratuša« ter di\ja-
nje nemškutarjev v času najhujših narodnost-
nih bojev in zgodba se prav dogaja v prosto-
ru Ptujska gora —Majšperk Makole. Ob po-
\esti je izšla krajša študija JAKOBA EME-
RIŠČA o Halozah z obširnejšo bibliografijo
pokrajine. V Zločinu so zanimivo podani
značaji Haložanov. bodisi skozi oči pisatelja,
bodisi nemškutarjev tedanjega časa.
Danes je tudi zelo znana slika FRANCE-
TA MIHELIČA »Ptujska gora«. Od tod je
doma inženir in eden najbolj znanih jugoslo-
vanskih umetniških fotografov STOJAN
KERBLER (1938). ki je po svetu najbolj za-
slovel ravno z motivi Haložanov ter je 1981
izdal istoimensko knjigo fotografij.
Nadaljevanie prihodnjič
TEDNIK "       februar 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Za uveljavljanje Delavske univerze Ptuj
Občinski komite za družbenoe-
konomski razvoj in nlaniranje je
na seji, 12. februarja razpravljal
tudi o položaju Delavske univerze
Ptuj. Pri tem je podprl nadaljnji
razvoj in uveljavljanje te ustanove
posebnega družbenega pomena in
predlagal, da se s pomočjo druž-
benopolitičnih organizacij v obči-
ni in organizaciji združenega dela
ustvarja ustreznejša klima med
delavci, delovnimi ljudmi in obča-
ni za izobraževanje.
Pomembno področje delavske
univerze je izobraževanje za delo
in iz dela za tiste OZD, ki nimajo
organiziranih svojih izobraževal-
nih centrov. (Svoje izobraževalne
centre imajo v TGA, EKK in
Agisu). Gre predvsem za dokva-
lifikacije, prekvalifikacije, izo-
braževanje, ki ie predpisano z za-
konom, t. j. varstvo pri delu, var-
stvo pred požarom, higienski mi-
nimum, varnostniki in podobno.
Velik del izobraževanja odpade
na tako imenovano splošno izo-
braževanje, kot so jezikovni teča-
ji za otroke in odrasle, tečaji ši-
vanja in krojenja, hobi dejavno-
sti in aktivnosti v tretjem ži-
vljenjskem obdobju. Za ilustraci-
jo naj navedemo obseg dela v
mesecu novembru 1985.
število
Oblika slušateljev število ur
osnovna šola 7. razr. 14 40
prevoz nevarnih snovi 40 16
varnostniki 22 40
kurjači 21 25
gradbena mehanizacija 35 80
strojepis 22 21
seminar za čistilke 31 6
varstvo pri delu 30 12
turistični vodniki 20 29
skladiščniki 20 16
vozniki viličarjev 23 80
šivilje 5 tečajev 70 128
tuji jeziki 11 skupin 176 136
Skupaj: 514 618
Ti podatki kažejo, da je obseg
dela v novembru primerjalno
enak s šolo, ki ima 14 oddelkov.
V organizacijo in izvedbo je tre-
ba vložiti precej dela, saj je za
vsako izobraževalno obliko treba
opraviti celotni andragoški ci-
klus: sondiranje, zaznavanje po-
treb, priprava programov, formi-
ranje skupine, pogodbe s preda-
vatelji, izvedba, valorizacija obli-
ke, izstavitev potrdil slušateljem.
Vso to delo opravljata le dva izo-
braževalca, težave pa so še v tem,
da delo poteka na petih lokaci-
jah, ker imajo sami le 2 učilnice,
zato morajo najemati prostore
drugod.
Delavska univerza Ptuj izvaja
tudi programe družbenopoliti-
čnega izobraževanja in usposa-
bljanja. O tem se dogovarjajo
prek Koordinacijskega odbora
za družbenopolitično izobraževa-
nje pri OK SZDL Ptuj. Gre pred-
vsem za skupni program v okviru
Šole socialističnega samoupra-
vljanja, ki se deli na tri oddelke.
Žal tu nastajajo razni zastoji, ker
posamezne DPO ne pripravijo
pravočasno programov oziroma
kadrovanja, izvajajo programe v
lastni režiji in podobno. V bodo-
če bo potrebno bolj usklajeno
delo.
Posebno pomembna vloga
DPO je tudi v OZD, da pritegne-
jo in zainteresirajo delavce za
izobraževanje. V manjših OZD
prepuščajo to nalogo predvsem
delavcem v kadrovskih službah
kot dodatno delo, zato je razum-
ljivo, da ni povsod ustreznega
odziva. Prizadevanja bodo uspe-
šna le ob širši družbeni podpori,
kar še zlasti velja za delo DPO v
OZD, žal pa pri nekaterih vod-
stvenih strukturah ni posebnega
interesa, saj je z neukim delav-
cem cesto lažje manipulirati. V
marsikateri OZD iščejo usluge
delavske univerze predvsem ta-
krat, ko prejmejo odločbo pri-
stojnih inšpekcijskih služb, da je
treba izvesti izobraževalne obli-
ke, ki so predpisane z zakonom.
Pet zaposlenih pri DU Ptuj
oblikuje prihodek s prodajo iz-
delkov in storitev, s svobodno
menjavo dela in s prihodkom od
občanov. Stroški naraščajo mno-
go hitreje od prihodkov. V skrbi,
da ob teh nesorazmerjih ne
ustvarjajo negativnih razlik v po-
slovanju, imajo delavci nizke
osebne dohodke v primerjavi s
poprečjem v družbenih dejavno-
stih, povrh tega pa nimajo sred-
stev za posodobitev opreme,
učnih pripomočkov in ponazoril.
Tudi honorarji predavateljem so
na spodnji meji cenika Zveze de-
lavskih univerz Slovenije. V na-
slednjem obdobju bo nujno tre-
ba povečati ceno predavateljske
ure od 20 do 30 odstotkov. To
povišanje bi morali kriti pred-
vsem udeleženci izobraževalnih
oblik. Dejstvo je, da se v izobra-
ževalnih oblikah izobražujejo
predvsem delavci z najnižjimi
osebnimi dohodki. Ti so doslej
bili pripravljeni plačati izobraže-
vanje, saj se jim je to potem
obrestovalo na delovnem mestu.
Vendar so te kategorije delavcev
spričo rasti življenjskih stroškov
v vse težjem položaju, zato se bo
marsikdo moral odpovedati izo-
braževanju.
Kaj pričakuje Delavska uni-
verza Ptuj? Predvsem pomoč pri
pridobitvi dveh prostorov od Sa-
moupravne stanovanjske skup-
nosti Ptuj za dve novi učilnici.
Oddelke osnovne šole za odrasle
naj bi financirala enako kot do-
slej Občinska izobraževalna
skupnost, prav tako naj bi jim
krila stroške za najemnine, kurja-
vo, elektriko in komunalne stro-
ške v višini 1,200.000 din, ter v
enaki višini tudi krila osebne do-
hodke za strokovnega delavca. S
tem ne bi bilo treba koristnikom
izobraževanja zaračunavati stori-
tve strokovnega delavca, izbolj-
šali bi lahko avtorske honorarje
in tako zadržali cene na pribli-
žno enakem nivoju kot leta 1985.
Posodobili bi lahko tudi tehnolo-
gijo in v večji meri ponujali pro-
grame za splošno izobraževanje,
posebej še za tretje življenjsko
obdobje. O tem več prihodnjič.
FF
Delavsko univerzo Ptuj. kot
organizacijo posebnega druž-
benega pomena je leta J 959
ustanovil občinski LO Ptuj. Z
zakonom o usmerjenem izo-
braževanju so bile njene nalo-
ge jasneje opredeljene. V obči-
nah so tudi edini izobraževalci
za področje SLO in DSZ za
prebivalstvo, ki nima razpore-
da.
Trenutno razpolagajo z dve-
ma grafoskopoma, kasetofo-
nom, episkopom. dvema ma-
gnetofonoma po dvema dia-
projektorjema in kinoprojek-
torjema (16 mm), epidiasko-
pom, kasetnim projektorjem
(8 mm), megafonom, televizor-
jem in videorekorderjem. Kar\
70 % te tehnologije je zastare-.
le, rezervnih delov pa ni.        \
Izobraževanje DU Ptuj pote-
ka na različnih lokacijah. Ima-
jo dve učilnici v upravljanju,
občasno najemajo dom Franca
Kramhergerja, dvorano ptuj-
skih krajevnih skupnosti, sejno
dvorano Emone Merkurja in 2
do 5 učilnic OŠ Tone Žnidarič.
NEPOTREBNA ZALOŽNIŠKA HIŠA
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (240)
»Ali so predstavniki opernih
hiš predstavniki opernih poslo-
pij? hudomušno sprašuje M. R.
iz Ljubljane; z nadaljnjim retori-
čnim vprašanjem zadene bistvo:
»Ali ni založniška hiša onstran
meje Verlagshaus? Mi pa imamo
založbe ...«
Zlasti v časopisju so se kar
precej uveljavile besedne zveze
kot operna, založniška, televizij-
ska, gledališka hiša, ki so kalki-
ran prevod nemških ali angleških
zloženk s sestavino -hiša (-haus,
-house) v drugem delu. Zaradi
številnih zapisov je takšne in po-
dobne zveze moral upoštevati tu-
di Slovar slovenskega knjižnega
jezika, ki jih je zvrstno omejil na
publicistiko (oznaka publ.).
Vendar tako kot tov. M. R.
menimo, da so tudi v časopisju
te zveze nepotrebne, včasih upo-
rabljane celo pleonastično, se
pravi slogovno ohlapno. Kako
naj sicer razumemo napr. takle
stavek iz Dela: »Slovensko stalno
gledališče je danes (...) kljub
vsem finančnim zagatam trdna
gledališka hišajL..)<<. Pri vsem
tem pa ne gre samo za slog. Vsa-
ko kalkiranje, se pravi prevanje
po najmanjših pomenskih sesta-
vinah besede, je hkrati tudi pri-
krito prevzemanje tujega načina
mišljenja — slovenski je samo vi-
dez, tuj pa ostane »duh jezika«,
kakor bi rekel Levstik. Zlasti v
primerih, ko smo Slovenci odvi-
sni od tujega znanja (veliko teh-
niških področij), se kalkiranju
seveda ne moremo izogniti; v
primerjavi s samo slovničnim in
besedotvornim (obrazilnim) po-
naševanjem je tudi ustreznejše,
saj daje tuji misli podstavi vsaj
podobo slovensko. Če ga hoče-
mo s pridom uporabljati, se mo-
ramo zanj odločati premišljeno,
ko pač nimamo druge poimeno-
valne možnosti. Obravnavani
primeri pa seveda niso takšni: v
metonimičnih pomenih ustano-
va/podjetje ali dejavnost je bese-
da hiša nepotreben kalk; za te
pomene ima slovenščina lastne
besedotvorne možnosti in lastne.
že sistemske metonimične razši-
ritve.
Po besedotvornem pomenu se
npr. ločujeta besedi založ-ba in
založni-štvo: v prvem primeru
gre za ustanovo (določeno orga-
nizirano dejavnost), npr. oddati
rokopis založbi, po pričakovani
metonimiji tudi za stavbo, npr.
stati pred založbo; založni-štvo
pomeni predvsem dejavnost za-
ložnikov (založ-nik — tisti, ki za-
loži), npr. ukvarjati se z založni-
štvom. Gledališče je besedotvor-
no vezano na pomen mesta deja-
nja (tam, kjer se gleda), nnr. biti
v gledališču, stati pred gledali-
ščem; kaže pa, da je raba vpliva-
la na pomensko (predstavno) za-
menjavo tako, da je tudi tu
izhodiščni pomen (umetniška)
ustanova, npr. biti član gledališ-
ča, masker v gledališču. Besedi
opera, drama pomenita najprej
glasbeno/literarno delo, npr. pi-
sati opero/dramo. Metonimija je
zlasti v pomenu ustanove vezana
predvsem na govorjeni jezik, slo-
govno nezaznamovana za ta po-
men je zveza operno/dramsko
gledališče, npr. biti zaposlen v
operi/drami (v opernem/dram-
skem gledališču); še primer za
pomen poslopja: stati pred ope-
ro/dramo (pred opernim/ dram-
skim gledališčem).
Tako lahko z besedotvornimi
in metonimičnimi možnostmi
slovenščine zavrnemo vse prime-
re obravnavanega kalkiranja, kot
so bančna, pivska, radijska, tr-
govska, blagovna, tiskarska hiša
— banka, pivnica, radio, trgovi-
na, blagovnica in tiskarna.
Ni se nam torej treba bati, da
se ne bomo razumeli, če bomo s
pridom uporabljali to, kar nam
ponuja lastni jezik; takšna izvir-
nost pa tudi imenitnosti prav nič
ne škodi.
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE,
Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana, Komenske-
ga 7.
Kulturni dan
v okviru slovenskega kulturnega praznika so pripravili v osnovni
šoli Ivan Spolenak kulturni dan, ki so ga tudi tokrat morali razdeliti v
dva dela, saj jim stalna prostorska stiska ne omogoča skupne izvedbe.
Tako so se dopoldan zbrali učenci nižje stopnje, ki so se poizkusili v
raznih aktivnostih. Tako so jih mentorji popeljali v svet literature za
otroke, seznanili s prvimi koraki v gledališki dejavnosti, s področjem
glasbe, lutkarstva, gimnastike, pl^sa, likovnega ustvarjanja in s sve-
tom zanimivih pravljic in zgoab. Že otroci na nižji stopnji so pokazali
interes za vse omenjene oblike umetniškega delovanja in ustvarjanja,
vsak pa je imel možnost, da se priključi tisti skupini, ki mu je bila naj-
bližje.
Po kratkem kulturnem programu, s katerim so počastili Prešer-
nov dan, pa so se začele aktivnosti za učence višje stopnje, ki so jih
prav tako razdelili po skupinah. O likovni in kiparski dejavnosti sta
iim govorila akademski slikar Albin Lugarič in kipar Viktor Gojkovič.
V svet gledališča in odrsko govorjene besede jih je popeljala Branka
Bezeljak-Glazer, Jože Korošec jim je govoril o filmski umetnosti,
Marjan Sneberger pa o novinarstvu, ki je z učenci posnel tudi radij-
sko pionirsko oddajo. Med zunanjimi sodelavci, ki jo jim pomagali
izvesti kulturni dan, naj omenimo še Anjeto Kraljevo, sicer pa je so-
delovalo tudi več učiteljic in učiteljev šole Ivan Spolenak, ki so obrav-
navali z učenci glasbene in etnološke značilnosti — običaje in oblači-
la, govorili o ročnih delih in nekaterih drugih umetnostnih aktivno-
stih, ki zanimajo mlade.
Skupna ocena je bila, da je kulturni dan uspel in da se mladi
prek take oblike seznanijo tudi s tistimi področji, ki jih sicer v tem ob-
dobju še ne bi spoznali. mš
BRANKO ZUPANIČ
PRIJETNO PRESENETIL
»Pred Brankom je še velika likovna bodočnost, saj odlično ob-
vlada risbo, ta pa je temeljni pogoj slikarstva. Oblikovno je njegovo
slikarstvo vezano na realno objektivnost, ki že prehaja v naturalizem.
