Leto IV. (XI.), štev. 216 Maribor, torek 23. septembra 1930 »JUTRA« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. z*v. v Ljubljani it 11.409 *'l» m*»e6no, prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglata sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Novi kurz jugoslovanskega življenja /Od tem naslovom objavljajo praški ‘Narodni Lis#« zanimiv članek, kjer podoma ugotavljajo, da mora vsakdo, *\$odi objektivno in brez predsodkov, ®ri«iatl znatne uspehe današnjega režiji® v onih smernicah, ki si jih je posta-Pred tem režimom sta si stala nagoti dva sovražna tabora: srbske in ®[Vatske mase. Na Hrvatskem nisi smel JJknati, da ljubiš Srbe In Beograd, da 'Srbi in Hrvati narodna celota, zastopal Srbije pa so mirno razpravljali o ™trebi amputacije Hrvatov, na Hrvatom so gotovi elementi očitno koketi-z Italijani in govorili, da so Hrvati F* svoji kulturi, veri in tradiciji bliže 'Milanom in da je ta sorodnost po-j^tnbnejša nego slučajna enakost jezi- , . V drugi polovici 18. stoletja ste se po-na Hrvatskem dve ideji: ideja prodnega edinstva srbsko-hrvatsko-*'°venskega in ideja hrvatskega nacijo-°a‘ktna. Svetovna vojna je odločila v "id prvi ideji In zdelo se je, da je ta ?'‘'°2itev končnoveljavna. Po desetih le-“i skupnega življenja pa je nastala med ["Vati reakcija Zahteva po državni sa-?°stojnosti. Plemenski partlkularlzem ® separatizem se je razmahnil. Dalekovidni nacijonalisti so z nemirom Dazovali to separatistično propagando I* videli so, da ta propaganda vedno ®°JI Podkopava temeljno idejo, ki je *‘Varila jugoslovansko državo: idejo ,a|,odnega edinstva. Ta nevarnost je bi-* jan. 1929 odstranjena. Z močno in ®^estno gesto je bila ustavljena agl-J*c‘ia In od 3. okt. 1929 je postalo edin > Vo države in naroda definitivno i v ;?*lvu l v programu. Separatistične genske organizacije so bile razgna-> tar so ogrožale edinstvo. pV narodu je ta čin močno odjeknil, fotiagitaclja pa je bila še vedno moti • tudi gotove korake pripadnikov re-'fta so tajni voditelji prejšnje agitacije koriščali, širil se je v narodu skepticl-ln nezaupanje. Neposredno pred I 'Jnio zgodovinsko gesto režima, pred •neno starih srbskih vojaških zastav ^ nove jugoslovanske, je bilo to neza- krni- razP°lc)ženje močno. Tedaj pa je m.« ^lektander, dosleden v svoji po-In zvest temeljni nacijonalni liniji, dil S° za2rtal pri Kumanovem, odredi’ °a se morajo zastave izmenjati. Ta kot - - so vs* državniki priznavali v^nuino potrebo, za katerega pa se v u 10 letih niti eden ni upal odločiti, *d!«vrt|, kralj. Stari veterani in Inva-Drkmetov, kojlh generacije so ^ lvale kri pod temi svetimi zastava-Proslavile srbsko ime, so se s solit*!/ v °Čeh ločili pd svojih svetih za- Hr^..5in ni mogel ostati brez odziva. Vol« n*so mogli več dvomiti o trdni Uje .Mojega kralja, da izvede ujedinje-iltj) kraja, demokrati niso mogli ta-tn ie režim v poldrugem letu izvr-* &sar demokracija tekom 10 let General liMi o jugoslovanstvu BREZ KOMPROMISA. — ZOODOV INSKI UKREPI VLADE POMENIJO TRAJNE DIREKTIVE ZA VLADO IN SO NEPREMAKLJIVI. ZAGREB, 23. septembra. Predsednik vlade, general Živkovič, čegar navzočnost v Zagrebu je bila povod velikih na-cijonalnih in patrijotičnih manifestacij, je priredil snoči v hotelu »Esplanade« velik banket, katerega se je udeležilo nad 200 oseb, med njimi vsi v Zagrebu navzoči ministri in več seljakov. Viharno aklamiran, je imel general Živkovič pri tej priliki sledeči znameniti govor o ju-goslovenstvu: »Jugoslavija ne pomeni samo narodnega in državnega edinstva, ni le popolna duhovna in nacijonalna solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč pomeni i popolno harmonijo in sklad interesov tako celote kakor posameznikov. Ona pomeni popolno enakost in popolno ravnopravnost vseh državljanov in vseh krajev, ki so vsi naši, vsi nam enako dragi. Ime Jugoslavija ne pomeni negacije naših plemenskih imen, ne hrvatskega, ne srbskega, ne slovenskega. Kajti v resnici so bili najboljši in največji Jugo-sloveni v preteklosti najboljši Hrvati, Srbi in Slovenci. Ravno tako naj spoštovanje naših svetlih nacijonalnih in plemnskih tradicij vsikdar podpira razvijanje in krepitev nacijonalne sinteze in edinstva Tako pojmovanje jugoslovenstva kot narodne in državne misli, je najzanesljivejša osnova okrepitve in napredka vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gospodje! Dve pomembni dejanji, manifest z dne 6. januarja 1929 in zakon z dne 3. oktobra 1929 vsebujeta smernice našega bodočega dela ter zdrave pre-porodne pravce našega narodnega in državnega življenja ter obeležujeta naše državno ustrojstvo. Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji z dne 4. julija 1930 obrazložila svoje stališče napram vsem važnim vprašanjem v zvezi i novim redom. Načela teh zgodovinskih ukrepov so nepremakljiva in pomenijo trajne direktive za naše delo ter ostanejo prava vera nas vseh. S temi pravci bomo ustvarili lepšo in srečnejšo prihodnost našega naroda in domovine. Že doslej so se pokazali vidni uspehi takega dela. Konec je nedavnih nemilih treni, ki sp bila posledica nezdravega in nesodobnega strankarskega življenia in ki so uničevala vse zdrave, konstruktivne sile našega naroda. Konec je neprestanih kriz, državnih in režimskih. Ugasnili so verski in plemenski prepiri, konec je nestrpnosti. Mesto nesporazumov in nesoglasij iz prošlosti je zavladal duh zbliževanja in zaupanja. Mesto strankarskih prepirov imamo bratsko ljubezen in slogo. Vsakemu je odkazano njegovo mesto in je opozorjen na svojo dolžnost, a naše prebivalstvo, ki so ga mamile strankarsko-politične borbe in ki je pogostokrat pod vplivom raznih prevar zahajalo na stranpota, se posveča mirnemu, pozitivnemu, stvariteljskemu delu. Obča gospodarska kriza, ki od nje trpi ves svet, se je s premišljenim in odločnim delom znatno ublažila. Gospodarski položaj našega naroda in finančne razmere naše države so se popravile. Pri izvajanju svojih plemenitih nalog pa hoče kraljevska vlada vztrajati brez kompromisa in neodstopno. Uverjen sem, da bo pri tem velikem delu tudi v prihodnje hrvatski del našega naroda z Zagrebom vred ostal v veliki in resnični službi narodnih interesov ter v iskreni vdanosti do kralja in domovine. Dvigam to čašo v čast Zagreba in v procvit prebivalstva savske banovine.« Govor predsednika vlade so vsi prisotni sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem in pritrjevanjem ter s ponovnimi ovacijami za kralja in njegov svetli kraljevski dom. V imenu prisotnih se je predsedniku zahvalil za pozdrav dr. Rittig, ki je izzvajal med drugim: »V današnjih okolnostih pomeni vaša beseda pomirjenje in nado v boljšo pri-hodnjost. Mnogi so še nesporazumni, naj več pa zato, ker se ne poznamo. Vaš prihod v Zagreb jc Ml za to potreben, koristen in dragocen. Vi ste z emfazo podčrtali, da je Zagreb nosil v preteklosti jugoslovensko zastavo. Da, nam Zagrebčanom je jugoslovenstvo naša slava in naš ponos. (Tako je!) Grobovi naših Ilircev so priče tega jugoslovenstva, ker so prvi učili misijo bratstva med Hrvati in Srbi. Temu jugoslovenstvu se nismo nikdar odpovedali, ga nočemo nikoli pozabiti in ga nikoli ne bomo izdali! (Tako je.)« Za dr. Rittigom sta govorila seljaka Slavko Sršek iz Remeka in Mijo Bašič iz Samobora, ki sta se zahvalila predsedniku vlade za dokaze naklonjenosti in ljubezni do kmečkega življa. Ob 11. je odšel predsednik vlade v dvorano, kjer so servirali črno kavo. Tu se je dolgo razgovarjal s svojimi gosti, ob 12. pa se je umaknil v svoje hotelske apartmane. Francosko-italijanska bro-dauna pogajanja izjalouljena LONDON, 23. septembra. Francosko-italiianska pogajanja o razoroževanju na morju je smatrati, po angleških poročilih iz Ženeve, začasno kot popolnoma izjalovljena. Izgledi, da bi mogli Francija in Italija naknadno pristopiti k londonskemu brodovnemu sporazumu, so manjši kakor kedaj prej. Francija je namreč včeraj odklonila tudi zadnji italijanski predlog, ki je stremel za tem, da naj se paritetno vprašanje med obema sredozemskima velevlastima odgodi do leta 1936, potem pa naj bi se dosegel med Francijo in Italijo sporazum glede gradbenega programa. V angleških krogih so radi neugodnega izida intenzivnega angleškega posredovanja, ki se je začelo že meseca maja in bilo potem z malimi presledki stalno v akciji, silno vznemirjeni. niti programatično ni mogla realizirati. Ugodno izbran trenutek in veličastna vojaška parada v Beogradu, ki je celemu narodu pokazala silo naroda in mu dvignila samozavest, vse to je storilo svoje, na drugi strani pa je krvavi zločin zapadnega soseda opomnil 13 milijo« nov Jugoslovanov, da morajo biti silni in edinstveni. Tako se danes nihče več ne Čudi, če Hrvati v Zagrebu aklamira-jo vojsko in vzklikajo slavo kralju in Jugoslaviji. Notranji jugoslovanski problem vstopa v svojo najnovejšo in končno fazo. Uječinjenje useh nacijonalnih čelauskih organizacij BEOGRAD, 23. septembra. V smislu sklepov delegatskega zborovanja Narodno-strokovne zveze za Slovenijo z dne 7. t. m. v Mariboru, ki se je izreklo za enotno nacijonalno delavsko organizacijo v celi državi, se Je vršila danes v Beogradu konferenca delegatov vseh obstoječih centralnih uprav strokovnih zvez in Zveze jugo-slavenskih delavnih nacijonalnih organizacij. Konferenca je razpravljala o ujedinjenju vseh nacijonalnih delavskih organizacij Jugoslavije v edinstveni jugoslovanski nacijonalni pokret. Sklepalo se je o pripravah za kongres vseh nacijonalnih sindikatov meseca ok-tobra v Beogradu. Na kongresu se bodo ugotovili nacijonalni in razredni cilj ujedinjenih jugoslovanskih nad* jonalnih organizacij in se bodo določile smernice za bodočo vsestransko akcijo v celi"državi. Rusko žito in les za Hmeriko LONDON, 23. septembra. Zadnji teden je odšlo iz ruskih luk 170 parnikov z žitom in lesom, namenjenim za Anglijo in Ameriko, da napravi zmešnjavo na tamkajšnjih trgih. Ameriška vlada je že ukrenila vse potreb* no, da prepreči ogromen uvoz ruske* ga žita in prihrani ameriškemu žitnemu trgu nove pretresljaje. -------------------------------------- Zdrav narod Prlekije. Pri Sv. Duhu na Stari gori blizu Sv. Jurja ob Ščavnici bosta v nedeljo, dne 28. t. m. praznovala zakonca Mihael Verzel, 87letni starček ln njegova žena Ana, rojena Zupanec, stara 88 let, svojo dijamantno poroko. Tako »ženin« kakor »nevesta« sta še čila in zdrava, opravljata svoje posest vo še sama ter se kljub starosti zanimata za dnevne dogodke. Jubilanti-nja Ana je rojena na Sovjaku 1. 1842., a njen drug v Peretincih 1. 