Q^0, -yzcduce-.* NO. 246 *:S'oTo«‘ ind- Oa. iM€RICAH SN SPIRIT ,N LANGUAGf* GNI-Y Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. DECEMBER 21, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Vojalko-indusSrijski kompleks vdr: Mary M. Sikole V Euclid General bolnišnici je umrla 67 let stara Mary M. ; Sikole s 429 E. 146 St., roj. Ko-______ i vacli v Clevelandu, zaposlena Povezava med vojaškim Pri ™tney Glass (GE.) inNot-vodniki in vojno industri-,‘“Sham Equipment Co med jo je segla v samo zvezno ™)no -n FranPn ses.r M, Nixonova vlada se ne icttovMMV Ecampaiijski vlado, trdi visok uradnik vojne mornarice. WASHINGTON, D.C. — Gordon W. Rule, direktor nadzora oskrbe in preglednega oddelka v poveljstvu vojne mornarice za material, je pred kongresnim pododborom označil imenovanje Royja L. Asha, dosedanjega predsednika Litton Industries, ki imajo velika vojna naročila, WASHINGTON, D.C. — Neža vdor vojaško-industrijskega ^ateri člani in delavci kampanj kompleksa v samo zvezno via- skega odbora McGoverna tekom do. Po njegovem je bilo Imeno- zadnjih volitev so vložili pri-vanje Asha napaka od strani Ni- tcijb0 zaradi neizplačila njiho-xona, pa tudi napaka od strani dogovorjenih plač. Tako je samega Asha, ko je imenovanje tiskovni pomočnik J. Mohlbat sprejel. j vlažil pritožbo pri uradu za mi- G. W. Rule je mnenja, da je nimaine plače in varnost v in-sistem prostega tekmovanja pri i dustriji za D.C. dodeljevanju vojaških naročil Dejal je, da zanj še ni tako lie Martick, pok. Andrewa, pok. Frances Petrich, Janice Thomas in Nancy Rowell. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na All Souls pokopališče. propadel. Vlada s takimi naročili rešuje velika podjetja, ko zaidejo v stisko, pušča pa propasti manjša, ki nimajo potrebnih zvez. Položaj se še slabša, ko prihajajo vodniki teh industrij v samo vlado. “Mislim, da se mora general Eisenhower obračati v grobu,” je dejal Rule, “ko vidi, kaj se vse dogaja.” Bivši predsednik D. D. Eisenhower je bil prvi, ki je opozoril na povezavo vojaštva in industrije v vojaško-industrijski kompleks, ki išče vedno in povsod svojo lastno korist neoziraje se na splošno korist dežele. G. Rule je dejal, da velike družbe v zadnjem trenutku znižajo svoje ponudbe za naročila narodne obrambe preko vseh stvarnih mej, da le pogodbo dobijo. Tako naj bi bil Grumman, ki se sedaj prepira glede cene za letala F-14 in zahteva odobritev višjih cen, v zadnjem trenutku pri ponudbi za dosego te pogodbe popustil skoraj 500 milijonov. Sedaj pa izjavlja, da ima izgubo in da pogodbe ne more izpolniti. hudo, kot je za nešteto drugih, ki so se trudili za McGoverna skozi dve leti, pa bili ob koncu enostavno vrženi skozi okno. Da sodelavci v kaki volivni kampanji niso plačani, če kandidat propade, ni nobena novost. Kar jezi McGovernove kampanjske pomočnike in delavce, je to, da je kampanjski odbor odplačal 5.5 milijonov dolga, da pa ni plačal kampanjskih delavcev. Plačal je torej bogataše, kot se mladi kampanjski delavci pritožujejo, pustil pa je na cedilu reveže, ki so se za McGoverna predano gnali in žrtvovali. Pretekli teden je dosegla Ju-lie Schlesinger, ki je bila pri kampanjskem odboru zaposlena kot tajnica za $110 na teden, s svojo pritožbo potrditev zahteve po izplačilu zaslužka za vse svoje tovarišice. Mohbat in Susan Davis upata s svojo pritožbo doseči potrditev zahtev izplačila zaslužka za vse, ki so imeli dogovorjene tedenske plače $150 in več. pri nežnih gradnjah ZVJzni urad za pritožbe pri zveznih gradnjah v pogledu nepristranskega najemanja delavstva ne dobiva nobene prave podpore. WASHINGTON, D.C. — Nixonova vlada se ne briga dosti za izvajanje določil o nepristranskem najemanju manjšin in žensk pri gradnjah in delih, ki jih dobivajo podjetja od zvezne vlade. Uradniki Urada za pritožbe pri zveznih pogodbah trdijo, da dejansko ne dobivajo za svoje delo, predloge in napore nobene podpore zvezne vlade. Večina uradništva tega urada je demoralizirana in tako nejevoljna, da je dejansko vse delo zastalo. Posledica tega je, da so programi kot je znani “Filadel-j fijski načrt”, obtičali. V njego-i vem okviru so morali gradbeni5 podjetniki najeti določeno število črnih delavcev za strokov- TISNiL TRD m Peron je svoje pristaše razočaral BUENOS AIRES, Arg. — Juan Peron je pretekli teden odpotoval preko Paragvaja v Madrid, kjer bo preživel praznike in verjetno tam tudi ostal. Te- y gaigonu trdijo, da je predsednik ZDA dal 13. decembra kom 23 dni, ki jih je preživel v Argentini, je svoje pristaše močno razočaral. Ti so skozi 17 let njegovega bivanja v tujini gledali v njem trdnega, odločnega državnega vodnika. Ko so ga imeli pred seboj, so videli, da je to star, u-trujen mož, ki se ni voljan boriti za pridobitev državnega vod- stva, ki se je ljudstvu odtujil. ultimatum Hanoiu in Saigonu. Od Hanoia je zahteval, da v 72 urah pristane na sprejem dogovora in mu zagrozil z obnovo letalskih napadov, če tega ne stori, Saigonu pa je sporočil, da mu bo ukinil gospodarsko in vojaško pomoč, če ne bo pristal na podpis ameriškega predloga za konec vojne. SAIGON, J. Viet. - V tukajšnjih vladnih krogih trdijo, da je predsednik Nixon 13. decembra, ko je prišlo do sedanjega zastoja pri pogajanjih s Hanojem v Parizu, temu dal 72 ur časa, da pristane na ameriško zahtevo po priznanju suverenosti Južnega Vietnama in tako dopolnjen dogovor od preteklega oktobra podpiše, ali pa bo obno-Nepričakovano velik osebni vil letalske napade in miniranje in mali blagovni promet je Severnega Vietnama. Nixon je mp . Nemčijo bodo delno priprli pripravil vladi Poljske in čakal več kot 72 ur, toda iz Ha- Vzhodne Nemčije k uki- noja odgovora ni bilo, tako je nitvi “odprte meje . VARŠAVA, Polj. — Pred e-nim letom sta se vladi Poljske in Vzhodne Nemčije dogovorili, da bosta svojo mejo odprli tako ne naloge in jih v njih tudi vež- ^ v bati. Načrt je naletel na precej- za kot za bjag°- Računali šen odpor in je res obtičal, kot vse kaže. Vsi priznavajo, da vlada ni u-kinila nobenega od načrtov in programov, ki pospešujejo ne- sta, da promet ne bo posebno velik, kvečjemu bi naj dosegel milijon ljudi na obe strani. Predvidevanja so se izkazala kot popolnoma napačna. Doslej je prešlo mejo v obe smeri pre- pristransko najemanje črncev . in drugih, posebno, tudi žensk, I T* “ W*** toda ne podpira pritožb proti ti- stim, ki teh načrtov in programov ne izvajajo, četudi bi jih morali. Uradnik, ki skuša tako pritožbo v okviru predpisov izvesti, je sprejet na višjih mestih z molkom, če že ne kar s svarilom, naj da mir. 11 M® terorizem Britanski skupina dolži fzrae! nasilja nad Irabsi LONDON, Vel. Brit. — Zveza liberalnih študentov, skupina mladine liberalne stranke je objavila poročilo, v katerem trdi, da so Izraelci prijeli in zaprli okoli 4,000 Arabcev v zasedenem delu Palestine, okoli 10,000 pa jih imajo “pod varstvom”, ne da bi prišli pred kako sodišče. Okoli 800 Palestincev naj bi bilo deportiranih in okoli 11,000 pognanih iz njihovih domov. Britanska skupina trdi tudi, da so izraelske varnostne sile prijete Arabce mučile z uporabo električnih sunkov in z žganjem s cigaretami. Zastopnik Izraela je priznal, da so nekaj Arabcev zaprli, ne katere pregnali in pognali v zrak več hiš, toda je britansko poročilo označil za hudo pretiravanje. Zanikal je vsako mučenje arabskih ujetnikov in pripornikov. Vremenski prerok pravi; Oblačno, deževno in milo. Naj višja temperatura okoli 42. Carl Stokes bi rad nasledil J. Lindsay ja? NEW YORK, N.Y. — Tu krožijo v nekaterih krogih govorice, da bi bivši clevelandski župan Carl Stokes, ki je sedaj u- v nepričakovano velikih količinah. Tako sta se obe vladi spravili znova k razgovoru in odločili, da je ta promet preobsežen. Osebni promet bo z novim letom omej en j, prav