Cela ulica zbira zamaske za Anžeta Nasilni mladoletniki v Celju prežijo na dijake Št. 92/ Leto 64 / Celje, 24. november 2009 / Cena 1 EUR □ LL-U] Odgcnuomt ursdnlcs NT Tal^tna Cvim Ni razlogov za pripor Tako so sklenili po včerajšnjem zaslišanju na celjskem okrožnem sodišču, kamor so povzročitelja oktobrske tragedije na avtocesti, Branka Mačka, pripeljali iz vojniške psihiatrične bolnišnice (na sliki z odvetnico Nušo Maček). Po (spornih) stopničkah do nove knjižnice Celjski rokometaši krepko razočarali šefa Kako v celjskih šolah in vrtcih skrbijo za vegetarijance in tiste z dietami ' % « Za bolj pravično delitev pomoči Minister dr. Ivan Svetlik napoveduje, da bo država odpravila anomalije pri delitvi socialnih pomoči v teh dnefa mineva prvo leto mandata Pahorjeve vlade. Ob obleci so na ministrstvu za delo, dnižino in socialne zadeve predstavili kar nekaj številk, s katerimi so dokazovali prizadevanja za ohran)ân je delovnih mest, aktivno politiko zaposlovanja, transferje brezposelnim...» o nekateiih podrobnostih pa je spregovoTii tudi miniver dr. Ivan Svetilk med nedavnim obiskom v Velenju, kjer je sicer na splošno pohvalil delo občine pri rešev^ju socialnih vprašanj. »če bi se izrazil s prispodobo» bi rekel, da programi, ki jih ponuja država» več zaleže-jo vokoljih, kjer jih znajo prepoznati in se nanje prijavljati, jih uporabiti In nadgraditi. Ve-lenj^ občina to področje izjemno dobroobviaduje, saj zna povezovati dejavni!^, ki skrbijo za reševanje socialne problematike, pri čemer ne računa samo na državno pomoč,« je pohvalil minister Svetilk ter omeni] zelo različne odzive drugih občin v kriznih časih. »Nekatere lokalne skupnosti imajo ideje, voljo in aktivnosti, da nadgrajujejo državne programe pomoči tistim, ki so • izgubili delo ali imajo sodal-ne probleme.« (ÂKtaja kar nekaj oblik teh pomoči. SovSlovenijidovolj ^ane ali bi si želeli večje odzivnosti? Programi socialne države pri nas so izdatni, v prihodnje pa bi radi dosegli^ da bi bila If Dr.lvanSvetfik pomoč, ki jo razdeljujemo posameznikom ali skupinam, razdeljena bolj pravično. Opažamo. da prl^ja do kopičenja določenih pomoči, v posameznih primerih tudi neupravičeno. Tisti, ki so od pomoči v celoti ali večinoma odvisni, pa imajo pomoč zagotovljeno v premajhni meri. Problem ima zelo dolgo brado... ... mi pa ga bomo rešili v letu ali dveh. Odmevna sta bila interventna zakona, s katerima ste reagirali na krizo. V teh programih imamo 75 tisoč ljudi, ki jim subvencioniramo krajši delovni čas ali čakanje na delo. l^hko rečemo. da je odziv izjemno dober, vključeni je več kot tisoč podjetij. V prvem in drugem paketu protikriznih ukrepov pripravljena zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časain o delnem povračilu nadomestila plače sta ohranila približno 20 tisoč delovnih mest Vendarie se je govorilo o i^oriščanju teh oblik pomoči, med podjetji pa je bilo iz- V prvi vrsti, z Iqvb: ravnatelj Viije strakovna šola mag. Bajan $bí«I, direktorica PKS mag. Maja Krajne, predsednik Turk, minister Liksiê, predsednikov svetovalec mag. Franc Hočevar, Bojan Šrott« Mirko Tuš. nekdanji dijak PKŠ in zdaj ns Celjskem največji delodajaloe dijakom, ki končajo šolanje v programu trgovec. Na krilih let Dijaki in učitelji Poslov-no-komercialne šole Celje so v Četrtek z osrednjo slovesnostjo proslavili 140-let-nico svoje èo\e. Ze dopoldne so v Šolskih prostorih s priložnostnim programom §olskega radia vsebinsko obeležili visoki jubilej, praznovanje pa nadaljevali s slavnostnim razrezom torte in druženjem s pet-jem, plesom in igranjem na inštrumente. Večerne slove- snosti v Narodnem domu, ki so Jo pripravili bivši dijaki šole, sta se udeležila tudi resorni minister dr. Igor Luk-$ič in predsednik države dr. Danilo Tiirk, kije zbrane tudi nagovoril in jim čestital ob visoki obletnici. IS postavljeno tudi velenjsko Gorenje. Izredni nadzor ni ugotovil večjih nepravilnosti? Stalno spremljamo izvajanje teh programov, če smo posebej opozorjeni na kakšen problem, se odločamo še za dodatne nadzore. TXidi Gorenje je bilo izpostavljeno, zato smo nadzor Vlnili večkrat. Pou-dajjam, da v Gorenju nismo odkrili večjih ki^itev, smo se pa pogovarjali, kako preiti iz enega v drugi progam, in se dogovorili o ustrezni rešitvi. Na splošno smo v več kot tisoč vključenih podje^ih odkrili 11 kršitev, za kar bomo ustrezno ukrepali - bodisi bodo morala podjetja vračati pomoč ali plačati določene sankcije. Uliepi so predvideni v zakonu. Za prihodnje leto napovedujete spremembe v programu janiih del. Ta naj bi bil bolj odprt? Program javnih del se v Sloveniji bistveno širi in bo na voljo predvsem lokalnim skupnostim. Predvidevamo sedem tisoč vključitev, spremenili smo pogoje, da bo program bolj odprt in tudi bolje financiran z državne ravni ter kot takšen tudi bolj zanimiv za obâne. Pričakujemo dober odziv in dodatne ideje, kako bodo lahko občine v te programe vključile skoraj podvojeno število posameznikov. Tako nameravamo obogatiti storitve, ki so morda zdaj manj dostopne. Itidi zaposlovanje v prihodnje je, ker krize še ni konec, neznanka. Na splošno krepimo programe aktivne politike zaposlovanja, tudi spodbud za nova podjetja. Letos smo v Sloveniji vzpostavili več tisoč novih poslovnih subjektov. Imamo razvejan nabor ukrepov, ki jih krepimo, in bomo sproti spremljali odzive in potrebe. Ti programi se letno prilagajajo in če bo treba kaluinega okrepiri, bomo to tudi storili. Zagotovo bo v pri-hodnje velik poudarek na usposabljanju in izobraŽevanju. Velenjski bazen je primer območja, kjer je bila koncentrirana velika količina delovnih mest in industrijskega potenciala. To gre skozi krizno obdobje, ki ga je treba jemati kot obdobje, ko pri-hajado prestrukturiral^ a^ iskanja novih programov in posodabljanja tehnologij> skozi ta proces pa bodo oblikovana nova delovna mesta. Še nekaj je zaskrbljujoče: nenehna rast na^ja. Kako ga preprečiti? Ob ^konu o p^rečevanj u nasilja imamo (>^eben akcijski program, ki pred videva sodelovanje med institucijami, kot so centri ža socialno delo, policija, vključuje tudi pro-^m delovanja varnih hi§. Ta program pospešeno izvajamo Ln ga bomo, po svodih zmožnostih seveda, tudi širili. URŠKA SEUŠNIK Zmaga županov ali škandal v koaliciji? Poslanci v državnem zboru včetrtkovih večernih urah niso podprli predloga o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Za predlog sprememb zakona o poslancih se je izreklo le 34 poslancev, medtem ko jih je 46 glasovalo proti, med njimi tudi kar nekaj s Celjskega. Poslanci bodo tako tudi po letii 2012 opravljali hmkcije župana, podžupana ali občinskih svetnikov. Stališča poslank in poslancev, od katerih jih s Celjskega kar devet opravlja tudi funkcijo na ravni lokalne samouprave (štirje so župani, eden je podžupan, štirje pa občinski svetniki) so bila deljena tudi znotraj poslanskih skupin. Ker je večina napovedala, da bodo poslanci glasovali po svoji vesti, do glasovanja ni bilo jasno, kakšna bo usoda zakona. Proti so se izrekli tudi mnogi koalicijski poslanci» kar je privedlo do ogorčenja znotraj posameznih strank. V četrtkovi razpravi se je oglasilo tudi nekaj naših poslancev, iz njihovih razprav pa smo povzeli nekatere malce boij duhovito obarvane ugo- tovitve. Tako je, na primer mozirski Jakob Presečnlk [SIS) ugotavljal, da bodo volivci, ki se po navadi nikoli ne zmotijo, že povedali svoje; velenjski Bojan Kontič (SD) pa priznal, da je vsak poslanec le povezan s svojim okoljem. Silven Majheoič (SNS) še ni slišal, da bi se kdo od županov odpovedal denarju, ki mu ga ponuja občina, konjiški Rudolf Petan (SDS) pa je v razpravi pozival k pometanju pred lastnim pragom. Žalski Lojze Posedel (Zares) je zaradi vseh razprav in najav o čiščenju poslancev sklepal, da »so župani največje smeti, katerih je treba očistiti parlament«. Kakorkoli, interpretacija četrtkovega psovanja je enotna - župani so spet zmagali, nad čimer je neprijetno presenečena Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija meni, da je z združljivostjo funkcij kršeno z ustavo določeno načelo delitve oblasti, vzpostavlja se situacija, ki lahko privede do resnega konflikta interesov, ustvarja pa se tudi neenakopravni položaj med župani. Kakor ocenjuje, so osebni interesi poslancev prevladali nad državnimi, US V soboto so se na četrti konvenciji v Celju Arah člani stranke Zares-nova politika, predsednik Gr^r Goloblč pa jé polom pri glaÂ^vanju o omejevanju pravic poslancev označil kot Škandal, id koalidjo postavlja pred resno preizkušnjo, hkrati pa je napovedal sklic koalicijskega vrha, na katerem bi analizirali uresničevajije koalicijskega sporazuma. Prvič se je namreč zgodilo, da veČina ni podprla iz koalicijske pogodbe izhajajočega zakona. Sklica koalicijskega vrha po Golobičevih besedah niso zahtevali uto, da bi se tam razšli. ^>ampak da bi po tej neprijetni epizodi zopet prišli skupaj^, člani Zaresa so na konvenciji potrdili poročilo in politíčne usmeritve predsednika stranke, s čimer so Goloblču izrekli zaupnico. n Linhartova 22 b!i2ini slnvciiskcgd IjudilUfQá glodđMicii Tel.: 03 5443 675 adamas.ce asiol.neti^. ramocelje V9 > ^^ Četrtek Obn.15 na Radiu Celje i 'pfi^f^ m novi tednik DOGODKI Prejemniki bronastih pečatov in Mjučavob 3(Me^ici delovanja OOZ Lesko. Ob jubileju še ključi in pečata Ponosni na tradicijo - Krizo občutijo tudi laški obrtniki Območna obrtnopodjetniška zbornica Laško je v soboto v Zdravilišču Laško slavnostno obeležila 3D-)etnico delovanja. Ob tej priJožnosti so podeLiO bronaste ključe in pečate uspeânim članom, ki svojo dejavnost v kraju opravljajo 10, 20 ali 30 Čeprav kriza tudi laških podjetnikov in obrtnikov ni ob§la, so imeli dovolj razlogov za praznova-nje. Kot pravi sedanji predsednik laSke zbornice Franc Med-vešek, so na svojo tradicijo ponosni. »V 30 letih se je na tem mesta zvrstilo pet predsednikov, skupaj pa smo oblikovali inStitudfo. ki zastopa inte- rese obrtnikov ter jim tudi kot partner vlade poskusa olajšati deio ob obilici neprijaznih zakonov,« ocenjuje MedveSek. Kot pravi Medvešek, se v zbomid trudijo članom ponuditi čim več, predvsem biti zanje pni »servis«, hkrati pa pohvali tudi delo sekdj. »Menim, daje naše delo plodno, saj smo v zadnjih letih uresničili nekaj pomembnih predlogov. Seveda se pojavljajo nove zahteve, vezane predvsem na omilitev gospodarske krize, ki je mnoge obrtnike tudi vLaSk^n prizadela z izgubo ali zmanjševanjem obsega dela, prav tako s težavami pri plačilih in kreditih za naložbe. Upam. da bo vlada prisluhnila vsaj delu zahtev» obrtniki pa bomo s svojim znanjem, pridnostjo, prilagodljivostjo ter nepopusdji-vostjo že preživeli in se kot no-sild novega razvoja podali v boljše čase,« meni MedveSek, čeprav se boji, da bo letošnja zima Še precej kritična. Število članov se je od lani, ko jih je laška zbornica imela 356, povečalo na 361, je pa nekoliko upadio število zaposlenih -z lanskih 808 na letošnjih 777. Priznanja za dolgoletno delo in inovativnost Ob praznovanju jubileja sta bror^le pečate in ključe podelila predsednik organizacijsko kadrovske komisije pri Obrtno-podjetniSki zbornici Slovenije Franc Vesel ter podpredsednik upravnega oé>oià Aleš Pulko. Bronasti ključ je prejel Danijel Medved za podjetje E.EA. ki bo kmalu obeležilo 25 let delovanja. Začdi so s tremi zaposlenimi in se od takrat ves čas širili. Sedaj je v podjetju zaposlenih 25 ra^č-nih profilov, ukvar^jo pa se z dektroinštaladjo» elektrbme-lianiko, akumulatorskimi baterijami ter delom na čistilriih napravah. Medved je pdeg drugih funkdj tudi predstavnik za Laško pri Združenju delodajalcev Slovenije. Prav tako je bronasti ključ prejel predsednik OOZ Uško FVanc Medvešek. ki samostojno dejavnost avto-prevozništva opravlja še od leta 1968, ves ta Čas pa opravija pomembne funkdje v okviru ztwmice. To priznanje (e'to-malo še v roke Matjaža Cajh-na za družánsko podjetje, ki se od leta 1966 ukvafla z rezalnimi orodij za obdelavo ra^č-nih maiCTialov. Odkar je prevzel dejavnost za starši, je Caj-hen, ki je tudi podpredsednik OOZ Laško, obnniško delavnico razvil v sodobno tehnološki podjetje z realnimi orodji, kj zaposluje 18 delavcev. Vztrajnost in pridnost laških obrtnikov dokazuje tudi dolgoletni obrtniški staž članov zbornice. Najstarejša obrtnica v l^kem |e Štefka Zdovc, ki pri svojih 86 letih Še vedno opravlja gostinsko dejavnost (Vrtnica z najdaljšim stažem je Erika Ivan-Šek, ki že 45 let opravlja iri« zersko dejavnost. 41 let pa dejavnost avtoprevozništva opravljata Ftanc Medvešek in Marijan Žibret Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v soboto podelila še dva bronasta pečata. Prvega je prejelo laško podjetje EHO, ki je vodilno podjetje na področj u industrij skega hla j e-nja v Sloveniji ter pomembno tudi na tigu JV Evrope. Podjetje oziroma obratovalnico je leta 1980 ustanovil Janez Pu-šnik ter ga od tedaj z ženo Zdenko ves čas razvijal. EHO ima kar 75 zaposlenih, ves čas pa veliko vla^ v izobraževanje in nove tehnologije na področju energetsko učinkovitih ter okolju prijaznih industrijskih hladilnih sistemov. Za 30 let uspešnega delovanja in povezovanja obrtnikov je bronasti pečat prejela OOZ Laško, kar članom in vodstvu pomeni veliko spodbudo za prihodnost. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Po (spornih) stopničkah do nove knjižnice Prihodnji teden tehnični pregled nove knjižnice - Bodo morali nove stopnice zasuti? Gradnja nove celjske knjižnice je pri koncu. Urejajo le še zadnje podrobnosti, kamor sodi tudi ureditev okolice. V minulem tednu so tako na južni strani knjižnice na Savinjskem nabrežju sezidali stopnice in obenem do knjižnice uredili dostop za invalide. Mimoidoči, Id so opazovali gradnjo, so bili nad ureditvijo več kot zadovoljni, so pa stopnice zmotile stroko. Direktor Osrednje knjižnice Celje mag. Branko Go-ropevšek je zaskrbljen. Kot pravi, celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) zahteva, da se stopnice, odstranijo. »Na ZVîCÇ.pravljo, da s stopnicami preveč posegamo v veduto Savinjskega nabrežja. Po mojem prepričanju to ne drži, S stopnicami smo v prvi vrsti želeli uporabnikom omogočiti dostop do knjižnice tudi z južne strani, hkrati pa smiselno urediti okolico. Stopnice bodo lahko služile tudi kot družabni prostor. Na njih se bodo lahko zbirali in posedali mladi. Menim, da bomo knjižnico na ta način še bolj približali Nove stoprrâ pred Osrednjo knfizraco Celje ZMnkratosta^^ j^prevsobifimintdikonectsdnatlcpredtem.daiSizasi^eiozzen^ uporabnikom,« razmišlja Na ZVKD o smiselnosti ti. »Prihodnji teden bo CoropevSek. stopnic ne želijo razpravlja- knjižnica imela tehnični pregled in takrat bo vse jasno. Na tehničnem pregle- du se bo ugotavljalo, kako se dejansko stanje ujema s proj e no do k umen tac i j o. A dejstvo je» da projektov za zunanjo ureditev knjižnice ni,« pravi Dunja Gori-šek iz ZVKD- Stopnice so torej črna gradnja. Bile so sicer predvidene v Idejnem projektu, vnadaljnjih projektih pa ne, zato tudi celjska upravna enota v okviru zunanje ureditve okolice zanje ni izdala gradbenega dovoljenja. Ali če smo natančnejši: DE je izdala gradbeno dovoljenje le za ureditev sestopa s tlakovane ploščadi (ravne pohodne strehe) na Savinjsko nabrežje s stopnicami širine slabih desetih metrov ter za rekonstrukcijo .območja lapidarija in izgradnjo tlakovane ploščadi s stopniščem pred knjižnico na Muzejskem trgu. Problem je torej, ker je izvajalec stopruce na južni strani knjižnice podaljšal za nekaj metrov. Kol smo Izvedeli, je izvajalec stopnice minuli konec tedna že hotel zasuti z zemljo, a so si zaenkrat premi-.slili. V knjižnici namreč Še vedno upajo, da bodo stopnice kljub vsemu lahko ostale na svojem mestu. »Ljudje bi se preveč razburjali, če bi stopnice zasuli. Zadnje dni od mimoidočih dobivam same pohvalne besede, kako lepo smo uredili okolico,« dodaja Goropevšek. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: GrupA ARSTVO NOVI TEDNIK Iz centrifuge V bolj mirne vode V žalskem Novemu, podjetju, kjer izdelujejo okrâsne letvice ta avtomo-bile višjega cenovnega razreda, so končno dočakali bolj mirne čase. Na-ročila so dokaj stabilna, Čeprav so v primerjavi z lanskimi za tretjino manjša. Kaj bo prineslo priliodnje le-to> se še ne ve. A po oceni direktorja Matjaža Omladiča večjih pretresov ne bi smelo več biti. Čeprav so v prvih mesecih leta naročila nihâlâ iz dneva v dan. je podjetje od februarja, ko se je poslovilo od 45 delavcev, do jeseni zdržalo brez drastičnih odpuščanj. Oktobra je sicer odpoved prejelo Še 18 deJavcev, vendar so zaradi novih naročil polovico odpovedi že preklicali. »Zaradi objave naših kupcev Audija In Mercedesa, da zaključujeta s proizvodnjo dveh modelov (torej prihajajo novi modeli, stari pa umirajo) smo se res odloČili za zmanjšanje Števila zaposlenih. Medtem pa smo se z matičnim podjetjem pogajali za nova naročila in jih tudi dobili. Zato bomo devet delavcev zadržah,« je povedal direktor Matjaž Omladič. Kijub temu, da je bilo letošnje leto. kot pravi OmJadič, podobno »velilu centrifugi«, je trenumo stanje naročil tak-šno> dâ omogoča dovolj kvalitetno poslovanje. »NaroČila so sicer precej nižja kot so bila pred spremembo na trgu, Direlct(H)u Novema Madežu Omladicu sa po bumam letu vnića nasmešek. kot sam pravim recesiji. Še vedno nas je v podjetju več kot 400. Vseeno bodo decembra delavci prejeli posebni dodatek za dobro opravljeno deio v minulem letu in še vseeno bomo ob koncu leta za vse pripravili zaključek. Fti-hodnje leto> mislim, da bo boljše. Ker smo partner družbam, ki proizvajajo avtomobile višjega cenovnega razreda in ki si s'Subvencij ami (ki se v nekaterih državah letos iztekajo} niso mogle kaj pnda pomagati, mislim, da smo že dosegli realna tla,^ napoveduje. Voda na njihov mlin je tudi dejstvo, da sta dva njihova konkurenta že precej upehana. Scenarij letošnjega ieta, ko so bili do marca križem rok, se tako v prihodnjem letu ne bo ponovil. Slovenski parlament je konec tedna sprejel dopolnitev zakona o davku na motoma vozila. Z njim bodo »nagrajeni«« kupci zelo varčnih avtomobilov, vsa druga vozila pa naj bi se podražila. So pa v Novemu stanje precejšnjega brezdelja znali izkoristiti sebi v prid. Poleg tega, da so v primerjavi s prejšnjimi leti ogromno investirali v posodobitev proizvodnje, so veliko vložili tudi v svoje kadre. Z izobraževanjem so naredili tisto, kar so si že nekaj let želeli, a zaradi delovnega tempa niso uspeli. Kakšen napredek so naredi, bodo predstavili v petek na konferenci, ki so jo poimenovali Novem, učeče se podjetje. ROZMARl PETEK Foto: GfupA Gradiš z 20 delavci manj Celjsko gradbeno podjetje Gradiš bo po letu kljubovanja krizi moralo odpustiti 20 delavcev. Kot je pojasnila direktorica Lidija Žagar, se z zmanjšanjem naročil spopadajo že od začetka leta, prihajajoča zima pa tudi ne bo popravila trenutno slabega stanja. Zato je določeno število delavcev na čakanju, nekateri pa so že dobili obvestilo, da jim bo čez 30 dni delovno razmerje poteklo. V Gradisu je sicer zaposlenih 240 ljudi. RP Tajnšek ne bo odstopil Predsednik uprave Elek-tra Celje mag. Viktor Tajnšek ne namerava odstopiti s tega položaja, kot so nedavno pisali mediji. Res pa je, da mu mandat poteče konec februaija, zato je nadzorni svet že začel s postopki za ponovno izbiranje predsednikauprave. Ra^is bo ob ja vlj en v začetku decembra. Kot je znano, država vsem predsednikom uprav elektro podjetij letos ni podelila raz-rešnic. Razlog je bD predvsem ta, ker"je Urad za varstvo konkurence ugotovil, da so elektro podjetja pred dvema