1843. Od še živečih otrok je omeniti sledeče:' Franjo je gostilničar v Mariboru, Slomškov trg, Anton je gostilničar pri Sv. Duhu na Stari gori, Ferdo je mlinarski mojster v Terbegovclh, Matija kolarski mojster, Ignac je urad nik Češke Union-banke na Dunaju, hčerka Alojzija, por. Satler, je posestnica v Orehovcih pri Go^li Radgoni in Marija, poročena Kovačič, je posestnica in gostilničarka v Logarovcih. Samo ie par veterov SVENGALI Torek S rada Velika kavarna« V vinjenosti okraden. V neki gostilni v Vojašniški ulici Ja sinoči popival pos. sin Jernej Repnik iz Frajhama. Bil je že precej dobre volje. Pa je prisedel k njemu še Rupert M., brezposelni 361etnl delavec. Repnik Je tudi njemu še plačal, končno pa vinjen zaspal. V tem pa mu je M. izmaknil listnico in izginil. To je zapazil v gostilni navzoči Repolusk, stopil hitro k Repniku in ga vprašal, če mu ni kaj ukrad* ■ no. Repnik je takoj ugotovil, da mu manjka listnica z 230 Din. Repolusk je šel za M.-om in ga našel zopet v gostilni Maribor, kjer ga je dal aretirati. M. je soočetka tajil, ko pa so našli pri njem listnico, je priznal. V listnici pa je bilo samo še 60 Din. Oddali so ga sodišču, ^cfttmna Plačana v gotovim Maratonki Cena 1 Din Stfao 2. A*i«i !horsM V h č J R N l K .futra v M a r 1 b o r U, an£ £,6. IX. ffimhmki m dneoni drobiž Naši iaunosti V nemi bolesti, ki nam stiska srce ob tragičnih tržaških dogodkih, nam je v največjo uteho zares bratske sočustvovanje celokupnega češkoslovaškega naroda, ki se je v idealni ljubezni do trpečega slovanskega brata nesebično postavil nam ob bok, da nam nudi svojo bratsko pomoč in podporo v trenutku nesreče in gorja. Ako kdaj, to pot se je pokazalo, da jugoslovensko-češkoslovaška vzajemnost ni puhla fraza brez vsebine! Pokazalo se je, da je Jugoslovensko-češkoslovaška Liga, ki si je napisala na svoj prapor bratstvo in vzajemnost s Čehoslo-vaki, na pravi poti! In kaj sledi iz tega spoznanja? Da bodi vsak zavedni Jugosloven član te organizacije! A kako se naj oddolžimo češkoslovaškemu narodu za vse one ganljive izraze in dokaze srčnih simpatij in istinite bratske ljubavi, ki smo jih bili deležni baš v zadnjih dneh? Menimo, da bi se najlepše lahko zahvalili in dali duška iskreni hvaležnosti s tem, da bi letos proslavili češkoslovaški državni praznik 28. oktobra, dan narodnega osvobojenja tako sijajno in slovesno, kakor doslej še nikoli! Uverjerii smo, da bo s tem soglašala vsa naša javnost. Zato vabimo vse one posameznike, korporacije in društva, ki osvajajo naš predlog, k sodelovanju pri tej proslavi. Prijave sprejemajo podpisane Lige. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Ljubljani. Jugoslov.-češkosloy. Liga v Celju. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Ptuju. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Mariboru. Neredno gledališče v Mariburu končuje s pripravami ter otvori sezono v sredo, 1. oktobra. Ob tej priliki se bo vršila premijera Shakespearjeve komedije »Sen kresne noči« v režiji g. Jožeta Koviča. Nadalje se pripravljata v drami najnovejša Nušičeva šaloigra »Gospa mlnlsfcrovka« v režiji g. Koviča ter pretresljiva drama angleškega pisatelja Maughama iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki jo režira g. Skrbinšek. V opereti se pripravlja za otvoritev glasbene sezone dramatična in ve-Hezabavna Szirmajeva opereta »Aleksandra«, v kateri bo prvič nastopil ko pevec in režiser angažirani bivši prvak beograjske operete g. Djuka Trbuhovlč. Kot druga glasbena premijera se študira na novo Lebarjeva divna opereta »škr-jančkov ga]« isto tako v režiji gospoda Trbuhoviča. Interesente za gledališki abonma vabimo, da se čim preje javijo pri gledališki blagajni. Rok za nove pri lave poteče v četrtek 25. trn. Glasbena Matica. Dne 3. oktobra bo cerkven koncert Glasbene Matice v stolnici. Dne 4. oktobra v župni cerkvi v Celju, obekrat ob 20. uri. Spored Grečaninova Deme-»tvennaja liturgija. Št. Ilj. Včeraj nas je zapustila priljubljena in zaslužna učiteljica, gdč. Slavica Gornik in odšla na svoje novo mesto v Mozirju. Kot oseba in učiteljica si je med nami pridobila največje simpatije in šola in dom žalujeta za to vestno in svojemu poklicu z dušo in telesom vdano vzgojiteljico. Po rodu Korošica, je po nesrečnem plebiscitu tudi ona morala iz svoje ožje domovine, kjer je v ženskih društvih, zlasti v Kotmarivasi, po svojih močeh skušala doprinesti svoj delež k zmagi jugoslovanske misli. V Jugoslaviji je najprej podučevala v Rušah, nato pa v št. liju, ki ga zdaj na lastno željo zamenja s prijaznim Mozirjem. Kakor nam je na eni strani žal za njo kot vzorno vzgojiteljico, ki jo zgubijo šentiljski otroci, tako na drugi odkrito Čestitamo Mozirju na pridobitvi take Šolske sile. Smrtna kosa. f Magdalenski ulici 79 je umrl včeraj ®op. 741etni zasebnik Matija Iskra. Gostilničarska pivovarna v Laškem postaja resnica. Predhodna subskripcija delnic Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem (osnovna glavnica 15 milijonov Din) bo kmalu končana. Pripravljalni odbor je že zaprosil za predkoncesijo, tudi je že kupljeno zemljišče v Laškem, kjer bo pivovarna. Zemljišče je tik ob železniški progi na levem bregu Savinje, južno oc mosta, in meri 10.000 kvadr. metrov. Z gradnjo se bo kmalu pričelo in računa jo, da bo pivovarna do 1. 