tako pa bo omejen tudi blagovni promet. To se pravi, da bodo morali tudi tisti, ki bodo smeli preko meje, za blago, ki ga bodo kupili v drugi državi in ga nesli s seboj, plačati carino. Te letos skoraj ni bilo ali je bila tako majhna, da ni delala nobenih ovir. “Odprta meja”, ki so jo sla-bratsko prijateljstvo1 : Iz Clevelanda j in okolice služben kot poročevalec pri ra-j diu-TV, rad poskusil svojo sre- viii kot eo kot kandidat za župana New j obeh držav, je ostala .odprta le Yorka. kratko. Na obeh straneh so jo izkoristili, kjer so le mogli in v ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pred zaključkom svojega letošnjega zasedanja je glavna skupščina glasovala o predlogu za zatiranje mednarodnega terorizma. Sprejela je kljub odporu in protestom zahodnih držav, posebno ZDA, predlog skupine a-zijskih in afriških držav, ki določa za enkrat le podrobno proučevanje terorizma in njegovih vzrokov. Tisti, ki so po nasilju na olim-piadi v Muenchenu letos upali, da bodo ZN kaj ukrenili proti mednarodnemu terorju, so ostali hudo razočarani. Večina članic ZN mednarodnega terorizma ne obsoja načelno, kot hočejo to zahodne države z Ameriko na čelu. Afriške in azijske države vidijo v mednarodnem terorizmu dovoljeno sredstvo za dosego svojih ciljev. Da to ni v duhu listine ZN, je jasno, toda kdo se danes za njo sploh še meni? ------O------- Rev. P. Berrigan na svobodi DANBURY, Conn. — Po dveh letih in pol je bil včeraj izpuščen iz tukajšnje zvezne ječe rev. Philip Berrigan. V ječo je bil obsojen zaradi sodelovanja pri uničenju seznamov vojnih obveznikov v okviru protivojne gonje. Sovjetska vojna kolikor mornarica se manjša? motnje . WASHINGTON, D.C. — Po- bilarLC1 m “odprta meja” bo zo- so mogli. Nastale so v medsebojni plačilni sebna študija v obrambnem tajništvu kaže, da je ZSSR svoje vojno brodovje začela manjšati, ko ga modernizira. Ugotovitev študije nočejo menda dati v javnost, da ne bo Kongres našel pet zaprta. začel izpolnjevati svojo grožnjo. Saigonu je sporočil, da mora pristati na dopolnjeni predlog dogovora, če hoče ohraniti ameriško gospodarsko in vojaško pomoč. To sporočilo je nesel predsedniku Van Thieuju gen. A. Haig, ko je konec preteklega tedna letel v Saigon. Poskus novinarjev dobiti potrdilo ali kako pojasnilo k vestem o ultimatu Hanoiu in Saigonu od Bele hiše ni uspel. Ne v. Washingtonu , ne v Key Bis-cayne, kamor sta se predsednik Nixon in njegova žena podala včeraj, niso hoteli o tem poročilu govoriti. Prav tako je odklonilo vsako pojasnilo k tem vestem tudi državno tajništvo v Washingtonu. Nixon naj bi bil v svojem pismu predsedniku Van Thieuju I dejal, da namerava Hanoi prisiliti k podpisu pravičnega dogovora, kar naj bi se zgodilo v bližnji bodočnosti. Van Thieuja je pozval, naj ne stavlja nobenih javnih predlogov več, ker to naporu za dosego pravičnega sporazuma ne more koristiti. Dr. Kissinger je dejal na tiskovni konferenci, da je sporazum gotov do 99%. V Saigonu pravijo, da je preostali 1% bistvene važnosti, ker zahteva od Hanoia priznanje suverenosti in neodvisnosti Južnega Vietnama ter obljubo, da ne bo skušal stanja po izvedbi premirja spremeniti z vojaško silo. Zastopnik Hanoia v Parizu Xuan Thuy je na tiskovni kon- Nixon bo za Božič v Key Biscayne WASHINGTON, D.C. — Predsednik' R. M. Nixon in soproga j ferenci v torek trdil, da ameri-v njih izgovor za omejitev de-1 sta včeraj odletela v Key Bis-'ško stališče v pogledu suvere-narnih sredstev za našo vojno cayne, kjer bosta ostala preko nosti ustvarja vprašanje o brodovje. ! praznikov. 1 “stvarnosti dveh uprav, dveh Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo za božič zaprt od petka, 22. decembra, ob 2. popoldne do torka, 26. decembra, ob 8.30 zjutraj. Kdor bi bi imel kako nujno obvestilo, naj ga napiše na papir in pusti tega v poštno odprtino pri glavnih vratih na 6117 St. Clair Avenue. Obiski dovoljeni— Mrs. Anna Marolt, 19314 Mus-koka Ave., se nahaja v Euclid General bolnišnici, soba št. 810. Obiski so sedaj dovoljeni. Trgovine odprte v nedeljo— V nedeljo, 24. decembra, bodo odprte na St. Clair Avenue trgovine od opoldne do 5. popoldne, da bi tako ljudje dobili možnost, da se oskrbe s tem, kar bi radi za Božič. Podrobnosti z imeni trgovin, ki bodo odprte, so v oglasu! Trgovina pohištva Brodnick Bros. na Waterloo Rd. bo odprta v nedeljo, 24. decembra, od 12. do 5. popoldne. Asesment— Tajnica Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ bo pobirala asesment v torek, 26. decembra, od 6. do 8. ure zvečer v šoli sv. Vida. Prestala operacijo— Ga. Kristina Škapin s Holmes Avenue je srečno prestala operacijo na očesu in se ji vid polagoma vrača. Vsem prijateljem želi vesele praznike. Pristanki v Clevelandu— Včeraj popoldne in zvečer je ležala nad Detroitom in Chicagom gosta megla in letala niso mogla pristajati na tamkajšnjih letališčih. Tako je okoli ducat tja namenjenih letal pristalo na letališču Hopkins pri Clevelandu. Tatova avtomobila ustreljena— Clevelandska policija je danei zjutraj okoli ene po divjem zasledovanju ustavila in ustrelila dva tatova, ki sta sinoči ukradla avto, tovornjak Ohio Bell Telephone Co. Ko ju je policija ujela in zahtevala njuno predajo na križišču E. 64 St. in Quincy Ave., sta se uprla in ji grozila. nem drži starih prepričanj. Ti- Polici3a je nato uporabila oro-sti, ki so že preje zahtevali od,2^ in oba sta oblezala mrtva' Nixona, da vojno konča kakor- j ^ ~ koli že, zahtevajo isto sedaj, ti- Blokada je imela luknje sti, ki so bili pripravljeni čaka-j SAIGON, J. Viet. Pretekli ti, dokler ne bo Hanoi pristal na mesec sta vsaj dve manjši ladji, “sprejemljiv” dogovor, tudi se- eno tovorna in ena petrolejska, daj niso spremenili svojega sta- srečno izpluli iz pristanišča Hai- ! fonga mimo min ali nad njimi. Sen. Mike Mansfield iz Mon- Obe ladji sta bili zgrajeni za tane je že dolgo med odločnimi plovbo v plitvih vedah, zagovorniki končanja vojne pod 7a teden so ameriška letala vsakimi pogoji. Tako je razum- vrlga v pristanišče in predenj Ijivo, da je Nixonov odgovor na nove mine, ki so morda zaprle zastoj pri pogajanjih, ki ga naj tubi take manjše luknje v zapo- armad in treh političnih skupin v Južnem Vietnamu”, da hoče stalno delitev Vietnama in da odreka Vietnamcem temeljne pravice”. Ameriške letalske in pomorske sile napadajo Severni Vietnam od ponedeljka neprestano in z vso uničujočo silo, kot ju Severni Vietnam v 10 letih vojne preje ni doživel. Zdi se, da iNixon in njegovi vojaški ter politični svetovalci upajo, da Dodo Hanoi s temi napadi prisilili na kolena, da bodo torej le dosegli cilj z vojaško silo, ko ga niso mogli pri pogajanjih. Ce se Hanoi le ne bo podal, ga bodo pa ti napadi tako oslabili, da naj ne bi bil več sposoben za daljšo dobo kakega velikega vojaškega nastopa. Svet in domači Nixonovi nasprotniki v dosego teh ciljev dvomijo in obnovo ter razširitev letalskih napadov obsojajo. Tako Moskva kot Peking pozivata Washington, naj z napadi preneha in konča spor s pogajanji, oziroma s podpisom v oiaobru doseženega sporazuma. Enako stališče je zavzela tudi večina držav svobodne Evrope. len. Bombardirali je napake Vodnik demokratske večine v Senatu je označil obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam za napako. WASHINGTON, D.C. — Ob nova letalskih napadov na Severni Vietnam po zastoju pri pogajanjih o končanju vojskovanja v Indokini je naletela na različen odmev, ki pa se v glav- bi bil kriv Hanoi, označil za napako. Mansfield je prepričan, da bodo obsežni letalski napadi zadnjih dni pogajanja preje otežili kot pospešili. Hanoi bo postal bolj trmast in nepopustljivejši. Sen. E. M. Kennedy je prav tako obsodil obnovo letalskih napadov na področje Hanoi-Haifong in napovedal kongresni napor za končanje vojskovanja