2aJtoU&fet
»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, ______
in Trbovlje - Urejuje »sodniški oc2)0r - Odgovorni trreri-nik: Stane Šuštar - Tiska Cp -Gorenjski tisk« v Kranja
LETO XIV. ŠT. 15
TRBOVLJE, 6. APRILA 1961
CENA 20 DIN
Medsebojni odnosi med komunami in kolektivi
Komunalni sistem, fei je bil uveden v letu 1955, je močno uvelja-vil načelo samouprave pri odločanju in usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja v osnovni enoti, v komuni. Komuna je v tem sorazmerno kratkem razdobju dobila svojo fiziognomijo — čeravno se odražajo v pojmovanja mesta in vloge komune pri nekaterih državljanih še vedno nejasnosti in ozko gledanje komune — kot organa oblasti, dostikrat pa še ožje, kot finančno-pro-računsko oblast. Tako pojmovanje KOMUNE bi lahko v bodoče zaviralo razvoj in ga vleklo nazaj.
Zato je treba gledati komuno kot celoto s širokim mehanizmom samouprave in najširšim sodelovanjem slehernega proizvajalca in volivca.
Komuna je v novem gospodarskem in družbenem sistemu osn. enota, ki mora zagotavljati skladen gospodarski in družbeni razvoj. Zato moramo razumeti komuno kot kompleksen mehanizem različnih samostojnih organov samoupravljanja, ki so medsebojno Predvsem gospodarsko in politično in ne samo finančno-pravno Povezani.
Krepitev take vloge KOMUNE 6» vedno bolj odpravljala še vedno pogoste pojave odločanja o pomembnih vprašanjih v ozkem krogu ljudi, vedno bolj bo dano odločanje o vseh vprašanjih na najširšo osnovo v delovnih kolektivih, v organih delavskega in družbenega samoupravljanja, v občinskem ljudskem odboru In njegovih samoupravnih organih in v Socialistični zvezi delovnih ljudi — zaradi določitve splošnih okvirjev nadaljnjega gospodar-
iskega in družbenega razvoja v komuni.
Pri neposrednem vsakodnevnem reševanju raznih problemov v komuni pa često prevladuje tisto drugo pojmovanje komune — da je komuna z vsemi svojimi funkcijami ustanova v občinski hiši, ki je dolžna reševati vsa vprašanja družbenega standarda — od investicij za šolstvo, zdravstvo in vrsto problemov, ki zadeva neposredni družbeni standard delovnih ljudi, iz skupne občinske blagajne (proračuna).
Tako pojmovanje bi bilo za nadaljnji razvoj v komuni lahko zelo nevarno, ker postavlja tako imenovane negospodarske investicije na drugi tir, ki ne dohiteva splošnega gospodarskega razvoja. Razvijanje služb splošnega družbenega standarda je pa prav tako ena Izmed važnih postavk v pove-čavanju proizvodnje in produktivnosti.
Bolj kot doslej je komunalna skupnost z vsem svojim mehanizmom samouprave odgovorna ne samo za večjo proizvodnjo, temveč tudi za hitrejše reševanje družbenega standarda v lastnem okviru in z lastnimi sredstvi. Ta sredstva pa v prvi vrsti ustvarjajo delovni kolektivi, ki bodo morali bolj kot doslej razpravljati, kako rešiti številne probleme, ki zadevajo neposredni družb, standard proizvajalca In njegove družine. Vsekakor bodo morali misliti delovni kolektivi, samoupravni organi v podjetjih in ostali samoupravni organi v komuni, kako zagotoviti dobro funkcioniranje šolstva, zdravstva, uslužnostnih In komunalnih dejavnosti. — Pri razdeljevanju sredstev bodo mo-
rali kolektivi vsekakor upoštevati ta dejstva.
O teh vprašanjih je postavil dovolj jasno stališče II. plenum SZDL, ki ugotavljaj da vključuje v odločanje pri delitvi dohodka za zagotovitev nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja ne samo samoupravne organe v komuni, temveč slehernega delovnega človeka — proizvajalca, ker v sistemu delitve dohodka (ustvarjalnih sredstev) po delu proizvajalec ne odloča samo »zase«, temveč reproducira vse svoje potrebe: svoje osebne, za družino, šolo, zdravstvene ustanove, svoje komunalne potrebe itd.
Nadalje mora proizvajalec reproducirati tudi družbena sredstva, ki so mu dana na razpolago. V tem se pa odraža tista objektivna ekonomska sila, ki vzpodbuja proizvajalca k ustvarjalnosti in razvija najširšo pobudo, ki ga postavlja na stopnjo, na kateri se zaveda vseh svojih in družbenih potreb in dolžnosti.
Komuna — ki jo bomo tako razumeli in tudi v praksi sprejeli ta načela, bo Imela večje možnosti za hitrejši in pravilni razvoj, pri tem bomo pa morali vložiti
vse napore tudi za miselno preobrazbo ▼ naših kolektivih — a tudi kakšen »tovarniški [dot« bo treba še podreti.
20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE
Dnevi, ki ostanejo
v spominu
Ob osmi obletnici smrti spominu
BORISA KIDRIČA
11. t. m. bo minilo osem let od tistih aprilskih dni 1953, ko smo se poslavljali od njega in ga spremljali do grobnice narodnih herojev v Ljubljani.
Ko se spominjamo neutrudnega dela tega moža za pravice delovnega človeka in za boljšo bodočnost, moramo pKznati, da se šele danes oživljajo njegove ideje, da šele danes začenja zoreti, kar je on sadil.
Vsi naši zavidni uspehi v uveljavljanju delavskega samoupravljanja, v večanju delovne storilnosti, v tolikšnem napredku našega gospodarstva in izboljšanju življenjskih prilik delovnega človeka, so prav tisto, kar je pokojni Boris Kidrič nakazoval, se za to boril in v tem delu tudi izgorel.
Slava njegovemu spomina!
20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJ®
Potrebe so večje
kot predvidene možnosti finansirenia
Proračun izdatkov ObLO Litija bo letos precej presegel proračun izdatkov lanskega leta, zlasti v prosveti in javni upravi. Za kritje vseh potreb' ne bo mogoče zagotoviti dohodkov, ker so potrebe večje kot pa možnosti finansiranja
Proračun litijske občine znaša za letošnje leto 190 milijonov din. Potrebe so pa znatno večje.
Investicijski sklad bo imel za obratna in osnovna sredstva na razpolago letos 27 milijonov din, čistih sredstev za investicije v obrti, gostinstvu in trgovini pa bo letos nad 16 milijonov din.
V stanovanjski *lad se bo letos
steklo približno 60 milijonov din. Investitorji bodo morali ob najetju posojila iz občinskega stanovanjskega sklada za zidanje stanovanjcih hiš prispevati 50 % lastnih sredstev.
Za gradnjo vodovoda v Litiji in Šmartnem bo na razpolago predvideno nekaj nad 27 milijonov dinarjev, in to iz sredstev okrajne-
Kongres telesne kulture
Kakor se razvijajo vsi gospodarski, kulturni, politični in drugi pojavi v skladu s socialističnimi zakonitostmi družbenega razvoja, tako se morajo razvijati tudi ustrezni pojavi na področju telesne kulture. Sedaj je pred nami I. kongres telesne kulture Sloveni-
Prva občinska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov v ljubljanskem okraju
Dvorana je bila polna
Vsem, hi sn napolnili v nedeljo, 2- aprila, gledališko dvorano Delav-sbega doma, bo ostal v spominu nepozaben vtis, ki so ga dobili ob Poslušanju mladih trboveljskih pev-cev, 2c sam začetek pred Delavnim domom je ustvaril praznično ‘n prijetno vzdušje. Zvoki Delavce godbe DPD Svoboda-Ccnter so dali tej prireditvi posebno obeležje.
Dvorana je bila polna. Ze nastop mladih pevcev iz Čeč je ustvaril oted poslušalci in pevci prijeten jontakt. Nato so se na odru zvrsti-“ še štirje pevski zbori osnovne *olc Lojzeta Hohkrauta ter štirje ?*ori iz osnovne šole Ivana Cankarja v Trbovljah.
, Za zaključek je troglasni zbor iz Ivana Cankarja zapel ob IPremljavi orkestra Glasbene šole !e dve pesmi.
j-eoa je bila slika, ko imo gledali *plade pevce, kako so z veseljem ,n Pogumom stopali na oder. Z naj-veciitn zanimanjem smo poslušali
petje mladih grl, ki je prevzelo vsakogar. Nekaj novega je bilo v tem petju, česar do sedaj še nismo slišali.
Ob zaključku so predstavniki zborov prejeli spominske diplome, pevovodje pa šopke cvetlic. Ponovni aplavzi poslušalcev so pričali, da so vsi radi poslušali petje mladih pevcev in bili zelo zadovoljni.
Po nastopu so se zbrali pevovodje in komisija na skupen razgovor, ki je- potekal v prijetnem razpoloženju. O marsičem so govorili. Tov. Radovan Gobec je poudaril, da je revija popolnoma uspela in dosegla svoj namen. Presenečen, je bil nad čisto intonacijo, nad številom zborov in pevcev, nad finim in diskretnim petjem, nad izbiro programa in disciplino. Ob koncu je dejal: t Zdim še več takih revij v ljubljanskem okraju!*
Pogovor, je nakazal in razčlenjeval tudi 'težave, ki jih imajo šole
pri glasbenem pouku, ker so za ta pouk odmerjena skromna denarna sredstva. Nujno potrebno je, da se v šolskih proračunih zagotovijo sredstva tudi za izboljšanje glasbenega pouka. V Trbovljah ni pomu-tacijskega zbora, čeprav je po srednjih šolah dovolj mladine, le pravilno bi se bilo treba lotiti tega dela. Pevovodjem moramo nuditi pomoč, da se bodo izpopolnili in dosegli še lepše uspehe.
Z revijo smo lahko zadovoljni. Predvsem moramo pohvaliti vse pevovodje kakor tudi učiteljske kolektive, ki so pripomogli k temu uspehu.
Prepričani smo, da bo revija prihodnje leto spet pokazala prizadevanje naših pevovodij kakor tudi vodstev šol in sveta Svobod ter prosvetnih društev, da bi trboveljska mladina prepevala kot nekoč, in da naša mladina ljubi slovensko pesem.
DP.
je, Id ga sklicujejo Športna zveza treba najširših plasti državljanov Slovenije, Partizan Slovenije in J - predvsem mladine, nepogrcšlji-Centralni komite Ljudske mladine va postavka v svetu njihovega za-Slovenije. Kakšen je namen kon- nlrnanja in stremljenja, sestavni gresa, smo v našem listu že piša- del življenjske ravni. Po drugi
11. Omeniti moramo pa še, da smo v zadnjih letih zabeležili mnoge uspehe na področju telesne kulture. Vedno bolj stvarna so prizadevanja za razširitev množične osn. telesne kulture in za zagotovitev družbenih, materialnih In kadrovskih pogojev, za hitrejše napredovanje. Tudi dejavnost predstavniških in družbenih organov, političnih organizacij in drugih ustanov je vedno večja.
Doseženi uspehi na tem področju pa še vendar niso zadostni. — Lahko trdimo, da celo zaostajajo za našimi možnostmi, predvsem pa za potrebami, ki se nam odpirajo. Poglavitni vzrok je nedvomno v tem, da telesna kultura prepočasi sledi družbenemu razvoju in da se s težavo prilagaja novim pokojem In pbtrebam. ki jih ta družbeni razvoj sprošča.
Vsebina telesne kulture In njeno družbeno vrednotenje, praksa in njena organizacijska zgradba, so premalo ujeli utrip novega časa In družbenega razvoja. Namesto, da bi prisluhnili potrebam, željam in okusu novega pokole-nja, so jim marsikje vsiljevali zastarele metode dirigirane telesne vzgoje. Dvotirni sistem vodenja društev je tipičen odraz preživelih tradicij, ki nikakor ne ustrezajo več današnjim potrebam mladine In odraslih.
Telesna kultura v vseh svojih pojavnih oblikah že davno ni več stvar ozkega ali širšega kroga ljubiteljev te dejavnosti, -še manj orodje strankarske ali druge opredeljenosti. Vedno bolj postaja po-
strani pa se tudi družba v celoti z vsemi organi zanima bolj, kot kdajkoli poprej, za člmpopolnejšo telesno kulturo državljanov iz gospodarskih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih razlogov.
Tudi oči zasavskih športnikov so te dni uprte v 'I. kongres telesne kulture Slovenije, ki bo delal v Ljubljani 7. in 8. aprila. Priprave zanj so bile dobre, saj smo v vseh občinah ustanovili Občinske športne zveze, ki bodo nedvomno po kongresu telesne kulture no-siteljice vse telesnovzgojne dejavnosti v komuni. Ti organi bodo zbirali sredstva in Jih smotrno razdeljevali osnovnim organizacijam, skrbeli za vzgojo kadrov in da se bo telesna kultura razvijala v pravi smeri.
Od I. kongresa slovenske telesne kulture lahko pričakujemo precej. Telesno kulturo bo postavil še bolj v ospredje In jo približal našemu družbenemu življenju. — Slovenski kongres bo praktično zagotovil uresniče.nje stališč beograjskega kongresa telesne kulture in jih prilagodil našim posebnim pogojem tn potrebam.
M. 2.
ga vodnega sklada ter sredstev gospodarskih organizacij (Predilnice in Lesne industrije v Litiji ter Tovarne usnja v Šmartnem), ki so že lani finansirala ta dela. Tako bo mogoče položiti glavni vodovod do Šmartna in urediti vodovodni rezervoar na Sitarjevem
Na področju šolstva je precej potreb. Lani so začeli graditi osemletko v Šmartnem, letos pa bodo s temi deli nadaljevali.
Potreb je ogromno, vendar se bodo vsa razpoložljiva sredstva uporabila za najnujnejše. Prav je tudi, da se bodo vsa razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij litijske občine združila ter z njimi skupno rešila nekatera najnujnejša vprašanja.
Iz samega proračuna in družbenega plana občine je razvidno, da letos ne bo mogoče zagotoviti vseh sredstev za zadovoljitev vseh potreb litijskih občanov. Ce bi hoteli uresničiti vse predloge, ki so jih prinesli volivci na svojih zborih, bi bilo treba proračun izdatkov povečati za 100 %. Da se položaj izboljša, bo treba v še večji meri razvijati inciativo samih državljanov in krajevnih skupnosti, da'z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom skušajo rešiti posamezna komunalna vprašanja, saj so ljudje doslej že sami dosegli lepe uspehe pri gradnji vodovodov, urejanju poti in cest, nadalje šol, pri elektrifikaciji vasi in podobno.
Naloge, ki lih postavlja pred vse volivce letošnji družbeni plan občine Litija, niso majhno, saj ta načrt nalaga povečanje proizvodnje za 7 %, kar bo zahtevalo večjo storilnost, boljšo organizacijo dela. prihranke v gospodarstvu itd. Samo s povečanjem proizvodnje in vzporedno s tem povečanjem dohodkov bo mogoče hitreje reševati probleme komunalnega standarda.	-a-
Sprejem reševalcev pri predsedniku
V soboto, 1. aprila, je predsednik občine Zagorje Rado Taufer sprejel 43 mož reševalne ek’-1'' zagorskega rudnika, ki so se izkazali pri reševanju rudarjev ob zadnji veliki nesreči v tamkajšnjem rudniku. Sprejema so se razen reševalcev udeležili številni predstav-
niki zagorskega javnega in političnega življenja.
Predsednik občine je v kratkih besedah čestital reševalcem k herojski borbi pri reševanju ponesrečenih rudarjev. 43. reševalcem so podelili lepe nagrade.
OBRAZI
4 f	y ' O'
i n
poj a u J
i^t!i!iiiiiiiimiiiMii!tnit»iiiHiinMi!iiiHafiimD«miuii!i!iiimuiiiiniimiaHitiimiii!iiiimmiiiiiiiiiunniiiiiiiitiiiin.!!i!imnimnmni^
!&! **£*" niti sosedje. O tem tale res- la tarnati čez očeta: starec, bo- g. 1	ničen	primer.	lezen	in	kašelj v hiši. Če dobi	S
Družina je dozorela in v ne- otroka, bo zbolel... Nejku }c = kaj letih so se skorajda vsi po- dala na izbiro: mene ali očeta, e ženili, našli sem in tja stanova- Grožnja ga je prestrašila. Ko je g n ja in se razšli. Opustili so tudi oče šel na prvi obisk k drugemu s -■staro	veliko	stanovanje,	kjer	so	sinu,	mu	je Nejko razstavil po-M
(	dotlej skupno	živeli.	steljo	in	jo spravil v drvarnico.	M
H Kdo bo vzel oteka. Vsi so ga Tako je tudi ostalo.
Starček že dobrih S mesecev §g ne ve kam. Hodi od sorodrtika j do sorodnika, od znanca do g znanca na obiske za dan, djva, s g kovčkom, v katerem ima srajco, S Zena je iskala zadoščenje. So- hoteli. Skoraj so se sprli. Polastil robce, zobno ščetko, itd. Sinovi g seda jo je bila užalila. Na po- se ga je Nejko, ki ga je prvi vpi- in hčere se ga otepajo češ, saj g rarvnalnem svetu ni prišlo do po- sal v svojo prošnjo za novo sta- ima tam pohištvo, tam ■imajo g miritve. Stvar je šla na sodišče novanje. Seveda je na široko ob- večje stanovanje, tam še nimajo = in pravobranilci so našli vrsto razložil, da je pač oče bolan na otrok, tam so ga prevzeli, itd. s členov, paragrafov in zakonov v pljučih, da mora imeti posebno Starček je v teh mesecih vidno = 2 obrambo ene in druge stranke.	sobo	itd., itd.	Če je	pomagalo	to	shujšal. Toda njegovo notranjo	g
1 Taki so ljudje, ki se čestokrat ali ne, ne vem, res pa je Nejko bol nikomur ne potoži, kaj šele, s j tožarijo zgolj iz dolgočasja. Toda kaj kmalu dobil lepo stanovanje, da bi iskal pravico pred sodi- jj mnoge, dosti hujše krivice kot so Z ženo sta ga skrbno opremila ščem, dasi se mn jc v resnici j
Taki in taki
5 take žaljivke in razgaljenje lasti, in v posebno sobo Odstavila tudi zgodila krivica. ■Ji ljudje prenesejo tiho in dostojan- il:l očetovega pohištva. Toda
§= stveno, da o njih ne vedlo ne sod- Nejkova žena je kaj kmalu zače-
Ljudje so pač taki
■ in taki. i K. M.
inuiiiiiiMiiiuiHiiiiUiiniiiiiiMiiiiiitiiiuut
Te oni po sueiu
Tito prispel v Fes
Predsednik republike Tito s soprogo Jovanko in čfani jugoslovanske uradne delegacije ter maroškimi predstavniki, ki so v njegovem častnem spremstvu, so v ponedeljek okrog poldne prispeli v Fes. Ob vhodu v mesto, kot zahtevajo tamkajšnji običaji, so predsedniku Titu ponudili dateljne in mleko. Predsednik Tito s spremstvom se je potem odpeljal v slovito Medino, središče trgovine in obrti. Tu je ostal kako uro. Včeraj se je predsednik Tito vrnil v Rabat.
Diplomatska dejavnost v Laosu
Podpredsednik prozahodne laoške vlade in obrambni minister Puma Nosavan je izjavil novinarjem, da se zadnji sovjetski predlogi o ureditvi laoškega vprašanja »ujemajo z gledišči njegove vlade«. Poudaril je tudi, da je zdaj najnujnejša naloga, ustaviti prelivanje krvi v Laosu. Rekel je tudi, da je moč sovražnosti ustaviti samo tako, da se vse tuje čete umaknejo iz Laosa.
Posredovanje med Gizengo in Ileom
Predsednik vlade leopoldvillske pokrajine Kamitatu je v ponedeljek odpotoval v Stanleyville. Pred odhodom je izjavil, da je namen njegovega potovanja v Staidejvidle dpseči, če bo to možno, pogajanja med vlado Antoma Gizenge in IleovO vlado v Leopoidvilhi.
Ugodnejše vzdušje na zasedanju OZN
Drugi del zasedanja Generalne skupščine OZN traja že peti teden. Splošno vzdušje in okviri, v katerih se bo nadaljevala razprava, so zdaj jasnejši. Izboljšale so se tudi možnosti za nekatere sklepe, ker so ZDA in ZSSR dosegle minimalni sporazum o nadaljevanju razorožit venih razgovorov.
Še o nesreči v Kijevu
Li«t »Pravda Ukraini« je v zvezi z nesrečo, ki se je pripetila 13. marca v bližini Kijeva zaradi usedanja velike gmote spodkopane zemlje na površini 23 hektarov, objavil nekaj podrobnosti. — Ust piše, da je bilo ob tej hudi nesreči ubitih 1« ljudi, 143 pa je bilo ranjenih. Od teh jih je še vedno 59 v bolnišnici. Skupna materialna škoda znaša 3,7 nrittjcna novih rubljev.
•mrnmmiHvmnnnimmitTmmmmimiimmriiimiitmmimmnimniiiimmninnfmmnntmiTitfmniTmmi
Ljudje in dogodki
Proti blokom
I
Dogodki v svetu se še vedno zapletajo. V Kongu samozvanec Combe noče sprejeti sil Organizacije združenih narodov ia izjavlja, da se bo nprl njihovemu prihodu z orožjem. V Laosa se položaj še ni premaknil z mrtve točke. Velike sile sicer vse zatrjujejo, da se strinjajo z nevtralizacijo te dežele, vendar vojaške akcije še vedno trajajo in najrazličnejši generali in drugi vojaški strokovnjaki delajo velike načrte, da bi drug drugemu prizadeli odločilen udarec.
