1 Leto XIII. | Štev. 121	TELEFON. UREDNIŠTVA 25.67 POSTNI ČEKOVNIH ACUN 1L409	Maribor, torek 30. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din t-—
Avtomatična pomot! napadenim
Ruska vlada je sprejela angleško-francoski trozvezni načrt — Odgovor bo izročen danes — Sklenitev pakta še ta teden — Ogromni sistem tvori sedem držav — Berlinski komentar o obkroževanju in hegemoniji v Evropi
MOSKVA, 30. maja.Sovjetskl ministrski predsednik in zunanji minister Molotov je sprejel včeraj angleškega in francoskega veleposlanika in ju obvestil, daje jovjetska vlada v načelu sprejela anglei ko-francoski načrt za angleško-franeosko -rusko trozvezo. Uradni odgovor sovjetske vlade bo Izročen poslanikoma najbrže že danes Splošno se zaradi tega pričakuje, da bo dosežen v dveh, treh dneh sporazum tudi še o postranskih vprašanjih inda bo trozvezna pogodba še ta teden dokončno podpisana.
PRED EKSPOZEJEM MOLOTOVA
MOSKVA, 30, maja- Agencija Tass poroča: Skupina poslancev je včeraj Izročila predsedniku vlade Molotovu kot zunanjemu ministru predlog, podpisan od številnih poslancev, naj bi podal čim prej napovedani zunanjepolitični ekspoze. — Molotov je odločil, da se sestane parlament jutri, 31. maja ob 18.15. Po vsej priliki bo Molotov že jutri podal svoj ekspoze.
MAJSKI PRI HALIFAXU LONDON, 30. maja. Snoči se je povrnil semkaj sovjetski veleposlanik Majski, ki je, kakor znano, predsedoval ženevskemu zasedanju sveta Zveze narodov In se je podal danes dopoldne v Forelgn Office, kjer se je sestal z lordom HaII!axom, ki se ie zjutraj povrnil Iz Vorkshlrea. Če-
prav še ni uradnega sporočila o vsebini odgovora ruske vlade na angleške predloge, pripisujejo temu današnjemu sestanku Izredna važnost.
AVTOMATIČNA POMOČ LONDON, 30. maja. Vsi današnji listi potrjujejo, da bo trozveza Anglija, Franclja, Rusija sklenjena še ta teden. Obenem bo podpisana tudi zveza Francija-Turčija. S tem bo zaključena prva etapa Izgradnje obrambnega sistema sedmih držav: AngUje, Francije, Rusije, Poljske, Romunije, Turčije In Grčije. Posebno važnost pa pripisujejo angleški listi zlasti tistemu členu trozvezne pogodbe, ki določa, da Anglija, Francija In Rusija ne prlhite na pomoč samo Poljski, Romuniji Turčiji in Grčiji, ampak tudi vsaki drugi državi, ki bi bila napadena, ki bi se na-
padu uprla In zaprosila za pomoč. Zaradi določil tega člena ne bo po podpisu trozvezne pogodbe mogoč noben napad na nobeno evropsko državo, ne da bi stopile avtomatično v veljavo kolektivne garancije.
NEMŠKI KOMENTARJI BERLIN, 30. maja. V komentarjih pariških in angleških listov o trozvezi Anglije, Francije In sovjetske Rusije se izraža neprikrita namera obkroževanja Nemčije in Italije. Vsi tl listi tudi prizna' vajo, da pomeni trozveza šele okvir za vključitev še cele vrste drugih malih in srednjih držav v obkoljevalnl sistem. Kot prve bodo tudi formalno vključene v ta okvir Poljska, Romunija, Turčija in Gr čija. Takoj po sklenitvi trozveze bosta pa pričeli Anglija in Francija pospešeno diplomatsko akcijo za priključitev še nekaterih drugih držav na Baltu in Balkanu. S tem hočeta ustvariti London In Pa> riz instrument za popolno obvladanje Evrope. Nemčija in Italija tega seveda ne bosta pričakovali prekrižanih rok, ampak bosta tudi s svoje strani storili vse, da to namero paralizirata.
Zapiski
Watter Funte
bila zaman«. Zaključil je z opominom, da so živi dolžni v vojni padlim žrtvam, z vsemi sredstvi delovati za ohranitev miru. —
Ruski državni proračun
SPREJET JE BIL VČERAJ IN ZNAŠA 155 MILIJARD RUBLJEV; OD TEGA 40 MILIJARD ZA VOJSKO. — RUSIJA POMORSKA VELESILA. MOSKVA, 30. maja. Sovjetski parla-
Združene države za svobodo
DVA ZNAČILNA GOVORA CORDELA HULLA V CHICAGU IN VELEPOSLANIKA BULITTA V PARIZU. KOMENTARJI V TISKU. —
LONDON, 30. maja. V londonskih političnih krogih so z vidnim zadovoljstvom vzeli na znanje pomembne govore, ki so v minilih dneh znatno razčistili diplomatsko ozračje in krepko pripomogli k utrditvi miru. V Chicagu je ameriški zunanji minister Hull odločno naglasil, da Amerika ne bo ostala brezbrižna do dogodkov v Evropi, v Franciji sta pa govora Daladierja in Bulitta potrdila vero v pravičnost naporov zahodne demokracije.
WASHINGTON, 30. maja. V Chicagu je zunanji minister Hull med drugim poudaril, da »Zedinjene države ne morejo živeti avtarkično življenje, ker je vsaka vrsta gospodarskega totalitarizma nasprotna ameriškim tradicijam. Nobena država si ne more zagotoviti miru, dokler obstajajo narodi, ki se lahko zapletejo v vojno. Mir bi se pod takšnimi okoliščinami lahko kupil le za ceno brezpogojne pokorščine tujim zahtevam. Notranje in zunanje mednarodne probleme moramo reševati skupno in naša dolžnost je, da izkoristimo vse svoje sile odločno in energično v prepričanju, da bomo svojo nalogo izpolnili.«
PARIZ, 30. maja. V nedeljo so v Parizu svečano odkrili spomenik ameriškim legionarjem, ki so padli na francoski fronti. Pred najodličnejšimi predstavniki francoskega javnega življenja je Daladier v svojem govoru naglasil, da se je »Franciji v zadnjem času posrečilo, s pomočjo požrtvovalnega naroda znatno povečati obrambno opremo domovine.« Prepričan je, da »bodo ti napori Francozov še rešili svet pred grozečo katastrofo«. Za njim je govoril v Imenu Zedinjenih držav ameriški veleposlanik Bulitt. Poudaril je, da »morajo narodi dostikrat izbirati med najbolj usodnimi alternativami. Včasih se narod utegne izogniti vojni le na ta način, da pristane na podjarmiienje. Toda za Američane in druge zavedne narode je vojna man? strašna, kakor pa suženlstvo.
Smrt za svobodo ni nikdar žrtev, ki bi
PARIZ, 30. maja. »Oeuvre« piše, da so besede veleposlanika Bulitta nov dokaz, da želi Amerika sodelovati z evropskimi demokracijami na utrditvi miru. Svoboda ne more pripadati samo enemu narodu. »Ordre« pravi, da bo Amerika na strani trozveze Anglija-Francija-Rusija in se svoje obveze v polni meri zaveda.
maja.
ment je včeraj sprejel državni proračun za 1. 1939-40. Izdatki in prejemki znašajo enako 155 milijard rubljev. Za državno obrambo je določenih 40 milijard rubljev (lani samo 23). Finančni minister je dejal pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva, da je postavka tako visoka zato, »da ne bi kakšemu norcu padlo v glavo, da bi se zaletel v sovjetske meje.« Od te vsote se bo uporabilo letos relativno največ za vojno mornarico. Rusija mora bra-
niti v primeru vojne 2500 milj obale. V zadnjih petih letih je zgradila sovjetska Rusija na Tihem oceanu čisto novo bojno brodovje. Pri zadnjih pomorskih vajah na Baltiku je sodelovala kompletna nova eskadra oklopnih križark, zgrajenih v Leningradu. Sovjetska Rusija bo imela kratkem tudi enako brodovje največjih bojnih ladij, kakor ostale pomorske velesile. Službovanje pri mornarici je podaljšano od 3 na 5 let.
Težnje Nemčije in Italije
OBE VELESILI ŽELITA LE ODSTRANITI NADVLADO ANGLIJE IN FRANCIJE IN OSVOJITEV SVOJEGA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA.
šila brez boja. Ako pa Anglija in Francija ne bosta zlepa upoštevali nemških in italijanskih teženj po življerijskem prostoru, ki je obema narodoma neobhodno potreben, bosta oni sami krivi, da sta izzvali najstrašnejšo vseh vojen.
RIM,‘30. maja. Virginio Gayda pobija v »Giornale d’Italia« mnenje, da težita Italija in Nemčija po nadvladi v Evropi in svetu. V resnici želita le odstraniti sedanjo nadvlado Anglije in Francije, in to na miroljuben način, kakor priča najlepše zasedba Češke in Albanije, ki se je Izvr-
Boji na Daljnem vzhodu
HONGKONG, 30. maja. Na mandžur-sko-mongol8ki meji so nastali krvavi spopadi med japo^sko-mandžurskimi in mongolskimi obmejnimi četami. Mandžursko mejo je preletelo tudi 21 letal, od katerih so Japonci 3 sestrelili. Japonska ofenziva ob reki Han je propadla. V pokrajini Kjangsi se bijejo hudi boji, na vzhodni
fronti so pa Kitajci osvojili mesto šeling-su. V Šanghaju so Kitajci izvršili atentat na japanofila Kumina, ubili pa le njegovega tajnika.
MINISTER TOMIČ V LONDONU.
LONDON, 30. maja. Jugoslovanski trgovinski minister Tomič, ki se je mudil nekaj dni v Parizu, je prispel včeraj semkaj.
Iz Berlina prihajajo poročila, da pripravlja sedanji nemški gospodarski min. dr. Walter Funk podržav-ljenje nemške Državne banke. Kakor večina državnih bank, je tudi nemška dejansko kapitalistična ustanova privilegirancev in je država kot taka le sodelničar. Taka struktura pa zavira v sedanji Nemčiji razne transakcije in operacije valutnega in sploh finančnega značaja. Zaradi tega se je vlada odločila, da jo dobi popolnoma v svoje roke in bo odslej edini delničar. To reorganizacijo bo izvedel dr. W. Funk. Funk je bil rojen 18. okt. 1. 1890. v Ta-kehnenu v Vzhodni Prusiji. L. 1912. je postal časnikar in pozneje gospodarski urednik »Berliner Borsenzeitung«. L. 1931 je stopil v nacionalno-socialistično stranko in postal 1. 1932. predsednik njene komisije za gospodarsk politiko, potem po vrsti podpreds. drž. gospodarskega sveta, državni tiskovni šef, državni tajnik itd., nazadnje pa gospodarski minister in predsednik Državne banke.
Preiskava pri praških Sokolih
Dvanajst članov nemške Oestape je te dni preiskalo sokolski dom v Pragi. Zaprli so vse dohode ob 11. dopoldne in brskali po sumljivih predmetih, predvsem po protinemških letakih. Našli niso ničesar, zaprli niso nikogar. (»Dan«),
Velike Ideje Francozov
Naša dolžnost je, da ohranimo ideal, ki nam je v najtežjih časih nudil neprecenljivo pomoč. Če bi Francija izgubila svojo vero v demokracijo, če bi se Francozi ne znali več zediniti v velikih idealih svobode, solidarnosti in pravičnosti, tedaj bi nas prijatelji v svetu nič več ne poznali. (Edvard Herriot).
Aretacije policajev v Brnu
Poljski listi poročajo, da je bilo te dni aretiranih v Brnu 29 policijskih uradnikov z direktorjem dr. Sobotkom vred. češ da so širili prepovedane letake. Zaprli so jih na Spitzbergu.