Indokini z ukinitvijo finanč- ri pristanišča. » I Elliott Richardson Kenneth Rush \ Caspar Weinberger NA NOVE POLOŽAJE — Predsednik Nixon je postavil dosedanjega zveznega tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo E. Richardsona (na levi) za obrambnega tajnika, proračunskega direktorja Caspar ja Weinberger ja za tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, Kennetha Rusha (na desni) pa je poslal kot podtajnika iz državnega tajništva v obrambno tajništvo. G. Martin namesto Bunkerja v Saigon? WASHINGTON, D.C. — V poučenih krogih ugibljejo, da bo Graham Martin, ki končuje svojo službo v Rimu kot poslanik ZDA, kjer ga bo nasledil J. Voi-pe, imenovan za novega poslanika v Saigon namesto E. Bun- kerja, kakor hitro bo doseženo nih sredstev, če ne bo prišlo do podpisano premirje. premirja v začetku prihodnjega leta, ko se bo Kongres sestal k novemu zasedanju. Na ravni cesti CHICAGO, Ili. — Okoli 77% vseh avtomobilskih nesreč se dogodi na odprtih, ravnih cestah podnevi in ob suhem vremenu. Pol stoletja ZSSR MOSKVA, ZSSR. - Tu slavijo danes 50-letnico ustanovitve Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik. Na proslavo so prišli vsi komunistični vodniki, ki so z Moskvo v dobrih odnosih, med njimi tudi Fidel Castro. Nli Ameriška Domovina Pk’ IVI' E R ^117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me*ec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto obljubil Hanoiu vso podporo. Položaj je bil jasen. Ko je bilo očitno, da Saigon sam v boju ne bo dolgo zdužal, se je L. B. Johnson odločil, da sprejme komunistično izzivanje in z ameriškimi oboroženimi silami vzpostavi mejo med komunističnim in svobodnim svetom v Demilitarizirani coni med obema Vietnamoma, slično, kot so jo v času predsednika Trumana vzpostavile na meji med obema Korejama. BESEDA IZ NARODA ko bo naša skupna nedelja, da pridete k osmi sv. maši in skupnemu sv. obhajilu, popoldne k uri molitve, nato pa na sejo. Po seji bo božičnica. Pridite in še druge pripeljite! Veliko se imamo pogovoriti in izvoliti moramo odbor ,za novo poslovno leto. Letna seja je za vse najvažnejša. Na svidenje! Pavla Adamič SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 246 Thurs., Dec. 21, 1972 Pogajanja za končanje vojne Dr. Henry Kissinger, glavni svetovalec predsednika Nixona za narodno varnost, je na tiskovni konferenci 26. oktobra letos dejal zbranim: “Gotovo je, da se vojna, ki je divjala 10 let, bliža zaključku ... Gotovo je, da je večina težkih vprašanj bila obravnana... Ko smo prišli tako daleč, ne moremo doživeti neuspeha in ga ne bomo doživeli ...” Predsednikov svetovalec je tedaj dejal, da je potreben le še en sestanek, ki pa ne bo trajal preko .štiri dni in sporazum bo v celoti gotov. Od tedaj sta se vršili že dve vrsti posvetovanj in pogajanj v Parizu med dr. Kissinger-jem in med Le Due Thojem, glavnim zastopnikom Hanoia, pa se končali brez uspeha. Dr. Kissinger se je pretekli teden vrnil iz Pariza v Washington, Le Due Tho pa je preko Moskve in Pekinga odpotoval domov v Hanoi. Izjavila sta, da bosta ostala v stiku, razgovori v Parizu pa so se nadaljevali nekaj dni na tehnični ravni. Zadnjo soboto je imel dr. Kissinger novo tiskovno konferenco, na kateri je mirno in odkrito povedal, da so razgovori obtičali, četudi je 99% celotnega vprašanja obdelanega in o njem dosežen sporazum. Povedal je, da je Hanoi tekom zadnjih 10 dni razgovorov iskal vedno nove ovire in stavljal nova vprašanja, kar naj bi bilo dokaz, da za enkrat nima dobre volje in tudi ne namere pristati na kak sporazum o končaju vojne, ki bi bil “pravičen in pošten”, ki ne bi “pod krinko skrival komunistično zmago”. Dr. Kissinger je poudaril, da se ZDA ne bodo dale na noben način pripraviti, da bi podpisal kak dogovor, ki v njihovih očeh ne bi bil “pravičen in pošten”, ki ne bi odgovarjal dejanskemu stanju v Indokini. Odločitev o tem, ali bo v Indokini skoro prišlo do končanja vojskovanja ali ne, je po besedah Kissingerja v rokah Hanoia. Prenekateri so v zadnjih tednih trdili, da je zavlačevanja kriv Saigon, ki da noče pristati na sporazum, ki sta ga Washington in Hanoi že dosegla. Zdaj je sam Kissinger povedal, da temu ni tako in pokazal precej jasno, da Saigon nima in ne bo imel pravice veta, kadar bo Washington smatral, da je sporazum sprejemljiv, “pravičen in pošten”. Rdeči v Parizu in v Hanoiu izjavljajo, da Kissinger ni povedal resnice. Trdijo, da je zastoja pri pogajanjih kriv Washington, ki da je spremenil svoje stališče in zahteva zdaj spremembe v tem, na kar je v oktobru že pristal. Stališče Hanoia podpira del francoskega časopisja, med drugim znani “Le Mond”, ko trdi, da je Nixon povečal svoje zahteve na pritisk predsednika Južnega Vietnama Van Thieuja. O tem vemo, da se je upiral trodelnemu narodnemu svetu, ki bi si utegnil lastiti vlogo vlade, in zahteval umik severnovietnamskega vojaštva iz Južnega Vietnama s priznanjem in obnovo Demilitarizirane cone. Vprašanje tro-delnega sveta naj bi bilo rešeno s kompromisom in rdeči so obljubili priznati tudi Demilitarizirano cono. ZDA niso vztrajale na zahtevi, da se morajo vse severnovietnamske vojaške sile umakniti iz Južnega Vietnama, prizadevale so se le, da bi Hanoi umaknil vojaštvo, ki ga je poslal na Jug v zvezi s svojo veliko ofenzivo letošnjo pomlad. Kaj je bilo v tem pogledu doseženega, ni znano, znano je pa, da so ZDA pristale na premirje na temelju obstoječega stanja. Po vsem sodeč je jedro spora, ki še ni rešen, v priznanju suverenosti Južnega Vietnama. Hanoi je v svojem besedilu o sporazumu, ki ga je Kissinger potrdil kot točnega, dejal, da “bodo ZDA spoštovale neodvisnost, suverenost, edinost in ozemeljsko nedotakljivost Vietnama, kot ga priznavajo v sporazumu v Ženevi iz leta 1954”. Ti sporazumi priznavajo edinost Vietnama in določajo Demilitarizirano cono le kot začasno mejo med Severnim in Južnim Vietnamom, ki naj bi bila zopet združena potom svobodnega ljudskega glasovanja. Severni Vietnam ni od tega stališča nikdar popustil. Vojaški nastop proti Južnemu Vietnamu je začel, ko je videl, da ne more več upati, da bo Vietnam zedinjen pod njegovim vodstvom po ljudskem glasovanju, ko je Južni Vietnam tako glasovanje z ameriško podporo odklonil. Vprašanje združitve obeh Vietnamov je temelj spora in sedanjega vojskovanja. Hanoi se je čutil ogoljufanega, ko zedinjenja ni dosegel v okviru ženevskih dogovorov iz leta 1954. Zahod-z Ameriko na čelu se je postavil na stališče, da je komunizem segel do Demilitarizirane cone v Vietnamu in da ga dalje na jug ne bodo pustili. Komunistični svet je bil odločen to mejo ob prvi priložnosti podreti in prodirati dalje na jug. Ko se ie Hanoi odločil za uporabo sile proti Južnemu Vietnamu, ki pa je Amerika pomagala organizirati kot neodvisno republiko ter ga podpirala gospodarsko in vojaško, je komunističen svet z Moskvo in Pekingom na čelu J PRAVI TON* $ HRIBA | Joliet, 111. — Nekaj mi pravi: Tone, tisti, ki hero tvoje dopise, pričakujejo, da jim čimprej poveš, kako se je vaši trojici, to je Juretu in tebi obnesel letošnji dobri cviček, o katerem si nam pravil, kako je dihal, puhal, vrel in se zadnje dni spreminjal v čisto vinsko kapljico. Najprvo naj povem, da okoliščine so nanesle, da na Zahvalni dan se nismo sešli, kakor smo to prej računali, da se bomo in da bomo takrat krstili letošnji pridelek. Vzroki: Nick je bil nekam povabljen na gostijo, kjer so pekli purana po novih načinih ki so zanimivi, kakor pravi Nick, ki je to opazoval in se s j tako pečenim puranom mastil.! Kar debelo sva ga z Juretom gledala, ko je nam to pravil in razlagal. Jure pa je imel obisk iz Indiane. Tako smo to zadevo krstitve novega pridelka pri Juretu preložili na dva dni pozneje. V soboto, na dan sv. Katarine, smo se pa sešli