1931 zgrajena Razprava proti pisatelju Bratku KfeitU, ^ Prihodnji teden, dne 30. tm. se bo vršila pri mariborskem okrožnem sodišču razprava proti pisatelju Bratku Kreftu, ki, ;e obtožen, da ie v svojem romani; ''-človek mrtvaških iobanj«, izhajajočem se svoiečasno kot podlistek \ »Delavski Politiki«, ki pa je bil kasneje ponatisnjen tudi v kn/igi, zagrešil prestopek zoper čast kralja po čl. 53 odstavek 4.zakopa o tisku. Soobtožen^, sta tudi no Vinar Viktor Eržen kot odgovorni ured nik »Delavske Politike« in Josip Ošlak kot ravnatelj Ljudske tiskalne. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mestnemu fizikatu v Mariboru ni bi od 15. do 21. tm. prijavljen noben pri mer obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem področju." Muhe poštne ekspedicije. Iz Siov. Bistrice nam poročajo" o nenavadno redkem potovanju neke poštne pošiljke, ki pa je končno le prišla v pra ve roke, čeprav šele iz Afrike. Trgovka Roza Pitschl je naročena na revijo »Uni-versum«, izhajajočo v Lipskem. Julijsko številko so ji odposlali 29. julija s točnim naslovom, vendar pa je zaman čakala nanjo. Minuli so tedni in tedni in gospodični se ni niti sanjalo, kam je ro mala med tem njena revija. Na svoje veliko začudenje jo'je namreč prejela se daj iz Windchocka v Južni Afriki, od koder jo je odposlal farmar B, Piet-gscha, kateremu ' je bila po čudnih potih napačno dostavljena. Farmar je priložil tudi svojo sliko \n primerno pojasnilo. Pitschlova je dobila svojo re vijo dne 18. septembra in je torej napravila poštna pošiljka ogromno pot iz Lipskega v Windchock v Južni Afriki in odtam v Slov. Bistrico v razmeroma kratkem času 6 tednov. Glavno pa je seveda, da je pošiljka končno vendarle prišla v prave roke, čeprav po neverjetno velikem ovinku. Govedina po 8 Din kilogram. Jutri, v sredo, ob 8. uri se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klav nici prodalo 160 kg govejega mesa po Din 8 za 1 kg in sicer na odjemalce največ po 2 kg. Vsem brivskim in lasničarskim pomočnicam in pomočnikom! Zbor brivskih in lasničarskih pomočnic in pomočnikov v Mariboru poziva vse tovariše in tovarišice v Mariboru, kakor tudi v Celju in Ptuju, da pošljejo delegate na strokovni sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 25. tm. ob 20.30 v restavraciji Halbvvidl v Jurčičevi ulici s sledečim dnevnim redom: Volitev novega odbora pomočniškega zbora; referat delegata Saveza brivskih in lasničarskih pomočnikov Jugoslavije; šola za stro-covno izobrazbo in slučajnosti. Nasilna hlapca. Franc Polič in Ferdinand Leskovar, llapca posestnika Barta na Koroški cesti sta prišla sinoči krog 18. z vOzovi v gramozno jamo po gramoz. Brez povoda sta začela prepir s tam zaposlenimi delavci. Ker sta postajala nasilna in so delavci videli, da hočeta pretep, so se skrili in zaklenili v barako. Toda 3olič je z branovlekom razbijal po vratih in jih klical ven, Leskovar pa je za vrati čakal. Ker so delavci ostali mirni, sta končno odšla domu, tam je pa Leskovar še v jezi neusmiljeno udrihal z bičevnikom po konjih. Stražnika sta oba aretirala in bosta oddana sodišču radi ogrožanja osebne varnosti in poškodbe tuje lastnine. Nezgoda pri obiranju jabolk, V Voseku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je 291etni viničar Franjo Vidovič pri obiranju jabolk padel- z lestve in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico Koncert Karlo Rupel Ljudska univerza, ki izmed tuk. kulturnih društev menda še edina daje ju-gosl. umetnikom, posebno mlajšim možnost nastopa v našem mestu, nam je otvorila letošnjo koncertno sezono z našim mladim violinistom Karlom Ruplom. Slišali smo ga pred leti kot absolventa ljubljanskega konservatorija ška doma v Murski Soboti, tako evafl* gelki, kakor katoliški, nazvan »Martini' šče«. Karambol avtomobila s kmečkim vozi' lom. Sinoči, med 20. in 21. uro, se je Pr!' petila na križišču cest Poljskava—P&' gersko blizu Frama težka avtomobil nesreča. Šofer Franjo Pečenik iz Tezn® je zavozil v nerazsvetljeni kmečki voz* ki mu je prihajal nasproti. Udarec je bil tako silen, da je konj pri priči- pogi^’ a šofer Pečenik je dobil težje poškodb« na glavi in desni roki ter kontuzije V° vsem telesu. Mariborski reševalni avt° e odpremil ranjenega šoferja v bolnic0, dentiteta posestnika ubitega konja se cljub poizvedbam ni dala do ure ugoto* viti. Ob priliki te prometne nesreče, ^ ni osamljena, je pač jasno, da so krivcl takih nepredvidenih nesreč vozniki 0e' razsvetljenih kmečkih vozil. Prosimo & sreske načelnike, da po svojih podreie' nih organih t. j. občinskih upravah in ža#' darmerijskih postajah pod pretnjo kaz”* izdajo striktno odredbo, da morajo &»* vsa kmečka vozila ponoči razsvetljen3 m da se tudi kmečki vozniki držijo P^a' vil cestnopolicijskega reda; kajti sed« postajajo noči vedno daljše in kmet i01® svojo visoko sezono. Policijski stražnik rešitelj porodnic* Sinoči so na Kralja Petra trgu 331 etfl Marijo G. iz Pobrežja nenadno napa^ porodni krči. Službujoči policijski straZ' nik je takoj pozval reševalni avto, ki > onesveščeno bolnico odpremil v v°T0 nišnico. Dobra hrana v javni kuhinji na Sto®* škovem trgu štev. 6. V A razredu opoldne in zvečer V 8.30, v B razredu Din 12.30 in v C redu Din 14.30. PriglaŠajte sel * Pralnica ovratnikov Rakuša, w Slovenska ulica 15, se priporoča. 