Kaže, da so blokovska nasprotja tako močno razdelila svet, da je res težko najti skupni jezik pri obravnavanju najbolj perečih problemov. Spet se je razmahnila oborožitvena tekma in iz dneva v dan lahko čujemo o
najrazličnejših rekordih BO področju vojne tehnike.
Vzporedno s to tekmo med blokoma pa se vendarle vse bolj glasno uveljavljajo v svetu tiste sile, ki so proti razbijanju sveta na dva bloka, ki so proti zaostrovanjem, za mir in za miroljubno sodelovanje med narodi. Ob njih pa se tudi javnost v blokovsko angažiranih državah vse bolj opredeljuje za razumno politiko sodelovanja, ki naj zamenja dosedanjo politiko groženj in vojaškega tekmovanja.
Prav ta teden se je v Veliki Britaniji spet začel tradicionalni protiatomski pohod, ki je Ml pred leti zelo neznatna manifestacija nekaterih, ki so se borili proti atomski oborožitvi Velike Britanije in proti atomskemu
orožju sploh. Letos je to gibanje, ki ga vodi znameniti angleški politik in filozof Bertrand Russel, preraslo že v eno izmed najmočnejših političnih manifestacij na britanskem otoku. Dobilo je razen tega svoje pristaše tudi na kontinentu, kajti tudi z Danske poročajo o protiatomskih pohodih in takšno je razpoloženje tudi po drugih zahodno-ev-ropskih državah.
Ljudstva najrazličnejših dežel se ne strinjajo več z blokovskimi koncepti, ker vse bolj spoznavajo, da jih tl omejujejo v njihovem razvoju in gospodarskem napredka. Prav v začetka tega' tedna so južno-korejski študentje protestirali v nekaterih največjih jnžno-korejskih mestih in vzklikali: »Dajte nam kruha in
ne antikomunističnih parol!« 2e pred študenti so se na uiirab pojavili vojni invalidi, ki so protestirali proti vojno hujskaški politiki svoje vlade in zahtevali, naj jim vlada namesto, da nadalje oborožuje svojo vojsko in zato troši ogromna sredstva, raje preskrbi sredstva za kolikor toliko človeško življenje.
Vsi ti dogodki kažejo, da se v položaja, ko še vedno pretresajo svet blokovski antagonizmi, vse bolj uveljavlja povsod v sveta prepričanje, da tako ne gre naprej. da je v interesa napredka vsakega posameznega naroda in sveta v celoti, da se ta naopsoi-ja čimprej odpravijo in da svet na principih aktivnega miroljubnega sodelovanja stopi na pot mira.
KO BO TOVARNA OBNOVLJENA, SE BO PROIZVODNJA POVEČALA
Bo rekonstrukcija cementarne Trbovlje letos končana?
Zaradi izredne kakovosti cementa je trboveljska cementarna dosegla sloves doma in na tujih tržiščih. Povpraševanje po trboveljskem Portland cementu se je večalo iz dneva v dan in iz leta
Na kratko po Zagoriu
Poseben program za praznovanje 20-letnice vstaje
Na občinski konferenci ZB NOV Zagorje so mimo drugih nalog v bodočem delu razpravljali tudi o letošnjem praznovanju 20-letnice revolucije jugoslovanskih narodov in napravili poseben program za to praznovanje.
Še malo,
pa bo 100 odstotkov
V	zagorski občini letos prav dobro poteka vpis v kooperacijo v kmetijstvu. Od celotnega načrta so prejšnji teden dosegli 73 odstotkov celotnega kooperacijskega plana v kmetijstvu.
Prva samopostrežna trgovina v Zagorju
V	sredo, 29. marca, so v Zagorju odprli prvo samopostrežno trgovino, ki jo je uredilo trgovsko podjetje »Prehrana« iz Ljubljane.
Otvoritve trgovine se je udeležilo večje število predstavnikov zagorskega javnega in političnega življenja ter veliko število ostalih prebivalcev.
Obisk trgovine v prvih dneh je pokazal veliko zanimanje Zagorjanov za samopostrežno poslovanje.	i
Sprejet proračun in družbeni plan
Včeraj je bila v Zagorja redna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri sta hUa sprejeta družbeni plan in proračun občine Zagorje za leto 1M1.
Premiera Svobode Zagorje
Dramska družina Svobode Zagorje je uprizorila v torek, 4. aprila v Delavskem domu komedijo »Beneški trojčki«. - Predstava je uspela.
Ustanovljena je mladinska brigada
V	Zagorju so ustanovili mladinsko delovno brigado, ld nosi naslov narodnega heroja Toneta Okrogarja-Nestla. Mladinska brigada. ki bo štela 120 mladih graditeljev, bo delala v 'lokalnem okviru, In sicer pri gradnji kopalnega bazena v Zagorju.
Priprave za volitve v zadružne svete
V Zagorju se temeljito pripravljajo za volitve v zadružne svete. V nedeljo, 9. aprila, bodo na terenu predvolilni sestanki, na katerih se bodo podrobno pogovorili o bližnjih volitvah v zadružni svet.
Posvetovanje o novem gospodarskem sistemu
Zbor proizvajalcev občine Zagorje pripravlja poseben posvet o
novem gospodarskem ■sistemu, na katerem bodo podrobno govorili, kako bodo vplivali novi gspodar-ski instrumenti na razvoj gospodarstva v zagorski občini.
Naloge na področju telesne kulture
Na občinski konferenci za telesno kulturo v Zagorju, ki je bila v petek, 31. marca, so se pogovorili o problemih telesne vzgoje v občini Zagorje in napravili načrt za bodoče delo na tem področju.
v leto. Povpraševanje domačih in tujih gradbenikov po cementa je presegalo zmogljivost tovarne, saj je letno povpraševanje doseglo tadi do 200 tisoč ton. Mnogokrat se je zgodilo, da so MU silosi popolnoma prazni, ker dnevna proizvodnje tovarne ni zadostovala, da M podjetje odposlalo pogodbeno določeno tonažo cementa. Proizvodnjo pa je bilo treba marsikdaj ustaviti, pokvarila se je cementna peč, mlin ali pa kaj drugega na zastarelih strojnih napravah tovarne, ki so že odslužile svojemu namenu.
Ker Je bilo povpraševanje po trboveljskem cementu vedno večje, je delovni kolektiv cementarne v takih okoliščinah leta 1959 sklenil, da tovarno obnovi.
V ta namen je podjetje dobilo investicijsko posojilo v znesku 1 milijarde 350 milijonov dinarjev. 2e naslednje leto so v cementarni začeli s prenovitvijo. Z inozem-skimi tovarnami je Cementarna
Radi bi povečali število članov
Zadnji dve leti je prostovoljno gasilsko društvo Mlinše napravilo precejšen korak naprej. Okrepili so dflciplino v društvu, kupili so si novo motorno brizgalno, precej orodja in gasilske obleke.
Društvo je bilo do zdaj. brez izšolanega poveljnika. Tajnik občinske gasilske zveze iz Zagorja, ki je bil na občnem zboru, je v razpravi poudaril potrebo po izšolanih kadrih, ki bi s strokovnostjo pomagali
društvu. Uspeh ni izostal: dva člana sta se odločila, da bosta šla v aprilu v gasilsko šolo v Medvode. Eden bo po končanem šolanju skrbel za pionirje, drugi pa za člane.
Na občnem zboru so skleniji, da bodo organizirali gasilsko trojko v 4 km oddaljeni vasi Vrh; prostovoljno gasilsko društvo Mlinše bo pa dalo v to vas ročno brizgalno. Zr» . 'n tega so sklenili, da je treba v vseh zas-lkih in naseljih zgraditi
za čas ml 6* le 1®* aprila Okrog 11. Je pričakovati nmd al s snegom in pozebami. Drnače bo do 9. aprila v glavnem uho vreme, a od 10. dalje slabo reme s padavinami. Dr. V. M.
avskl tednik«, glasilo SZDL ». Hrastnik. Zagorje in Trle. Tiska časopisno podjetje ■enjskl tisk« v Kranju. — a uredniški odbor. - Odgo-I urednik: Stane Sušiar. -ov uredništva in uprave: Trle. Trg revolucije 11 (telefon Ul. poštni predal 82. - Tekoči n pri Komunalni banki Trle 800-79-1-146. —Letna naroč-600 din, mesečna 50 din. — •nesna številka 20 dinarjev.
zaenkrat vsaj vodne bazene, saj razen na Mlinšah in v Zavruljah, kjer so lani dogradili vodovod, ni nikjer niti večjih'vodnjakov.
Domenili so se tndi, da bodo v letošnjem letu vsaj podvojili število članov in čimprej ustanovili pionirsko gasilsko vrsto/ Za predsednika prostovoljnega gasilskega društva Mlinše so pa ponovno izvolili tovariša Prašnikarja.
I. G.
ZAKLJUČEN*
LETNE KONFERENC* OO ZK
2e prejšnji teden so v Trbovljah zaključiš letne konference osnovnih organizacij ZK. Predvsem so na njih razpravljali o vlogi komunistov v podjetjih, o ideološkem Izobraževanja članom, posebno še v zvezi s proučevanjem novih gospodarskih predpisov.
Kritično 9o na njih ocenili dosedanje delo In nakazali bodoče naloge. Predvsem so ob tej priliki poudarili pomembnost vloge ZK pri uresničevanju novega gospodarskega sistema in družbenih sprememb v komuni.
V tem tednu so v teka še konference tovarniških komitejev — Cementarne, Strojne tovarne In Rudnika, medtem ko je kolektiv Elektrarne Trbovlje konferenco te Imel.
Dne 21. ta 22. aprila bo občinska konferenca ZKS Trbovlje.
• 0
PRISPEVEK ZA GRADNJO
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Vsi delovni kolektivi gospodarskih organizacij v Trbovljah jo se odločili, da bodo prispevali s svojimi sredstvi za gradnjo Zdravstvenega doma v kraju. Tudi kolektiv trboveljske Elektrarne je sklenil, da prispeva delež, ki odpade na vsakega člana delovnega kolektiva.
Trbovlje sklenila več pogodb za dobavo modernih, sodobnih strojev In naprav za »pomladitev« tovarne.
Del investicijskega posojila je podjetje že porabilo za notranjo opremo tovarne in prezidavo objektov, tako da sta prva in druga faza rekonstrukcije v glavnem že končani.
Dela v tretji faz! prenovitve pa so v nevarnosti, ker bo podjetje moralo s predvidenimi deli — zamenjavo strojne opreme — začasno prenehati. Stroje, ki jih pošiljajo tnji dobavitelji, je treba namreč v petih letih odplačati z vsakoletno določenim zneskom. In prav zaradi tega, zaradi devizne reforme vrednosti dolarja, so dela tretje faze rekonstrukcije v nevarnosti. Spričo okoliščine, da se
50 odstotkov vseh Claoov kolektiva se lzobražu|e
Na svoji zadnji seji j« delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah sprejel program izobraževanja članov kolektiva za leto 1961. Program je sestavljen na osnovi potreb posameznih sektorjev, po katerih je tovarniški oddelek za izobraževanje napravil zadevni načrt.
Izobraževalna akcija bo potekala po TSS, po administrativni šoti, z izobrazi« varilcev. Izobraževanjem vodilnega kadra, poučevanjem tujih jezikov, s tečaji za pridobivanje strokovne kvalifikacije, nadalje s samim priučeva-njem na delovnih me *ih, po seminarjih za mojstre in poslovodje, tečajih za kontrolorje, s predavanji v klubu mladih proizvajalcev in izobraževanjem v delavskem samoupravljanju.
Po predvidenem načrtu se bo letos v tovarni izobraževalo okrog
Na Kratko po domov*!*«
i
Prva samopostrežna trgov!na v Zagorju, M jo Je odprla veletrgovina »Prehrana« h Ljubljane. *e prvi večer je privabila številne obiskovalce. Pionirji so se seznanili z načinom prodaje ▼ samopostrežbi in so ob odhodu domov doMli zavitek bonbonov, U Jih Je za tisoč pionirjev poslala tovarna -Kzndit«
7. april - svetovni dan zdravln
, l 7. aprila 1941. leta je 88 držav,
|i članic organizacij* združenih na-(i rodov podpisalo ustavo Svetovne (i zdravstvene organizacije (WHO).
' Vsako leto praznujemo ta dan Icot svetovni dan zdravja. Letos ga praznujemo pod geslom: PRE-PRECUIMO NEZGl
pravico, da je zdrav. To pa ne aprila aktivno sodelovali preb*- j j -------------J—:	valci vsega sveta.
rnuJVJMO NEZGODE, ZLA STl PRI OTROCIH IN MLADINI!
Svetovna zdravstvena organizacija prvič v zgodovini človeštva zajema vse narode in ve države v želji, da hi v mednarodni pomoči pripeljala vse narode sveta na najvišjo možno zdravstveno raven. Vsak človek ima
yt M-VW ur, »<• /v — .	,	1	,
pomeni samo, da ni bolan, ampak da Ji« telesno in duševno zdrav v zdravem socialnem okolju.
V teh dneh je nosa dolžnost, da se organizirajo o nakazani temi široke razprave, predavanja in podobno ne samo po šolah, tečajih in predavanih, temveč j* treba, da delo zajame kar najširši krog ljudi. Kajti nezgoda pride dostikrat takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Ob proslavljanju svetovnega dne zdravja naj vsi državljani začutijo, da je to Uroka akcija, v kateri bodo okrog 7,
Gre za zmanjšanje števila nezgod, gre za izkoreninjenje hudega zla, ene izmed največjih nadlog modernega časa, •zlasti pro- (i metnih nesreč. Ljudje naj začutijo, , i da te nesrečam lahko izognemo, (| če le upoštevamo nehaj pravil. — Potem se da lahko preprečiti marsikatera nesreča.
Ja misel naj bo vodilo za vse ob svetovnem dnevu zdravja, ki i1 je letos prvič posvečen nalovi: — I1 Preprečujmo nezgode, zlasti pri i1 otrocih in mladini!
LETOŠNJE OLAJŠAVE V POTNIŠKEM PROMETU Član 7.IS ter sekretar za promet iti tveze, Martin Cetinič, je prejšnji teden izjavil, da je sklenjeno, da bodo ostale v veljavi za državljane v delovnem razmerju vse olajšave v potniškem prometu kot doslej. Sklenjeno je nadalje, da bodo ostale na dosedanji ravni olajšave za letni dopust delavcev iin članov njihovih družin, olajšave za narodne heroje, nosilce partizanske spomenice, upokojence in invalide, za novinarje, Hane odborov organizacij, kot so Zveza sindikatov,
Ljudska mladina, Zveza športov, Planinska in Počitniška zveza, Zveza tabornikov m druge. To pomeni, da bodo imeli koristniki vseh teh olajšav enake pravice, kot so jih imeli doslej.	.
Cena mesečne vozovnice bremeni koristnika do zneska v višini 600 din, nad tem zneskom pa gredo stroški v breme materialnih stroškov podjetja. Ker je bilo to urejeno le za delavce, bo Z1S sprejel predpis tudi za uslužbence. S tem je poudarjeno, da stroški potovanja na delo ne morejo iti v breme osebnega dohodka delavcev m uslužbencev.
IZREDNI OBČNI ZBOR TRGOVINSKE ZBORNI^ OKRA IA LJUBLJANA	,	,	.
'J	V petek, 7. aprila t. L, bo v Trbovljah v Delavske*
NOVE TARIFE NA LADJAH JADRANA Jadranska linijska plovidba ji s 1. aprilom t. I. uvedla nove prevozne cene na svojih ladjah. Cene na lokalnih progah so za 3} odstotkov višje, na briih in ekspresnih za 21 odstotkov, prevoz blaga se bo pa podražil za 20 odstotkov. Po novi tarifi usluge na ladjah ne bodo dražje kot na kopnem. — Podražile so se tudi ladijske potniške kabine. Od Reke do Dubrovnika st je cena ležišča v l. razredu povečala od 1610 na 2190 din, cena kabine na tej progi v nai-niijem razredu pa od 1400 na 1700 din. — Za potovanja na ladjah bodo veljale iste olajšave kot na železnici.
4
OD II NA 42 MILIJARD DIN
Zagrebška tovarna elektromotorjev »Rade Končar* bo povečala do konca leta 1963 vrednost svoje proizvodnje od 18 na 42 milijard din. .Najpomembnejše fovečanjt pričaku-jejo pri proizvodnji lahkih elektromotorjev, in sicer od 7
tisoč tu K tisoč kosoas.
5
je vrednost ameriškega dolarja povečala od dosedanjih 632 na 796 dinarjev, primanjkuje Cementarni Trbovlje za dokončno rekonstrukcijo svojih tovarniških naprav 391 milijonov dinarjev.
Po izjavi vodje rekonstrukcijskih del, inž. Alfreda Petriča, je upati, da bo podjetje kmalu dobilo nujno potrebnih 350 milijonov dinarjev, tako da bi tedaj rekonstrukcijo tovarne skončall do konca leta 1961.
Ko bo tovarna prenovljena, se bo njena proizvodnja od dosedanjih 105 tisoč ton cementa lahko letno povečala na 172 tisoč ton.
V podjetju upajo, da bo s ta količino cementa mogoče zadovoljiti potrebe domačih Hi tujih kupcev.	Jan
470 ljudi, oziroma skoraj 50 % vseh članov kolektiva.
Delavski svet je odobril sredstva za izobraževanje v znesku 6 milijonov cfinarjev.
Zbor volivcev
Pred kratkim je bdi na Vačah tudi zbor volivcev. Glavna točka zbora je bila razprava o družbenem planu in proračunu občine Litija za leto 1961.
Volivce je zanimalo marsikaj. Tako 90 pripomnili, da je znesdk za zatiranje sadnih škodljivcev v iznosu 110.000 din premajhen, ravno tako se jim je zdel znesek za vzdrževanje občinskih cest prcptčei. Se precej drugih vprašanj so sprožili volivci, na katera pa niso dobili zadovoljivega odgovora, ker ni bilo na sestanek predstavnik ObLO in zato zbor ni uspel kot bi lahko.	G. D.
petek, 7. aprila t. PO v l rmna/mr v L,. domu v gledališki dvorani ob 9. uri izredni obem zbor g oni inske zbornice za okraj Ljubljana. Občni zbor.
gaanns*e zbornice za oteraj ljupiiona. u«™
ravhaval problematiko s področja trgovine jubljansM
okraja v zvezi z uveljavitvijo novega gospodarskega sis
3
15 LET STROGEGA ZAPORA	, ,
Milena Sola iz Kikinde je bila 29. marca obsojena P tamkajšnjim okrožnim sodiščem zaradi poneverbe m pr jitve 17 milijonov 62S .000 din na IS let strogega za.j*of4\ jt isto kazen je bil obsojen tudi njen mož Ivan Sola, hi nagovarjal k temu.
RUDAR
ZOPET MED VAMI
Premogovnih zalog je dovolj
PREDVIDEN RAZVOJ PROIZVODNJE V NASLEDNJIH PETIH LETIH NA RUDNIKU TRBOVLJE - HRASTNIK
Rudnik Trbovije-Hrastnik ima v svojem razvojnem načrtu že v naslednjih petih letih v programu povečanje sedanje proizvodnje. Povečanja sedanje proizvodnje pa rudnik ne predvideva samo zaradi stalnega naraščanja potreb po kva-' litetnem rjavem premogu, marveč tudi zaradi tega, da se omogoči izkoriščanje in oplemenitenje premogovih substanc s sodobnejši-
Investicijski program za novo separacijo potrjen
Odpadni material se bo izkoriščal
Kakor vse kaže, bodo na Rudniku Trbovlje—Hrastnik pričeli z rekonstrukcijo oziroma gradnjo °»ve separacije, ker je stara separacija že izrabljena in je dostava svojemu namenu. Prejšnji teden je republiška komisija potrdila investicijski program za rekonstrukcijo sedanje separacije in *a nadaljnje odpiranje jam.
Pri sestavi tega investicijskega Programa so v podjetju upošte-vaii tudi to, da ob rekonstrukciji separacije rešijo tudi vprašanje odpadnih voda in pralnice in s tem Padaljnje onesnaževanje reke Sa-ve. Inž. Francu Jenčiču je po daljnem študiju tega vprašanja uspelo Pajti izredno ugodno rešitev tega Perečega problema. Pri stvari je Pamreč posebno ugodno, da je hkrati v rekonstrukciji tudi Cementarna Trbovlje. Iz umazane ®dpadne vode iz separacije se Pamreč Izloči premogovni prah, ki je v njej. Ostali trdi predmeti *P še ostanki premoga se pa še v tekočem stanju dostavljajo cementarni kot surovina pri izdelavi *ementa. Študij, kako uporabiti te °dpadke za izdelavo cementa, je doslej pokazal razveseljive rezultate. Tudi poskusi pri Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani so dali ugodne rezultate. Potreb-Po bo še napraviti polindustrijski Poizkus, nato se bo tudi ta ^zade-v* še širše pojasnila. Vse kaže, da kodo dosedanje izkušnje velikega gospodarskega pomena na tem področju.
Ce stvari uspejo, kot je zamiš-'kno in kar so pokazali že dosedanji poizkusi, bodo doseženi ve-*ki uspehi: na eni strani bo rud-P|k izgubljene količine premoga, k* gre v prahu v Savo, pridobil jih lahko prodal potrošnikom — Cementami v Trbovljah pa ne bo |rcba črpati iz Save tolikšnih kokain vode in pridelovati Iz kam-Poloma toliko surovin, saj bo točena ob čiščenju te odpadne vode lahko dobila dnevno 150 ton ‘eh surovin.