Angleški kredit Bolgarom
Financial News« javlajo, da bo London v kratkem odobril 125 milijonov din posojila za nabavo železniškega materiala in strojev.
Samo Nemci ima]o pravico, govoriti v imenu Evrope"
»Osnovno načelo miroljubnega razpoloženja je, da se vsakemu narodu da njegova pravica. Francija in Anglija nočeta to, ker nam ne data kolonij. Samo Nemčija ima pravico, da govori v imenu Evrope. In to Nemčija, v kateri utriplje srce Evrope, Nemčija, ki hoče enake pravice za vse narode in ki noče več trpeti, da Francozi in Angleži tlačijo druge narode« je dejal na zborovanju v Kčlnu državni svetnik Grohe>(»Nova Riječ«).
Sv. pismo boao izpremenlll
»Institut za borbo proti židovskim vpli-vomv življenju nemške cerkve« v Berlinu bo odstranil iz sv. pisma staro zavezo in vse, kar diši po židovstvu ter namesto tega vključil prazgodovino Germanov,« ki je prav tako važna kakor stara zaveza«. Iz prečiščenih tekstov bodo izdali germansko sv. pismo, ki ga bo edinega smela uporabljati nemška narodna cerkev.
Maribor, 30. maja.
Ko se je proti zmagoslavni francoski revoluciji zarotila združena evropska fevdalna reakcija in zasnovala oboroženo intervencijo, s katero je hotela oropati ljudstvo svoboščin in vreči Francijo nazaj v okove absolutizma in mračnjaštva, sc je francosko ljudstvo postavilo kakor en mož v obrambo pridobitev revolucije. — Združeni meščani in kmetje so po dolgotrajni krvavi borbi odbili vsak poskus vzpostavitve »ancien« režima. Razbili so železen obroč najemniških čet, ki so ga ustvarili okoli Francije sovražniki napredka in ponesli ideje marseljeze po vsej Evropi. To meščanstvo, ki je strmoglavilo absolutno kraljestvo, je podelilo kmetom zemljo fevdalnega plemstva in cerkvene gosposke brez odškodnine, uzakonilo kmetsko odvezo in proglasilo osnovne člo veške pravice za državni zakon. Nič ni torej čudnega, če je ljudstvo z največjim navdušenjem in junaštvom branilo svoje pravice, katere so mu hoteli vzeti notranji in zunanji sovražniki. V takih okoliščinah se je porajal francoski ponos, borbenost, navdušenje za nov družaben red, skratka francoski patriotizem. V novem družbenem redu je videl meščan uresničen davni sen. Od tod torej toliko domoljubje, tolika ljubezen do očetnjave! Ni je bilo sile, ki bi mogla premagati to zavest, globoko zakoreninjeno v francoski zemlji. S takšnim patriotizmom prepojene armade mlade republike so zmagovale po vseh evropskih bojiščih.
Po trajnem usidranju novega družbenega reda v vsej Evropi je pričel patriotizem polagoma izpreminjati prvotno vsebino in se izvračati v nasprotje. To nasprotje doseže višek v divjem šovinizmu, ki je nadomestil ideje bratstva, svobode in enakosti z gesli nestrpnosti, barbarstva in nasilja. Relativno mirna razvojna doba industrijskega kapitalizma in svobodne konkurence je zaključena in spada samo še v zgodovino. Namesto njega zavlada gospodstvo monopolov, trustov in bančnih konzorcijev, ki so spravili pod svoj vpliv ves svet. Nastopila je nova zgodovinska epoha — imperializma. Njegova razvojna pot se giblje v velikih nasprotjih, proces se javlja v skokih.
Pred nedavnim še nepomembne dežele so se čez noč prebile v prvo vrsto in si hočejo tudi zagotoviti svoj »življenjski prostor«. Medsebojna trenja raznih finančnih skupin odnosno imperialističnih velesil v boju za kolonialno posest postajajo vedno ostrejša in silijo posamezne velesile k strahotnemu oboroževanju, kakršnega ne pomnimo v zgodovini. Nekatere se oborožujejo, da si ohranijo kolonialna ozemlja, druge hočejo nasilno izvesti novo delitev sveta, da tako pridejo do kolonij, ki so jim potrebne za izvoz kapitala in blaga. Imperializem nujno vključuje vojne, ki jih vodijo velesile med seboj proti volji in interesom množice, milijonskih kolonialnih in odvisnih narodov. V svoji nenasitnosti po tuji zemlji odrekajo imperialisti »naprednih ali civiliziranih« narodov vsem ostalim zasužnjenim in nesamostojnim narodom vsako pravico samoodločbe, poslužujoč se v opravrčitev svojih dejanj vseh mogočih teorij in falzifikatov zgodovine.
Nič ni čudnega, če se v takih okoliščinah pri tlačenih ali ogroženih narodih javlja vedno močnejši odpor, žalostno dejstvo je pa treba ugotoviti, da se nevarnosti ne zavedajo, oziroma ne kažejo dovolj odločnosti vsi narodovi pripadniki v enaki meri. Zgodovina se ponavlja, samo vloge so drugače zasedene. Maloštevilni poedinci zopet poskušajo prodajati svoj narod za nekaj judeževih srebrnikov, in to le zaradi zaščite osebnih interesov. Narod z zaničevanjem teloča take izdajalce iz svoje srede.
Prav tako dobi tudi patriotizem pri takem narodu prejšnjo vsebino. Ne služi več kot krinka za ščuvanje in zatiranje v rokah »patriotov« raznega kova in- zasuž-njevanje drugih narodov v interesu bančnikov in industrijskih baronov, ampak kot bojni klic za obrambo neodvisnosti; nič več kot sredstvo kulturnih dobrin in narodnih svetinj. Nosilec tega patriotizma morejo biti le široke plasti demokratično mislečega delokroga in kmetskega ljudstva, ki nočejo narodne smrti.
V	takih razmerah pa dobi patriotizem slehernega ogroženega naroda, oziroma naroda, ki se bori za svojo svobodo in ne
Madžarska vladna zmaga '°wail zapis&
DOKONČNI VOLIVNI REZULTATI ŠE NISO OBJAVLJENI, VENDAR JE GOTOVO, DA JE OPOZICIJA MOČNO PORAŽENA
BUDIMPEŠTA. 30. maia. Za binkoštne praznike so bile na Madžarskem volitve parlament, ki so potekle po uradnih poročilih povsod mirno. Le v dveh, treh krajih so neki ekstremni elementi skušali kaliti mir in red. Sinoči je bil objavljen volivni rezultat iz 78 okrajev, v katerih si je priborila vlada 62 mandatov.
Vsi ministri so ponovno izvoljeni, med njimi tudi ministerski predsednik Teleki, zunanji min. Csaky ter bivša predsednika Imredy in Daranyi. Opozicionalne stranke so močno nazadovale. Niti voditelj stranke malih posestnikov, Tibor Eckenard ni bil izvoljen. Izid volitev presojajo kot utrditev vpliva Berlina.
Govor prezidenta Turčije
TURČIJA BO VEDNO, NAJ PRIDE KAR KOLI, PRIPRAVLJENA, Z VSEMI SREDSTVI BRANITI SVOJO SVOBO DO IN NEODVISNOST. —
ANKARA, 30. maja. Predsednik turške republike, general Ismet Inoeni, je na kongresu narodne stranke imel znamenit govor, v katerem je dejal, da je Turčija zvesta idealom Kemala Ataturka in da je istočasno vdana demokratskim idealom, človeštvo preživlja danes morda največjo krizo, ki pa ne more večno trajati. Turčija je zaradi tega storila primerne ukrepe, da se ohrani mir. Sklenila je angleško-turško pogodbo, ki nima nikakega napadalnega namena, marveč je nasprotno le
eden izmed temeljnih kamnov za ohranitev miru. Edino vprašanje, ki še obstaja med Turčijo in Francijo, je vprašanje sandžaka Aleksandrete. A tudi tu je dosežen načelni sporazum. Ni je sile, ki bi mogla še kdaj razdvojiti obe državi. Turčija pa želi varnost tudi svojim sosedom in bo smatrala vsako ogrožanje njih kot lastno ogrožanje. Naj pride kar koli, Turčija bo vedno pripravljena z vsemi sredstvi braniti svojo svobodo in neodvisnost.
Britska letalska produkcija
V ANGLIJI ZGRADE SEDAJ ŽE 1000 LETAL NA MESEC, V PRIMERU VOJNE JIH PA BODO DO 40.000 NA LETO.
LONDON, 30. maja. »Sunday Times'
objavljajo članek o dviganju proizvodnje letal v Angliji. Gradbeni načrt, ki je bil določen za čas do konca letošnjega leta, je že izčrpan. Angleške letalske tovarne morejo izdelati sedaj že 1000 letal na mesec. Kapaciteta angleške letalske industrije se pa še stalno dviga in je gotovo, da bo mogel veKkobritanski impe-
rij v primeru vojne zgraditi na leto 35.000 do 40.000 letal. Ta silna industrija pa izdeluje tudi nekatere vrste novih letal, ki po svoje kvaliteti, in brzini daleč prekašajo vsa druga podobna letala na svetu. To velja zlasti za lovska letala. V bodoče bo posvečena glavna pažnja 'bombnikom.
Odločnost angleških laburistov
SOUTHPORT, 30. maja. Včeraj je bilo tu zasedanje angleškega laburističnega kongresa, ki se ga je udeležilo 890 delegatov. Predsednik laburistične stranke je očrtal resnost sedanjega mednarodnega položaja in izjavil, da ne smemo več izgubljati časa, ako hočemo preprečiti nov udarec. Politika pomirjevanja je mrtva. Tudi Chamberlain je ne more več oživeti. Treba je storiti hitre in energične ukrepe, kajti časi oklevanja so minuli.
60.000 Italijank pred Mussolinijem
RIM, 30. maja. V nedeljo je bila v Rimu največja ženska manifestacija v zgodovini sveta. Iz vse Italije je prispelo sem okoli 60.000 žensk, od katerih jih je
15.000 defiliralo dopoldne pred Mussolinijem. Proslava je bila prirejena v okviru 20-letnice fašizma. Na častni tribuni so bili poleg Mussolinija tudi prestolonasled-nica, vojvodinja Aostska, mati princese Irene Grške, člani diplomatskega zbora itd. Mussolini je v svojem nagovoru proslavljal delo italijanske žene za fašizem in domovino.
lugoslavlia predstraža civiliza cije
LONDON, 30. maja. Na kongresu brit-ske legije, ki so mu prisostvovali delegati, ameriških, belgijskih, francoskih in drugih organizacij bojevnikov iz svetovne vojne, je spregovoril tudi delegat jugoslovanskih bivših bojevnikov, polkovnik Bogdanovič. Poudaril je, da so naši ljudje vedno' nastopali kot predstraža civilizacije. To svojo vlogo bodo izvrševali tudi naprej.
BOJNA SILA POLJSKE
ANKARA, 30. maja. Turško časopisje posveča veliko pozornost poljski bojni siji in ugotavlja, da je sama sposobna, vezati vsaj polovico udarne moči sosedne velesile.
Angleška suverena na Tihem oceanu
VANCOUVER, 30. maja. Angleški kralj in kraljica sta se po triumfalnem sprejemu, prirejenem jima tukaj od pol milijona ljudi, podala na izletno potovanje po prekrasnem zalivu na krovu kanadske ladje »Princess Margaret«. Ladjo spremljajo štirje kanadski rušilci. Ladja je zaplula na odprto morje, da si kraljevska dvojica tako ogleda tudi Tihi ocean.
VOJNA NEVARNOST V AZIJI.