pri Juretu, kakor smo to obljubili drug drugemu. Z dobro vero, da bo vse najboljše, sva Nick in jaz šla z Juretom v njegov spodnji ‘štuk’, obstopila kakor dve priči pri či-tanju kakega testamenta in u-prla svoje oči v “pilko” (t. j. lesen zamašek), katero je Jure izdrl iz soda. Nato je vtaknil v sod gumijevo cev, potegnil in v galonico je začelo teči lepo rdečkasto vino. Galonica je bila kmalu polna. Jure je vtaknil pilko nazaj in jo pritrdil z lesenim kladivom, da se ne bi moč in življenje v novem vinu preveč izplahnilo. Potem je pa nam in sebi kupice napolnil in rekel: “Prijatelji, zdaj ga pokusimo!” Juretov poziv sva z veseljem sprejela. Trčili smo s kozarci, potem ga spoštljivo srknili. Povem vam vsem, ki to berete, da ni ravno preslab. Tak pa ne kakor v nekaterih prejšnjih letih. Vzroki za to so znani. Slabo vreme letos mu ni dalo toliko sladkobe, kakor ga da, kadar toplo in ugodno pravo vreme poljublja in sladi grozdje tekom poj et j a. Ampak dober pa je in ob njem se bomo zabavali tudi letos še v teh par dneh, kolikor jih je še v tem letu, potem pa še v dnevih drugega leta, tako dolgo, dokler ne bosta sodčka pri katerima smo stali na letošnji dan sv. Katarine, prazna. Tako, vidite, smo ga tudi letos, po pravih določilih in obredih krstili. Nick, ko je prvo kupico izpraznil, je Juretu in meni tole ugotovitev objavil: “Bogu hvala, ki je trtico dal, ki grozdje rodi — ki vince daje. Kdor ga prav pije, mu vince modrost in veselje daje...” Za tem smo še par ur v kuhinji modrovali in ocenjevali letošnji pridelek. Potem sva se z Nickom pa Juretu in Bari lepo zahvalila, se' poslovila in šla domov počivat. Jaz sem po tej krstitvi spal, kakor da so me an-gelji zibali. Nicka pa bom vprašal, kako je on počival po tej krstitvi, ko se snideva. | " ZA KRSTOVANJEM nove- j ga vina pa obrnimo oči na druge zadeve. Kakšne in katere? Toliko jih je — dosti več, kakor pa imamo nekateri las na svojih' glavah. Komaj so minule volitve in so zaprli vrata volišč — že stoji pred javnostjo toliko sitnih zadev, da zmanjkuje prostora po vseh krajih, kjer se pojavljajo. Naš novoizvoljeni guverner Walker je že parkrat ponovil svojo obljubo, da bo vztrajal na tem, da se ne uvede novih davkov. S to njegovo izjavo in obljubo se strinjamo vsi in jo iskreno pozdravljamo, saj poznamo in vemo in čutimo, kako razni davki težijo in žulijo naše hrbte in rame; zraven pa praznijo naše žepe. Bog daj novoizvoljenemu guvernerju dober spomin, da ne bi pozabil svojih obljub! Kakor omenjajo poročila o volitvah v našem Will okraju, je v teh zadnjih volitvah volilo nekaj nad 102,000 volivcev, kar je nekaj nad 10,000 več kakor v zadnjih narodnih volitvah, število je narastlo, ker zadnja' leta se je priselilo v to okolico precej ljudi iz raznih drugih krajev. Precej pa to, ko so lani pomaknili starost volivcev od 21. leta na 18. leto. Izid zadnjih volitve za mnoge ni razveseljiv. Posebno ne za one, ki imajo rajši republikanskega slona kakor pa demokratskega osla. Ker sta dva glavna položaja v Springfieldu prišla v demokratske roke, to je položaj guvernerja in položaj državnega tajnika, bo po raznih uradih precej sprememb. Je pač tako. Vsaka stranka skrbi naj prej e za svojo “žlahto”, svojim odpira vrata in jim ponudi sedeže, kolikor jih ima. Drugim pa le vljuden pozdrav in odgovor: Kuča je polna, ni več prostora . . Tako je po vsakih volitvah, nekaj veselih obrazov, nekaj pa kislih... Politika ni vsakemu dobra teta. Letošnje jesensko vreme je en dan, tak je drugi. Morda bo zdaj po Zahvalnem dnevu in po sv. Katarini kaj boljše, dozdaj pa ni bilo. Starejši ljudje, kogar koli kje srečaš, ti potoži, da ga revma ščiplje, mnogi kašljajo. Še moj znanec Nick ta teden kašlja. Ko sem ga srečal na Broadwayju, in vprašal, kje se je mudil, mi je pokazal zavitek in rekel: “Po tole robo sem šel da me bo kaj pozdravila. Prehladil sem se in kašljam.” “Kakšne arcnije si pa kupil?” sem ga vprašal. “Brinovček jim je ime, ta vsaj meni najpreje kašelj premaga.” Z nasmehom sem pritrdil in mu želel hitro okrevanje, da se bomo lahko še pri Juretu srečala. Razšla sva se, kako se bo z brinovčkom zdravil, bo gotovo povedal, ko se zopet snideva. Pozdravljeni vsi, kjer koli ste in otepaj se vsak in vsaka prehladov, ker na svetu je še vedno dosti prostora. Obenem pa vsem vesele božične praznike ter vse najboljše! Tone s hriba Romanje v Sveto deželo MARION, Ind. — Rev. Anthony J. Prosen bo vodil osebno Tretje rožen vensko romanje rev. Patricka Peytona v Sveto deželo v avgustu 1973. K romanju so vabljeni vsi, tudi od drugod, posebno še iz Clevelanda. Rev. A. Prosen je član Viteškega reda sv. groba v Jeruzalemu, naj starejšega viteškega reda v krščanstvu, in je bil ponovno v Sveti deželi. Letos je spremljal rev. Peytona na drugem mednarodnem roženven-skem romanju za svetovni mir in razumevanje. Romarji bodo odleteli 9. avgusta 1973 z letalom Swissair iz New Yorka v Zuerich, od tam pa v Jeruzalem. Obiskali bodo Nazaret, Betlehem in vrsto drugih svetih krajev, predno bodo 19. avgusta odleteli iz Jeruzalema. Za vse podrobnosti se obrnite na rev. A. Prosena, Bennett High School, 1009 Kem Rd., Marion, Ind. 46952, ali na The Catholic Travel Office, 1730 Rhode Isdand Avenue, N. W., Washington, D.C. 20036. A. P. sončne CLEVELAND, O. — Drage članice! V imenu celega odbora vas vse prav lepo pozdravljam in vam voščim vesel in blagoslovljen Božič ter srečno novo leto. Vsem našim bolnim članicam želim zdravja, naj bi naglo okrevale in se spet mogle veseliti življenja. Zopet je leto pri kraju in prišel je čas za društveno letno sejo. Vse članice ste prav lepo vabljene v nedeljo. 7. januarja, CLEVELAND, O. — To je naslov glasila slovenskih jezuitov v misijonu.v Zambiji. Za božič smo dobili zadnjo številko v tem letu. List izhaja četrtletno v Lusaki, v glavnem mestu južnoafriške države Zambije. Tiskan je na štirih straneh. Poleg misijonskih novic prinaša tudi slike iz misijona. Začel ga je izdajati o. Jože Kokalj leto dni po svojem prihodu v Zambijo. Letošnji letnik je torej že četrti. Prejemajo ga vsi prijatelji misijona doma, v zamejstvu in tudi v zdomstvu. Naročnine ni, zato pa so zelo dobrodošli darovi v dobro misijona. Pod istim naslovom je napisal o. Jože Kokalj v času svojega letošnjega “oddiha” v domovini dobro informativno knjigo o Zambiji in njenem slovenskem misijonu. Obsega 142 strani. V prijetnem pripovedovanju nam v njej prikaže Zambijo in njene ljudi v sedanjosti in preteklosti, v glavnem pa se ustavlja ob delu slovenskih zambijskih misijonarjev v zadnjih nekaj letih. Knjigi je napisal lepo priporočilo predsednik slovenskega nadškofijskega misijonskega odbora dr. Vilko Fajdiga. Tiskana je na dobrem papirju, zato so tudi slike, ki jih vsebuje veliko število, jasne. Mnogo nas je rojakov in rojakinj v ZDA kakor tudi v Kana-I di, ki misijonarja o. J. Kokalja ; osebno poznamo, saj se je že dvakrat mudil med nami. Prvič 11. 1967, preden je šel v Zambi-I jo, zadnjič pa letos, ko je po pe-j tih letih prišel obiskat očeta v j domovini ter se pri tem oglasil j tudi pri nas v ZDA in Kanadi. | Obakrat nam je veliko predaval j o misijonskem delu v Zambiji. 