ZA SVETOVNI DAN
ZDRAVJA
Delavska univerza v Trbovljah J® skupno z društvom zdravnikov J' občini pripravila v okviru Svetnega dne zdravstva ciklus pre-dsvanj s področja zdravstva. Pre-'tdvanja bodo v določenem razporedu ves mesec april in bodo na t^dročju krajevnih organizacij So-malistlčnc zveze oziroma na posa-"^bih terenih podružnic SZDL.
Pri organizacijski Izvedbi pre-Qavanj bodo sodelovale krajevne
t*ganizacije SZDL in RK.
Vse to je pa seveda odvisno tudi od vprašanja, če bo Rudnik Trbovlje—Hrastnik dobil v sedanjem 45. natečaju od Jugoslovanske investicijske banke zaprošeno investicijsko posojilo. >
Za danes smo samo na kratko
v grobem nakazali velik gospodarski pomen dosedanjih poizkusov in preiskav. Ko bodo vsa ta dela zaključena, se bomo na stvar, ki je za revirje velikega gospodarskega pomena, še povrnili.
Stane Šuštar
Izobraževanje organov samoupravljanja v RTH
Delavska univerza je v svoji obsežni izobraževalni akciji Izvedla v zadnjem času tudi 4 seminarje za člane osrednjega ln obratnih DS na Rudniku Trbov-IJe-Hrastnlk, ln to na področju trboveljske občine.
Program icminarja je delavaka univerza izdelala sporazumno s prietojnimi organi ▼ podjetja (rudniškim komitejem ZK in sindikalno podružnico). I.e-ta je bil prilagojen potrebam gleds družbeno-ekoaomske vzgoje organov samoupravljanja v podjetju ter je zajemal naslednja glavna področja: osnovne organizacije in ekonomika podjetja; Odnosi podjetja — komuna in družbeni plan komune; Formacija in delitev dohodka gospodarske organizacije in nagrajevanje; Zgodovinsko drnžbeno-eko-nomski pomen delavskega samoupravljanja ter funkcija, vsebina in tistem dela DS in UO; Oblikovanje medsebojnih odnosov ia konkretne nalog* družbenih organizacij pri razvoju podjetja in razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Skupaj torej 9 tem, ki to bile na seminarjih predelane in prediskutiranc v polnih treh dneh.
V vseh itirih skupinah so se udeležili seminarjev 104 člani osrednjega bt obratnih delavskih svetov ▼ podjetju.
O potrebi seminarjev govori tudi anketa, ki jo je delavska univerza izvedla ob zaključku seminarjev. Rezultate te ankete glede na aktualno« v nje) zastavljenih vpraianj objavljamo v naslednjem v celoti.
Prvo vpreianje ankete se js glasilo: ALI BO PRIDOBLJENO ZNANJE PRIPOMOGLO K USPEŠNEMU DELU?
Na to vpraianje je prva skupina slušateljev (27) odgovorila zelo mnogo« z 22 %, s »precej« 78, z »malo« pa nihče. V drugi skupini s 26 slušatelji je 32 % odgovorilo »zelo mnogo«, 59 % »precej«, 9 % pa »malo«. V tr*tji skupini (27 sliliteijev) je 16 % udeležencev odgovorilo »zelo mnogo«, 67 % »precej« in 17 % »malo*. V četrti skupini je ps od 24 siulateljev na vpraianje »zelo mnogo« odgovorilo 17%, »precej« 78 %, »malo« pa 5 %.
Drugo vpraianje ankete je bilo: ALI SE VAM ZDI POTREBNO, DA BI VSI ČLANI DS OBISKALI PODOBNE SEMINARJE!.
Na to vpraianje j« 1. skupina slitlate-Ijev odgovorila s 100 % »vsi člani DS«, iz 1. skupine 96 %, h. J. skupin« 100 % bi Iz 4. skupine prav tsko' 100 %. »Le ne-
kateri« je samo iz druge skupine odgovorilo 4 % siulateljev, vsi ostali »o pa odgovorili 100 odstotno, da je seminar potreben za vse. Enak odgovor so dali slušatelji iz vseh 4 skupin na vprašanje »samo predsedniki«.
Zanimiv je odgovor na vprašanje: ALI SE VAM JE ZDEL SEMINAR PREDOLG?
Z »da« jih je odgovorilo iz 1. skupine 33 %, iz druge 9 %, iz tretje 26 % in iz četrte pa 5 %. Z »sie« je odgovorilo na to vpraianje iz prve skupine 76 % udeležencev seminarja, iz druge skupine 91 %, iz tretje 74 % in iz četrte skupine 95 % siulateljev.
Omembe vreden je nadalje soglasen odgovor vseh udeležencev seminarjev, da ni bilo nobeno predavanje odveč, iz česar bi povzeli, da je bila snov dobro izbrana in zanimiva za vse slušatelje.
V svojih predlogih so pa bili adcleienci seminarjev mnenja, da bi bito treba več časa posvetiti področju, kot na primer: Oblikovanje medsebojnih odnosov. Naloge in delo sindikalnih organizacij, Nagrajevanje m delitev dohodka. Še posebej bi kazalo dodati teme o socialni zakonodaji, o higiensko-tehnični zaščiti ln e pravilnikih gospodarske organizacije.
T.
mi sredstvi in metodami na bolj racionalen in ekonomičen način.
Premogovnih zalog je na celotnem območja rudnika še toliko, da je zagotovljena povečana proizvodnja še za dolgo vrsto let. Ob upoštevanja vseh zalog bo mogoče držati višino proizvodnje na enakem nivoju še celih šestdeset let.
Napačne predstave o kratki živ-ljenski dobi, ki da je še usojena temu rudniku, so že večkrat zelo škodile njegovemu razvoju in jih je nujno treba zamenjati z realnejšimi pogledi glede na življen-sko dobo rudnika, na premogovne zaloge in slojne prilike, in to ne samo zaradi pravilnega bodočega razvoja proizvodnih pogojev rudnika.
Povečanje proizvodnih zmogljivosti našega rudnika je pa opravičljivo in nujno tndi zaradi naraščanja potreb po premogu, zaradi stalnega naraščanja našega bruto dohodka in vzporednega večanja vseh energetskih potreb.
Gibanje proizvodnih storitev v letih 1961—1965 pa bo v veliki meri odvisno od pravočasne izvršitve predvidenih rekonstrukcij naše transportne ln zasipne mehanizacije v jami in celotne rekonstrukcije separacije.
Povečanje sedanje višine proizvodnje po tem program n brez povečanja delavskega staieža in brez odpiranja novih jamskih polj bo pa možno samo z največjimi Investicijami za povečanje proizvodne zmogljivosti rudnika ta «■ povečanjem izvoznih transportnih in zasipnih kapacitet ter za rekonstrukcijo sedanje rudniške separacije, ki jč že izrabljena ln je že odslužila svojemu namenu.
Za odkopna dela ▼ jami pred vi- ! devamo močnejše transporterje, j ki bodo sposobni hitro in zanesljivo spraviti iz odkopov kar največje : količine premoga. Vgraditev moč- , nih ’ transporterjev na čelih bo omogočila tudi uvedbo množične- '• ga odstrel jevanja premoga na celi dolžini in višini odkopov. S takimi transporterji bo mogoče doseči tudi hitrejše napredovanje naših odkopnih čel in večjo koncentracijo pridobivanja premoga.
Tudi za transport po progah večjih etaž je v načrtu uvedba močnejših enovertžnih transporterjev ter širših gumijastih transportnih trakov večjih zmogljivosti.
Ob predvideni večji proizvodnji premoga bo treba misliti tudi na večje količine zasipnega materiala za zapolnitev izkopanih jamskih praznin. To je predvideno - zlasti v hrastniških jamah, kjer je pričakovati, da se bodo sloji v globini na mnogih mestih zravnali in bo prišlo odkopavanje etaž pod krovni no. Da se omogoči hitrejše napredovanje dolgih čel v teh pogojih, se bodo preskrbeli zasipalni stroji, ki delajo nepretrgano z večjo zmogljivostjo kot pri sedanjih zasipnih kotličkih.
Ob povečanja proizvodnje pa bo treba povečati tudi kapaciteto rudniške separacije. Sedanja pralnica premoga je stara že nad 56 let in je že tako Izrabljena, da jo bo treba zamenjati z novo, modernejšo, s katero bo mogoče spremeniti asortiment prodajnega premoga, zlasti še klasiratl tako-imenovani metalurški premog.
Istočasno z rekonstrukcijo oziroma obnove separacije je pa v načrtu tudi izgradnja naprav za filtriranje odpadnih vod separacije ter uporaba odpadlih gošč v cementarni.
Po perspektivnem planu se bo povečala zmogljivost ojstrške jame. V tej jami pridobljeni premog se sedaj odpravlja preko Izvoznega šahta Ojstro s prvotnim po-glabljalnim izvoznim vitlom, ki ne ustreza več potrebam niti po zmogljivosti niti glede končne globine jaška. Moderni izvozni stroj, ki i ga bomo vgradBi že v letih 1961—1
1965, bo imel večjo zmogljivost ter omogočil nadaljnja odpiralna dela ter povečanje proizvodnje ▼ tej jami.
Proizvodnja v jami in na površini na trboveljskem predelu rudnika bo v letih 1961-1965 ostala na sedanji višini, v Hrastniku in na Dolu pa se bo postopoma večala ter v letu 1965 dosegla porast skupnega povprečka iz leta 1966 za 26 %. Prav za toliko odstotkov se bo povečala tudi tako imenoma« na rudniška storitev. Predvideno večjo proizvodnjo bo rudnik oh istem staležu moštva in na istem obsegu jame dosegel z večjo koncentracijo pridobivanja premoga in hitrejšim napredovanjem odkopov.
Tudi odvoz rovnega premoga iu jamskih polj do separacije bo v bližnji bodočnosti modernizirali tako, da bo potekal hitreje In da se bodo bolje izkoriščale kapacitete. Poenotenje parka bo podjetje izvedlo že ▼ periodi 1961-1965.
Po opustitvi sedanje glavne rudniške železnice v Trbovljah, od rampe na železniški postaji da lesnega skladišča, bo rudnik uredil transport lesa in materiala s rampe na železnici na novo modernizirano skladišče lesa na IR etaži s kamioni.
Poleg že omenjenih investicijskih del je na rudniku Trbovije-Hrastnik predvidena tudi centralizacija strojne in elektro servisne ter skladiščne službe, tako za rudniške obrate v Trbovljah kakor tudi za* potrebe obratov v Hrastniku in na Doln.	LF
Obrat » Dol«.
PERSPEKTIVNI RAZVOJ RUDNIŠKEGA OBRATA DOL
Vozički, polni črnega zlata
Pred letom 1955 skoraj ni bilo sledu o kakem jamskem obratu na Dolu pri Hrastniku. Cesta, ki se vij« z Dola preko precej strmih klancev proti severu na planinsko postojanko Kal nad Hrastnikom, je bila ▼ glavnem brez večjega prometa. Na njej si srečaval le" domačine iz okoliških vasi, ki so hiteli v dolžno po opravkih, ali pa nedeljske izletnike, ki jih je vabil Kal s svojimi naravnimi lepotami in . s svojo spokojnostjo. Danes drvijo po tej cesti kamioni, naloženi z jamskim lesom in raznim materialom za novozgrajeni rud-nifiki obrat Dol. Prejšnjo tišino motijo Jamski vozički, polni črne-
ga zlata, ki ga je narava ustvarjala in čuvala v zemeljskih globinah milijone let. - Prejšnji mir moti hrup delovnih strojev, piskanje sirene in drdranje Diesel lokomotiv, ki odpravljajo po nasipu polne vozičke kvalitetnega metalurškega premoga k izvoznemu jašku m po jašku 153 metrov globoko na tako imenovano Zvezno progo, ki je pod zemljo zvezana s premogovno seperadjo v Trbovljah.
Prva raziskovalna dela na Dolu so bfla že leta 1871. vendar niso pokazala pričakovanih rezultatov. Kmalu po osvoboditvi so pa z raziskovanjem terena spet pričeli, in to z gnanjem raziskovalnih prog, s katerimi so odkrili stojišče premoga velike kalorične vrednosti in nizkega odstotka žvepla. Prav tako so naš&i premog z vrtanjem na Bmlci v globini 327 metrov. Najgloblja vrtina, ki so jo napravili na Brnici, znaša 635 metrov.
Z raziskovanjem terena so nadalje ugotovili, da sega Stojišče premoga od vzhodne meje jamskega obrata Hrastnik (Kotno polje) do zahodne meje rudnika Laško, to je na dolžini 2600 metrov. Po teh ugodnih raziskovalnih delih so 19. julija 1955 začeli s tako imenovanimi jamskimi odpiralnimi deli. Z ustanovitvijo rudniškega obrata Dol, ki spada v sestav Rudnika Trbovlje—Hrastnik in obsega 3 sektorje (Zahodni. Srednji in Vzhodni sektor), je sedaj sklenjena veriga jamskih obratov od Rudnika Zagorje do Rudnika Laško. Stojišče prištevajo k strmim in tankim premogovnim slojem ter je tektonsko precej porušeno. Debelina premogovne plasti se močno spreminja, tako po padu kakor tudi po smeri plasti.
Meseca marca 1965 so bila odpiralna dela Zahodnega in Srečkije-ga sektorja v glavnem končana.
izvodnjo in se tako vključil med Ta rov bo naravni podaljšek kri-
ostale proizvodne obrate premoga Rudnika Trbovije-Hrastnik. Domači rudarji, rudarji oziroma delavci iz okoliških vasi in ostalih krajev, med drugimi tudi rudarji z rudnika Pečovnik, ki so morali ustaviti delo zaradi vdorov vode, so začeli prihajati na nova delovna mesta obrata Dol. Jama je zaživela svoje rudarsko življenje, zaživeli so odkopi, proge z vozički, polnimi nakopanega premoga, zaživel je izvozni stroj jaška, ki spravlja vsak dan večje količine premoga po zvezni progi v Trbovlje, premog - kruh rudarjev in njihovih družin v zasavskih revirjih.
Na obratu Dol se premog odkopava v Zahodnem sektorju s smernim odkopom, v Srednjem sektorju pa Sirokočelno (Blanzy metoda) z jeklenim podporjem in mehaniziranim odvozom (enoverižni transporterji). Zaradi velikega hribinskega pritiska, ki se pojavlja, se v zadnjem času pripravlja le vsaka druga etaža tako, da je med dvema etažama po višini 3 metre celine. S tem načinom pripravljanja etaž so se vzdrževalni in pripravljalni stroški pocenili, pridobivanje premoga na čelih je pa precej ugodneje. Verjetno bo sedanja odkopna metoda glede na težavne slojne prilike doživela raame spremembe v skladu z želeno koncentrirano produkcijo. Zaradi izredno ugodne lege talnrne tn njenih dobrih lastnosti se premog odkopava z rušenjem čela. kar pocenju-je pridobivanje premoga.
Kakor že rečeno, se trenutno odkopavata dva sektorja. V aprilu 1961 bodo pričeli še z odpiralnimi deli na Vzhodnem sektorju, ki meji na jamski obrat Brezno Rud-nfca Laško. Na koti 470 bodo napravili jamsko obzorje v litvanskem apnencu, in sicer s tako
DeUvski nat
, je tedaj prešel v rodno pro-imenovanim Morarvsfcfen rovom. —
štandolskega rova (870 m) in bo dolg 650 roaijrkvl Jteseca maja — ko bo montjran* 280‘ metrov dolga žičnica od vhoda krištandol-skega rova do kote 530 — bodo tudi na omenjeni koti začeli odpirati obzorje v litvanskem apnencu. 2ičnico bodo uporabljali za dostavo jamskega lesa, ki bo služil podporju odpiralne proge, kasneje pa tudi na odkopih premoga.
Po končanih delih na odpiralnih progah na koti 470 in 530 bodo nadaljevali z izgradnjo jaška, preč-nic, smernih prog in sipalnih jaškov. Po petletnem perspektivnem planu je predvideno, da bodo odpiralna dela skončana konec leta 1963, tako da bo omenjeni Vzhodni sektor že naslednje leto lahko prešel na pridobivanje premoga. V tem času bodo pa začeli odpirati hirizont na koti 326 Zah. sektorja. V letu bodo produktivni vsi trije sektorji, proizvodnja premoga se bo pa tedaj v primerjavi z lotom 1961 povečala za 100 odstotkov. Tudi jamska storitev se bo povečala od sedanje planirane storitve (1,3 tone na moža) na 1,7 tono na moža in šiht, kar bo precej znižalo stroške pri dobivali ja premoga. Ker odkopavanje relativno hitro poteka, bodo leta 1965 pričeli z izgradnjo obzorja na keki 403 v Srednjem sektorju, pri čemer bo podaljšek tega horizonta Odpri tudi Vzhodni sektor tako, da bo obzorje med k r i štaodoi skim rovom in koto 403 pripravljeno za odkopavanje. Ko bodo napravili omenjeno obzorje, bo prevoz premoga kakor tudi dostava lesa in materiala, ki feedaj potoka po dveh zaviralnicah, občutno olajšan.
Glede na ne ravno lahke slojne prilike bo treba nenehno proučevati možnosti čimbolj osredotočenega pridobivanja premoga, s čimer se bodo pocenili proizvodni stroški.	2am
DECENTRALIZACIJA SINDIKALNEGA DELA NA RUDNIKU TRBOVLJE - HRASTNIK
Brez vmesnega člena
i

**ynši.**l*nSMhllS M«.
Na »Njivi« v Trbovljah
Z zaključkom občnih zborov sindikalnih podružnic na Rudniku Trbovlje — Hrastnik je bila Izvedena tudi reorganizacija oz. de-, centralizacija sindikalnega dela : pri podjetju. Formiranje ekonom-: skih enot je terjalo tudi decentra-! lizacijo sindikalnega dela, to je i približanje sindikalnih podružnic članorh posameznih ekonomskih enot ter večjo samostojnost v sindikalnem delu. Tako je bilo na območju celotnega rudnika ustanovljeno 15 sindikalnih podružnic in sicer na področju ObSS Trbovlje deset ter na področju Hrastnika pet podružnic. Ni pa še dokončno rešeno vprašanje sindikalne podružnice Rudarsko-grad-benega obrata (RGO) na rudniku, ki ima svoja delovišča raztresena na območju celotnega teritorija FLRJ.
Dokončno je bila sprejeta predlagana varianta, da na področju celotnega rudnika deluje Rudniški sindikalni odbor brez vmesnega člena na območju obeh občin Trbovlje in Hrastnik. Tako bo mogoče uveljaviti enotno sindikalno politiko in uspešnejšo obravnavo problemov podjetja po sindikalnih organizacijah ter u-soešnejše delo osrednjega delavskega sveta rudnika in gospodarjenja na njem sploh.
Kaj so pokazali nedavni občni zbori sindikalnih podružnic rudniških ekonomskih enot oz. obratov na področju ObSS Trbovlje? Vsekakor premalo konkretnih obravnav problemov in novih nalog sindikalnih podružnic v okviru ekonomskih enot oz. obratov, tako v samih poročilih kot v razpravah. Ze sama poročila niso nakazovala mesta sindikalne organizacije pri nadaljnjem izpopolnjevanju našega delavskega samoupravljanja ter kompetenc obratnih delavskih svetov v podjetju, ki naj bi jih slednji dobili v skladu z uveljavljanjem gospodarskih predpisov, ki so bili sprejeti. Tudi glede samega nagrajevanja ni bilo dovolj konkretnih predlogov za Izpopolnitev tega
sistema ter delitve dohodka znotraj ekonomske enote — pravilnikov o nagrajevanju oz. o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka ne le v okviru celotnega podjetja, marveč v okviru ekonomske enote.
Vsa poročila so bila več ali manj podobna poročilom letnih konferenc, dosedanjih sindikalnih odborov na rudniških obratih. Spričo
samostojnosti, ki jo imajo sindikalne podružnice po statutu ZSJ, smo pa pričakovali več razpravljanja prav o vprašanjih, ki smo jih navedli.
Novoizvoljenim odborom sindikalnih podružnic v podjetju bo pa vsekakor potrebna večja konkretna pomoč po sindikalnih svetih, da bodo podružnice našle svoje mesto v ekonomskih enotah ter v
skladu z nalogami, ki jih jim je nakazal zadnji plenum Centralnega sveta ZSJ. Prav tako bo moral tudi osrednji rudniški sindikalni odbor storiti vse potrebno, da bodo sindikalne podružnice po ekonomskih enotah odigrale svojo vlogo, ki jo imajo v nadaljnjem izpopolnjevanju sistema delitve dohodka in poglabljanju delavskega samoupravljanja.	X.
Vzdrževanje osnovnih sredstev
Anketa o samoupravljanju v rudniku Trbovlje-Hrastnik
Ob seminar/ih za sveta in- obratnih DS na
člane osrednjega delavskega je rekla, da prihaja 23 odstotkov predlogi na Rudniku Trbovlje - Hrast- DS, 14 odstotkov od komisij, 31 odstotk
.ov od članov kov od kolek-
nik za območje trboveljske občine je Delavska uni- tiva, a od uprav: 32 odstotkov. Tretja skupina se je verza v Trbovljah izvedla prvo interno anketo o izrekla, da je 22 odstotkov predlogov od članov de-mnenju članov DS rudnika g delovanju samouprav- lovskega sveta, 22 odstotkov od komisij, 13 odstotkov nega organa.	od kolektiva, a od uprave 42 odstotkov. Četrta fku-
Anketo je delavska univerza izvedla anonimno in pina je pa odgovorila, da prinesejo na seje 13 • od-po skupinah. Postavila je nekaj vprašanj, na katera stoikov predlogov člani DS, 17 odstotkov komisije,
so elani DS odgovorili.