letoma usklajeno dvignila cene za gospodinjske odjemalce. ViMorTajnšek Tajnšek naj bi bil v posebni nemilosti tudi zato, ker je preveč očitno namigoval, kdo neupravičeno daje prednost novemu ponudniku, da si je ta lahko privoščil izjemno nizke cene električne energije. RP Denar za Bohor Les Najkasneje v ponedeljek, v najboljšem primeru pa že v tem tednu, se bo proizvodnja v Bohor Les, nekdaj Rogaški Les, le začela. Kot je povedala direktorica Gabriela Preac je država obljubila, da prejme podjetjeiil64 tisoč evrov sutjven-dje 30. novembra, zato je zavrnila možnost premostitvenega posojila. Ali bodo delavci pripravljeni delati že ta teden, čeprav nakazil pred ponedeljkom ne bo, se ne ve. »NaroČila so, zato bi bilo dobrodošlo, če bi prišli na delo. Saj inumo uradno zagotovilo, da denar tokrat bo,« pravi Preač^a. K: nakratko s Pocenitev stanovanj Geodetska uprava RS je objavila poročilo o povprečnih cenah nepremičnin v tretjem četrtletju letos. Podatki kažejo, da so povprečne cene rabljenih stanovanj v Sloveniji ostale bolj ali manj nespremenjene, v Ljubljani so se celo povečale. V Celju se trend razlikuje od povprečja. Stanovanja so se glede na drugo četrtletje pocenila, a le za 8 evrov za kvadratni meter, tako da stane kvadratni meter stanovanja povprečno 1.252 evrov, lani ob enakem času pa je bilo zanj treba odšteti slabih 200 evrov več. Finetol tepe naložba v Istrabenz Celjska družba Finetol je objavila poslovne rezultate de-vetmesečja. Poslovni izid je znašal slabih 238 tisoč evrov, kar je precej manj kot lani v enakem času, ko je znašal 1,6 milijona evrov. Veliko so izgubili z deliUcami Istrabenza, ki jih družba Maksima Holding ni hotela odkupiti. Z naložbo v Istrabenz so Celjani tako izgubili dober milijon evrov, saj je vrednost delnic padla za skoraj 80 odstotkov. Evropski energetski projekt v Celju Regionalna razvojna agencija Celje je dva dni v okviru evropskega projekta Regionalni ^ozdi za energetsko načrtovanje gostila 11 partnerjev iz devetih držav članic. Projekt, ki bo trajal do decembra 2011, se bo osredotočil na uporabo regionalnih grozdov za energetsko planiranje za razvoj inteligentnih energij v podjetjih in pomagal pri premagovanju ovir slabe uporabe Inteligentne energije v malih in srednje velikih podjetjih. Celjski sejem z novostmi Družba Celjski sejem letos pripravlja le še eno prireditev, in sicer skupaj z Zavodom za kulturo pornografije. Sejem Erotika je eden izmed uspešnejših sejmov, po katerem si organizatorji pošteno manejo roke. V prihodnjem letu Celjski sejem z dogodki prvič začenja že sredi januarja, ko bo povsem nov Festival izobraževanja in zaposlovanja. Prihodnje leto znova prideta na vrsto dva bienalna sejma; februarja sejem frizerstva in kozmetike, aprila pa sejem avto in vzdrževanje. Tuš z novo vodstveno ekipo v vodstveno ekipo Tuš Holdinga je prišel mednarodno uveljavljeni menedžer Stan MiUer. Glede na to, da je Miller član uprave nizozemskega poslovnega velikana KPN in predsednik uprave KPN International, so se v medijih pojavila riamigovanja, da namerava Mirko 'HjŠ ves svoj imperij prodati nizozemski družbi. Druga ugibanja gredo v smer, da je TUŠ pri Nizozemcih dobil precejšnje posojilo, zato so ti poslali Millerja, da preverja, kako se bo posojilo vračalo. V TUŠU govorice v celoti zanikajo. Kol pravijo, so z Miilerjem enostavno okrepili vodstveno ekipo. RP Se obeta korekcija delniških tečajev? Svetovni kapitalski trgi Še naprej razveseljujejo investitorje. V zadnjem tednu so nekateri borzni Indel^i na večjih tujih trgih dosegli najvišje vrednosti v zadnjih 12 mesecih. Tako je recimo ameriški delniški indeks S&P 500, ki je sestavljen iz 500 največjih ameriških podjetij, presegel psi-hološto mejo 1.100 indeksih točk. Podobno dosegajo ali se bližajo najvišjim vrednostim v zadnjem letu tudi preostali delniški indeksi po svetu. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 16.11. IN 20.11.2009 Ozntki llM EnoOHt^e^i PrmtviaiR CICG Cinkarna Celje 0.00 0.00 0.00 CET6 Cetis 0.00 0.00 0.00 GRVG Gorenje 13.49 ft6.90 0.07 MLR Pivovarna Uiko 25.50 7.40 0.71 JTKG Juteks 0.00 0.00 0.00 FTOG Etol 0.00 0.00 0.00 Na domači borzi je bil teden bolj rdeče obarvan, saj so se delniški tečaji povečini znižali. Tako je vrednost osrednjega indeksa ljubljanske borze v enem tednu upadla za 2,6 odstotka. Med delnicami, ki so v tem času največ izgubile, so bile delnice Telekoma Slovenije. Njih ova'vrednost je v petih trgovalnih dneh zdrsnila za 4,2 odstotka. Razloga za padec sta nižja kreditna ocena, ki so jo podali v mednarodni bonitetni družbi Mood/s. Posledica tega je, da bo Telekom v prihodnje, če se bo zadolževal, moral plačevati višje obresti. Drug razlog za padec tečajev je rahlo razočaranje ob objavi rezultatov poslovanja Telekoma Slovenije v tretjem letošnjem četrtletju. INDEKSI MED 16.11. IN 20.11.2009 IbiM» Zedf^ui^ SBI20 4.25571 ^ -2.40 Vsekakor lahko sklenemo, da je na trenutni ravni cen delnic potrebna previdnosti. Nekoliko nižja Ukvidnost na borzah po svetu in doma je lahko indikator za prihajajoči popravek delniških tečajev. Izkoristite priložnost in vplačajte v ILERIKA vzajemni sklad brez vstopnih stroškov do konca tega leta. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK, borzna posrednika iURiKA d.d., Trdinova 3, Î000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6.1000 Ljubljana Vir yubljanska borza d.d. Nekdanji delavci Steklarske nove še dolžni državi? Pred Steklarsko novo so se v petek zbrali skorajda vsi delavd te steklarne, ki je od maja v stečaju. Nekateri so 9 sabo prinesli přece) visoke položnice, ki Jim jih je izstavila Davčna uprava RS ... Nekdanji delavci so na zboru izbrali štiri člane po-sebnega Odbora za zaSčito pravic nekdanjih zaposlenih, ki bodo od lastnice. Kapitalske družbe, zahtevali vpogled v ugotovitve posebne revizije, ki je odkrivala morebitne nepravilnosti prejšnjega vodstva steklarne. Ali bodo potem zahtevali tudi blokado premoženja steklarne ali pa bodo do uresničitve zahtev vztrajali na protestnem shodu v Ljubljani, se bodo odločali kasneje. Delavd še vedno poudarjajo, da jih je država okradla za 2,5 milijona evrov, kolikor znašajo terjata zaposlenih. In medtem ko je država na svoje obveznosti do nek-danjih delavcev Steklarske nove zlahka pozabila, žal ni pozabila svojih terjatev. Kar nekaj nekdanjih delavcev Steklarske nove je namreč prejelo položnice Davčne uprave RS za plačilo dohodnine, nekateri celo v višini 400 evrov. Hidl te bo Miklaužič nesel na Kapitalsko družbo. >»Če so jih oni zakuhali, naj jih še sami plačajo,« zaključuje Mi-klaužič. RP št. 92 - 24. ii0VMtb«r 2009 novi tednik AKTUALNO Pbkukali smo v šolski lonec s v celjskih šolah in vrtcih smo preverili, koliko so pri šolski prehrani pripravljeni prisluhniti otrokom, ki se prehranjujejo vegetarijansko, in tistim z dietami Pred dnevi je po elektronski pošti Tsokroéïo pismo ra-zočarane mamice, ki pravi, da se v slovenskih àoUh do-gaiaio ^hude krivice glede pre-hianjevanja otrok«. Kot navaja. v mnogih šolali otrokom vegetarijancem nočejo ponuditi brezmesnih obrokov oziroma naj bi jih celo silili, da bi jedli mesne obroke. »Imam. dva sina, stara štiri in šest let. Starejši je šel letos v prvi razred. Doma se prehranjujemo vegansko. V vrtcu smo se uspeli dogovoriti, da sta jedla brezmesno hrano. Nekaj hrane smo sami prinesli v vrtec, nekaj so pripravili oni. Zdaj ko je šel starejši sin v šolo, pa se je zapletlo. Strokovnjakinja za prehrano nas razume, ravnateljica pa ne dovoli, da bi v šoli za otroka pripravljali vegetarijanske obroke. Ali bo moral eden od staršev pustiti službo, da bo lahko pripravljal hrano za svoje otroke samo zato, ker je vegetarijanec?« je ogorčena mama. Preverili smo, koliko so glede te^ otrokom oziroma njihovim stai^m pripravljeni prisluhniti v celjskih osnovnih šolah in vrtcih. Kot so nam povedali ravnatelji, posebnih zahtev ali želja stai^ glede vegetarijanskih obrokovvnji-hovih šolah ali vrtcih ni. Presenetljivo veliko primerov pa je, ko otroci pou^bujejo dietno prehrano. Tb jim v šolah in v vrtcih tudi zagotavljajo, čeprav k temu niso zakonsko obvezani. Dovolj možnosti za izbiro oŠ Lava je ena redkih osnovnih šol, kjer imajo t. i. sa-moizbimi način prehranjevanja. »To pomeni, da lahko učenci vsak dan izbirajo med dvema ali tremi vrstami solate, dvema vrstama prilogin sladic. Le meso je ponavadi le ene vrste. Posebnih menijev za vegetarijance nimamo, saj ima- starši pogosto ne zmorejo plačila malic jo otroci, ki ne jedo mesa, že sicer dovolj možnosti za izbiro. Za otroke, ki potrebujejo cUemo prehrano, seveda pripravimo posebne jedilnike,« pojasnjuje ravnateljica Marijana Kolenko. Število otrok z dietami se v njihovi šoli v povprečju giblje med pet in deset, pri čemer Kolenkova opaža, da se pojavlja vedno več različnih vret diet. Seveda mora vsak učenec, ki potrebuje posebno prehrano, predložiti zdravniško potrdilo o (em. Kolenkova dodaja, da tudi veliko dietne hrane, če je le možno, kupijo preko javnega naroČila. V nekaterih primerih starši tudi sami prinesejo sestavine v šolo, kjer otroku pripravijo obrok. Cena šolske prehrane je za vse učence enaka. 1\jdi v rv. oS Celje pogosto ponudijo več vrst prilog aii so- lat, dietne obroke pa pripravljajo za sedem učencev. Kot pravi ravnateljica Nevenka Matelič - Nunčič, ni enostavno kuhati za učence, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo jesti vsega, a se v šoli kuharice trudijo po najboljših močeh. Potešeni tudi želodčki dijakov in vrtčevskih otrok v celjski III. OŠ, na primer, možnosti izbire menijev nima-jo. Njihova kuhinja je zelo majhna, zato bi bilo v njej po besedah socialne delavke Majde GoriČan težko pripravljati več vrst menijev. Za kar s strani staršev tudi ni zahtev. Otroci. ki ne marajo mesa (kar nekaj je v šoli taidh, ki zaradi vere ne jedo svinjine), ga pač ne vzamejo, pravi Goričano-va. Posebne jedilnike všoli pripravijo le za učence z dietami. Tfeh ni veliko. En učenec, Id ima dieto, si malico nosi od doma, s čimer se strinjajo tudi njegovi starši. Posebnih zahtev staršev glede prehranjevanja otrok rumajo niti v OŠ Ljubečna. Njihovo Šolo obiskuje osem učencev, ki ne sm^ uživati bodisi mleka> jajčnih jedi, glutena ... Zanje poskrbijo s posebnimi jedilniki. Vse celjske OŠ pa učencem poleg rednih obrokov zagotavljajo tudi brezplačen dostop do sadja, kruha in čaja. Dobro je poskrbljeno tudi za dijake, ki se prehranjujejo v celjskem dijaškem domu. Ti imajo na voljo mesni in brezmesni meni, pripravljajo pa tudi individualne diete. Teh je, kot pravi ravnateljica dijaškega doma Nataša Kajba Gor-jup, zelo malo - do tri diete na tisoč obrokov. Glede na to, da morajo v dijaškem domu čudi dieme obroke, za katere so lahko surovine kar nekajkrat dražje, pripraviti v okviru predpisane cene toplega obroka (2,42 evra), dijakom dietne prehrane ni treba do-plačevati. V Vrtcu Tončke Cečeve imajo vsako leto več otrok z dietami, letos kar 25. Zanje kuhajo posebej, ostali otroci pa lahko sami izberejo, kaj od ponujene hrane bodo jedli in česa ne. »Vsak lahko vzame, kar in kolikor mu ustreza. Posebnih jedilnikov za vegetarijance nimamo. Otrok pa nikoli ne silimo, naj jedo tisto, kar jim ne ustreza,« pravi ravnateljica mag. Betka Vrbovdek. Če povzamemo: ceQske osnovne šole in vrtci se po svojih močeh trudijo ugoditi željam in potrebam učencev glede prehranjevanja, če za to obstajajo tehtni {zdravstveni...) razlogi. Ni pa se jim treba niti se ne morejo ulwarjati s »kapricami« otrok, ki zaradi raz-vajehosti ne jedo tega ali onega- BOJANA AVGUŠTlNČlC Foto: SHERPA Dežela zdravja Mimsiioi, (ïïOEdîDQikam •"V CM T^jdl v Celju je vse več staršev. ki oe zmorejo sami poravnati stroškov šolske prehrane. Letos so moralivcelj-skib 0$ zavrniti kar 60 odstotkov Nlog za subvencioniranje kosil učencem. Ravnatelj n. OŠ Celje in mestni svetnik Igor Ibpole je celjskemu mestnemu svetu zato posredoval pobudo» da bi MOC z rebalansom letošnjega proračuna mesečno zagotovila dodatnih 14.700 evTuv za subvencioniranje šolske prehrane v vseh desetih celjskih OŠ. Zaskrbljujoč je mdi podatek. da starši celjskim osnovnim šolam za prehrano dolgujejo več kot 33 tisoč evrov. MOC že zdaj subvencionira prehrano socialno najšibkejšim v višini 5.000 evrov na mesec, kar v tem šolskem letu zadošča za 356 brezplačnih malic. Prav tako MOC sofinancira SCk)dstotni delež plače kuharice na posamezno osnovno Šolo, zaradi Česar je cena posameznega obroka nižja za 13 odstotkov. Z dodatnimi 14.700 evri bi plačali kosila še 388 učencem. V oddelku za družbene dejavnosti MOC so pripravili odgovor na Topoletovo pobudo» v katerem mestne sveinitœ pozivajo, naj na DZ in vlado naslovijo zahtevo, da se podobno kot srednješolcem in študentom v državi tudi osnov-ncáolcem v celoti, kot univerzalna pravica, zagotovi brez- plačen topel obrok v šoti. Dokler država tega ne bo uredila, pa naj MOC zagotavlja dodatnih 14.700 evrov mesečno za prehrano celjskih učencev. Kot je znano, na šolskem ministrstvu že pripravljajo spremembe v zvezi s Šolsko prehrano. Glavna sprememba novega zakona o šolski prehrani je v tem, da brezplačnega toplega obroka s prihodnjim šolskim letom ne bodo več prejemali vsi dijaki, temveč bo država ta sredstva prerazporedila Še v subvencioniranje prehrane osnovnošolcev. Brezplačen obrok bodo prejeli najbolj ogroženi, višino subvencije bo določal otroški dodatek Zakon naj bi DZ sprejel še letos. BA jm«] Vsak dan nas ustrahujejo z ndrsščdj&čimi številkami obolelih zarddi nove gripe. Po drugi strani prihajajo tudf sva nia o nevarnosti cepiva in podatki o raznih umazanih igricah farmacevtskih družb. Kako se znajti med vsemi temi Informacijami? Koliko je nov3 gripa zares nevarna? Koliko so nevarna cepiva, ki so na voljo? Ali se lahko pred novo gripo obvarujemo tudi bre2 cepiva? Brezplačna predavanja Sanje Lončar, z odgovori na vsa vprašanja, bodo v k t no dvorani 5. V spremljevalnem programu bodo v avli Planeta Tuš. od 10. do 14. ure, stojnice 2 zdravilnimi pripravki in zanimivim» informacijami. VABLJENI! tui K j€T SO zN^ezcJe doTTiiJ Brigadirski »zdravocc Srečanje brigadirjev v ča$t Velenju, predvsem pa za obujanje spominov Velenje )e» to vemo, zraslo z udarniškim delom. Gradi-li so ga številni posamezniki, med njimi tudi brigadirji brigade Karla Destovnika Kajtiha (KDK), ki so se v petek zbrali na posebnem srednju, posvečenem mestu Ve-lenje, predvsem pa seveda obujanju spominov. Na srečanje, na katerem so ustanovili Zvezo mladinskih delovnih brigad In brigadir-}ev Saša regije, so povabili (udi brigadirje Iz drugih delovnih brigad- Med pozdravi, objemanjem in veselim smehom, nekateri so se namreč v petek videli po treh desetletjih, se je zarezalo povelje zbor in obvezna »prozivka«. Uvodnemu pozdravu so sledili nagovori, seveda pa ni manjkala »Druže Titosaj so srečanje pripravili v maniri nekdanjih mladinskih delovnih akcij. Kot brigadirji delovne brigade KDK so prostovoljno sodelovali pri gradnji objektov po potresu na Kozjanskem, v Kobaridu in Posočju, gradili so vodovod Ptuj-JiirSind ter seveda sodelovali v mnogih akcijah v domačem mestu, od gradnje Šaleške magistrale in vodovoda Zavod-nje do cest BevČe in Graška Gora ter čISčenja smuči§ča Golte, v ospredje pa so postavili dogajanje v letu 1978. ko so brigadirji KDK gradili drugi tir na progi Šamac-Sa-rajevo. Kot je omenil komandant Anton Žižmond, so bili v brigadi dijaki in študentje iz Savinjske, Šaleške in Mežiške doline. Poleg dopoldanskega dela so se družili v kulturnih, športnih in družabnih dejavnostih, našli so tudi brigadirja, ki je v brigadi opravil vozniški izpit. Tako so se mladi zrelostno in celostno razvijali, preskočile so ljubezenske iskrice, predvsem pa so kovali vezi, ki Še HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden« ob t^lrïh in petidh, lanimivo branje o ljenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naroiniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eoo leto^ 3,5% pri placiJu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brexplaêno prejemajo Še vse posebne itdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. «««iS "etnik 2009 CEEZiEl m^ fi ^'^S prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vtah petek M bmdh stTMi teMajskega sporeda h zarâ NOVI TEDNIK Ims in priimalc Prešernova 19 3ÛÔ0 Celje NAROCILMICA tot Datum rojstva: Ulica: Nft^raUieiio Daročam Novi tednik 28 najnuflj 6 meiecav podpis: ' KTÂRC predsednik brigade KDK: »Bil sem Titov štipendist, kasneje sem diplomiral na fakultetah za varnost in rudarstvo. Meni je bilo delo v brigadi v posebno čast, prejel sem kar nekaj udarniških značk. Veste» spomini izpred 30 let so bolj sveži kot včerajšnje druženje s prijatelji. V KDK je bilo 99 brigadirje iz Velenja, sprejeli pa smo še črnogorskega učitelja. Zaradi takratnega dogajanja upam, da bo naša brigada spet zaživela, da bomo delali še kak dan po tri. štiri ure, potem pa, zakaj ne, zavrteli še kakšnega odojka.« ti, da je bilo obdobje delovnih akcij najlepše v moji mladosti. Pripravljali smo biltene. časopise, radijske oddaje, pa kukurai program. Takrat sem imela 22 let, akcija v letu 1978 pa ni bila moja prva, saj sem sodelovala na več podobnih delovnih brigadah. Gnala nas je iskrena želja zgraditi boljšo domovino m pomagati pri gradnji infrastrukture povsod, kjer so jo potrebovali.« Vladimir Topolšek Vladimir Topolšek» udeleženec delovne akcije BrČ-ko-Banoviči v letu 1946: »S 15 leti, med počitnicami, sem skoraj dva meseca preživel na- delovni akciji. Tisoče nas je bilo, na progo pa smo odšli iz Celja. Že takrat delovna akcija ni bilo samo delo - dopoldne smo res delali, popoldne pa so nas Čakali igre, predavanja ... Da o dekletih, petju, tabornem ognju... ne govorim, Res, da je bil tabor bolj vojaško organiziran, tudi stražili smo ga z orožjem v roki. To delo mi je dalo obilo življenjskih Izkušenj, šel bi §e enl^at, seveda če bi bil malo mlajši.« Nedeljko Prijevič Ne del j ko Prijevič, pomočnik komandanta: »O tistih časih lahko povem vse naj, naj. Star sem bil 16,17 let, ko me je predvsem zaradi druženja potegnilo zraven. Na progi Šamac-Sara-jevo smo delali vse, kar je bilo pač potrebno, da smo jo obnovili. Sicer sem se ude- Maiian a Novak Maninčič Marjana Novak Martin-čič, predsednicakomisijeza informiranje: »Upam si trdi- Koloman LaInŠčak Koloman LainŠČek, pobudnik za ustanovitev zveze: »V Velenje sem prišel iz Prekmurja v rudarsko Šolo kot mlad, ISJeten fantič, septembra pa sem že bil v delovni brigadi. Priznam, da nisem čisto točno vedel, za kaj gre, ampak se mi je kmalu posvetilo, in v delovnih brigadah sem delal vse do leta 1984> ko smo bili na Kopao niku. Kot kmečki fant sem bil vajen dela, na to obdobje pa imam res lepe spomine. Prepričan sem, da kar nekaj vrednot iz tistih Časov danes manjka mladim. Kar poglejte, kako se danes mladi že na pni pogled razlikujejo, V tistih časih pa smo bili vsi tovariši In prijatelji, vsi smo imeli svoje naloge in dolžnosti, ter pridobili delovne navade in tudi košček morale. Zato upamo, da bomo del takratnega dogajanja 2 ustanovitvijo zveze prenesli tudi na mladino.