HONGKONG, 30. maja. Pogajanja med Japonsko na eni ter Anglijo, Francijo in Ameriko zaradi incidenta na Kulungsuju so se razbila. Japonska grozi z blokado vse Kitajske in tudi mednarodnih koncesij. Položaj je postal zelo napet.
JAPONCI USTAVILI NEMŠKO LADJO.
ŠANGHAJ, 30. maja. Japonske vojne ladje so včeraj ustavile in preiskale neki nemški trgovinski parnik. Nemški konzul
Šanghaju je vložil pri japonskih oblasteh oster protest.
BECK NE POTUJE V MOSKVO
VARŠAVA, 30. maja. Uradno se demantirajo vesti, da'bo Beok v kratkem potoval v Moskvo. Poljska je s sovjetsko Rusijo že uredila vsa medsebojna vprašanja po diplomatski poti in je zato tako obisk Beoka v Moskvi vsaj trenutno nepotreben.
Borza. Curih, 30. maja. Devize: Beograd 10, London 20.78, Pariz 11.76K, Newyork 443, Milan 23.36, Berlin 178.10, Praga 15.22, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
Vremenska napoved. Menjajoče se oblačno, krajevne padavine, nekoliko topleje. Polagoma zboljšanje vremena.
Mariborska vremenska napoved. Pretežno oblačno, hladno in vetrovno vreme z dežjem v presledkih. Naj višja toplota je bila včeraj 11.2 0 G, najnižja danes 9.3° C, opoldne 11« C, Padavin je bilo včeraj 4.5 mm, danes zjutraj pa 3.8 mm.
je imel v času borbe francoskega meščanstva z reakcijo. Nihče ni doslej te resnice tako mojstrsko in preroško izrazil, kakor Prešeren 1. 1848. v »Zdravici«, ki je noben rod ni tako globoko občutil kot sedaj: »Mladenči, zdaj se pije zdravica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam odvisnost, zopet svoj prvotni značaj, ki gane vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas
jo srčno branit’ kliče časi Trenutki, ki se bližajo bodo zahtevali trdnosti in odločnosti, ne pa oklevanja in omahovanja. Le z odločnostjo in nepopustljivostjo in v bratski slogi z ostalimi narodi države bomo obvarovali Slovenci svojo neodvisnost.	—	Kr.	— Br. —
Chamberlain o Jugoslovansko-francoskem paktu
Na vprašanje poslanca Arturja Hender-sona je v angleškem parlamentu odgovoril predsednik vlade Chamberlain, da je med Jugoslavijo in Francijo sporazum od 11. novembra 1927. še vedno v veljavi. Po tem sporazumu obe državi proučita vprašanja, ki ogražajo njune zunanje interese in sta skupno obvezani, da se točno obvestita o potrebnih korakih, za primer neizzvanega napada, poroča novosadski »Dan«.
Neodložljiva vprašanja
Sporazumu med Srbi in Hrvati mora nujno slediti konsolidacija političnih razmer v državi. Nesmiselno bi bilo misliti, da bomo v novih razmerah, ki se nam obetajo, še naprej prepeljavali po državi toliko strank in pokretov kakor doslej. Nemogoče je, da bi že za vsako omizje vzdrževali posebno stranko. Narodno delavstvo težko čaka tako sporazuma kakor koncentracije naprednih socialnih sil
Sloveniji. Upa da bodo potem postavljena na dnevni red neodložljiva gospodarska in socialna vprašanja. (»Nova Pravda«).
Jugoslovan v romunskem parlamentu
Bogoljub Pisarov, lektor za hrvatski in srbski jezik na vseučilišču v Bukarešti, je predložil apelacijskemu sodišču v Temešvaru vse potrebne spise za poslanske in senatske volitve, ki bodo 1. in 2. junija. Predsednik vlade in notranji minister je privolil, da Pisarov kandidira na listi fronte narodnega preroda kot predstavnik jugoslovanske narodne manjšine v temešvarski županiji.
Kakor v Lepoglavi...
Neki gospe v Zagrebu je prišlo pismo od prijateljice v Bratislavi. Med ostalim je pisala: »...nam se tu zelo lepo godi. Vsega imamo, kakor da smo v Lepoglavi...« Cenzura v Bratislavi ni vedela, kaj je Lepoglava, pa je pismo pustila dalje. (»Nova Riječ«).
Pernar se umakne iz politike?
Dr. Pernar, eden izmed voditeljev HSS in bivši državna podtajnik notranjega ministrstva se bo, kakor poroča novosadski »Dan«, umaknil iz politike. Po pisanju istega lista je njegov umik v zvezi z razlogi, češ da je prekoračil nekatera politična pooblastila, na drugi strani pa, ker je nezadovoljen s sedanjo politiko HSS.
Nemci v Jugoslaviji
Po statističnih podatkih iz 1. 1931. je bilo v Jugoslaviji 499.965 Nemcev. Od teh jih je odpadlo na Slovenijo 25.054 ali 2.19%, na savsko banovino 70.922, na dunavsko 341.341 ali 14.33°/» tamkajšnjega prebivalstva. V Banatu je bilo 119.932 ali 17.38%, v Baranji 15.584 ali 20.18°/°, v Bački 135.516 ali 20%. Absolutno večino imajo Nemci v treh okrajih Vojvodine, v Bački Pafenki, v Odžacih in Kuli.
Mladinsko skrbstvo
Slovenija ima pred vsemi deli Jugoslavije najbolj razvito mladinsko in hiral-sko skrbstvo, ki je prevažna panoga družabnega zdravstva. Banovinska mladinska domova v Ljubljani in Mariboru vzdržujeta nad 400 otrok in mladostnikov, gluhonemnica v Ljubljani s 100 gojenci je stalno pretesna, zavod za slepe v Koievju ima 35, vzgaiališče v Mostah nad 100 oskrbovancev. Banovina sama ima tri hiralnice, večja mesta in podeželske občine vzdržujejo zavetišča, premnogo oskrbovalnic je v rokah redovnih družb in dobrodelnih ustanov. Število v teh zavodih oskrbovanih presega 1200 na dan. Slovenija troši za to najmanj 10 milijonov na leto, v Srbiji gre vse to skrbstvo na državni račun (»Slovenija«).
Kdo bo nosil odgovornost
Država mora biti napredna, demokratska in socialna. Preprečenje narodnega sporazuma bt bil zgodovinski zločin nad južnoslovanskimi narodi, in takšne zločince narod kaznuje. Kdo si tedaj upa nositi odgovornost za posledice prepre-čenia narodnega sporazuma? pišejo »Varaždinske novosti«
Novice
V borbi za lastno »pogonsko kri motorjev
Razmišljanja okoli vprašanja pridobivanja sintetičnega bencina in pogonskih goriv
m
Vrednost naroda bo odvisna od njegovih zakladov olja. —
Wi1son.
: Ako je bila ta ocena naroda upravičena že pred 20 leti, kako šele sedaj, ko se je potrošnja nafte in njenih derivatov t. j. bencina, petroleja, dieselnovegaolja, ■mazilnega olja, plina itd. pomnožila in dnevno .raste v nedogledni perspektivi. Kljub napredku tehnike v pridelovanju drugih pogonskih sredstev, posebno napredujoče elektrifikacije, je vendar porast potrošnje nafte tako ogromen, da računajo v resnih strokovnih krogih že z nevarnostjo, da bodo petrolejski vrelci v doglednem času izčrpani. Nemoten razvoj narodnega gospodarstva brez lastne nafte je oviran , obramba brez te krvi motorjev na kopnem, na morju in v zraku nemogoča. Tega dejstva se države po večini tudi zavedajo in, iščejo tiste, ki niso obdarjene z naravnim bogastvom nafte, nadomestila v različnih kemičnih sistemih, — pridobivajoč pogonsko snov za motorje iz snovi, ki je ravno na Razpolago.
Tako je prišlo do pridobivanja tako zvanega sintetičnega bencina iz bitumi-noznih škriljevcev, iz apnenca, iz premb-ga, do uporabe zemeljskih plinov, do gradnje generatorjev, ki omogočajo pogon motorjev z lesom, ogljem itd. Pri odločitvi za en ali drugi način pridobivanja domačega pogonskega goriva je v prvi vrsti merodajna množina razpoložljive snovi. Ce so na razpolago velike množine različnih surovin, tedaj šele je merodajna tudi višina potrebnega kapitala ter rentabilnost pridobivanja itd. — Pod nobenim pogojem pa ni upravičeno stališče, da se opusti pridobivanje domačega goriva, če je morda uvoženo tuje gorivo nekaj ceneje. Ti zgolj kapitalistični momenti so iz vidika. napredka in varnosti države, kakor tudi iz socialnih ozirov nevzdržni- in pogubonosni.
Kakor v različnih drugih vprašanjih, se je pri nas tudi na tem polju mnogo grešilo, in medtem ko sO se politiki izčrpavali v strankarskih bojih, se ni eksplo-atiralO ilaravnq bogastvo v korist države, pač pa tembolj izkoriščal narod po špekulantih in kartelih, ki so bili v stanu izplačevati odsfopivšim ravnateljem ve-. čjc odpravnine, kot bi bile stale investicije za pridobivanje domačega goriva, glede katerih so se vršile kalkulacije s smešno malenkbstnostjo. Ne spada V okvir tega članka ugotovitev številnih primerov korupcije, s katero so si gotovi krogi prisvojili monopol pri odločevanju v teh vprašanjih. Šele v zadnjem, času so se začeli tudi širši krogi zanimati za junaški boj skromnih učenjakov in podjetnikov, ki jih je nasprotna stran pri važnih odločitvah izkušala naslikati kot .nekakšne bolne fantaste.
Vsi napori, stroški in plodovi večletnega intenzivnega dela na obrambi države so bili brezuspešni spričo odpora mračnih sil, in tako se je izkazalo, da je bil pri najmanjši ozlovoljenosti petrolejskih mogotcev ogrožen motorni promet in so vsled pomanjkanja bencina tudi cene hitro poskočile. Šele v zadnjem času je tu 'posegla vmes zakonodaja, kar pa še ne zadostuje za rešitev tega perečega vprašanja. Potrebna je odločnost in smotrna državna podpora, ki ne sme biti tako enostranska, da bi prišla le v korist podjetniku, ne pa tudi konzumentu, kakor n. pr. prj uporabi zemeljskega plina. ki je na vsak način, navzlic subvencijam, predrag, o čemer bo še treba govoriti.
Velik korak naprej je storjen z ustanovitvijo odbora za propagando domačega goriva pod vodstvom g. Save Vu-cetiča. Duša tega boja od strani civilnih ‘oblasti je svetnik v ministrstvu za šume in rude inženir Slobodan Baranac, kateremu se je posrečilo pripraviti forum za sodelovanje vojaške in civilne oblasti za pospešeno rešitev tega perečega problema. Razprave seveda niso brez motenj, tudi sc zaradi kompliciranosti ne more doseči tako hitro končna rešitev.
V	začetku meseca junija bodo po vsej državi propagandne vožnje, organizirane od zgoraj navedenega odbora, če
se naj doseže vsaj delni uspeh te propagande, je potrebna publicistična informacija javnosti, ki je stala doslej fanatično in zagrenjeno ob strani. Tu so potrebni pregledni članki, da bo tudi publika končno razumela, za kaj gre, kadar se bo vprašanje pridobivanja domačega goriva končno rešilo.
Ker se nahajajo y Jugoslaviji ogromna ležišča naravne nafte, pa tudi ležišča škriljevca in premoga, s katerimi se država lahko popolnoma osamosvoji, se to vprašanje najbrže ne bo rešilo enostransko. Četudi vrtanje do danes ni dovedlo do vidnih uspehov, ga bo treba nadaljevati in upoštevati dosedanje žalostne izkušnje. Ker pa razmere ne dopuščajo čakanja, je treba prijeti blago tam, kjer je takoj na razpolago in ga primerno predelati.