Prvo vprašanje se je glasilo: ALI STE BILI ZADOVOLJNI S PRIPRAVAMI ZA SEJE DELAVSKEGA SVETA V VASEM PODJETJUI
V prvi skupini, ki je imela 27 slušateljev, jih je
kolektiv 13 odstotkov, a uprava 37 odstotkov.
Tako se glase odgovori članov delavskega sveta, ki so več ali manj novoizvoljeni v organe samouprave podjetja.
Odgovori anketirancev narekujejo sindikalni po-
36 odstotkov odgovorilo z eda*, 32 odstotkov z »ne*, druinici podjetja, kaj bo še neba storiti za izboljŠa-12 odstotkov pa z »delno*. V drugi skupini (26 slu- nje dela samoupravnih organov. Predvsem glede pri-šateljev) je 6S odstotkov reklo »da*, 9 odstotkov prav za zasedanje, posvetovanj s člani delavskih svetne*, 2J odstotkov pa »delno*. Iz tretje skupine (27 tov in kolektiva glede priprav programa zasedanj itd. slušateljev) je 68 odstotkov odgovorilo z »da*, 24 od- Vsaka anketa ima svoj smisel, ce o njenih rezul-stotkov z »ne*, 8 odstotkov pa »delno*. V četrti sku- tatih razmišljajo odgovorne politične organizacije v pini je pritrdilno odgovorilo 32 odstotkov slušateljev, podjetju, a tudi sam delavski svet naj bi od govore negativno 31 odstotkov, delno zadovoljnih je pa bilo vprašancev proučil in o njih napravil potrebne za-
17 odstotkov
Drugo vprašanje: ALI STE BILI PRAVOČASNO
ključke.
Iz prvih dveh vprašanj sledi, da je le 30 odstot-
SEZNANJENI S PROBLEMI, O KATERIH STE kov članov zadovoljmh s pripravami na seje DS, in
NA SEJAH RAZPRAVLJALI?
manj 'kat polovica članov sodi, da je pravočasno se-
Iz prve skupine jih je 41 odstotkov odgovorilo znan jena z vprašanji, o katerih bo delavski svet raz-»da*, 33 odstotkov »ne*, 26 odstotkov pa »delno*, pravljal in sklepal. Gre torej za to, da bo treba skr-Iz druge skupine je odgovorilo 77 odstotkov pritr- beti za pravočasno dostavo gradiva elanom za bližnje dilno, 3 odstotkov negativno, 18 odstotkov je pa bilo seje, ki pa mora biti tudi dobro izdelano in seveda delno zadovoljnih. V tretji skupini ie odgovorilo 24 vsem razumljivo. Treba bo morda tudi misliti za nove odstotkov slušateljev »da*, 28 odstotkov »ne*, 48 od- oblike priprav na seje DS, tako ati bi elani DS dobili stoikov pa »delno*. V četrti skupini je bilo 43 od-, najprej osnutek predloga dnevnega reda in bo le-ta stoikov zadovoljmh, 33 odstotkov nezadovoljnih, po predlogih članov m nnhovth pripombah osvojen delno zadovoljnih pa 22 odstotkov.	ter tedaj razposlan z gradivom za sklic seje. Seveda
Tretje vprašanje se je pa glasilo: OD KOD PRI- bi bil to daljši postopek bo pa poglobil demokrauč-HAJA NAJVEČ PREDLOGOV ZA PROGRAM nost in pritegnil vse člane DS k sestavi dnevnega SEJ DELAVSKEGA SVETA?	reda seje, sindikalnim organizacijam pa omogočil, da
Prva skupina slušateljev je odgovorila, da prihaja bodo prinesle predloge k dnevnemu redu oziroma k od članov delavskega sveta 23 odstotkov predlogov, materiji, ki jo bo obravnaval centralm delavski svet 16 odstotkov od komisij, od kolektiva 19 odstotkov, ali pa obratni delavski sveti.
a od uprave 42 odstotkov predlogov. Druga skupina	*•
Prva postavka r razporeditvi zaključnega računa vsake gospodarske organizacije kakor tudi drugih ustanov, ki morajo vedeti za svoje stvarno premoženjsko stanje, je razred konta »Nič — Nič« (O 0), ki nosi naslov »Osnovna sredstva«. To so tista sredstva, ki jih je družba dala gospodarski organizaciji (podjetju) ali ustanovi na razpolago z določenimi obveznostmi, da bi se ta sredstva čimbolj ekonomično izkoriščala; to so sredstva, ki služijo določeni gospodarski enoti kot osnovna sredstva za čim uspešnejše eks-ploatiranje oziroma proizvajanje tistih produktov, zaradi katerih je bilo podjetje ustanovljeno.
V glavnem se osnovna sredstva delijo na zemljišča, gradbene objekte, tovarniško opremo in drugo. Pod zemljišča spadajo na primer parcele, na katerih stoje zgradbe podjetja, ali pa tudi zemljišča — površine, ki so podjetju na razpolago za eksploatiranje na površinah ali pa tudi pod zemljo (rudniki, kamnolomi Itd.).
Med gradbene objekte se razporejajo vse poslovne oziroma tovarniške zgradbe na površini ali pod zemljo, ki služijo proizvodnemu namenu. Semkaj štejemo tudi vse objekte prometa in prevoza, nadalje vsa omrežja energetskih in prenosnih naprav.'
Pod opremo pa sodijo vsi stroji in naprave ter instalacije v zvezi z njimi. Nadalje štejemo v to skupino tudi vsa sredstva za transport in zveze, veliko orodje, instrumente, aparate, laboratorijske opreme ter ostali inventar, kakor na primer pohištvo, pisarniška oprava in podobno.
Vsa ta sredstva, ki jih razporejamo v več kakor sto podskupin, imajo, računajoč njihovo verjetno življenjsko dobo, določeno pro-centno stopnjo za obračun njihove amortizacije, to je odplačevanje dejanske vrednosti določenega osnovnega sredstva za dobo njegove funkcionalnosti do izteka njegove življenjske zmogljivosti oziroma uporabe. Na 'podlagi te procentne stopnje vsako leto napravimo obračun amortizacije — odplačevanja za vsako leto posebej. — S skrbnim vzdrževanjem osnovnih sredstev pa njihovo živ-ljensko dobo lahko pogosto podaljšamo.
Ker je pravilno in smotrno gospodarjenje z osnovnimi sredstvi eden izmed najvažnejših činite-ljev za uspešno in nemoteno delovanje vsake gospodarske organizacije, je za organizacijo evidence osnovnih sredstev po uredbi o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi v gospodarskih organizacijah in drugih ustanovah neposredno odgovoren glavni direktor podjetja.
Malomaren odnos do dobre evidence osnovnih sredstev ima za posledico, da se le-ta ne uporabljajo oziroma izkoriščajo zadosti
O dobro negovanem orodju najbrž še nikoli nisi nič slišal
ekonomično, da se v takih primerih kaj rada kopičijo tista osnovna sredstva, ki za podjetje niso uporabna ali potrebna, da se tedaj lahko pretirava pri nakupovanju oziroma pri gradnji sredstev, ki za proizvodnjo niso neogibno nujna. Tista podjetja, ki zaradi slabe, površne evidence ne morejo ugotoviti stvarne vrednosti svojih osnovnih sredstev, tudi ne morejo ugotoviti stvarnega premoženja svoje gospodarske ustanove. V takem primeru je vse delo v podjetju po ekonomsko-finančni lipiji onemogočeno in brez prave osnove, kar ima za posledico, da so vse kalkulacije in računi nerealni.
Tudi kontrola nad ekonomičnim vzdrževanjem in ohranitvijo osnovnih sredstev je mogoča le tedaj, če je evidenca teh sredstev neporečna.
Če hočemo smotrno vzdrževati
osnovna sredstva, moramo v prvi vrsti poznati njihovo karakteristiko, kar ugotavljamo iz dokumentov naročil in dobav teh sredstev. Vse te listine moramo opremiti s potrebnimi orientacijskimi označbami, ki jih podjetje vodi in hrani v posebnem registru. S temi orientacijskimi označbami morajo biti opremljena tudi vsa osnovna sredstva, da s tem omogočimo funkcionalnost sredstev na eni ter njihovo vzdrževanje na drugi strani. Vsa osnovna sredstva se morajo redno pregledovati in periodično ugotavljati njihovo stanje. Brezpogojno je pa treba ob kontroli vztrajati na orientacijskih označbah osnovnih sredstev. Ako se te izgube, je otežkočena, če ne onemogočena kontrola nad osnovnimi sredstvi, ki v takih primerih lahko neizkoriščeno propadajo ali se izgube, lahko se tudi nezakonito odstranijo ter uporabljajo v druge, nedovoljene namene. Vse to ima za podjetje lahko hude posledice in izgube v finančnem pogledu. Zato je natančna evidenca osnovnih sredstev absolutno nujna.
Prav tako je nujno potrebno, da , tudi neposredne upravljavce osnovnih sredstev v gospodarski organizaciji seznanimo, kako hude posledice lahko rodi pomanjkljiva evidenca teh sredstev ter malomaren odnos do njih in njihovega vzdrževanja in ohranitve. Ko bomo postavili pod material.no odgovornost vse tiste, ki neposredno odgovarjajo za poverjena jim osnovna sredstva, namreč za njihovo natančno evidenco, vzdrževanje in očuvanje, smo lahko prepričani, da bo iniciativa za uvedbo dobre evidence in vzdrževanje osnovnih sredstev prišla prav iz njihovih vrst.
Dobro gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, skrb za vzdrževanja In odrivanj č teh sredstev je spričo velikih investicij, ki jih moramo nenehno vlagati za njihov nakup in obnovo, prav tako važno vprašanje za vsakogar in vse, kakor je važna dobra in čimvečja proizvodnja materialnih dobrim saj je od obeh odvisen naš osebni in družbeni standard. M. V.
Kaj je z oddihom v letu 1961
Ni več daleč do tega, ko se bomo začeli spet resneje ubadati s problemi oddiha članov delovnega kolektiva Rudnika Trbovlje — Hrastnik. Pri tem bomo našo dejavnost predvsem usmerjali na organiziranje kar najbolj cenenega in zdravega oddiha članstva. Glede vprašanja, da nudimo našim ljudem kar najbolj zdrav in cenen oc]dib, smo v zadnjih dveh letih dosegli pomemben uspeh, ki ga najzgovorneje ilustrira številna udeležba, saj je samo v letu 1960 izkoristilo 2.003 članov kolektiva in njihovih ožjih svojcev usluge v naših dveh počitniških domovih na Rabu in Bledu ter na okoliških planinskih postojankah.
Tudi letošnje leto bo težišče od-
diha slonelo na našem počitniškem domu na Rabu, ki te po svoji mikavni legi in ugodnih klimatskih prilikah postal že kar nenadomestljiv faktor vsega letovanja našega kolektiva. Nič manjše ni tudi zanimanje naših ljudi za Bled, kjer letujemo že polnih enajst let. Zal je pa pogodba z najemnikom zgradbe, v kateri smo Vsa leta letovali, letos potekla.
Z ObLO Bled so v teku razgovori, da nam dodeli drugo zgradbo, ki je bila medtem že izbrana in bi jo i primerno adaptacijo usposobili za naš nov počitniški dom. Od uvidevnosti tamkajšnjega ljudskega odbora je odvisno, če bomo tudi v bodoče še lahko letovali na Bledu.
Zelja nas vseh in prizadevnost
UKW zveza z Ljubljano
Prejšnjo sredo je pričela delovati telefonska UKW iveza med Ljubljano ln zasavskimi revirji. Po poskusnem obratovanju je začela ta zveza od 22. marca dalje redno obratovati. Novi 24-ka-nalskl sistem ofhogoča telefonsko zvezo Trbovelj, Zagorja. Hrastnika, Radeč tn Zidanega mostu z Ljubljano.
Ko bo predvideno konec meseca julija pričela obratovati tranzitna avtomatska medkra-
RK V TRBOVLJAH JE MOČNO POVEČAL ŠTEVILO ČLANSTVA
Iz statističnih poročil, ki jih je objavil občinski odbor RK v Trbovljah, je videti uspešno rast te množične humane organizacije. V letu 1953 je imel Rdeči križ 1862 članov v občini, lansko leto pa že 3527.
Iz teh podatkov opazimo, da je članstvo organizacije RK v Trbovljah v zadnjih sedmih letih po-rastlo kar za 212 odstotkov, kar je vsekakor velik uspeh, saj vključuje RK vsakega tretjega volivca oeiroma vsakega petega državlja-aa v kraja*
jevna centrala v Ljubljani, bo tudi ta telefonska zveza vključena skupaj z Gorenjsko, Goriško in s Koprskim v enotno avtomatsko telefonsko mrežo.
DEJAVNOST
PODMLADKARJEV RK
V TRBOVLJAH
Podmladkarji Rdečega krijta so v trboveljski občini zelo številni, saj je v organizacijo RK vključenih 3209 učencev vseh šol v občini ali 95 odstotkov vseh Solarjev. - V štafeti mladosti je lani sodelovalo 250 podmladkarjev.
Lansko leto je komisija za podmladek organizirala 6 začetnih tečajev, in sicer 4 za učence osn. šole v Zg. Trbovljah, dva pa na šoli na Dobovcu. Skupaj Je končalo t« tečaje in prejelo ustrezna potrdila 78 podmladkarjev. T.
Novo cestišče
Delavci Komunale v Trbovljah so pred dnevi dogradili preko pot sto n^etrov novega cestišča od rudniških garaž prati Nasipom. -Zdaj pa so pričeli z gradnjo ceste proti Šuštarjevi koloni*.
.... *
»Zate« na Bled«, kjer bode v leta 1*» leto vaU MteeeUeU rudarji ta njtteve družine
organov upravljanja na rudnika gre za tem, da se, če le mogoče, uredi možnost letovanja v teta najlepšem predelu naše ožje domovine.
Tudi letos bodo pa na volja vsem, ki bi radi v miru in odmaknjenosti od vsakdanjega življenj* preživeli svoj dopust, naši okolisk1 planinski domovi na Partizanske"1 vrhu, Mrzlici, Kalu in Kumu.
Kot novost lahko letošnje let" omenimo, da bo najbrž mogoče ležišč zamenjati s počitniškim do-mom STT v Crikvenici. Razgovor>
0	tem vprašanju so med preditav-niki obeh domov — v CrikveruC1 in na Rabu — že v teku.
Po izvolitvi enotnega odbor* rudniškega sindikata, ki bo koord1' niral delo bivših sindikalnih P"' družnic v Trbovljah in Hrastnik*’ smo na upravi podjetja dopolnio komisijo za letni oddih, katet, glavna skrb in naloga je, da P j1' pravi vse potrebno za pričetek tavanja v letošnjem letu. V krt kem ko razpisan vpis rcflektan10’. za letovanje, ki se bo ob zadost priglasitvi letos pričelo v dm»
• polovici meseca maja.
1	Vse tiste, ki se bodo letos. tr!; glasili za letovanje na Rabu, gotovo zanimalo, da so v teku govori s »Kvarner—Ekspresso
ki nam je ponudil za prevoz n*1^, dopustnikov na progi Jablanac Rab — Jablanac večjo motor ■ ladjo »Polet*, s čimer bo ustreženo vsem, ki z doscdai'j0 ' načinom prevoza na tej progi n bili povsem zadovoljni.	j
! Vzporedno z organizacijo standardnih oblik letovanja pa .. mo skušali uvesti oziroma °,r&Zj)t tirati tudi eno in dvod"‘^ rekreacijske izlete, ki naj bi v ^ Joče postali stalna oblika in , ,,i v verigi prizadevanj za počite* oddih nas vseh.	_	^
Ob organiziranju letovanja . naj nam ne bo edini smoter letovanje kot tako, ampak in sprostitev vseh telesnih ^0 skih zmogljivosti. Tudi s tem P pripomogli k dvigu splošnega . voja dklovnih Iptdi. . 'jpM
ZAKAJ TOLIKO UGOVARJANJ PROTI DECENTRALIZACIJI
DISCIPLINSKIH KOMISIJ
Na Rudniku Trbovlje-Hrastnik 80 preteklo leto in letos izvedli Vrst<> pomembnih ukrepov za decentralizacijo dela in približanje samoupravljanja v obrate podjetja oziroma v ekonomske enote. Vzporedno s tem so na rudniku ob občnih zborih sindikalnih organi-zacij ustanovili tudi samostojne sindikalne podružnice in podobno.
V tem članku bi želeli izreči nekaj misli, ki naj bi pripomogle k nadaljnji izpopolnitvi in decentralizaciji določenih služb, predvsem Pa komisij, ki so doslej delale le v osrednjem delavskem svetu podivja, jih pa kaže prenesti v obratne delavske svete.
Največ besed in pomislekov je bilo izrečenih glede komisij, ki naj bi se ustanovile v obratnih delav-
skih svetih, in pristojnosti le-teh. Hoteli bi poudariti, da je nujno, da se decentralizira tudi delo disciplinskih komisij.
Doslej je v glavnem obstajalo mnenje, da disciplinska komisija deluje le pri osrednjem delavskem svetu. Bilo je rečeno, da je mogoče obdržati enotno disciplinsko politiko samo tedaj, če deluje za celoten rudnik ena komisija.
Ali je to res tehten razlog? Sodimo, da ne. Zakaj? V državi FLRJ imamo v < okviru našega sistema enotnosti državne oblasti sodišča, ki kot pravosodni organi opravljajo sodne funkcije države. Sodišča so torej organi, ki izrekajo sodbe o vseh važnih vrednotah naše družbe, o življenju in svo-
bodi državljanov, o premoženju in z zakoni priznanih pravicah in dolžnostih državljanov, gospodarskih organizacij, ustanov itd.
Vse te funkcije opravljajo razna sodišča na raznih stopnjah in popolnoma različni ljudje, ki se pa v svojem delu ravnajo po določilih zakonov, po ustavi in splošnih moralnih merilih o določenih kritičnih dejanjih.
Ce sedaj napravimo to primerjavo z našimi disciplinskimi komisijami v gospodarskih organizacijah, potem vidimo, da lahko brez skrbi prenesemo pristojnosti glavne disciplinske komisije določenega podjetja na pristojnosti obratnih disciplinskih komisij, ne da bi s tem omajali ali rušili enotnost obravnave posameznih prime-
Večina ljudi pozna PTT dejavnost le po poštni službi, po telegrafu in telefonskem prometu in po odnosih z dostavnim osebjem. Le redki imajo priliko, da se seznanijo tudi z notranjim ustrojem in mehanizmom te pomembne službe. Zato se je naše uredništvo odločilo, da objavi nekaj podatkov o pomenu in razvoju PTT službe v svetu in pri nas.
Osnovna značilnost PTT dejavnosti je ta, da ne pozna nobenih meja in se razvija po svetovni, mednarodni mreži in tudi ne pozna nobenih političnih blokov, je torej ena izmed redkih internacionalnih služb.
PTT služba je posebna vrsta gospodarske uslužne dejavnosti, ki ji je v sestavu narodnega gospodarstva določena posebna posredovalna naloga.
Razvoj poštne, telegrafske in telefonske službe kaže pri nas v zadnjih desetih letih, da pride po 1 pošta na 44 kvadratnih kilometrov oziroma 3424 prebivalcev, medtem ko pride v zveznem merilu po ena pošta na 85 kvadratnih kilometrov ali 5943 prebivalcev. V trboveljskem PTT podjetju pride 1 pošta na 34 kvadratnih kilometrov ali 4912 prebivalcev.
Selški dostavni rajoni so se v tem desetletju povečali od 980 na 1364. Izven dostave pošte je v LRS le Se okrog 57 tisoč prebivalcev, medtem ko jih je bilo pred 10 leti še 160.000. Na območju naše pošte je še izven dostave pošte 2158 prebivalcev.
Vigred se povrne...
Ni je pa dočakal nas splosno Znani in vedno šegavi Djoko V sveži grob smo pred dnevi spustili dolgoletnega člana nase delovne skupnosti, inženirja V uk-sana. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi znanci, prijatelji* in stanovski tovariši, da izrečejo skrušeni družinici globoko sožalje, da ga spremijo na njegovi zadnji poti in končno, da položijo na prerani grob cvetje in vence ter se poslednjikrat poslovijo od možatega Ličana.
Rojen v osrčju kršne in revne Like, v Otočcu 1912. leta, je ir. Djordje V uk san po končani osnovni soli obiskoval srednjo šolo, ki jo je pa dokončal v Novi Gradiški.
Po tem dogodku se je tudi začrtala njegova bodoča življenjska pot v rudarstvo.	_	^
Vpisal se je na montanisticni oddelek tehniške fakultete » Ljubljani, ki je bil takrat edini tovrstni oddelek v državi.
Tu se je pričela njegova rudarska vzgoja. Z napredovanjem v študiju se je sproti vedno bolj prilagajal okolici, v kateri je živel in se počasi natulariziral, pri tem pa nikdar pozabil svojih kršnih krajev, o katerih je vedno gozioril z navdušenjem.
Po sprejetju diplome rudarskega inženirja ter kratkotrajne zaposlenosti v premogovniku Si-verič je njegova nadaljnja rudarska praksa potekala v Hrastniku in Trbovljah, kjer ^ pa je tudi opravil svoj zadnji šiht.
S pravilnim odnosom do podrejenih in stalno pripravljenostjo, da sprejeto nalogo svojih nadrejenih čimbolje izvrši za razcvet podjetja, si je ustvaril potreben ugled in spoštovanje kakor tudi dobro ocenitgv svojega dela.
Kljub dolgoletnemu zrahljanemu zdravju se je vneto udejstvoval tudi izven službe. Bil je navdušen gasilec ter vzpodbuden član Sveta za komunalne zadeve, Njegova dejavnost se je pa izživljala tudi v strokovnih organizacijah. in to kar se da uspešno, kar priča njegovo častno članstvo v Društvu rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov.