« m novi tednik PPlUlŠIH KRAJEV Cela ulica za Anžeta! Prebivalci Plečnikove ulice v Celju so se na pobudo Antona Zvoueta Ci-žeja prav zgledno odzvali na naš članek, v katerem smo opisovali nesrečno zgodbo Anžeta Pralnemer-ja, ki je v prometni nesre* či izgubil nogo. Anže si namreč želi kupiti kako-vostno protezo, zato že nekaj Časa zbira plastične zamaške. Njegov »fond« je zaradi Plečnikove ulice težji za S5 kilogramov. Zgledno sta zbiranje za-maškov za Anžeta začela tudi MestnaobčinaCelje ter City-center Celje, ki sta postavila dva velika zbiralnika za zamaške. Vendar pa moramo opozoriti, da bo akcija trajala le Še pol meseca. »S 15. decembrom bomo zaključili,« pravi Anže Prat-nemer. »Glede na to, da sam še ne morem biti ves dan pokonci, veiino dela z zamaš-ki opravijo moji domači. Očetu se ponoči že sanja o □jih. K nam pridejo ogromne količine plastike» ki niso vedno le zamaški. Vse sorte smo že našli med njimi, celo polomljene punčke Barbie. Pri nas moramo iz te gmote, ki tudi precej zaudar- Anže Pratnemer z zbraniml zamaškí. Akcija bo trajala le se do srodins decembra. ja, prebrati le tiste plastične zamaške. ki jih podjetje dejansko odkupi. Mislim, da je sedaj tega dovolj. A akci- Prebivalci Plečnikove ulice so za Anžeta iz Izubijane, ki ima $larB starše v Laškem in v Savinjski dolini, zbrali 85 kilogramov zamaskov. Uresničite naslikano željo V največjem celjskem nakupovalnem središču Citycenter so se spomnili izvirnega Dačina> kako decembrske dni polepšati otrokom, ki ne morejo živeti v svojih matič-uih družinah. Od četrtka bodo na ogled slike z njihovimi željami, izpolnili pa jih bodo lahko tudi obiskovalci Cityceotra. V Citycentru so s pomočjo centrov za socialno delo celjske r^je navezali stik z 206 rejniSkimj otroci ter Jih prosili, da narišejo svojo novoletno Željo. Risbice otrok, starih med 5 in 12 let, bodo razstavili v nakupovalnem središču, posamezni obiskovalec pa bo lahko izbral nsbico z narisano željo* za katero bo prinesel darilo od doma. ga izdelal sam ali pa bo željo uresničil z nakupom. Če bo kakšna želja ostala neizpolnjena, bodo zanjo poskrbeli v Cirycentru. T^o kot bodo poskrbeli za mlajše rejniške otroke, ki risbic le ûe znajo narisati, ter za mladostnike. RP ja ostaja, le da se bodo za-maški potem zbirali za koga drugega, ki potrebuje pomoč.« Zgolj zamaškí ne bodo dovolj za nakup nožne'proteze, ki bo Anžetu omogočila več neomejenega gibanja, kot ga ponuja navadna »mehanska noga zdravstvene zavarovalnice«. Noga, ki vsebuje mikroprocesorje in senzorje gibanja, s katero bi na primer lahko celo deskal na snegu, stane 40 dsoč evrov. Če bi si hotel le z zamaški kupiti takšno nogo, bi potreboval 160 ton zamaškov, dejansko pa jih bodo do zaključka akcije zbrali približno 50 ton. Zato bo Anže za nogo moral vzeti tudi dolgoročni kredit- »Eni ga vzamejo za stanovanje, jaz pa ga bom za nogo,« se nasmehne. Pa čeprav takSna noga »drži« le kakSnih 10 let, potem je potrebno zgodbo ponoviti. »O tej težavi bom razmišljal takrat. Naučil sem se. da se dolgoročnih načrtov ne splača delati, saj se ti lahko čez noč porušijo,« zaključi Anže. ROZMARI PETEK S polostve temaljnaga kamna prve garažne hiša Janina. Na levi strani &]p&n mag. Branka Kidrič in na desni direktor Nivoja Danilo SeniS. Z avtomobili pod zemljo V Rogaški Slatini se v tem tednu začenjajo pripravljalna dela za gradnjo podzemne garažne hiše Janina, ki bo na obrobju Zdraviliškega parka. Garažna hiša, ki bo pri stolpnici Terapije, bo namenjena uporabnikom zdravstvenih uslug ter gostom hotelov. V g^r^'^rii hiši Janina bo v štirih medelažah 179 parkirnih mest. Med slovesnim po- laganjem temeljnega kaoma, ki je bilo prejšnji teden, je župan mag. Branko Kidrič pou- daril, da je občina s sprejemom prostorskih aktov omogočila začetek gradnje treh parkirnih hiš v bližini hotelov ter prevzela pobudo za začetek gradnje prve garažne hiše, Janine. Po izvedenem javnem pozivu za ustanovitev stavbne pravice za gradnjo parkirne hiše je bila lani izbrana družba Nivo, ki jo bo zgradila ter z njo upravljala 33 let. Janino, ki jo morajo zgraditi do naslednje jeseni, je posebej predstavil direktor Danilo SeDič, BJ Dobrodošli doma - Odeja Škofja Loka Prejšnji petek je Odeja iz ŠkoQe Loke odprla novo, 11. prodajalno v Sloveniji. tokrat v Kranju (njihovo prodajalno imamo tudi v Celju v Celeia-parku). Nova prodajalna je zasnovana po novem konceptu in sicer tako» da v temni notranjosti pridejo do izraza Ode-jina podoba in trendovske barve njihovih izdelkov, ki čudovito izstopajo. Vsi izdelki nosijo izjemno paleto barv, ki ustvarjajo toploto doma. Zgodba o uspehu je plod ustvarjalnosti lastnega razvojnega in oblikovalskega tlma in hkratnega prizadevanja vseh zaposlenih, saj so Odejo popeljali v sam vrh proizvodnje najkakovosmej-šrh izdelkov. Njihove oblikovalke so za svoje delo prejele številne nagrade in priznanja na sejmih tako doma kot v tujini. Na letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu je bila Odeja nagrajena za'kolekcijo Nostalgia v kategoriji Deset najboljših -Top ten. Izbrala jo je mednarodna komisija na podlagi meril, da dobi nagrado izdelek ali sistemska rešitev, ki naj bo I j e združuj e ino vati ven pristop, funkcionalnost in Kolakdja No«ta)gia Direktorica Odeje Melita fteblc. Podjele so skozi njegovo zgodo-vino vodile predvsem ženske. tehnološko oziroma likovno kakovost. Odejin program obsega prešite odeje, zglavnike, nad vložke, posteljnino, okrasne zglavnike ter sedežne blazine, izdelke za otroke, mladino, brisače in drobni program. Odeja je prepoznavna in predvsem zaupanja vredna blagovna znamka. Izdelki se uvrščajo v višji srednji in višji cenovni razred ter se lahko primerjajo z izdelki dn^ih uveljavljenih evropskih proL-zvajalcev. Kupec, ki ceni udobje, kvaliteto, dobro oblikovanje, zdravje in prestiž, skratka kvaliteto bivanja in spanja, bo izbral Odejo. pfiomoctjsko besedilo Plevčakov hrast dobil naslednika Već kot 250 let star Plev-čakov hrast dob na Hudi-nji je dolgo veljal za naj-starejše celjsko drevo in ce-lo Zâ najstarejšega prebivalca mesta. Kot ostanek cekdanjlh hrastovih goz-dov, ki so poraščali ravninski del celjske kotline, je dolgo kljuboval razvoju in nenehjiim spremembam v prostoru. Vse do lani, ko je dokončno opešal Vendar bo drevo, ki je zavarovano kot naravna vrednota, na svojem mestu stalo še naprej- Poleti je Zavod republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju z Mestno občino Celje poskrbel za ustrezno sanacijo drevesa, minuli teden pa so gozdarji celjske enote zavoda za gozdove posadili naslednika Plevčakove-ga hrasta, ki so ga sedem let vzgajali iz njegovega semena. Celjski gozdar Robert HdstDik je namreč v domačem vrtu posejal semena oziroma želode Plevčakove-gâ hrasta in iz njih vzgojil tri njegove naslednike. Največjega in naj vitalne jšega med njimi so gozdarji celjske enote zavoda za gozdo- ve s podporo Salezijanske-ga mladinskega centra Don Bosko, ki je lastnik zemljišča, posadih ob starem drevesu. Debla starega hrasta ne bodo posekali, saj ta poleg posebnega simbolnega pomena predstavlja tudi nahajališče ředke,.ogrožene in zavarovane vrste hrošča -hrastovega kozlička. Spomladi, ko bo hrast »mlajši« ozelenel, načrtujejo posebno prireditev in postavitev nove označevalne table. 6 A Plavcskov hr^st je dobil naslednika svojega rodu. Varno delo v gozdu Pri delu v gozdu je v Sloveniji letos umrlo že devet ljudi. Zato gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije opozarjajo, da ljudje tega de)a ne podcenjujejo in da so pri sečnji in spravilu lesa ter pri izdelavi drv skrajno previdni. Predvsem pa, da v gozdu nikoU ne delajo sami, da delajo v lepem vremenu in da imajo pri sebi mobilni telefon in prvo pomoč. Za izvedbo varnega in uspešnega dela v gozdu je potrebno obilo znanja in spretnosti pri rokovanju s sodobno motorno žago. Zato organizirajo v zavodu za gozdove vsako leto po vsej Sloveniji številne večdnevne tečaje za lastnike gozdov. V Žigonu nad laškim je bil od 11. do 13. novembra tečaj varnega'dela z motorno žago, ki se ga je udeležilo 13 lastnikov gozda. Na tečaju so se seznanili z izbiro motorne žage in njenim vzdrževanjem, z nevarnostmi pri delu z motorno žago in z zaščitnimi sredstvi. Pri praktičnem delu v skupinah po tri, kjer je imela vsaka skupina svojega inštruktorja, so tečajniki s pravilno tehniko izvedli dela podiranja dreves, kleščenja, krojenja in prerezovanja debel. Po končanem tečaju so udeleženci izrazili zadovoljstvo nad pridobljenim znanjem. Večina se jih bo udeležila tudi enodnevnega tečaja varnega dela v gozdu z gozdarskim traktorjem, ki bo organiziran v Laškem Še v mesecu novembru. Vsi, ki žeiite dodatne iofonnadje o tem izobraževanju pokličite na mobilni telefon 04Î-657-605 (Dušan Debenak) oziroma se zglasite na sedežu krajevne enote v Laškem na Trubarjevi 35. AB Za kilogram medu sedemkrat okoli Zemlje Čebelarska zveza Slovenije je skupaj s čebelarskimi društvi že tretje leto pripravila medeni zajtrk za malčke v otroških vrtcih po Sloveniji. Tako so se v petek z medom sladkali tudi celjski otroci iz vrtca Anice Čemejeve, enota Hribček. Obiskali so jih čebelarji Čebelarskega društva Henrika Petemela iz Celja» ki so celjskim vrtcem podarili 43 kilogramov medu. Vsi otroci v vrtcih in osnovnih Šolah pa so prejeli tudi poučno zgibanko Čebelica moja prijateljica 3. Po zajtrku so čebelarji otroke poučili o življenju in koristnosti čebel. Pogovarjali so se o Čebelarstvu, Če- belah in medenih izdelkih. Izkazalo se je, da malčki o čebelicah in njihovem deiu vedo ogromno. Kot iz lopa so našteli, da poznajo cvetlični, akacijev, kostanjev, smrekov, lipov ... med. Vedo tudi. da so čebele doma v čebelnjaku, da nabirajo med samo na zdravih cvetlicah, da je čebelarje va obleka bela, saj bela barva pomirja čebele in da čebelice ne poginejo, ampak umrejo. Čebelar Peter Gradišnik jim je povedal, da mora čebela za en kilogram medu narediti tako dolgo pol, kot »Ves. tned je zelo zdrav. Vsako jutro bi ga morali iesti za zajtrk.« CebQlaijí so otrokom v vrlec prinesli pokazat Sve čebele. Malčke jo zanimalo, ali ima vsaka čebelica svoje ime InkaterBjeMaja. bi sedemkrat obkrožila 2em-Ijo, Vzgojiteljica pa jih je podučila, da se slovenske čebele imenujejo kranjske čebele. »Ja, tako kot lu^anjska klobasa,« je navihano pristavil eden od otrok. Najbolj nestrpno so oiro-ci čakali, da jim čebelarji pokažejo žive čebele, ki so jih prinesli s seboj v vrtec. Od čebelic so se malčki poslovili s pesmico o čebelicah in dodali, da bodo mnogi med njimi tudi sami čebelarji, ko odrastejo. BA. fotoi GrupA www.ra(iiocel|e.com Se bodo plesali Šentjursko folkJomo društvo letos praznuje lO-letni-CO, ki jo je slavnostno obeležilo s prireditvijo Kje so tiste rožice. Za vse ljubitelje ljudskih plesov ÍD pe^ so jo v okviru Ipavčevib kulturnih dnevDV pripravili v Šentjurskem kulturnem domu. Aktivnim folkloristom so se na odru pridcužm tudi nekdanji plesalci, ki so odplesali splet gorenjskih plesovter plesov iz Bele táajine, in gostje z Dolge Gore. Koncert je bG nekakšen pregled dela za nazaj, prav tako pa je zajel tudi folidomo dejavnost v Šentjuiju, saj je letos. s kratkimi prekinitvami, njeno že 47. leto. Ustanoviteljica in aktivna promotorka folklore v Šentjurju je Nuša Vrečko, nekdanja osnovnošolska učiteljica. Poleg veselega druženja so člani folklornega društva pridno delali; naltudirali so néfÀ] spletov plesov slovenskih poiu'a-jin in pridobili tudi kostume zanje. Zadnji kostumi prihajajo s Koroške, Svoje pridobitve so sproti pokazali na letnih koncertih ter vsako leto sodelovali na srečanjih republiš- kega sklada za kulturne dejav-nosd, največji uspeh pa so doživeli šentjurski godci, ki so se pred dvema letoma udeležili državnega srečanja. Gostovali so v Nemâji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji ter plesali na Številnih prireditvah, prav tako so veliko snemali za oddajo nacionalne televizije Ljudje in zemlja, za katero so posneli samostojne dogodke, kot so košnja, trgatev, božični in velikonočni prazniki. Šentjurski folkloristi dobro skrbijo, da jim ne bi zmanj- kalo naslednikov» saj veliko delajo s podmladkom. Dolga leta je slab zanje prevzemala Nina Gajšek, zadnji dve leti jih vodi Polona Venguât. Strokovni vodja vsa leta ostaja Bogomir Briožnik iz Celja. V do-sedanjih letih so se člani folklornega društva seveda menjavali, nekaj jih ostaja zvestih, veliko pa se jih je tudi srečalo v skupini in so se med seboj poročili. Tako je skoraj polovica danov oiladih star^, saj )e najstarejši »njihov« otrok star pet let, najmlajši pa eno. Bodo tudi ple^? Če ne oni, pa se bodo gotovo našli novi člani, ki bodo skrbeli, da fol* kloma dejavnost v Šentjurju ne bo zamrla. PM Ljubiteljska umetnost na Polzeli V Kulturnem domu na Polzeli so odprli razstavo Zlata paleta 2009. Gre za odprtje zaključne likovne razstave slovenskih ljubiteljskih ustvarjalcev. Na prireditvi so podelili zlato paleto za risbo, grafiko, realistično in abstraktno delo, fotografijo in kiparski izdelek. Certifikate nagrajenih del je podelil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar, ki je ludi sicer ob odprtju predstavil zaključno bero letošnjih del ljubiteljske ustvarjalnosti. Zveza praznuje letos lO-letnico obstoja. Ustvarjalci so imeU več tematsldh razstav po Sloveniji In eno teh namenili počastitvi 110-letnice delovanja Kulturnega društva Polzela. Kot poudarja predsednik kulturnega društva Marko Slokar, so v društvu izjerrmo ponosni na več kot 20 let delovanja likovne sekcije, ki je uspešna in dejavna članica zveze likovnih društev. Elazstava bo odprta do 29. novembra. MJ, foto: TT Ljuk^eljsld ustvanalci so svoja dela predstavili v polzelskem kuftum«m domu. novitednik www.novitediiik.com Branje in pravljični nahrbtnik Faust oživljen v Laškem Dramska skupina KD Koral iz Laškega je v nedeljo poskrbela za obuditev Goetheje-vega Fausta. V Kulturnem centru l^ko so tokrat odigrali oba dela te izjemno zahtevne tragedije. Prvi del so igralci naštudirali in tudi že uprizorili pred časom. Tokrat so odigrali oba dela tragedije, za katero so prepričani, da je še danes aktualna. Vlogam in značajskim potezam so se predano posvetili, poskrbeli pa so tudi za odlično kostumografijo. Faust, v katerem so v režiji M^dalene Hrastnik zaigrali Krištof Hrastnik, Martin Kovač, Katarina Radaljac in drugi, že sam po sebi sodi med najbolj zahtevna odrska dela, laški igralci pa so potrebovali še toliko več koncentracije in igralske kondicije, saj sta tako prvi kot drugi del trajala debelo uro. Gledalce so tako popeljali v temačno zgodbo Mefista, ki se iz pekla prikrade v nebesa in z bogom sklene pogodbo, da bo zapeljal Fausta in mu raj pričaral na zemlji. A Faust kljub božjemu zaupanju v človekovo dobro s krvjo podpiše pogodbo z Luciferjevim angelom ... PM Na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. noven^ra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s 3. sezono branja odraslih zà bralno značko SavinjČani beremo. Kot so pričakovali, je sode lujočih toliko kot lani in še več, saj je bilo povpraševanje že kak mesec pred začetkom bralne sezone veliko. láx)r knj^ je večji kol prejšnje leto, rdeča nit branja pa je poezija rojakinje Neže Maurer, Slovenke leta 2008. V izboru knjig za branje je večina takšnih, Id nikogar ne bodo pustile brez občutkov. »Takšno» kakršno je Svljenje, takšno je tudi branje,« pravi Irena Štusej, kd je pripravila izbor bi^nja. To so v povabilu k branju povedali tudi z verzom pesnice Maurerjeve: »Hrbtne su'ani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz,« Na praznični dan so program obogatili z novo ponudbo, to so Pravljični nahibtnild, ki bodo razveseljevali tako otroke kot starše. V zdravju prijaven nahrbtnik na koleščkih so zložili različne izdaje izbrane pravljice, strokovno knjižico za otroke in strokovno knjigo v zvezi z vzgojo za starše. Priložene so tudi ročne lutke, list za barvanje in navodila. Veselja je bilo že ta dan veliko, tako bo najbrž mdi v prihodnje. Nahrbtnike bodo postopoma dobile tudi ostale enote v knjižriični mreži. TT Irena Verb^, vodja mladinskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, med otro« in nahrbtniki 10 novi tednik Pra protni kova »prešacc z letnico 1818 V Mozirju Stoji lesena stiskalnicd iz leta 1818, ki je med drugim služila tudi za »prilizovanje« Velikokrat se zgodi, da se ob kmečkem orodju ali pri-pomoČku sprašujemo» kak-âne zgodbe bi znal pripovedovati starinski predmet. Ne le o delu> tudi o spreminjan ju krajine in o mnogih žuljih in življenju ljudi. Ena taksnih je zagotovo »preša« oziroma stiskalnica, ki jo pod streho gospodarskega poslopja hranita Milica in Stane Praprotnik v^ Mozirju. Na njej je zapisana letnica 1818. Na stiskalnico izjemne starosti sta nas opozori ia Prd-protnikova» potem ko je bila v naši vinski prilogi Martin omenjena bistveno mlajša lesena >»preša« s Ptuja. Glede na ptujski izvor predpostavljamo. da so v mlajši stiskali tudi grozdje, medtem ko je bila mozirska namenjena predvsem »prešanju« jabolk. Praprotnikovi so namreč potomci enega najbolj znanih Kipec Franu Praprotnika hnnijo bjdi v njagovi dmiini zgomjesavinjskih sadjarjev Franca Praprotnika, čigar delo in spomin obujajo tudi v po njem imenovanem sadjarskem druStvu, pri čemer pred šolo v Mozirju stoji njegov Idp. Praprotnik, sicer iz Andraža nad Polzelo» je bil na prelomu 19. stoletja daleč okoli eden najbolj priznanih sadjarjev. Med drugim je poudarjal, da je treba najprej zbuditi veselje do sadjarstva in nato praktično navajali ljudstvo nanj. Zanimanje za sadjarstvo je spodbuja] s predavanji in spisi ter z lokalnimi in s pokrajinskimi razstavami. Vzporedno s tem je ustanovil več drevesnic» od koder je razširil sadjarstvo po Podiavju ter vsej Zgornji Savinjski in Šaleški dolini> pri čemer je sam vzgajal primerne vrste. »Kot šolnik in sadjar je po kmetijski krizi skušal dvigati in vzgajati kmeta z umno gojitvijo novih kmetijskih panog,« je zapisal Franjo Baš v Slovenskem biografskem leksikonu, kar veliko podrobnosti pa je o svojem dedu natrosila tudi Milica. Veseli deoenh^l ...odlične malice in kosila, prvovrstne balkanske specialitete in zaključne praznične večere za vaše družbe... pričakujemo vas vsak dan od 9.00 do 22.00, ob nedeljah in praznikih pa do 20.00! td: 03-710-1-700 Mijo, Živanka in ekip A Gostilne Čas PraprotnikovB, Milica in Stane, sta »prešo« uponbljala §e pred dvema letoma. Od jabolk do jabolčnika Vendarle ostanimo pri »preši«, ki so jo zagotovo vrtele tudi roke Franca Praprot-nika, koliko litrov jabolčnika pa je steklo iz nje, seveda nihče ne ve, Žal zadnji dve leti počiva, saj pri Praprot-nikovih praktično nimajo več sadnega drevja. Zadnje jablane so »padle« za gradnjo "Hiša v Mozirju. »Včasih smo celo zimo )prešali<, tudi po 3.500 litrov >tavkca< je bilo. Ogromno sadja smo imeli,« sla pripovedovala Praprotni-kova, vmes pa je Stane našteval dele starinske »preše« - od kamna preko igel in babce do slemena. Nekateri deli so novejši, jedrce na primer nosi letnico 1868. Še danes hodijo na domačijo praktično v središču Mozirja šolski otroci» ki jim Stane, sicer tudi član sadjarskega društva in - kot na hitro doda - tudi pevec, z veseljem razkaže »pre$o« ter pripoveduje o posameznih imenih in posiopldh. Poleg »pr^e« stoji mlin za sadje oziroma »mučkoc« po mozirsko. Poganja ga motor, iû se prav tako ponaša s Častitljivo starostjo, Praprotnikovi so ga dobili iz Avstrije. Za eno stiskanje oziroma »prešanje« so porabili štiri zaboje jabolk, kar je pomenilo približno 65 litrov »tovk-ca« oziroma jabolčnika. Jabolka je bilo treba najprej zmleti, nato Jih dati v stiskalnico, ki jih je stisnila» da je pritekel jabolčni sok. iz katerega je sčasoma nastal ja-bolčnik, sta pripovedovala Častitljiva starost [fisane »preša« Praprotnikova in ob tem obudila kar nekaj spominov. »Oh, veste, še preden sva se poročila« je hodil Stane iz službe >prešat<, verjetno