24 Iz Andreelevega dnevnika švedska vlada objavlja polagoma na-daljne posameznosti iz dnevnika polarnega raziskovalca inž. Andreeja, ki se je Pred 33 leti ponesrečil in so njegovo truplo šele sedaj našli. Najnovejše poročilo pravi med drugim: »Dne 4. avgusta 1897 je bila ekspedicija po Andreejevih zapiskih prisilena, da je opustilo nadaljno prodiranje, nakar je. krenila v jugozapadno smer, da bi dospela do Sedmih otokov. Vse je bilo’ sedaj odvisno od provijantnega vprašanja, ker živila, ki -so bila v balonu, nikakor niso zadostovala. Ekspedicija je upala, da bo zadela na potujoče mesnice, kakor je Andree šaljivo imenoval severne medvede. Razmere na ledu so bile včasih ugodne, včasih neznosne. Sedaj je padel ta, sedaj zopet oni v kako lede-•Jo razpoko. Frankel in Strindberg sta dobila močno črevesno vnetje in vrh te-?a težke bolečine v nogah. | Kljub vsem težavam pa je Andree skrb no sestavljal svoj dnevnik, ki je poln znanstvenih opazovanj. Zbral je tudi 20 različnih vrst mahu, ilovice in raznega lesa. Frankel je bil tako spreten kuhar, je kot nadomestilo za kruh prikrav-'ial neke vrste kruh iz krvi severnih Medvedov, Strindberg pa je kuhal juho M alg. Toda, čim je dospela ekspedicija v plitvo vodovje, se je gibanje ledu izpre-menilo in Sedmih otokov ni bilo mogoče doseči. Od 12. do 17. septembra se je pomaknilo ledovje skoro 100 km v jugovzhodni smeri in mraz je pritiskal vedno huje. Andree in njegova dva tovariša so zato sklenili, da prezimijo na kaki primerni ledeni gori. Takoj so pričeli graditi ledeno kočo. Dne 17. septembra so opazili Vitsen, prvo deželo od 1. julija. Dne 18. septembra je ekspedicija ustrelila prvega morskega psa, naslednjega dne severnega medveda, kmalu potem pa toliko morskih psov, da bi po Andreejevih zapiskih zadostoval provijant do aprila. Dne 28. septembra se je ekspedicija nastanila v ledeni koči, ki so ji dali ime »Hem«. Dne 2. oktobra je Andreeja in njegova dva tovariša zbudilo mogočno bobnenje. Ledovje se je razpočilo in ledena koča je bila v nevarnosti, da se poruši. Vsa oprema in ves lovski plen se je pomikal z bližnjimi ledenimi skalami naprej. Ekspedicija je pričela takoj z reševalnimi deli in sredi katastrofe je zapisal Andree v svoj dnevnik: »S takimi tovariši je mogoče vztrajati tudi pri naravnost nemogočih razmerah.« 'Sil. Karikatura maharadže ..Na zasedanje Društva narodov -v Ze* Cevi pride vsako leto kot zastopnik In-■-*%: kak maharadža, ki vzbuja po svoji obleki in blesku svojih drugih splošno Zanimanje in občudovanje.Tako jel. 1925 Prisostvoval seji Društva narodov maharadža iz Patiale, ki je prinesel s seboj v svojem kovčegu draguljev v skupni .Vrednosti 50 milijonov švicarskih frankov. Seveda je bilo tedaj v Ženevi tudi Polno karikaturistov. Med njimi je bil .to.di mlad švicarski risar, ki je bil nenavadno nadarjen. Naslikal je maharadžo :°t zlato tele na visokem piedestalu, :ateremu se klanjajo državniki Društva narodov. Na sliki je bil napis: »Vaši govori so srebro, moj molk pa zlato!« Maharadža se je posrečene slike silno razveselil, dočim so bili njegovi angleški spremljevalci silno razburjeni. Bali so Se namreč, da bi slika, na kateri so bili 2astopniki angleške vlade naslikani kot oboževalci zlatega teleta, prišla v Indijo io izpodkopala ugled angleške oblasti. Maharadža je obljubil umetniku za sliko 6.000 frankov in naročil vrh tega več odtisov. Angleži so seveda takoj napeli Vse sile, da spravijo to sliko s sveta. Po dolgih pogajanjih je prišlo do sporazuma. Mladi umetnik je dobil svoj denar, Maharadža 1 izvod slike, ki pa je niso *nieli razmnožiti. galantne ljudi. Vendar ne boste pustili, da bi zaradi neumnih predpisov utonila? ! Pomislite, koliko truda me je stalo, da sem priplavala sem. Za nazaj nimam več moči!« Kapetanu ni preostalo drugo, nego da je vzel lepo vilo na podmornico, da se odpočije. Moštvo seveda ni protestiralo, saj so lepo blondinko vsi radi videli. Pogostili so jo z vsem, kar je bilo na podmornici najboljšega. Nato je morska vila zopet odplavala na kopno. — Fitmanje letalske nesreče Filmski nemški letalec — akrobat Schindler je 18. tm. hotel izvesti svojo najnovejšo akrobacijo: skok z ensga j^iiona na drugega med letom obeh le-•al. Pri tem pa se je zgodilo, da sta letala j^ŠČila drugo ob drugo in se razbila. Obe posadki ste ob življenje. Filmski o-j^rater, ki je imel nalogo, da s tretjega tfala {iima Schindlerjevo akrobacijo, mesto te filmal potek nesreče. Letalca policija je ffip. zaenkrat zasegla, Cr domneva, da bo na podlagi njega j^ogla ugotoviti vzroke in potek nesre- »»niorska uila" kot gost na podmornici francoska vojna mornarica je imela edavno vežbe na Sredozemskem mor-2J? c,ia izmed podmornic se je vsidrala , od obrežja Korzike. Moštvo je s J^nenjem gledalo na kopno. Tedaj je rifv*2^0, ne^do Plava od obrežja k odtnornici. Zenska. Morska vila? Ne, Ula ie pravcata lepa ženska. Ko je pri-DetVala Podmornice, je zahtevala ka-slavna‘ 50 ga Poklicali, je »vila« v OM 1 francoščini izrekla željo, da bi si It- dala podmornico. Seveda je moral Alton* po .vojnih predpisih željo lepe ni j ,anke odkloniti. Toda lepa vila se sniat- • ugnati: *Ali’ sospod kapetan, Balkanski Pompeji V srbski Makedoniji, v občini Gradsko, kjer se v Vardar steka Črna reka, so odkrili ostanke antičnega mesta Stobi. Z izkopavanji so pričeli že 1. 