, Rudnik Trbovlje — Hrastnik je izgubil vestnega in marljivega delavca, premnogi pa nepozabnega znanca, sodelavca in prijate
Naj m« bo lahka slovenska bi mu bila
Zaradi pomnožitve dostavnih rajonov se je tudi število pismonoš v republiki povečalo od 865 na 1055.
PTT služba je uvedla tudi lastne avtobuse in furgone za dostavo pošte. Na ta način se je število pošt, ki prejemajo tvarino do 8. ure zjutraj, povečalo od 33 na 80 odstotkov.
V	zadnjih desetih letih je bilo v LRS kupljeno postnih vagonov v vrednosti 600 milijonov dinarjev.
Tudi poštne pošiljke so v tem razdobju porastle od 113 na 128 milijonov uslug v fazi sprejemi. _
V	telegrafskem prometu je število uslug narastlo za 10*/», in sicer od 709.000 na 799.000.
Prenos telegramov se opravlja samo s teleprinterji in po telefonu. Danes imamo v LRS 40 telegrafskih vozlišč. Hitrost posredovanja telegramov se znatno zboljšuje. Doslej je vključeno že 14 telegrafskih centrov z 22 delovnimi mesti ▼ tako imenovano Genteks mrežo preko ATG central. Pred leti smo imeli 6 ročnih telegrafskih central s 780 priključki, danes je pa v prometu že 130 avtomatskih priključkov. Od 100 teleprinterjev jih imamo danes 234.
Kakor se razvija notranji telegrafski promet, tako se le-ta širi tudi z drugimi državami. Tako je promet odprt s 40 državami. PTT služba ima sedaj že 100 telegrafskih naročnikov. Bilo hi jih še več, čt ne bi morali naročniki sami uvažati teleprinterjev.
V	Ljubljani so montirali tudi sprejemni in oddajni fototelegraf-ski aparat, ki pomeni nadaljnjo modernizacijo naše telegrafske siuž-be.
Tudi telefonski promet je doživel v zadnjik 10 letih znaten porast in boljšo tehnično opremljenost.
V	Sloveniji so telefonski promet uvedli konec preteklega stoletja. Do začetka prve svetovne vojne smo imeli 89 telefonov s približno 4500
naročniki.
Med drugo svetovno vojno je bilo obstoječe telefonsko omrežje hudo porušeno. Ob delni razširitvi smo imeli leta 1950 le okoli 10.500 telefonskih naročnikov, v Trbovljah pa 205 za celotno področje okrajne pošte.
V	desetih letih je porastlo število telefonskih naročnikov za okoli 10.000, na našem območju na 547,
V Sloveniji pride sedaj na 100 prebivalcev 1,25 glavnega telefona, če upoštevamo tudi stranske priključke, pa 2,4. V Trbovljah pride na 100 prebivalcev 1,1 telefona.
Mednarodni telefonski promet je uveden s 143 deželami, od tega z vsemi deželami v Evropi in 103 na drugih kontinentih.
Telefonski promet je porastel v zadnjih desetih letih od 30,846.000 na 55,241.000 pogovorov ali za 75 odstotkov, ročni telefonski promet pa za 43 %. Občutno je pa porastel krajevni in medkrajevni avtomatski telefonski promet od 16 milijonov 630.000 na 35,058.000 pogovorov, t. j. za lit .	.
Napredek je velik, saj smo imeli leta 1950 osem avtomatskih central z 10.300 priključki, sedaj je pa teh j central 28.
Tudi medkrajevni telefonski pro- ( met se je povečal od 4,509.000 pogovorov na 6,272.000 v letu 1959, t. j. za >9%.
Telefonska služba se razvija po fizičnih zračnih in podzemeljskih vodih, po visokofrekvenčnih (VF) kanalnih sistemih in ultrakratkova-lovnih (UKV) zvezah.
Kljub pomembnemu napredku v telefonski službi so predvidene še velike modernizacije v tej uslužno-sti posebno velika investicija jc pa na’ vidiku s položitvijo koaksialnega kabla na glavni magistrali: Skoplje, Niš, Beograd Zagreb Novo mesto, Ljubljana, Celje, Maribor -državna meja, V. ne bo samo važnega pomena za izboljšanje notra-
v Hrastniku Šola za starše
Ta teden bodo v Hrastniku zaključili Solo za starše, ki je delovala v okviru Delavske univerze. Sola za starše Je potekala _v štirih oddelkih in so Jo obMBOvaie
njega telefonskega prometa, temveč tudi za mednarodni tranzitni telefonski promet. Velika prednost tega kabla je, da omogoča istočasni prenos 960 telefonskih pogovorov, medtem ko jih je na navadnem kablu mogoče samo 60.
rov. To v prvi vrsti, ker imamo na primer zakon o delovnih razmerjih, ki jasno in konkretno obravnava in določa disciplinski postopek, vrsto kazni za posamezna dejanja. Nadalje so mopale vse gospodarske organizacije sprejeti svoje pravilnike o delovnih razmerjih, v katerih so določbe prilagojene prilikam in razmeram. — Ce imamo vse to, potem ni treba dvomiti o neenotnosti postopkov, o neenotnosti kaznovanja posameznih prestopkov ipd.
Vprašanje se poraja le v tem, kako še izpopolniti naše disciplinske pravilnike, da bodo še podrobneje navajali in obravnavali ves kompleks te obširne tematike, jasno in konkretno določali pravice in dolžnosti vodilnega osebja pri izrekanju kazni in sporedno s tem tudi pravice in dolžnosti posameznih komisij.
Verjetno bo v začetku dvoje kriterijev, ki pa bodo morali biti v načelu v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in z ustreznimi pravilniki podjetja. Vsekakor pa bodo morale komisije upoštevati tako interese in pravice ter dolžnosti posameznika kakor tudi gospodarske organizacije ob odločanju v posameznih primerih — vse to pa v skladu z zakonskimi določili in določili pravilnika podjetja.
Nekdanji časnik »Slovenski narod« je 26. julija . . . pisal o položaju zasavskih rudarjev takole: ►Razmere delavcev niso bile več človeške... Kopači' so služili po
Delaj kakor jaz! Ne maži strojev 9 mesecev, pa boš imel vedno dovolj rezerv
80 krajcarjev, drugi delavci po 60 krajcarjev. Delo je trajalo zdržema po 12 ur, Ih sicer je vsak delavec moral teden dni delati 12 ur ponoči, drugi teden 12 ur podnevi, kadar se je pa turnus menjaval, moral je delati zdržema 24 ur. Pri vsem tem pa je moral od pičle mezde kupovati si olja za luč, za kar je potrošil 10 krajcarjev na dan, moral je plačevati odstotke v rudniško skladni co (Bruderlage) tako, da mu je od dnevne mezde 80 ali 60 krajcarjev preostajaio le okoli 60 oziroma 40 krajcarjev. A to še ni vse. Rudniška blagajna ima tudi nekako »konsumno društvo«, pri katerem je vsak delavec moral jemati živež in blago, ki je bilo večinoma preležano in šlabo. Ves zaslužek je romal v konsumno društvo in delavec konec tedna navadno ni dobil ničesar, živel je V največji bedi, akoravno je v premogovnih jamah slednji dan zastavlja! svoje življenje. Nevoljo vzbujale so tudi globe, ki so se
odmerjale kar po dva goldinarja, in pa to, da so samci sicer morali vplačevati v rudniško sklad-mico, a niso imeli od tega nikake koristi, nobene pravice ... Zahteve delavcev niso pretirane. Oni zahtevajo, da se jim mezde za 20 odstotkov zvišajo (po drugih »Narodovih« poročilih za 50 ali 60 odstotkov), da se jim daje olje za luč, da jim ob nedeljah ne bo treba delati kakor doslej, da so tudi samci deležni dobrot in koristi rudniške skladni ce in da smejo živež in blago kupovati tudi drugod, ne pa izključno pni »kon-sumnem društvu« ... Dne 1. avgusta je dopisnik dodal 6e: »Zadnje moje poročilo mi je popolniti v toliko, da je zagorska in trboveljska raja poleg tega ... zavezana tudi še plačevati stanovanje, ki je večinoma podobno beznicam, ter od neznatne svoje dnine nabavljati si tudi dinamit ter drugo strelivo, ki ga uporablja pri delu.«
»Slovenec z dne 3. avgusta je omenil, da so rudniški podjetniki nedavno prej uvedli »premnoge kazni v denarju ali globen in navedel primer, kjer se je delavcu »za en teden od mezde v znesku 2 goldinarja 40 krajcarjev odtegnilo 1 goldinar 60 krajcarjev v denarnih kaznih!«
Podatke o življenjskih p>ogojih slovenskih rudarjev v 19. stoletju je svoj čas zbral Melhior Cobal in nam jih prodal v »Naših zapiskih« leta 1914.
f'
Ulili!
Vedno ima smolo! Ce bi nosil namesto zaščitnih čevljev šicm, bi mu -kamen gotovo padel na prste
Tam beremo, da se rudarjem v začetku ni godilo tako slabo; po-
nudba delovne sile je bila pač ze-
lo omejena. To se je spremenilo, ko so začele pritiskati v rudarska središča množice osiromašenih bajtarjev in gostačev, ki so poprej živeli od prevozništva in domače obrti. Po letu 1875 so podjetniki začeli zniževati rudarjem mezde in jih vse bolj priganjati k napornejšemu delu in k veŽji proizvodnji. Ob izplačevanju je prihajalo večkrat do izbruhov nezadovoljnosti, kadar so delavcem odtrgali veliko globo ali pa na akordu.
»Rudniški ravnatelji,« piše Cobal, »so imeli navado obešati ob pisalnih mizah pasje biče, v miz-nicah so pa imeli pripravljene samokrese. S p>asjimi biči so odpravljali delavce, kadar so se prišli pritoževal zaradi nizkih plač. Samokrese so p>a imeli pripravljene za tiste delavce, ki so odpovedali delo in odhajali trajno iz službe ob 15. in J,- vsakega meseca. Rudarji takrat niso poznali druge reakcije proti surovostim in šikanam, kakor da so odpovedali delo. Kdor je pa imel svojo delavsko knjigo v žepu in denar odštet, je za odhodnico oklofutal svojega predstojnika in mučitelja, celo ravnatelja.
Do večjega nasprotja je prišlo leta 1883 na rudniku Ojstro. Ta rudnik je dotlej pripadal nekemu podjetniku, po Imenu Zorko, pod katerim se je delavcem .godilo precej boljše kot na sosednih rudnikih v Trbovljah in Hrastniku. Navedenega leta je Trboveljska premogokopna družba prido-bila ojstrški rudnik in vpeljala ravno iste razmere, kakor na svojih rudnikih na Slovenskem (prvi rudarski štrajk ali prvi štrajk industrij ric ega delavstva — opomba pisca), ki je trajal tri dni, a končal brez uspeha. Zatrta ga je politična oblast, ki je priskočila družbi s tridesetimi orožniki na. pomoč. Odgnali so celo tolpo delavcev kakor roparje v zapor. Nekateri so bili kaznovani na več mesecev zaoora. Trboveljska družba pa. ki je pridobila rudnike v času od 1880. do 1883. leta, se tudi tefT izbruhov nezadovoljnosti ni ustrašila ter je stremela po vedno večjem dobičku. Akorde, pogojeno delo, je plačevala vedno nižje, delavce je vedno bolj izkoriščala. Delalo se je’ vsako nedeljo, tako
da ▼ njenem rudniškem revir}« ni bilo nikake razlike med praznikom ali delavnikom.
»Življenje rudarjev je bilo vedno hujše. Neporočeni rudarji so prebivali v lesenih barakah po 100
't&S.
Med zasedanjem Delavskega sveia rudnika^TrtovUc-Hr^uk se
tn potrditi saMinfiai račun
Glejte! Športnik ostane športnik
skupaj. Kuhali so po trikrat na dan koruzne žgance. Poročenim rudarjem, ki so imeli družine, je tudi teh primanjkovalo. Oblečeni so hodili tako, da bi bila razlika, kakor če' bi primerjali sedanjega (leta 1914) slovenskega rudarja z Maccdonci, ki hodijo v naše kraje robota! Leta 1887 do 1889 so bile mezde po ve&ni po 50 novcev (krajcarjev^ na dan. Goldinarja sploh nihče ni zasluži!« (»Naši zaniski«, XI., 1914, stran 249-251.)
Tako se je tedaj godilo rudarjem v trboveljskem revirju. Tako je postal trtjove'jski revir vozlišče najhujšega družbenega nasprotja na Slovenskem. Tam sta si stala nasproti najmočnejša kapitalistična družba v teh krajih na eni strani, in največja množica brezpravnih proletarcev na drugi stra-rii.	.
Modemi rudniški veleobrat je osredotočil tu odvečne sinove kočarjev in gostačev,iz skoraj vseh predelov slovenske zemlje ter pritisnil nanje s silnim pritiskom ne-aoveŠkih pogojev.
Nenadoma so se pa do tedaj upognjena telesa ljudi delavskih množic zravnala. Namesto sužnja _ robota je naenkrat stal tu nekdo drugi. V obrisu se je pokazala postava novega kdadivarja -borca za preobrazbo družbenega stanja.
Hlapec Jernej je jel terjati svojo pravico!
Seminar
za sekretarje OOZK
2e v petek je bila celodnevna seja v obliki seminarja za Hane občinskega komiteja ZKS Trbovlje o temi »Zveza komunistov v komuni«. V torek in sredo, 4. in 5. aprila, je bil pa seminar o isti temi za sekretarje osnovnih organizacij, v sredo pa za sekretarje terenskih organizacij.
POTOVANJE V RAVENSBRtlCK Pri občinskem odboru ZB NOV Trbovlje obetaj a sekcija internirancev. Na zadnjem sestanku j« sekcija razpravljala o svojem delu in bodočem programu. Odri bodo Interniranci delali po gru ter zbirali in pisali spomine arhiv Muzeja. Pripravili se t j tudi na potovanja v Ravensb 1 in organizirali več srečanj med .
1 temiraneš.
20 LET
VOL«
Nepozabni Zofki
V letošnjem septembru bo poteklo že 20 let, odkar je nasilni okupator po »zaslugi* domačih izdajalcev odgnal v zapore iz obeh planinskih postojank na Partizanskem vrhu vse uslužbence, med katerimi je bila tudi dolgoletna oskrbnica planinske koče na Partizanskem vrhu — zasčitnica brezposelnih, mati vseh planincev, nadvse zavedna in napredna Slovenka ZOFKA ZAVRAŠEK s svojim nadebudnim sinkom Sašo, ki je prav tedaj dovršil 14 let. Ni ga starejšega planinca — smučarja ter ljubitelja narave v Zasavju, ki se ne bi hvaležno spominjal te dobre in blage žene in matere.
Bil sem priča med še živečimi prvo nedeljo, ko se je »zelena* nemška svojat prvič šopirila v Zofkini planinski koči. Ni hotela Nemcem streči, tudi ni marala njihovega denarja. »Strežem samo tistim, ki govore slovensko! Izginite tujerodci, da se ne posuši naša slovenska trava! Nismo vas klicali! Jaz sem Slovenka!*
In naša družba je morala zapeti: »Slovenec sem . . .* Poudarjam, da je bilo to prvo nedeljo in da so bili »zelenci* v civilu.
Že pred vstopom Nemčije v vojno z ZSSR so se prvi borci zadrževali v okolici Partizanskega vrha. Zofka jim je bila prava mati. Pri njej se je zbirala vsa hrana zanje, dajala jim je poročila o gibanju takrat najbolj pobesnelih zelencev. Po »zaslugi* dveh domačih izrodkov je morala Zofka v začetku meseca septembra 1941. leta v zapore na žandarmerijo. Takoj tretji dan ji je sinko Saša v kruhu poslal žago za železo, da bi pobegnila iz zapora. To* namero je naš slovenski žandar odkril ter se je Saša na naš opomin umaknil s Partizanskega vrha. Kmalu so ga prvoborci sprejeli v svoje vrste, kjer se je hotel maščevati za svojo mater in za vse krivice in nasilje okupatorja.
Zofka je umrla v taborišču Auschavitz v začetku leta 1942, njen sin Saša je pa kot vzorni borec — pionir padel pri jurišu na okupatorja sredi poletja 1942 na Menini g planini.
Njun svetel lik skromnosti in poštenja ter ljubezni do g slovenske zemlje in naše besede naj nam bo ob obujanju g spominov na 20-letnico revolucije* svetel vzgled in nepaza- g ben na vse tiste, ki so darovali življenje za našo svobodo.	g
Revirski in savinjski borci se bodo nepozabni Zofki in Sasu	g
oddolžili letos s postavitvijo počitniškega doma ZB NOV jg na Vrheh, ki se bo imenoval po borcu Sašu.
S
jimBiBniliHniimiiiininiimiimHiHiHnittmintiiHiiimtniitmiiimmjmmtnuitmiimminjmiHiiiiiHiiiiraHimHHmittimnmHmi
S SEJE OBEH ZBOROV ObLO HRASTNIK
Na zadnji seji obeh zborov občinskega odbora Hrastnik so ljudski odborniki razpravljali in sprejeli petletni perspektivni plan ter letošnji družbeni plan in proračun občine.
Kot je znano se bo družbeni bruto proizvod in narodni dohodek povečal v občini Hrastnik v petih letih za 85 % ali povprečno 16,6 % letno. To bo mogoče realizirati, ker bodo v tem času pričele z redno proizvodnjo rekonstruirane tovarne kot Steklarna, Kemična tovarna in papirnica.
Po razpravi in sprejetju perspektivnega plana občine — o tem planu smo poročali že v eni izmed prejšnjih številk našega tednika — so odborniki posegli še v razpravo o letošnjem družbenem planu hrastniške komune.
V letošnjem letu se bo ponovno povečal obseg proizvodnje v vseh gospodarskih panogah, potrebno pa se bo zavzeti tudi za povečanje produktivnosti kot osnove za hitrejši napredek. S tem v zvezi bo potrebno uvesti .spodbudne načine delitve osebnih dohodkov po učinku dela ter uvajati spodbudne j še oblike nagrajevanja. Skladno s povečanjem produktivnosti dela pa je treba zagotoviti tudi naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda. Ta razvoj zahteva še nadaljnje povečanje vlaganj sredstev v stanovanjsko in komunalno dejavnost, za zgraditev šol in ustanov, za izobraževanje, izpolnitev zdravstvene službe ter tudi za razvoj na drugih
povečal tudi narodni dohodek na 4.029, 000.000 dinarjev ali 12 % več kot v letu 1960.
Po posameznih gospodarskih panogah pa se predvideva, da bo porast dosežen v industriji za 5,8 %, obrti 26,2 %, trgovini 14 % in gradbeništvu 9 %.
Investicijska politika bo v letošnjem letu temeljila na smernicah, ki jih je začrtal perspektivni plan občine Hrastnik. Ta predvideva poleg precejšnjih vlaganj investicijskih sredstev v gospodarske, tudi vlaganje v negospodarske namene. Skupno vložena investicijska sredstva za leto 1961 bodo znašala 2 milijardi 285 milijonov dinarjev.
Sredstva sklada za zidanje sta-
Fizični obseg proizvodnje se bo | podjetjem precejšnje naloge, saj povečal v hrastniški komuni v pri- bo moralo predvideno dograditi ali
merjavi z letom 1960 za 5,2 %. Po posameznih strokah naj bi se povečal pri proizvodnji premoga za 4 %, nekovin za 8 %, v industriji gradbenega materiala za 8 % ter pri industriji papirja za 3
V letu 1961 je predvideno povečanje kmetijske proizvodnje za 9 %. Glede na povečano proizvodnjo v kmetijstvu se bodo povečali tudi tržni viški, predvsem pri mesu. Pomembno vlogo pri povečanju kmetijske proizvodnje bosta igrala predvsem družbeni sektor in kooperacija z zasebnimi kmetovalci.
Na območju hrastniške občine deluje Splošno gradbeno podjetje,
novaujskih hiš v znesku 204 mili- ^ je sicer še mlado, pa vendar v jonov dinarjev, se bodo uporabila veliki meri krije potrebe v stano-
predvsem za dovršitev začetih in za nove gradnje.
Za objekte družbenega standarda bodo v hrastniŠki občini namenili letošnje leto 521 milijonov dinarjev sredstev.
vanjski gradnji. V letu 1960 je znašala realizacija 340 milijonov, letos pa predvideva podjetje 370 milijonov ali za 9 % več kot v minulem letu.
začeti z gradnjo približno 150 stanovanj.
V	skladu z dosedanjim ia~ rjem trgovskega omrežja in skupnega blagovnega prometa ie predvideno, da bo trgovina povečala promet za 14,4 %, to je na 1.033,000.000 dinarjev, v gostinstvu pa se bo promet povečal za približno 8,2 %.
Stanje obrti, posebno uslužnost-ne. v hrastniški občini ne zadovoljuje potreb. 2q družbeni plan občine za leto 1960 je ,’pozoril, da je treba posvetiti večjo skrb vsem vrstam obrtne dejavnosti.
V	letošnjem letu se predvidevajo precejšnja vlaganja za stanovanjsko izgradnjo, kakor tudi za izgradnjo objektov družbenega standarda. Zaradi tega bodo morala obrtna podjetja izkoristiti vse možnosti za povečanje obsega proizvodnje, posebno pa kvalitete svojih izdelkov.
Oba zbora občinskega ljud nega odbora bosta sprejela na svoji 3eji
V letošnjem letu stoje pred tem tudi proračun občine za leto 1961.