zato, da se je prilizoval,« se je smejala Miiica. Danes so nekdanje priprave za »prešanje« zamenjali sodobni pripomočki, ob katerih se še prilizovati skoraj ne da več. URŠKA SEUŠNIK www.novitednik.com novi tednik RTAZA 11 Biseroporočenca z limonami Zavškovo drevo z limonami ter njuni dokazi o Panonskem morju - Na biserni poroki še pet bratov in sester Ste vedeli, da nad Šmarjem pri Jeiáah že dolga leta pridelujejo odlične limo' ne? Pridelujeta jih zakonca ZavŠek. ki sta pred krat« kim praznovala že biserno poroko. Na svoji zemlji $ta celo zbrala zanimive dokaze, da je bilo Šmarje nekoč potopljeno pod morjem. Ko smo se odpravljali v Solensko nad Šmarjem, kjèr živila v počitniški hišici, smo pričakovali betež-na starčka» vendar presenečenj ni zmanjkalo. Naleteli smo na 83-letnega gospoda, ki še pleza po vrhovih dreves ter obira jabolka, zakonca pa sta na biserni poroki seveda še plesala. »Pravijo. da sem iz trdnega rodu,« je pojasnjeval bisero-poročenec Stanislav, ki izvira iz Šentruperta nad Laškim. Na biserni poroki so slavili Še en izjemen in vesel dogodek: 404-letnico petih bratov in sester Zavšek. starih od 75 do 88 let. Vseh pet se )lh je še zbralo na biserni poroki, ki so jo praznovali v počitniški hišici v Sotenskem. Zavškova imata sina in hčer, pet vnukov ter Se pet pravnukov, ki so ju počastili s kuUumim programom z osmimi točkami. Vseh svatov je bilo kar 52. Biseroporočenca pravita, da živita najboljše zdaj, ko sta v miru in tišini. Veliko vojnega gorja sta preživela v mladih letih, saj so Anino družino, begunce s Primorskega, iz Pečovnika izselili na Hrvaško, kjer so očeta ter sestro ustrelili pred njenimi očmi. Tam je nato izgubila še dva brata. »Že leta 1941 so nam požgali dom. Od vsega so mi ostale >klotaste< kratke hlače ter ... ^ : V*" ; ^ Biseroporočenca Ana in Stanislav Zavsekmed obiranjem limon nad Šmarjem pri Jelšah majica,« se spominja Stanislav, kije pozneje postai partizan. Tri leta po vojni je kot pismonoša v PeČovniku sre? čal ženo. 6i!i so hudi časi, ko je vladalo splošno pomanjkanje, ko je bila hrana na karte, vendar sta za poroko doživela izjemno presenečenje. Od prijateljev iz Amerike, ki so izvedeli za strašno družinsko tragedijo neveste, sla prejela poročni paket s 25 kilogrami moke, z mlekom v prahu, s kavo ter celo z jedilnim priborom in okvirji za fotografije. Pravo razkošje za liste čase! In poročno potovanje? Od^la sta na grob njenega očeta in sestre na Hrvaško. Ana se je posvetila družini in domu ter pozneje Še domači prašičji farmi v Pe-trovčah, kjer sta imela do 250 prašičev. Stanislav je odšel vpokoj izJuteksa,kjer je delal na finančnem področju, na domači farmi pa sta imela celotno verigo, od plemenskih prašičev do be-konov. V Sotenskem sta zelo rada, v domačih Petrov-čah ju je motil gost promet. Blizu cerkve sv. Miklavža, kjer zdaj živita, imata 34 arov zemlje, kjer skoraj vse pridelata doma. »Tudi >5lihanje< ni problem, le če imaš voljo v križu,« sejepo-šalil biseroporočenec. V njunem Šmarskem rastlinjaku je celo dve desetletji staro lim onovo drevo s tako dišečimi limonamij kot jih v trgovini žal ni mogoče naj- ti. Veliko zanimivega je še v Sotenskem. pri biseropo-ročencih. Stanislav Zavšek nam je celo pokazal veliko kamnov s fosili» ki so jih našli med gradbenimi deii na njuni posesti. Med drugim okamenelega polža ter oka-menelo kost neke morske živali, ki je tako redka, da je bila že razstavljena. »Tu naj bi nekoč valovilo Panonsko morje,« je slišal od dobrih poznavalcev. In kaj 2^vškovima danes pomeni največ? »To, da sva, sposobna za samostojno življenje, da naju sorodniki niso pozabili ter da sva med dobrimi sosedi,« ne skriva Ana Zavšek. BRANE JERANKO Dokazi o šmarskem morju^z okamenelim poSemtdf s kos^o neka mor^a živali. Na ZavŠkovi zemt|i|e fosilov, kolikor ho5aš. Dvakrat izjeman dogodek, saj se je na biserni poroki zbralo še pet ZavŠkovih bratov in saster. Biseroporočenac Stanislav Zavlek je drugi 2 desne strani. %L ^Wi (D Ponovno pred oltarjem Na Ponikvi pri Žalcu so se na zahvalno nedeljo, pred prazni* kom $v. Martina, ki mošt blagoslovi v vino, srečali 2akon5ki pari> kj letos praznujejo okrogle Jubileje skupnega življenja. Takšna srečanja so že bila na Ponikvi, veČina letošnjih parov pa je svoje jubileje skupaj proslavilo tudi že pred petimi leti. JubQanti so se zbrali pred Slomškovim domom ob cerkvi sv. Pankracija, nato pa v spremstvu domačega župnika Toneta Kra-šovca, ki sicer živi in tudi upravlja župnijo v Vinski Gori, odšli v cerkev k sveti maši. posvečeni zahvalnemu dnevu in zakonskim jubilantom. Slednji so bili še posebne pozornosti deležni ob zaključku. ko so iz tok Župnika prejeli posebna spominska prizna-nja in pletena srca iz cesta. Tokrat si je pred oltarjem ponovno zvestobo izreklo 12 parov. Z najmanj zakonskega staža sta bila med jubilanti Marinka in Andrej Vrabič, ki sta skupaj 15 let, Po 20 let skupnega življenja imajo za sabo Danica in Franci Kos, Danica in Slavko Drofelnik, Romana in Karel Borovaik ter Rozika in Jože Jelen, po 25 let pa Vladka in Tone Jezernik ter Jožica Ln Ivo Kos. 30-letnico so praznovali Anica in Albin Vasle ter Jožica in Branko Mraz, 35-lelnico pa Ivka in Rudi Šuper ter Darja in Stanislav Jezemik. Najstarejši zakonski par sta bila na tokratnem srečanju Marjana in Franc DuŠak. ki sta skupaj že 40 let. DN Krepko razočarali šefa Poraz, ki sicer ne boli, a precej skeli RokomeUši Celja Pivovar* ne La^ko so v Ukrajini izgu* bili povratno tekmo šestnajstine finala pokala EHF. Seveda so se kljub temu uvrstili v osmino finala - tekmi bosta v iebruarju, žreb parov pa danes na Dunaju -, saj so na prvi tekmi v Zlatorogu slavili s 37:21. Potovanji na Slovaško ali v Švico bi bili cenovno najbolj ugodni, s tekmovalnega stališča pa najbrž ne (Kadetten, Ta-tran Prešov). Preostale možne desiinacije so še Islandija, Rusija, Portugalska, Danska, Španija, Francija in Nemčija. Nenaden padec Zaporožje je začelo z obrambo 6-0, kasneje je uporabilo tudi 5-1. Pivovarji so povedli s 3:1 in v 13. minuti s 7:4. Še dvakrat so imeli tri gole naskoka, po 6:9 pa je gostiteljem uspel delni izid 4:0. Prav je, da je trener Tone Tiselj ponudil priložnost prav vsem (vstopil ni le dru-^ vratar Rezar, na tribuni sta bila Čančar in Kukec), vendar bi morebiti to lahko storil malce bolj ubrano. Rezervist ima več koristi, ko zaigra s prvokategor-niki, manj, ko s tistimi, s katerimi ponavadi greje klop... Ukrajinci so dobili polčas s 15:13, potem ko so zadeli v zadnji sekundi, takoj po odmoru pa so dodali še gol prednosti. Z razpoloženima AJemom Ibski-čem in Davidom Razgorjem so pivovarji kmalu izenačili. Po Rokometni klub ZTR Zaporožje ima okoli 400 igralcev v vseh selekcijah (celjski* 180). V Ukrajini deluje Šest rokometnih gimnazij, od tega so tri v Zaporožju. Dvorana Ju-nost (v prevodu mladost) je stara 45 let; ker ni bila obnavljana in ker je zelo slabo vzdrževana, je prava sramota. Toaletni prostori so zgodba zase. Školjk ni, pa tudi vrat ne, tudi na ženskem WC-ju ne. Domači klub je dvakrat igral v četrtfinalu lige prvakov! Očitno Ima posebne prijeme za kontrolorje iz EHF, ki vse to dopuščajo. Najdragocenejši sad zapo-roške rokometne šole je bil sloviti krožni napadalec Andrej Šepkin. 18:18 pa je spet sledil domači niz, in sicer treh golov, ko se je razmahrul 208 cm visoki Sergij Burka, kj spet ni bil v začetni postavi. Edi Kokšarov, ki mu v uvodu ni uspevalo veliko, je pri igri z igralcem manj znižal na 22:21, izenačil je Dejan Savič, vratar Rihard Stochl je začel dohitevati domačega Komoka, Tbda spet so se prikradle napake in ob slabi realizaciji je bQo 24:22, trener Tiselj pa je neuspešno iskal udarno postavo. Nepopustljivi To-skič je ob igralcu manj dosegel gol iz težkega položaja, nato pa je izid izenačil Miladin Kozdi-na z mesta krožnega napadalca po lepi asistenci Renata Vu-grinça. Zdmisel dobrd, izvedbd sidbd v prelomnih trenutkih se je Zaporožju srečno odbila žoga, ujel jo je Gurkovski za /t Renato Vugrinec se je v hladni dvorani ogrel v finisu tekme. Povratna tekma 3. kroga pokala EHF Zaporožje - Celje Pivovarna Laško 26:25 (15:13) ZAPOROiJE - Dvorana ivîladost, gledalcev 1.000, sodnika Mihail Majevski in Jurij TereS-čenkov (Belonisija), delegat llmars Kazinieks (Latvija). ZAPOROŽJE: Popov, Komok 15 obramb; Pedan 2, Ljubčenko 1, OstrouSko 5, Burka 4, Zvjezdov» Konstantinov 1, Nataijuk, Gurkovski 2, Krivčikov 7, Petričko, Steisura 1, KisU 3. Třener Oleksandr Rezanov. CEUE: Stochl 16 obramb. Rezar; Savič I, Bedekovič, Vugrinec 3, Pajovič 3. Razgor 3, Toskić 6, Kojić 2, Kozlina 1. Gorenšek 2, Koljanin 1, Kokšarov 2 (1), Zorman L Trener Tone Tiselj. Sedemmetrovke: Zaporožje -, Celje 1 (1). Izključitve; Zaporožje 8. Ceije 6 minut. Bistveni potek rezultata; 0:1, 1:1, 1:3, 3:5, 4:7, 6:9, 10:9, 10:10. 12:10, 12:12, 14:12, 14:13, 16:13, 17:17, 18:18; 21:18, 22:22. 24:22, 24:24, 25:24. 25:25. 26:25. Volodimir Kislt (levo) in Andrij Nataijuk sta nekaznovano »mrcvarila« AIsmaToskića. Ko smo se spuSčali po stopnicah z letala, smo zagledali ljudi z maskami na obra2 Toda v Zaporožju in nasploh v tem delu Ukrajine ni pandemske gripe, zato so v mes imele masko pred usti in nosom le redke prodajalke, predvsem tiste v večjih trgovina! živili, ki so dnevno v stiku z veliko ljudmi. Po 20'minutni vožnji od letališča do hote je bilo vsem jasno, da od oranžne revolucije izpred petih let država ni pridobila skoi nič. Vsaj ZaporoŠka pokrajina (največja evropska država je razdeljena na 27 en( ponuja zgolj sivino. Hotel Intourist pa je poglavje zase, kakovosten, udoben - in izs{ pajoč. Hrana v njem je bila ena boljâih na gostovanjih. Cene pijač v hotelu so bile skoj na las podobne našim, zato pa je veliko točeno pivo v dvorani stalo manj kot pol evi Natakar v večjem lokalu, ki obratuje 24 ur na d^, zasluži 200 evrov na mesec, njego kolegice pa 50 evrov več zaradi napitnine. Mesto ima 800.000 prebivalcev. Mladih del lih žensk ni... Povratek je bil sprva malce stresen, kajti z Brnika so sporočili, da pose no letalo zaradi megle ne bo moglo pristati na letališču v Zaporožju - omenjeno je bi letališče v Dnjepropetrovsku, oddaljeno 120 kilometrov. Čakali smo v temi pred letal ko zgradbo (spomini so se vračali na Volgograd in Voronjež), v katero so nas naposl le spustili z novico, da je letalo pravkar pristalo. Pilot Adrie Airways je kasneje povedj da je pristal že uro pred našim prihodom. Organizacija potovanja in bivanja je bila brezhibna, tudi po zaslugi Rada Petruja, ki je sprejel povabilo pilotov in jinu >>pomagal krmariti« med dveinpolumim letom ob povratku. 25:24. Na črto se Je prikradel Vugrinec, ujel podajo in izenačil. Ro domači minud odmora je Mihajlo Krívčikov v zadnji minuti presenetil celjsko obrambo inpostavil končni izid • s sedmimi zadetki je bil presenečenje tekme, v Celju je zadel zgolj enkrat. Po daljšem napadu je po devetmetrov-ki Celjanom ostalo sedem sekund za remi, dogovor med tí-me-outom je bil dober. Višek za levo krilo je bil pravzaprav že ustvarjen, Alešu Pajoviču, ki je imel obiečen vratarski dres» pa se je odprla pot proti vratom. Po hipnem oklevanju glede meta ali podaje se je odločil za slednjo, toda bil je že »pod prekrškom« in žoga je prepočasi potovala do Kokša-rova. Prostora za met nI več imel, njegove podaje v vratarjev prostor ni sprejel nihče... Zelo potrt je bil predstavnik glavnega pokrovitelja kluba EhiŠan Zorko, bivši In bodoči ponos mesta je spremljal tudi celjski župan Bojan Šrot. Nad obrainbo je bentii Stochl. nad celotnim dogajanjem Uroš Zorman, ki se pač ni hotel sprijazniti s porazom. Res je, da je gostovanje minilo brez prask» da novih poškodb ni, da... Pa vendar, »Bili so veliko bolj motivirdni» če bo sezona tekla po dosedanjem ritmu uspehov, bomo morebiti na poraz gledali zdru-çmi očmi. Tone Tiselj je dejal: »Vedeli smo, da smo že na-' predovali, zato so priložnost dobili tudi drugi i^ald. Potrebovali jih bomo in mednarodna tekma je za njih velika izkušnja. Domačini so tokrat zai^ali bolj čvrsto in odgovomo. JGjub temu bi mi lahko zmagali. Žal se ni izšlo. Gre za pokalno tekmovanje, celotni dvoboj smo dobili s 15 goli razlike. Dogovorili smo se, da bo zadnji napad zaključil Edi. Akcija za višek je lepo uspevala do zadnje podaje, ki je bila izredno slaba in ni omogočila zaključka.« B ekipa Celja Pivovarne Laško je v 8. I^ogu 1. B državne lige gostila Sviš. Zaključilo se je z 32:32, potem ko so mladi Celjani ob polčasu vodili z 19:10, kasneje s 25:14, v 59. minuti z 32:29, pa vendar, predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj, zapravili zmago. Vratar Urban Lesjak je zbral 18 obramb. Zlatorog bo v soboto pričakal Koprčane. »Imajo nekaj kvalitetnih domačih in tujih igralcev, ki so dobili nov zagon po menjavi treneija. Koper jeobe-nem eden izmed naših dolžnikov iz prejšnje sezone. Verja- Da Celje Pivovarna La ni Izjema v pokalu EHF, potrdila Španski in nem klub. Aragon je prvo tek proti Bregenzu dobil z 39: v Avstriji pa izgubil s 26: potem ko je zaostajal že z goli. Obračun sta sodila ' I jana Jure Cvetko in Brstín : valar. Len^ je napr^ prer gal Budučnost s 46:23, če pa mu v Podgorici ni usp ponoviti [2S:28). mem, da bodo naši fantje ( grali zrelo, odgovomo in k litetno, lako kot na večini kem v domačem prvenstvu, i čanje bo za nas zelo pom< bno, vendar lahko gremo v mirni, ker se zavedamo svt kvalitet. O tem priča tudi položaj na lestvid,« Alem skič je na obeh tekmah z U1 jinci dosegel 16 golov: »Po seveda ne godi, veliko ljudi ni pričakovalo- Enostavno, nam ni šlo od rok. Domače n* tvo je bilo veliko bolj moi rano od našega. Morda so na roko Šle tudi nekatere s niške odločitve, toda na to mi ne smemo ozirati. Zma Í0 je zasluženo.« Spregovor še Edi Kokšarov: »Seveda s želeli zmagati. Ne poznam V3 kov, zakaj nam ni uspeio. : bžnost so dobili skoraj vsi ig ci iz naše ekipe. Malce smo dj hranili moči in zdravje naslednje preizkušnje.« DEAN ŠUS7 Foto: SERGU TOM Nekateri že mahajo Kuharju v slovo v 7. krogu košarkarskega pr-veDstva je aovomeâka Krka v derbiju kroga že v Četrtek po podaljšku premagala Zlatorog. V soboto je Šentjur premagal Koper, Elek-tra Šenčur, Kopsi pa so pričakovano izgubili s Slovanom. Čeprav je bila četa Aleša Pipana večjj del lekme v prednosti, je popustila v najpomembnejšem delu. Izdale so jo osebne napake in nezbranost v obrambi. V zadnjih minutah rednega dela je Krka dosegla dve trojki in se približala na 80:78. Na veselje domaČih je Matej Venta zgrešil dva prosta meta, a nato Laščani niso izkoristili napada, storili osebno napako, nakar je Bojan Krivec 4 sekunde pred koncem zadel oba prosta meta. V podaljšku je Krka povsem nadigrala Zlatorog, z delnim izidom 10:0. Končnih 85:94 je Zlatorogu odneslo Še eno zmago, ki jo je imel skorajda že vknjiženo. Kolektivno i^o so ŠentjurČani na domačem parketu proti Kopru prikazali le v 1. polčasu. Goste so povsem razorožili, po 26 minutah so vodili za 19 točk. A je kmalu prevladala individualna igra vodilnih mož Čebularja in Crenshawa, ki je rdeče skoraj stala zmage. Primorci so se povsem približali in vzadnjih sekundah je bilo že 79:77. Na srečo Šentjurja so faili gostje nezbrani pri izvajanju prostih metov. Sandi Cebular, ki se je vrnil v matični klub, je bil s 17 toďcami drugi najboljši strelec ekipe: »Tekma je bil malce čudna, saj smo jo praktično že dobili, a na koncu skoraj izgubili.« Dve točki sta z zmago 80:79 ostali doma, a bo moral trener Damjan Novakovič popraviti napake posameznikov, ki stvari preveč vzamejo v svoje roke in se Andrew Brian Faeleyje fail 229 točkami proti ŠanČurju najboljši strsleeT.krc^al.SKL poslužujejo individualnih prijemov. Tokrat jim je uspelo, postavlja pa se vprašanje, kolikokrat jim še lahko. Veliko težav s prostimi meti je imela tudi SoŠtanjsl^ Elektra, ki je v go-steh pri Šenčurju sicer zmagala z 79:75. Prej 50 jo pestile težave pod košema, sedaj pa predvsem v napadu. Pojasnjuje trener Bonit Cerar: »Vzrok je v samozavesti. Veliko igralcev v prejšnjih klubih ni imelo zaupanja trenerjev. To je eden izmed razlogov» zakaj nekateri ne morejo nase prevzeti odgovornosti. Ne glede na vse, se bomo vsekakor morali izboljšati v napadu.« Elektra je prvič prišla v vodstvo šeíe v 38. minuti po košu Tadeja Koštomaja, ki je prispeval 15 točk: »Nismo odigrali tako, kot bi morali, manjka nam ui-granosi. Izboljšati moramo igro, ker veČino težav rešujemo v igri ena na ena.« Z 29 točkami je bil ponovno neustavljiv Andrew Brian Feeley. Ce rar mu povsem zaupa: »Američan se je izkazai za res dobro okrepitev. Naša ekipa je mlada, a vseeno dobra. Fantom zaupam. Upam trdili, da lahko v tem trenutku s pravo igro premagamo prav vsako slovensko ekipo, res pa je, da lahko z vsako tudi izgubimo.« ueprav je bil poraz Hopsov proti Slovanu na nek način pričakovan, je kljub vsemu zaskrbljujoča igra ekipe Boštjana Kuharja. Močna zasedba na papirju, ki je letos precej prenovljena, ne prikazuje igre, ki bi jo pričakovali. V soboto so bili na Polzeli na trenutke nekateri igralci povsem nemočni in izgubljeni. Kapetan Primož Kobaie pravi, da še ni Čas za paniko: »Res je, da smo spet izgubili» ampak še vseeno imamo dovolj časa, da pridemo na nivo igre. ki si ga želimo. Slovan (e zelo močan. že nekaj časa igra skupaj, ml pa smo letos na novo sestavljeni.« Hopseje na tekmi vodil Kuharjev pomočnik Alojz Gosak, saj je imel glavni trener prepoved vodenja ekipe. Kuhar je moštvu vseeno pomagal s tribune, a pravih napotkov igralci niso upoštevali. Zaradi petih letoš- njih porazov in medle i^e Hopsov pa je vse več negodovanj nad Kuhar-jevim delom, nekateri mu že mahajo v slovo. Pravijo, da je dober individualni trener, v kolektivnem vodenju pa se ne znajde najbolje. Kobaie odgovarja: »Boštjan je dober trener in mislim, da so to le govorice zlobnih ijudi, ki želijo naši ekipi le najslabše. Verjamem, da se bomo dvignili in potem bodo tudi škodoželjni jeziki utihnili.« MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Zlato za Rokija V Antaliji je bilo evropsko prvenstvo do 23 let v judu. Qatí celjskega Sankakuja Roki Drakáič )e osvojil zlato medaljo, potem ko je premagal štiri tekme-cezvzboda. Matjaž'ntovc in Maja UrŠič sta bila sedma, Ana Velen-Šek pa je izgubila že v uvodnem krogu. DŠ Vse po starem: nov poraz in prazni žepi Nemško zvezdniško rokometno moštvo ni imelo preglavic proti našemu prvaku» ki vse bolj tone v dolgove. Veszprem in Rhein-Neckar Lowen imata po 10 točk, Kielce 9, Chambery 3, po 2 pa Gorenje in Bosna. Za VelenjČane ni toliko pomembno, če bodo osvojili četrto mesto v skupini, temveč kako bodo sanirali finančno stanje. Po minusu treh milijonov evrov naj bi dolg sedaj sicer znašal »le« 1,4 milijona. Zato bodo igricem ponudili osnutke spremenjenih pogodb. Nekaj jih zagotovo na to ne bo pristalo in se že pripravljajo na odhod. Naslov državnega prvaka bo očitno drago plačan. DŠ, foto: SHERPA 6. krog lige prvakov -skupina 8 Gorenje -Rhein-Neckar Lôwen 29:37 (12:19) VELBÍJE • Rdeča dvorana, gledalcev 2.0(KI, sodnika Patrick Hakansson in Maths Nilsson (Švedska), delegat VladimirVujnovič (Hrvaška). GORENJE: Gajič 4 obrambe. Skok 6: Kavaš 2. Bezjak 2, Sovič 2. Mlakar. Rnič 3. Žvižej 3, Štefanič 3» Golčar 1. Karmandič 7 (3), Čupič 5 (3), Šimič 1. Trener ivica Obrvan. RNI: Szmal 14 obramb, Fritz; Gensheimer 9 (2]. Rog-gisch, Harbok 3, Bielecki, Manojlovič 3, GudjonssoD 2> Stefansson 1. Millier 7. Kîi-movets 1, Myrhol 2, Alva-DOS, Sigurdsson 4, Groetzki 4. Trener Ola Undgren. Sedemmetrovke: Gorenje 6(6).RNL2(2). izključitve: Gorenje 10. RNL 14 minut. Rdeč karton: Šimič (48.)