Zanima ga stroga objektivnost predmeta, zato je njegovo upodablja-
nje usmerjeno v natančno, dosledno izvedeno študijsko risbo. Obje-
ktivnost predmetnosti se lepo odraža v izbranih barvnih nanosih s
< poudarkom na kontraste svetlobe in sence. Tudi barvna skala poudar-
ja skopo kromatsko, tonsko harmoničnost, zato so njegove slike kljub
naturalističnemu upodabljanju kompozicijsko skladne in enotne. Tu-
di male plastike in žgane gline izražajo ljubezen do natančnega nad-
robnega modeliranja in s svojo preprosto življenjsko vedrino gledalca
privlačijo, tako po kompozicijski zasnovi kot vsebini«, je ob otvoritvi
likovne razstave med drugim o Zupaničevih delih povedal akademski
slikar prof. Albin Lugarič. Razstava je bila odprta dan pred sloven-
skim kulturnim praznikom v mladinskem likovnem razstavišču sred-
nješolskega centra v Ptuju.
Avtor se nam tokrat predstavlja s 23 oljnimi slikami, 3 akvareli,
nekaj risbami in 8 malimi plastikami v žgani glini.
Ideje za nekaj olj je avtor črpal iz Prešernovega Povodnega mo-
ža. Zato smo morda na otvoritvi še bolj čutili slovenski kulturni praz-
nik. Avla srednješolskega centra v Ptuju je bila ob otvoritvi domala
polna in najbrž ga ni bilo med nami, ki ne bi bil navdušen nad bogato
in ustvarjalno bero mladega in perspektivnega Ptujčana Branka Zu-
Paniča. Menoni
franc fideršek
delegat naee
zgodba ^^^^^^^^BiS
v letu ^^^^^■Si!]
PASTIRSKO PISMO
Spričo obilice dela, pogostih sestankov na F*tuju tudi ob nede-
ljah, je Franček nekako začel opuščati redno nedeljsko obiskovanje
cerkve. Ob srečanjih mu je kaplan to včasih očital. »Že res, da je tre-,
ba izpolnjevati naloge, ki jih daje posvetna oblast, zlasti, če je po volji
ljudstva in s tem tudi božji volji izvoljen. Toda pri tem ne sme poza-
bljati na Boga. Ti pa nekako preveč vneto delaš za komuniste, preveč j
se družiš z neverniki. S tem se izpostavljaš veliki nevarnosti za svojo ,
dušo . . .« je Frančku pridigal kaplan Vogrinec, misleč, da ima pred '
sabo še tistega učenca pri verouku pred šestimi leti.
Ne zaradi takih in podobnih očitkov, temveč bolj iz navade in tu-
di notranje potrebe, je Franček še hodil k maši. Tako je bilo tudi tisto
nedeljo. Rano mašo je, kot običajno, bral žunik, že napol onemogel
starček. Kljub temu se je povzpel na prižnico, pač vsakič, kadar je
imel faranom za povedati kaj pomembnejšega.
Tokrat ni bilo pridige. Župnik je začel brati Pastirsko pismo ju-
goslovanskih škofov. Bral je počasi, glasno, posamezne besede ali
stavke pa je še posebej poudarjal z neko ironijo. Verniki nekako niso
mogli oceniti ali nad besedilom resnično uživa, ali pa se iz njega po-
smehuje. Večina je menila, da je bolj prvo kot drugo.
Franček kar ni mogel verjeti svojim ušesom. Vsebina pastirskega
pisma je bila grob napad na ljudsko oblast, na zakon o volitvah, na
zakon o agrarni reformi, na ljudsko demokracijo, na brezbožni komu-
nizem, ki zatira vero, ki z novo ustavo namerava ločiti cerkev od drža-
ve, izgnati verouk iz šol in tako naprej. Še hujše stvari, kot so bile go-
vorice med ljudmi, ki jih je širila najbolj strupena reakcija. Ob vsa-
kem poudarku ga je ob njem stoječi moški dregnil z laktom, češ, si sli-
šal, nekdo od zadaj pa mu je na uho zašepetal: »Zdaj ste pa dobili
svoje!«
Pri odhodu iz cerkve je Franček čutil na sebi mnoge pomiloval-
ne, pa tudi sovražne poglede. Šel je v skupno pisarno KLO, kjer se je
razglaševalec pripravljal, da bo skozi odprto okno ljudem prebral obi-
čajne razglase. Vse je potekalo tako, kot da se ni zgodilo nič posebne-
ga.
V pisarni je bil tudi Nace, ki pa še ni vedel za pastirsko pismo.
Franček mu je na kratko obnovil vsebino. »To pa moram še sam sliša-
ti« je nekoliko zamišljeno dejal Nace. Sklenil je, da bo drugo mašo
obiskal tudi sam. Do takrat je bilo še dve in pol ure časa, ki ga je skrb-
no izrabil za razgovore z ljudmi, predsem z odborniki. Tako je opra-
vljal svoje aktivistično poslanstvo.
Tudi Nace je skrbno prisluhnil pastirskemu pismu, ki ga je bral
kaplan. Pisma ni bral s poudarkom, temveč bolj na hitro, z neko neje-
voljo, kot da bi moral opravljati neprijetno dolžnost.
Franček je počakal na Načeta. Šla sta precejšen del poti skupaj
in premlevala vsebino pisma. »To bo še bolj oteževalo politično delo
med ljudmi« je poudaril Nace, »vendar sedaj vsaj vemo, kdo je reak-
cija. Doslej smo o reakciji govorili bolj na splošno. Reakcija so bili
stari politiki in tisti, ki so pobegnili pred ljudsko oblastjo in iz tujine
širili sovražno propagando. Sedaj je pa tudi Cerkev odkrito stopila na
stran reakcije.« Tako je razlagal Nace, oba pa sta si bila enotna, da
bo sedaj še težje izvajati naloge, ki jih postavlja ljudska oblast.
Nace, ki je nekoliko bolj poznal stališča mariborskega škofa dr.
Ivana Tomažiča, ni verjel, da je tudi mariborski škof podpisal to pi-
smo. Čudilo ga je samo, da je dovolil, da se pismo bere tudi v župni-
jah njegove škofije. Zanimalo ga je tudi, kakšno stališče bodo do tega
zavzeli na okraju. V torek ima na Ptuju sejo in se bo zanimal, je pove-
dal. Ker je tudi Franček imel v torek opravek na okrajnem odseku za
kmetijstvo, sta se dogovorila, da gresta na razgovor skupno.
Cez dva dni sta se oglasila pri sekretarju Centrihu. Sam ni dajal
temu pastirskemu pismu posebnega pomena. Glede škofa dr. Tomaži-
ča je povedal, da so tudi na okrožju nad njim razočarani. Bojda mu je
Okrožni odbor OF Maribor posodil šoferja in osebni avtomobil, da se
je peljal na tisto škofovsko konferenco v Zagreb. Res je, da se je edini
med jugoslovanskimi škofi upiral podpisati pastirsko pismo v takem
besedilu, vendar je klonil pred avtoriteto nadškofa Stepinca in sled-
njič tudi on podpisal.
»Nadškof Stepinac in nekateri drugi reakcionarni škofje so mi-
slili, da se bo po tem pismu naša ljudska oblast zamajala, pa sama vi-
dita, da se ni prav nič zgodilo,« je samozavestno poudaril sekretar
Mirko Centrih. »V tem se vidi moč naše borbe, moč demokracije,
moč ljudske oblasti!«
Potem jima je podrobneje razlagal načrt naše nove Ustave, ki bo
prinesla ločitev cerkve od države in šole. Te stvari bo treba ljudem
podrobneje tolmačiti, da jih ne bo reakcija zaslepljala z neresnico. Pri
razlagi je treba uporabljati naslednje argumente:
— Cerkev je ločil od države že sam Kristus, ko je rekel: »Moje
kraljestvo ni od tega sveta.«
— Ločitev Cerkve od države je izvedena že skoraj v vseh evrop-
skih državah.
— Ne more in ne sme biti govora o preganjanju vere, ker bo vsa-
kemu državljanu po ustavi zagotovljena svoboda veroizpovedi.
— Država bo pripravljena tudi materialno pomagati Cerkvi, kar
že dokazuje z dotacijami za popravilo cerkva.
— Državna oblast, ki je v rokah ljudstva, ne more in ne bo pre-
ganjala v ere, ker bi s tem kršila osnovna načela demokracije, bo pa
klicala na odgovornost duhovnike, kot vsake druge državljane, če bi
skušali izigrati ljudske zakone.
— Verouk v šoli ne bo obvezni predmet, s tem pa še ni rečeno,
da država ne bo dajala prostor v šoli tudi za verouk (to je dajala do le-
ta 1948).
»Tako vidita je treba ljudem stvari tolmačiti in razkrinkavati tisti
del cerkvenega klera, ki zavzema sovražno stališče do velikih demo-
kratičnih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe« je končal svojo
razlago sekretar Centrih.
Potem so se pogovarjali še o pripravah na volitve, ki so v polnem
teku. Kot sta Nace in Franček ocenjevala, na žetalskem območju ni
opaziti kakšne večje dejavnosti reakcije.
PRVI UPRAVNO POLITIČNI TEČAJ
Po razgovoru s sekretarjem in ko sta opravila tudi druge naloge,
sta Nace in Franček obiskala še Simona, predsednika iz Nadol, ki je
edini vztrajal v prvem tečaju. Tečaj je bil v prostorih šole vodne skup-
nosti, ki so bili v sedanji Vošnjakovi ulici. Ko sta prišla, je bil opol-
danski odmor. Simona sla našla v točilnici v družbi z znancem Loj-
zom s Kupčinjiga vrha (KLO Grdina), ki sa ga tudi oba dobro pozna-
la, in Majcenovičem, predsednikom iz Zavrča, Nacetov znanec iz
okrajnega odbora OF.
Skupno so zavili v gostilno Korenjak. Vsi trije tečajniki so se na-
mreč odločili, da bodo prvo uro po kosilu »čitanje Ljudske Pravice«,
kar je bilo dnevno na urniku, »špricali«, saj časopis lahko prebereš
tudi zvečer. Pripovedovali so o življenju v tečaju, v katerem bodo veli-
ko pridobili, da bodo znali voditi administrativne postopke, reševati
okrožnice, »voditi« zapisnike in druga opravila ter se seznanili z os-
novnimi oblikami dela naše ljudske oblasti.
Pogovarjali so se tudi o predavateljih na tečaju, ki so vsi prvovr-
stni, zlasti vodja tečaja prof. Drago Hasl. borec in vodja Lackove teh-
nike Kostja Kolarič, nova aktivistka Lojzka Kojc, ki je sicer Ptujčan-
ka, vendar je šele pred kratkim prišla iz trimesečnega tečaja v Ljublja-
ni, prej pa je delala na okraju Lenart, potem mladinec Tomislav Zaj-
šek iz Podlehnika in drugi. _       . ,- •
S:; nadaljuje
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
20. februar 1986 —
TEDNIK
šE O TRA6EDUI V ČERMOŽIŠAH
KOREZOVI NISO OSTALI SAMI
čeprav je od tragičnega ponedeljka, 10. februarja, minilo /e 10 dni,
se v Čermožišah in bližnjih Žetalah ljudje še niso pomirili. Kot da je
strah pred belo smrtjo močnejši od vsakodnevnega utripa življenja.
Na vrhu za žetalsko farno cerkvijo vodi ozka gaz do male gomile,
posute z belim cvetjem. Vanjo je zasajen križ, na katerem so sveže pribi-
te črke GORAZD KOREZ. Snežno tišino le tu in tam zmoti rahel ve-
trič in nekje v daljavi zamolklo krakanje črnih vran. Doli, v dolini pa te-
če življenje naprej. Čeprav trdo in močnim priokusom grenkega, čemur
je klen haloški človek že kar malo navajen.
Ko sem kakšna dva streljaja naprej ustavil avtomobil pri Bedeniko-
vih in skupaj s tajnikom KS Zetale Jožetom Krivcem ves zadihan pre-
magoval strmino Resenika, ki je za Donačko goro s svojimi 733 m drugi
najvišji vrh v Halozah, sprva ni bilo videti Korezove domačije, le velik
kup snega. Le zadnjih 100 m sem zagledal ruševine in na njih ljudi, ki so
še četrti dan po tragediji čistili in odmetavali sneg.
V glavnem so bili to domačini ter delavci stanovanjskega servisa iz
Ptuja in Cinkarne Celje. Od domačih je bil tačas na ostankih nekdanje
domačije, na kateri še zmeraj visi tabla z napisom Cermožiše 81, le
17-letni sin Tonček Korez:
»Ne vem zakaj, ampak takrat
v ponedeljek ob pol dvanajstih,
ko je z vrha prihrumel snežni
plaz, nisem ničesar slišal. Bil sem
v hlevu in morda sem si celo žvi-
žgal, da nisem slišal pokanja. Ko
sem stopil ven, sem spodaj slišal
kričanje sosede. Pogleda! sem na
našo hišo in zastrmel. Skoraj do
vrha je bila pod snegom, zato
sem najprej mislil, da seje sesula
streha. Nastala je grobna tišina,
iz hiše ni bilo nobenega glasu,
čeprav sem vedel, da je v njej
mama z bratcem Gorazdom in
nečakom Milanom.
Kmalu so prihiteli prvi sose-
dje, ne vem več koliko jih je bilo.
Vsi so kopali kar se je dalo, da so
bili mokri od potu. Minila je ura,
dve in šele ob pol treh (popold-
ne) smo prišli ido mame; kakšne
ool ure pozneje pa še do obeh
otrok, ki sta ležala skupaj na
leh...«
Njegovo pripovedovanje je
nadaljeval sosed Avgust Butolen
IZ Čermožiš 74:
»Ko sem zaslišal krike sose-
de, sem takoj prihitel sem gor.
Tu sta bila že soseda Franc in
Stanko Fišer. Z naglico smo ko-
pali ker smo vedeli kdo je pod
snegom, s treh strani. Med sne-
gom je bilo vse polno opeke in
polomljenega lesa. Prihiteli so še
ostali člani civilne zaščite Pulko,
Žerak in sosedje, ki so že bolj
oddaljeni.
Bolj, ko so minevale ure,
manj upanja smo imeli, da bo
pod plazom še kdo ostal živ. Do-
bre tri ure smo metali. Ko smo že
povsem omagali, se je zaslišal
glas gospodinje Viktorije. Nehali
smo metati z orodjem in pričeli
odkrivati sneg z rokami. Najprej
smo prišli do njene glave. Vsa
obupana je prosila: Gusti, vzdi-
gni me, kje so otroci, rešite
jih! . . . Ne morem takoj, sem ji
odvrnil in kopal naprej. Pozneje,
ko smo jo rešili iz snežnega obje-
ma, je pokazala približno kje so
otroci in hitro smo kopali v tisti
smeri. Pol ure je minilo, ko smo
ju našli. Oba sta ležala na tleh.