Rešitev tega vprašanja se je sabotirala doslej v prvi vrsti s podajanjem neugodnih številk glede na investicije in rentabilnost. Pisalo in govorilo se je o potrebi 400 milijonov din pri letni kapaciteti od 40.000 ton in o ceni od 3 din za kg pridobljenega bencina, dočim stane uvoženi bencin oziroma bencin iz uvožene nafte nekaj nad 1 dinar. S tem so se zasenčile druge ugodnejše možnosti. Zgoraj navedene številke namreč od-
govarjajo le za pridobivanje bencina iz pnjmoga po sistemih Bergius ali Fischer. Olje se pa lahko pridobiva iz škriljevca, ki spada med najboljše surovine na svetu, in to z investicijami, ki niti desetine zgoraj navedene investicije ne dosežejo. Tudi cena na tak način pridobljenega bencina bo približna ceni bencina, pridobljenega iz naravne nafte, kjer je treba računati z rizikom neuspešnega vrt —.ja.
Dokler imamo torej na razpolago bogata ležišča škriljevca, je skoraj nesmiselno misliti na način pridobivanja nafte iz premoga in drugih snovi. Glede cene je treba upoštevati, da odpadejo štiri petine prodajne cene na javne dajatve in da je torej vprašanje osnovne cene z malenkostno regulacijo teh dajatev z lahkoto rešeno, če bi se izkazala kakšna pogreška. Pomisliti pa je treba, da ravno sedaj, ko so industrije zaradi pomanjkanja deviz primorane omejevati in ustavljati obrate, niti višja cena domače proizvodnje ne bi smela biti ovira, če je v stanu, da nadomesti uvoz.
V	prvi vrsti je tu potrebno živo zanimanje in sodelovanje gospodarskih krogov. Vsaka kaplja petroleja je vredna kaplje krvi, — tako je brzojavil ob koncu svetovne vojne Clemenceau Wilsonu.
H.
Slava 39. pešpolka v Celju
V nedeljo je slavil celjski 39. pp. svojo slavo, katera je bila letos ob priliki 20-letnice osvobodilnih bojev na Koroškem še posebno slovesna. V soboto zvečer je zagorel v ta namen kres na Starem gradu.
V nedeljo je bila v farni cerkvi spominska maša za padlimi koroškimi borci. Te maše' so se udeležili koroški in Maistrovi borci. Po maši so koroški in Maistrovi borci, okrog 350 po številu, prikorakali v kasarno kralja Petra. Na čelu so nosili zastavo, pod katero so se borili na Koroškem. Pred spomenikom padlih borcev je bila nato spominska svečanost, katero je opravil prota Birlovan. Pevci so zapeli »Oj Doberdob«.
Po spominski svečanosti na dvorišču vojašnice je bil na Dečkovem trgu obred slave pešpolka. Postnojene vojaške čete je pregledal poveljnik polka g. polkovnik Liberat D e f a r, nato pa armijski general g. Pantelije Jurišič. Svečanosti so prisostvovali še generali gg.: inšpektor peš. div. general Vladimir Kos tič, inšpektor art. div. general Teodozije L u-kovič, komandant konjenice div. gen.
Milan M i 1 k o v ič, nač. štaba armije brigadni general Anton Lokar, zastopniki civilnih oblasti, korporacij in društev ter nepregledna množica občinstva. Bogoslužje so opravili, katoliški, muslimanski in pravoslavni svečenik. Po končanem bogoslužju je vojaštvu spregovoril o pomenu slave poveljnik polka g. polkovnik D e r a r . V svojem govoru se je spominjal padli koroških borčev, katerim so navzoči zaklicali »Slava!« Po končanem govoru je zaoril trikratni »Živio« kralju, godba je , zaigrala drž. himno.
Nato je g. Rajko Kotnik iz Guštanja izročil Malgajevo zastavo poveljniku polka z lepim govorom. Poveljnik mu je med drugim odgovoril, da bo zastavahra njena na častnem mestu poleg polkovne zastave.
Sledil je defile čet pred armijskim generalom Pantelije Jurišičem. V defileju so strumno korakali tudi koroški in Maistrovi borci. Po končanih svečanostih je bila gostom prirejena zakuska v oficirskem domu.
Ljubljanski velesejem
š od 3.-12. Vi. 1939
(45. razstavna prireditev).
300 razstavljalcev iz 12 držav. Najraznovrstnejšc blago. Posebne razstave:
Pohištvo - Avtomobili - Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—.
Današnji številki »Večemika« so priložene položnice hi prosimo cenjene naročnike, da se jih poslužijo za nakazilo naročnine za mesec junij. Tiste naročnike, ki so z naročnino še kaj v zaostanku, prosimo, naj ta zaostanek poravnajo obenem z naročnino za mesec junij, ker je pravica do zavarovalnine odvisna od rednega in točnega plačevanja naročnine.
Uprava »VEČERNIKA«.
o Za šolskega nadzornika je postavljen Martin Tratinjek v Dol. Lendavi.
c.	Olimpijski dan bodo priredile celjske športne organizacije 18. junija
v	Celju.
o Zaklad v ciganskem vozu. Te dni je
ljubljanska policija napravila v šotorskem vozu neke ciganske družine v okolici Ljubljane preiskavo. Organi so bili presenečeni, ko so v cunjah našli ogromen zlat zaklad. Zlatnine, ur, zapestnic, diamantov in briljantov je bilo za nad
100.000	din. Cigana — moža in ženo — so zaprli.
o 10.000 ton premoga več bodo dajali rudniki TPD državnim železnicam. S tem bo pomagano mnogim šlovenskim rudarjem.
o. Mestna godba v Laškem je dobila 21 novih instrumentov. Prvi javni nastop bo na Tolovo. drtigi nastop pa drugo nedeljo po binkoštih in sicer bo najprej povorka po mestu, takoj nato pa promenadni koncert. — Da se delno krijejo izdatki za nabavo novih glasbil, bosta dva godbenika poselila Laščane in pobirala prispevke.
o Smrt pokopališkega vratarja. V
Ljubljani je nenadno umrl 51-letni pokopališki vratar Anton Vidmar. Postalo mu je slabo, da je kmalu nato izdihnil.
o. Postajališče Cirkovce — pretemno. »Postajališče Cirkovce je dosti pretemno. Ako čakaš na vlak in hodiš ob postajališču, ne vidiš skoraj 5 m pred seboj. Zato bi bilo dobro, ako bi se k sedanjima 2 lučima dali še vsaj dve.
o.	Škoda po povodnji. Kakor so včeraj poročali iz Sv. Andraža in Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, jim je napravilo dolgo deževno vreme mnogo škode. Polja, posebno žitna, so malone popolnoma uničena, saj je Pesnica poplavila nad J 5 km dolgo in do 50 cm visoko vse polje.
Celje
e Koncert CPD bo v soboto 3. junija v dvorani kina Union v Celjskem domu. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar.
e Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo v sredo 31. t. m., v četrtek 1. junija in v pondeljek 5. junija, vsakokrat ob 20. v mestnem gledališču.
c Poškodbam je podlegel. Pred kratkim smo poročali o usodnem prepiru, ki je povzročil pretep pri nekem posestniku na Brezju pri Rog. Slatini. V pretepu je delavec Ivan Drinec z nožem zabodel svojega tovariša delavca Ivana Črešnarja v levo stran hrbta, pri čemer mu je ranil pljuča. Črešnar je v celjski bolnici poškodbi podlegel.
c Krajevna Protituberkulozna liga razpošilja te dni podjetjem in posameznikom prošnje za prispevke v letošnjem proti-tuberkuloznem tednu. Liga prosi za dobrohoten sprejem njenih nabiralk in za izdatno pomoč za najrevnejše izmed nas.
c Opozorilo delodajalcem. Pri poslovalnici OUZD v Celju je pkinjen kataster. Članstvo se sedaj ugotavlja pri OUZD v Ljubljani. Kdor ne bo imel pravilno izpolnjenega potrdila delodajalca o svoji zaposlenosti, bo v ambulantah zavrnjen, ker brez pravilno izpolnjenega potrdila nima nobene pravice do dajatev.
c Nesreča. 491etni dninar Anton Gro-sek iz Podgorja pri Št. Jur ju ob juž. žel. se je peljal z vozom proti Št. Jurju. Nasproti mu je pridrvel neki tovorni avto m zadel v voz. Grosek je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter mu zlomila levo nogo v kolenu in stopalu in mu poškodovala tudi levo roko. Poškodovanega Gro-ska so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Umrla je 50-letna trafikantinja v Gosposki ulici in vdova po štabnem naredniku gospa Marija Janžek.. Pogreb se je vršil včeraj popoldne na mestnem pokopališču.
c Žile črnega premoga so odkrili že pred 100 leti, ko so iskali železno rudo, v Lipi in Dolu pri Frankolovem. Te plasti premoga so ostale do zadnjega neizrabljene. Sedaj so začeli rudarski inženirji iz Celja meriti zemljišče za morebitno upostavo rudokopov. Frankolovo bi s tem s socailnega stališča mnogo pridobilo.
c Deževne binkošti smo imeli tudi v Celjski kotlini. V nedeljo dopoldne je bilo 'tu in tam sončno, popoldne pa je bil pra-
vi	naliv, deževalo je vso noč in tudi v ponedeljek.
Piuj
P Plaz je zasul cesto. Na vičavsko cesto nedaleč od gost. Simonič se je potegnil širok plaz zemlje. Promet, ki je bil po cesti onemogočen, so zategadelj prestavili začasno na njivo.
p Pogorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje pos. Prelogu Francu na Sp. Hajdini. Prihiteli so gasilci iz Hajdine, Ptuja in Gerečje vasi in preprečili, da se ni^ požar razširil na sosednje slamnate hiše. Vzrok požara je neznan.
p Pretepli so sladoledarja. Sladoledar
Idrizovič Iris iz Bosne je prodajal sladoled v Spnblju. Ker ga je predobrikavo ponujal dekletom, so ga vzeli fantje na piko 'in ga do hudega premlatili. Spravili so ga v bolnišnico.
>Ta globus mi je prevelik! Ali nimate kakega, ki je na njem samo Evnopa*i«
Maribor
Bogata jubilejna bilanca Glasbene Matice
Jubilejne slavnosti »Glasbene Matice« ob priliki proslave njenega dvajsetletnega plodonosnega delovanja in udejstvovanja na pevsko-glasbenem kulturnem polju, so za nami in s posebnim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so vsi sestavni deli tega največjega kulturnega zavoda v našem obmejnem mestu prav sijajno odrezali in v polni meri pokazali svojo veliko življenjsko silo in neomajno zvestobo visokemu kulturnemu poslanstvu, kateremu so bili posvečeni že ob ustanovitvi pred 20 leti.
Jubilejni vokalni koncert pevskega zbora je bil dostojen uvod v slavljenkine prireditve in vsi skromni začetki, veliki napredki in ogromni uspehi naše slovenske pesmi od Gallusa preko Nedveda in Pavčiča, pa vse do Adamiča, Lajovica in Osterca so se v srečno izbranem programu v vsej veličastni veličini razgrnili pred nami in zaradi tega tudi ni čuda, da je mariborsko občinstvo, ki je z velikim obdskom pokazalo, da zna ceniti kulturno delo naše »Glasbene Matice«, tudi v polni meri prišlo na svoj račun in dalo duš-ka zadovoljstvu nad tolikimi uspehi glasovno in tehnično na višku stoječega in pod taktirko sedanjega dirigenta gosp. Milana Pertota po številu pevcev pomnoženega in pomlajenega pevskega zbora. Kot klicarji slovenske narodne zavesti so matičarji častno rešili svojo dolžnost in tudi kot propagatorji slovenskega narodnega petja v inozemstvu izpolnili svojeveliko poslanstvo v zavesti, da je slovenska narodna pesem oni veličasten dokaz slovenskih kulturnih dobrin, ki jih je naš narod ohranil nedotaknjene in neokrnjene vse do današnjih dni.