- Vklelèeno Gorenje, NOGOMET 1. SL, 18- kiog: Domžale -CM Celje liS (1:0); Juninho (30): Andelkovič (50), Dvo-rančič (64), Lovrečič (76-11 m). Bezjak (81), Duspara (90),i?zzíáar-Goncú0:3 (0:1); Cvijanovič (41), Kršič (58). Oslerc (66). MALI NOGOMET 2. SL - vzhod, 7. krog: Za-vrh - Nožo^v 2:3 (1:2): Metulj (2, 22). Letojne (6). Vrstni red: Nazarje 19, Benedikt 15. Kebelj, Tomaž, Branik 10, Zavrh 6, Cerkvenjak 4, Sio-venske Gorice 2. ROKOMET l. B SL, 7- krog: Celje Pivovarna LûiÎro S - Swi! 32:32; Špiljak 9, Marguč 6, Vodil^ek, Ranevski 5, Mlakar» Senič, Zore 2, Klančđr 1. Vrstni red: Krka îô, Šmartno 12, Celje B, Sviš.ll, Ajdovščina. Železniki 8, Kočevje. Grosuplje 7, Sevnica 6, Radeče 5. Izola 3, Gorišnica 2. 1. B SL (ž), 4. krog: Velenje • Branik 38:20 (16:9). KOŠARKA I. SL, 7. krog: Zlatorog - Krka 85:94; Goljovič 2U Pelko, Bubnič 10, Čmer 9, Nikolič Smrdelj, AianackoviČ 3; Lu-čič 23, Markovič 20, Šenčnr-Elekrra 75:79; Ninič 20. Vi-rijevič 18; Feeley 29, KoSto-maj 15, Bilič 12, Čiip. Horvat 8. Podvrènik 5, S^ekloča 2. Hopsi - GeopUn Slovan 66:75; Sviridov 17. Udrih 13. Thon- dique 11, Godler. Skok 9, R Kobaie. J. Kobâîe 3, Ibok 1; Pavič 23, Dragič 19, Šentjur -Koper S0:79; Crenshaw20, Če-buiar 17, Ručigaj 11. Jovano-vič 10, Sebič 9, Simovič 6, La-pomik 4, Alispatiič 3; Richter 19, Držič 15, Vrstni red: Krka 13, Geoplin Slovan 12, Parklji, Šentjur, Elektra U, Helios» Zasavje. Zlatorog, Škof-ja Loka 10, Koper. Hopsi 9, Šenčur 7. 1. B SL, 7. krog: Maribor -Konjice 99:84; Horvat 29> Bro-lih. Skornik 17; Sivka24. Smaka 16, Vipotnik 15, Gačnik 7. Muzel, Skaza 4. Rogaška -Kraški zidar 82:76; Pungart-nik 18, Spešič 17, Smajlovič 15. Jotič IL Ambrož 9. Petrovič 7, Kos 3, Pešič 2. Vrstni red: Maribor 15, Grosuplje, Rogaška, Branik 14, Litija 13. Konjice, Medvode, Janče, Postojna 12, Kraški zidar. Nova Gorica 11. Triglav, Hrastnik 10, Gradišče 8. 2. SL - vzhod. 6. krog: Ježića - Pakman 83:77» Tenne OH-mia - Radenska Crcasiv 59:67, Bistrica - Vrani Vransko 96:74. Vrstni red: Bistrica 13, Radenska Creativ, Ježica, Terme 011-mia, Pakman 12, Ilirija U, Cal-cit Mavrica 10, Union Olimpi-ja B 9, Podbočje 8, Dravograd. Vrani, Lastovl^ 7. 1. SL (ž). 6. krog: Kozmetika Afrodita Rogaška - Odeja 50:75; Baloh 19, Lesjak 10. Krebs S, Starček. Muhovic 4. Cverlin 3. Skct, Tbrk 2, Vodeb 1; Brdnik 21, Oblak 17, Konjice- 7)ígíau 58:69; Kvas, L Klanč-nik 13. Kobaie U. Javorník 9, Božičevič 5, Zdovc 4, šrot 3; Gortnar 19, Zdolšek 15. Vrstni red: Merkur 12, AJM11, Tričav 10. Ježića, (llríja. Odeja 9, Kranjska Gora, Konjice 8, Rogaška 8, Dotnžale6. Jadranska liga (ž), 7. krog: Merkur Celje - Kranjska Gora 62:53; Tavič 21, Hughes 10, Barič 8, Richards 7, Klavžar 6, Kerin, IXtrčinovič 3, Abra-movič, Verboie 2; Oblak 16, Trebeč 12. ODBOJKA L DL, 10. krog: Calcii - Šempeter 3:0. Vrstni red: Marchiol 26. Calcit 23. Triglav 21. Galex 20, Kropa, Šempeter 16, Duol U, Krka 8. Svit 6. Maribor 3. 1. DL (ž), 9. krog: Aliansa - Jesenice Bled 3:0. Vrstni red: Koper 24, Nova Gorica 23» Aliansa 16, Ruše 15. Ljubljana 13, Sioving Vital 11, Jesenice Bied 3, Novo mesto. (KM) : športni ' koledar Sreda^SJJ. KOŠARKA l.SL (ž),8. krog, Kranj:Tri-glav - Merkur Celje (20,30). ROKOMET Pokal RZS, četrrfinale, prva tekma: Celeia Žalec - Krim Mercator (18). ROKOMET Pokal RZS, četrifinale, pr« va tekma: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (18.15). Ic' ICL» lU) I KRONIKA Ob kanonadi »grofovcc mrk »knapovcc Nogometaši CM Celja in Rudđfia so po reprezentajić-nem premoru zabeležili po-iovičen uspeh. Celjani so visoko slavUi (5:1) v Domžalah, Rudar pa je doma klo-nil (0:3) proti Gorici. Ekipi Domžal in CM Celja stâ bili do obračuna skupaj na petem mestu, Celjani pa so takoj nakazali, da so prišli po tri točke. Morda bi lahko srečanje v prvih dveh minutah celo že odločili, a sta bila tako Duspara kot Dvorančič» ki sta se sama znašla pred vra-larjem Vidmarjem, nenatančna. Kdzen Gostiielji so se veselili v 30. minuti po sploh prvemu udarcu v okvir gola, ko se je za hip sam 22 metrov od gola zna^i Juninho in z natančnim strelom ugnal nemočnega Mujčinoviča. Kmalu zatem bi lahko Domžale vodile že z 2:0, a je veselje osamljenemu Krciču preprečila vratnica. Drugi polčas so Celjani odpr-ii na najbolji! način, ko je uspelo Milanu Anđelkoviču po zmedi pred golom Domžal le potisniu žogo čez črto in izenačili. Za popoln preobrat je poskrbel Slavila Dvorančič. potem ko je prodrl kapetan Rajko Rep in podal pred gol. y 74. minuti je sledil dvojni Sok za gostitelje. Vkazenskem prostoru je Repa zruSil vratar Vidmar. Glavni sodnik Darko CeíeríD mu je pokazal rdeč karton- Ker je U'ener Domžal Vlado Badžim že izkoristil vse tri menjave, je pred gol stopil branilec Kovljenič. Rutj-nirano ga je z bele točke premagal Anej Lovrečič. V nadaljevanju je Roman Bezjak poviSai na4:l. Da je v mreži Domžal odjeknila »petardazrel< za pripor, trdi odvetnik Franci Ma-toz, ki je pooblaščenec družin Godec, Kračun in Košlomaj. Matoz namreč vztraja pri tem, da je Maček begosumen. Minuli teden se je pojavilo Tudi anonimno pismo, v katerem naj bi bilo napisano, da Maček od 10. oktobra nujno prodaja svoji dve hiši, denar pa naj bi porabil za pobeg v Brazilijo. Njegova odvetnica Nuša Maček nam je dejala, da ostro zavrača Ma-tozove navedbe. »Moj klient nI begosumen, pri postopku bo korektno sodeloval. Hiši sta v prodaji že krepko več mesecev kot le od oktobra.« Oktobra naj bi lè na ceno dali nekaj popusta, skladno s pogodbo, ki jo ima Maček sklenjeno z nepremičninsko agencijo. Mačkova je omenila, da razmišlja tudi o ovadbi Matoza in prijavi na odvetniško zbornico. Se vedno namreč trdi. da bi se lahko vsi postopki speljali bolj korektno z njegove strani, saj je njen klient doživel »javni linč«. Okrajno sodišče v Žalcu pa je pred dnevi vseeno sledilo Matozovim navedbam. Ugodilo je namreč predlogu, da se Mač- Branka Macka ja pred sodiščem v Calju včeraj pričakalo kar nekaj novinarjev. Na sliki z odvetnico Nuso Mačak ku do nadaljnjega prepove prodajo nepremičnin. Veliko razprav, malo učinka Omenjena nesreča je ena redkih v zadnjih letih na Celjskem, o kateri ljudje ogromno razpravljajo, tudi na spletnih forumih. Mnenja so deljena. Medtem ko nekateri menijo, da je Maček doživel »javni linč«, drugi pravijo, da le ni v tako slabem psihičnem stanju, ker lahko konec tedna koristi izhode iz bolnišnice... Tako menijo tudi družine pokojnih otrok. Aktivno so se vključile v nekatere preventivne akcije v prometu v Sloveniji in ravno njim je uspelo vsaj malo premak-niri tudi uradnike. Na ministrstvih za pravosodje, promet in notranje zadeve so že obljubili večje projekte, s katerimi bi s cest pregnali vinjene voznike. Sojenja povzročiteljem najhujših nesreč naj bi zdaj imela prednost, tako naj bi vsaj minister za pravosodje Aleš Zalar dal navodila sodnikom. Kako bo to vi- Franci Maloz je konec preteklega tedna že sprožil prvi postopek. Ovadil je predsednico uprave O ar sa Matejo Duhovnik. deti v praksi, se še ne ve. Vsaj na celjskem sodišču smo v zadnjem mesecu sedeli na kar nekaj sojenjih vinjenim povzročiteljem prometnih nesreč - vse so se zgodile najmanj pred štirimi ali petimi leti! Od nesreče se je o spremembah govorilo, nič kaj pa storilo, vožnje v napačni smeri avtocest se še vedno dogajajo. Pijanščina na Celjskem Ravno na našem območju naj bi uvedli nekoliko drugačno strategijo policijskega dela. Večji nadzor naj bi bil na kritičruh točkah v prometu in predvsem tistih, ki so znani po tem, da kršijo cestne predpise. Kljub temu je videti, da so vozniki na Celjskem nepopravljivi. Minuli konec ledna so namreč na našem območju pridržali kar 26 vinjenih voznikovi Trem so zasegli avtoraobiJe, kar pomeni, da so bili vsaj trije večkratni kršitelji. Najbolj vinjen je bil voznik, ki je na-pihal kar 1,27 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka) In da to še ni vse, je v soboto zjutraj odjeknila še novica o še eni cestni tragediji, domnevno povezani z alkoholom pri nas: v petek zvečer je na lokalni cesti Jarmovec-Trnovec, izven naselja Cerovec, umrl komaj 21 let star moški iz Šentjurja. 22-letni voznik z območja Slovenske Bistrice je z avtomobilom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo stran vozišča, kjèr se je vozilo prevrnilo na bok in zdrselo s ceste ter trčilo v drevo. Avtomobil je obstal med drevesi, voznik in sopotnik pa sta ostala ukleščena. 2i-Iet- nik je v trčenju dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, 22-letnega voznika z območja Slovenske Bistrice pa so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico, Na celjski policiji pravijo, da je to že 21. smrtna žrtev na Celjskem letos. Pravzaprav bi bila že 22., če ne bi bila pri nas statistika urejena nekoliko zgrešeno. Pred mesed je na cesti Velenje-Celje umri mlad voznik osebnega vozila. Vanj je trčil moški, ki je želel storiti samomor. Vendar je usoda hotela, da je namesto njega umrl mlad fant, ki je vozil popolnoma pravilno. Tako ta nesreča v statistiki ni označena kot prometna nesreča temveč kot dogodek, saj je šlo za poskus samomora ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na Celjskem so v enem dnevu (četrtek) pridržali Mt pijanih voznikov. 33-letm Sentjur-čan )e dopoldne naplhal 137 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka oziroma skoraj tri promile! Sredi popoldneva . pa so policisti na območju Rogaške Slatine ustavili 41-letni-ka, ki je imel v krvi več kot dve promilli alkohola. Dobre tri promile alkohola v krvi pa je imel 37 letni voznik, doma iz okolice Bistrice ob Sotli. Poškodovana v Carovcu ja moralo iz zmečkane pločevine reševati tudi lest gasilcev. (PGECeljal Po dveh letih ni sledu o pogrešani Mojci Fišer Kje }e 29-letna Mojca Ftšer» dotna iz Zreč, tudi po dveh letih» odkar je izginila, ni znano. Za njo se je izgubila vsaka sled aprila 2007. Obstaja sum, da so njeno truplo naâll na Hrvaškem. Fišerjeva je mati petletnega otroka, ki je po prekinitvi veze s fantom ostal pri očetu. Po razvezi se je iz Zreč preselila k slaiiem v Slovenske Konjice. Takrat je večkrat odšla od doma, tudi za več dni, vendar je vedno poklicala in povedala, kje je in kdaj se vrne. Ko nazadnje ni poklicala, je minilo več dni. Policija se je vključila v iskalno akcijo in se povezala s hrvaškimi policisti, saj so sumili» da je Fišerjeva na Hrvaškem. Z njenim osebnim opisom in ostahmi podatki so celjski kriminalisti seznanili tudi interpol. Na podlagi lega so jih avgusta letos hrvaški varnostni organi obvestili o najdenem truplu. Po preverjanju podatkov truplo ni ustrezalo podatkom o pogrešani FiŠerjevi. Kriminalisti In policisti zato o njej še vedno zbirajo in preverjajo ii^onnadje. Fišerjeva je visoka 160 cm, močnejše postave, rdečih ravnih in kratko pristriženih las ter zelenih oči. 29-letnici manjka eden od sprednjih zob, na desni nogi pa ima vidno brazgotino od ureza. MJ Strelec iz Velenja znan nasilnež Konec oktobra smo poročali o streljanju v enem izmed velenjskih lokalov, kjer je bila poškodovana 37-letna ženska. Zadel jo je namreč Izstrelek iz pištole. Kot je pokazala kriminalistična preiskava, naj bi streljal 22-letm državljan Kosova, ki je drugače doma v Izoli. Ta naj bi s pištolo streljal večkrat v strop in stene lokala, eno izmed zrn nabojev, ki so se odbijali od zidov, pa je žensko zadel v glavo. 37-letnica je nato iskala pomoč v slovenjgraški bolnišnici, k sred pa hujših poškodb ni dobila. Čeprav je policistom dejala, da jo je neznan izstrelek zadel na enem izmed par-kirnih prostorov v Velenju, so ri ugotovili, da Je do streljanja prišlo v gostinskem lokalu. Na zabavi naj bi se več oseb sprio, pri čemer se je vmešal osumljeni in pri tem večkrat ustrelil. 22-letnik je nato našo državo zapustil, v medtem opravljenih hišnih preiskavah v Sloveniji pa so našli in zasegli njegovo orožje. Strelca so pridržali ob nje- govem prihodu nazaj v Slovenijo na letališču v Ljubljani. Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor. Ovadili ga bodo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Gre pa za starega znanca poUcije, ki je do zdaj bil že večkrat obravnavan zaradi nasilja, prav tako pa je bil zaradi nasilja že pogojno obsojen. SŠol STE POŠKODOVANI? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! ^OVHA^L^^^O X9 XT PEaU^ QubtlvuM fi. 7 (17C vrtnk«) GOTOrUUKI KHDmi ' z 16 KULTURA NOVI TEDNIK Danes je Škof]a vas s številnimi individualnimi hišami urbanizirano severno predmes^e Celja. Za konec še Škofja vas Z današnjo 201. objavo zaključujemo rubriko Po kom se imeĐuje> v kateri smo vam v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje več kot dve leti vsak teden predstavljali poimenovanja celjskih ulic in naselij. Prav za konec smo izbrali Škofjo vas, celjsko primestno naselje. Škofja vas je urbanizirano gručasto. ponekod strnjeno naselje med Celjem in Vojnikom in leži na obeh straneh potoka Hudinja. Tla ob Hudinji so peščena, ob potoku Dajncâ pa àov-nata in deloma močvirnata. Ime je naselje dobilo po koroških (krških) škofih, ki jim je bQo podložno- Prvič se v zgo-dovinskih virih omenja leta 1235, ko je kiiki škof podelil žičkemu samostanu tri ško§e-vaške kmetije. Ško^a vas se v zgodovinskih vitih spet omenja leta 1474, ko je Benko pl. Dolski dobil v upravo ško^o vas, ki je bila prej v lasti deželnega Imeza. Leta 1498 je bila Ško^a vas, ki je imela 20 pod-ložnikov, dodeljena zemljiškemu uradu v Šoštanju. Posest je prehajala iz rok v roke tudi v naslednjih stoletjih. Tako je že leta 1503 deželni knez Skofio vas podelil Ivanu Kadjanarju. Leta 1S40 je posest podedovala njegova hči Sholastika, 14 let kasneje pa je prišla v posest Si^unda Gallerja. Ob koncu 16. stoletja,leta lS88,sejeŠkof-ja vas ločila od šoštanjske» kasneje pa so jo pripojá konjiški gospoščini. Kdaj se je to i%0' dilo, se natančno ne ve. Sredi 18. stoletja je imela Škofja vas že 33 kmečkih domačij, ki so se vnaslednjem stoletju, predvsem zaradi dedovanja cepile in tudi manjšale. Za urad Škofja vas je bilo značilno, da je bil dokaj sa- r^o kom se imenuje ... mostojen, Vsako leto je namreč v imenu vseh tam živečih zakupil ribolov na Hudinji in zanj plačeval takratne tri goldinarje. Očitno je bil ribolov v Hudinji kar donosna dejavnost- V č^u upravnih reform v prvi polovici 19- stoletja, ko so podobno kot v drugih občinah razdelili tudi občinsko gmajno, je Ško^a vas najprej postala sedež katastrske občine (Î825), v kateri sta bili še naselji Šmarjeta in Za-dobrova. Leta 1850, ko je stara avstrijska monarhija uvedla sodobne občine, pa je Skofja vas najprej pripadala občini Vojnik. Vendar }e leta 1875 nastala samostojna občina, ki se je ločila od trga Vojnik. Predvsem zaradi prevelike premoči podeželja. Nova občina Škofja vas je obsegala katastrske občine Škofja vas, Tr-novije, Sv. Miklavž., Sv. Tomaž» Arclin in Vojnik - okolica. Vse zgodbe o pomembnih ljudeh» po katerih so poime-novaO celjske ulice, in o poi* menovanjih celjskih naselij je za objavo pripravil di-rektor Osralnje knjižnice Celje mag. Branko G or ope v-šek. Zaradi bližine trga Vojnik je Škofja vas v drugi polovici 19. stoletja doživljala huda narodnostna nasprotja. Leta 1887 so celjski in okoliški Nemci nameravali celo ustanoviti šolo z nemškim učnim jezikom, a so jim to preprečili narodno zavedni slovenski svetniki škofievaške občine. Podobno kol drugod v okolici Ce-lja> so tudi v občini Škofja vas leta 1890 uvedli slovensko uradovanje. K temu je veliko pripomogel takratni visoko-šolec in kasnejši celjski narodno liberalni politik Ivan Prekoršek, ki je istega leta v Škof}i vasi ustanovil Družbo sv. Cirila in Metoda. Kasneje so sedež prenesli v bližnji trg Vojnik. K narodni zavesti v kraju je veliko doprinesla požarna bramba, ki so jo ustanovili leta 1906. Škofja vas je bila zaradi bližine Celja zanimiva tudi za podjetje- Tako sta že leta 1865 brata Fehlei-sen zgradila tovarno streliva, ki so ga uporabljali predvsem pri gradnji železnic in njenih predorov, in je obstajala do leta 1893. Še pomembnejša pa je bila tovarna volnenih izdelkov, ki jo je ustanovil Peter Majdič, razvila pa se je iz starega Premšakove ga mlina ob Hudinji. Tovarna je izdelovala zlasti konjske odeje in posteljno perilo. Uspešno je poslovala vse do 80. let preteklega stoletja. V 70. letih preteklega stoletja je bilo nad cesto Vojnik-Celje zgrajeno uspešno podjetje celjske tovarne esenc in eteričnih olj Etol. Foto: TimE Zmaga za Šah mat V soboto so se zaključila letošnja že 17. Novačanova gledališka srečanja, vsakoletno srečanje stalno delujočih ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije» ki ga pripravlja KUD Zar)a lYnovlje v svojem domu v Itnovljah. Zmagovalka tega mini festivala komedij ljubiteljskih gledališč je letos predstava Sah mat Vinka Modemdorferja, ki ji je občinstvo prisodilo poprečno oceno 4,8. Na Nova-čanovih srečanjih je občins- tvo od 17. oktobra do minule sobote videlo šest predstav ljubiteljskih gledališč in razglasilo prav toliko bralcev večera. Ti so bili Neja Šmid v jeseniški predstavi Od kraja do raja, Frenk Kranjec vpred-stavi Siuga dveh gospodov gledališča iz Fl^doselj pri Kranju, Polona Bačnar v predstavi Voli gledališča iz Kranjske Gore, Branko Pečelin v predstavi Lift gledališča iz Pir-nič pri Medvodah. Srečko Centrih v ljutomerski pred- stavi Šah mat in Nika Stipič v domači Sladko kisli zgodbi 2. Obisk predstav je bil tójub dvema programskima spremembama, do katerih je prišlo iz objektivnih razlogov, zelo dober- Organizatorji ocenjujejo, da celo mnogo boljši kot leto prej. Omeniti velja še, da so ob vsaki predstavi vavli doma Zarje razstavili slike Urške Sicherl, svetovljanke, turistične delavke in umetnice, ki je častna konzulka Republike Slovenije na otoku Madeira (Portugalska). BRST Vrhunski violinski stampedo Stefan Milenkovich celjskemu občinstvu ni ponudil zgolj vrhunsko odigrane glasbe, ampak pravo predstavo Stefan Milenkovich je v nedeljo celjskemu koncertnemu občinstvu pričaral večer, ki ga bo to še dolgo pomnilo, ne le zaradi virtuozne izvedbe i^emno težkega violinskega sporeda, tudi zaradi Lz;jemne sproščenosti in načina izvedbe. Milenkovich je namreč nenehno komuniciral z občinstvom, pripovedoval anekdote 0 skladateljih, o sebi in o skladbah» ii jih je odigral In s tem presegel koncept koncerta kot ^olj glasbenega doživetja. Že s prihodom na oder, pozivom, naj občinstvo izklopi mobitele (pri čemer je to na odru storil tudi sam) in pojasnilom» da lahko občinstvo ploska brez zadrege, ali gre za premor med posameznimi stavki, saj bo to koncert brez stavkov, je razbil led. Potem pa občinstvo dobesedno zasul z najzahtevnejšo violinsko glasbo, pri Čemer mu je vrhunsko asistirala odlična hrvaška pianistka Srebrenka Poljak. Danes 32-letnl violinist Stefan Milenkovich, ki je kot čudežni deček leta 1990 nastopil tudi v Celju, je danes svetovno znan. Kot zmagovalec številnih tekmovanj je že v zgodnjih najstniških letih obiskal koncertne odre v več kot tridesetih državah ter pri šestnajstih letih v Mehiki odigral svoj tisoči koncert. ' Nastopa kot solist z vodilnimi svetovnimi orkestri, dirigenti in umetniki. Danes živi v Italiji in ZDA. kjer je izredni profesor na univerzi v Ulinoisu, poleti je redni gost v Grožnjanu, kjer pripravlja violinske seminarje. Sam pravi, da vidi perspektivo podajanja klasične ^as-be ne zgolj v virtudznem obvladovanju inštrumenta, ampak v predstavi, v kateri komunicira z občinstvom, mu pripoveduje o delih, ki jih bo izvedel, o njihovi zahtevnosti, avtorjih. Pri tem je izredno duhovit in sproščen. »Klasična glasba je sicer odlična in v bistvu ne potrebuje nič. A če želimo, da na koncertih ne bodo sedeli le 80-let-niki, jo je treba predstaviti času primemo, tudi s komunikacijo z občinstvom, skozi anekdote...,« pravi. In tako smo med koncertom izvedeli, kakšna pop zvezda v današnjem smislu besede je bil Paganini in kako težko je odigrati njegove skladbe. »Yeah« je vzkliknil po odlično odigranih Sara-satejevih fantazijah po motivih iz Bizejeve opere .Carmen. »Tole je res yeah, ampak malo težko. A niti približno tako težko, kot tole, kar pride In napovedal Paganini j evo La Campanel-lo. Túdi zaključil je umetnik koncert tako, kot ga je začel. Na odru je odgovarjal na vprašanja občinstva in z izjemno odprtostjo in naravno duhovitostjo navduši) tudi kot sogovornik. Tako smo izvedeli, da se vsake stvari, ki se je loti. loti skrajno resno, z željo, da bi bil najboljši. Kot otrok in kasneje kot mladenič je hotel biti nindža, Zato se je sedem ]et ukvarjal z boriinimi športi. Zdaj se ukvarja s padalstvom - v dveh letih in pol je opravil že 132 skokov. »To je čudovit ob- čutek, ko si tam visoko, sam z nebom Nima rad, ko ga sprašujejo, kako je biti čudežni otrok- »Če bi bil čudežni otrok, bi bil najgrši otrok na svetu. Poglejte me, kakšen sem - s to brado. Že dolgo nisem več otrok.