Na Milanu je ležal težji kamen,
na Gorazdu pa prek nog pralni
stroj, prek vratu pa ga je stiskala
lata, tako da ga je že to verjetno
takoj zadušilo. Vse so hitro od-
peljali, kakih pet pa nas je ostalo
še naprej tu in smo reševali kar
se je še dalo od premoženja ...«
Tudi drugi sosed, Matevž
Žerak, si je obrisal potno čelo in
povedal:
»Res, strašno je bilo. Kdor
še nikoli ni videl kaj lahko nare-
di sneg, ne bi mogel verjeti. Po-
glejte, drevje iz sredine hriba je
tam spodaj. Desno od hiše je si-
cer graba, sedaj pa vidite hrib.
Praveotovo je čez 10 metrov sne-
ga. Čudno, da hiše ni odneslo,
kajti stoji na sredini levega in
desnega brega Resenika.
Korezovim je vse odneslo v
dolino, še kakih 20 metrov na-
prej so posamezne posode in
obleke. Že tretji dan vsi sosedje
pomagamo, vsem pa nam je hu-
do za Gorazdom, ki smo ga vče-
raj pokopali. Škoda da tudi nje-
ga niso mogli rešiti, kot Mila-
na .. .«
Tačas je iz mesta prišel go-
spodar Anton Korez. Z njegove-
ga obraza sta sevala tesnoba in
obup:
»Ne morem vam povedati,
kako mi je hudo. Sprva nisem ve-
del kaj naj storim, skoraj se mi je
zmešalo. Otrok je ležal spodaj v
svakovi hiši na parah, žena pa v
bolnici vsa opečena in verjetno
tudi potrta. Malega Gorazda sem
imel od vseh najrajši, veste, ta
zadnji je bil, pa tako srčkan ...
Tisti ponedeljek sem šel
zanj in za Milančka kupit čokoli-
no, čeprav sem bil utrujen od no-
čnega šihla. Ker je močno sneži-
lo, sem prespal kar pri hčerki v
Žetalah. Nič me ni vleklo do-
mov. V trgovini sem srečal še
svojo botro in dolgo sva govori-
la, ko je prihitela soseda Milica
in se zadrla: bejži domov, hišo
vam je zasipalo. Vsi so prišli ven,
jaz pa sem letel kolikor sem mo-
gel gor in gazil v visok sneg.
Pozneje so prišli gor še dru-
gi. Nisem mogel zdržati. Poleg
tega, da sem vedel, kdo je pod
snegom, me je bolelo tudi za hi-
šo. Več kot 20 let sem jo gradil in
vanjo vložil vsak dinar, ki sem ga
s težavo prislužil v Cinkarni.
Zdaj pa je sneg vse uničil. Tu no-
čem več živeti, tudi žena je rekla,
da v tej hiši ne bo več.
Ravno sedaj sem bil pri njej
v bolnici. To je strašno. Še na po-
greb svojega otroka ni mogla re-
vica. Vsa je popečena. Pravi, da
je pod snegom ves čas kričala, a
se ven ni slišalo. Ko jo je zasul
sneg, je kurila štedilnik, zato jo
je pritisnilo na njega in tako je
dočakala rešitelje. Povedala je
tudi, da je kakih 15 minut še sli-
šala jok enega od otrok, a ne ve
katerega. Sama je dihala čisto
normalno, roke je imela čisto
proste in je kopala na vse strani,
le od pasu dol je bila zametana
in stisnjena ...
Sedaj sem pri hčerki, saj ni-
mam zgoraj kje živeti. Nimam
kaj obleči, iz Cinkarne so mi da-
nes poslali delovno bundo in če-
vlje. Zares hudo je, svojega otro-
ka sem moral pokopati v izposo-
jeni obleki, ker je njegovo vse
odneslo. Tudi sam sem bil na po-
grebu v sosedovi obleki ...«
Medtem ko je -skupina de-
lavcev iz Stanovanjskega servisa
Ptuj in Tonetovih sodelavcev iz
Cinkarne Celje za silo pokrivala
ostanke porušene Korezove do-
mačije, se je spustila megla in
počasi se je pričelo mračiti. Iz
mesta sta se vrnila tudi mlada za-
konca Sirec, ki sta doma sicer v
Žetalah, a sta prišla spet gor po-
magat ženinemu očetu. Milko Si-
rec, oče preživelega otroka 3-let-
nega Milana, ni mogel skriti "-.o-
tranjega zadovoljstva, čepr' je
na njegovem obrazu *"''o ' deti
sledove trpljenja.
»Poleg sem bil, ko smo iz-
pod snega potegnili oba otroka.
Skoraj me je strlo, ko so rekli, da
nobeden ne diha več in da ni več
upanja po življenju. Nemo sem
gledal mirni telesci in zares ni bi-
lo opaziti nobenega dihanja, le
Milan je imel uhice rahlo rdeče.
Pozneje, ko je prišel zdravnik in
položi! otroka na mizo, je začel
dajati tudi umetno dihanje, ta-
krat pa sem otroka zgrabil in od-
bite! dol proti rešilnemu vozilu.
Ker je bilo vse zametano, smo bi-
li v F*tuju šele čez dobro uro.
V bolnišnici je bilo vse pri-
pravljeno, saj so nas že čakali.
Doktor Toš ni imel več upanja,
da bi po tolikem času otrok še
ostal pri življenju, saj ni bilo no-
benega znaka. Tudi meni so naj-
prej pomagali. Dobil sem tablete
in topel čaj, tam so me tudi sezu-
li in mi pomagali. Od časa do ča-
sa je doktor prihajal k meni in
me tolažil. Ves obupan sem že
bil, a iskrica upanja v meni še ni
ugasnila, saj sem videl, da se
zdravniška ekipa zelo trudi. To
so bile najdaljše minute v mojem
življenju. Dobri dve uri je mini-
lo, ičo je doktor Toš prišel k meni
in mi dejal, da bo otrok le ostal
pri življenju. Uro pozneje pa je
spet prišel in me potolažil, da
verjetno otrok ne bo imel nobe-
nih posledic in da je zunaj ži-
vljenjske nevarnosti.
Z ženo sva neskončno vese-
la, ne najdeva besed s katerimi
se zahvaljujema vsem, ki so ka-
korkoli pomagali, da je naš Mi-
lan ostal živ. Vsem iskrena hva-
la ...«
Tačas je sonce že šlo za go-
ro, zato sva se s tajnikom KS Že-
tale, Jožetom Krivcem, odpravila
v prostore krajevne skupnosti,
kjer je k vsem dodal še svoje
mnenje:
»V tem primeru smo res hi-
tro ukrepali. Ko je soseda Lon-
čaričeva prihitela povedati, kaj
se je zgodilo, smo takoj aktivirali
kurirsko mrežo in prek njih čla-
ne civilne zaščite. S sireno smo
pozvali tudi gasilce, prek stalnih
radijskih zvez pa smo takoj obve-
stili tudi izvršni svet SO Ptuj.
Lahko bi rekli, da smo imeli celo
malo sreče, saj zaradi izrednih
snežnih razmer večina naših kra-
janov, ki delajo v drugih mestih,
ni mogla na delo. Tako jih je bilo
več pri odpravljanju posledic
plazu.
Iz celjske Cinkarne so prišli
delavci že v sredo in sodelavcu
^Antonu, ki se vsak dan vozi v
'Celje že 22 let, pomagali. Izročili
so mu tudi skromno finančno in
materialno pomoč. Tudi mi v
krajevni skupnosti smo mu takoj
priskočili na pomoč. Žal prvi te-
den kljub obljubam iz Ptuja —
razen delavcev Stanovanjskega
servisa ~ Korezovi niso dobili
pomoči. Pogrešali smo predvsem
socialne delavce in Rdeči križ.
Šele v ponedeljek so na našo po-
budo zagotovili denarno pomoč
30.000 din, iz Rdečega križa pa
so tudi že obljubili, da bodo Ko-
rezove oskrbeli z oblačili.«
Ker Korezovi sedaj nimajo
svojega doma in v njem niti ne
bodo mogli živeti, saj so stene
napokane, so našli začasni drugi
dom pri sosedu Antonu Fišerju,
ki živi in dela v ZRN. Sicer pa
sta mati Viktorija Korez in njen
vnukec Milan Sirec še zmeraj na
zdravljenju v ptujski bolnišnici,
tako da je oče Anton tačas sam.
Prepričani smo, da nanj ne bodo
pozabili; Žetalanci pravgotovo
ne, saj so mu že veliko pomagali.
In če smo v tej življenjski akciji ;
NNNP do sedaj ravnali po svo-
jem srcu in možnostih, bomo ta-
ko tudi do konca. Ko bo na stoti-
ne kubikov snega spomladansko
sonce stalilo, bo Korezove spet
zapeklo, kot sveže odkrita rana.
Takrat ne pozabite stare resnice:
kdor hitro pomaga, dvakrat po-
magal
M. Ozmec
Gospodar Anton Korez: sneg mi
je vse odnesel.
Več kot polovica Korezove hiše je porušene, ob njej pa je bilo prejšnji te-
den vsak dan polno ljudi, ki so odmetavali sneg.
Sosed Alojz Butolen kaže prostor, kjer so ob štedilniku našli gospodinjo
Viktorijo Korez; drug sosed Matevž Žerak pa kaže prostor kjer sta le-
žala pod snegom otroka.
Gorazd Korez (levo v dolgih hla-
čah) in Milan Sirec (levo v krat-
kih hlačah) sta se vedno skupaj
igrala, tako je bilo tudi tisti usod-
ni ponedeljek.
17-letni Tonček Korez je bil ob
plazu v hlevu
Mali Vlilan Sirec v objemu srečnega očeta in matere. V ozadju njegova
babica Viktorija Korez, ki že okreva.
Fotografije: M. Ozmec
Kaj pravi dr. Ljubo Toš
»Presenečeni smo bili, ko nas je dispečer reševalne postaje obve-
stil, da bodo pripeljali dva ponesrečenca, ki bi ju naj zasul plaz. Živi-
mo na območju, na katerem nismo vajeni takih zimskih nesreč. Pol
ure po obvestilu so ju že pripeljali. Šlo je za starejšo žensko in trilet-
nega otroka, ki ju je v Čermožišah zasul plaz;« je na začetku povedal
dr. Ljubo Toš.
Kako je potem potekalo delo oziroma oživljanje?
»Žena v bistvu ni bila hudo poškodovana. Ko je plaz podrl hišo,
je vdrl tudi v hišo. Žena ima poškodbe od prevrnjenega štedilnika.
Deloma je opečena po prsnem košu, na okončinah pa ima manjše
ozebline. Te njene poškodbe, razen lokalnega zdravljenja opeklin, ne
bodo zahtevale kakih večjih kirurških posegov.«
Otrok, ki so ga pripeljali obenem z ženo, je ležal v snegu. Po izja-
vi očeta naj bi trajalo dalj časa, preden so se dokopali do ljudi v hiši.
Otrok je bil po mojem mnenju, če bi ne šlo za zmrznjenje, mrtev. Gle-
de na to, da je otrok star komaj tri leta in da je ležal določen čas v
snegu, čeprav ni kazal nobenih znakov življenja, smo se odločili za
oživljanje, ki bi ga izvajali do nastopa pravih znakov smrti.
Otroka smo dejansko oživljali polni dve uri. Komaj po osemde-
setih minutah se je pojavila srčna akcija - ves ta čas smo masirali pr-
sni koš, obenem pa podvzemali vse ukrepe pravilnega ogrevanja
zmrznjenega organizma.
Po novih načelih ogrevamo od jedra navzven — pomeni, da skozi
cevi uvajamo v želodec in črevesje mlačno vodo in tako človeka ogre-
vamo. Ko se je približno po uri in pol pričela kazati srčna akcija —
na monitorju smo videli nemirno črto, ne pa še prave srčne akcije —
smo reanimacijo izvajali toliko časa, da se je pojavila polna srčna ak-
cija.
Približno po dveh urah smo pri otroku dobili ponovno srčno ak-
cijo. V nočnih urah — okoli enajste — pa se je otrok popolnoma
ogrel in zbudil. Ugotovili smo, daje ravno zmrznjenje privedlo do te-
ga, da tako dolgotrajen izpad srčne akcije ni privede! do okvar v mo-
žganih.
Otrok je danes, razen minimalnih izpadov v predelu rok, popol-
noma zdrav, je umsko enako sposoben, kot je bil pred nesrečo. Okva-
re živcev na roki pa se po literaturi, moram povedati, da mi izrednih
izkušenj v Sloveniji s tem nimamo, popravijo po enem mesecu oziro-
ma v dobi rasti, ker drugi živci prevzamejo funkcijo okvarjenih peri-
fernih živcev.«
Lahko rečemo, da gre za izreden uspeh ekipe, ki je opravila oži-
vljanje?
»Ne bi mogel reči, da gre za izreden uspeh. Mislim, da je to del
našega vsakdanjega dela ~ mogoče je izreden uspeh v tem, da je vsa
stvar malo preveč popularizirana. Vsak dan se srečujemo z ljudmi, ki
so v smrtni nevarnosti. Prisotna je tudi sentimentalna nota — končno
gre za triletnega otroka.
To priložnost bi rad izkoristil za opozorilo, da bi naše zmogljivo-
sti bolj uporabljali in smrti ne ugotavljali na mestu, kjer se nesreča
zgodi. Dobro, danes je beseda o zmrznjencu — isto velja za utopljen-
ca. Včasih imamo uspehe tudi po nekajurnem delu.«
Kakšno bo nadaljnje zdravljenje matere in otroka?
»Mati bo predvidoma odpuščena ob koncu tedna. Verjetno bo
potrebno plastično kritje manjših opeklin v predelu prsnega koša,
večjih estetskih okvar ne bi smelo biti.
Otrok bo pri nas še okrog štirinajst dni, nato bo izvajal fizikalno
terapijo. Naprej teče tudi medikamentozna terapija. Po enem mesecu
pa ga bomo poslali na specialne preglede — posneli mu bodo funkci-
jo možganov in perifernih živcev.
Glede na današnje (petek, 14. februarja) klinične preglede, bodo
vsi izvidi pozitivni in v tem vidim uspeh — da nam je uspelo rešiti
otroka, ki bo še naprej v veselje družine.«
Nevarnost snežnih plazov še ni minila. Kako moramo ukrepati v
teh primerih?
»Znano je, da pride v snežnem plazu v glavnem do smrti zaradi
zadušitve in podhladitve. Če nekoga zajame plaz, se po vsej verjetno-
sti sam ne bo izkopal. Ko ga plaz že zajema, mora izvajati tako ime-
novane plavalne gibe (čim bolj se mora gibati), da ga plaz v celoti ne
pokoplje.
Ko je že v plazu (pogoj: da ni onesveščen ali kako drugače hudo
poškodovan) si mora urediti prostor, tudi če se ne more izkopati, in
sicer tolikšen, da se bo lahko gibal. Sneg ga ne sm.e zasipavati v.usta
in glavo. Narediti si mora votlino.
Ko ga reševalci izkopljejo, mislim, da ne moremo ugotavljati —
razen, ko imamo značilne znake smrti — smrti na mestu in da vsak
takšen ponesrečenec sodi v roke za to usposobljene službe,« je zaklju-
čil dr. Ljubo Toš.