1 Ko je bil zadnjič tu, nam je že tudi napovedal izid te knjige. Sedaj je knjiga tu in vsi jo že lahko kupimo v Slovenski pisar-ni v Baragovem domu na St Clair ju. Da bi jo lahko kupili , kar se da številni, je cena samo $1.50. Zunanjim rojakom in rojakinjam jo na željo pošlje Slovenska pisarna po pošti in naj v tem slučaju prilože nekaj za pokritje poštnine in odpravnine. J. S. Spomini ob 25-letnici prihoda v Veiiko Britanijo (Nadaljevanje) ABRENANT, Vel. Brit. — Kadar je utegnil, je nas obiskal, Toda zahrbtna bolezen, sladkorna, mu ni tega dovoljevala. V septembru 1950 je emigriral v ZDA, od koder je spremljal naše vesele in žalostne dogodke do smrti 29. oktobra 1958. Vrnimo se zopet k rojakom. Ze v začetku sem omenil, da v oktobru 1947 so zečele prihajati sem prve skupine rojakov in v maju 1948 se je naseljevanje v glavnem končalo. Koliko je prišlo vseh Slovencev, je težko u-gotoviti, verjetno okrog 800, vseh Jugoslovanov pa 10,000. Jugoslovane tu vpoštevajo kot pridne, poštene in gostoljubne in policija vsaj dosedaj z nami ni imela težav. So bili, kot pri vseh narodih, tudi obratni slučaji, toda ne veliko. Slovenci smo iz vseh predelov Slovenije. Za na delo smo bili dodeljeni v 3 stroke. V rudnike, železarne in na kmetije. Ženske v tekstilne tovarne, bolnice in kot hišne gospodinje. Ker je bila prva leta v rudnikih najboljša plača, se je prvotno nad 70% vseh odločilo za m delo tja. Stanovali smo prvotne v takozvanih hotelih, ki so nekdaj služili za stanovanje vojakom. Postelje, hrana in ostala o-skrba je bila kar odlična, toda vsak si je želel imeti mir in so se začeli naseljevati k privatnikom. Nekateri so naleteli dobro, drugi so se pa razočarani vrnili. Z razpustitvijo hotelov je marsikje bila ogrožena in prizadeta narodna zavest. Prva leta je bilo težko zaradi neznanja jezika; a kmalu smo se vsemu temu privadili. Meni, odkrito poveda; no, po 25 letih bivanja tu dela angleščina še vedno težave. Ko so naši ljudje malo opo mogli in postavili bolj na trdna tla, so začeli menjati dela in si iskati druga in Britanci so kar šli vsem na roko. Nad 60% je zapustilo rudnike in ostala težka dela, okrog 40% starejših nas še dela tam. Seveda je pa med tem časom bilo okrog 40% rudnikov tudi ustavljenih — zaprtih. Danes dobite Slovenca v vseh različnih službah. V z d r a v n iški, profesorski, arhi-tektski, tehnični službi, v bolnh cah, par rojakov ima tovarno, par jih ima kmetije in nad 60% rojakov ima lastne domove. Prva leta je bilo lažje z nakupom hiš, danes po 20 letih zaradi stalnega naraščanja cen je to težje. Dva rojaka imata kavarno in dva malo tiskarno. Med nami je bilo tudi nekaj študentov-akademikov. Krutost okupatorja od 1. 1941 dalje in revolucija jim je onemogočila študij. Ko so 1. 1947 prišli, so se z vso silo vrgli na delo, da si nabavijo dostojno obleko in o-stale potrebščine, začeli so pošiljati pomoč domov itd. Vse tc jih je fizično zelo utrudilo, zgubili so voljo do študija in obesili šolanje na klin. Par se jih je le opogumilo in so vztrajali pri študiju. Sedaj imamo lepe vzglede in sadove njih študija: Univer. prof. primarij dr. Jančar Jože v Bristolu. Dentist dr. Cveto Potokar v Bristolu. Arhitekt inž. Eržen Milan v Birminghamu. Prof. jezikov Hrovat Žarko. Gospa dr. Sekolec Nada, strokovnjakinja za dieto v Londonu. Več rojakov je končalo tudi razne večerne strokovne tečaje, kateri delajo čast imenu našega naroda. Od 800 naših ljudi tu jih je ostalo do danes okrog 500. O-krog 150 se jih je izselilo v prekomorske dežele, v Kanado. ZDA, Argentino, par se jih je vrnilo kot upokojencev za stalno domov. umrlo. Med te štejem tudi tri mladoletne otroke slovenskih staršev. Prva smrtna žrtev in žrtev prometne nesreče je bil v februarju 1. 1948 42-letni g. Karel Zbačnik, z Gore nad Sodražico. On je bil pred vojsko doma zaposlen na neki žagi v bližnji okolici. Bil je dober mož, vzoren kristjan. Ko smo bili v Italiji in Nemčiji v taboriščih, je bil v pripovedovanju vedno pri delu na žagi in vedno so mu bili pred očmi širni, lepo gozdovi Ribniške in Loške okolice. Težko se je privadil delu v rudniku, čeprav so ga vsi zelo cenili. Ko je šel zjutraj na delo, je na nekem ovinku prenaglo stopil iz avtobusa, padel nesrečno na rob pločnika, si prebil lobanjo in čez en dan v bolnici Tamworth, Srednja Anglija, umrl. Pokopal ga je ob o-bilni udeležbi sorojakov tamoš-nji krajevni katoliški župnik. Sorojaki tam so mu postavili nagrobni spomenik. Dva rojaka, g, Cene Anton, nekje iz okolice Celja, in g. Tratnik Franc, s Cola nad Vipavo, sta postala žrtev dela v rudniku. Sedem rojakov e postalo žrtev prometne nesreče. V častitljivi starosti nad 80 et sta umrli dve Slovenki: 21. oktobra 1959 81-letna ga. Žebot Marija iz Maribora; 6. decembra 1971 pa 84-letna ga. Metelko Marija iz Ljubljane. Obe sta u-inrli v hiši svojih otrok. Vse navedene umrle je od 1. 1949 daje pokopal slovenski župnik, razen v par slučajih, ko radi oddaljenosti ni mogel priti ali pa je za njih smrt zvedel prepozno. Te so pokopali krajevni katoliški duhovniki. Vsem pokojnim raj bo lahka tuja gruda! Prva leta je bila zelo živahna kupina v Rochdalah-Lancashi-e. Tam in v okolici je bilo na lelu v tekstilnih tovarnah in •rugod nad 60 fantov in deklet, ki so začeli prav živahno s pro-■vetnim delom. S pomočjo žup-:ika Kunstlja so dobili na razpolago lepo dvorano šolskih seder in vprizorili par prav lepo .spelih predstav, Miklavžev večer itd. Samostanska kapela za naše bogoslužje je vedno na razpolago in ko se je 1. septembra i965 tam 3 dni nahajal metropolit iz Ljubljane, nadškof Pogačnik, so dobre sestre ob tej priliki zelo lepo okrasile kapelo. Okrog 1. 1950 so se začeli naši ljudje izseljevati od tam, največ v Kanado in tu v razne druge predele, največ v okolico Londona. V Toronto, Kanada, ata odšla dva velika stebra, gg. Eržen Jurij in France Košir. Prvi e danes organist pri Mariji Pomagaj, dobri France Košir pa :d avgusta 1954 počiva v kanadski zemlji. Kakor berem, njegovi sinovi hvalevredno nadaljujejo delo svojega očeta. Danes je v Rochdalah in okolici še o-krog 40 rojakov in kadar pride tja slovenski župnik, se velika samostanska kapela napolni z našimi ljudmi in se oglasi naša pesem. Skupina v južnem Walesu, o-krog Cardiffa, je bila prvo leto zelo agilna. Tudi od tam so se ljudje precej razpršili na vse kraje, toda kadar jih obišče slovenski duhovnik, se zbere lepo število znancev. London, odkar imamo od leta 1955 skromen Domek in od 1. marca 1959 tudi lastno kapelo Marije Pomagaj, je nekako središče našega življenja. Najbolj številna in agilna skupina je trenutno Bedford in u-živa pri krajevni cerkveni in svetni oblasti visoko spoštovanje. Isto je z rojaki tudi po drugih predelih “Otoka”. Slovenca dobite pri cerkvenih zborih, dobite ga pri drugih cerkvenih organizacijah, najdete našega človeka kot cerkvenega ključarja, za par krajev vem, ko naš človek po težjem delu urejuje in čisti župnikov vrt, kosi travo o-krog cerkve in čisti in odstranjuje ostalo navlako okrog cerkve in župnik sam je priznal: Če ne bi bilo teh, bi bila okrog 82 rojakov je v teku 25 let J prava džungla. (Dedje sledi) K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ttssmsmamtmmm:mn:n:nnm»»mwwntt»:n»»»tnttnn»:n»nn:i>n»::»?: “Ne, inženjer.” “Kam pa tisti potuje?” “V gore z Old Firehandom.” “On —? Inženjer —? Po kaj pa potujeta v gore?” “Ne vem. Morebiti zlato iskat ali srebro. .In inženjer bi najbrž naj preiskal najdišče.” “Menda ne —. Old Firehand se razume na take reči bolje ko vsak inženjer,” je dejal cornel. Ni opazil, da se je izdal in da dobro pozna Old Firehanda. “Najprvo mislita obiskati Buttlerjevega brata.” “Kaj pa je njegov brat?” “Velikansko farmo — veleposestvo — ima v državi Kansas. Tisti inženjer jev brat je menda silno bogat človek, se zdi. Živino in žito je prodal v New Orleans in brat inženjer je šel po denar.” “In sedaj se vrača iz New Orleansa?” “Da.” Cornelu so se zableščala oči, Pa brž jih je povesil in ne on tte kateri njegovih tovarišev se hi izdal, kako važna je za nje ho vica o denarju. Malomarno je pravil: “Da, v Kansasu so farmerji silno bogati —. In tisti inženjer je prejel gotovo veliko vsoto. Ima denar pri sebi?” “Da.” “Nepreviden človek —!” je hlinil cornel. “Koliko pa je?” “Šepetal je o devet tisoč dolarjih v bankovcih.” “Saj pravim, neprevidnež—! Takih vsot vendar nihče ne nosi Po zapadu —! Cernu pa so banke —! če ga dobijo v pest tram-Pi, je vendar izgubljen!” “Ne! Ne našli bi ga!” “O, trampi so prekanjeni ljudje!” “Ampak tam, kjer ga ima skritega, ga gotovo ne bodo iskali!” i - “Ste čuli, kam ga je shranil?” ! “Da. Skrival je, šepetaje je govoril, pa sem le za vse zvedel. Nrbet sem jim obračal, niso pa Pomislili, da stojim pred ogie-.dalom in da vse vidim.” “Hm —! Ogledalo je varljiva reč —! Tisto, kar je pred ogledalom na desni, je v ogledalu ha levi in narobe!” “Tega nisem opazil in takih •^oči tudi ne razumem, pa kar som videl, serh' videl!” “No, kam pa je skril denar?” “Kazal je star bowieknife — zakrivljen lovski nož — z votlim ročajem. V njem ima debar.” “Tako —?” je dejal cornel malomarno. “No, take reči nas se-veda ne zanimajo. Nismo tram-Pi, ampak pošteni ljudje. Le žal, da sem se zmotil v orjaku. Pa podoben je farmerju, ki mislimo pri njem stopiti v službo, in tudi ime mu je kakor farmerju.” “Njegov brat je morebiti. Sicer pa nima samo inženjer denarja pri sebi, tudi črnobra-dati je govoril o veliki vsoti. Prejel je denar za les in ga bo razdelil med tovariše, ki so raf-terji.” “Tako —?” je zategnil cornel Ih skrival svoje veselje za dolgočasnim obrazom. “No ja, tudi drvarji zaslužijo —. Kje pa delajo pravzaprav tisti ■hrjdje? Bi človek še pri njih poskusil in poprašal za delom -_5) “Ob Black bear riverju — Reka črnega medveda —. Ne vem, kje bi bila tista reka —.” “Pa jaz vem. Blizu Touloija Se izliva v Arkansas. Ali je Tomova družba številna?” “Krog dvajset ljudi šteje, šahu izbrani ljudje so, je pravil. In tudi tisti zabavni človek v dsnjati suknji ima denar, cel kup nuggetov.” “Kam pa tisti potuje?” “Tudi na zapad. Bi le rad vedel, čemu vlači toliko zlata s seboj na zapad —! V divjini vendar ne potrebuje zlata!” “Zakaj pa ne? Tudi na zapadu ima človek svoje potrebe in si tudi lahko marsikaj kupi. Na primer v fortih — trdnjavah—, v skladiščih, od pedlar jev — krošnjarjev — in drugod. Pa tisti ljudje me, kakor rečeno, nič ne zanimajo. Le tega ne razumem, po kaj potuje tisti inženjer v gore —. In še celo hčerko je vzel s seboj —. Kaj bo z njo v gorah in divjini?” “Njegova edinica je. Zelo ljubi očeta, noče se ločiti od njega. In ker namerava oče izostati za dolgo dobo, — celo koče si mislijo postaviti v gorah — se je končno odločil in vzel tudi njo s seboj.” “Koče — ? Tako je dejal?” “Da.” “Več koč?” “Da.” “Za njega in za hčerko bi zadostovala ena sama koča —. Najbrž ne bodo sami — In zamišljen je pridjal, bolj za sebe ko za črnca: “Bi le rad vedel, kaj nameravajo v gorah —.” “Tudi črnobradati je poizvedoval, pa Old Firehand mu je rekel, da bo že še zvedel.” “Skrivajo —! Najbrž so našli bonanzo — zlato najdišče—skrivaj po bodo preiskali in rudo kopali, če se bo izplačalo —. (Dalje prihodnjič) VISOKI CILJI Kmet se je že nekaj ur vozil po ravnini. Spomnil se je na svoj dom, na majhno kmetijo, vso v gričevju. “Ej,” je mislil skoraj na glas, “ kaj bi jaz naredil iz te zemlje!” Skoraj zažvižgal je in stisnil pesti, ko si je predstavljal s kakšnim veseljem bi to ravnino preoral. Svetle so se mu oči, ko si je živo predstavljal jesenke shrambe polne “blagoslova”. Pa niso samo njive rodovitne in tudi družinske shrambe se morejo napolniti po poštenem trudu z božjim blagoslovom. Oče in mati — gospodarja, otroci živijo v domu, ki jim daje življenske pogoje za duševno in telesno rast. Vzgoja otrok ni ravna njiva. Starši se prevečkrat borijo ob njej z zmagami in porazi. Življenje nas neprestano uči, važno pa je, da se človek pusti učiti, da ponižno sprejme “pouk”, čeprav ga boli in še bolj važno je, da ob njem premišljuje. Premišljevanje in fantaziranje, koristno je le takrat, ko je realno in da ga skušaš z voljo uresničiti. Otroci istih staršev so največkrat med seboj zelo različni, čeprav so si bratje. To, kar Tončka zanima, ne zanima Andreja, Milica rada pomaga mami pri domačem delu, Marica stika vedno po knjigah. To, kar naravno otroka dolgo let vleče, je večkrat podlaga za njegov poznejši poklic. A ne vedno! Modra ljubezen staršev in opazovanje otroka, mu bo pomagala pozneje dobiti pravo pot. Strašno krivico zakrivijo nad otrokom starši, ki od njega, ki je morda nadarjen za študij, dopustijo, da si zaradi lenobe in komodnosti izbere poklic, ki ne bo od njega zahteval velikega truda. Tak človek navadno propade, ko se zave, da bi bil zmožen biti nekaj več. Mnogo jih je takih, ki pozneje očitajo svojim staršem: “Zakaj me niste takrat pretepli?” A potoči zvoniti. . . ! Starejši mož pripoveduje veselo: “Veste, z mojim fantom sva bila vedno v borbi. Ko je bil še prav mlad, ga je vleklo na vse strani kakor nemirnega žre-bička. A jaz sem vedel, da je nadarjen in da z lahkoto študira. Zato nisem popustil. Vedno sem ga vzpodbujal, da naj visoko gleda, če hoče visoko priti.” Povedal je še s smehljajem: “Danes je zdravnik in tudi svoje otroke pametno vodi.” Mlada mati je na tiho rekla: Morda je naš greh prav v tem, da ne gledamo visoko, da smo z malim zadovoljni. * Morda je to zares naš skupni greh. Pravijo, da je velik del naše mladine brezbrižen, da se izogiba dela, ki zahteva žrtve. Morda smo vsi krivi, ker nismo znali že v začetku postaviti visokih ciljev. Hvalili smo vse vprek, le da smo nekaj spravili skupaj. Visoki cilji in zahtevnost po njih rešuje človeka, ki po svoji naravi teži v komodnost. Zakaj velik del naše mladine se izogiba izobraževanja in ne čuti zanimanja za skupno delo? Ali je zares samo mladina kriva? Znano je, da mladina rada sledi voditelju, ki od nje veliko zahteva, ki je ne prosi, ampak od nje nekaj pričakuje v dosego visokega cilja. Roko na srce: Odgovornost za mladino nas teži, ker je mladina naša, ker jo imamo radi. Glavna teža odgovornosti pa gre na starše. Visoki cilji, visoke zahteve — kažipot v vzgoji! J Popustljivost in malomarnost pri vzgoji — nemirna vest in prezgodaj osivela glava. Anita Kralj ŠČUKA Požrešna ščuka je strah in trepet vseh prebivalcev evropskih sladkih voda, ki se je tako bojijo kakor živali v morju morskega psa. Pravijo, da požira to strašilo včasih celo lastne otroke. Lahko si mislimo, kakšen strah obide ribo, ki zagleda pred seboj široko odprto ščukino žrelo z njenimi šilastimi zobmi. V vodi šviga hitra kakor izstreljena puščica. Če še pomislimo, da zraste ščuka tudi dosti čez meter, bomo prav radi verjeli, da pomeni za vse ribe v svojem dosegu največ j o nevarnost. To so upoštevali nekdanji ribogojci, ko so vlagali v ribnik s krapi posamezne ščuke. S tem so hoteli doseči primerno številčno sorazmerje med gojenimi ribami in obenem izboljšati okus ščukinega mesa. Torej ima ščukina napadalnost tudi nekaj dobrih posledic. Že veš, da doseže ščuka hitrost 40 km na uro? Veš, da odloži samica do 100.000 iker? Veš tudi, da je od vseh ščukinih čutov najbolje razvit vid? In da ribjih jat ne more zavohati, tako da se ji dostikrat pravočasno umaknejo? V svoji požrešnosti se ščuka včasih zaleti tudi na vodno površje, kjer zgrabi plavajočega ptiča. Na dan lahko požre tudi dosti več hrane, kakor tehta sama. Lakota, nenasitna lakota je večna spremljevalka te vodne roparice. Zgodilo se je že, da je stara ščuka napadle celo človeka, če Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako tc storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________________________KUPON________________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ......................... cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. V SPOMIN — Mladina Tajske časti v glavnem mestu Bangkoku, spomin kralja Chulalong-korna, ki je vladal v letih 1868 do 1910 in ima glavno zaslugo za modernizacijo Tajske. V ozadju je kraljev spomenik. KRATKO OPRAVILO — Hanomag C-20 so v Zahodni Nemčiji izdelali zo. stiskanje odpadkov, pa ga lahko