« Povedal je tudi, da še vedno uživa, ko igra violino, A igra le tisto, kar hoče, v Čemer res uživa. »Glasba zame nI posel. Lahko bi lepo živel zgolj od profesure- A če igram tisto, kar hočem, kar mi je všeč, mi je še vedno lepo...« Kol profesor Je strog. Začel jena slovitem Miliardu, šoli za nadarjene umetnike. Zdaj predava na univerzi v lllinoi-su razredu 16 študentov. »Bolj cenim pridnost kol naravno nadarjenost. Zadovoljen sem s študenti, čeprav premalo vadijo .-.« In koliko vadi sam? »Kakšen dan právnič. Pred koncerti tudi po 10, 12 ur dnevno. Sem takšne vrste človek, da želim popolnost. Sicer za vzdrževanje dobre kondicije zadostuje po dve uri intenzivne vadbe dnevno...« In čeprav se je bisa najprej otepal, češ, da je tako ali tako odigral same bise, je po navdušenih stoječih aplavzih občinstva le dodal k vsem »smetanastim tortam Pagani-Dija, Ravela, Čajkovskega in Sarasateja,« še »biftek«, kot mu je rekel - temo iz filma Schindlerjev seznam. Potem ko je občinstvo povprašal, kaj naj še zaigra. Milerikovich je igral po željah! Res nepozaben večer z vrhunskim umet-nikom. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TIM EINSPIELER Stefan Milenkovich je s pianistko Srebrenko Poljak v Celju odigral vrhunski koncert iiiiww.iiovitednik.coin www.radiocelje.com NOVI TEDNIK ipCULTURA 17 Z leve; Vlatko Stefanovski. Dejsn Milosavliović in Djoko Maksimovski Kitarski virtuoz znova navdušil Plesni forum C«lje je v soboto znova napolnil mojster na kitari Matko Steianovski. Ob spremljavi prav tako odličnih bas kitarista Djoka Makâimovskega in bobnarja Dejana Milosavljevića je navdušil celjsko publiko. Ta je bila očarana tudi nad svojim someščanom» sicer Makedoncem, klarinetistom Goranom Bojčevskim, ki je s Stefanovskim nastopil prvič. Natančneje, prvič so se tudi srečali v živo ... .1 .). ne zamudite... »Jen, dva, jen, dva, jen, dva, tri...« je začel šteti Steianovski in glasba vrhunskega tria je napolnila dvorano Plesnega foruma. Poslušalci smo lahko uživali ob tradicionalnih makedonskih melosih in ritmih, zavitih v rok In obvezne kitarske solaže. Mojstrsko odigrane, vedno zzaprtimi očmi. Da so prav vsi trije vrhunski glasbeniki, so dokazali še solo vložki bas kitarista Mak-simovskega in bobnarja Milosavljevića. Goran Bojčevski se je s Stefanovskim. kot je ta sam povedal spoznal preko intemeta. Prvič sta se srečala prav v soboto in Bojčevski je s triom preigral nekaj »ma-kedonskih«. Trio s Stefanovskim'na čelu pa je obiskovalcem ponudil tudi nekaj glasbe z one strani »luže«, saj so balkanski hitri vlak presekali zblue-som (gre za skladbe z lanskega albuma), vendar se ob koncu koncerta vrnili na malo starejše, tudi publiki dobro poznane skladbe. Ker se več kot ploskati pač ne da, je naslednja stopnja le šestrme-nje z odprtimi usti. In tako je bilo. »Klubu, kot ga ni na Balkanu in širše,« kot je Plesni forum Celje opisal Steianovski, je torej uspelo pripeljati v Celje še en vrhunski koncert. Če ste ga zamudili, vam je lahko precej žal. Boste pa imeli verjetno priložnost to popraviti. Stefanov-ski je namreč obljubil vrnitev (tu je nastopQ sicer že ne-kajlàat), saj si želi, da bi v Plesnem forumu posneh ploščo. ŠK, foto: SHERPA ..kulturnega galopa v sredo ob 20.00 v Centru konjeniškega športa Celje, na Lopati, na katerem bosta v kavarniškem vzdušju nastopila Gašper Piano in Samo lUrk. Tokratna gosta sta mlada kitarista in avtorja, Celjan Gašper Piano ter Primorec Samo TUrk, ki skupaj nastopata že od leta 2006 na različnih nastopih, koncertih, bodisi samostojno ali v okviru džez in etno festivalov po Sloveniji in tujini. Leta 2007 sta posnela in i^Hala svoj prvi album Live at Jeff 2007, snemata pa tudi že naslednji album Thewayistheway, ki naj bi predvidoma izšel prihodnje leto. Ibrkov in Pianov repertoar je žanrsko raznolik in sega od etna, sambe in flamenka do džeza. Program večera bo sestavljen iz priredb in avtorskih del za duet klasičnih kitar. Vstopnine ni, je pa obvezna rezervacija miz. ...odprtja razstave SLIKA: prehajanja, v četrtek ob 18.00 v Galeriji likovne umnosti Celje. Predstavljajo se Uršula Berlot. Ksenija Čer-če. Ivo Prančič, Mojca Zlo-karnik in Žarko Vrezec. Razstava skozi posamezne primere umetniških del obravnava različne perspektive poseda, ki se Sotikajo tako fizionomije slike kot tudi njene percepcije. Razstava tako skozi različne slikarske prakse umetnikov (vsak od njih s svo-jimi deii naseljuje svoj prostor v Galeriji sodobne umetnosti) ponuja zanimive iztočnice za razmišljanje o slikarstvu danes. Vstopnine ni. (Na sliki delo Krik poho-jene fige Ksenije Cerče) ...razstave fotografij Enoo-kih Celja v avli Planeta lUš Celje. Razstava, ki je na ogled do 3, decembra, je uvod v dobrodelno dražbo, ki bo 3. decembra v kavami hotela Wellness Park laško, izkupiček pa v celoti namenjajo nakupu igralnih pripomočkov za gibalno ovirane učence OŠ Clazija Celje. Enooki Celja so neformalno združenje poklicnih fotografov, na tokratni razstavi in dražbi pa sodelujejo Črt Cene. Gašper Domjan, Edo Einspieler, Severin Hirsch, Nik jarh, Matjaž Jambriško, Marko Mazej, í^lataša MuJler, Matjaž Očko, Andraž Purg in Aleks Štem. Dražbo bo 3. decembra vodila Tina Gorenjak, nastopili pa bodo godalci zasedbe in Quartet. Vstopnine ni. (Foto: Gašper Domjan) Uspeh APZ Celje Akademski pevski zbor Celje, ki ga vodi Sonja Čendak Pavlič, je v soboto, 21. novembra, nastopil na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin od Celja do Koroške, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Nastopilo je 12 pevskih zborov in vokalnih skupin. Tričlanska žirija, v kateri je bila tudi priznana zborovodki-nja Karmina Šilec, je celjskemu akademskemu pevskemu zboru podelila zlato priznanje, zbor pa je osvojil še posebno priznanje za najbolje izvedeno skladbo skladatelja 19. stoletja, za pesem Lay a garland skladatelja Rot)erta Lucasa de Pearsalla. NG Gledališčniki za zakon v četrtek ob 19.30 bodo velenjski gledališčniki na oder velenjskega kulturnega doma premierno postavili komedijo Zakon je zakon v režiji Jožeta Krajnca. »Bol) in manj modrih o zakonu je ogromno. Še več je izku-'šenj in še več mnenj. Tbdi ta odrska zgodba jih skozi svoje junake ponuja, prepleta in razpleta kar nekaj, Pred vami je komedija z veliko pasti, ki so nastavljene zato. da se v njih ujame spontan in sproščen smeh občinstva,« je režiser zapisal v spremni besedi. Na oder bodo stopili Kari Cretnik, Irena Stiplovšek, Matej Mraz. Petra Hribemik in številni dmgi igralci, ki napjovedujejo Se en presežek v svojem uslvaijanju. US Začenja se Živa Z novo plesno predstavo EnKnapGroup se v petek v obnovljenem Domu španskih borcev v Ljubljani, ki ga je kot center sobnega plesa in kulture v upravljanje dobil zavod En-knap, začenja letošnji festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa. Tridnevni festival, ki je ime dobil po Živi Kîaigher, znani plesni pedagoginji in koreografinji, eni od utemeljiteljic sodobnega plesa na Slovenskem, je pregled dela in projektov izbranih plesnih skupin iz vse Slovenije. Ta festival dosežkov, primerjav, analiz ter neformalnih srečanj skupin, tudi letos ne bo minil brez plesalcev iz skupin na Celjskem. Ti bodo najmočneje zastopani v sporedu plesnih miniatur. Tako bo Harlekin - Društvo za umetnost plesa iz Celja predstavil avtorski ples Jane Korbar Lažna dobrodelnost. Plesni forum Celje bo z glasbeno skupino Aperion predstavil svoj projekt Ionosfera 2» v miniaturah pa še ples Jake Reharja Evil genius, ples Maeg Dae Gorana Kusića in Nika Rajška, ples Skrivnostne vezi Taje Čremožnik, Tine in Neje Dvornik, Ane Guček, Gee Erjavec, Špele Kajtner, lze Skok in Nika Rajška ter ples Oni v meni. jaz v njih, v katerem, plešejo Gea Erjavec, Špela Kajtner, Goran Kusič, Nuša Pristovšek, Nik Rajšek, Nadja Skataro in Sabrina Železník- To so moji čevlji! Ne mojil - tak pa je naslov izbranega plesa Plesnega studia N - skupine za sodobni ples 7 iz Velenja, v katerem plešejo Tina Benko, Lucija Boruta, Vita Ivanek, Neža Jamnikar, Jerca Jerič, Esmeralda Jukan, Neža Režek in Mateja Rožič. Festival se bo zaključil v nedeljo s podelitvijo priznanja Plaketa Mete Vidmar ter nagrad festivala. BS vodnik T0ftEIC24.11. 13.00 Muzej novejše zgodovine _Celje_ Muzejski vodnik v znakovnem jeaku predstavita/projekta iiz po-men pridobitve vodnikaza 17.00 Domll.slovensky _tabora Žalec Od tišine do glasbe glasbena rrxonokomedxja 3iMalvanuši£a 19.00 Dom krajanov Gaildja Undo kmcertfdkSorneskiipineiz Dubrovnika 19 JO Kultunii dom Store Jaz pa tebi sestro kcfmed^vizoedbiT.iP. teatra m režiji Ck^mirja Lei-njaka-Cojca SREDA, 25.11. 19.00 Glasbena šola Celje Koncert pedagogov Šole 19.00 Celjski dom_ Slavnostna prireditev ob 50-letnici$CC 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vera, Življenjsko zado-volfstvo in duševno zdravje predavanje rrw%. spec. kJiit psih. Dto^ tijcola 19.19 Knji&iica V^ie_ Uravnotežena prehrana Karmen Za^er Krajne bo predstavila zdravstveru^prv-jekz 20.00 Center konjeniškega Sporta Celje Kulturni galop nastopala Co^kt Piano in Samo TUrk - fcftůrí CFnrTEK,26.11. 10.00 Kulugnic^Vgenje_ Geniji brez hlač pogovor z avtorjem fcnjige Slavkom Pre$bm bo vodil Boštjan Oder iNww.novite(lnil[.coiit Avla Planeta Celje Enooki Celja za otn^ OŠ Glazija mzstaifafofi^mfij. ki bodo 3. decembra na dobrodelni dražbi v hiškem hotelu Wellness park 17.00 Kulturni dom Vojnik ljubiteljska kultura-pri-ložnosti in ovire posvetovanje vor&mizadji ' KUD EPrtíeren Vojnik 18.00 Galerija sodobne mnetpogiCelje__ Slika: prehajan|a oi^rtje razstave del Uršule Berht, Ksenij Cerče. Iva PraniČa. Mojce Zlokamik in Žarka Vrezca 19.30 Dom kulture Velenje Mož, kisi nc upa premiera komedije Cleda-li^Ča Velenje 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec_ Devetsto monodrama v irvedtiFtwi-caMarkoi/čića KINO 5pDnda2«.B26.1l KiotmtDirifi « pfMfinftfO prm« do ipruiambt pngninâ. BcKfli pMM * mnnna (^i^jsb pustoiovIČina 3D 1S20. 17.30. 21.S0 MMi IM • mnHTâbH Iriter «8,00 Maja ^iki rafrtm • komedija 16.30« 16.40. 2D.&0 NadMBCflU • ? skqa 16,10. IB.IO. Paiitiiiet a odmte • bmd^a 16.00. laSO. 21.00 Škitla • tjUm 16.20.18.50.1)30 pepatiiu v tei • ZFdivn« 1S.40. ISm 20.40 2012-ZF drama 15.10. n.Oa 1820. 20.10,2130 Itgnfe: vsakf^n irvdi (^rasMra) MAil UNION SRSDA tS.OO Vtfflpinàa ^ne • ronwtíínB fftntMtiína ficodjtvk« ČCTRTIK 20.00 Vampink» jiÉcni » (vmt6m íwWtitmpsáfNku m , Konferenca presegla pričakovanja Prvo medoarodno zoaiis-tveno konierenco Znanje in poslovni izzivi globa] Izaci-je 50 pripravili 12. in 13. no-vembra v prostorih Fakultete za komercialne in poslovne vede. Skupaj jo je obiskalo blizu 130 udeležencev, kar je preseglo pričakovanja organizatorja. Po besedah predsednika qr-ganizacijskega odbora konference in direktorja fakultete Jožeta GerŠaka je lako številna udeležba potrditev, da je bila konferenca res potrebna oziroma njena organizacija več kot upravičena, hkrati pa je to prijetna in pomembna spodbuda tudi za v prihodnje- Da je konferenca velik dogodek za mesto in njegovo promocijo, je poudaril tudi župan MOC Bojan Šrot. ko je na sprejemu v Narodnem domu udeležencem izrazil dobrodošlico v knežjem mestu ter jih povabil, da si ga tudi ogledajo. V dveh dneh so ugledni mednarodni znanstveniki in strokovnjaki predstavljali Svoja dognanja s področij e-poslovanja, izobraževanja, podjetniška, trženja, financ, turizma in trajnostnega razvoja. Ključne ugotovitve so povzeli na sklepni okrogli mizi; ki jo je povezoval prof. dr. Marijan Cingula. Konference se je udeležijo tudi 25 študentov, ki so svoje članke predstavili v sekciji podiplomskih Studentov. Med njimi so recenzenti izbrali za najboljši članek, ki je bil tudi nagrajen, Oceno zaneslji- vosti merjenja in analizo parametrov zadovoljstva odjemalcev Cinkarne Celje, d.d., ki ga je napisala Marta Sevč-nikar v soavtorstvu Alenke Stepančič. Ob tem je deka-nja fakultete doc, dr. Marjana MerkaČ Skok izpostavi-la, da konferenca predstavlja izvrstno priložnost, da se tudi Študenti s svojimi projekti vključijo v raziskovalno razvojno delo in se preizkusijo v strokovnih debatah. Tako se lahko že med študijem aktivno vključijo v pripravo strokovnih in znanstvenih člankov in se pod vodstvom mentorjev bolje pripravijo na samostojno raziskovanje ter pisanje strokovnih in znanstvenih besedil na najvišji ravni- PETRA VOVK ŠKERL Župan MOC Bojan Šrot in dekarrja Fakultete za komercialnein poslovne vede doc. dr. Marjana Merkač Skok Na SES Celje dan odprtih vrat Prejšnji teden so na Sred-nji ekonomski šoli v Celju za obiskovalce na stežaj odprli vrata svojih učilnic in devetošoicem ter njihovim staršem prikazali potek pouka in vseb dejavnosti na šoli. Da je življenje na šoli res pestro, je dokazoval tudi živahen utrip na pripravljenih stojnicah. Tako so predsta- vili delo v učnem podjetju, na ogled so postavili vrsto poslovnih načrtov, ki so jih pri pouku pripravili dijaki, ter šolski časopis Ekonom-lonc, dijaki so prikazali vrsto motivacijskih poizkusov» primere timskega poučevanja in medpredmetnega povezovanja, v okviru projekta zdrava šola pa so za obi* skovalce pripravili zdravo pogostitev, med drugim tudi z nekaterimi dobrotami, ki so jih profesorice same pri-praviie doma. Strnili so tudi svoje vtise z različnih tekmovanj in strokovnih ekskurzij, ter predstavili projekte, v katerih sodelujejo, obiskovalci pa so si lahko ogledali šolsko prvenstvo v namiznem tenisu. GJ _L JL «Hll W ' -ť' ■ t ■ «e . M fc Zdrav način življenja mladostnika Tudi v tem šolskem letu smo v okviru mednarodnega projekta Ekošola kot način življenja na Gimnaziji Celje - Center, skupaj s Projektno pisarno Celje Zdravo mesto in Zdravstvenim domom Celje, izpeljali projekt Pomeo gibanja in zdrave prehrane za mladostnike. Dijake želimo spodbuditi k âiravemu življenjske mu stilu. Ta pa vključuje tudi skrb za gibanje in redno ter zdravo prehrano. Oktobra smo izpeljali testiranje dijakov dnjgega let- nika gimnazijskega programa. S testiranjem smo ugotovili telesno pripravljenost dijakov in jim na podlagi teh ugotovitev dali priporočila za zdravo telesno vadbo skozi vse leto. V okviru tega projekta smo v šolski knjižnici pripravili tudi strokovno predavanje na temo Dan športnika. Predavanje je bilo namenjeno dijakom naše šole, ki se aktivno ukvarjajo s športom in imajo status športnika. Predavanje je vodila kineziologinja z medicine športa in dela» Brigita Fižuleco. Ob tej priložnosti nas je obiskaJ tudi naš bivši dijak, vrhunski Športnik. David Razgor. Vsem prisotnim je spregovoril o vsakdanjiku aktivnega športnika. Predstavil je svoj pogled o pomenu zdrave prehrane za mlade, ki se zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja in želijo biti uspešni tako v šoli kot tudi pri športnih dejavnostih. Skozi celotno srečanje nas je vodila dijakinja Maja Pen. GREGOR BARIČ ŠPELA LUKIČ Oblikujemo okolje in okolje oblikuje nas Dijaki Srednje šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje so bili povabljeni na arhitekturno delavnico Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, v okviru katere je ustanovljena nova delovna skupina, ki želi z različnimi delavnicami spodbujati razmišljanja o prostoru in arhitekturi. < Arhitektura ima visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost. Na Finskem, Nizozemskem, Irskem in v drugih državah so izobraževanje o arhitekturi in prostoru začeli vključevati v nacionalne arhitekturne politike, saj je grajeno okolje okvir za □aše dejavnosti in naše osebno počutje. Dijaki so bili povabljeni na 2. arhitekturno delavnico v času pohištvenega sejma v Ljubljani in meseca oblikovanja. Dijaki so zzna-njem iz programa gradbeni tehnik opremljali tlorise po- stavljenih hiš po lastnih prepričanjih in željah. V skupinah so pod vodstvom arhitektov zbornice za arhitekturo in prostor usklajevali mnenja in različne pogJede na ureditev prostora. Za dijake, ki se vpisujejo tudi na Fakulteto za arhitekturo, kjer z znanjem iz srednje šole uspešno opravljajo sprejemne izpite, je bila to nova poučna izkušnja za nadaijnjj študij in poklic. NP www.iiovitednik.coni ■ v radlocelje vs ^^ 90.6 hhi 0TR05KI ČA50PI5^ Drevo strpnosti ^ -J ^ It ' učenca navdušila s svojo nalogo V preteklem šolskem letu sta učeaca naše Šole, Pe-ter Pâvel Kočevar in Aljaž Brus, izdelala raziskoval-no nalogo z naslovom Možnosti zmanjšanja porabe energije na OŠ Polzela. Na-logo sta najprej predstavi-la v Velenju pod okriljem Mladih raziskovalcev za razvoj Šaleáke doline. Naloga je bila uvrščena na dr-ž^yno le)(raovanje. ki je bilo 22. majd v Murski Soboti. Na tem tekmovanju sta nalogo predstavila odlično in zasedia v svoji kategoriji drugo mesto v državi ter zanjo prejela zlato priznanje. Ta- krat pa je njun zagovor slučajno poslušal tudi Janez Renko (direktor zbornice elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije). Njun nastop ga je tako navdušil, da ju je povabil na konferenco Elec-tra. Konferenca Electra je biJa včetrtek, 15. oktobra, vLjub-Ijani v prostorih Gospodar-,ske zbornice .Slovenije^. Al-jaž in Peter Pavel sta na tej konferenci Še enlcrat predstavila svojo raziskovalno nalogo tako, kot sta jo že na državnem tekmovanju v Murski Soboti. Na konferenci so bili tudi najvišji politiki iz Bruslja. ki se ukvarjajo z učinkovito rabo energije. Nad njunim nastopom in izbrano tematiko so bili zelo navdušeni. Vsi so ob svojih predavanjih na začetku še posebej izrekli pohvalo fantoma. Tudi vsi ostali prisotni gospodarstveniki so bili nad njuno predstavitvijo navdušili.