Znameniti večer Dvorakovih »Slovanski* plesov«, ki jih je izvajal orkestralni
odsek, pomnožen s Člani vojaške godbe pod spretnim vodstvom g. Jos. J i r a n e-ka, dirigenta tuk. vojaške godbe, pa je pravi mejnik v zgodovini naše »Glasbene JMatice« še prav posebej pa tudi v pevsko glasbeni zgodovini našega mesta; kajti ob letošnji proslavi 20-letnega obstoja »Glasbene Matice v Mariboru so »Slovanski plesi« prvič zagledali luč sveta v svojem polnem obsegu v Jugoslaviji. To epohalno glasbeno delo je postavil orkester »Glasbene Matice« pred najtežjo nalogo, ki jo je pa orkester rešil sebi, Glasbeni Matici in našemu obmejnemu mestu v največji ponos.
Končno so proslava 20-letnice glasbene šole in produkcije učenk in učencev ravno tako kakor pevski zbor in orkestralni odsek doprinesli dokaz za to, da stoji zavod na višini ustvarjajočega dela na pevsko-glasbenem kulturnem polju. Eksaktnim izvajanjem posameznih točk je občinstvo sledilo z največjim zanimanjem m so zlasti starši gojenk in gojencev prišli do prepričanja, da je njihova mladina zaupana prvovrstnim strokov-
njakom, ki imajo vse sposobnosti za to, da jo privedejo do največjih uspehov.
Med učenci so se pojavili pravi talenti, ki imajo možnost v bodočnosti na pevsko-glasbenem polju doseči velike uspehe. Edina vodilna ideja, delovati za vsestranski procvit in napredek zavoda in popolno soglasnost med vsemi člani profesorskega zbora pa so nam najza-nesljivejše jamstvo za to, da bo profesorski zbor v tem pravcu v polni meri storil svojo dolžnost.
Centralni odbor in celokupno prebivalstvo našega obmejnega mesta pa z vso upravičenostjo upa in pričakuje, da bodo kulturno odposlanstvo »Glasbene Matice« v Mariboru zlasti z ozirom na njene dosedanje vsestranske pozitivne uspehe cenili in upoštevali tudi oni merodajni faktorji, pri katerih išče »Glasbena Malica« moralne in materialne pomoči in od katerih je v svrho njenega nadaljnega plodonosnega delovanja odvisna tudi rešitev vprašanja njene strehe! Sapienti sat!	Dr. Rudolf Ravnik.
m. Hrbtenico si je zlomila pri padcu 40 letna šolska sestra Marija Drep. Zdravi se v bolnišnici.
m Vlomilci med prazniki. Binkošti so izrabili vlomilci za svoje nepoštene posle. Vdrli so v delavnico krojača Leopolda Celcerja v Slovenski ulici in odnesli za okoli 6000 dinarjev raznega manufak-turnega blaga. Rokomavhi so obiskali tudi stanovanje Marije Dežmanove Ob železnici ter odnesli za 2000 din zlatnine.
Za 5 dinarjev — avto!
Binkoštno razočaranje nad vremenom
Težko pričakovani binkoštni prazniki so za nami. Mnogi so bili med vremenom razočarani, zlasti birmanci, ki so se tako veselili lepih oblek in prijetnih izletov z okrašenimi avtomobili i-n vozovi. Kljub slabemu vremenu pa je bilo v mestu precej živahno. Številni birmanci so z botri in botricami hiteli v cerkev in potem še hitreje domov. Tudi letos je bilo število birmancev zelo veliko. V nedeljo so imeli svoj praznik mestni, v ponedeljek pa okoliški birmanci. Vse je bilo kakor po navadi, samo ravija lepih toalet, katere so se zlasti mlade botrice
tako veselile, je morala zaradi boga Plu-vija odpasti.
Dočim so druga leta birmanci obhajali svoj dan na lepih izletih v mariborski okolici, so ostali letos večinoma doma. Zato so bili okoliški gostilničarji, ki so se bogato založili z raznimi dobrotami, precej prizadeti. Razočarani so bili nad vremenom tudi planinci, ki so se za praznike odpravljali na.Pohorje. Samo najzvestejši prijatelji zelenega Pohorja so preživeli binkošti v pohorskih kočah, kjer je bilo kljub dežju zelo prijetno, -ig.
V obrambi pred napadi iz zraka
Od 1. do 10. junija bo Maribor v vojnem stanju«. Takrat bodo po celi Sloveniji vaje za obrambo pred napadi iz zraka. Največja pozornost bo posvečena Mariboru. Dve vaji za obrambo mesta, dnevna in nočna, bosta prirejeni v mnogo večjem obsegu, kakor dosedanje. Napad letal na Maribor bo nenaipovedan. Letala bodo večkrat zaporedoma napadla mesto, ki bo takrat ves dan v alarmnem stanju. V mestu bo tudi aktivna obramba s'topovi in strojnicami. Važna in zanimiva pa bo pasivna obramba. Istega dne bo tudi nočna vaja. Takrat bo cela Slovenija v temi. Predpisi za zatemnitev bodo mnogo strožji, kakor lani. Avtomobili, bodo morali po celi Sloveniji vso noč voziti z zastrtimi svetilkami, na žarometih pa bodo morali imeti še 50 cm dolge
cevi iz kartona ali pločevine. Tudi signalne luči na kolodvorih in železnioi bodo ugasnjene. Za obe vaji se odbor za obrambo mesta pred zračnimi napadi že celo leto pripravlja.
DVODNEVNI KLETARSKI TEČAJ
V	Gambrinovi dvorani v Mariboru je bil končan dvodnevni kletarski tečaj, ki ga je vodil kletarski nadzornik prof. Fr. Vojska. Udeležilo se ga je 50 tečajnikov, katerim je vodja tečaja predaval o negi vina, o zdravljenju vina in navedel predvsem vse kemične pripomočke, ki so potrebni gostilničarjem, da očuvajo kvaliteto vina. Po predavanjih v Oambri-novi dvorani so se tečajniki odpeljali v Ptuj, kjer so si ogledali Ornikove kleti.
SEZONSKA MENIČNA POSOJILA NB
Kot smo obveščeni, se je uprava Narodne banke odločila, da bo tudi letos dajala izvoznikom sezonska menična posojila. Podrobna navodila dobijo interesenti pri podružnici Narodne banke v Mariboru.
SMRTEN PADEC Z MOTOCIKLA
Na cesti blizu Hoč se je 33-letni ključavničar državnih železnic Anton Pirc z motociklom hotel izogniti neki ženski. Pri tem je zavozil v obcestni jarek in padel z vozila. Motociklist je dobil sicer lažje poškodbe. Nastopilo pa je zastruip-Ijenje; tako da je poškodovanec izdihnil.
m Premeščen je iz Maribora sodniški pripravnik Anton Stariha k okrajnemu sodišču v Kostanjevici.
m Sezonske delavce za Francijo je te dni sprejemal posebni zastopnik iz Francije. Naval na Borzo dela je bil velik, sprejetih pa je bilo samo 80 delavcev.
m Plvovarnar Josip Tschellgl je umrl v starosti 87 let. Bil je konciKanten Nemec in tipičen predstavnik mariborskega predvojnega meščanstva.
m. Z občinsko sej« na Pobrežju. V soboto je bila na Pobrežju občinska seja. Banovina je potrdila lanski in predlanski občinski proračun. Odbor je odobril veterinarski, ubožni in ku-luk sklad, dovolil zaradi krajevne po-
trebe štiri nove gostilne in sprejel novega mrtvoogledpika.
m. Danes je ob 20. uri v Delavski zbornici sestanek brivskih in lasni-Čarskih pomočnikov in pomočnic z važnim dnevnim redom.
m Poročili so se v Mariboru: Kranjc Feliks, trg. pom., Tvorniška 19 in Žerjav Ljudmila, šivilja, Studenci; Kopič Jožef, trg. pom., Koseskega ul. 81 in Derbiš L..! tkalka, istotam; Kuntner Jožef, pečatar,! Frankopanova 5 in Terglavčnik Terezija, učiteljica, Runeč; Kos Anton, pom. del.
d.	ž. in Vidner Rozalija, oba v Studencih; Mavrič Roman, šofer in Kralj Ana, tkalka, Stritarjeva 28; Kramberger Jožef, ta-petnik, Zagreb in Fric Terezija, tkalka, Pobrežje; Geder Ivan, pos. sin in Valen-čak Terezija, kuharica, Aleksandrova 26; Toš Maksimilijan,ključavničar, in Dvoršak Julijana, tkalka, Gubčeva 3; Dobaj Karel, pekar in Zimšek Hedvika, tkalka, Počehova 5; Dr. Erik Ankerst, zdravnik! in Draškovič Ivana; Kekec Anton, delavec in Vaupotič Jožefa; Emeršič Fran:, poštni uslužbenec in Muster Frančiška;
m. Dneva kolesarskih nesreč. Zadnja dva dni. se je zatekla v bolnišnico cela vrsta kolesarjev, ki so po večini padli s koles in se več ali manj poškodovali. Delavcu Stefanu Volgemutu iz Spodnjih Zerjavcev jc popustila na kolesu ; zavora, zaradi česar je padel s kolesa '
in si zlomil desno ključnico. — 32 letni ključavničar Ferdo Grebenc iz Device Marije na Brezju si je pri padcu s kolesa poškodoval noge. — Desno ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa 45 letni mlinar Franc Mernik iz Selnice ob Dravi. — Obe nogi si je poškodoval pri padcu s kolesa 13 letni Franc Robinšek iz Tržaške ceste. — Levo oko si je poškodoval pri padcu s kolesa 48 letni delavec Ivan Grizolt iz Pobrežja. — V Sp. Dupleku pa je padel s kolesa in se teže poškodoval 45 letni posestnik Konrad Trep.
m. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra. Šola je dvoletna in ima svoj zavod. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim usDe-hom končana osnovna šola. Prošnje, kol-kovane z 10 dinarskim banovinskim ko-lekom, je poslati skupno s krstnim listom, domovnico, odpustnico ali zadnjim šolskim spričevalom in izjavo staršev, najkasneje do 15t julija ravnateljstvu te šole.
m. Oproščen. Karl Zmazek, pisar pri mestni občini, ki je bil obtožen po zakonu o zaščiti države, je bil pred okrožnim sodiščem oproščen.
m. Tatvina denarja. Zasebnica Marija Svenškova iz Mlinske ulice 39 je prijavila policiji, da ji je nekdo iz omare ukradel 330 dinarjev gotovine.
m. Pobeglega robljaša Ign. Krajnca, ki je 7. aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, so te dni prijeli orožniki pri Sv. Barbari. Istočasno so ovadili več posestnikov, ki so kaznjenca skiv vali in mu dajali hrano.
m. V mariborski bolnišnici je umrla na posledicah kriminalnega splava mlada služkinja T. C ? ki je bila usluž-bena v Ciril-Metodovi ulici v Mariboru. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo.
m Voz prašičev se je zvrnil med vožnjo v Košakih v obcestni arek. Posestnica Marija Dajčmanova si je pri padcu nalomila hrbtenico.
m 3166 piščancev in 468 kokoši so prinesli okoličani za binkošti na mariborski trg. Toliko perutnine v Mariboru že dolgo vrsto let ne pomnijo.