IZ HRASTNIKA
Seminar za predsednike in sekretarje
V Hrastniku je bil prejšnji teden zaključen seminar za predsednike ih sekretarje krajevnih organizacij SZDL. Na njem so
razpravljali o V. kongresu SZDL področjih. Podjetja morajo v le- | slovenjje „ n plelnlmu ZO SZDL
tošnjem letu posvetiti večjo pozornost uvajanju mehanizacije in avtomatizacije v delovnih procesih.
Po doseženih uspehih v letu 1960 bo poraste! družbeni bruto proizvod na 8.853,000.000 dinarjev ali 7,5 % povečanje v primerjavi z lanskim letom. Skladno s porastem družbenega proizvoda se bo
OBISK NA OSEMLETKI »IVANA C ANKARJA« V TRBOVLJAH
— Svoj čas sem vam obljubil, da vas bom obiska!. Prišel bi v... Tako se začenja pismo, ki ga je pretekli teden napisal znani slovenski pisatelj, France Bevk, pionirjem osemletke »Ivan Cankar« v Trbovljah.
Četrti razred, ki ga je povabil, se je spremenil v pravi čebelnjak. Vse misli so se sukale okoli pisatelja, njegovega »Tatiča«, »Pester-ne«, »Pastircev« in drugih priljubljenih mladinskih knjig. Dokončali so 'razredni časopis (tega mu bodo podarili), uredili razred in ga pričakovali.
Prvi april, okoli pol devetih. V razred je stopil France Bevk. Pionirji so vstali in pozabili sesti — od presenečenja. Potem so sedeli v klopeh tiho kot miške in ga napeto opazovali. Kljub deževnemu vremenu, ki napravlja razrede tako puste in dolgočasne, tega ni bilo opaziti.
Ker se niso poznali, »o se najprej predstavili. Najprej pionirji gostu. Kako? Brali so svoje skromne literarne sestavke, vmes pa zaigrali na piščalko in violino. Pisatelj je takoj spoznal Matejo in njenega »Zamorčka«, Slavčita s »Pogovorom med vnukom in dedom«, Mirka z »Račko Tačko« in še druge. Devet otrok mu je predstavilo vse male Trboveljčane.
Na kraju je pisatelj vzkliknil: »Saj ste pravi umetniki! Sami pesniki, pisatelji, glasbeniki.«
Pionirji niso mogli verjeti svojim ušesom. Potem so napete poslušali, ko jim je bral svojo črtico »Medved«. Samo ropot in hupanje motornih vozil Je včasih motilo tišino.
Po končani zgodbi o »Medvedu«, ki ni bil takšen kot pes in tak kot mačka, so se pogovarjali o tem in onem.
Kaj jo zanimalo pionirje? Kako je postal pisatelj, kdaj piše, koliko napiše, kaj rad bere, kako je bilo v partizanih Itd. Tako so zvedeli, da mnogo dete. Veliko piše. Dno stvar napiše večkrat, da
je boljša in boljša. Da rad prebira Gogolja in Tolstoja, Prešerna in Gregorčiča. Da se zelo rad spominja otroških let_ in je že skoraj vBe dogodke, prijetne in neprijetne, napisal. Da je v partizanih doživel veliko stvari in da je tudi siten, kadar ga motijo, ko piše. Kaj je napisal in kaj ima še v načrtu? Okoli sedemdeset knjig ima že za seboj, od teh dvajset za mladino. Nazadnje je izdal »Slepo ulico« - knjigo za odrasle. In zdaj nima dosti časa, ker piše mladinsko povest »Učiteljica Breda«. Ta bo govorila o učiteljici, ki jo dobe fašisti, rešijo jo pa njeni učenci. Tudi novo lutkovno igrico bi rad dokončal.
»Veliko moram še napisati. Pa še sto let ne bom dokončal,« in se hudomušno nasmeje vedno mlad pisatelj.
Se ne bo konca vprašanj? Ne še. Drago bi rad vedel, če so junaki njegovih knjig res živeli, in nekoga zanima, kaj bi rad postal, če bi bil še enkrat mlad. — Učitelj, časnikar in pisatelj.
Pisatelj potrpežljivo in z veseljem odgovarja. Na kraju obljubi, da se bo še oglasil. Letos ne. Se veliko je pionirjev, ki bi ga radi videli. Dotlej pa se bodo pozdravili s kakšnim pismom, kajti zdaj se poznajo.
Potem so se v domu Svobode zbrali še ostali pionirji iz osem-
letke. Nobeni šolski proslavi niso sledili s tako pozornostjo kot pisatelju, ki je prebral odlomek iz svoje najnovejše mladinske knjige »Ognjeni krst Gregca Petelinčka«.
Vse prehitro je potekel čas, ki ga pionirji ne bodo pozabili. Vse raje bodo posegli po Bevkovih knjigah. Zdaj ga poznajo, ga občudujejo in ga imajo radi.
M.B.
Jugoslavije, o nalogah Socialistične zveze v zvezi z novimi gospodarskimi spremembami, o krepitvi organov upravljanja, o metodah dela krajevnih organizacij SZDL, o ureditvi prostorov in tekočih nalogah krajevnih organizacij.
V zvezi s proučevanjem novih gospodarskih predpisov bodo sklicani v dneh od 11. do 16. aprila sestanki po vseh krajevnih organizacijah, na katerih bodo govorili delegati V. kongresa SZDL Slovenije. Razen članov odbora krajevnih organizacij in podružnic bodo vabljeni na sestanke tudi odborniki ObLO, člani KO oz. stanovanjskih skupnosti ter člani vseh odborov organizacij in društev na območju organizacije Socialistične zveze.
O novih gospodarskih ukrepih bodo razpravljali tudi na sestankih sekcij, raznih posvetovanjih in na sestankih v vseh sindikalnih podružnicah.
Ob zaključku seminarja je bilo sprejetih več konkretnih sklopov za nadaljnje uspešno delo krajevnih organizacij Socialistične zveze.
Priprave
za praznovanje 1. maja
V	hrastniški občini je bil razgovor s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL o proslavi 27. aprila in 1. maja.
Dogovorili so se, da bodo po vseh krajevnih organizacijah slovesne seje odborov, v Radečah, Zidanem mostu, na Dolu in v Hrastniku pa tudi proslave s kulturnim programom.
1. maj bodo v letošnjem jubilejnem letu še posebno slovesno proslavili po vseh delovnih kolektivih, šolah in vaseh.
V	delovnih kolektivih bodo proslave pripravile sindikalne podružnice, v vaseh pa krajevne organizacije SZDL.
Kadrovska utrditev komisij
Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Hrastnik so razpravljali o programu dela komisij pri občinskem odboru SZDL in jih v celoti potrdili. Ugotovili so, da se komisije uveljavljajo in da bodo v veliko pomoč delu občinskega odbora Socialistične zveze. —
Največ uspeha v dosedanjem delu so pokazale komisije za družbeno upravljanje, za družbeno upravljanje iendk in komisija za
sodelovanje ' z organizacijami in društvi. Komisija za politično in idejno vzgojno delo ima dober program dela, vendar jo bo treba kadrsko učvrstiti, ker dosedanji člani ne čutijo dovolj odgovornosti do dela.
02 SPOROČA
Dobro obiskani zbori volivpev
TRBOVLJE
Dne 23. marca ob 10.55 te je dogodila prometna nesreča na Vodeniki čuti ▼ Trbovljah. Voznik motornega koleta Maki Oboi n er je vozil z motorjem S-4598 iz cmeri Trga revolucije proti železniški postaji z zmerno ^hitrostjo. Pri gostilni Za-vraSek sc je srečal s tovornim avtomobilom in istočasno opazil na desnem pločnika starejšo žensko, ki je gledala v tovornjak. Ko je tovornjak peljal mimo Ženske, je le-ta stopila s pločnika na cestišče, n« da bi se prepričala, če je čuta prosta. Ker je bil motorist že blizu nje, sc ji je umaknil na levo, z desnim koncem je p« trčil vanjo in jo podrl na tla.
Pri paden je ženska dobil« lahek pretres možganov in izpah leve roke v ra-merni. Poškodovani ja bila takoj n odi
pomoč in so jo prepeljali v bolnišnico v Trbovljah.
Doc 27. marca je okrog 16.00 izbruhnil požar pod Partizanskim vrhom ob potoku Bevžčica v gozdu, ki je last Petra Koširja s Kleka. Do požara je prišlo zaradi neprevidnosti pri čiščenja travnika. Travnik je čistila Marija Košir, gospodinja s Kleka, ki je zažigala grmičevje in suho travo. Ker je bilo vreme vetrovno, se je požar razširil s travnika v gozd tako močno, da Koširjeva ni bila v stanju, da ga pogasi ali lokalizira. Zaradi tega je hitela domov in obvestila PGD Klek o požara.
Hita« intervencija gasilcev je pripomogla, da ni naetala večja Škoda.
Občinski center za strokovno izobraževanje v Trbovli
.1
V okviru oddelka za splošno in strokovno izobraževanje pri trfeo-veljrfd Delavski univerzi so te dni sklenili ustanoviti občinski center za strokovno izobraževanje.
Njegov namen je, da povezuje delo izobraževalnih centrov gospo-
•A*
5
JLV *
v 1. A

danskih organizacij oziroma je namenjen vsem gospodarskim organizacijam, ki nimajo svojih izobraževalnih centrov in sc poslužujejo omenjene ustanove.
Naloge centra so, da organizira seminarje, tečaje in podobne oblike za strokovno usposabljanje delavcev in uslužbencev. Na zahtevo podjetij bo center ob njihovem sodelovanju s svojim strokovnim kadrom izdelal profile za posamezne poklice, grupe delovnih mest in za posamezna delovišča.
Delovno področje centra se bo posebej razmejilo v PravHniku o ! delu centra, ki naj bi ga sprejele ! v njem včlanjene gospodarske or-I ganizaeije.
I Po zamisli bo center lahko odigral pomembno vlogo pri siste-matičnejšem Izobraževanju kadrov v gospodarstvu ter morda tu-I dl v javni upravi ln ostalih družbenih službah.
Razpoložljivi strokovni kader pa bo lahko uspešno pomagal vsem tistim podjetjem ln ustanovam, ki nimajo na razpolago kadrov za izdelavo izobraževalnih programov potrebnih oblik kapri združevanju podob-
nih	izobraževanja v občini.
Center bo ob dobri organizacijski obliki verjetno lahko uspešno služil avem zasavskim občinam oz. gospodarskim organizacijam na
tem področju.
RAZSTAVA KNJIG
JE ODPRTA	, I
V	veliki veži Delavskega doma v Trbovljah so v soboto popoldne odprli razstavo knjig, ki Jo je organizirala DZS. Razstava Je odprta še danes in jutri, v petek, ko jo bodo zaključili.
V	četrtek, 6. aprila, bo v zvezi z razstavo knjig ob 18.30 v predavalnici Delavskega doma literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela domači pisatelji in pesni ki, med njimi Tone Seliškar in Janez Menart, avtor knjige »Časopisni stiki«. Navzoči pisatelji in pesniki se bodo na svoje knjige, ki jih bodo obiskovalci kupili na razstavi z 10-odstotnim popustom
LITIJA
V	sredo, 1% marci, ob 10.35 |* Štefki Bučar h Reki gozda vozili s kolesom po poljski poti ▼ smeri ceste Litija—šmartno. Pred prihodom Sl cesto sa pa imenovana ni prepričala, če je cesta prosta, in je tako zavoaila.v osebni avto S-135590, ki ga je vozil Igor Kramar iz Ljubljane.
Na srečo se ja Štefka Bučar pr! nezgodi le late polkodovtle, na vozilih je pa bilo za okoli 2000 din ikode.
Istega dne j« ob 17.30 vozil Albin Sit mončič iz sp. Loga motorno kolo po cesti Litija—Zg. Log brez voznilkege izpita. Na Grbino je imenovani s prekomerno hitrostjo zavozil na gramoz io padel. Pri padcu se je lale polkodoval, na vozilu je pa za okoli 1000 din Ikode.
V	petek, 31. marca, je ob 5.25 iz lokomotive potnllkega iflaka Zidani most— Ljubljana lakra odletela v gozd Svibno, last KZ Litija In povzročila požar. Pogorelo je 1 ba gozdne povrlioe In znala Iko-da okoli «0.000 dinarjev.
Strelska družina STT v počastitev 27. aprila
Strelci »trelske družine Strojne tovarne Trbovlje bodo izvedli v počastitev dneva ustanovitve OF in istočasno v imenu STT že v tretjič tradicionalno množično tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal tovarne.
Kosanje v streljanju bo 23. aprila od 7.30 dalje do 12. ure na strelišču strelsko družine STT pri osemletki na Vodah v Trbovljah.
Prehodni pokal STT je leta 1959 osvojila Strelska družina »Franc Fakin« iz Trbovelj. Leta 1960 si ga jc priborila Strelska družina »Olympio« iz Ljubljane.
Tega velikega tradicionalnega tekmovanja se bodo udeležile razen ekip iz Zasavja tudi »trelske družine industrijskih središč Ljubljane, Celja in Maribora.
Zadnji zbori volivcev v času od 20. do 26. marca so bili zelo dobro obiskani in kvalitetni. Interes za zbore je bil večji kot kdajkoli poprej, zato lahko zapišemo, da so bili sedanji zbori volivcev med najboljšimi.
Na vseh zborih so razpravljali o perspektivnem planu 1961-1965 ter o družbenem planu in občinskem proračunu za leto 1961. Volivci so pred sklicanjem zborov volivcev prejeli informativni Bilten z objavljenim gradivom, kar je nedvomno povečalo interes volivcev za sedanje zbore. Na zborih volivcev na vasi so izvolili nove krajevne odbore, ki so številčno in kadrovsko močnejši, kar daje zagotovilo, da bodo na svojem področju dobro delali. To je pomembno zlasti sedaj, ko se na krajevne odbore prenašajo nove pristojnosti, pa tudi večja finančna srpdstva, s katerimi bo treba smotrno gospodariti.
Občni zbori sindikalnih
podružnic končani
Pretekli teden so v občini Hrastnik zaključili z občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki so bili bolje pripravljeni kot lani. Na njih so največ razpravljali o novih gospodarskih spremembah, o nagrajevanju po učinku in o odnosih v posameznih delovnih kolektivih. Člani se vse bolj zavedajo, da jo prav od njih odvisno, kako se bo njihovo podjetje razvijalo, napredovalo in gospodarilo.
Pred novimi vodstvi sindikalnih podružnic stoje odgovorne naloge, ki jih bodo le z aktivnim delom vseh članov lahko opravili. Razen novega vodstva so pa sindikalno podružnice izvolile tudi delegate zn občinsko konferenco, ki bo predvideno v drugi polovici tega
Člani sindikalne podružnice IB so zborovali
ter za kor tudi
Vljudno valji mo strelce kakor tudi ljubitelje strelskega športa, , ,	,,	,	da se polnoštevilno udeleže tega
podpisali v spomin.	5c te slavja v počastitev dneva ustano-
‘ vitve OF.
Odbor strelske družine STT
lzoDrazevainin invgrwiiv> Trboveljčani! Oglejte — Izvedbo potrebnih oblik ka-i dni razstavo in polnoštevilno obl- J di združevanju podob-1 ščite literarni večer.
Mod. uspešne letošnje občne zbore sindikalnih podružnic lahko prištevamo vsekakor tudi občni zbor sindikalne organizacije prt Investicijskem biroju v Trbovljah in to predvsem glede na tehtnost nakazane in obravnavane problematike ter nalog sindikalne podružnice. Nešteti važni momenti v zvezi z gospodarjenjem v podjetju, vloga kolektiva kot samoupravnega organa v tej ustanovi, delitev dohodka podjetja itd. so pokazali, da je sindikalna podružnica našla svoje mosto v tej g°' gospodarskl organizaciji. Na občnem zboru so bile jasno nakazane letošnje naloge podružnice tako glede že omenjenih vprašanj kakor tudi v zvezi z izobraževanjem kadra v podjetju, stanovanjskim problemom članov kolektiva in podobno.
Tudi glede nagrajevanja del« v tej ustanovi je bil napravljen memben korak naprej. Y lete l®5 Je bilo 77 °/a zaposlenih nagrajc' no po delu in 22 % v redkji, l»n' sko leto je pa bilo že 88,M#/a n?' grajenih po delu in le šc ll,84 “ po ČMM.
Število zaposlenih se je glede n1 naraščajoče poteebe povečalo^ , 100 Va," in sicer od povprečno letu 1959 na 54 v teta 1960. m tem ko Je trenutno v tej v-gospodarski ustanovi 63 zaf f nih.	*'
OD SREDE DO SREDE
— (Obveščevalec —
Vabilo
Odbor podružnice društva upokojencev Trbovlje vabi vse svoje elane, da se zanesljivo udeleže °bčnega zbora, ki bo v torek, 11. S-priia 1961 ob pol deveti uri dopoldne v kino dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Odbor
mali oglasi
V3ovec, nad 60 let star, na ma-lem posestvu — išče žensko nad let za stalno, najraje kako Upokojenko. Naslov v upravi lista.
Prodam stavbeni les (špirovce, 12 kosov). Kozina, Trbovlje, Ulica !• junija 8.
•
Ugodno prodam motorno kdo *namke NSU, 124 c cm, po nizki ceni. Naslov v upravi lista.
PREKLICI
Preklicujem žaljivke, ki sem jih Izrekla zoper Pavlo Rems, Trg Svobode 22. Ljudmila Ule, Trg Svobode 26.
•
Preklicujem govorice, izrečene Jožefu Pečniku, Dobrna 10, kot neresnične. Ivan Mak, Trbovlje.
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 6. aprila ital. barv. cin. film ►»HREPENENJE«; 7. do 10. aprila jugosabv.. film »PARTIZANSKE ZGODBE«; 11. do 13. aprila franc, barv. CS film »ZAKLAD Z OBALE DURANCE«.
Kino »Svoboda n« v Trbovljah:
7. do 10. aprila nemški barv. film »PETROGRAJSKE NOCl«; H. do 13. aprila »PROGRAM RISANIH FILMOV; 14. do 21. aprila franc, barv. cin. film »NESREČNIKI« -(I. in II. ded).
Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 7. do 10. aprila jugoslov. barvni film »ZLE PARE«; 14. do 17. aprila angleški barvni filnv »ZVEZDA INDIJE«.
RADIO
ČETRTEK, 6. apriU
10.15 ZvoČn« panorama; 11.15 Dr* rutki Popevki; 12.00 Narodni pevci z Avgu-itom Stankom; 13.30 Zveneče kaskade; 13.50 Poj« Ljubljanski oktet; 16.00 Pol ure * zabavnimi zbori; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 45 minut turizma in melodij; 11.41 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 7. aprila
9.20 Za kratek čas !frejo Štirje fantje; 10.35 Glasbene razglednice; 11.30 človek *** zdravje; 12.00 Igra Kmečka godb«; *J*40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Pat ptvccv — pet popevk; ,4-05 Radijski Šola za nitjo stopnjo — hlebec kruha; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Od plesllča do pleaiiča; 11.30 1*ko pojo in igrajo tuji narodi; 20.00 *«b«Tnl orkester Dolf van dar Linde«; ^•15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 8. aprila
9.25 Vedri zvoki; 10.55 Dve amerilk! Popevki; 12.00 Instrumentalni ansambel Sr«Čka Dražila; 12.25 Zabavan opoldanski •Pored; 13.30 Po domače vam Igrajo mali •osambli; 14.20 Šport In športniki; 16.00 Popevke In vedri ritmi; 18.00 jezikovni Pogovori; 18.30 V planinski koči; 20.00 ^•»kemu nekaj; 21.00 Za prijeten konec •*dna; 22.15 Oddaja za naic izseljence.
nedelja, 9. aprila
®.00 Mladinska radijska igr« — F. K«-nter: Trinajst nas je bilo; 1.40 Z zabavno tUsbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, toUriIi — Mirko Pleiweis: N«jvečje prl-*n«njt; ie.45 Spoznavajmo svet in domo-11.45 Orkester Mantoveni; 13.30 Z« vas; 15.30 Kar radi postulate; 16.00 humoreska tega tedna — Mirko Triller! ***• veseli; 16.404 Peli so jih mati moja (Slovenske narodne pesmi); 17.00 Radi bi zabavali; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo '•dna; 2).15 Ples ob radijskem sprejem-Biku.
PONEDELJEK, 10. tpriU
’01* U delete v deielo; II.JO Z» <*«>-
•* 12.00 Peinajit minut * Zadovoljnimi *p*"i«i| 12.25 ZvoJnl kel.ido.kopi 1J.50 t	*nMmblls 15.40 N.JI popoloiki n*
ul«m — Leopold Solci čudoviti? promet !* Svt*kere; 17.00 Lokalni dnevnik; 11.00
P°**nl tednik; lg.50 Človek in zdravje;
00 Glasbeni variete.
^°REK, lt. aprila
•JO Vokalni kvintet Kranjleni; 11.30
iporvd; 14.35 Hitri poti; 14.40 Star. knapovsko mita in dru,* pasmi Radovana Gobca; 14.00 Koocart po žaljah poslušal-cav; 17.30 Pavka Olivera Markovič; 20.00 Evjea Snebon: Vrtioac.
PROGRAM
DELAVSKE UNIVERZE
V	TRBOVLJAH
V	četrtek, 6. aprila 1961 ob 19. uri v klubu Svobode Trbovlje II v okviru Svetovnega dne zdravja
-	predavanje dr. Majdič Cvete -»Nekaj o notranjih boleznih«.
V	petek, 7. aprila 1961 bo ob 19. uri v rtTvdjkal. domu na Dobrni za teren Dobrne predavanje Toneta Bantana »Praktični nasveti za vrtičkarje«.
V	nedeljo, 9. aprila 1961, bo bb 16. uri v osnovni šoli Čeče v okviru Svetovnega dne zdravja predavanje dr. Mihaele Drnovškove — »Prehrana v zdravju in bolezni«.