1924, rezultati so doslej znatni. Izkopali so že celo an-tikno gledališče, ki je bilo za krog 5000 gledalcev. Na nekaterih sedežih iz belega marmorja se poznajo še imena oseb, katerih last so bili sedeži. Od grških gledališč se razlikuje stobsko gledališče v tem, da arena ni oddaljena od orkestra. Ozadje odra tvori zid, ki je bogato obložen z reliefi. V bližini gledališča so odkrili baziliko z eiio glavno in dvemi postranskimi ladjami. Ti posamezni deli bazilike so bili oddeljeni drug od drugega z vrsto 13 stebrov iz rožnatega marmorja. Sredi zasutega antičnega mesta Stobi, ki je najbrže postalo žrtev katastrofalnega požara, so odkrili veliko palačo s fronto, dolgo 58. metrov. Izven glavne dvorane so v palači še štiri večje dvorane, ki jih pa v svrho popolnega razkritja še odkopavajo. V peristilu palače so našli mnogo umetniških predmetov. Izkopavanja bodo prihodnjo spomlad še z večjo intenzivnostjo nadaljevali. Tudi za staro mater je pranje sedaj igrača .. • Podnevi pere, ponoči sanja: »Brez ALBUSA ni pranja!« Pranje perila ne dela nikakih skrbi več onim, ki uporabljajo ALBUS-MILA.' To je najboljše sredstvo za pranje tudi sedaj pri tem modernem svilenem perilu, pa naj bo tudi iz najfmejšega materijala. Ravnotako je ALBUS-MILO najboljše sredstvo za pranje svilenih nogavic. ALBUS-DOMAČE-ZVONO-TERPENTINOVO MILO, samo v vodi namočeno,’ daje obilno peno in v tej fini peni se očisti in opere tudi najfinejši materijal, a se pri tem niti najmanj ne pokvari. Uporabljajte tudi Vi HLBUSIerpenlinovo milo. rala sem Francoze vedno za zelo Batja bo uvedel samo pet dni dela na teden. Iz Zlina javljajo, da bo evropski »kralj čevljev« Batja uvedel s 13. oktobrom 1930 pet delovnih dni v tednu. Obenem bo zvišal mezde in znižal cene proizvodom, ker ostane kapaciteta tvornice nespremenjena. Batja proizvaja dnevno 100.000 parov in zaposluje 22.000 ljudi. Poset naših gospodarskih krogov v Grčiji. Da vrnejo obisk grškim gospodarskim krogom, ki so meseca junija po svo;ih predstavnikih prepotovali našo državo in se oglasili takrat tudi v Mariboru, odpotuje večja skupina 60 ljudi iz naših gospodarskih krogov dne 24. tm. zvečer ali 25. tm. zjutraj proti Solunu, kamor prispejo 26. tm. Odtam odpotujejo v Atene. Potovanje po Grškem bo trajalo 10 dni. Akcijo vodi jugoslovensko-grška liga v Solunu. Prebivalstvo Prage je od 676.659 v 1. 1921 naraslo na 806.100 dne 1. jan. 1930, torej za 19%. Spori Ustanovni občni zbor »Mariborskega smučarskega kluba«. Jutri ob 20. uri se bo vršil v restavraciji »Zamorec« ustanovni občni zbor »Mariborskega smučarskega kluba«. Vabljeni so vsi smučarji, ki so se prijavili pripravljalnemu odboru za vstop. MOLNP, službeno. V nedeljo, dne 28. septembra bodo sledeče prvenstvene tekme: ISSK Mari-bor:SK Svoboda ob 10. uri na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Amon. SK Železničar rez.:SK Rapid rez. ob 1330 na igrišču SK Rapida in SK Rapid :SK Železničar ob 15.30 na igrišču SK Rapida. Službujoči odbornik g. Nerat. Vsak klub postavi po tri starejše reditelje. Blagajno vodi na igrišču ISSK Maribora g. Amon, na igrišču SK Rapida g. Nerat. — Tajnik. Tekmovanje za pokal JNS. Včeraj se je vršila v Ljubljani ponovna tekma med Ilirijo in Saškom (Sarajevo), ki je končala z zmago Saška v razmerju 4:2. V finale se je plasiral torej Sašk, ki bo igral finalno tekmo za pokal JNSa s Sandom, zmagovalcem nad Sokolom (Beograd). Savez športnih saveza kraljevine Jugoslavije bo imel I. kongres v Zagrebu dne 18. oktobra. Vsi športni savezi imajo pravico, da pošljejo na kongres dva polno-močna delegata, od katerih ima e^en pravico glasovanja. Predloge za kongres morajo savezi pismeno poslati začasnemu odboru najkasneje do 3. oktobra, istočasno jih je treba poslati ostalim sa-vezom. Kongres bo v mestni posvetovalni v Zagrebu ob 15. uri. Iz zbora nogometnih sodnikov. Na redni gl. skupščini sekcije Ljubljana je bil Izvoljen naslednji upravni odbor: načelnik Schneller, tajnik in blagajnik Deržaj, odborniki: Betetto, Peva-lek in Cimperman. Odbor za delegiranje sodnikov tvorijo isti člani sekcije ter delegat LNP. Opozarjajo se klubi, da morajo za vsako javno tekmo prositi sekcijo za delegiranje sodnika, sicer zapadejo kazni po § 52 kaz. prav. JNS. Klubi mariborskega MO! naj naslovijo tozadevne dopise na poverjenika g. E. Frankla v Mariboru, Vetrinjska ul. 5. Vsi savezni in podsavezni sodniki se naprošajo, da takoj javijo sekciji svoje natančne naslove. Richard svetovni prvak v tenisu. V Newyorku se je vršila finalna tekma za svetovno prvenstvo v tenisu med Amerikancem Richardom in Čehoslova-kom Koželuhom, ki je končala z zmago Richarda v razmerju 2:6, 10:8, 6:3, 6:4. Sokofetm Seja župne uprave SKJ se bo vršila v četrtek, 25. tm.» ob običajni uri v župni pisarni. Na razgovoru poročila o seji župnega odbora! Prosim za polnoštevilno udeležbo. — Zdravo! — Starosta. V Bolgarsko časopisje v 1. 1929. Glasom najnovejše statistike bolgarske narodne knjižnice je v 1. 