Ob koncu smo želeli tudi imena vseh, ki so sodelovali pri oživlja-
nju. Dr. Toš je to zavrnil z besedami, da so za njega vsi zdravstveni
delavci dobri in da se potrudijo v vsakem primeru.
MG
TEDNIK ~       februar 1986
NAŠI DOPISNIKI - 9
pjaSe delovne akcije
Danes je žal tako, da smo vsi zasvojeni z denarjem. Denar nam
kroji obleko življenja. Največja skrb vsakega je denar. Tudi učenci na
joli smo veseli, če ga imamo. Pri tem pa je zelo pomembno, kako ga
dobimo. S preudarkom ga izkoristimo takrat, ko vemo, da smo ga sa-
nii zaslužili. Možnosti imamo več! Zato bomo tudi mi prispevali svoj
delež za lepšo bodočnost naše šole.
V jesenskem času je veliko dela. Veliko let že hodimo v oktobru v
akcijo obiranja grozdja in s tem pomagamo ptujskemu kombinatu, da
pravočasno pospravi pridelek. Vinogradi kombinata se razprostirajo
v Mestnem vrhu in Krčevini pri Vurberku. Akcij se udeležujemo z ve-
likim veseljem, saj vemo, da bomo s svojim deležem pomagali družbi
in koristili sebi. Prejšnja leta so prisluženi denar učenci porabili za
končne izlete. Zadnji dve leti pa del tega denarja namenjamo za skup-
ne potrebe v šoli. Tako smo prispevali že za opremo igrišča. Letos
smo zaslužili 200.000 dinarjev. Polovico tega denarja bomo prispevali
za ozvočitev, tako bomo omogočili delovanje šolskega radia. Že nekaj
let si lahko vsak učenec naše šole izposodi učbenike za šolsko leto. Iz-
posojevaljnina je minimalna, saj smo učbenike kupili s skupnim de-
narjem.
Mladi se radi zavrtimo ob prijetni glasbi. Ker pa na šoli nismo
imeli primernega gramofona ali kasetofona, smo se odločili za nakup
glasbenega stolpa. K temu pa nam je še pripomogel pokrovitelj naše
šole, to je Les in obresti naše pionirske hranilnice, ki jo pionirji pogo-
sto obiskujejo. Tako smo zbrali denar za uresničitev naše želje. Letoš-
nji delež pa, kolikor je slišati med pogovori učencev, bi namenili za
ozvočitev učilnic. S tem pa bi pričel delovati radijski krožek. Med ma-
lico se počutiš prijetneje, če poslušaš prijetno glasbo, kaj sproščenega.
A to se še samo »kuha« v naših glavah.
Vsi učenci z veseljem pričakujemo končni šolski izlet. Stroški
zanj so veliki, zato smo učenci 7. in 8. razreda šli v akcijo pobiranja
kostanjev. Kar pa bo ostalo, bomo učenci 8. razreda namenili za vale-
to, za katero bo prišel vsak dinar prav.
Letos smo se udeležili tudi akcije, kjer smo pomagali kmetici, ki
je vse leto obdelovala zemljo, da bi na njej nekaj zraslo. Ker pa je nji-
va zelo velika in koruze tudi ni bilo malo, je potrebovala pomoč. Z ve-
seljem smo ji priskočili na pomoč. Res, da je bilo delo naporno, ven-
dar smo bili med delom veseli. Po končani akciji pa še bolj. Za opra-
vljeno delo smo dobili tudi plačilo. To bomo učenci 7. in 8. razreda
namenili za izlet.
Na šoli pa delujejo tudi različni krožki. Pri vsakem so potrebni
dobri pogoji, da krožek uspešno deluje. Najhuje je pri ritmiki in fol-
klori, ker nimamo oblačil. Pri ritmiki imamo redno vaje, pred nasto-
pom pa še bolj, toda naši plesi ne pridejo toliko do izraza, ker smo ra-
zlično oblečene. Zato smo se z mentorico krožka in obenem tudi s šol-
sko skupnostjo domenili, da bomo pobrali ves stari papir in zaslužek
namenili za oblačila. Papirja ravno ni bilo veliko, vendar smo se v ak-
cijo dobro vključili in s tem pripomogli tudi k čistejši okolici našega
kraja.
Največji uspeh pri čiščenju okolja pa se vidi takrat, ko iz vseh
smetišč, ki so v gozdu in na travniku, odnesemo železo. Mladi se zave-
damo, da tako ne more iti v nedogled. V šoli v ta namen organiziramo
različne akcije. Med temi tudi akcija zbiranje železa. Ker hodimo v
šolo iz različnih krajev, je tudi območje, kjer železo poberemd veliko.
Akcija zajema Krčevino, Grajeno, Mestni vrh in Grajenščak. Traja
navadno nekaj dni, v tem času pa dobro očistimo gozdove odpadnega
železa. O akciji obvestimo tudi vaščane, ki doma pobrskajo po kotih
in nam pripravijo železo. Pomagajo nam tudi tako, da nam s traktorji
odpeljejo železo na zbiralno mesto. V akciji sodelujejo tudi mlajši. V
preteklem šolskem letu pa je v akciji sodelovala tudi mentorica šolske
skupnosti, ki je vsak dan pomagala eni skupini. Tako smo bolj veselo
zgrabili za delo, saj nam je bila za zgled tovarišica. Seveda to ni lahko
delo. S to akcijo opravimo tudi družbeno koristno delo, ker očistimo
naravo, ki je že tako preveč zanemarjena. V nas pa se razvija spošto-
vanje do dela, koristimo pa tudi industriji. V prejšnjih letih smo denar
od zbranega železa namenili za nakup učbenikov, ki si jih lahko učen-
ci v celoti izposodimo v šoli.
Poskušali pa smo tudi s steklenicami. Akcija ni bila najbolj še iz-
peljana, tako da je nismo več ponovili. Še bomo hodili pomagat kom-
binatu obirat grozdje. Zakaj bi moral biti ves trud delavcev zaman.
Po svojih močeh pomagamo naši šoli in širši družbi k večjemu
gospodarskemu napredku in lepši prihodnosti.
Nada Jeza, Irena Toplak, Valerija Kampl,
učenke 8. razreda OS Franc Osojnik, Grajena
NARAVOSLOVNI DAN
V četrtek smo imeli naravoslo-
vni dan. Ker se letos učimo veli-
ko o vodi in življenju v njej, smo
ta dan namenili prav temu.
Pod vodstvom tovarišice za
biologijo smo se napotili k poto-
ku Grajeni in nadaljevali pot ob
njegovi strugi. Raziskovali smo
življenje ob vodi in v njej. Z za-
nimanjem smo si ogledali ulo-
vljene ličinke komarjev, ličinke
enodnevnic, prostranice, pijavke
in mnoge druge živali. Ulovili
smo raka in se o njem pogovori-
li. Spoznali smo, da daje potok
zavetišče mnogim živalim, da je
tu edini kraj, kjer se lahko ra-
zmnožujejo, hranijo in domuje-
jo. Prepričali smo se, da so tu
prav najbolj potrebne, saj dajejo
potoku tudi svojo značilnost in s
tem dajejo svoj prispevek k lepi
naravi. To naravno bogastvo pa
hiter napredek industrije in kme-
tijstva precej uničujeta. S svojimi
odpadki onesnažujeta vodo in s
tem uničujeta življenje v njej.
Tudi življenje ob vodi je zani-
mivo. Tu rastejo rastline, ki so
jim potrebna zelo vlažna tla. Za-
sledili smo črno jelšo, trdo lesko.
Vrbo, črni dren, beko, bezeg in
številne kisle trave.
Ob koncu poti smo izmerili
temperaturo vode in zraka ter s
temi podatki potrdili številne po-
goje za življenje v vodi in ob
njej.
Skratka, dan v naravi je bil ze-
lo poučen in zanimiv. Ni ga tako
urejenega biologijskega kabine-
ta, ki bi lahko vsaj malo zame-
njal pravo naravo. Zato si želi-
mo, da bi večkrat prešli iz ra-
zrednega pouka v naravo. Tu se
človek sprosti in marsikaj nauči.
Svoje pa doda tudi narava.
Renata Sori, 6. razred,
OŠ Franc Osojnik,
Grajena
BILA SEIVl V MESTU
Ko me je mama prvič peljala v
mesto, mi je bilo vse zanimivo.
Ogledovala sem si izložbe z igra-
čami, oblačili, čevlji in druge
stvari.
Zanimal me je tudi promet po
mestnih ulicah. Mama mi je te-
daj pokazala, kako se varno pre-
čka prehod za pešce. Peljala me
je na ptujski grad in obe sva ob-
čudovali Ptuj z okolico.
Ko sva se vračali domov, mi je
mama razložila, kako se vedemo
v avtobusu.
Andreja Leber, 2/a,
OŠ Ivan Spolenak,
Ptuj
DOČAKALI SMO JO
Dolgo smo čakali, da bo zgra-
jena naša telovadnica pri SSC,
saj je doslej naš pouk telesne
vzgoje potekal v telovadnicah os-
novnih šol. Končno smo dobili
svojo telovadnico, ki je oprem-
ljena z najmodernejšim orodjem
in je velika pridobitev za SŠC in
mesto Ptuj, saj bo služila še mno-
gim mladim generacijam. Zato
smo se na otvoritev telovadnic
tudi mladi SŠC vestno in marlji-
vo pripravljali. V uspešno izved-
bo programa smo morali vložiti
veliko truda in časa. Vaje so po-
tekale vsak dan v telovadnicah
osnovnih šol. Razdeljeni smo bili
v šest skupin. Vsaka skupina je
predstavljala republiko, vse pa
so v zaključni sliki prikazale Ju-
goslavijo.
Pred nastopom smo imeli ne-
koliko treme, saj je otvoritev
spremljalo veliko učencev, star-
šev, družbeno-političnih delav-
cev in drugih gostov. Ob koncu
nastopa je napetost v nas popu-
stila, prevladal je ponos, saj so
bili gledalci izredno navdušeni.
Za nas je bilo to veliko dožive-
tje, bilo nam je v posebno čast,
da smo se lahko predstavili ob-
činstvu. Poleg tega smo si dovoli-
li veliko izostajanja od pouka,
zato bomo morali marljivo nado-
mestiti vse, kar smo zamudili.
Mateja Pajcur, 3/a
SKMKS
PRVA VOŽNJA Z AVTOBU-
SOM
Spominjam se svoje prve vož-
nje z avtobusom v Maribor. Z
mamico sva potovala k teti.
Vožnja je bila zame pravo do-
živetje, saj sem se peljal prvič v
avtobusu. Sprva sem opazoval
kraje mimo katerih je vozil avto-
bus. Šele nato me je začela zani-
mati notranjost avtobusa.
V njem je bilo veliko ljudi, za-
to sem se držal bolj kislo. Mami-
ca mi je povedala, da mi nihče
ne bo storil hudega, saj so tako
kot midva potniki. Nekje na sre-
dini poti sem hotel iz avtobusa.
Mama mi je pojasnila, da voznik
ne more ustaviti, kjer bi si kdo
želel.
Prispeli smo v Maribor in ve-
sel sem bil, da se je vožnja kon-
čala.
Martin Kukovič, 2. a
OS Ivan Spolenak Ptuj
PELJAL SEM SE Z AVTOBU-
SOM
Prvič sem se peljal v avtobusu
skupaj z mamo.
Ko sva vstopila, je mamica
plačala vožnjo. V blagajno je vr-
gla nekaj kovancev. Sele nato
sva lahko nadaljevala pot do
svojih sedežev. Poiskala sva ta-
kega, da sem lahko opazoval šo-
ferja in naprave okrog njega.
Opazoval sem kraje in imel sem
občutek, da mi stojimo na mestu,
vse ostalo pa se premika. Bil sem
navdušen nad vožnjo. Po tridese-
tih minutah smo se ustavili na
avtobusni postaji. Od tedaj si že-
lim postati avtobusni šofer.
Aleš Čepek, 2. a
OS Ivan Spolenak
Ptuj
CE bi bil KRALJ ...
Če bi bil kralj, bi imel tri zlate
gradove. Imel bi veliko vojsko.
Vladal bi vsej pokrajini. Imel bi
tudi najlepše konje na svetu. Na
glavi bi nosil zlato krono, v roki
pa bi držal srebrno palico. Spal
bi v zlati sobi. Imel bi nekaj ro-
botov, ki bi mi prinesli vse, kar
bi si zaželel. Sedel bi na zlatem
stolu. Vojakom bi ukazoval, kaj
in kako naj napadajo. Spoznal bi
najlepšo princesko na svetu, ki
bi imela zlato krono na glavi. Vo-
zila bi se v najlepši kočiji. Vojaki
bi jo stražili, da je ne bi ukradel
sovražnik. V gradovih bi imel
mnogo zakladov, za katere nihče
ne bi vedel. Na nogah bi nosil
zlate škornje. Tudi jaz bi se vozil
v zlati kočiji. Potoval bi po vsem
svetu in igral za denar. Imel bi
mnogo, premnogo denarja. Moji
vojaki bi nosili srebrne čelade in
zlate sablje bi držali v rokah. Ja-
hali bi na hitrih in izurjenih ko-
njih ter se bojevali za moje boga-
stvo.
Nikoli ne bom postal kralj, a
vseeno je to moja velika želja.
ZDRAVKO VIDOVIČ
6. razred
OŠ LESKOVEC PRI PTUJU
KAJ POMENI BESEDA MIR
Srčno si želim, da ne bi bilo ni-
koli več vojne. Zelo lepo je živeti
v miru. Ponekod divja vojna.
Tam so otroci lačni in žalostni.
Mi pa se brez skrbi igramo in ve-
selimo. Vsem otrokom sveta želi-
mo, da čimprej zaživijo v miru.
HELENA BREC, 2/c,
Tone Žnidarič, Ptuj
VSAK MOJ DAN JE SVOBO-
DEN
Najpomembnejša v življenju
je svoboda. Tudi jaz živim v svo-
bodi. Jugoslavija je že 40 let os-
vobojena dežela.
Že 40 let sinovi naših borcev
uživajo svobodo. V miru obisku-
jejo šole, delajo v tovarnah, skr-
bijo za družine ter ustvarjajo lep-
šo bodočnost za svoje otroke.
Tudi jaz sem del svobodne do-
movine. Moji dnevi so polni ra-
dosti in igre. Mene in moje so-
šolce ne tarejo takšne skrbi, kot
so jih imeli naši otroci in starši
med vojno. Mi se ne prebujamo
s strahom v srcu, temveč s sme-
hom in voljo do življenja, ki nas
še čaka. So pa dežele, v katerih
divja vojna, vse je porušeno, za-
strupljeno, požgano, polno mrt-
vih ljudi. Pesti jih lakota. Vojne
grozote jih spremljajo na vsakem
koraku.
Želim, da bi se vse države med
seboj sporazumele in da bi vsak
otroic sveta lahko rekel: »Jutri
bom vstal svoboden!«
.Miha Petrovič, 5. a
OŠ KIDRIČEVO
ŽIVLJENJE V SVOBODI JE
LEPŠE IN BOLJŠE
Lep je moj dom in lepo je mo-
je življenje, ker živim v svobodni
domovini. Velike zasluge imajo
za to naši borci, ki so nam izbo-
jevali svobodno Jugoslavijo. Za-
to še vedno živijo v naših srcih
spomini na padle žrtve. Vprašali
bi se lahko, ali smo storili dovolj,
da bi bilo življenje še lepše, še
bogatejše in bolj človeško. Skr-
beti moramo za iskrenost in do-
bre odnose med ljudmi. Vseeno
je, v katerem kraju živimo, važno
je le, da smo svobodni.