Ali že veste, da bo glavni dobitek velike tombole Rdečega križa v Mariboru v nedeljo, 4. junija t. 1., krasna štirise-dežna luksuzna limuzina znamke »Opel«, ki jo lahko vidite v izložbenem oknu tvrdke »Weka« (Aleksandrova cesta)? Pa tudi ostali dobitki vzbujajo splc Jno zanimanje. Ena tablica stane le din 5.—!
Ne pozabi naročnine!
* Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Zaokrožene celote pa bo tvorilo pohištvo, motorna vozila, slovanski ženski izdelki, tobačni izdelki, mala obit, turizem in pasivna protiplinska obramba. Tako bo tudi ta velesejemska prireditev zopet zanimiva in živa. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo Potuje že 31. maja v Ljubljano, ali pa kadar koli do 12. junija in se vrača kadar koli med 3. in 17. junijem. Če na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za din 2.— in obišče velesejem, ima s staro vozno karto in železniško legitimacijo brezplačen povratek.
Izleti z avtokart Putnika: 4. junija (nedelja): Okoli Pohorja din 65.—, 6. junija (torek): Graz din 100.—. Takojšnje prijave!
* Občni zbor »Sokolske planinske ko*
če« r. z. z o. z. v Mariboru bo v sredo
14. junija 1939. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Spre memba pravil. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sklepanje o gradnji. Načelstvo.
* Moderne budilke že od din 65.— na-vgor, tudi na obroke brez povišanja cene pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15.
Nočna lekarniška služba: (od 27. t. m.
do vključno 2. junija) Lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; Lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova
1,	tel. 21-79.
Kliie
Grajski kino. Danes najboljši češki film »Križ ob potoku«. Češka umetnica Jirina Stepničkova.
* Esplanade kino. »Mala princeza Sisi«, veseli zabavni film. Traudl Stark, Hansi Knoteck, Gerda Maurus, Paul Horbiger.
* Union kino. II. del. »Džim iz džungle«, največii film po istoimenskem romanu Aleksa Reymonda.
Mariborsko gledališče
Torek: Zaprto.
Sreda, ob 20.: »Utopljenca«. Red C. Četrtek ob 20.: »Št 72«. Red A.
Petek ob 20.: »Potovanje v Benetke«. — Premiera. Predstava Združenja gled igralcev. /
Sobota ob 20.: »Utopljenca«. Red D.
Zadnji dve glasbeni predstavi bosta to sredo in soboto (obakrat »Utopljenca«) na kar se opozarjajo abonenti na bfoke. ker jim sicer bloki zapadejo.
Radio
Sreda, 31. maja Ljubljana: 12 Kar vsakdo rad posluša; 12.45 Napoved in poročila; 13.20 Kmetski trio; 18. Mladinska ura; 18.40 Pogovor o davčnih prijavah; 20. Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, vmes napovedi in poročila. Beograd: 17. Narodne pesmi; 20 Prenos iz gledališča. Sofija: 18. Pester koncert; 19.30 Verdijeva opera „Ricolelo‘', nato lahka glasba. Londou National: 20.15 „Traviata“ z Giglijem in Canigliom. Firen-ze: 21. Giordanijeva opera „Andre Che-ner‘\ Varšava: 21.45 Operetne melodije s savnimi pevci. Hamburg: 2330 Popularna dela J Straussa. Toulouse: 20.30 Velik zabavni koncert
Soort
Dramatičen potek v Milanu
TESNA, TODA ZASLUŽENA ZMAGA JUGOSLOVANSKEGA TENISA V MILANU KONČNI REZULTAT 3:2 — PRIHODNJI NASPROTNIK BO BELGIJA
gem setu je Italijan, ki ga je Punčec že popolnoma izčrpal začel vidno omagovati, tako da je Punčec že vodil 5:0 ter je nato zmagal 6:1. Za tretji set jc zbral Italijan svoje zadnje moči, vendar je bil vedno vsaj za eden games za Punčecom. Pri stanju 5:4 za • Punčeca je zahteval kapetan italijanskega moštva, da se borba po dogovoru radi mraka prekine.
Punčec, ki je imel tako rekoč zmago že v rokah, se je moral. drugi dan trdo boriti zanjo proti spočitemu nasprotniku. Naš mušketir je začel nekoliko nervozno ter je izgubil pridobljeno prednost in set z 8 :6. V četrtem setu pa je bil Punčec zopet vidno boljši nasprotnik ter jc z zmago v razmerju 6:3 priboril važno točko za naš teniški šport.
Končen rezultat tekmovanja je torej 3 :2 za Jugoslavijo. Naši so zmagali tesno, toda popolnoma zasluženo ter bodo koncem tedna nastopili v Zagrebu v evropskem semifinalu proti Belgiji, ostala semifinali-
Po remiju prvega dne je vladalo v Milanu za nadaljevanje tekmovanja za Davisov cup med Jugoslavijo in Italiio ogromno zanimanje, saj se je pričakovalo, da bo igra v'dvoje odločila o zthagi. Jugoslovana Punčec in Mitič sta pokazala sijajno igro ter njuna zmaga ni bila za gledalce od vsega začetka prav nič dvomljiva, odpravila sta svoja nasprotnika Cucelli-Taroni v 3 selih 6:2, 6:2, 6:0.
V nedeljo sta bila na sporedu oba končna singla. Kot prvi par sta nastopila Mitič in De stefani. Mitič je začel nervozno ter je prvi set gladko izgubil, nato se je jako popravil, a je izgubil tudi drugega, naslednja dva seta sta si nasprotnika razdelila, tako da je De Štefani zmagal z rezultatom 6:1, 6:4, 4:6, 6:3.
Zmaga je bila torej odvisna od uspeha v zadnji igri. Občinstvo se je tega zavedalo ter je neprestano vzpodbujalo Canepelea, ki je nastopil proti Punčecu. Borba med
njima je bila naravnost dramatična. Prvi ----------
set je trajal polnih 80 minut ter se je sta pa sta Anglija in Nemčija, ki se bosta končal s Punčecevo zmago 13:11. V dru-| srečali na angleških tleh.
Deževni binkoštni turnir v Ljubljani
ZMAGOVALEC SK LJUBLJANA — ISSK MARIBOR JE ZASEDEL 3 MESTO —
z igro prvega dneva. Tudi Mariborčani so predvecfii jako dobro igro ter so si končno priborili zasluženo zmago, ki bi lahko bila še mnogo višja, čeprav so Gradčani v začetku vodili že z 2 :0.
Do odmora je delalo ISSK Mariboru mnogo preglavic levo krilo, Rapida, ki je obrambi večkrat nevarno ušlo. Gradčani so s svojimi hitrimi podori v 6. in 32. minuti dosegli naskok dveh golov, ki ga je znižal v 35. min. Simčič, ki je bil najboljši v svojem moštvu iz prostega Strela iz 18 metrov. Polčas 2 :1 za Rapid.
Po odmoru je bila do izenačenja po Vodebu igra še odprta, nato pa je ISSK Maribor prešel v težko premoč, stalno se je igralo pred vrati Rapida. Oba gola je dosegel Tičar v 30. in 32. min. Sodnik ss. g. Mrdjen.
SK LJUBLJANA—REPREZ. LJUBLJANE 7:3 (4:2)
V	zadnji tekmi turnirja sta se v borbi za pokal dr. Kostla srečali enajstorica SK Ljubljane in ljubljanske reprezentance. Enajsterica reprezentance jc delala ligašem resne neprilikc ,vsaj' od začetka, ko je dosegla celo vodstvo z 2 A Toda pozneje je morala kloniti pred mnogo večjo iz-držljivostjo ligaškega •moštva. Sodil je 'ss. g. Vrhovnik: S. to zmago ši je SK Ljubljana osvojil pokal. .
Močni deževni nalivi so izpremenili nogometno igrišče v pravo močvirje, po,-sebno se je nabralo mnogo vode okoli obeh vrat. Občinstvo je zato zlasti prvi dan v manjšem številu posetilo tekmovanje, za katero je podaril pokal pokrovitelj turnirja dr. Kosti, predsednik LNP-a.
REPREZ. LJUBLJANE—ISSK MARIBOR 2:1 (2:1)
Nasprotnika sla se. na razmočenem terenu še dovolj dobro znašla, predvsem gosti, ki pa s svojim neodločnim napadom, mnogo jih je ovirala seveda tudi voda, številčno niso uspeli, čeprav so bili terensko v premoči. V 12, minuti je dosegel Kovič vodilni gol za goste. Nato so se začeli uveljavljati tudi doniačini, pokazalo se je, da je obramba gostov na tem terenu mnogo zanesljivejša od domače. Napadi so se neprestano menjavali, na mokrem terenu je bila sreča bolj naklonjena domači reprezentanci, ki je do odmora v 42. in zadnji minuti dosegla po Ferjanu in Doberletu naskok 1 gola, ki je tudi končno zadostoval za zmago, čeprav so Mariborčani proti koncu prav energično igrali na izenačenje ,pri čemer pa jih jc> spremljala precejšnja smola, poleg tega jih je zapustila na. težkem terenu tudi kondicija, Po svoji borbenosti in predvedeni igri bi si bili Mariborčani poprejc zaslužili zmago kot reprez. Ljubljane, ki se je tako plasirala v finale. Sodnik ss. g. Mrdjen.
SK LJUBLJANA—RAPID (GRADEC) 8:1 (5:1)
Druga tekma je gledalce močno razoča-čarala, ker se je odigravala ob popolni premoči SK Ljubljane, gosti so komaj uspeli, zabiti častni gol. Popolnoma jim je odpovedal vratar. Tekmo je sodil ss. g. Macoratti.
Po rezultatu prvega due sta se torej v finale plasirala SK Ljubljana in reprezentanca Ljubljane.
ISSK MARIBOR—RAPID (GADEG)
4:2 (1:2)
Pri malo boljših vremenskih prilikah so gosti v tekmi proti ISSK Mariboru malo popravili neugodni utis, ki šo ga zapustili
Kolesarska dirka okoli Srbije
Na igrišču SK Jugoslavije je bil cilj velike šestdnevne kolesarske dirke okoli Srbije. Od 44 vozačev jih je do konca vzdržalo 23 ,ined njimi kot edini dirkač slovenskih klubov Josip Peternel, ki je dosegel 9. mesto. Zmagovalec zadnje etape je bil Pokupec, ki je prejel za to zmago zlato uro ministra za telesno vzgojo, nato so dospeli Prosinek, Tudose, Lavrih in drugi.
V	celotni oceni jc odnesel prvo mesto favorit dirke Avgust Prosinek, ki je rabil za celo progo 34 ur, 24 minut in 22 sekund ter dosegel povprečno brzino 39 km na uro. 2. Grgac 34 : 41 :28, 3. Lavrih 34 : 52:28, 4. Tudose (R) 35:02:40, 5. Pokupec 35:04:07, 6. Christea (R), 7, Veljkovič, 8- Erdelji, 9.
Peternel 35:28:26. Zvečer ie bil slavnosten banket, na katerem so bila razdeljena darila.
Evropski semifinallsli določeni
V'tretjem kolu tekmovanja za Davisov cup v evropski skupini je Anglija premagala Francijo s 3 :2, Nemčija Švedsko s 3:2, Belgija pa Norveško s 4:1. Zmagovalci v teh tekmovanjih bodo skupno z Jugoslavijo tekmovali dalje, in sicer bodo naši mušketirji imeli v Zagrebu v gostih Belgijo, Angleži pa na svojem terenu Nemce. Zmagovmca v teh dveh tekmovanjih se bosta nato borila sia naslov evropskega finalista v Davisovem cupu.