V	ponedeljek, 10. aprila 1961, bo ob 18. uri v jedilnici internata Rudarske šole na Gvidi za teren Šuštarjeve kolonije in Ribnika predavanje Toneta Bantana »Praktični nasveti za vrtičkarje -.
Enako predavanje bo tudi v sredo, 12. aprila 1961 ob 18. uri, in sicer v sindikalnem domu rudniškega obrata Trbovlje za teren Hohkrautove kolonije.
eiBMiia
PReBIURLSTtia
LITIJA
ROJSTVA: H«*vlk« Zupan j« rodil« sina.
POROKE: Stanislav Strnad, železničar, Zidani most 35 in Ljudmila Boritaik, uslužbenka iz Litije — Ponoviika 14; Janez Brenčič, delavec, Litija — Ponoviika 9 in Leopoldina Obolnar, gosp. pomočnica, Litija — Sitarievika 6.
SMRTI: Pavel Bajde, Ponoviče, »ter 50 let; Franc Tomle, Gradilče, star 78 let; Katarina Muzga, Sitarjevška 19, stara 63 let; Martin Bebar, Sava, ttar 58 let; Ernest Sodnik, Levstikova 5, star 56 let; Marij« Keržan, Graika 15, stara 51 let; Ivana Eržen, Podšcntjur 16, sur« 62 let.
HRASTNIK
ROJSTEV n: bilo.
POROKE: Ivan Jutri!«,. citeler, Hum na Sotli 39 in Milana Kmetič, vzgojiteljica, Hrastnik 177.
SMRTI ni bilo.
BREŽICE
ROJSTVA: Cecilija Hode, Globoko 71
—	hčerko; Jožefa Štrucl, Bojsno 36 — lina; Marija Petan, Sela 92 — sina; Hermina Novosel, Pcriiče 2 — hčerko; Nada Jurečič, Cerklje 50 — hčerko; Ana Kovačič, Pečice 50 —* hčerko; Rozalija Virapol-iek, Gor. Lenart 37 — sina; Jožefa Stopar, Konjsko 7 — sina.
POROK ni bilo.
SMRTI: Vinko Jurančič, upokojenec, Trstenik 45, star 54 let.
SEVNICA
ROJSTVA: V mesecu marcu Je bil rojen (na domu) 1 deček.
POROKE: Anton Tajnikar, tehnik hs Avstralije i« Ivanka Romik, delavka iz
Ledine; Alojz Flajs, uslužbenec Iz Hinj« in Danijela Borin, delavka iz Pijavic; Franc Mencin, delavec iz Gabrijel in Albina Giulič, delavka iz Gabrijel; Stanislav Zupančič, uslužbenec iz Sevnice in Marija Ogrin, učiteljic« iz Sevnice; Alojz Baro-vič, kovaški pomočnik iz Sevnice in Terezija Zidar, knjigovodkinja iz Stolovnika 45; Rudolf Šircelj, delavec iz Šmarja in Jožefa Golob, delavka »z Vrha pri Bo-štanju; Jernej Imperl, rudar iz Velenja in Rozalija Cerar, gosp. pomočnica iz Pokleka nad Blanco; Jože Mirt, posestnik iz Krajne brde in Albina Omerzel, polje-delka iz Blance.
SMRTI: Neža Levak, upokojenka, Arto 13, stara 95 let; Ana Bartol, poljedelka, Arto, st*ra 87 let; Franc Dimc, upokojenec, Arto, star 80 let; Martin Ulbl, upokojenec, Sevnica, star 78 let; Marija Vrtačnik, gospodinja, Podgorje 18, stara 76 let.
TRBOVLJE
ROJSTVA: Marija Puinik, Hrastnik — hčerko; Alojzija Pergar, Trbovlje — sina; Pavlina Mežič, Trbovlje — sina in hčerko; Mara Erker, Trbovlje — sina; Alojzija Jordan, Trbovlje — hčerko; Alojzija Juvan, Zagorje — hčerko; Ljudmila Glavač, Trbovlje — hčerko; Danica Čretnik, Trbovlje — sina; Ankica Mejač, Hrastnik — hčerko; Anica Perme, Trbovlje — hčerko: Justina Sirle, Trbovlje — hčerko; Jožefa Ščurek, Zgornje Jezersko — hčerko; Amalija Šenkii, Trbovlje — hčerko; Ema Vovk, Trbovlje — hčerko; Frančiška Re-povž, Podkum — hčerko; Viktorija Bevc, Hrastnik — sina; Justina Salobir, Zagorje sina; Vera Jereb, Trbovlje — sina; , Ljudmila Starman, Trbovlje — hčerko; Jožefa Kovač, Zagorje — hčerko; Marije Brici, Trbovlje — sina.
POROKE: Ivan Kutnjak, strugar, Trbovlje in Marija Cestnik, delavka, Trbovlje; Stanislav Skočir, rudar, Trbovlje in Marija Miklavc, pletilja ia Zagorja.
SMRTI ni bilo.
Tedenski športni pregled
Plenarno zasedanje ŠD ..Rudar"
V	nedeljo, 2. aprila, je bilo plenarno zasedanje ŠD »Rudarja« v Trbovljah. Udeleženci zasedanja so razpravljali o najpomembnejših vprašanjih športnega društva.
V	razpravi so zlasti dali poudarek važnosti ideološko političnega dela med športniki. V ta namen je ustanovljen sekretariat komunistov - športnikov. Udeleženci plenuma so nadalje ugotovili, da ao finančna sredstva, ki se sukajo v klubsko blagajno, premajhna, da bi društvo športno kvalitetno raven svojih članov dvignilo.
V	ospredju so bila pereča vprašanj« društva, kot na primer: finančno stanja, graditev športne hale, graditev zimskega plavalnega središč« Ur urediuv nujno potrebnih športno družabnih prostorov.
Finančno stanje društva ni najboljša — namreč denarna sredstva, ki jih društvo dobi s prodajo vstopnic ob prireditvah, •o premajhna, da bi zadostovala vsem potrebam društva. V ŠD »Rudarja« je vključeno 10 športnih sekcij z 940 aktivnimi člani. Finančna pomoč, ki jo dajejo trboveljska podjetja društvu, pa na zadostuje za vse potrebe. Zaradi tega mora društvo večkrat prositi za dotacije.
Nujno potrebna bi bila v kraju športna hala. Kajti le tedaj bi bilo mogoče športnikom, da bi lahko celo zimo trenirali in da se ne bi več dogodilo, kot je bilo to večkrat doslej, da športniki v apo-
(HiniMIIHJftHIll! IMtl
iiiimiiuiinmmuimimnminiHirmii!
Kaj bomo videli v trboveljskih kinematografih ta mesec
-Svoboda n« v Trbovljah: nem-Ski barvni film PETROGRAJSKE NOCl bo na sporedu od 7. do 10. aprila 1961, od 11. do 13. aprila PROGRAM RISANIH FILMOV, od 14. do 21. aprila franc, barvni CS film NESREČNIKI (Lin II. del), 21. do 24. aprila italijanski barvni CS film LETNE PRIPOVEDKE, 25. do 27. aprila ameriški barvni CS film SLAB DAN V &LACK ROCKU, 28. do 30. aprila ameriški barvni film STARI 2U-CO, od 1. do 4. maja ameriški westem barvni CS film TEH TISOČ PLANIN
Matineje: ob nedeljah: 9. aprila CESARJEV SLAVČEK, 16. aprila AFRIŠKI LEV, 23. aprila PRIŠEL JE IZ LARAMIJA, 39. aprila PO-NV EKSPRESS
»Delavski dom« v Trbovljah: od 7. do 10. aprila jugoslovanski film
PARTIZANSKE ZGODBE, 11. do 13. aprila francoski barvni CS film ZAKLAD Z OBALE DURANCE, težko pričakovani slovenski film VESELICA bo na sporedu od 14. do 17. aprila, od 18. do 20. aprila francoski film PAST ZA DEKLETA, 21. do 24. aprila Jugoslovanski
film Štirinajsti dan, 25. do
27. aprila italijanski film VOLA-RE; ilm, ki je vzbudil toliko hrupa in je najbolj obiskan film na svetu — italijanski film SLADKO ŽIVLJENJE - od 28. aprila do 1. maja
»Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: SLAB DENAR, jugoslovanski film - ZVEZDA INDIJE, angleški barvni film - PLES NA VODI, ameriški barvni film — KOMU ZVONI, ameriški barvni CS film
mUdanskcm delu tekmovanj nlio imel! potrebne kondicije, Le ne te način bi potem lahko tudi dvignili kvaliteto tekmovanj in omogočili množičnost.
Prav tako je potrebno, da bi v Trbovljah člmprej zgradili zimski bazen. Vri vemo, koliko truda in požrtvovalnosti je bilo trebe in koliko je je že vedno trebi, da 10 plavalci dosegli tolike uspehe. Hvalimo sa: nala plavalna ekipa je ena od
Sloveiuka conska nogometna liga
Samo točka za Rudarja
RUDAR : KRIM 0:0
Takšne igre in še posebej takšnega rezultate ljubitelji nogometa y nedeljo gotovo niso pričakovali. Ne mislimo podcenjevati nižjeplasiranega Krima, temveč bi se opirali tu zgolj na dejstvo, da je Rudar ▼ zadnjih dveh kolih pokazal zadovoljivo igro s solidno obrambno igro ter nevarnimi napadi. Tako je ztsiuženo slavil zmago proti Soboti in iz Ljubljane odnesel točko. 2al pa to pot Rudar ni ponovil igre prejšnjih kol. Res, da je bila terenska premoč Rudarja očitna domala vseh 90 minut, toda anajstorica je zaigrala dobro samo v polju, medtem ko )« napad z mehko in ležerno igro omogočil požrtvovalni obrambi Krima, da je očuvale tvojo mrežo nedotaknjeno. Tako je moštvo Krima, ki je prišlo v Trbovlje verjetno brez vsakega upanja na kakršen koli uspeh, odneslo točko iz Trbovelj. Rudarju pa je ta neuspeh povzročil padec na lestvici, saj se je preselil iz drugega na četrto mesto.
RUDAR je isral v naslednji postavi: Zagorc, Pristov, Deželak, Kisovec, Sorel, 2ibret, Irt, (Sušnik), Breznikar, Knavs, Halilagič, Opresnik.
Sodnik Pliberšek iz Maribora je sodil dobro.
V prcdteknjl so mladinci Rudarja v zanimivi in požrtvovolni Igri zasluženo premagali Krim z 2:0 (1:0). Oba gola je dosegel Vodenšek.
ROKOMET
Radeče : Zagorje 30:19
Po odlični igri so izredno požrtvovalni in borben: Radečani zasluženo premagali dobro ekipo Zagorja * rezultatom 30:19.
Radečani so hkrati nadigrali goste in zasluženo zmagali.
NOGOMET
Radeče : Svoboda (Kisovec) 6:2
Radečani so sc uspešno revanžirali nedeljskemu porazu v Kisovcu in so pred 500 gledalci zasluženo premagali Svobodo iz Kisovca z rezultatom 6:2 (3:1).
Najboljši pri domačih so bili: Breznikar v obrambi ter Martinšek in Brvar na desnem krilu.

***s«t
*ainut iz naše beležnic«) 12.00 Z
°*n in Milkom in Vaškim kvintetom; s-<5 Obalni orkester LM p. v. Rudolfa ,•	Zabavni potpuri; 16.00 Iz
** »ebavno glasbo; f7.15 Raz* |i TV 1 volivci; 18.20 Kotiček za mlade *#r«ik^# ''•'k*1 I**5 Izobraževalni ob-|U, * 5 20-°0 Koncert zbora in orkestra ,,d“ in ,b*r‘
U‘ ,"riU
b*n_. 4# v,«bogar nekaj; 11.30 Za cicl-* 12,00 Obiskal vas bo oktet bratov “ Jui; 12.35 Zabaven opoldaaeki
VTISI S =J
phii pusi
vitkev in je po svoji velikosti smo videli največ enoverižnib oziroma "številu ljudi rut enajstem transporterjev na sodobnem prin-
mestu v SZ. Tu smo si
•p premo- progah, še več je pst seveda vozi, kakor tičkov za odvažanje premoga do 2 kub. metra prostornine.
tovarni nas je sprejel direk- , V tem rudniku, ki se imenuje podjetja in glavni konstruk- Celjuskrna st. 1, je obratoval tudi
čipu, koc so naši. Nekaj manj ogledali tovarno imajo dvoveriinih transporterjev. »Kitovo* v Gorlovki, 70 kilo- Mnogo je pa vgrajenih gumijastih metrov od Stalina. Ta tovarna transportnih trakov v glavnih proizvaja stroje za odkop premoga za vse rudnike v. ST tudi lahke izvozne stroje.
V
tor ,__________a______ _________
tor. Tam so nam razložili zgodo- kombajn* .Donhas«; pri nas je vino podjetja in njegov program, kombajn iste zvrsti vgrajen v Tovarna zaposluje 6.000 ljudi, od rudniku Zenica. Kombajn v Celega je tisoč inženirjev in tehni- ‘msktncth ,e brezhiben. Ob njem (Nadaljeranj«)	ustavljena vrsta prehrambenih kov. J, zelo ozko specializirana	Sl
Moskvi velika stanovanjska sti- ‘n zelenjava.	Po direktorjevi izjavi je v SZ	'	-.v
ska. Najemnine niso ekonomske, V času od 20.do 27. novembra rešeno vprašanje odkopa premoga	£™‘ yoi™in
ampak so določene čisto admini- 1960 se je naša delegacija razde- v blago nagnjenih slo,ih s tip, "‘"V?®*?* 1
strativno m j o sorazmerno zelo lila na tri Skupine m obiskala strojev, katere smo vdeli v pro- motoriema bitrostio^7% m na nizke. Stanovanje si v Mozkvi nekaj njihovih industrijskih ba- tzvodnji. V **njjj&* proizvodnji	^ ^ f ilohino 300 metrov
zelo težko priboriš. Tudi stano- zenov. Naši strokovnjaki so si imajo 10 rudarskih kombajnov za	> t
vanjska površina na osebo je	ogledali v Tuli (podmoskovski	odkop premoga, v poskusnem de-	Presenetilo	nas	je,	da	,e	pri
najmanjša v Evropi, saj znaša	bazen) v rudnikih rudarske stro-	lu J kosov, v prototipih pa na-	transportu	v	jami	zaposleno	likoma] eca 3,1 kvadratnih metrov	je, in sicer odkopne stroje, stroje	dal,njih 1 strojev. Povprečen za-	redno ve
na osebo.	*	ta podaljševanje jamskih hodni-	sluzck delavca v tovarm znaša	opravljajo
iLeta 1967 bo minilo petdeset	kov, hidravlično jamsko podporje	1000 rubljev, na kar so zelo po-	delo.
let od Velike oktobrske revoluci-	in še drugo. Z organizacijo dela	notni, saj so nam pripovedovali,
veliko število žena. Te sorazmerne zelo težko
...	......	....................- —o—.__________________ ,T . .	. .	Za vse sovjetske tovarne je
je. V počastitev te obletnice na-	v jamah kakor tudi z mehani-	da je sicer	povpreček	800 rubljev	značilno, da prično obratovati ob
meravajo zgraditi 710.000 stano-	zacijo smo bili izredno	zadovolj-	n* mesec.	9. uri dopoldne in delajo do
vanj samo v glavnem mestu SZ,	ni. Ugotovili smo, da bi velik del	Na splošno smo ocenili, da je	18. ure popoldne z enournim
center Moskve pa prestaviti na	te mehanizacije lahko uporabili	sovjetska proizvodnja	'rudarskih	opoldanskim odpočitkom.	Ura
Leninove gore. Zato bodo vse	tudi v naših rudnikih.	strojev na	takšni višini, oziroma	počitka ni plačana. Takrat delav-
uare in lesene barake, ki jih je Za ta rudarski bazen	je.značil-	absolutno	sposobna	zadovoljiti	ci použijejo svoje kosilo, po nava-
kar precej, porušili in sezidali	no, da ima izredno visoko jamsko	potrebe jugoslovanskih	rudnikov,	di enolončnico, ki stane	4 do
nova poslopja oziroma stano-	storitev in sicer od 20 do 21 ton	Stroji, ki smo jih videli	na terenu,	6 rubljev. Med odpočitkom	imajo
vanjshe zgradbe.	na moža.	bi omogočili v naših rudnikh ve- tudi krajša predavanja ter manjše
Omenil bi, da sovjetskim lju- Druga skupina je odpotovala v kke spremembe v tehnološkem športne prireditve, dem ne pomeni stanovanje eno Belgorod (kurski bazen) in videla	P.rlfdvsna odkopih
................. na deloviščih bagre, rotorne bag- <?««*), Pr> podališanm jamskih
od najosnovnejših življenjskih
Vsaka večja tovarna ima večerne tehnikume, večje pa tudi fa-
dobrin	kot na	primer'	našim	re, velike demperje, razen tega pa	hodnikov in visokem povečanju	kultete iz tiste stroke. Predavanja	ji
Glede	tefd so	telo	tudi celoten sistem zamrzovanja	ttemka naših rudnikov.	s0 redno vsak veter, vsake tri
skromni	glede	hribine in odvajanje vode iz jam,	Asortiment odkopnih strojev,	mesece pa udeleženci opravljajo
ljudem, skromni kot
oblačil. Stanovanjsko stisko potr- mehanizacijo za poglabljanje jaš- kot sem zgoraj omenil, je izredno izpite. Predavajo redni univerri-juje tudi dejstvo, da je na hišah, kov itd. Tudi ta naša skupina sc velik ter ga sistematično razvijajo tetni profesorji ali pa domači na primer z desetimi okni, mon- je o mehanizaciji in ureditvi rud- za njihove rudarske bazene.	strokovnjaki. Pri končnem izpitu
tiranih na strehi hiše deset tele- nikov zelo pohvalno izrazila ter vizijskih anten. Torej, v takšni, odnesla od tod pozitivne rezulta-hiši stanuje prav gotovo deset te.
strank, večina z eno samo soho Skupina, kateri sem sam pri- prav. lepe rezultate.
Hidravlično podporje je še v so izpraševalci samo redni uni-
začetni fazi, toda temu posvečajo verzitetni profesorji. Zato so di-veliko študija in so dosegli že plome, ki jih prejmejo obiskovalci orav lete rezultate.	tehnikama, popolnoma tnako-
in skupno kopalnico. Prostor med sostvoval, je obirkala Donjecki Glede transporta v jami je pa vredne diplomam rednih visokih oknom pa služi v zimskih me- baten. Naselili smo se v mestu treba pripomniti, da se le-ta ne ’ ~'
secib kot hladilnik, saj je v njih S talino, ki šteje 800 tisoč prehi- razlikuje dosti od naleta. V jami
***i*m*mnxm n mm
(Nadaljevanje sledi)

najboljših v Sloveniji. 2enska ekipa Je p« daleč najboljša, taj so naše plavalke dosegle 13 prvih mest!
Toda ob tem našem hvaljenj« ae pomislimo., da plavalci ne bodo mogli več dolgo zdržati doseženih uspehov, če to hočemo, je potreben plavalni trening skozi vse leto in ne samo dva ali tri mesece.
Društvo bi moralo prav tako dobiti športno družabne prostore.
Udeleženci so razpravljali tudi o dosedanjem povračilu »izgubljenih kalorij«. Dosedanja hranarina se je pokazala kot zgrešena, saj so številni športnik! za denar, ki so ga dobili, raje kupil! ka) drugega, kot pa da bi g« uporabili za dobro prehrano. Dosedanjo hran ari n o bodo zamenjali za nudenje toplih obrokov po treningu in po tekmi.
Da bi se lahko dvignila kvaliteta športne dejavnosti, je 5D »Rudar« pripravljeno, da v sodelovanju z občinskim odborom za telesno vzgojo štipendira dva do tri »aj-boljše športnike na Višji tefesnovzgojni šoli, ki bi potem postali profesionalni trenerji. Dosedanji trenerji ne morejo posvetiti zadostne skrbi športnikom, ker so v službi, trenerska dela pa vrše v svoietn prostem času. Seveda pa ta čas ne zadostuje za uspešno opravljanje vseh trenerskih dolžnosti.
Rokometno nrvenstvo LRS
Preteklo nedeljo so pričeli tudi rokometaši tekmovanje v spomladanskem delu ligaškega prvenstva. Rudar, ki je prezimil na drugem mestu za dve točki slabši kot prvoplasirani Odred iz Ljubljene, vstopa v letošnje tekmovanje malce oslabljen. Predvsem zaradi nestalne form« celega moštva pa njihova pričakovanja za naj v liji naelov niso največja.
V prvem kolu je Rudar nastopil v Brežicah. Tekma je bila zanimiva ic največ zaradi tega, ker je Rudar zaigral taktično dobro in z dvema pivot-napadalcema zasluženo zmagal. Tekmo je odlično vodil sodnik Mihailovič iz Ljubljane.
Končni rezultat: Brežice : Rudar 23:30 (14:16).
Gole so dosegli za Rudarja: Škrinjar 10, Ačkun 9, Klančišar 6, Juvan 2, T agar 2, Plevčak 1, za Brežice pa: Kneževič 11, Do-brišek 3, Krivokaoič 3, Pintar 2, Bolde 2, šnajden 1, Oruc 1.
Ljubi lanska nogometna podzveza RUDAR, PROLETAREC, BRATSTVO BREZ TOČK
GRAFIČAR (Ljubljana) : PROLETAREC 2:1 (0:1)
Prolatarac tudi na domačem igrišču n! mogel več kot spravit! poraz proti Grafi-čarju, ki je bil tehnično boljše moštvo kot domači. Proletarec je sicer nadoknadi! tehnične pomanjkljivost! s požrtvovalno Igro, vendar je bilo to premalo. Edini gol je Proletarec dosegel po Prazniku iz limet rovke. — Sodnik Oven je sodil dobro. — V predtekmi so mladine! GraHČafja premagali mladince Proletarca z 1 : 0.