Mi mladi lahko danes beremo
v knjigah in gledamo v filmih,
kako so udeleženci NOB prijeli
za puške in bombe in kako so po
vojni graditelji prijeli za krampe
in lopate. Ob mislih na to, da
nam je sedaj bolj lepo, moramo
še tudi mi bolj poprijeti za delo
in skrbeti za jutrišnji dan. Za
svobodo se je vredno boriti, ker
je življenje v njej boljše in lepše.
Tatjana PREMZL 6. a
OŠ BORIS KIDRIČ
KIDRIČEVO
V ALKOHOLU JE NESREČA
Alkohol je strupena pijača. Za
otroke je zelo nevarna. Alkohol-
ne pijače zastrupljajo telo. Otro-
ci, ki jih pijejo, se ne razvijejo
pravilno. Odrasli se vedejo dru-
gače, če so pijani. Prepirajo se in
povzročajo nesreče na cesti. V
službi ne morejo delati, ker so
zaspani, omotični, vse jim pade
iz rok in zibljejo se sem in tja.
Tudi v službi povzročajo nesreče
in poškodujejo še tudi druge lju-
di. Veliko ljudi bi bilo srečnih, če
ne bi bilo alkoholnih pijač.
Andrej Planinšek
5. a OŠ BORIS KIDRIČ
Kidričevo
KULTURNI TEDEN
Že v preteklem šolskem letu
smo na naši šoli pripravili kul-
turne aktivnosti ob slovenskem
kulturnem prazniku, ki so trajale
ves teden. Ker nam je taka obli-
ka praznovanja ugajala, smo
imeli kulturni teden tudi letos. V
ponedeljek smo se učenci višje
stopnje srečali s slikarjem, doma-
činom Lojzetom Kirbišem, ki
nam je pripovedoval o svojem
delu. V eni izmed učilnic je pri-
pravil tudi razstavo. Učenci smo
si njegove slike vsak dan ogledo-
vali z izrednim zanimanjem, saj
nam jih je zaupal kar za ves te-
den.
Svoje likovne izdelke so raz-
stavili tudi učenci in slikarje na-
še delo zelo pohvalil.
Naslednji dan smo prisluhnili
učencem, ki obiskujejo glasbeno
šolo v Ptuju. Nato smo dva dni
posvetili filmski vzgoji. Učenci
petih in šestih razredov so si
ogledali film Rdeči balon, učenci
sedmih in osmih razredov pa Be-
lo grivo. Kulturni teden smo za-
ključili z zabavnim kvizom, na
katerem sta se pomerila osma ra-
zreda. Sklenili smo, da bomo s
tako obliko aktivnosti ob kultur-
nem prazniku nadaljevali tudi v
prihodnjem šolskem letu.
Dopisniški krožek
OŠ Videm pri Ptuju
NEVARNOST POŽAROV
Vsi vemo kolikšno škodo lah-
ko povzroči požar, zato moramo
storiti vse, da do njega ne pride.
Paziti moramo, da otrok ne pride
do vžigalic, saj lahko kaj hitro
pride do požara. V gozdu si ne
smemo kuriti, ne smemo odmeta-
vati cigaretnih ogorkov ipd.
Požar pa lahko nastane tudi
od vročine in od strele. Požare
težko pogasimo, čeprav so naši
gasilci že dobro opremljeni z ga-
silnimi aparati, avtomobili, ci-
sternami in drugim orodjem in
se ob pomoči drugih krajanov
zelo trudijo ter pri tem velikokrat
tvegajo svoja življenja. Zato rajši
ukrepajmo prej, da do požarov
sploh ne pride.
Vera Golob, 5.a
lit. nov. krožek OŠ
Slovenjegoriške čete
KOŠUTA NA POKOŠAH
Oče mi je pripovedoval, da
imajo fantje na Pokošah pri Slo-
venski Bistrici že od nekdaj na-
vado, da se v pustnem času na-
pravijo v živalsko masko, v pu-
stno žival, ki ji pravijo košuta. V
njegovih otroških letih, pred ka-
kimi 15 leti, je košuta hodila po
Pokošah. Fantje so naredili iz le-
sa glavo z vratom in jo ovili
(prevlekli) s kosmato kožo, na-
vadno z ovčjo, pa tudi z zajčjo.
Smrček (gobček) so včasih oble-
kli v ježevo kožo, da je lahko ko-
šuta malo pikala. Košuta je ime-
la gibljivo spodnjo čeljust. Tako
je lahico na široko odpirala go-
bec. V čeljustih (zgornjih in
spodnjih) je imela nasajene že-
blje, iz gobca pa ji je gledal rdeč
jezik. Košuti so napravili tudi
ušesa, nos in oči. Košutina glava
je bila včasih napravljena tako
spretno, da si komaj ločil, ali je
mrtva ali živa stvar. Košuta je
imela včasih rogove, včasih pa
ne. Verjetno se je ravnala glede
rogov po tem, ali so fantje doma
našli kake rogove, ali pa ne.
Košuto sta nosila (se oblekla)
navadno dva fanta. Prvi je ravnal
z glavo, drugi pa se ga je držal in
imel opravka z repom. Pokrita
sta bila z odejo ali pa s pregrinja-
lom iz žaklovine. Včasih je tako
košuto jahala lutka, takrat so ji
naredili še uzdo. S košuto so ho-
dili našemljeni spremljevalci. To
so bili gonjač, eden s košem, ki je
zbiral darove (klobase, krofe), pa
še druge maškare ali fašenki. Tu-
di harmonikar ni manjkal, da je
bilo bolj veselo. Košuto so pripe-
ljali v hišo. Tam so jo prodajali,
krmili, molzli (dojili). Košuta je
norela in rada hlastala po ljudeh.
Posebno na piki je imela dekleta
in pa otroke, ki so jo radi jezili.
Če je otroke ulovila, jih je z je-
ževico na gobčku popikala, ali pa
jih je skušala nabosti z rogovi.
Moj ata in njegov brat, moj stric,
sta košuto rada dražila, a ju ni
nikdar ulovila.
To je bila velika košuta, po-
znali pa so tudi malo ali »ta mla-
do« košuto. Običaj šemljenja v
košuto je še danes živ. Ohranjajo
ga mladinci s Pokoš, ki imajo
pravo za košuto shranjeno in jo
vsako leto ob pustu uporabijo.
Andrej TROPAN, 5/f,
OŠ Zgornja Ložnica
NA CESTI NISI SAM
Na cesti se zgodi vse več ne-
sreč zaradi nepazljivosti udele-
žencev v prometu. Večina ljudi je
prepričana, da se jim na cesti ne
more nič pripetiti in se tako tudi
obnašajo. Otroci in mladina se
delajo korenjake in skačejo po
cesti, domišljavi kolesarji se vo-
zijo po sredini cestišča, ko pa se
znajdejo v bolnišnici, stokajo od
bolečin, za katere so največkrat
sami krivi. Morda se vsaj takrat
zamislijo nad svojim vedenjem
na cesti. Tudi v naši vasi se je
zgodilo že veliko nesreč zaradi
nepazljivosti voznikov in pešcev.
Pred kratkim se je v križišču
pred avtobusno postajo zaletel
avtomobil. Pripeljal je z veliko
hitrostjo in trčenje v nepregled-
nem ovinku je bilo neizbežno, j
Na srečo je nastala le materialna i
škoda. In takih in podobnih ne- j
sreč bi lahko naštela še veliko,    j
Zelo lepo in pametno bi bilo,
če bi ljudje bolj pazili na cesti,
saj bi bilo potem manj nesreč.
Vlasta Šoštarič, 5.a
OŠ Juršinci j
Juršinci I
POSTALI SMO PIONIRJI
V ČETRTEK JE BILA PRO-
SLAVA. NA PROSLAVI SO PE-
LI IN PLESALI. PIONIR SEM
POSTAL. DOBIL SEM ČEPI-
CO, RUTICO, KNJIGO IN IZ-
KAZNICO. PO SPREJEMU
SMO JEDLI PECIVO, TORTO
IN PILI SOK.
SIMON JAGER, l.r.,
OŠ Ptujska gora
MOJE SREČANJE Z NEW VORKOM
Nikoli nisem mislil, da bom videl to ogromno mesto. Mesto najviš-
jih stavb, najrazkošnejših hotelov, velikih parkov, neskončnih mo-
stov, pa tudi velike revščine.
Mesec dni pred novim letom se mi je javil oče. V pozni jeseni je od-
šel iz Ljubljane, kjer živi moja mamica. Povabil je mene in dedka v
New York. S frankfurtskega letališča sva odletela z velikim letalom. V
njem je bil celo kino. Dobrih 9 ur sva se vozila. Strah me je bilo le ob
vzletu in kadar sem gledal pod seboj ogromno modro morje.
Ob 13. uri smo pristali na letališču Kennedy. Pričakal naju je oče s
svojo prijateljico Hedo. Na poti z letališča do stanovanja sem se pe-
ljal čez največji most sveta. Spoznal sem Hedine otroke. Prvo popold-
ne smo bili doma. Vse naslednje dni pa nama je oče razkazoval center
velemesta v dolžini 30 kilometrov. Slikal sem se pred spomenikom
svobode in palačo Združenih narodov. Oči se kar niso mogle nagleda-
ti blišča, a srce ni moglo razumeti, da je za njim prav toliko siroma-
štva.
Pri očetu v New Yorku je bilo lepo. Toda tam ni mamice in ni moje
skrone babice, pri kateri živim v Frankfurtu.
Čudno srečen sem bil, ko sem stopil zadnji dan novoletnih počitnic
na tla Evrope na letališču v Frankfurtu.
Aleksander Grant, 8. r. Frankfurt/M
DELO JE USTVARILO ČLO-
VEKA
Človek se je zavedal, da mora
delati že takrat, ko se je sploh
pojavil. Že praljudje so v davnih
časih ugotovili, da je treba nare-
diti neko delo, če hočejo jesti. Že
takrat so znali izdelovati orodje,
se ščititi, bojevati in iskati hrano.
Človek se je razvijal in dosegal
vedno nove uspehe in iznajdbe.
Razvoj in znanost sta danes do-
segla že vrhunec. Nekoč so mo-
rali ljudje na poljih delati z goli-
mi rokami, medtem ko danes vse
to opravijo stroji. Delavci hodijo
v službe zato, da služijo denar, ki
je za življenje nujno potreben.
V tem predelu Haloz hodijo
na delo predvsem moški. Ženske
ostajajo doma in skrbijo za do-
mače živali in delajo na poljih in
v vinogradih. Nas, otroke, že v
osnovni šoli učijo, da je treba de-
lati z glavo in z rokami. Vsaka
razredna skupnost si v začetku
šolskega leta sestavi program de-
la, katerega mora do konca leta
uresničiti.
Če človek ne bi delal, ustvar- ,
jal, bi ostal vedno na isti stopnji
razvoja. Kdor bo pridno obdelo-
val naravo, mu bo le-ta podarila
tisto, za kar se je trudil.
Brez dela ne bi bilo človeka in j
narava ne bi bila takšna, kakršna j
je sedaj. i
SONJA PERNEK
8. razred
OS LESKOVEC PRI PTUJU ,
KJER SE PREPIRATA DVA,
TRETJI DOBIČEK IMA
Nekoč so se v gozdu srečali
trije razbojniki. Bili so raztrgani
in umazani. Ker so bili zelo la-
čni, so se dogovorili, da gredo
vsi skupaj v vas po kokoš.
Ob gozdu je bila hiša in ob
njej so se sprehajale bele kokoši.
Razbojniki so bili veseli, da jim
ne bo treba v vas. Vsi so se po-
gnali za belo kokošjo in jo ucvrli
z njo v gozd. Ostale kokoši so za-
čele kokodakati. Iz hiše je prišel
gospodar in gledal, kje so vrane,
da kokoši kokodakajo. Nato je
spet odšel v hišo. Razbojniki so
se v gozdu smejali, ker so tako
hitro ulovili kokoš. Toda začeli
so se prepirati, kdo jo je ulovil.
Dva sta se začela neusmiljeno
pretepati, tretji razbojnik pa ju je
gledal in si mislil: »Zakaj bi ju
gledal, ko pa lahko s kokošjo le-
po odidem?« Medtem ko sta se
onadva ruvala n prepirala, je tre-
tji pograbil kokoš in zbežal v
svoje skrivališče.
Razbojnika sta se končne le
pomirila in hotela speči kokoš. A
kokoši in pajdaša ni bilo več. Ta-
koj sta ga začela iskati, a ga n'sta
našla. Tretji razbojnik se je hi-
navsko smejal in jedel lepo peče-
no kokoš. Kjer se prepirata dva,
tretji dobiček ima.
DANICA MERC
7. razred
OŠ LESKOVEC PRI PTUJU
OSEL IN OPICA
(basen)
Nekoč sta osel in opica živela,
ki sla se lepo imela.
Skupaj sta kaj postorila,
dobiček pa si pravično delila.
Škoda, da osel varčen ni bil,
vsak dinar je sproti zapil.
Opica pa je denar v banko nosila,
kolo bi si rada kupila.
Nekega dne je odkrila,
da dovolj je že zaslužila,
najnovejše kolo si je kupila.
Osel pa nevoščljiv kot je bil,
se je na jezo raje napil.
KLAS BERLIČ, 6. a
NAŠ GRIZLI
Mi imamo Grizlija. To je pes.
Ušesa ima pokonci. Je priden ču-
vaj. Ime je dobil po televizijski
nadaljevanki. Zelo sem ponosna
na njega in ga imam rada.
Veronika Mihela, 1. r.
1 o - ZA RAZVEDRILO
20. februar 1986 —
TEDNIK
Društvo iz Hildna vabi rojake
Slovensko kulturno-športno
društvo Maribor iz Hildna v Zve-
zni republiki Nemčiji vabi rojake
na veliko kulturno zabavno pri-
reditev, ki jo prirejajo v počasti-
tev dneva žensk. Prireditev bo v
soboto, 8. marca, s pričetkom ob
18. uri v Biirgerhaus v Gruitenu
na Diisselberg — strasse. V kul-
turnem delu prireditve bodo na-
stopili otroci, ki obiskujejo slo-
venski dopolnilni pouk. Za zaba-
vo in dobro voljo bo skrbel znani
ansambel Toneta Kmetca iz do-
movine. Rojaki od blizu in daleč,
udeležite se torej velike zabavno
kulturne prireditve v Hildnu in
pripeljite s seboj še znance in
prijatelje! Člani društva bodo
poskrbeli za orijetno domače
vzdušje ter domačo jedačo in pi-
jačo.