JUBILEJNI TURNIR SK JUGOSLAVIJE
SK Jugoslavija v Beogradu je za binkošti priredil v okviru 25-letnice klubo-vega obstoja nogometni turnir, v katerem se je predstavila Jugoslavija kot najuspešnejše moštvo, dočim je bil BSK kar dvakrat poražen. Zasluženo je izgubil prvi dan proti BASKl-u, drugi dan pa proti nemškemu drž. prvaku- FC Hannover. Rezultati turnirja so sledeči:
BASK—BSK 3:2 (2:0)
Jugoslavija—Hannover 4:3 (0:0) Jugoslavija—BASK 2:1 (1:0) Hannover—BSK 3:2 (2:0)
PORAZ SK ŽELEZNIČARJA V Šibeniku
SIC Železničar je gostoval za binkošti v Šibeniku ter je prvi dan izgubil proti ojačenemu Osvitu s 4:1 (2:0). Rezultat tekme drugega dne prinašamo na drugem mestu.
ZMAGA ŽELEZNIČARJA NAD „OSVITOM“
Šibenik, 30. maja. Svoje drugo tekmo proti „Osvitu ‘ v Šibeniku je Železničar dobil z 1:0 (0:0).
PROSLAVA 30-LETNICE VSK Varaždinski športni klub je v okviru proslave 30-letnice klubovega obstoja priredil nogometni turnir, na Katerem so razen jubilanta VSK sodelovali še domača Slavija, BGSIv (Bjelovar) ter CSK iz Čakovca. Doseženi so bili sledeči rezultati: Slavija—CSK 4:1 (3 :1), BGSK-VŠK 6 :0, VSK—CSK 2:1 (1 :1), Slavija—BGSK 4 :1 (2:1). Slavija in VSK sta dobila dva lepa pokala.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Tečaj za sodniške kandidate se bo nadaljeval drevi ob 20. v Mariborskem dvoru.
s Izpiti za atletske sodnike. Ker bodo 18. junija v okviru desetoboja sodniški izpili za. lahko-alletske sodnike, bo tečaj za kandidate vsako' sredo in petek od 20. ure dalje na stadionu.
s Zagrebška „Croatia‘* jc gostovala s svojo rokoborsko ekipo v Bologni, kot gost je nastopit tudi De Lucca (Herkules). italijanski klub „Virlusli je j?remagal naše rokoborce v razmerju 6 :1. edino zmago ža „Croatio“ je dosegel Jurij Metzner.
s HAŠK na Sušaku. Prvi dan jubilejne-nega turnirja ^Orienta11 na Sušaku je HAŠK premagal ,,Grion“ (Pula) s 7:1, splitski Hajduk pa Orient z 2 :0.
s V Beogradu je bil za binkošti teniški turnir, na katerem je sodeloval tudi F. Kukuljevič kljub izrecni zabrani od strani Zagreba.
s Vojvodina je v mednarodni tekmi premagala Slavijo (Sofija) 2 :0.
s Na Dunajskem turnirju jc prvi dan Rapid premagal Bratislavo 2:1, Židenicc (Brno) pa Austrio 2:0.
s Na kolesarski dirki Wien—Graz v treh etapah je ob sodelovanju dunajskih in bu-dimpeštanskih kolesarjev zmagal Gold-schmid (W) v 23:58:34,9, 2. R.vchlik (W), 3. Eros (B). Dunajčani so zmagali v plasmaju poedincev in mestnih reprezentanc.
s Na poziv JNS-a je zagrebška Concor-dia sporočila u. o., da ne bo sodelovala v izločilnem tekmovanju za vstop v ligo. Sličen odgovor se pričakuje tudi od hrvat-kih ligašev v pogledu tekmovanja v ligi.
s Hrvatska športna sloga je pozvala svoje klube, da naj do nadaljnjega ne odgovorijo JNS-u na točko 5 sklepov izrednega občnega zbora. Klubi Splitske nogometne po d zveze so imeli posebno zborovanje, na katerem so se posvetovali o lem, kakšno stališče naj zavzamejo proti znanemu ultimatu JNS-a. Njihovi sklepi doslej še niso znani. Plenarna seja HsS bo 1. junija v Zagrebu.
s Nogometni turnir ob 25-Ietnici zagrebškega Železničarja: Vienna (Wien)—železničar 3:0 (1 :0), 2AK (Subotica)—Gradjan-ski B 1:1 (1:0), Vienna—Gradjanski 3:3 (2:2), Železničar—ŽAK 4:1 (2:0).
s Poljska In Belgija sta v Varšavi remizirali 3:3 (2:1).
s Med žrtvami katastrofe „Squalusa“ je tudi ameriški olimpijec iz I. 1936 v teku z zaprekami na 400 m J. Paterson.
s. IHMK Zagreb objavlja, da je treba prijave za „Veliko nagrado Jugoslavije11 11. VI. v Zagrebu poslati brezpogojno najkasneje do 1. junija, in to na predpisanih formularjih.
Olimpijska vožnja
avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev na Prekmurski teden
Mariborski Turing klub bo priredil v okviru Prekmurskega tedna iz Maribora v Mursko Soboto vožnjo avtomobilistov, motociklistov, kolesarjev v dveh skupinah, kolesarski dirkači bodo priredili v izvedbi Mariborske kolesarske podzveze dirko s ciljem v Murski Soboti, za ostale interesente pa bodo na razpolago avtokari „Put> nika11.
Vse vožnje se bodo vršile v etapah'na progi Maribor—Sv. Lenart—Sv. Trojica— Sv. Benedikt—Lomanoše—Gornja Radgona —Slatina Radenci—Tišina (brod)—Murska Sobota ,ki meri okoli 70 km.
Vse te prireditve so predvidene za 18. junij, v slučaju neugodnega vremena pa bodo preložene na 25. junij. Podrobnosti bomo še pravočasno objavili.
Sah
REVANŽNI TURNIR SESTORICE
Revanžni turnir je prinesel v 3. kolu v partiji Cortlever—Szabo veliko presenečenje. Beli je zaigral zelo odločno in prisilil madžarskega prvaka k predaji. Flohr je gladko porazil Fonteina, dočim je bila partija Landua—dr. Euwe prekinjena; Lan-d&u ima kmeta več in precej izgledov na zmago.
V	4. kolu je Landau lepo porazil Fonteina , ter se povzpel v vodstvo, če dobi še prekinjeno partijo proti dr. Emveju, potem bo verjetno odnesel zmago ter tako zasenčil11 velemojstre. Flohr je remiziral proti Szabu, partija dr. Euwe—Cortlever je bila prekinjena.
Stanje po 4. kolu: Landau 2 in pol (1), Flohr 2 m pol, dr. Euwe 2 (2), Cortlever 1 (2), Szabo 1 (1), Fontein 0 (1) točk.
REŠITEV KRIŽANKE št. 34.
Vodoravno: krokodil, leto, ura, ogorek, purizem, ol, ta rt, Takovo, Aca, Rem, čitadela, aja, Obir, Arabija, kača.
Navpično: klopotača, regulacija, Otor, katar, korito, ak, Ezav, doba, duke, Ore-bič, iz, Mr.. Elija, las. Tamara.
E. S. BRUCE:
30
pMŠMkikova sledi/Mit
»Nič novega, gospod Clinton?«
»Kako?«
Warren se je zdrznil, ko je zagledal Beekea poleg sebe.
O,, vi ste, gospod Beeke! Ne, nič novega ni.«
»Kaže, da se ne menite dosti za vse, kar se dogaja okoli vas.«
»Ne vem, kaj. naj bi tu počel,« je dejal Clinton. »Zelo mi je hudo, ker sem razbil Mossovo letalo, toda nesreča se ni zgodila po moji krivdi in ne da se pomagati.«
»Ali poznate to okolico?« je vprašal Beeke tako nenadno, kakor je bil vajen.
»ž letala jo malo poznam.«
»Škoda. Ali mi ne bi mogli povedati, kje je cesta proti Colesfordu?«
»Seveda,« je hitro povedal Clinton, ki ■ni videl, da mu je Beeke nastavil past. »V smeri proti Londonu morate iti in zaviti potem na levo ob koncu vasi.«
»Hvala,« je odvrnil Beeke.
Pridružil se je spet Eustaceu in zloben nasmeh se mu je skril v očeh.
»Torej je šel mladi mož vzlic klofuti obiskat ljubko gospodično Glenisterje-
vo, «si je mislil. »Moral je imeti z njo zelo dolg pogovor in je zaradi tega še zamišljen. To dekle se mi zdi zanimivo. Moral se bom nekoliko pozanimati zanjo, ko bom utegnil.«
Eustace je namršil obrvi in ga ne zaupno pogledal.
»Zakaj se pa tako zadovoljno režite?« ga je vprašal skoraj sovražno. »Stavim, da mislite spet kakšnemu siromaku pripraviti nekaj neprijetnih ur. V vaših mislih berem kakor iz knjige.«
»Tem bolje za vas. Tam se boste lahko naučili dosti več kakor v vseh knjigah,« je odvrnil Beeke.
*
Predstavil se je polkovniku Tenentu in Mossu, ki sta povedala, da-v razvalinah letala nista odkrila ničesar novega.
»Levo krilo je moralo biti že skoraj odlomljeno, ko je Clinton skočil s padalom,« je dejal Tenent. »Letalo se je razbilo, a kabina je ostala skoraj nedotaknjena.«
»Torej je prišel mrtvec po nesreči v kabino?«
»Lahko je zlezel vanjo,« je odvrnil
Tenent, ki ni vedel da so našli pri razte-lesenju kroglo. »Mogoče je, da je nehote zažgal letalo.«
Beeke je prikimal in šel. Stopil je za Eustaceom, ki je obračal nekaj debelega, kar so mehaniki odkrili v letalu in položili v stran. Pogledal je bolje in videl, da so bili sami kamni. Dva med njimi sta bila prav velika.
»No, tegale ne pozabite!« je vzkliknil Eustace. »Tole vas bo zanimalo. Največji kamen ima najmanj deset kilogramov.«
»Da,« je dejal Beeke. »Kaj niste mislili, da boste dobili tako težko kamenje v tako lahkem letalu?«
»Zato me tembolj zanima,« je odvrnil Eustace. »Kaj pomeni to kamenje? Pilot, ki ima kaj možganov v glavi, ga ne bo vzel s seboj. In tole poglejte!...«
Na drugem kupu je bilo osem ali deset granitnih kamnov, in vsak je bil za pest debel.
Beeke si jih je dobro ogledal. Ko je dvignil oči, je opazil, da strmi Eustace z nekakšnim občudovanjem po žitnem polju.
»Lepo je, kajne? Kar očarljivo, Beeke,« je pripomnil Eustace, ko je ujel predstojnikov pogled.
»Ne utegnem gledati pokrajine,« je zagodel Beeke.
O polju govorim. Skrbno je obdelano. Če bi bil kmet tu, bi mu čestital.«
»Khj, hudiča?...«
»Že dolgo nisem videl tako dobro obdelanega polja,« je ponovil seržant. »Tu skoraj ne bi našli kamna, ki bi tehtal četrt kilograma.«
»No, zdaj vas razumem,« je vzkliknil Beeke. »Zakaj pa ne govorite jasneje?«
»Pri vas sem se tako naučil.«
Beeke je dobil odgovor, ki ga je zaslužil. Šele čez nekaj časa je spet rekel: .
»Torej mislite na te težke kamne?«
»Da. Le poglejte polje! Nikjer ne vidite ničesar razen prsti in žita. To priča, da je bil granit v letalu že med poletom ali pa, da ga je nekdo položil vanj šele po nesreči.« .
Utihnil je, ker je Beeke s tako vnemo vlekel ugaslo pipo, da je kar hropel.