uporabljajo zdaj tudi za stiskanje starih, zavrženih avtomobilov, kot kažeta sliki. Stroj tehta 23 ton in ima 400 konjskih sil, stane $80,000 in lahko v nekaj minutah zmečka ducat in več avtomobilov. I TIPS ON DRIVING OUR EXPRESSWAYS Our vast Interstate highway system is nearing completion. In fact, you can already drive virtually border-to-border without traveling a two-lane road; a far cry from just a decade ago when superhighway-building got underway in earnest. While safe-driving rules apply on any roadway, the following tips are designed especially to help you drive our expressways safely. TO ENTER AND EXIT: When entering an expressway, remember — those cars are traveling at far higher speeds than on local roads. Signal your intentions, check rearview mirrors, accelerate quickly, and blend into traffic. To exit, know when your turnoff is coming up, signal, check mirrors (and blind-spot), move to your lane, and slow down to the posted ramp speed. NEVER STOP ON PAVEMENT: If you see you’re going to miss your exit, drive on to the next one. Abruptly stopping or swerving to change lanes could cause a tragic accident. Above all, don’t try to pull off the pavement and back up to your exit; it’s illegal and dangerous. If an emergency develops, drive onto the shoulder and stop. Should you need help, tie a handkerchief to your door handle or radio antenna and raise the hood. At night, use flashers and/or interior lights. SIGNALING, PASSING,.TAILGATING: On expressways, stay in one lane as much as possible. If you do change lanes to pass, check mirrors, signal, accelerate and move in to your new position with plenty of time to spare. Tailgating is always dangerous, but extremely so on expressways. So keep a respectable distance away from other errs. Rule of thumb: one car length for every ten miles per hour of speed. NEVER DRIVE WHEN DROWSY: Don’t try to stay awake if tiredness sets in while driving. Stop occasionally at a service or rest area. Walk around. Stretch. Get a cup of coffee, a bottle of pop. If you’re tired, take a nap. Don’t try to keep awake with drugs. It’s a good idea to allot ten minutes of every driving hour for a "rest stop.” PLAN YOUR TRIP: Sounds elementary. However, it refers to not only knowing you • route, but making sure your car’s in top shape for the trip. Unique, up-to-date highway maps are available from American Oil Company dealers, and your service station will be happy to check essentials like wipers, lights, tires, and brakes before you start out. |y V se ji kopalec preveč približa, se utegne zgoditi, da ga zgrabi s svojimi šilastimi zobmi. Neopažena preži ščuka na plen v goščavi rastlin pri dnu mirnih voda. Tam jo je težko odkriti, ker popolnoma miruje in se po barvi ujema z okolico. Kača — čuvaj Lastnik neke bencinske črpalke v državi Virginji si je za čuvaja izbral sila neprijetno stvarco: dva dobra jarda dolgo in 6 funtov težko boo, južnoafriško kačo velikanko. Mož pravi: “Kača je dosti boljši čuvaj kot pes.” Ne poročajo, če se njegovi odjemalci s tem strinjajo ... | It's a matter of ; life and Breath. Give more to Christmas f Seals fIGHT EMPXYSCMA. TUBERCULOSIS. AIR POLLUTION Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHEU IN KOMPAMJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (6) Wanted: Experienced Centerless Bar Grinders & Machinists to work third shift. High hourly rate, steady increases for conscientious workers, excellent fringe benefits including 10 paid holidays, paid vacations, paid hospitalization and life insurance. Apply in person. Northern Cross Steel Co., 5251 W. 137th St. (off Brookpark Rd.). (248) MALIGGLASI , V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (247) Car st Memorials [iraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL,-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV I542S Waterloo Rd. 481 -223’) ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 ti Boleslav Prus: STRAŽA “Podpišite pogodbo,” je odgovoril kupec. “Saj vam piše tast, da vam dam najvišjo ceno in da zaslužim zaupanje.” “P a rt a g e z!.. .” V predsobi je tretjič zaropotalo, se izpotaknilo, udarilo ob vrata, zaklelo s hudičem in Pe-runom in v sobico je zopet pri-drvil ulan. “Vladko!” je zaklical, “grof je smrtno razžaljen radi sramote, ki jo delaš njegovi zaročenki, in hoče oditi...” “Za Boga! kako sem nesrečen,” je zastokal graščak. “Napišite, gospod Hiršgold, pogodbo, takoj Odhitel je. Kupec je vzel iz torbice popotni tintnik in pero, iz žepa v čvetero zloženo polo popirja in napisal pri svetlobi stearinove sveče, sredi zvokov godbe, cepetanja nog, krikov voditelja plesa, nekaj vrstic. Potem se je zopet zatopil v svoje mirno premišljevanje. CHICAGO, ILL. rega in obritega obraza, drugi je imel brke in brado. Moža sta ga tudi opazila in ' starejši je vprašal: “To je vaše posestvo, gospodar, s tem hribom?” Polž ju je začuden ogledoval. “Kaj me tako izprašujete za mojo revščino? ...” je odvrnil. “Saj sem vam že letos povedal, “Če je torej tvoje, nam pa prodaj,” se je oglasil bradač. ‘Počakaj, Erie,” mu je segel v besedo stari. “Oče vedno rad mnogo govori!” je zbadljivo dejal bradač. “Počakaj, Erie,” je nadaljeval stari. “Vidite, gospodar,” se je obrnil h kmetu, “mi smo danes kupili od vašega graščaka to po- da je posestvo moje in hrib tudi? sestvo ...” BEST WISHES OF THE HOLIDAY SEASON from C. E. NIEHOFF & CO. Manufacturer of Ignition and Hydraulic Brakes and Parts 4925 W. Lawrence Ave. AV 3-3400 SEASONS GREETINGS TO OUR FRIENDS & PATRONS SERVICE ELECTRIC CO. 11440 S. Cicero Ave. 597-9000 SEASONS GREETINGS TO MY CZECH-SLOVAK FRIENDS & NEIGHBORS BERWYN PET SHOP 2829 So. Harlem PI 9-0660 MERRY CHRISTMAS — A HAPPY & PROSPEROUS NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS AND PATRONS D-A BEAUTY & BARBER SHOP 6722 N. Northwest Hgwy. RO 3-8666 SEASONS GREETINGS A VERY HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR FRIENDS FARMER’S 4137 N. Elston MARKET IR 8-7730 MANY YULETIDE WISHES HAYES AUTO CONSTRUCTION 711 W. State St. Calumet City TO 2-7080 SEASONS GREETINGS 1ST NATIONAL BANK OF LINCOLNWOOD 6401 Lincoln Ave. 583-4800 or 676-3000 Čez četrt ure je utihnila mazurka, in kmalu se je v sobici pokazal graščak izmučen, toda veselega obraza. “Gotovo?” je vprašal dobre volje. “Gotovo.” Prečital je in podpisal, rekoč smehljaje: “Kakšno vrednost ima neki ta pogodba!... “Pred sodnijo nobene, toda za vašega tasta je važna. No, denar ima pa on,” je odvrnil kupec. Pihnil je na podpis, zložil počasi popir in nazadnje vprašal, malce ironično: “Kaj se gospod grof še jezi?” “E, posrečilo se mi ga je pomiriti,” je odvrnil zadovoljno graščak. “V tem letu bo prestal še večje žalitve od svojih upnikov,” je zamrmral kupec. “No kla^ njam se, gospod, pa veselo zabavo.” Podal je roko graščaku, ki je brzo zapustil sobico, vrnivši se v plesno dvorano. Kupec je začel počasi oblačiti kožuh. Istočasno, kakor iz tal, se je pojavil Matevž. “Vi, blagorodni gospod,” se je oglasil lakaj, pomagaj e ga oblačiti, “vi ste kupili naše posestvo? ... “Kaj je to čudnega? Saj on ni ne prvi in ne zadnji,” je odvrnil kupec. Segel je v denarnico in dal lakaju tri rublje. “Ukažem napreči, gospod,” je rekel klanjaje se do tal lakaj. “Ni potreba,” je odgovoril kupec. “Moja kočija je ostala v Varšavi, tu imam pa tako preprost voz, da mi ne pride na misel postavljati se z njim.” Po teh besedah je odšel skozi vrata na dvorišče, medtem ko mu je lakaj delal globoke poklone. V graščini so začeli plesati kontredans s štiridesetimi pari, kar je trajalo do večerje. Po večerji so začeli zopet s polko, valčkom, mazurko in tako brez konca. Na vzhodu se je pokazal bel svit, po bajtah je zagorelo na ognjiščih, po dvoriščih so zaškripala vretena