Ansambel Toneta Kmetca pod ptujskim gradom
Foto: Kosi
ZDOMCI
OB KULTURNEM
PRAZNIKU
Člani Slovenskega kulturno
prosvetnega društva Sava v
Frankfurtu so tudi letos obeležili
slovenski kulturni praznik. V so-
boto, 15. februarja, so se zbrali
na svečani akademiji in se spom-
nili kulturnih ustvarjalcev v do-
movini. Večer so posvetili pesni-
ku Ivanu Minattiju. Kulturni
program so pripravili učenci do-
polnilnega pouka slovenščine
pod vodstvom učiteljice Dragice
Nunčič-Turk, sodelovali pa so
tudi člani dramske sekcije dru-
štva Sava.
N. D.
TEDNIK
— 20. februar 19861
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Adi
Sarman
Rodil se je 3. maja 1921 v Juri-
ju ob Pesnici v siromašni družini
vojnega invalida. V petem letu je
izgubil mater, v sedemnajstem
pa očeta. Po osnovni šoli je začel
delati v tekstilni tovarni v Mari-
boru, kmalu po začetku II. sveto-
vne vojne pa je bil deportiran na
prisilno delo v Nemčijo. Po vojni
je najprej služboval v Novem
Mestu, nato v Mariboru, leta
1952 pa ga je službena pot pripe-
ljala v starodavni Ptuj, kjer je bil
do upokojitve (leta 1974) direk-
tor komunalnega zavoda za soci-
alno zavarovanje. Ves čas je akti-
vno delal, zlasti v zdravstvu in
socialnem skrbstvu. Tako je bil
od leta 1964 do 1969 republiški,
v letih 1969 do 1974 pa zvezni
poslanec socialno zdravstvenega
zbora. Tudi po upokojitvi je bil
še naprej izredno aktiven na ra-
zličnih področjih življenja in de-
la.
Kaj hitro po prihodu v Ptuj je
začel delati na športnem področ-
ju. V rokometnem klubu Drava
je začel delati leta 1955 in ga kot
predsednik vodil do leta 1968.
Pod njegovim vodstvom se je za-
čelo načrtno delo z vsemi katego-
rijami, pravtako pa so pod njego-
vim vodstvom in na njegovo po-
budo zgradili mali stadion za ro-
komet. Adi je ure in ure prostega
časa vložil v izboljšanje pogojev
mladim, ki jim je želel pomagati.
Zaradi svoje aktivnosti in zavze-
tosti je bil nad vse priljubljen in
deležen velikega spoštovanja, za-
to ga je članstvo na občnem zbo-
ru proglasilo za častnega pred-
sednika kluba.
Aktivnost je nadaljeval tudi po
upokojitvi, saj je bil v sindikal-
nih tekmovanjih aktiven v ke-
gljanju, šahu, namizinem tenisu
in strelstvu, zlasti pa v invalid-
skem športnem društvu Borec,
kjer je bil nad 10 let predsednik.
Za aktivno in požrtvovalno de-
lo je Adi šarman prejel številna
odlikovanja in priznanja. Ohra-
nili ga bomo v trajnem spominu!
NAMIZNI TENIS
Petovia—Kranj
2:7
Prvenstveno srečanje v II.
medrepubliški ligi — zahod je
bilo v športni dvorani Mladika
pred več kot 100 gledalci, ki so
videli poraz domačink. Ob izred-
no borbeni in zagrizeni igri je re-
zultat nekoliko previsoko izra-
žen.
Gostje so se predstavile kot
poprečna ekipa, med katerimi
nastopa tudi znana ptujska igral-
ka Sonja Marinkovič, ki je ned-
vomno pripomogla k zmagi. Ob
tem se poraja vprašanje, ali je
odhod Marinkovičeve, mlade
perspektivne igralke bil potre-
ben? Ali osebni interesi v politiki
kluba prevladujejo nad klubski-
mi? Mlade formirane igralke
vzgajamo za druge. Nedvomno
bi bile igralke pod isto klubsko
barvo močnejše in še večji uspe-
hi ne bi izostajali. To bi bil novi
dokaz načrtnega dela kluba, ki
že nekaj let uspešno deluje.
Izidi srečanj so naslednji: Si-
nič—Marinkovič 0:2, Novak—
Frelih 0:2, Džakič—Gašperič
0:2, Novak—Marinkovič 2:1, Si-
nič—Gašperič 0:2, Džankič—
Frelih 2:1, Novak —Gašperič
0:2, Sinič—Frelih 0:2, Džan-
kič—Marinkovič 1:2.
NAJVEČ O NOVI TELOVADNICI
v petek dopoldan so v Narodnem domu pono-
vili 12. sejo ooeh zborov skupščine telesnokultur-
ne skupnosti občine Ptuj. Ponovili so jo zato, ker
seja pred tednom dni ni bila sklepčna. Tokrat je
bilo na srečo precej drugače. Kljub kratkemu
dnevnemu redu je bila razprava precej živahna.
Predvsem je šlo za uporabo nove velike telovadni-
ce pri ptujskem srednješolskem centru. Kljub te-
mu, da smo jo namenu predali ob Dnevu republi-
ke, do danes v njej še ni prav nobene telesnokul-
turne aktivnosti, z izjemo šolske telesne vzgoje.
Gre torej že za trimesečno zamudo, ki razburja
strokovne delavce in športnike, zlasti v rokometu
in košarki. V teh klubih imajo namreč veliko pre-
malo prostora in časa za vadbo, da bi lahko dose-
gali veliko boljše rezultate od dosedanjih. Brez
pretiranega optimizma lahko trdimo, da bi jih v
omenjenih klubih gotovo tudi dosegli. Od nove te-
lovadnice so si in si še veliko obetajo, vendar je
dejansko stanje bistveno drugačno od želja in na-
črtov, ne samo športnih kolektivov. Težava je v
tem, da površina v veliki telovadnici za vadbo in
odigravanje tekem še ni pripravljena. Kot kaže, jo
bo izvajalec del, Elan, ustrezno pripravil šele sredi
leta (gre za brušenje in lakiranje parketa). Konkre-
tni odgovor, zakaj ie prišlo do tako dolge zamude,
v klube še ni prišel. Gotovo bi objektivne razloge
sprejeli z razumevanjem, če bi jim jih pravočasno
sporočili. Na skupščini so se dogovorili, da se v
čim krajšem času pripravi sporazum med centrom
in telesnokulturno skupnostjo ter se začne z upo-
rabo objekta. V torek je bil v telovadnici ponovni
tehnični prevzem, ki prvič ni uspel zaradi številnih
manjših ali večjih napak in pomanjkljivosti.
1. k.
IV. kolo občinske lige v streljanju
v nedeljo, 16. februarja, so se
ptujski strelci ponovno zbrali na
tekmovanju in sicer na IV. kolu
občinske lige.
Ekipni rezultati so naslednji:
Agis-I 1056, Turnišče-I 1052, Ki-
dričevo-I 1030, Železničar 1017,
Turnišče-II 1014, MIP-I 1011, J.
Lacko 1008, Kidričevo-II 1007,
Turnišče-I 11 1002, sledijo Agis-
II, Opekar, Juršinci, Polenšak,
MIP-II, Dornava, Trnovska vas,
Videm, Opekar-II in Draženci
kot nepopolna ekipa.
Najboljši posamezniki so bili:
Zvonko Hajduk (Agis) 274, Ton-
či Planine (Turnišče) 274, Franc
Simonič (Agis) 273, Ludvik
Pšajd 273, Branko Zupanič 270
(oba J. Lacko), Alojz Raušl (Vi-
tomarci) 268, Albret Frčeč (Ki-
dričevo) 267, David Ribič 266,
Zdenka Matjašič 264 in Jože Vo-
dopivec 262 (vsi Turnišče) in
drugi.
Po štirih kolih lige je vrstni red
ekip naslednji: Agis-I 4212, Tur-
nišče-I 4194, Kidričevo-I 4182,
MIP-I 4107, Turnišče II 4097,
Železničar 4041, Agis-II 4030,
Turnišče-III 3997, Kidričevo-II
3983, Opekar 3970, MIP-II 3878,
Jože Lacko 3842, Juršinci 3842,
Dornava 3771, Polenšak 3722,
Draženci 3709, Trnovska vas
3568, Opekar-II 3339, Železni-
čar-II 2838, Gradnje 2784, Vi-
dem 2285, Vitomarci 2258, in Ol-
ga Meglic 1656 krogov.
ZB
V finale kadetinje Drave in kadeti Ormoža
v soboto sta bila v mariborski športni dvorani
Tabor polfinalna turnirja za republiško prvenstvo
kadetov in kadetinj v rokometu. Med kadetinjami
so zanesljivo zmagale mlade igralke ptujske Drave
in se tako uvrstile v republiški finale, med šest naj-
boljših ekip. I*tujčanke so najprej z 11:6 premaga-
le Polano, nato z 11:5 Rače, v zadnjem srečanju pa
še s 14:6 domači Branik.
Drava: Djordjevič, Rižner, Premužič N., Premu-
žič K., Juršič, Požar, Polajžer, Kašman, Jelšek,*
Bratušek, Kuhar.
Med kadeti se je v finale uvrstila ekipa Ormoža.i
ki je v odločilnem srečanju z 12:10 premagalai
Dravo, čeprav so Ptujčani v začetku vodili že s 5:0.|
Oboji pa so brez posebnih težav premagali vrstni-j
ke Bakovec in kluba Angel Besednjak.
Ormož: Antolič, Potočnik, Grabovec, Prapro--
tnik, Šandor, Živko, Špacapan, Jakopič, Sulek, Tu-'
rin. 1. k.l
Ljubitelji
smučarskega
teka!
Gorska reševalna služba Mari-
bor organizira III. pohod po
»pohorski smučini« Kope —
Areh v dolžini 50 kilometrov. Po-
hod (tek) bo 2. marca s startom
na Pungartu pod Veliko Kopo
med 8. in 9. uro. Kaveljci in ko-
renine startajo skupinsko ob 8.
uri.
Prijave za organizirani avtobu-
sni prevoz iz Ptuja (odhod ob 4.
uri izpred hotela Poetovio) spre-
jema Ivo Klarič, ZTKO Ptuj (tel.
771-745) do 25. februarja. Star-
tnina znaša 350 din^ prispevek za
avtobus pa bo odvisen od števila
prijav. Prijave za ZTKO Sloven-
ska Bistrica sprejema Vili Stegne
(tel. 811-997).
Teka se lahko udeležijo le pol-
noletni tekači in tekačice!
KOŠARKA
Zmagi ptujskih ekip
v soboto zvečer je bil v športni dvorani Mladika dvojni spored.
Članice košarkarskega kluba Ptuj so z velikimi težavami premagale
ekipo Odeje iz Škofje Loke, člani pa precej lažje Slivnico.
Ptuj - Odeja 66:65 (38:21)
Do četrte minute je gostjam še
nekako šlo, v nadaljevanju pa je
bila pobuda popolnoma v rokah
domačink, ki so prvi del dobile s
17 točkami razlike. Vsi v dvorani
so tako pričakovali gladko in
zmago z visoko razliko. Vendar
je v drugem delu prišlo do veli-
kega preobrata. Gostje so se razi-
grale in dobro minuto pred kon-
cem celo prešle v vodstvo
(62:63). Vendar so bile v zadnji
minuti premalo zbrane in doma-
činke so dosegle zmago z mini-
malno razliko. Ptuj: Kornik 16,
Vučinič, Murko 7, Vogrinec 22,
Rozman, Jane 19, Teodorovič,
Krničar 2.
Ptuj - Slivnica 85:79 (39:26)
Tekma članov je bila proti pri-
čakovanjem dokaj izenačena.
Domačini so nastopili brez Ro-
berta Kotnika in to se je še kako
poznalo. Kljub temu, da jim ni
šlo kot običajno, so zabeležili no-
vo zmago.
Ptuj: Filipič 2, Damiš 27, Ži-
brat 4, Vlah 8, Marčič 26, Mrd-
jen, Beranič, Cobelj 4, M. Ko-
tnik 10, Čabrijan, Rozman 2.
V soboto bo v Mladiki znova
dvojni program. Ob 16. uri se bo
začelo srečanje članic Ptuj — Je-
zica B, ob 18. uri pa tekma čla-
nov Ptuj — Slovenj Gradec.
^..... ... L )M)tai^
Novo vodstvo ptujskih planincev
Ptujsko planinsko društvo so-
di med največje v naši republiki,
saj šteje prek 1.100 članov in ima
17 sekcij. Poleg matičnega dru-
štva so namreč organizirane pla-
ninske skupine še v devetih os-
novnih šolah, v dveh tozdih
Srednješolskega centra Ptuj, v
štirih delovnih organizacijah, v
upravi SO Ptuj ter v društvu sle-
pih in slabovidnih občin Ptuj-Or-
mož.
Minuli petek, 14. februarja, so
se v dvorani Narodnega doma v
Ptuju sestali na 33. občnem zbo-
ru. O planinskih dosežkih v mi-
nulem letu je govoril dosedanji
predsednik PD Anton Purg, ki je
poudaril vse večji pomen vklju-
čevanja mladih članov ter vse
pomembnejšo vlogo ptujskega
društva v okviru mariborske regi-
je. Izčrpno poročilo o delu mla-
dinske sekcije je podala predsed-
nica te sekcije Alenka Zorko, fi-
nančno poročilo pa Mira Žuraj.
V imenu planinske zveze Slove-
nije je ptujske planince pozdra-
vila članic^ upravnega odbora
PZS Vida Lipovšek ter pohvalila
njihova prizadevanja.
Ker je dosedanjim članom
upravnega odbora potekel man-
dat, so jih s pohvalo razrešili. Za
novo predsednico planinskega
društva Ptuj so izvolili Marijo
Gabron, dosedanjega predsedni-
ka Toneta Purga pa so izvolili za
predsednika koordinacijskega
odbora planinskih društev obči-
ne Ptuj, kamor sodijo še PD
Majšperk in Stoperce.M. Ozmec
Izčrpno poročilo o delu ptujskih planincev v minulem letu je podal dose-
danji predsednik Tone Purg.
Smučarski skoki na Turnišču
v nedeljo, 16. februarja, je Športno društvo Tur-
nišče izvedlo na pobočju ob ribniku pri gradu Tur-
nišče druge smučarske skoke. Skoki so potekali v
treh kategorijah in sicer pionirski, mladinski, in
članski, končni vrstni red pa je bil sledeč:
Pionirji: Viktor Hotko s skokoma 10,15 in
10,45 m, Boris Šeruga9,10 in 10,10 in Dušan Ma-
jerič 7 in 8 metrov.
Mladinci: Branko Majerič s skokoma 11,50 in
12 m, Fredi Polanec, 11,20 in 12,20 m in Srečko
Horvat 9,60 in 10,05 metra.
Člani: Vili Kodrman s skokoma 10,95 in
12,05 m. Danilo Zupanič 11,45 in 12,10 m (v zad-
njem skoku je z roko podrsal po tleh in tako izgu-
bil prvo mesto) in Drago Živič 8,85 in 8,50 metra.
Prireditev si je ogledalo kar precej krajanov, ki
so v pravem športnem duhu bodrili tekmovalce.