« .......... ., . lipam, da bodo tudi ostale generacije pripomogle k boljšemu jutri s podobnimi razmišljanji. ANDREJA ŠPAJZER, mentorica OŠ Polzela Nastop otroihega pevskega rtora z ucKeljico Simono ZbiSajnik Biti ob moji biti V Športni dvorani OŠ Bra-slovče je bil dobrodelni koncert Biti ob moji biti. Učenci so se skupaj z učitelji odločili, da na malo dai-gačen način prispevajo v blaga] no šolskega sklada. Kadar imaš nekoga za prijatelja, mu nameniš posebno mesto v svojem življenju. Pravi prijatelj je tisti, ki ima tudi nas za prijatelja. Na voljo nam je vedno, ko ga potrebujemo. Tako so na prireditvi poleg najmlajših iz vrtca in učencev OŠ Braslovče dobrodelno sodelovali še glasbene skupine Akuvox, Device. Legalo Kriminalo, Marjan Pader, Pia Miklavc in Nives Vrtovšek. Nastopajoči so s svojim nastopom navdušili vse zbrane v nabito polni dvorani. Med drugim delom prireditve Zdravo šolski žur so učenci skupaj z gosti le zapeli in zaplesali. OsvežUi in posladkali so se z dobrotami, ki so jih prispevali do-natorji in starši. Posebna zahvala veija staršem učencev, saj 80 z njihovo pomočjo začutili. kako lepo je »biH ob moji biti«. TT Generalna konferenca Unesca je 16. november razglasila za mednarodni dan strpnosti. Deklaracija o načelih strpnosti poudarja zaskrbljenost zaradi pojavov povečevanja nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresije» nacionalizma, rasizma, antisemitizma, izločitev, marginalizacije in diskriminacij do nacionalnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, beguncev, delavcev, ki se selijo, imigran-tov in preostalih ranljivih skupin v družbi. Strpnost je skladnost v različnosti. Je spoštovanje, sprejemanje in upoštevanje svetovnih kultur, načinov izražanja in življenja ljudi. Je aktivni odnos do univerzalnih človekovih pravic. Brez strpnosti ne more biti miru. Vsak ima pravico biti drugačen! Nestrpnost vedno temelji na nevednosti in strahu, stra- hu pred neznanim. Zato se moramo proti temu boriti z učenjem o strpnosti in s tem pomagati mladim razvijati zmožnosti samostojnega in kritičnega mišljenja. V globalnem tednu od 14 do 22. novembra številne nevladne organizacije pozivajo k odpravi skrajne revščine z aktivnostmi poziva Vstání in ukrepaj î OŠ Frana Kranjca Celje se je vključQa v projekt Drevo je povsod zeleno vedno znova, ki ga je razpisala nevladna organizacija Društvo za kulturo strpnosti. Vsak učenec je prispeval svoj delček v mozaiku listovpogovorovo spoštovanju. Prav na mednarodni dan strpnosti pa smo pred šolo zasadili drevo sožitja. Naj raste in uspeva lako, kot bodo naši otroci dozorevali v strpne državljane svetal DRAGICA MILOJEVTĆ Foto: JON BONAIO Teden gasilstva v Vrtcu Prebold Vsako leto se v našem vrtcu srečamo z gasilci. To je že naša ustaljena praksa, ki vodi v kvalitetno izvajanje programa. Letos smo še popestrili temo gasilstva, ki smo se ji posvetili med 19. in 23. oktobrom. Poleg ogledov gasilnega vozila, brizganja vode in pogovorov z gasilci, smo v vrtcu izdelovali »gasilske avtomobile«. Le-te smo razstavili na zaključni prireditvi; na gasilski vese- lici. Da pa je bilo na veselici res zelo veselo in živahno. je poskrbela tudi Majda Goršek, ki je igrala na harmoniko. Strokovni delavki sva predstavili otrokom igrico Na pomoč. Ob tem so spoznali / da je tudi vzgojiteljica lahko gasilka, kar se je izkazalo za našo Janjo. Torej, poleg službe lahko opravljaš tudi delo ga^-sika. Za takšno delo pa moraš vložiti veliko truda, časa in odgovornosti. O tem smo se pogovarjali z gasilci PGD Prebold. Otroci so spoznali pomen njihovega dela, opremo in nujno telefonsko številko 112. Dejavnosti o gasilcih so bile vsem nam, strokovnim delavkam in otrokom, zelo zanimive, poučne in spodbudne. Zavedamo se, da je delo gasilcev odgovorno in plemenito delo! Za ta spoznanja se zahvaljujemo gasilcem PGD Prebold-Dole-nja vas-Marlja Reka, Se zlasti pa Darku Kranjcu, Urošu Ocvirku in Klemnu Verku. MATEJA MATKO iščemo topel dom Lepotec na sliki ima kar dve imeni-Runko Jaka. Siju tudi zasluzi,saj je već kot eno leto pridno varoval in sMtel za svojo zeno, s katero sta Svela kflt brezdomna kuzka nekje na vasi v Slovenski Bistrici. Jaka si najbolj zeli, da bi z ženo Papi dobila skupen dom, daleč stran od življenja na ulici. Vse kužke v nov dom! Lep pozdrav, ljubitelji živali! V zavetišču se trenutno Dahaja preko 30 kužkov, ki so pri nas že več kot 30 dni. Ib pomeni, da lahko vse te kepice» pa najsi bodo stare 2, 3 mesece, pol leta, ieto dni, 5 ali 10 let» kratko malo uspavamo. Ker je takšen pač zakon. A ker si želimo, da bi prav vsak izmed kužkov» ki so primerni za oddajo, dobil nov, prijeten dom> je evtanazija naša zadnja možnost. V vseh možnih medijih ■ od radijskih postaj do časopisov, do .spletne mreže Fa-cebook in foruma Moj pes, do portala raznih združenj ljubiteljev posamezne pasme • oglašujemo naše živali in vzpodbujamo ] j udi, naj sijih pridejo ogledat, Pri širjenje glâsu o naših živalih so ak* tivno udeleženi tudi nekateri naši obiskovalci, za bližnjo prihodnost načrtujemo izdelavo plakatov s slikami naših živali, ki bi jih razobesili po trgovinah z malimi živalmi ter na drugih javnih mesti h, pripravljamo pogodbo za posvojitev živali na daljavo ... Vsi se trudimo po svojih najboljših močeh, da bi oddali čim več kužkov in Ne vem, kaj je z vama, otroka. Pa muck, a rezultat nam še ved-saj povodec ntf ne boli. Meni oseb- no ni všeč. Opažamo, da se no je vleč tisti zelo raztegljiv, da še vedno premalo ljudi od-se lahko svobodno gibam, (fian) loča za posvojitev živali iz za- Uradne ure zavetišča Zon-yani v Jarmovcu pri Dram-Ijah: od ponedeljka do p^ka od 8. do 16. ture; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; splet-na stran: www.zonzani.si: te-leion: 03/749-06-00. f Ja. jaz tudi glasujem, da se naju na sprehod vodi brez povodca. Če paie»ketna<(takogrozljwalBrnr! (Mili) vetišča. Mladičke in kužke, ki SÓ nekaj posebnega, ljudje Še posvojijo, najbolj prob- Mmm. tale povodec mi se nič kaj ne diši. Najbolja, da me na sprehod pelias kar braz njega. Obljubim, da ne bom nikamor pobegnila. (Lena) iematične za oddajo pa so starejše živali, ki jih nihče noče. In slednje običajno ostanejo v zavetišču več kot 30, 60,90, tudi več kot 120 dni. Zato še enkrat poudarjamo, da je napačno razmišljanje, da je kuža iz zavetišča slab kuža in zato manjvreden novega doma, Dajte našim kuž-kom priložnost, da vas prevzamejo in se dokažejo, morda pa boste tudi vi presenečeni nad seboj. Naj bo naš cilj - vse kužke v nov dom -dosežen! NINA ŠTARKEL Postaven mesanček s pitbullom Majki išče priletnega lastnika, ki bo ljubitelj omenjene pasme. Mejki pe bo v zameno ze nov dom lastniku prinašal neizmerno veselje, saj ga bo ssvojo umifjeno, prijazno, neagre-sivno in ljubečo naravo takoj osvojil in postal njegov zvest sopotnik. • . • • • ^ • . ' • • ........... ......... . ^ » 4 » * » Angle, 4-mas6ene muca MAČJA HISA Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirane, mlkro- Bimbo« 5-me$8Čfli mucek 4 A M. Urška, Sinesečna muca čipirane in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvaiitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, če bi jo muca potrebovala. Kontakt: 031 326 S77,041 426 562 www.macjahisa.si ali e-mail: inform acjahi sa .si Pipi, 3-mesečni mucek Prehrana kuncev Kunci so rastlinojede živali. Njihova osnovna hrana so seno ali trava ter sveža zelenjava. Brikete, semenske mešanice in sadje pa priporočamo samo kot dodatek. Seno in vlaknina, ki jo z njim zaužije, pripomore k pravilni prebavi, gibanju in čiščenju sprijetih kepic dlake iz Črevesja, s stalnim žvečenjem pa si kunec brusi svoje ves čas rastoče zobke. Če tega ni v njegovi prehrani, lahko nastopijo zastoji prebave, zaprtja in predolgi zobje, ki vodijo v neješčnost in zelo buda bolezenska stanja ter celo smrt. Ob preveč kaJorični hrani, zaiadi prevelike količine briketov in posladkov, lahko pride do povečane telesne teže ter obolenj povezanih z del>elostjo (npr. sladkorna bolezen). Med primemo zelenjavo sodijo korenje, listi korenja, zelje, listi rdeče pese, listi cvetače, brslični ohrovt, re-graiovi listi, detelja, zelena paprika, zelena solata, pe-teršilj, brokoli (listi in stebla}, endivija, radič, špinača, listi redkvice, bazilika, meta, listi maline in listi pekoče koprive, ki je za njih naravni antibiotic, Pri uvajanju nove zelenjave se lahko pojavi driska, zato mora biti uvajana postopno z eno vrsto naenkrat. Sadje spada med kalorično hrano, zato ne pretíravajte z njim. Priporoča se sadje, ki ima veliko vlaknine kot so jabolka, breskev, sliva, hruška, me-lona< papaja, jagode in ananas. Izogibajte se banan in rozin, ker vsebujejo preveč sladkorja. Vsi ostali pri-boljški naj bodo samo občasno na jedilniku, zgolj kol posladek. Potrebno je poskrbeti za dnevno svežo vodo. Če ima kunec probleme s tvorbo prekomerne količine kristalov v urinu, ga je potrebno dodamo stimulirati k večjemu pitju vode. V vodo se lahko dodajajo sladki sokovi, ki jih kunec obožuje. Kunci za nas neprebavljivo vlaknino prebavljajo s pomočjo bakterij v njihovem slepem črevesju. Prebavljene snovi izločijo kot mehki del svojih iztrebkov, ki jih pojedo, Ta izloček vsebuje visoke koncentracije beljakovin in vitaminov in je za zdrav-je kunca življenjskega pomena. Predebeli kunec ne doseže zadnjega dela telesa in ne zaužije iztrebkov, zato je prikrajšan za pomembna hranila v njegovi prehrani- Zaradi nezmožnosti pobiranja iztrebkov se le-ti prilepijo na zadek (sticky bottom) in dostikrat lastniki zmotno mislijo, da gre za drisko. Znaki zapore Črevesja, ki nastopi zaradi premajhne količine zaužite vlaknine so nenadna izguba apetita, kiavr- nost, nezainteresiranost, na-pihnjenost, prenehanje defe-kacije, škripanje z zobmi zaradi hude bolečine v trebuhu, na koncu lahko pride do šoka in do pogina. Prehrana kuncev mora biti prilagojena tudi starosti in potrebam. Količina peletira-ne in semenske hrane naj se zodraščanjem kunca zmanjšuje, saj so potrebe po ener- giji in beljakovinah pri odraslem tn starejšem kuncu manjše kot pri mladičih. Povečuje se potreba po vlakninah. zato ponudite več sena in zelenjave, Pomnite torej, da je kakovostno seno osnova za dobro počutje in zdravje kunca, zato mu mora biti ves čas na razpolago. VIKTORIJA LONČAR, dr. vet. med. ZVITOREPKA ZVrrOREPKINA AKCUA V OiaOBRU IN NOVEMBRU odstranjevanj* zobntgi fcimna 2 BREZPLAČNIM poUraiijtm zob za uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite vZvitorepko ta oglas TmwljSXâ 2, i 03 31 1 sy.w novi tednik VETI 21 E - MASE BOGASTVO Glavobol in poškodbe glave Vprašanje: Pogosto imam glavobole. Imam poškodbo centralnega živčnega sistema od poroda naprej. Pravijo, da so glavoboli poslecùca tega. Me pa zanima» ali se da to pozdraviti, saj imam vedno hujše bolečine in vrtoglavice, ki mi jih deloma olajšajo tablete. Kaj )e to vertigo? Glavoboli so kar neprijetna zadeva, zlasti, če nas ne boli glava le zaradi prekoračenega limita na banki ali opozorila moža v uniformi, da vozimo prehitro. Pa šalo na stran. Glavobol je bolečina v glavi, ki nastane zaradi draženja različnih delov ali organskih sistemov oziroma tkiv, Id so v glavi. Z draženjem velikih arterij ali možganske ovojnice nastane bolečina. Vzroki za spremembe so različni, povezani so z vnetji, z raztegovanjem tkiv glave ali vratu, s premikom vretenc. Pojavlja se tudi po raznih preiskavah na možganih po punkciji likvorja, pri tumorjih na možganih, pri povišanem krvnem tlaku, pri hi-potoniji, v poznih oblikah migrene ter po epileptičnih napadih. Tti gre za bolečine, kj so posledica aktivacije re-ceptorjev v žilah, tako v ar- Piáe: prim. JANEZ TASIČ. dr. med., spec, kardiolog terijah kot v venah. Redko pa se pojavi zaradi nizkega praga bolečine, kar pa je lahko rudi prirojena težava. Podobna bolečina, ki je posledica aktivacije receptorjev v žilah, je tudi bolečina v ^a-vi, ki se pojavlja pri naglem zmanjševanju ali povečevanju hitrosti. To se dogaja pri poletih, vožnji avtomobila» pri skotóh, pri vožnji z hitrimi dvigati itd. Takšna bolečina se pojavi hitro, že v tretji sekundi po začetku spremembe hitrosti, ter se stopnjuje, dokler traja pospešek. Lokalizirana jev pi^ielu senc, in Je pulzirajoče oblike. Ponavadi se poleg bolečine pojavi tudi rdečica na obrazu, ki jo spremlja pulziranje arterije temporalis (žila na mestu senc]. Podobna bolečina se javi tudi pri naprezanj u očí. ko se zaradi intenzivnega napora z fokusiranim pogledom povzroči krč očesnih mišic. Pogosto je vzrok za glavobol tudi vnetje obnosnih votlin. Po poškodbi Posebna oblika glavobola je migrena, tudi vazomo-tomi glavobol, glavobol pri motnjah prekrvavitve možganov, pri anevrizmah, arte-ritisih, po pitju velikih količin alkohola, pri stradanju» jemanju zdravil za širjenje srčnih žil (nitroglicerinski preparati), po prenehanju pitja kave, pri akutnih kroničnih vnetjih (malarija, TBC), pri različnih zastrupitvah. pri tumorjih na možganih ali pri drugih ekspanzivnih procesih, vnetju možganskih ovojnic, krvavitvah v možganih, pri poškodbi glave, vnetju živcev, okvari hrbtenice, okvari lobanjskih kosti in v različnih kombinacijah vsega naštetega skupaj. Glavobol, ki je povezan s poškodbo glave, se pojavi takoj ob oziroma po poškodbi ali šele po nekaj dneh. Vzrok je lahko že minimalna poškodba glave in vratu in tako jelahko bolečina edini znak. ki nam pove» daje prišlo nekje v predelu glave do poškodbe. V določenih primerih bolečine po nekaj dneh izginejo in se ne pojavijo nikoli več. Na žalost pa pri večjem delu poškodovanih traja glavobol po več mesecev, tudi let, lahko pa ostane kot trajni simptom oziroma znak popoškodbe-ne okvare mož^nov. Kot pišete, lahko poškodbe ^ave nastanejo že pri porodu. Lahko se poškoduje vrat, mišično tkivo, žile ali možgani. Pogoste so tudi poškodbe pri prometnih nesrečah, nezgodah v športu, pri delu itd. Patogeneza nastanka teh okvar je odvisna od sile in oblike sile, ki je povzročila okvaro. Na srečo se veliko teh težav lahko pozdravi, jih pa pogosto spremlja vrtoglavica ali, kakor ji pravimo strokovno, vertigo. Le-ta pa je lahko posledica ali simptom različnih in številnih stanj in med njimi ni v zanemarljivem deležu poškodba, zlasti poškodba v prometnih nesrečah. • Če imate glavobole, ki minejo po zdravljenju s para-cetamolom, so to verjetno laž-je oblike, ki verjetno ne potrebujejo specifične diagnostične obdelave. Če pa se bo bolečina spremenila, postala intenzivna, pulzirajoča in povezana z drugimi težavami. ali da se bo vrtoglavica stopnjevala in pojavljala pogosteje. boste morala obiska-d svojega zdravnika, ki vas bo usmeril v nadaljnje preiskave. O SKUPAJ Po Martinovem prazniku, ki je postregel z raznimi do* brotami, smo v naši oddaji minulo sredo kuhali in pripravljali jedi ÎZ zelja, na žeijo naše poslušalke pa smo skupaj pripravili tudi recept za pravi prekmurski bograč. Ta pravi bograč Sestavine: 800 g govejega bočnika, 800 g divjačine, 800 g svinjskega stegna, 2 kg čebule, 1 kg krompirja. 2 del olja, 1 del suhega belega in 1 del rdečega vina. I žlica soli, poper, 4 žlice mlete rdeče paprike, 4 stroki česna. 4 lovorovi listi, i žlička suhega majarona. mleta kumina. (Tildi tu velja, da količine prilagodimo potrebam in okusu). Priprava: Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Na segretem olju jo prepražimo in dodamo na kocke narezano goveje meso. Nekaj časa pražimo, nato dolijemo 2 litra vroče vode in kuhamo 15 minut. Olupimo in nasekljamo česen. Skupa) z rdečo papriko, soljo, poprom, lovorovimi listi, majaronom in mleto kumino ga stresemo v posodo, v kateri se duši govana. Marsikomu se ob pogledu na krožnik z bogni^ni pocedijo sline. Življenje brez Novega tednika je kot... Počakamo, da jed zavre, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 15 minut. Nato dodamo na koščke narezano divjačino- premešamo. zavremo in kuhamo 15 minut. Enako naredimo s svinjino. Po 15 minutah kuhanja, dodamo surov, na kocke narezan krompir in vse skupaj kuham o oz. dušimo, dokler krompir ni mehak. Zalijemo še z vinom in dušimo še 10 minut. Če je tekočine premalo, jo dolijemo, jed pa lahko po želji tudi zgostimo. Postrežemo! v;;vïtf.radk»celje.coni r, Zeljna solata s ire krompirjem poslušalka Dragica) Sestavine: kislo zelje, krompir, česen, sol, bučno olje in kis. Priprava: Na masti, y kateri je lahko mdi nekaj ocvirkov, prepražimo zelje. Odstavimo z ognja. V drugi posodi skuhamo krompir. Ko je kuhan, ga dodamo še toplega k zelju, pretíačimo, dodamo česen, dosolimo, dodamo bučno olje, po želji tudi kis. Zmešamo. Takšna solata je lahko odlična samostojna jed aH koi priloga k pečenki aii dru^ mesni glavni jedi. Pa dober teki SP e in cajcki Sirupi in čaji v pomoč pri kašlju Proti suhemu, dražečemu kašlju se najbolj obnesejo prelivi iz nežnih, a s sluzmi bogatih zelišč, kot so slez, slezenovec« lučnik ... Če nas muči kašelj, pri katerem se izloča obilo sluzi, sezimo po poparkih iz materine dušice, ožepka, vijolice. timijana... Ne pozabimo pa tudi na sirupe. Kašelj je varovalno refleksno dejanje, ki ga telo uporabi, ko so dihalne poti vzdražene ali zamašene. Njegov namen je očistiti dihalne poti, da bi se lahko nadaljevalo normalno dihanje. Poglavitne vzroke kašljanfa gre iskati v prehladih» gripi, alergijah in razdraženih bronhijih. Slezmvec Ljudsko zdravilstvo se proti obema oblikama kašlja bori z zeliščnimi napitki, pa tudi z uporabo priljubljenih domačih sirupov. Sloves uživajo zlasti slezov, timijanov, trpot-Čev in sirup iz smrekovih vršičkov. Sirup oz. izvleček iz korenine navadnega sleza oz. ajbiša [Aithaea officinalis] vsebuje sluzi, ki prekrijejo sluznico žrela in tako zmanjšajo dražljaj, ki izziva kaš-Ijev refleks. V pomoč so za pomiritev in lajšanje suhega, dražečega kašlja, zlasti pri otrocih. Timijan (Thymus vulgaris) in tudi njegov sirup vsebujeta eterično olje. ki olajšuje izkašijevanje» blaži krče dihalnih poti, sprošča gladke mišice dihal, olajšuje dihanje in deluje antibak-terijsko. Uporabimo ga za lajšanje produktivnega kašlja z oteženim izkašljevanjem. Trpotec (Plantago lanceolata) je bogat s sluzmi in tanini, ki varujejo sluznico dihal pred draženjem, pomirjajo kašelj, pa tudi vnetja ustne in žrelne sluznice. Trpotčev sirup Še posebej dobro lajša suh, dražeč kašelj. Blagodejni učinek smrekovih vršičkov ^iceaexcelsâ) na dihaJne poti so poznali že naši predniki, od katerih smo podedo-v^ recept za izvrsten sirup in navado, da ta balzam za grlo in sredstvo proti kašlju ne sme manjkati v nobeni spodobni domači lekarni. Sirup pomirja kašelj, razkužuje dihalne pod. deluje blagodejno na dihala, pospešuje prekrvitev sluznice dàialnih poti in jo krepi, obnavlja in varuje. Poleg tega lajša hripavost in zmanjšuje izpostavljenost infekcijam. Pa se posvetimo Še čajem. Kadar kašelj spremlja veliko sluzi in težko dihanje, bodo v pomoč Čaji iz materine dušice (Thymus pulegoides), Piše: PAVU KUNER žajblja (Salvia officinalis), dobre misli (Origanum vulga-re), ožepka (Hyssopus officinalis), vijolice (Viola odo-rata) Pripravimo jih v obliki poparka -1 ali 2 žlički zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut in precedimo. V primeru, da nas muči suh, dražeč kašelj, je najbolje seči po zeliščih, ki vsebujejo veliko sluzi. Na prvem mestu je slez - lahko uporabimo tako njegovo korenino kot liste ali cvetove. Izkažejo se tudi cvetovi slezenovca (Malva siivestris) in lučnika (Verbascum). Iz teh rastlin pripravimo hladne prelive, saj bi uporaba vrele vode povzročila razkroj sluzi. Zelišča namakamo več ur v hladni vodi. Pred uporabo lahko preliv nekoliko segrejemo, a nikoli do vretja. Pri zdravljenju suhega kašlja so v pomoč tudi poparki iz trpotca, lapuha (Tussilago íaríara) in pljučoika {Pulmonaria officinalis) . "P > # Sl8Z Kašelj nemara odpravimo tudi z áičko medu, ki ji dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Pustimo, da se v ustih počasi raztopi, šele nato pogoltnemo. Ponovimo tolikokrat. kot se nam zdi potrebno. Kašelj lahko lajšamo še s pomočjo eteričnega olja poprove mete - kapljico me-tinega olja razredčimo t enako količino rastlinskega olja in se s tem namažemo pod nosom. Močan vonj poprove mete lajša dihanje in napade kašlja. Simon Ašič je za lažje izkašljevanje priporočal čajno mešanico iz lapuha, pljučnika in trpotca. 