1929 izšlo v Bolgariji vsega skupaj 564 časopisov, in sicer 91 gospodarskih, 44 literarnih, 26 službenih, 229 političnih, 14 verskih, 11 športnih, 83 strokovnih iti 66 brez posebnega obeležja. Od vseh 564 jih je ce- lo leto izhajalo samo 201, drugi so izginili tekom leta. Od 104 je sploh izšla samo prva številka. Zavednost In požrtvovalnost izseljencev. Kmetje iz Iža v Dalmaciji, ki so izseljeni v Ameriki, so se tam sestali in sklenili, da bodo svojemu rojstnemu kraju pošiljali denar za šole, ceste itd. Do- zdaj so poslali občini za izgradnjo čital-nice 168.000 Din, za izgradnjo in popravila cest 62.0C0 Din, za izgradnjo šole v Dragah 11.000 Din, za sirote 31.000, za Zdravstveni dom 48.000 Din. Skupno so dos!c> poslali domači občini 321.000 Din. ranr* V M i r I b' o r it, Ztne Z3. fX. T9Si Jindri Romaš- — ta Mttii pravd dr« Fraa Bridaf, 68 Za to pa je vedel Jindra, da ga skrbno in neprestano opazuje. To mu je povedal sluh, ki je začel takoj in z neko samotvomo strastjo pobirati dedščino, ki mu jo je zapustil vid, ki ga je izgubil. Jindra je poznal, kdaj je njegova družabnica, ki je sedela zraven njega, dihnila na njegovo stran: če je lahni šelest kakega ročnega dela v njenih rokih prenehal, da zopet začne, če je bil dih tako zalo podoben vzdihu. Kadar je sestra Edith vstala, da se presede nja njegovo drugo stran, je uganil, da je to storila zato, da bi si prav tako natanko ogledala tudi drugi njegov profil, kajti med obema je bila brezdvomno velika razlika, ki jo je Jindra lahko otipal. Eksplozija ročne granate je treščila Jindri pesek v obraz, ki je zapustil na njegovem desnem sencu in licu več kot raskave sledove, ki ga gotovo pačijo; tačas so bili še polepljeni z leukoplastom. Jindra si ni mogel kaj, da ne bi mislil, da se sestra Edith nekam zelo nujno zanj zanima; zakaj, to mu je bila nerazrešljiva uganka, iz katere je seveda treba že vnaprej izločiti zanimanje one vrste, ki ga Jindra ne bo pri nobeni ženi na tem svetu več vzbudil... Vendar pa ni mogoče, da bi gola ženska zvedavost bila povod za tako vztrajnost sestre Edith; in če je bilo to sočutje, mu je bila njegova čczmera, čeprav je bil pod njegovim vplivom tako oskrbovan, kakor menda noben drug tovariš v celem lazaretu — tako proti misli, da ga je od tega, da ne pokaže te nevolje, zadrževala le rahločutnost in bojazen, da bi se mu tega morda na tihem ne smatralo za nehvaležnost. Pri vsem svojem ravnanju — tega se ni dalo tajiti — je kazala Edith nenavadno obzirnost, toda to vendarle ni zmanjševalo bridkosti Jindrovega zavedanja, ki je skupna vsem brezmočnim, sentimenta prostim možem, da naj bo ženam le še predmet so-čutja. In vendar je zaslutil po nevarijivem moškem nagonu, da srce sestre Edith ne sočustvuje z njim le vseobče, ampak čisto in osebno. Po teži, kadar je sedla, in po višini, iz katere mu je šepetala, je Jindra spoznal, da je to brezdvomno močna in velika, morda dosti stara žena, da bi mogla biti mati tako velikega sina kakor Jindra. Ootovo je imela sina, ki ji je padel na vojni. Da mu to že prej tri prišlo na misel! In ker se mu ]e domislek porodil tako pozno, ga je takoj izgovoril. To je bilo eno tistih preredkih vprašanj, s katerimi se je obračal na sestro Edith: »Ali vam ni padel sin v vojni, sestra Edith?...« Dolgo Je čakal na odgovor. »Oprostite I« je dodal, ko še vedno ni bilo odgovora, »oprostite, če je moje vprašanje neugodno, nikakor vas nisem hotel žaliti I« — Za boga! — je pomislil — morda ni bila nikoli poročena. Zdaj brez dvoma izpregovori iz nje odlična dama, na katero je bil pozabil! »Nikoli nisem imela sina,« tako je odgovorila, »čeprav sem bila poročena... dvakrat 1« Besedo »dvakrat« je izgovorila skoro naglas. »Seveda je padel v vojni moj drugi soprog,« je pristavila nekako čez minuto zopet čisto po tihem. V gosti megli Jindrovega očesa, ki je ni mogel prodreti noben obris stvari, je švignila z belomodrim pronicavim svitom kresnica, opisala s svojim letom oblok in sedla in obtičala na enem mestu. Jindra je pozabil na vse, tale belo ognjena iskra v njegovem neprodirnem mraku, ki ga nikoli ne prežene nobena svetloba, ga je strašno vznemirila. Ni sedel danes prvič že brez obveze zunaj in domneval je, da ga ne bo v njegovi skoro popolni slepoti nič več presenetilo in da ne bo nič več povečalo njegovega slabega vida silnih svetlobnih virov, toda sedaj, to je gotovo, je videl prvikrat zopet — črto, gibanje in žarečo točko, močno svetlo v Skupini nekoliko slabo žarečih, a tudi negibljivih. Z bliskovito intuicijo je uganil, kaj je in kaj se je zgodilo. Sestra Edith ima na roki prstan z velikim kamnom; ko je dvignila roko k čelu, je zažarel kamen v solnčni svetlobi, in zdaj, ko si je podprla glavo, sveti kamen nepremično na enem mestu. »Ali je to briljant, sestra Edith,« je gladno vzkliknil, »kar imate na roki?« »Da!« je tiho odgovorila sestra Edith. Skupina svetlih točk z žarečo točko v sredi se je zopet dvignila kvišku, zletela doli, izginila, a takoj se je zopet pokazala, in, razmikaje se, se je naglo približala Jindri — sestra Edith je snela svoj prstan in mu ga podaja. Hlastno je segel Jindra po iskrečih se točkah, toda segel je zraven — kar ga ni presenečilo, bil je pripravljen nato, da, če bo že kdaj kaj uzrl, nikdar ne bo mogel nameščati predmetov pravilno v prostoru. Roke Edithe, mrzle kakor roke žene, ki se .ii niko- li razgorela ali pa ki je v svojem življenju že mnogo ognja izžarela, so mu pomogle, da je prijel draguljo. Ostrmel je nad velikostjo briljanta, ki je bil vdelan v prstan in bil očividno zelo dragocen, in postal je žalosten: nikoli ne bo imel trajno v rokah takega orodja za eksperiment, ki ga je potem napravil. Postavljal je dragoceni kamen na vse načine, prikladal ga je tesno k očem, ga oddaljeval, obračal prstan, ga vtaknil v senco, dvignil v solnčni žar in preizkušal vse mogoče reflekse s tem krasnim soli-terjem, vrtel glavo, da bi spoznal stanje očesne mrežice, kajti v tem hipu je okulist samega sebe preiskoval. Slednjič je prenehal, nekaj časa čakal In potem odločno in naglo obrnil obraz k solncu za svojim hrbtom. Toda takoj se je prijel z dlanmi za sence in Edithln prstan je padel v travo. Globoko na prsi je pritisnil Jindra brado in siknil od bolesti. Sestra Edith je pobirala svojo draguljo s tal in je videla izmučeni izraz njegovega obličja in to je bil trenutek, v katerem je Jindra začul njeno lilBO ihtenje kakor eksplozijo, ki je bila dolgo s silo tla1 čena, in slišal je njen polnozvočni glas: »Mr. Pawak — Mr. Pawak — ali me ne pozna* te po glasu?