ZBi
Strelstvo v občini Ormož
v začetku februarja so bila izvedena tekmovanja strelskih družin
za »ZLATO PUŠČICO«. »ZLATO PUŠČICO« najuspešnejše strel-
ske družine v občini Ormož v lanskem letu KOVINAR Ormož sta os-
vojila Jani Ivanuša in Darko Vernik, v SD Tovarni sladkorja Ormož
jo je osvojil Danilo Trop, v SD Ograd Ormož Robert Vočanec, pri SD
Velika Nedelja Andrej Stanič, pri SD Središče pa Branko Veselko.
TEKIVIOVANJA S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO
Občinsko prvenstvo za mladince je bilo izvedeno na strelišču
OSZ Ormož. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagala je SD Kovinar z 974 kro-
gi, druga je bila SD Ograd Ormož z 966 krogi, tretja pa SI Kovinar B.
Med posamezniki je bil najboljši Andrej Stanič, (SD V. N.), sledita
Robert Vočanec (SD Ograd) in Jani Ivanuša (SD Kovinar).
Občinsko prvenstvo za pionirje in člane je bilo v Ormožu 8. fe-
bruarja. Ekipo so pri vsaki kategoriji sestavljali po trije strelci.
Pri pionirjih je ekipno zmagala SD TS Ormož, druga je bila SD
Ograd, tretja pa SD Kovinar. Med posameznikih je zmagal Tihomir
Milčič (SD TV Ormož), drugi je bil Sandi Žličar (SD Kovinar), tretji
pa Andrej Frangež (SD TS Ormož).
Pri članih je zmagala SD Središče pred SD Kovinar in SD TS Or-
mož. Posamezno je zmagal Branko Veselko (SD Središče), drugi je bil
Darko Vernik (SD Kovinar), tretji pa Stanko Leben (SD Velika Nede-
lja).
Občinsko prvenstvo za članice je bilo 14. februarja v Ormožu.
Zmagala je SD TS Ormož, druga je bila SD Kovinar, tretja pa SD
Podgorci.
Med članicami je zmagala Milka Vočanec (SD Ograd), sledita pa
Vesna Mele (SD TS Ormož) in Marija Vernik (SD Kovinar). Vsi strel-
ci in strelke, ki so dosegli normo, se bodo udeležili regijskega tekmo-
vanja, ki bo na domačem terenu, torej v Ormožu.
Občinsko »ZLATO PUŠČICO« je že tradicionalno osvojil
BRANKO VESELKO (SD Središče) s 551 krogi.
Jani Ivanuša
Znova kopica medalj
v Celju je bilo republiško dvoransko prvenstvo v atletiki. Tek-
movanje je bilo seveda okrnjeno, saj vseh disciplin zaradi neustreznih
pogojev v Sloveniji, in tudi v Jugoslaviji, ni moč izvesti. Zastopstvo
Atletskega kluba Ptuj se je znova vrnilo s kopico medalj. Zlati medalji
sta osvojila Odon Planinšek z zmago v troskoku med starejšimi mla-
dinci in Hedvika Korošak, ki je zmagala v skoku v daljino med mlaj-
šimi mladinkami. Drugo mesto in srebrno medaljo sta osvojila Marija
Šešerko v skoku v daljino med članicami in Planinšek v skoku v dalji-
no med starejšimi mladinci, tretje mesto in bronasto medaljo pa Boris
Krabonja v teku starejših mladincev na 60 metrov in Nataša Vidovič
v isti disciplini med starejšimi mladinkami. Kot nam je povedal trener
Ljubo Čuček, so Ptujčani dosegli še več vidnih uvrstitev od 4. do 7.
mesta.
Skakalci v višino pa so tekmovali v Ljubljani. Kristijan Kovač je
med starejšimi mladinci osvojil drugo mesto, Damir Dimovski pa če-
trto.
1. kotar
Skoki za Slovensko-
goriški klopotec
člani športnega društva Slovenske gorice Juršinci so pripravili v
nedeljo zanimivo »smučarsko srečanje«, ki je bilo v Grlincih — na
Pesjaku, kot po domače imenujejo ta hrib. Že nekaj po deveti uri se je
zbralo precej tekmovalcev, ki so se nato pomerili v smuku in skokih,
še več pa nas je bilo takih, ki smo želeli to zanimivo in dostikrat tudi
zabavno prireditev spremljati kot gledalci. Čeprav je ves dan snežilo
kot za stavo, so tekmovalci in gledalci vztrajali ob toplem čaju do
konca in tudi ob nagajanju merilne naprave niso delali težav. Vse je
bilo v pravem športnem in tekmovalnem vzdušju, skratka prijetno do-
živetje za vse, ki smo to tradicionalno smučarsko prireditev spremljali
prvič. In že sedaj lahko obljubimo organizatorjem, da bomo na Pes-
jak še prišli.
„ V smuku so bili najboljši: pri članih Ivan Brumen iz Juršinc z
22,52 sekundami, drugi Matko Slaček (22,96) in tretji Rajko Brezo-
všek (23,21); pri pionirjih — prvi Branko Krajnc iz Juršinc, drugi An-
ton Brumen, tretji Peter Lajh in četrti Igor Šoštarič. V smučarskih sko-
kih — člani: Vlado Ačko iz Šmartnega na Poh. (21 in 22 metrov), Ivan
Brumen iz Juršinc (dvakrat 20 metrov). Vlado Žigman iz Voličine (18
in 19,5 metra). Pionirji: Andrej Naveršnik iz Šmartnega na Pohorju,
Marjan Čuš iz Juršinc, Peter Lajh iz Vitomarc in Silvo Mikša iz Jur-
šinc.
V kombinaciji za Slovenskogoriški klopotec je zmagal Ivan Bru-
men iz Juršinc, drugi je bil Vlado Ačko iz Šmartnega na Pohorju, tre-
tji pa Matko Slaček iz Juršinc.
Vsem, ki so vztrajali do konca, se člani športnega društva iz Jur-
šinc iskreno zahvaljujejo in jih vabijo tudi prihodnje leto.
mš
Lojze Kavčič, gostilničar iz Juršinc je dobil pisno priznanje kot najsta-
rejši in najtežji skakalec. Foto: mš
ZARADI SNEGA
POPUSTILA STREHA
v sredo, 12. februarja, okoli
štirih zjutraj je stanovalce starej-
še stanovanjsko-poslovne zgrad-
be KOP — tozd Visoke Gradnje
Drava Ptuj prebudil močan ro-
pot. Zaradi pretežke snežne ode-
je in tudi zaradi slabe strešne
konstrukcije se je sesula streha.
Še sreča, da je zgornja plošča do-
volj trdna, saj je ostala cela, tako
da poškodovanih ni bilo.
Stanovalci in delavci tozda
Drava so se takoj lotili čiščenja
in odstranjevanja ruševin. Nekaj
po popoldnevu pa so na pomoč
poklicali tudi člane prostovoljne-
ga gasilskega društva Ptuj.
Ta teden so se lotili tudi izde-
lave nove lesene konstrukcije,ta-
ko da bodo zgradbo v kratkem
na novo dogradili in pokrili.
Fotovest: M. Ozmec
Več kot 50
udeležencev
Na treh kraljih je bil v nedeljo,
16. februarja prvi obrtniški vele-
slalom, ki se ga je udeležilo
okrog 50 ptujskih obrtnikov in
pri njih zaposlenih delavcev. Pri
izpeljavi tekmovanja jim je po-
magal smučarski klub, ki je po
končanem obrtnem tekmovanju
izvedel še lastno tekmovanje.
Prvi obrtniški veleslalom ptuj-
ske občine je imel selekcijski
značaj, saj se bodo najboljši ude-
ležili 9. obrtniškega veleslaloma,
ki bo 22. februarja Na Starem vr-
hu pri Škofji Loki.
Pri ženskah so bile najboljše
Barbara Rabuza, Sonja Plaveč in
Angela Cartl; pri moških pa
Marjan Frangež, Igor Hrženjak
in Srečko Golob.
MG
POMAGALI SO KOREZOVIM
Ko smo sredi prejšnjega tedna
obiskali domačijo Korezovih v
Čermožišah 81, ki jo je v ponede-
ljek, 10. februarja, skoraj popol-
noma porušil snežni plaz, smo
naleteli na več ljudi, ki so čistili
in odmetavali sneg ter popravlja-
li porušeno hišo. Posebej smo bi-
li presenečeni, ko smo izvedeli,
da so poleg delavcev Stanovanj-
skega servisa iz Ptuja priskočili
na pomoč tudi sodelavci Antona
Koreza iz celjske Cinkarne.
Že v sredo, 12. februarja, je
prišlo v Čermožiše 12 mladih de-
lavcev, članov osnovne organiza-
cije ZSMS v Cinkarni, ki so se
najprej udeležili pogreba Goraz-
da Koreza, sina njihovega sode-
lavca, nato pa so se lotili čiščenja
snega in ruševin z domačije.
Predsednik osnovne organiza-
cije mladih Fikret Imamovič je
dejal: »Takoj ko smo zvedeli za
Tonetovo nesrečo, se je med so-
delavci začelo govoriti, da mu
moramo čimprej pomagati. Prvič
smo prišli že včeraj, danes pa nas
je tukaj že 14. Ogromno snega
smo že zmetali na stran, kajti hi-
ša je bila znotraj že očiščena.
Okrog hiše smo skopali jarke, da
bo lažje odtekala voda, ko se bo
pričel taliti sneg.
Toneta imamo sodelavci radi,
saj dela v Cinkarni že 22 let, je
zelo skromen in delaven te velik
poštenjak. Vsi smo mu radi pri-
skočili na pomoč, pa tudi druga-
če bi vsakemu sodelavcu, ki bi se
mu zgodilo kaj podobnega radi
pomagali.«
Vodja oddelka, v katerem je
zaposlen Anton Korez, je Miro-
slav Milosavljevič, ki je ob tem
dodal:
»Takoj smo ustanovili poseb-
no komisijo, ki je na kraju sa-
mem ugotovila dejansko stanje
in predlagala potrebno pomoč.
Že med seboj smo za pr\'o silo
zbrali 20 tisoč dinarjev in mu pri-
nesli še topel kožuh ter delavske
čevlje, ker mu je sneg vse odne-
sel. Korez je zares vesten in do-
ber sodelavec, saj je v skupini ce-
lo brigadir, ali kot pravimo sku-
pinovodja. V kratkem pričakuje-
mo odgovor centralnega delav-
skega sveta Cinkarne, saj smo
V ospredju delavci iz Cinkarne, v ozadju delavci Stanovanjskega servisa
Ptuj ob porušeni domačiji Korezovih.
ČRNA KRONIKA
v tednu od 11. do vključno 18. februarja so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh lažjih prometnih nesrečah in pri
tem zabeležili le eno lažjo telesno poškodbo ter manjšo materialno ško-
do. Vzroka nesreč sta bila v obeh primerih neprilagojena hitrost glede na
stanje cestišča.
SNEG JE RUŠIL
Poleg tega, da je sneg porušil
strešno konstrukcijo tozda Drava
F*tuj, je marsikje pokazal svojo
rušilno moč. Tako je v Njivercah
pri Kidričevem konec prejšnjega
tedna klonila starejša kmečka —
s slamo krita stanovanjska hiša.
Sneg je streho popolnoma poru-
šil, starejšima stanovalcema pa
na srečo ni prizadejal telesnih
poškodb.
V začetku tega tedna, ko je po-
stalo nekoliko topleje, pa je sneg
pokazal svoje prave zobe tudi v
mestu Ptuju. Tako je v torek
sneg, ki je padel s strehe, popol-
noma uničil novejši avtomobil v
Prešernovi ulici, poleg tega pa je
bilo več snežnih plazov s streh,
kjer so poleg avtomobilov bili
poškodovani tudi občani. —OM
zaprosili za Koreza še dodatno
izdatnejšo pomoč.«
Izmed delavcev Stanovanjske-
ga servisa Ptuj pa je delovodja
Franc Hojnik povedal: »Tudi mi
smo prišli sem že v sredo. Naj-
prej smo odstranili porušeno
strešno konstrukcijo in seveda
kritino. Danes smo vse očistili in
za silo ruševine na novo pokrili z
improvizirano leseno konstrukci-
jo ter polivinilom. Toliko, da hi-
še ne bo zamakalo naprej. Ko se
bo vreme uredilo, bomo Vse še
enkrat popravili in pokrili s trdo
kritino.«
______^ M. Ozmec

Rodile so:
Ema Rajšp, Trnovska vas 35
— dečka; Darinka Vojsk, Mestni
vrh 3 — Anjo; Ida Emeršič, Gra-
dišča 79 — deklico; Darinka Za-
vec, Brezovec 94 — deklico;
Alojzija Brotšnajder, Starošince
37 — deklico; Terezija Šijanec,
Zagorci 78 — deklico; .Anica Ke-
lenc, Bukovci 87/a — dečka;
Slavica Čeh, Vitomarci 14 — Bo-
ža; Veronika Ber, Kočice 38 —
Adrijano; Simona Vinkler, Sta-
nečka vas 11 — Sandro; Janja
Švarc, Osojnikova 9 — Matjaža;
Anica Planinšek, Pleterje 34 —
deklico; Danica Zoreč, Gomila
11 — Barbaro; Darinka Rožma-
rin, Muretinci 2 — deklico; Silva
Vučina, Šalovci 9 — Dejana;
Marjana Roškar, Muretinci 64
— deklico; Marica Pongračič,
Jiršovci 38 — deklico; Majda
Radolič, Nova vas 12 — Mateja;
Darinka Staržik, Stojnci 43 —
dečka; Marija Kosi, Dobrava 31
^ Janjo; Milena Sire, Polenšak
15 — Benjamina;.
Poroka:
Jožef Lovenjak, Kidričevo,
Kajuhova 16 in Milka Zupanič,
Draženci 42/a.
Umrli so:
Marija Brunčič, Vintarovci 33,
roj. 1915, umrla 10. februarja
1986; Oto Sirovnik, Jurovci 28,
roj. 1942, umrl 9. febr. 1986; Šte-
fan Lozinšek, Sobetinci 6, roj.
1902, umrl 11. febr. 1986; Matil-
da Kukec, Trgovišče 55, roj.
1902, umrla 7. febr. 1986; Alojz
Žemljic, Rakovci 34, Tomaž, roj.
1928, umrl 10. febr. 1986; Janez
Ivanuš, Formin 35/a, roj. 1929,
umrl 11. febr. 1986; Elizabeta
Šprah, Zakl 20, roj. 1908, umrla
10. febr. 1986; Elizabeta Prosnik,
Bercetova 15, Središče ob Dravi,
roj. 1903, umrla 11. febr. 1986;
Jožef Petrovič, Gradišča 17, roj.
1900, umrl 13. febr. 1986; Štefan
Vertič, Štuki 3, roj. 1909, umrl
16. febr. 1986; Avgusta Brenčič,
Tomšičeva 22, roj. 1895, umrla
16. febr. 1986; Jožefa Šegula, Pa^
cinje 3, roj. 1907, umrla 15. febr.
1986.
Razstavi »40 let ustave«
in »Matija Murko«
31. januarja 1946 je bila sprejeta prva ustava nove Jugoslavije.
Ob te obletnici je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila raz-
stavo knjig in študij o začetku in razvoju jugoslovanske ter slovenske
ustave. Cez 100 knjižnih enot bo razstavljeno v prostorih študijskega
oddelka od 20. februarja do 6. marca, vsak dan od 8. do 19. ure, v so-
boto pa od 8. do 12. ure.