KAMNIK : RUDAR (Hrastnik) 1 : 8 Hrastniški Rudar je gostoval v Kamniku, vendar ni uspel, predvsem po zaslug! slabega sodnika, zaradi česar }e vodstvo Ruparja po končan: tekmi vložilo protest. Edini gol tekme je padel v 30. minuti prvtgo polčasa. Sodnik Zec je večkrat oškodoval goste. — V predtekmi so mladinci obeh moštev igrali neodločeno 2 : 2.
LITIJA : BRATSTVO (Hrastnik) 3 : 2
(3:1)
Na igrišču Litije se je odigrala tekma med Bratstvom iz Hrastnika in domačo Litijo. Po zanimivi igri 90 imeli Litijanl več ireče in zmagali z enim golom razlike. Rezultat 3: 2 v korist Litije je realen.
LESTVICA PO IV. KOLU, toda nepopolna
Grafičar	15	13	1	1	34 : 5	27
PapirniČar	14	10	3	1	27 : 13	23
Rudar (H.)	15	10	1	4	37 : 17	21
Bratstvo	15	6	4	5	32 » 24	16
Kočevje	14	S	4	S	26 : 21	14
Kemnik	15	S	4	6	18 : 29	14
Litija	15	5	3	7	26 : 26	11
Srednješolsko prvenstvo v orodni telovadbi
V	petek, 31. marca, je bil v telovadnic! Partizana v Trbovljah dvoboj ženskih vr»t Ekonomske Šole in Gimnazij« v orodni telovadbi. Tekmovale so na dvovBinski bradlji, preskoku čez kozo In v talni telovadbi.
‘Zmagala j« z malenkostno razliko gimnazija. Med posameznicami sta najbolj nastopali Metka Vučetlč in Tramšek Iz gimnazije, nadalje Elza Lep i« Tatjan« Tršek Iz ekonomske šole.
Pobudo za to tekmoveaj« j« dola občinska Zveza za telesno vagojo.
V	kratkem bo enaka tekma srednješolskih vrst tudi za moške, kjer bodo rasen Ekonomske Me m Gimnazije tekmovali tudi gojenci Kovinarske ia Rudarske šole.
Taka medšolska tekmovanja vplivajo na prizadevaost dijakov v šolski telovadbi, zato ae bi bilo napak, jih organizirati
IM	4»*
-ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN-

f
mm **
Ali že veste?
loliko je Beograjčanov ?
Ob letošnjem popisu prebivalstva v naši državi, pri katerem bo sodelovalo od 1. do 7. aprila 100.000 popisovalcev in ki se bo izvršil z najmodernejšimi sredstvi ter bo zajel ne samo popis ljudi, ampak vso ljudsko dejavnost, ne bo odveč, če pogledamo malo nazaj, kako so nekdaj potekali popisi- Kot primer smo vzeli naše glavno mesto Beograd, v katerem je bil prvi popis meseca juija 1834. leta.
hiš in 67.769 prebivalcev. Leta 1910, pred balkanskimi vojnami, pa je štel že 6964 hiš in okrog 100.000 prebivalcev.
Od vseh šestnajstih popisov je bil samo deveti popis, 1866. leta, izvršen po vseh pravilih in na obrazcih. Od prebivalcev so zahtevali razne podatke kot so: spol, družinsko stanje, pismenost, davek in podobno. To je bil prvi popoln jbopis, rezultate pa so objavili šele 1869. leta. Od takrat so redno objavljali podatke o popisu prebivalstva v Srbiji.
Od leta 1910 do danes so bili še štirje popisi, in sicer 192L leta, 1931., 1948. in 1953. leta. Popis, ki bo od 1. aprila letos, bo že 21. popis prebivalstva na področju Beograda.
Za glavnega popisovalca je bil določal Jakob Jakšic, blagajnik kneza Miloša. Popis je zajel ne samo može, temveč tudi žene. Edina izjema so bile ciganke, ki niso prišle v poštev. V Beogradu so takrat našteli 7033 »duš«, od tega 4199 moških in 2834 žena. Popisali so samo Srbe in Žide. Hiš je bilo v Beogradu samo 769, pri čemer niso bile vštete turške hiše.
Od prvega popisa pa do balkanskih vojn, 1912. leta, je bil popis prebivalstva v Srbiji 16-krat. Leta 1850 so našteli v Beogradu 15.485 prebivalcev in 1700 hiš. Od tedaj je število prebivalstva stalno naraščalo. Leta 1874, neposredno pred 'šrbsko-turško vojno, je imel Beograd 3372 hiš in 27.605 prebivalcev. Letd 1900 je imel že 5962
pulMd »Ob žici okupirane Ljubljane«. Letos bo prireditev še v večjem okvira kot prejšnja leta, saj bo pohod izvršen v okviru jubilejnih prireditev 20-ictnice vstaje jugoslovanskih narodov
Ob žici okupirane Ljubljane
TEKMOVANJE MESTNIH REPREZENTANC V ŠTAFETNEM TEKU 1958-1960 V svetu so znani ulični teki in mali maratoni, ki jih prirejajo razna večja mesta, kot San Paolo, Genova i«hr. To so Športne prireditve z velikim številom tekmovalcev in manifestantov.
Nekaj podobnega, vendar po svoje originalnega je pa-tizanski pohod »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«. Nastal je ▼ letu 1957 na pobudo bivlih bojevnikov iz borb proti faSizmu in nacizmu kot I. slovenski festival telesne kulture v spomin na herojsko zadržanje, mesta Ljubljane v času okupacije 1941—1945. Ljubljano, prestolnico Slovenije s 140.000 prebivalci, je bil italijanski okupator 1942 v celoti zaprl z bodečo žico in mesto tako »premenil v vojalko utrdbo in koncentracijsko tabo-
rišče, kar je bil v Evropi-edinstveni primer množičnega terorja te vrste.
Umljivo je torej, da so se na razpis organizacije bivlih bojevnikov odzvali Številni preživeli borci in se z množico meščanov navdušeno vključili v prijateljsko srečanje na politično-Sportni povojni manifestaciji s pohodom po stezah, kjer je med vojno potekala trasa bodeče žice.
Borci, noseč puške, in člani družbenih organizacij so tekmovali v teku in hoji ter v tovariSki pomoči na 35.000 metrov dolgi progi in tako ustvarili živo žico okrog svobodnega mesta.
23. JUNIJA 1957 je sodelovalo na pohodu 74 ekip s 370 udeleženci, bivlimi borci-partizani, s člani osnovnih družbenih organizacij, z mladino vseh Sol in s pripadniki milice in vojske.
11. MAJA 1958 je bil partizanski pohod
Pripravljeni za polet v vesolje
Sovjetski akademik Ivan Berntalvili je I izjavil dopisnike lista »Literaturnaja Gaze- l ta«, da je polet pete vesoljske Udje ponovno potrdil, da so v SZ uspešno rešili vse probleme vrnitve iz medplanetarnega prostora. Z izdelavo naprav za avtomatično upravljanje z vesoljsko ladjo je dejal, da so rešeni vsi tehnični problemi, zdaj pa nadaljujejo z obdelavo medicinsko bioložkih problemov.
Tudi ostali moskovski časopisi objavljajo izjave uglednih znanstvenikov, pri čemer oblimo komentirajo uspešen pol$t pete vesoljske Udje »ZvjezdoČkec. Član Sovjetske akademije medicinske znanosti Arto Aleksanjan , poudarja v svojem odgovoru časopisu pTrud«, da imajo zdaj besedo biologi, ki bodo morali proučiti vrsto problemov iz nove znanstvene discipline — vesoljske biologije.
časopis »Medicinski rabotnik« pa poudarja, da po izjavah Elena Goljeviča in Pavla Zdrobovskega ni v vesolju več nevarnosti za žive organizme, ki bi jih ne mogli odpraviti, kar je bilo do zdaj največja ovira za polet v vesolje.
Lačen tat
Brusilec diamantov Fred Hau-ser iz Ohia (ZDA) je šel v službo ter pri tem nosil pod pazduho torbo za malico in z 12 diamantnimi prstani. V gneči v avtobusu pa je izgubil torbo in je izgubo prijavil policiji. Kmalu ga je policija obvestila, da so našli torbo in vse prstane. Iz nje so izginile samo banaine in sendviči s šunko ...
— koc mestna spominska prireditev — pomaknjen na nedeljo, najbližjo prazniku mesta Ljubljane. Med 344 ekipami s 1729 udeleženci so prvič nastopile tudi REPREZENTANCE JUGOSLOVANSKIH MEST V ŠTAFETNEM TEKU na 35.000 metrov (5 X 7000 m) za molke m 12.500 metrov (5 X 2500 m) dolgi proga za ženske udeležence. Štafetnega teka se je udeležilo 12 moških in 4 Ženske ekipe. Zmagala je reprezentanca mesta BEOGRADA z rezultatom 1,54:00. V ekipi je sodeloval tudi : najboljši jugoslovanski maratonec FRANJO MIHALIČ. Na drugem' mestu je bila reprezentanca mesta Celja (1,58:16), na tretjem pa mesta Ljubljane (2,00:50).
8.	MAJA 1959 je udeležba zelo narasla. Med 902 ekipami s 4510 udeleženci je bilo 11 molkih in 4 ženske mestne reprezentance v štafetnem teku na 35.000 metrov oziroma 12.500 metrov. Rezultati so bili nekoliko boljši: BEOGRAD z MIHELIČEM je dosegel 1:53,52, Ljubljana s Hafnerjem 1:54,10 in Zagreb s Škrinjarjem 1:55,35.
9.	MAJA 1960 je bil za 15-letnico osvoboditve doslej najmogočnejši partizanski j pohod s štirikrat večjo udeležbo. —- Med 4183 ekipami z 20.915 udeleženci obeh spolov in vseh starostnih stopenj iz vseh jugoslovanskih krajev w» celo z udeležbo inozemskih študentov je na isti progi
35.000	metrov tekmovalo 12 moških ekip in 5 ženskih na progi 9000 m (5 X 1800 m). Med molkimi ekipami je že tretjič zmagala mestna reprezentanca BEOGRADA « časom 1:4*,tl, na drugimi mcatn je Vita ekipa Ljubljane (1n« tretjem pe Maribor (1:59,29).
7. MAJA 1961 bo pertiienakš pohod »j znamenju mednarodne Iportne pnreditre in bodo molke REPREZENTANCE EVROPSKIH MEST tek morete ne progi
24.000	metror (3000 X 4000 X 5000 X 5000 X 4000 X 3000), ienake ne 10.000 metror (5 X 2000), meratomki tekači pa r malem maratonu na 25.000 metrov.
številke kažejo, kako je M Iportno-ma-j n i fes t ati vita prireditev Jz leta v leto rasla, ^ dandanes ime že svojo tradicijo, saj jo
posnemajo r domovini že drugi kraji. — Letošnji 5. pohod pa naj kot mednarodna iportne prirediter ob 20. obletnici retaje jogosloranskih narodov prispera k zHi-ianjn ra raarotjobnema sodcloranju rseb narodov.
... da imamo v Jugoslaviji več kot 1000 strokovnih knjižnic. Vendar ima polovico od teh manj kot 1000 knjig.
... da imamo več knjižnic z 10 do 15 tisoč knjigami kot tistih s 5 do JO tisoč knjigami.
... da imamo v Jugoslaviji 10 knjižnic, ki imajo do 100.000 knjig in 14 knjižnic, ki imajo pol milijona knjig.
... da ima samo ena jugoslovanska strokovna knjižnica več kot pol milijona knjig.
... da je zedo razširjena kinematografska mreža in da lahko okoli pri milijona ljudi naenkrat
gleda predstave. Vsako leto se predvaja ravno tako okoli prinaa-lijona predstav, katerim skupaj prisostvuje več kot 100 milijonov gledalcev. To je, da vsak naš človek v povprečju enega leta vidi 6 filmov, toda v ta račun so všteti tudi otroci in starci ter ljudje, ki živijo v oddaljenih krajih, kjer nimajo kinematografov.
šolskih knjižnic njih več kot 6
... da imamo • okoli 12.000 in v milijonov knjig.
... da je skupaj po naših knjižnicah več kakor 20 milijonov knjig.
Poznaš: Hoi krai včeraj?
To pot je bila slikovna uganka »Poznaš moj kraj včeraj« malo težja. Kar polovico manj jc bilo odgovorov kot prejšnji teden, nekateri med njimi so celo trdili, da predstavlja slika Polšnik. To pa ne drži, ampak Je stika prikazovala gorsko vasico Podknm, Id je znana marsikateremu ljubitelju, ki prihaja na dolenjski Triglav, Kom. Žreb je tokrat odločil, da dobi knjižno nagrado Danica Celestina, Sopota 37,

Ina Ritter:
CJ
»Se je dogodilo kaj hudega?« je vprašal hlastno.
Dekle je stegnilo roko in pokazalo na voz, s katerega Je prav fSdaj zlezel zdravnik. Rudiger ga je takoj spoznal in pozdravil. »Ali jc kdo bolan?« je vprašal tiho, kajti zavedal se je, kaj pomeni to za te nesrečne ljudi.
Dekle je prikimalo. »Neka ženska nam je zbolela za škrlatinko. V bolnišnici ni nobene prazne postelje ... sedaj pa ne vem, kaj naj storim. Bolnica ne sme ostati tu, nevarnost, da se se okužijo še drugi, je le prevelika ...«
RUdiger je takoj mislil na obe prazni preužitkarski hiši na njihovem posestvu, vedel je pa tudi. da oče ne bo privolil, da bi bolno žensko spravili tjakaj.
Stisnil je zobe In pogledal mimo dekleta. Na posestvu namreč ni bil gospodar on, pač pa njegov oče. Ta odloči, kaj se sme storiti in kaj ne.
»Oa, seveda ...« je zašepetala Slika, kakor da je uganila fantove misli. Sklonila je glavo. Počasi se je zaobrnila in spet odšla k svojim ljudem.
Bilo ji je težko pri srcu; to, kar jc bilo zanjo samo po sebi razumljivo, so tukajšnji ljudje Steli za predrzno zahtevo — namreč sprejeti kakega bolnika in mu pomagati.
Slišala je še topot konjskih kopit, ni pa obrnila glave. NI marala v*č videti tega fanta, ki ima sicer tople in sočutne oči a mrzlo, ravnodušno srce.
7.
Riidtgerja Je neznansko grizlo In bolelo. Iz vedenja dekleta Je opazil, kaj o njem 'misli. Njen prezir ga je bolj bolel, kot si je priznal.
Zavedaj se je, da je njegova dolžnost, zavzeti
se za tujo, bolno žensko in ji nuditi primeren prostor. ,Z očetom bom govoril in ga prisilil,’ je v mislih sklenil. .Tokrat bom jaz močnejši kot oče, kajti sedaj ne gre za opeko, ampak za pomoči potrebnega človeka.’
Njegov obraz je bil ves poten Od znoja, ko Je na domačem dvorišču skočil s konja, izročil uzde hlap* cu, sam pa zdirjal v hišo.
Oče je sedel z materjo v salonu. Bila Je ravno ura, ko si je oče privoščil odpočitek. Prijeten vonj očetove cigare Je zavohal Rildiger, ko je vstopil v salon in hlastno zaprl vrata za seboj.
.Kaj le ima?’ si Je mislila gospa Fellcila vsa prestrašena. ,Saj je fant čisto iz sebe.’
Tudi oče je opazil, da je sin razburjen. Stari Je počasi odložil cigaro na pepelnik, se v stolu vzravnal in vprašal: »No, kaj se je pa zgodilo?«
»Bil sera ... bil sem pri ljudeh na travniku. — Neka njihova ženska je zbolela za škrlatinko in želel bi, da bi jo pri nas vzeli pod streho. Ljudje namreč še niso skončali svoje hiše In bolnice ne morejo negovali. Ne smemo trpeti, da bolan človek leži zunaj na vozu na slami, medtem ko Imamo pri nas dve prazni hiši.«
Gospa Feliclta jc sinu smehljaje prikimala.
»Ti torej z vso resnostjo zahtevaš, da nekoga od teh ljudi sprejmem pod svojo streho?« je dejal oče z grozečim glasom.
»Da!« je odgovoril Rildiger čvrsto. Se vedno je stal, akoravno mu Je oče z roko pokazal, naj prisede. Tega, kar misli stari povedati sedaj, ni mogoče reči kar tjavdan. To Je pomenilo boj, boj med njim in sinom.
»Prav žal ijti je, dragi moj fant, toda moje »tališče tl ni neznano. Cc tl ljudje na travniku po-crkajo - tem bolje! Za njimi ne bom pretakal solz.
’ »Oče!« Je planil Rildiger pokonci. »Ali pozabljaš, da so to prav tako ljudje, kakor smo ml? Dandanes moramo vsi držali skupaj. Prosim... prosim te Še enkrat, da to žensko sprejmeš pod streho. Pomisli, če bi umrla, ker ni Imela pravilne nege. ali če okuži še drug.. •«
Polkovnik je spet segel po cigaro na pepelniku
In trt jo mirno vtaknil v usta. Molčal jc, »o dihanje fanta je bilo slišati v tej moreči tišini.
»Oče, jaz grem po žensko!« Rildiger ni mogel več molčati. Ravnodušnost očeta ga Je slino razsrdila.
»Tega ne boš storil, fant - posestvo Scesken jc namreč še vedno moje! Dasl se država sedaj vtika že v najrazličnejše stvari - v svoji hiši, dragi moj sinko, sem še vedno jaz gospodar In mislim tudi še ostati!« je dejal stari mož glasno in je s pe3tjo udaril po mizi.
Kakor dva sovražnika sta se oba merila z očmi. Rildiger Je bil sicer vajen, da jc vedno obveljala volja očeta, toda še nikoli, če v mislih nista z očetom soglašala, ni šlo za tako važno odločitev kol tokrat.
»Tvoj dedič sem In tvoj sin. Priznati moraš, da nisem brez vsakih pravic. Saj me bo vendar sram pred vsakim človekofn, če odrečemo tej bolni ženski pomoč! - Nikomur ne bom več upaj pogledati v oči ...«
»Zal mi Je zate,« jc odgovoril polkovnik mimo, a čvrsto. Njegove mirne besede niso razodevale, kaj misli o tem nenavadnem Izbruhu svojega sina. -»Jutri bova popravila plot pri konjskem hlevu,« Je pristavil.
»Oče!« Rildiger je začutil, da je naenkrat postal miren. Razklenil Je prste, ki Jih Jc Imel doslej sklenjene v pest. »Očka! Midva še nisva končala. Zahtevam od tebe, da daš bolnici na razpolago preužitkarsko hišo!«
Gospa Feliclta je bila ob tem ostrem prerekanju med sinom in očetom vsa bleda. Poznala Je Rildl-gerja kot samozavestnega In energičnega človeka, toda tekrat Je b!l nlen fant čisto drugačen. Svojega očeta Je gledal, kakor da bo zdaj zdaj planil na njega.
Polkovnik je bobnal s prsti po mizi.
»Dragi moj fant - ion, ki si ga zavzel proti meni, ml ni prav nič všeč. Zdi »e ml, da sl še nisi povsem na Jasnem, kaj se je pravzaprav zgodilo: tl ljudje so nam odvzeli skoraj polovico našega posestva — in jaz naj te ljudi potem morda le ljubim?«
»Tega nihče ne zahteva! Od tebe pričakujem edinole, da nikoli ne pozabiš, da si človek. Na fronti smo obvezovali ranjene sovražnike — kaj sl na to že pozabil?«
»To je bilo nekaj drugega. To so bili pošteni sovražniki, toda ti ljudje ... to dekle s tistim svojim gladkim obrazom In nedolžnimi očmi... Ta se enostavno postavi za hrbet drugih ljudi, za hrbe* okrajnega načelnika in tega Stcffena... Niti n» misel mi ne pride, da bi lem ljudem pomagal!«
RUdlger se je obrnil od očeta in s težkimi koraki stopil k oknu. Gledal jc venkaj na prosto. Bilo j« pusto vreme.
»Dobro,« je dejal čez nekaj ČBsa In se spet obrnil-Njegov glas jc bil miren. Nasmehnil sc je in prav ta nasmešek je vznemiril očeta. Ta je namršll svoj košate obrvi, toda rekel ni nič.
»Kaj le fant m',3ll storili?« Je gospa Felidj* zašepetala vsa zaskrbljena. Stopila jc k oknu opazila sina. ki je šel preko dvorišča, nato pa l*«1" v hiši hlevarja. Sedaj ji je poslnlo jasno, kaj hov njen fant In je bila nanj ponosna.
Hlevar Hcnsen sc prav gotovo ne bo branil <** tuji, bolni ženski na razpolago spbo. Njen mož m tega ne more prepovedati.
8.
Veliki voz sc je zibal in ropotal po razdrti poU®* poti. Mirno je začel teči. ko Je prispel na gl»v: cesto.	,
Riidiger je sedel na kozlu voza in držal uzde svojih rokah. Zraven njega Je sedelo neko plavol -dekle v svojem prevelikem plnšču in gledalo Pr<!tl'
Mladi mož je bil videli tokrat drugačen. NI V. umikal oči pred tem dekletom in stisk njegovih r Je bil topel In krepek.	^ •
»Ne delajte sl več skrbi, gospodična,« je Sliki. »Naš hlevar se bo pobrigal za gospo V »chnt.-H	j
Njegov hlevar torej - nc on sam. Dekle ni v mislilo na to sicer majhno, a pomembno razliko-
(Dalje prihodnji” t