« Jindra je spustil roke s sencev; kar je slišal, J® oslepilo njegovo notranjost bolj nego njegovo okel nepremišljeni pogled v polno solnce. »Sem vaša... vaša nekdanja žena».. Mabri Pimpottova...« Nastal je trenutek tišine, tekom katerega si i* Jindra bliskovito razjasnil situacijo, »Ste nekdanja žena mojega očeta, mistres!« J® odgovoril Jindra (mlajši) trdno in sigurno ki prijel prav tako trdno in sigurno njene roke In jih odrinil s svojih lakti, saj je šele sedaj opazil, da je bila sfl" stra Edith pokleknila pred njim... Ko je stopil Alojz Ponikli po stezici, ki je peljala skozi gosto grmičje semkaj, v rezervirano zakotje bolniškega parka, je našel še sestro Editho, ko Je klečala tesno pred Jindro, z rokami skamenelimi nad glavo, in jecljajočo: »Va-va vašega očeta? Va-še-ga očeta?« • Ne da bi bila opazila, da je kdo prižel, se 1» vzravnala in skoro krikla: »Vašega očeta?« Lojze, ki ni znal niti besedice angleški, ni nit! slutil, o čem se tu tako vznemirjeno govori, ln da H končal veliko zadrego, v kateri je bil, se je naglo oglasil: »Tukaj sem, kaj si mi hotel?« Zakričal je, kakor da je doma na Františku. »Lojze! Ponikly! se je oglasil Jindra prav talfo vstal in razprostrl roke. čeprav ni bil Lojze eden izmed teh, ki se radi objemajo z možmi, je vendar pošteno pritisnil Jindro na svoje prsi. »Kje sl se tako nenadno vzel?« se je čudil Ji®* dra, »jaz sem mislil...« »Tovariš dragi,« je rekel na to Lojze, »Jaz sem tudi mislil, in lahko mi verjameš, da je pri moji ved malo manjkalo, da bi mi vse mišljenje za vedno t* šlo... Ampak klical si me, zato sem prišel takoj, sem mogel in ko so me pustili...« »Klical?« je vzdihnil Jindra, »No, seveda!« je veselo zatrjeval Lojze; »ali ne spominjaš, takoj, ko so nas pripeljali in nas P®* stavili doli na dvorišču? To ti je bilo sploh smeSflOi človek, najini nosilnici sta stali zraven sebe, a Ja* se ti nisem mogel oglasiti, sicer bi bil izbil od Spr* daj ali od zadaj iz rane zamašek, no bil sem tako PO* habljen in zdelan, da sem bil prepričan, da se ne bo* va nikoli več...« umolknil je in potem dodali ».»• & te nikoli več ne bom videl...!« Jindra je žalostno povesil glavo. Lojze bi bil ne vem kaj pretrpel za to, kar J® rekel, a za to, kar je dalje pristavil, bi si bil ie7 odgriznil. Toda motil se je, če si je domneval, ds J® Jindro njegova opazka posebno ali pa sploh kaj t? dela. (Nadaljevanje sledi-) Samski obrtnik z lastno obrtjo išče primerno gospodično v svrho takojšnje ženitve! Ponudbe na upravo »Večerntka« pod »Sreča«. 3001 Oddam opremljeno sobo boljši osebi. Naslov v upravi Usta. 3000 Sprejmem na stanovanje dtjaka nižjih razredov srednje šole ali ivajenca. Grajska ulica 2, Jožefa Arzenšek. 2683 Hišo na Betnavskl cesti št. 8 s štirimi sobami (dve parketirani), električna luč, vodovod, plin, kopalnica na plin, šupa, hlev, vrt prodam proti gotovini. Za večjo obrt ali malo industrijo zelo prikladno. 2667 Dva gospoda, čez dan odsotna, sprejmem na stanovanje v čedni podstrešni sobici v bližini parka. Naslov v upravi. 3002 Pošten ln zanesljiv hlapec išče boljše službe k dvema konjema v Mariboru ali Celju. Naslov v upravi lista. 2686 Tapetniška dela, nova in popravita ter razno čiščenje postelj, perja itd. se točno izvrši. (Nizka cena radi male najemnine.) Vojašniški trg 2, vogal Koroška cesta 78 za Glavnim trgom. 2689 O-omana, lepa, močna, še nova Din 550 in ma-draca z a dijaka Din 220 na prodaj. Vojašniški trg 1. 2690 Sladki vinski mošt toči restavracija Oset. »Mariborski dvor«, 2636 Sobo ln črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Restavracija v Zagrebu na najboljšem prostoru v centrumu z vsem Inventarjem in dolgoletno pogodbo se takoj proda. Samo resni re-flektanti od stroke naj se javijo na naslov Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union. 2696 Prodam , osebni avto, štlrisedežnl, dve rezerv*1 kolesi za to leto obdavčen Din Maribor, Smetanova ulica 59. ffgj Vinski sodi, . večjo množino ali posamezne po 3» * 7. 10 do 80 hi, kakor tudi razne kj* tarske potrebščine in stroje takoii ugodni ceni prodam. V najem odd*® dve Izborni vinske kleti. Gjuro Ijak. Maribor- Kino Union. Gostilničarji pozor! Pristno ljutomersko staro vino. 1*°°? ne kvalitete, razprodajam po Dta ter. Gjuro Valjak. Maribor, Union. Majte se ID dobe Igralci v upravi »Jutra« in »Vefier-nlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Neigralcem še nekaj srečk na razpolago! Odvetniška pisarna sprejme SOlidtatOrja Ponudbe pod šifro „Solicitator44 na upravo ,tVečernika*'. Gostilna M0 Koroika casta 48 toCI fini Iberski vinski mošt, liter po Za obilen obisk prosi JU Derg^J Šolske kniige in potrebščine kupite najboljše in najceneje v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta Stav. 1? Pri skupnem naročilu primeren popu* bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In »rednik; FRAN BRO ZOV1C v Maribora. Tipka Mariborska tiskarna d.