»Ali vam to ničesar ne pove, Beeke? Kamni po deset kilogramov in manjši?«
»Eustace, zdi se mi, da ste nekaj odkrili,« je z obžalovanjem odvrnil. »Gospod Clinton, ali bi prišli malo sem? Nekaj bi vas vprašal.«
Warren, ki je govoril z Mossom, se je približal.
»Tele kamne si oglejte, gospod Clinton!« mu je velel Beeke. »Ali ste jih že videli?«
(Dalje sledU
Letoviške podgane * lopovi v frakih
Sootland Yard, londonski policijski urad, je začel veliko gonjo proti lopovom, ki se vsako letoviščarsko sezono pojavljajo na Angleškem. Elegantno oblečeni sleparji se nastanejo v prvorazrednih hotelih in z najrazličnejšimi trihi love lahkoverne letoviščarje. Vsako leto napravijo ti »kavalirji« več poznanstev z bogatimi turisti in jih nekega lepega dne
oberejo za skupni plen blizu dvajset milijonov dinarjev.
Policijski urad je izdal posebno brošuro z navodili, kako naj se gostje pazijo pred »fmimi neznanci, ki v frakih postopajo in iščejo žrtev«. Vsak hotel mora to knjižico izročiti gostu, da jo prečita in se po njenih navodilih ravna. V knjižici so tudi slike elegantnih sleparjev in
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM« V mallb odaslb »tone ruka beseda SO oar: aalmaalia orlftolbina z« te oglase le dlo 6.—. Dražbe, orekllcl. doplsovaala Id teoUoTaalsk! ozlasl dlo I.— no besedi. NalmaoISl znesek ta ta oglase le din 10—. Debelo (Iskane besede «e računalo dvoino. Oelasni davek za enkratno obiavo znala dlo 2.—. Znesek za male oglase se olačale takol orl naročila oziroma sa ie vposlatl v olsma skuMl * naročilom ali ra do ooŠtnl položnici na čekovni račun It 11.409 Za »m olsmene odgovore elede mallb oslasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
dam, ki pod krinko nedolžnega obraza izvabljajo iz ljudi denar in potem na lepem pobegnejo. V največ primerih ljudje vtaje sleparijo, ker jih je sram priznali, da so bili opeharjeni. Policijska navodila naj bi zdaj vsaj omejila podjetnost lopovov.
TRI IN TRIDESETLETNA BABICA
V Tweedmounthu na severnem Angleškem je postala gospa Simpsonova v 33. letu babica. Njena 17 letna hči je rodila dekletce. V družini, ki se je vsa zgodaj poročila, živi zdaj pet rodov. Gospa John Flanningan je postala s 76. letom praprababica, njena hči Margareta Miller je v 54. letu prababica, njena hči je pa zdaj s 33. letom babica.
Razno
Podpisana Turšič Marija, mizarjeva žena v Studencih pri Mariboru, Gregorčičeva ul. 7 PREKLICUJEM VSE ŽALITVE
ki sem jih aprila 1939 iznesla o Plišek Juliji, ženi upok. kot larja v Studencih pri Mariboru, kot neresnične in se zahvaljujem, da je Plišek, Julija odstopila od tožbe. — Turšič
Marija.__________ 4848—1
ODDAMLOKAL z delavnico v centru Maribora, pripraven za vsako obrt ali trgovino. Naslove pošljite na upravo.	4869—1
Posest
NOVOZIDANO HIŠO
donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru.	4072—2
Prodam
NOVO MOTORNO KOLO
znamke »Viktoria«. 98 ccm. ugodno prodam. Mizarstvo, Levstikova 9.	4867—4
Stanovanie_
Lepo sončno
STANOVANJE 2 sobama, kuhinio in pritiklinami v uradniški hiši opekarne Lajteršberg v Košakih se odda v najem s 1. julijem proti mesečni najemnini din 350.—.	4856—5
Opremljena. seD.
SOBA
se odda, Zrinjskega trg 6-II, blizu kolodvora. 4858—7
STANOVANJE
soba in kuhinja, Aleksandrova c. 126a, Studenci, se takoj (rk’a	4859—3
Sobo odda
GOSPOD
se sprejme v vso oskrbo. Smetanova 51-1. vrata 3.
0-7
SOBA
s posebnim vhodom se odda. Koroščeva 5-1, levo.
 	4865—7
ODDAM SOBO TAKOJ
dvema gospodoma ali zakoncema. Kneza Kočlia 19, vra-ta 3.	4866—7
OPREMLJENO SOBO v strogem centru, z vso oskrbo oddam gospodu. Naslov v upravi.	4868—7
ODDAM LEPO SOBO
z 2 posteljama, s hrano ali brez. Betnavska 23. vhod na vrt.	4831—7
POZOR!
Smoking, čisto nov modem, poceni prodam. Maistrova 14/11., desno.	4697-4
OPREMLJENO SOBICO
s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopanova ul. 1-1.	4718—7
GOSPODIČNA
gre na hrano in stanovanje k dobri družini, ki bi mi tudi pa zila na malega otroka, s 15. junijem ali 1. junijem, v mestu. Naslov pustiti na upravi.
4849—7
Oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom. Praprot-	-	-	.
nikova 4.	4871—7 |nekaterih svetovnih športnikov? Saj bi
Odda se	morali, če bi se hoteli meriti z zmožnost-
OPREMLJENA SOBA nli žužkov, skočiti najmanj 400 m da-z dvema posteljama, poseben leč!... vhod. z uporabo kopalnice.
Ob železnici 8-1.	4874—7
PRODAM VRT
Meljska c. 94.	4850—4
SPALNICO. JEDILNICO. KU HIN.TO
in razno drugo pohištvo proda skladiščnik. Meliska c. 29.
4852—4
RADIO
dober starejši sistem, poceni prodam. Pobrežje. Aleksandrova 99.	4854—4
PRODAM LEP KLAVIR
Naslov v upravi.	4857—4
GOSPOD
se sprejme na hrano in stanovanje. Aleksandrova c. 33-1 4851—7
SOBO
opremljeno, lepo, sončno, poseben vhod, za dve boljši ose bi, oddam 16. junila ali 1. Julija. Stritarjeva ul. 5-1.
4853—7
NE IGRAJ SE Z VŽIGALICAMI
V majhni vasi blizu Strasbourga je stanovala mati s tremi otroki. Nekega dne je morala mati na trg in je zabičala deci, naj bo medtem .pridna. Otroci se bili nekaj časa mirni, kmalu so začeli skakati po kuhinji. Našli so vžigalize, čeprav jih je mati dobro skrila, se igrali z njimi. Naenkrat se je vžgal ogenj in ko se je nesrečna mati vrnila, ni od lesene bajte našla drugega kakor kupček pepela. Zgorelo je vse z otroki vred...
KOLIKO BARV IMA CVETJE
Navadno je težko najti dva cveta, ki bi imela popolnoma enako barvo. 2e samo žolta barva se kaže v neštetih niansah. Prav tako je z modro, rdečo ali drugo barvo. Strokovnjaki so našteli pri cvetju 3000 vrst barv. Preštudirali so 4000 vrst cvetja iz raznih strani sveta. Dognali so, da imajo trave skupaj 64 barvnih tonov. Povsem čiste barve je na cvetju zelo malo. Takšen je n. pr. modri alpski gen-cijan (gentiana acaulis), žolta mimoza in pomarančna barva aksamitnika.
NAJVIŠJI STOLP V EVROPI
V petek so odkrili veliko radio postajo v Herzbergu na Saškem. Postaja emitira s 150 kw, ki jo bodo v marcu drugo leto povečali na 200 kw. Antenski stolp je visok 325 m in ima zgoraj kovinsko lečo, ki pokriva napravo v premeru 25 m. To je prva antena dolgih valov, ki ji jarbo1 sam služi za zračenje.
TEŽKI ATLETI MED ŽUŽKI
Žužku skarabeju so naložili na pleča košarico s svincem, ki je bila 850krat težja od njegove lastne teže! Če bi hoteli v istem razmerju obremeniti slona, bi moral naložiti breme 2500 ton ali 250 vagonov! Nekateri kukci skačejo v 500-krat večjo daljavo od dolžine njihovega telesa. Kaj so proti temu rekordni skoki
Sprejmeta se
DVA GOSPODA na stanovanje in dobro hrano Mlinska 35.	4875—7
Službo dobi
PRODAJALKA
za trgovino se sprejme. Pismene ponudbe po možnosti s sliko pod »Vestna« na upravo »Večemika«.	4724-9
SOLIDNO GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Večemika«.
4855—7
Oorfeoi/Ue
Poštena, marljiva
SOBARICA se sprejme. Kormann. Vinar-ska 1._______________4861—9
IŠČEM SLUŽKINJO
ki zna kuhati in opravlja za hišna dela. Praprotnikova 4. _____________________4870—9
PR1KROJEVALKO
za navadno in boljše damsko in moško perilo z daljšo prakso sprejmem. Ponudbe pod »Sposobna« na upravo.
4873-9
X V fondu lorda Baldwina za pomoč židovskim beguncem je zbranih že 125 milijonov dinarjev. Ves ta denar so darovali Angleži v nekaj mesecih.
X Milijon šoferjev imajo v Angliji. Te dni je naredil izpit »kandidat«, ki je že 17-krat na izpitu padel, osemnajstič mu je za le uspelo. Ker izpita ni smel polagati v mestu, kjer je padel, je na ta način prepotoval skoro vso Anglijo, da je prišel do šoferskega dovoljenja.
X Nemci so žejni! Lani so popili
23.900.000 steklenic šampanjca, 1. 1937. samo 19,900.000 in 1. 1933. celo samo
5.500.000 steklenic. Konzum alkohola v Nemčiji narašča navzlic strogim odredbam o preganjanju pijančevanja.
X Otok Verde blizu Filipinov se je začel zaradi stalnih potresov pogrezati. Ameriške oblasti s Filipinov so preselile
4.000 prebivalcev tega otoka in jih tako rešile smrti v valovih morja.
Za vedno je zapustil naše vrste
Tscheligi Josip
častni in ustanovni član naše čete.
Svojega velikega dobrotnika bomo spremljali na zadnji poti in ga ohranili v hvaležnem spominu.
Prostovoljna gasilska četa Maribor
pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte in informacije pošilja uprava kopališča
VARAŽDINSKE TOPLICE
Edino Burgit...
Vas bo brez OPERACIJE in brez bolečin rešil KURJIH očes* in trde kože na podlatih. MILIJONSKI uspehi dosedanjega uspešneea delovanja Vam jamčijo, da se boste te nadloge tudi Vi rešili če v apoteki ali drogeriii zahteva-te BURGIT proti KURJIM očesom za din 4.—, dvojni din 7. —za podplate se pripo roča večil za din 5. . dvojni din RAZPOŠILJA: BUR OlT G. z. Novo mesto, drav han.	48M
Podpisani sporočajo v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njihov vroče ljubljeni oče, brat, tast, svak, stari oče, stric, stari stric in prastric, gospod
JOSIP TSCHELIGI
pivovarnar in poMslnffc
danes, na binkoštni ponedeljek, ob y, nal. uro zjutraj v 87. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 31. maja, ob 16. uri po blagoslovitvi izpred hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 29, na Kalvarijo v Pekrah, kjer bo počival v družinski grobnici.
Sveta maša zadušnica se bo brala v stolni in mestni župnijski cerkvi v četrtek, dne 1. junija, ob 7. uri.
Maribor dne 29. maja 1930.
Paula Felber, Josipina Luckmann,	Franc	TseheHgi,
hčerki.	sin.
Fric Felber, Hubert Luckmann,	Fani> grofica Alberti,
zeta.	sestra.
Annclize, Uze,	'"*• Vincenc Andreasch,
vnukinji.	svak.