Obenem bo ob 125-letnici rojstva našega rojaka in slovničarja
Matija Murka manjša priložnostna razstava, prav tako od 20. februar-
ja do 6. marca v prostorih knjižnice.
E. J.
Zlati par Žgeč
iz Dornava
v soboto, 15. februarja je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet
slovesno, ko sta bila proglašena za zlatoporočenca MARTIN in NE-
ŽA ŽGEČ iz Dornave 57.
Martin je bil rojen 7. 10. 1907 v Dornavi in je brat znanega pio-
nirja komunističnega gibanja na ptujskem območju dr. Franja Zgeča.
Tudi Martin, ki je živel doma na mali kmetiji, se je vključil v napred-
no delavsko gibanje že ko se je izučil za kolarja. Aktivno se je vključil
v NOB, kot borec in aktivist Janez. Ob osvoboditvi je postal član pr-
vega okrajnega odbora OF Ptuj in je vodil referat za ugotavljanje zlo-
činov okupatorja. Vsa leta po osvoboditvi je bil aktiven politični dela-
vec pri izgradnji ljudske oblasti in samoupravljanja. Delal je kot tele-
fonist do upokojitve. Zlasti dejaven je bil v organizaciji ZZB NOV.
Zlata nevesta Neža, roj. Majerič se je rodila 18.4. 1915. V vseh
težavah in stiskah je bila možu vedno v trdno oporo in pomoč, delala
pa je predvsem doma in vzgajala otroke. Pet otrok se jima je rodilo v
zakonu, danes pa sta ponosna tudi na 10 vnukov, zlasti pa še na dva
pravnuka.
FF
Martin in Neža Žgeč med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatopo-
ročenca
Foto: Langerholc
TEDNIK
Izaaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5.
poštni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan sneberger. Uredništvo ir
uprava Radio — Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 2000 di-
narjev, za tujino 3200 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.

občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto: XXIII
Ptuj, dne 13. marca 1986
Številka: 7
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
43. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi v občini Ptuj
44. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-
ljišča v občini Ptuj
45. Odlok o spremembi (popravi) imena ulice v Krajevni skupnosti Ivan
Spolenak
46. Sklep o soglasju k Statutu sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj
47. Sklep o soglasju k spremembi Statuta Vzgojno varstvene organizacije
Ptuj
48. Sklep o potrditvi programa sklada stavbnih zemljišč in finančnega pla-
na sklada stavbnih zemljišč v letu 1986
49. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v svet
KGP Ptuj TOZD Stanovanjski servis
50. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v svet
KGP Ptuj TOZD Vodovod in kanalizacija
51. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v svet
KGP Ptuj TOZD Komunalni servisi
52. Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v Zbor
delovne skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj
53. Sklep o spremembi sklepa o razrešitvi sedanjih in imenovanju novih
članov Občinske volilne komisije v Ptuju
54. Sklep o imenovanju volilne komisije v Skupnosti delovnih ljudi, ki dela-
jo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih
ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združuje svoje
delo in delovna sredstva
ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA - OBCI-
NE ORMOŽ
55. Sklep o višini cen komunalnih storitev
POPRAVKI
56. Popravek v sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo-
*     prispevka na območju Krajevne skupnosti Žetale
43.
Na podlagi 1., 4. in 5. člena Zakona o komu-
nalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70
in 2/72) ter 165. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in
2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti,
dne 5. marca 1985, sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi v občini
Ptuj
1. člen
V 2. členu odloka o turistični taksi v občini
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
9/85) se v prvi alinei znesek »50.— din« nado-
mesti z zneskom »100.— din«, v drugi alinei
pa se znesek »100.— din« nadomesti z zne-
skom »200.— din«.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 423-1/85-2
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog, 1. r.
44.
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zem-
IJUčih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 165. člena
Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 5. marca 1986, sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v občini Ptuj
1. člen
7. člen odloka o nadpmestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78 in
15/83) se spremeni tako, da se glasi:
Višina mesečnega nadomestila po posamez-
nih conah je naslednja:
A za stanovanjske prostore
— v I. coni
— v II. coni
— v III. coni
B za poslovne prostore
— v I. coni
— v II. coni
1,80 din za m'
1,40 din za m^
1,10 din za m^
7,20 din za m'
4,30 din za m'
C za nezazidano stavbno zemljišče 1,35 din za
m^ za stanovanjsko gradnjo
<ža nezazidano stavbno zemljišče za poslo-
vno proizvodno gradnjo pa 3,60 din za m'.
. 2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 420-2/76-2
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skiipščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog, 1. r.
45.
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in
evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list
SRS, št. 5/80) in 169. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in
2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
krajevnih skupnosti, dne 5. marca 1986, spi^jela
ODLOK
o spremembi (popravi) imena ulice v krajevni
skupnosti Ivan Spolenak
1. člen
Spolenjakova ulica se spremeni (popravi)
ime tako, da se pravilno imenuje SPOLENA-
KOVA ULICA.
Območje ulice ostane nespremenjeno.
2. člen
Ime ulice iz 1. člena se evidentira v registru
prostorskih enot.
3. člen
Za izvedbo tega odloka skrbi Geodetska
uprava občine Ftuj.
4. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 27-9/85-2
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIC, dipl. sociolog, 1. r.
46.
Po 31. členu Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84) in 11. alineji 165.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78 in 2-2/82) je
Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene-
ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 5.
marca 1986, sprejela
SKLEP    ,
o soglasju k Statutu sklada stavbnih zemljišč
občine Ptuj
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k Statu-
tu sklada stavbnih zemljišč v občini Ptuj, ki ga
je sprejel upravni odbor sklada na seji, dne
17/1-1986.
2.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj in velja takoj.
Številka: 022-1/85-2
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skvrpščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIC, dipl. sociolog, 1. r.
STRAN 24 '
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 7
47.
Po 21. členu Zakona o vzgoji in varstvu pred-
šolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in 11.
alinei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož.in Ptuj, št. 5-46/78 in
2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora
združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti,
dne 5. marca 1986, sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembam Statuta varstvene or-
ganizacije Ptuj
1.
Skupščina občine Ptuj daje soglasje k spre-
membam statuta Vzgojno varstvene organizaci-
je Ptuj, ki je bil sprejet na referendumu, dne
26/6-1985.
2.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj.
Številka: 022-27/81-2
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog, 1. r.
48.
Na podlagi 33. člena Zakona o stavbnih
zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na
podlagi 9. člena Odloka o ustanovitvi sklada
stavbnih zemljišč (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 28/85) je Skupščina občine Ptuj na
seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih
skupnosti, dne 5. marca 1986, sprejela
SKLEP
1. Potrdita se:
program sklada stavbnih zemljišč občine
Ptuj v letu 1986 in finančni plan sklada stavb-
nih zemljišč v letu 1986.
2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Številka: 022-1/85-2
Datum: 5^3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog, 1. r.
49.
Na podlagi 24. člena Zakona o komunalnih
dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 164.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) in 62. člena
Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je
Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene-
ga dela m Zbora krajevnih skupnosti, dne 5.
marca 1986 ter Družbenopolitičnega zbora,
dne 4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o Imenovanju  predstavnika družbenopolitične
skupnosti v svet KGP Ptuj TOZD Stanovanjski
servis
I.
Msmčilo SAViC, roj. 21/10-1948 v Venča-
nih, stanujoč v Ftuju, Ulica 5. Prekomorske
brigade 3. se imenuje za predstavnika družbe-
nopolitične skupnosti v svet KGP Ptuj TOZD
Stanovanjski servis.
2.
Mandatna doba imenovanega predstavnika
v svetu KGP Ptuj TOZD Stanovanjski servis
traja dve leti.
3.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-7/84-1
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine I*tuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
50.
Na podlagi 24. člena Zakona o komunalnih
dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 164.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) in 62. 'člena
Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je
Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene-
ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 5.
marca 1986 in Družbenopolitičnega zbora, dne
4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbenopolitične
skupnosti v svet KGP Ptuj TOZD Vodovod in
kanalizacija
1.
Franc VREZE, roj. 15/6-1949 v Ptuju, stanu-
joč v Novi vasi pri Ptuju 25/e, se imenuje za
predstavnika družbenopolitične skupnosti v
svet KGP Ptuj TOZD Vodovod in kanalizacija.
2.
Mandatna doba imenovanega predstavnika
v svetu KGP Ptuj TOZD Vodovod in kanaliza-
cija traja dve leti.
3.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-6/84-1
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
51.
Na podlagi 24. člena Zakona o komunalnih
dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 164.
člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) in 62. člena
Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je
Skupščina občine F*tuj na seji Zbora združene-
ga dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 5.
marca 1986 ter Družbenopolitičnega zbora,
dne 4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbenopolitične
skupnosti v svet KGP Ptuj TOZD Komunalni
servisi
Ciril SATEJ, roj. 18/7-1927 v Vrstavinu, sta-
nujoč ob Grajeni 2, Ptuj, se imenuje za pred-
stavnika družbenopolitične skupnosti v svet
KGP Ptuj TOZD Komunalni servisi.
Mandatna doba imenovanega predstavnika
v svetu KGP Ptuj TOZD Komunalni servisi
traja dve leti.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-5/84-1
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
52.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči-
ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 10/76) in 50. člena Statuta Pokrajinskega
muzeja Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela in Zbora krajevnih
skupnosti, dne 5. marca 1986 ter Družbenopo-
litičnega zbora, dne 4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbenopolitične
skupnosti v Zbor delovne skupnosti Pokrajin-
skega muzeja Ptuj
1.
Rajko MATIJEVlC, stanujoč v Kidričevem,
Tovarniška cesta 6, se imenuje za predstavnika
družbenopolitične skupnosti v Zbor delovne
skupnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega predstavnika
traja dve leti.
3.
Naloge predstavnika družbenopolitične
skupnosti v zboru delovne skupnosti določa
Statut Pokrajinskega muzeja Ptuj.
3.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-1/74-1
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r.
53.
5la podlagi 27. člena Zakona o volitvah in
delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št.
34/77 in 22/81) 187. člena Statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78
in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine ob-
čine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in I*tuj,
št. 10/75) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbo-
ra združenega dela in Zbora krajevnih skupno-
sti, dne 5. marca 1986 ter Družbenopolitičnega
zbora, dne 4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o razrešitvi sedanjih in o
imenovanju novih članov Občinske volilne komi-
sije v Ptuju
1.
Razrešijo se dolžnosti naslednji člani in na-
mestnik člana Občinske volilne komisije v Ptu-
ju:
1. Roman PULKO, dipl. pravnik
2. Savo KOZJAK, dipl. pravnik
3. Franc LUKMAN, direktor KBM-PE Ptuj
2.
Za nove člane in namestnika člana Občinske
volilne komisije v Ptuju se imenujejo:
ST. 7
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 25
1. Silva BRODNJAK, pravnica, zaposlena v
SŠC Dušana Kvedra Ptuj, stanujoča Skorba
55 a, za člana
, 2. Marjan FUREK, dipl. pravnik, pomočnik
direktorice Uprave za družbene prihodke, sta-
nujoč v Vidmu 44, za člana
3. Ivan VIDOVIČ. tajnik samoupravnih or-
ganov v KGP Ptuj, stanujoč v Ptuju, Čufarjeva
14, za namestnika člana
3.
Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-8/74)
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
54.
Na podlagi 27. člena Zakona o volitvah in
delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št.
24/77, 22/81, 36/85), 164. člena Statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
4/78 in 2/82) ter 62. člena Poslovnika Skupšči-
ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup-
nosti, dne 5. marca 1986 in Družbenopolitične-
ga zbora, dne 4. marca 1986, sprejela
SKLEP
o imenovanju volilne komisije v Skupnosti delov-
nih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni de-
javnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo
lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi
združuje svoje delo in delovna sredstva
1.
V oblikovani skupnosti delovnih ljudi, ki de-
lajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z de-
lovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko
pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo
svoje delo in delovna sredstva, se imenuje vo-
lilna komisija v naslednjem sestavu:
1. za predsednika: Mirko BIZJAK, ključav-
ničar. Obrtniška ulica 2, Ptuj
za namestnika predsednika: Metod SEN-
ČAR, elektrikar, Obrtniška ulica 9, Ptuj
2. za tajnika: Franc KOLARIČ, avtoprevoz-
nik. Mala vas 5/a, Gorišnica
za namestnika tajnika: Slavko VALENKO,
frizer. Trg svobode 4, Ptuj
3. za člana: Vili KRAMBERGER, pleskar,
Raičeva ulica 4, Ptuj
za namestnika člana: Valentin ZAMUDA,
ključavničar, Peršonova ulica 50.
2.
Mandatna doba imenovanih članov in na-
mestnikov volilne komisije traja dokler traja
mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih
delegacij.
Naloge volilne komisije določa 28. člen Za-
kona o volitvah in delegiranju v skupščino.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 013-1/85-1-17
Datum: 5/3-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
55.
Na podlagi 8. člena Pravilnika o oblikova-
nju cen za proizvode in storitve in Družbenega
dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje
cen komunalnih storitev v letu 1986, je delav-
ski svet Komunalnega podjetja Ormož na 22.
seji dne 28. 2. 1986 po predhodnem soglasju
skupščine Samoupravne cestno-komunalne
skupnosti občine Ormož z dne 27. 2. 1986 spre-
jel
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
S tem sklepom se določijo cene vode, odvoz
smeti in kanalščine.
Cene komunalnih storitev iz 1. točke sklepa
znašajo:    .   .      .
A. JAVNA SNAGA
1. Odvoz smeti 1 posoda
138 din
B. VODA
1. Za gospodinjstvo po m' 86 din
2. Za negospodarstvo po m^ 86 din
3. Za gospodarstvo po m' 118 din
Ob ceni vode se pod 1) in 2) doda 5 din/m',
pod 3) pa 7 din/m' kot prispevek za sanacijo
vodnih virov.
C. KANALŠČINA
— po m' porabljene vode, kjer obstaja kanali-
zacija 4,25 din
3.
Cene komunalnih storitev iz 2. točke tega skle-
pa se uporabljajo od 1. marca 1986 dalje.
4.
Z tem ko začne veljati ta sklep, preneha ve-
ljati Odredba o višini cen komunalnih storitev
v občini Ormož v letu 1985 (Uradni vestnik ob-
čine Ormož in Ptuj, št. 22/85 in 25/85).
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 30/1-86
Datum: 28. 2. 1986
Predsednik
delavskega sveta
MARIN Nikolaj 1. r.
56.»
POPRAVEK
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka za sofinanciranje
programa izgradnje komunalnih in drugih ob-
jektov na območju Krajevne skupnosti Žetale
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
5/86-33) je v primerjavi z izvirnikom ugoto-
vljena napaka, zato dajemo sledeči
popravek:
Besedilo pete in šeste vrste v I. točki 4. člena
se pravilno glasi: »— po stopnji 2*0 od neto
osebnega dohodka oz. nadomestila;«
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Žetale
Janez Pulko I. r.
STRAN 26 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 7
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mobečno, in to v četrtel oirejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radie i^va 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRi^l^C POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. t