vodnjakov, po skednjih so zatopotali cepci, v graščini so pa kar naprej plesali in plesali. Obenem z vzhodom zimskega solnca je ogrnil Polž suknjo čez rame in se šepetaj e očenaš vlekel skozi vrata. Včasih je pogledal na nebo in vpraševal z očmi: krkšno bo vreme? — potem je zopet okrenil uho proti graščini, odkoder je prihajalo lajanje psov in pretrgani zvoki godbe. Za tem odmevom je stopil na pot in mehanično krenil proti reki, pokriti z ledom, če vedno šepetaj e z ustnicami očenaš, v glavi pa razmišljevaje: kako dolgo in veselo se zabava gospoda v graščini... Gledal je v nebesno modrino, na sneg, pordečen od solnčnih žarkov, na oblake, ki so bili ka- il a \ hjjntiaujnntsjtjnnnmniunnnttasjhtruunttBinsujuiijJUsujjnunanittsjnaii Imenik raznih društev I Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Stanley Pockar, podpredsednik Edward Kenik, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Emil Martinsek, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.; Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mali nič, olag. in zapis. M^> Taucher, nadzornice: Anna Krese vic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič, — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar. Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142. tiskovni referent Otr..c,r Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te. 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. mesecu ob 2 popoldne v ijovrcnca v iMewuurxhu. cerkvi sv. ZELENA DOLINA . Predsednik Karl Fais; Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn^i gospodar Jože Zelenik: odborni n John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Ange a Kavas in Sophie Vinkler. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John. Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Oomo, soba st. -4 staro posiopjt Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnim in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednik: Jože Leben; Tajnik: Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 ™o Sleme, 29024 Eddy Rd Wil-nrvi nnnpdeliek vsak drugi mesec: loughby Hills, O. 944-7416. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Jože Kristanc, Valentin Kavčič, prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav-šin, Antonija Mekian, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. Lojze Lončar, Frank Lovšin, Lojze Petrič,'Frank Bajc, Ivan Rus, Eddie Podržaj, Ivan. Hočevar, Franc Rupnik,. Vida Rupnik, Lenka Hren, Stanko Frisian, Jimmy Slapnik in Vili Zadnikar. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Preaseumk Msgr. i. M. tumenn ger, podpredsednik Rev. Guy S. Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo Zo družine in. organizacije $100.00. Vs’ člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za prigiašenj* škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petne, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajniK Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsaK drugi petek v mesecu pri Edyju PetricLu, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, -oVJ1 Vida Rupnik. 1846 Skyline Dn^ Richmond Heights, Ohio 44143, te e fon 261-0386. blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Deja , Milan Smuk, Nežka Sodja, g0SP°' dar Frank Rupnik, kuharica Manja Ivec. _______ MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Teka ve. > podpredsednik: Joseph Zelle, taj niča: Mary Celestina, 727 E. 157J*” Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906, blagajničarka: Anica Knez, oa“Pr niča za zbiranje znamk: Carolin Kucher, odbornice za oskrbo kuhi nje: Mary Otoničar, Jožefa Tonu nec, Ivana Pretnar. Zbirateljica na grad za misijonski piknik Ague Leskovec. Za oskrbo pijače in urejevanj prostorov: Vinko Rozman, Leopo Pretnar, Frank Kuhelj. Nadzorni odbor: John Petrič, Ste fan. Marolt, Janez Ovsenik, Marica Lavriša, Ivanka Pograjec, Angela Železnik. M >A SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) -blagajnik, Ludvik Burgar in Ivanis»r Kamin, urednika Odmevov. f VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIVA VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM MS. II MSS. FSM DOLINAR 19802 Muskoka Ave. A BLESSED CHRISTMAS TO ALL FR. THOMAS HOGE, PASTOR St. Stephen’s Church 1852 W- 22nd Place SEASONS GREETINGS TO ALL MY FRIENDS & PATRONS MARSHALL KORSHAK 59th Ward Committeeman HOLIDAY GREETINGS TO OUR MANY FRIENDS GOLD SEAL LIQUORS, INC. 707 W. Harrison WE 9-1100 DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John. Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisrikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki: Anton Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary kor skopani v škrlatu, vdihaval Dolsak- zapisnikarica Cecilia Wolf. ^ Nadzorni odbor- ToTlrno 1 vase mrzlo jutranjo sapo in čutil, da ne bi tega neba, snega in mraza dal za najlepšo godbo in ples. “Jaz nikakor ne bi menjal svoje bede z vašimi zabavami! ...” je zašepetal. “Izbučijo se, ne naspe se, kakor je treba in kolikor je dobro.. Zopet se je spomnil molitve, odgnal iz srca posvetne misli in mrmral: “Drugi očenaš — Oče naš, kateri si v nebesih...” Naenkrat je za hribom zaslišal glasen razgovor. Stopil je za nekaj korakov v ono stran in zagledal dvoje ljudi v dolgih modrih suknjah. Eden je bil sta- Jennie Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica m m blagajničarka Zalka Zupan, 6211 '■?_ Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, : načelnik Milan Rihtar; voditeljski j zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, j Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta ' Rihtar. Telovadne ure vsak torek j ^ „ od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek j ^ od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri j ,r$ Sv. Vidu. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBCRGH.U Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica m biasajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Mary Jeraj tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica CeciHa Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. BALINGARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk. taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. , ^ Blagoslovljene božične praznike in Sr in srečno novo lete želi vsem |yf svojim poslušalcem Ameriško-slovenska radijska oddaja M na WZAK-FM 93.1 meg. od 10. do 11. dop. od ponedeljka do petka. Napovedovavca EDA VOVK in MARIAN KAVČIČ ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prežeij, Toronto, Ont., Canada; Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. ............................mmmmm..»'s JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 361-0583 URAD COLLIN WOODSKI 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo niiiinuiinniiiiiiiminiinniiiiiniiiiniiniiniPMiiiiiiiMiiiiiiimniiiiiiinniHiiiiiid- SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos. in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Leander Makuc in Mary Avsec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av« Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor; Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. Sledeče trgovine bodo odprte 24. decembra od 12. do 5. popoldne § SUM’S SHOE STORE................S107 St. Clair five. tt 6RDIXA BRIDAL SHOPPE............6111 St. Glair Ave. i HANDEL’S SHOE STORE.......6125 Si. Glair Ave. ® STARC FLORIST....6131 Si. Glair Ave. $ KRAMER HEN’S WEAR.............. 6205 SI. Glair Ave. | NORWOOD FURNITURE & Appliance - 6202 SI, Clair Ave. «1 ANZLOVAR’S DEPARTMENT STORE - 6214 St. Glair Ave. 8 l LOUIS MAJER SHOES.............S4I0 SI. Glair Ave. I | LOUIS SLAPNIK & SONS FLORIST . . 6102 SI. Glair Ave. | 1 JAMES SLAPNIK FLORIST........ 6620 SI. Glair Ave. St