8 - 12 Icq wmaSwo Dr. PIRNAT «vww.plmatsl 1 Prosta delovna mesta objavliamo po podatkih Zavoda RS Zd zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen (as, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne drage zahteve). Vsi navedeni In manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje; http://www.e ss.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-lavi mogoče. UECEUE OSNOVMOŠOl^KA IZOBRAďA stuežba puat oainno mestu je v p£ UUeUANSKA CEHA 7 • m/l stuežba rjac. KlOf«ABLA6mODlO&lltAS.I21iKSEC£y. 2h.mim tdp mafk sibritve in trsovika aO.0JO^AUUCA&33102Al£C CVnUČAA CVETUCAR M/i řl^A CVETJA. ARANŽIRA* NJE. IDEIAVA ŠOPKOV. CDEUVA CVHUČNIK AftAN^EV ZA POffla DEKOfiiPMNiE m m doio&n Cas. s meseisv. 25.11.2009: bkm m^VODNJA. trmna IN STORITVE 0.0.0. IfJCA FRAMKÛIÛVSKIH ŽRTEV 44.3000 caiE ' €L£KTHOMOKnfl elikthto. k/ž: popravilo e^ktro strojev in priklop elíkinike po grad8išúh. oolo^n s mesecev. 11112009; agham gftaoe»l$tvi: none marić s.p, milčinske* gauljca 13.3q0q{aJE KULIČAVNifiAR VAAIIIC • M/Ž: VARJENJE IN OKLiKOVAKJE U Vn. HOIOIRANJE. SPAJAHl REZANJE. OaO 2 ftOCNIM OftOOJEM IN STROJNIM OROfU^IU. DVIGOVMJE BREMEN in DRU60. MIG/MAS-VAPILilVVAf^LKA,' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2S.1U009; 6NV • 6ASI1SKA NA06RA0NJA. NEPREMlblIHt VRVICE PRHOJUCNE. D.0.0. IÍIARiBORSKACt5TA66.3n]OCaJE SREDflUA POKUCNA IZOBRAZBA NASTAVUAIK STROJA ZA BRIZIÎANJE PlASTV KE V CEUU • M/Ž; IZBRANI KANDIDAT 60 NA KLOVNEM MESTIJ ODGOVOREN ZA DELO NA STROilH ZA BRlZfiANJE PLASTIKL NASTAVITVE STROJA. MONTAŽA IN »MONTAŽA OfiOOU ZA PREKIAVO PLASTIKE. PRIHtAVA MATERIALOV. ZAfiGTAVUARIE NEMOTENEGA POTEKA OE-LOVN^SA PROCESA, IZVAJWJE KONTROLNIH POSTCHW. NEDOLŽEN ČAS. 20.12.2DOS: TBENKWALOER KAORGVSKE STORITVE. D.aO.. IESKOŠX0VA CSTA 91 ION UURUANA miOAJALft AVTODELOV IN OPREME • H/l tmvUMiJE Oa iN Ni^ TB80VCA. ZLASTI PRODAJA. SVETOVANJE STRANKAM. VODUUE EV10ENCS BLAGA. UROÍAIď BLAfiA. POPIS BLAGA. INVENTURA. VOC^EINSPREMUAUE BLAGAJNE. ZLAGANJEMATG^ALA IN BIABANA POUCE; DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 4.U010; AVTO MARK£ TRGOVINE MARKO KEBfllČ Si. MAR18C«tSKAIHTAM.3000mJE prodajauc TRBOVSiU POSLOVOOJA • M/Ž; PRODAJA RDCNEGA Pf^lONALMESA ORODJA, LEPIL BARV. BRUSiLNIH MATERiALOV ITO.; OOLOČEN CAS. ;2 ME^. 26.1UD09; MAJO SERVISiO IN TRGOVSKO PODJETJE. D.OJI. m. GORlCl-CA 2. OOUŽALi GORIĎCA PRI IHANU 2.1230 DOMŽALE komercialist KOMERCIAUST M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO IMELPRILOŽNOST VSDDELOVANJOZOIAEKTOR^ srn PODJETJA SVETOVATI M PREDSTA^TI TEHNICNE IN TEHNOIOSKE INRIRMACUe ZA KDMEROAíNI PROGRAM NA TeOfU. ZSRATI. PRIDOBIVATI IN ^LJATI PttUTIŒ D TRŽNIH RAZMERAH. ZBIRATI M UREJATI POVPRAŠEVA* UA. SESTAVLJATI PONUCE IN VSOOELOVANJO S PROIZVODNJO HLIOm IZDEIXE IZ PROGRAMA. SKLEPATI KUPOPRODAJNE POâJCBE 00 ViSt NE IN PO PODBLASmU ^ PROSRAM IN NABAVLIAT1 ZA PROIZVDDUO. IPD,' DOLilČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.11.2001: KOVlUIV/UtNA PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE DM. ŽELEZARSKACISTA3,322a STORE ekdnomsmtehmm KOMaiOAIJST NA TER»U • M/Ž; TRŽEME NA TERENU. DOLCiO ÍAS. GME^T/. 27.1UDQ9: VJ>C. BRAfiCNE STORTfVE. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. 0.0.0. THN0VEU9CA SSTA 2 6. 3000 CEUE ZASTOPNiSKI KANDIDAT H/t PRIDOBIVANJE ZAVARDVMCEV na TERENU. DDLO^ ČAS. G UQECEV. 17.12.2009: ADRiATIC SLOVENICA DJX; ADRIATIC SLOVENICA D.D., PE CEUE. LAVA 7.3QQDCEUE adm1nis7rattvni tunik SOONI ZAPISNIKAR V - 1 • M/l PISANJE PO NEPOSREDNEM DIKTATU NA GIAVNIH OBRAVNAVAH. NAROKIH ZASU^»U1K NA SSIEŽU DF^ GANA IN NA2UNANJEM POSLOVANJU SCPfŠČA. SAMOSIOJNO SESTAVUAUE ZAHTEVNEJŠIH ODPISOV. SKLEPOV. OOREtS; OaO^N ČAS. G MESCEV. ZS.1U009; OKROŽNO SODIŠČE V CE-UD. PREŠERNOVA UUCA 22,3000 CELJE inžemir giiadseništva VODJA PROJEKTOV • H/t' VDOEUE IN NADZOR. PROJEKTOV IZBRAQNJE VARCNIK OBJEKTOV. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 29.11.2009: m-lENIO. QUDDENI INŽ»IRIN6 IN TRGDW(A. D.0.0. ŽELEZARSKA GESTA3.3220Šn»tE TEHNIČNI SVETOVAUC KUUČNIM KlIKEM ZA PODROČJE fASAONIK SISTEMOV. BARV IN LAKCV • M/Ž; TEHNIČNA PODPIRA KOPCEM. VZPOSTAVUAUE IN VZDRŽEVALE roSLOV-NIH KONTAKTOV. POSTAVITEV PRODUiaOV. PRIPRAVA PREDSTAVITVENEGA MATERIALA, TEHNIČNIH BROŠUR, PRIROČNIKOV .c DOLD^N ČAS, S MESECEV. ;7.12.2QD9; INfDS. TEHNIČNA TRGOVINA NA OESElO (N ORDBNO. O.D.D. CE* UE. OPEKARNI^ CESTA2.3000mJE DDGOVOflNI VCaiA GRADDENIH DEL • M/Ž; DELAVEC BD OOEOVI^N ZA DELA. 10 SE BDDD IZVAJALA NA GRADBIŠČIH ZMANJ ZAHTEVNIMI IN ENOSTAVNIMI OBJEKTI. NEDOLOČEN ČAS. 2S.1K20EI9; INOA mïM GRAD^IŠTVO. PROIZVODNJA. TK60VINA. SrORIT>^ 0.0.0. TOVORNA UUCA7.3000 CELJE UE LAŠKO ~ kuharski pomočnik KUKARSa nmoČNIKVRAOEČAHM/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI mm, OaO NADEULAI LiNUI. DOLOi^ ČAS. 3 MESE(^ 27.11.200S: SOOEXD PREHRANA iN STORITVE OAO.. MEZNA CESTA 16.1000UUBLJAKA gostinski mtnik VODJA KOHIUE • M/Ž; Df &AN12IRA. VDOl TER KOORDINIRA POSLOVAKiE WmA. PRIPRAVA JEDI in VO(£nje NABAVE ter NADZI» PORABE ZAïœ V KUHINJ. PRIPRAVA JEOllNIKOV in KUUNARIČNH^ NOVOSTI. IZOBRAŽEVANJE IN SLEDENJE TREKOOV KA PODROČJU KLJUNA* RIKE. SKRB ZA OSPOSABUMilE IN RAZVOJ SDCUVCEV. HmifýXH ČAS. 30.11^009: RIMSKE TERME. ZDRAVJE. PROGRAM DOBREGA POČUTJA. TUfilZIH. o.d.D. TOPUCE. 3272 m SKERIPUCE DIPlOMIfWil ekonomist (vs) SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA M/Ž; KUtŽENJE RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! tiL e in maie qoápodinie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2r DOBIŠ 3 za samo 20 EUR I Si 9 m •Ox if 3-0 .(...... , ,. ..L, Informacije: 03/4225-100 Podptsania nulov: narSCIM n^irUlim unÍBS seprslihcno AđfK^ iKprehflcflo naročam oflpnklicr« nifKatn fcwmrietoy biito v AKCIJSKI PflOOAJI rtaraCii dv«. diAlS Irj pa ceni 20 EUR {* poltiena) i irvođov Itohifili Mnwdwastt fw^táaj po csni ^ EUI^ za irad {* poitnnal. | itvodu» knjigo Kuharsto bukw vvlt^nnja. stirsnisvanjs in zamncwt^s Uvít po nni 7.93 EUR u svod '» p^^uiinal. i inodov knp^e 2*TOhB_zi» poSlnina). I www.radiocelje.cwn Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno Naro&lrHcopolifienana^iNT&RClo.p^Praimova 10. 3000CB08 ^ ^^ FWpic POSIOVNIH OO&ODKOV • MATERIALS. SAl-DMOim. 6LAV1U KIUI6A. GBflA^N PUt OSNOVNA SREDSTVA. IZOElAVA BILAN^IH IZKAZOV. DAVČNI OBRAÚM. POROCiLA ZA POÏÏIEBE PDSilVOOSTVA. NEDOLOŽ ÔAS. 30.11.2009: RIMSKE TERME ZDRAVJE. PROGRAM DOBREGA PO&ITiA. MiZEM. HO.O. T0PUCE.3Z72 RIMSKE TOPUg___ Ui wtoniuE ~ voznik VOZNJKTDVORNEGA VÛZILA' M/l PO VZHODNI ïmi OPRAVUA PREVOZE BUfiA. RAZVAŽA BU60 00 STRAlfK PRI KATERIH TUQI NAPRAVI KOUĎNSKi IN KVAl^TNl PREVZEM. VOďlK V CESTNEM PROMETU; DOlOČENČAS. B MESECEV. 27.1V2009: ÏÏIANSPORT KÛKAU. PREVOZNA ^0 IN STORITVE, D.O.O. GOIÍNIKOVA UUCA 3330 MOZIRJE natakar STBEŽ8A PUAC • Wt STitíBA PUAt 0010 fxn CAS. 6 MESCEV, iiyum ^NAROA JAZBíN^EK S.P; ISím CAm SERNAROA JAZBIN^EK S.P. SAVINJSKA CESTA 4. 3330 MOZIRJE hhnik 2đravstvens ne6e SREONJA MEffiDNSKA SESTRA II. • Wh OR-GANlZlftAfUE DELA BOLNICARK. STldNIC IN SERVIRX. [ZVAJAUE OSNOVNE iUMIVAUE IN KOPANJE STANOVALCEV, POMOC PRI OBiAÍE m) IN POSEBNE ZDRAVSTVENE NE€E IN PA< TRDNAŽl IZVAJANJE MEDIQN^O TEHNIČNIH POSEGOV PO NAROâLJI VMS KÏ ZDRAVNIKA. OKIDANJE V PRIMKU POSUBŠMUA ZDflA-VSTVENE5A STANJA STANOVALCEV - PRVA PDMOČ IN PRENOS INFORMADJ NADREJENIM 0060VCANIM ZDRAVSTVENIM DELAVESN. SOOELOVAUE PRI RAZDEUEVARTU HRANE IN mniim. SKRD ZA PRIMERNO HIORAHJO. NAOZOR NAD DIETAMI OElR^ SiRAViL IN NADZOR NAD ÛAJAIUEM MAVll NADZIRANJE IN ZAGOTAVUANJE OVAJANJA PRI STANOVALQH. NAMEŠČANJE STANOVALCEV V USTREZEN mhj PO KAVODIUH ffijOTERA* PEVTA. UREJAKIE PRIROČNE iEKARNE. OSKRBA UMRUH. SOOaOVAWE S SVOJO: OOLOČEN ČAS. 6 MESCEV. 2S.11.Z009: KOS. OJI: ^ CEmER STARL^IH BDRNJI 8RAD. TIAKA 23. 334ZSORNJI6RAD Ui SL0V1WSK1 KOWJiCÊ srsdnda pokucna qobrazba VOZNIK TOVORUAKA • H/i VOZNIK TDVOf^ NJAKA V MEDNARODNEM IN OOMAČEM PRO METU. mOČEN ČAS. 12 I^CEV. 27.1U009: INT^TRANSPORT PAVEL SHMIP. KRtŽEVEC 66. 320S STRANICE VOZNIKTOVOHNJAKAM/tVOZNIKTOVORNJA KA V OOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. VOZNIK V CESTNEM Pft(METU. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2;.1UD0a' JUhtALU PREVOZNI-§TVa TRGOVINA IN STORiïVE DiLO.. KRIŽEVEC 66.3206 STRANK:! »ednja snuhcovna au spl& §na izobrazba ZAVARDVAIM ZASTOPNIK POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTDPNIK • M/t' THÍTNJE ZAVAROVAL NIH IN QSTAUH FINANČNIH STORITEV, fSKMJE MÛR^rîNIH ZAVAROVANCEV. USPOSABUMUE ZA PRIDOBITEV KVOLIENJA ZA DPRAVUANJE POSLOV ZAVAROVAliiEGA ZASTOPANJA: NEDOLOČEN ČAS. lIZiDOOr HNANČNI BIRO OJi.O. BO^IK & CD, NALDŽB^G ZAVAROVALNO ZASTOPANJE. TEPANJE m, 3210 SLOVENSKE KOUlCE natakar NATAKM H/l STREŽBA GOSTOV TER UREJANJE NAMIZNIH ARANŽMAJEV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.11.2009: UNIOR D.D; RTC UNIDR ROGLA. R061A 1.3214 ZREČE ekonomistza komeflualno «javnost KOMEROALiST - M/l DELA KA PODROČJU Pftt^ DAJE IN NABAVI DftOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.!U(H)9: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, m. STRANICE 55.3206 STRANICE doktor medicine MAVNIK BREZ SPECIAUZAOJE Z ucencc • H/i OELO ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBULANTI. NEDOLOČEN ČAS. 6.1Z2009: NRAVSTVENI OGM SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TRG 17.3210 SLI^ VENSKE KONJICE m tewtj im pni cčlJu" osnovnošolska izobrazba VOZNIK TAKSUA • M/l VOZNIK TAKSUA. oolo- čen čas. 3 meseo. 2b.1ud09: maklami. po-sl^onfim tr80v1na. pffvos. dj!.0. cesta lf ona d0br(mN$ka9 a. 3230 ^ur voznik tovornjaka v mednargwem prt> metu • h/l voznik tovornjaka, voznik v cestnem prometu, dolo&n čas. 3 meseci 26.n.2009.' maklami. postedni^ trgovina. mm. 0.0x1. cbta ledna DORROT^N-$ka9a.323b šentjur natakar NATAKAR - MVt'POMOČ V STREÍfil NEDOLOČEN ČAS. 29.11.2009: DRUŠTVO MOTORISTOV IN KAMPtSTOVSTHŽEK. ULJCAI. CEUSKE ÍETE 29. 3236 ŠENTJUR profesor športne vzgoje ANIMATOR ZA OTROČKE VA06E IN ROJSTNE DNEVE - H/t IZKUŠNJE m m I OTROa. ANiMACUA OTROK. ŠPORTNIH VADB. PRIW-VUAHIE IN IZVUAlliE OTROŠKIH PROGRAMOV IN ANIMAOJ. IZVIRNOST IN tMMlSaNOST PR) DELU IN PRI NAČRTOV/UDU OTROŠKIH PKKRA-MOV. VISOKA KOMUNIKATIVNOST. PRUA^tOST. UREJENOST. DELAVNOST IN NATANČNOST. POZNAVANJE ŠPORTNIH VADD, IGRANJE GLASBILA; NEDOLOČEN ČAS. 2S.11 J009; CEING. TR G0V1NA IN SVETOVANJA OD O, CESTA LEONA DOBRODNŠKAZZB. 3239 ŠENTJUR WftWUUBPHIJlLiiGr nižja pokucna izobrazba (do 3l£t) MONTER CENTRAUIE KURJAVE • M/t NAPt UAVA CENTRALNE KURJAVE OtUČEN ČAS. 6 MESECEV. 2b.12j009; IN6RA HI. TRGOVINA. STORITVI MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO. DM. CEUSKA C£STA MB, 3250 RD6A^(A SUTINA VAAIlfC VARIIK 1)8 • M/t-VARJENJE TIG POSTOPEK. DOLDČEN ČAS. 6 MESECEV. Z0.12Í009: IN6RA hl TR&IVINA. STOFffTVE. MONTAŽA LN GRADBENIŠTVO, D.DO. CEUSKA (HIA 34 B. 32« ROGAŠKA SLATINA srednja pokucna izobrazba CEVAR - M/t MONTAŽA CEVL OOLOČEN ČAS. 6 liLESECCV. 29.12Í0Q9: INGRA Hf. TR80VINA. ST0RÏÏVE. MONTAŽA IN6RAÚBENÍŠTV0. D.OD. CEUSKA CESTA34 8.3250 RIKAŠKASUTMA ufktbomehanik SERVISER • M/t' ?(mm B£LE TEHNIKE IN HLAÛILNE TEHNIKE. NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2009: TOPUŠEK THOOVINA IN 60 SPODINJSKIHAPARAniV.EL£KTR(SNSTALAaiE. Đ.a&. TRŽIŠČE 36 A. 3^ ROGAŠKA SLATINA SER^^ER M/t KmVlO BELE TEHNIKE. NE DOLOČEN ČAS. Z.12.2009: TDPU^ TRGOVINA IN SERVIS CDSPDOlNJSKtH APARATOV. ELEK TROINSTAIACUE. 0.0.0. TRŽIŠČE 36 K 32» ROGAŠKA SUTINA frizer FRIZER • M/t FRI^RSKE STORiïVE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.^2^099: BEALiïY HAIR FRIZERSKI SALON GORAN KDŠUTIČ Si». ZDRAVA UŠKj TKC 23,3250 ROGAŠKA SLATINA FRIZERSKA DELA- ll^ STI^E. BARVANJE. UMIVANJE 6UVE. ČIŠČENJE SALONA: OOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 1.12.2009; fRIZDtSKI STUDIO KATJA. KATJA MIUT. SP, SEDLARJEVO 11. 3265 BUČE cvetuSar ARANSR CVETUČAR - M/t I^ELDVANJE SUHIH iN SVEŽIH ARANŽMAJEV. UKORIRA-NJE PROSTOROV. SKRB ZA S)BNE RASTUNE: OOLOČEN ČAS. Î MESECEV. 28.M .2009: TERME OUMIA OJ).. 2DRAVlUâ(A CESTA 24. 3254 PODČETRTEK 6imnazuskimatiirant MASER • M/t' IZVAJ/UilE MASAŽ VEČ VRST. MA^R, DOLOČEN ČAS. 3 MESEQ. 25.11.2009; TERME SPflOSTTTVENt PROGRMI AKTIVNOSR ROGAŠKA. HOTEU IN TliRiZEM D.D., ZCRAVIIJ-ŠKiTRG 12,3250 ROGAŠKA SUTINA tuflibttčni tehnik RECEPTOR V SA^I - M/t DAJAfilE INFORMA-01. SKRB ZA SAVNE IN SOIARU, DOLOl^ ČAS. 3 MESECE. 25.11.2009: TERME SPROSÏÏTV»l PROGRAM AKTIVNOSTI ROOAŠKA. HOTTU IN TURIZEM D.D. ZDRAVlUŠKI TRG tt 32SQ ROGA ŠKA SLATINA uevllewjb ~ osnovnošolska izobrazba ČISTILKA - M/t ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV. OOLOČEN ČAS. 3 MESEŒ. 25.11.2009: PAN-HY&1A ČIŠČENJE IN TTt6QV1NAOJ).0. ARJA VAS m 3301 PETROV^ prodajalec SKUUUŠNIK PRODAJALE • M/t mMJk RO^O RAZKLADANJE IN NAXUOARIE BUSA TER NAKLADANJ IN RAZKUOANJE BLtôA Z VIUÎtôJEM ZLAGA IN SORTIRA BU60 V PRO OAJNEM PROSTORU IN SKLADIŠČU POMAGA PRI PRDOAJI BIAGA IZVAJA KOUČINSKI PRE VZm BLAGA SPREJME DDPREMNE NAIÛ6E, JIH KONTROURA IN fZPIŠE PRIPRAVI GltôO ZA ODPREMO IN GA USTREZNO EMBALIRA IZDA BUSO. GA IZROČI f^EVOaiKU IN OOKUMENH DOSTAVI V KNJIŽENJE SPREJME LJS1E ZAUX IN KONTROURA DEJANSKO ZALOGO; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 25.11.2009; KMETIJSKA ZADRUGA ŠAL£ŠKA DOUNA. ZJLO.. METLiK 7. 332SŠDŠÍMJ kuhar PIZZOPEK-M/t SAMDSTOJNAPRIPRAVA IN PEKA PIZZ. NEDOLOČEN ČAS. 3.12ÍDQ5: AVTOPRE-VDZNIŠTVO IN GOSTINSTVO BERTO CAMLEKS.P. PODKRAJ PRI VELENJU 46 B, 3320 VE^NJE natakar NATAKAR • M/t IZVAJA PRIPRAVUALJiA DELA V BARU OZIROMA V PffiJSTORlH. KI SO NAME NJENI POSTRâBI GOSTOV (RAZPOREJANJE MIZ IN STOLOV. POGRIUANJE. UREDITEV MIZ .1 SVETU! GOSTOM PRI IZBIRI PUAČE. SKR8I 2 ZADCVOUSTVO GOSTOV; OOLOČEN ČAS. E MESECSV. imm AVTD SHOP P0060RŠEK PQOJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN N& TRANJEM PROMETU, DilO.. METLEČE ID. 3325 ŠOŠTANJ UE ŽALEC ~ delavec brez pokuca ČIŠČENJE LOKAU - M/t'ČIŠČENJE lOKALA. DOLOČEN ČAS. 12MESECEV. 25.11Í009: PIZZERUA ZANZIBAR. CATERING. UDUA REPAS. S.P.. KALE 2.3311 &MPETER V SAVIIUSKIDOUNI PICOPEK-M/tPEKAnCIN PRIPRAVA OSTAli HRANE. NEDOLOČEN ČAS. 25.11id09: POZERUA ZANZIBAR. CATERWd UĐUA REPAS. IP. KALE 2.3311ŠEMPET^ V SAVINJSKI DOUNI SNAŽILKA • M/t REONO TEDENSKO ĎŠČEUE HIŠE S POSLOVNIMI f^DSTORI. NEDOLOČEN ČAS. ZI.IU009: EUROPHONE MAJA mt Si.. POIZHA 24 A. 3313 POLZELA kuhar 'PICfiPEK H/l PRIPRAVA iN PEKA Pit. TIR OSTALE HRANE Z MENUJA VZDR2EVAH1E KUHINJE . NUDIMU TUDI MOŽNOST PRIUČITVE PRIPRAVE IN PEČEUA PK. DELOVNO MESTO V PIZZERII AFRIKA, MAU BRASLGVČE.' OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2.12.2909: AL. GOSTINSTVO. TRGOVINA. STORiïVE. O.O.O.. BRASLOVČE 29. 33l46RASL0Vë prodajalec PRO&AJALEC • M/t PRODAJA KRUHA IN PED-VA. OOLDČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.12.2089; TO-NM^K PROIZVOOUA. TRGOVINA IN STffiïïVE D.aa.ŠLANDR0VTRG1.331QŽAL£C natakar NATAKAR - M/t STREÍBA HRANE IN PUAČE. NEOOlOČEN ČAS. 17.12 J009; BOX • ^AK MA JA TRGOVINA IN STORiïVE. K.D. GĐTOVUE 74. 33102ALEC ekonomski tehnik ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - h^t SIOEPARiE ZAVAROVANJ ZA ZAVAROVALNICE: TRIGLAV. ZAV/UKIVAINICA MARIBOR IN AORI-ATICSLOVENICA; NEIK)LOČEN ČAS, 24.1f.2009: KORINiïA. SKLEPANJE ZAVUIOVjUíI. QJ3.0.. UTKOVA VAS 94.3312 PRESOLD zavarovjuni zastopnik na terenu - M/t SKLEPANJE ZAVAROVANJ ZA ZAVAROVALNICE: TRI5UV. ZAVAROVAINICA MARIBOR IN AORI-ATICSlOVENiCA; N^LOČEN ČAS. 24.tUOOS; KORINiïA. SKLEPANJE ZAVAROVANI. 0.0.0. UTK0VAVAS94.33l2Pf^LD POSREONIK SKLEPAUU ZAVAROVANJ - H/l POSREDOVANI! m SKLiPANJU ZAVAROVANJ VEČJIM PODJETJEM. NEIKIIC^N ČAS. 24.11.^: KDRINÎTA. SKLEPANJE ZAVAR& VANJ. 0.00, Un(OVA VAS ». 33)2 PREBOLD profesor slovenščine PREMIETNI UČnEU SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA- M/l' PDU^ANJE ANSL^NE IN SLOVENŠČINE. NEODLUČEN ČAS. 25.1UOOS; OSNOVNA ŠOLA PREBOLA GRAŠČINSKA CESTA 13312 PREBOLD .■V adiocelje m MOTORNA VOZILA J kupim OSEBMO vozík od bimko 2000, goNtvzna, kupim.Telefon041 70M97. mAi-.hrmm prodaiw XIPER pnkdico, 4,5prodom. Ceno po dogovoru. Tdelofl 041728^01 š5S6 kupim RAICTOR, prikofiœ, Irosileç pojek, motokul-fivotor in drug slroj, rudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 5044 r ~ POSEST KUPIM Hl^, vílínd ali kmetiio, lohko fe obremenjeno s hipoleko (io 50.000 EUR, kupim, r^fon 031 40(^73. 4570 Hlkf v Cel|v zokolko ku^m. Lihko je tudi storeiû, ploćom fokoj. Telefon 031 257-Í52. 5320 oddam SKIADIŠCNI prostor oli gestor 20 prínKiH) okrt, pribliiiio 32 m^, ob cesli Arclin-\\MnQ. dojem v najem. Telefon 041 262-063. 5244 POSLOVNI prostor, približno 30 m', 20 raz-riB dejavnosti, s porlûriscem, v Celju ob Mariborski cesti - ob Planetu Tuš, dajem v nojem. Telefon 041 S23-295. 041 262-063. ô»4 STANOVANJE prodam KQV0 stonovonje. ie nikoli vseljeno, zelo u godno prodom. Telefon 041612-560. 5274 kupTm STANOVANJE v eno ů dvoinpolsobno, kupim 20 gotovino. Telefon 031 257-652. 5321 oddam STANOVANJE v Celju, Pod lipami, 45 m^ opremljeno, oddam. Telebn OSI 351-676. p OPKUAUENO stonovanie, 90 m^, v Braslov-(oh, oddom zo doljsl cas. Možnost nafe-ma tudi sldadik'o. Telefon 040 734-571. o ŒUE, Novo vas, novi bloki. Stonovonje, 56 m^, leisnica 42 m', porkimo mesto v garažni hiii, op remije no, oddam. Cena noiemo40QEUR.Telehn041 72^06, Income, Motíco Novoi s. p., Rimska cesto 2 o, 3270 Loško. n STANOVANJE v centru Žolca, ^remljeno, z balkonom in kletjo, oddom. Zo estoíe tnforniotije pokličite po telefonu 070 062-214, gospo Cvetko. 5304 najamem ZA daljše obdol^ najame slanovonje v hď oli bivolni «kend v itrfi okolici Celja starejši par.Telebn 0414^7-087.5293 Po hudi bolezni je v 88. letu za vedno zaspala najina draga teta JOŽEFA MILEC PEPCA Jasna Grbović in Zoran Žagar z družinama Ljubljana, Maribor pwodam NOVO, nerabljeno kopalniško opremo it Ikee, zelo ugodno prodomo. Telefon 031 73N2U03}Se34773. s^ HUDILNIK, pralni slnj, susini str^ P^i* volni stroj, mtto, stole, kotno sedežno prodam. Telefon 040 069-481 5323 kupim ^[HLNiK IpKn, Msnk), televizor, sedežno, kuppersbus(h, kuhinjo kupim. Telefon 070 070-084. 5323 GRAI MAT prodam VISOKO kokovostne bukove brikete iz uvoza, korton, prodam. Možno doslova. TelefonOSI 828-683. p GOTOVINSKI KREDITI ÍISTE bukove tir?ke)e, v korlonifi, ^ko kotorićne, 20 vse peu in štedilnike, pro-dam.Tekfon04l 207-W9. 529a SUHA lansko bukova drva, 5 klofter, pro* dQn}.Ielefon041649414. Š604 SUHEhrostove >fosm<, znúio si^, stnre lOlet, prodom. Telefon 041524M1. 5310 SUHA kokovos^o metnko drvo in gobnm, rozžogona na 30 cm, z dostovo, ugodno prodam. Telefon 070 833-760. 5319 prodam - 23 zaposlene • zsupotojence ^3/54413 5s VEĆ goskprodom.Telefon 5722-525. 5260 niAŠtČA, 200 kg, domaća hrana, pfodom. Te^on (03)5771-348. 'S2di TELJà(0, stara 14 dni, prodam. Telefon 040 312-588. L4B1 TEUCO, 150 kg, odd(^re molznice, prodom oli menjom zo brejo telico oli mlado kravo. Tdefon 031 23&026 . 523& PRASIĆE za zflkol, moznosi klonfo no kmetiji, zelo ugodno prodam. Telefon 5472-597, zvečer. žieo LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje (A. i.M) {A.S.fi./6) 92.61/m^ ]00,49/9t.79m' C£SAZtiS%DDV : t49SEUR 137:779BUR (A.4.l.f2} 169,07/ ms^m* 162.75 rjS3,S2 m* Šririto^'(A.UJS> l6i.07n4i.6Sm' * v ifni ft ifkIfuètnapMrnù matů l49$tVR l^^.mSiVk 149$ BUR v navotjovtinđJsUindaninlh fUtn^vđfi) rasíiČHih vřUkesti fn ratpoTtáiiťv, vtelfivosí můinů Ukojí " vlsokokvtiHtnnđ ítanovanja • prvovrstna lokacijo » pomoi in f*vanjepri finofidrof^ • pomoi pri prodaji v^e obstcjtie HfprfinUnint • izredno lepa arhitektura in okotiea )' pirobuiMia » biiUno etnlra, iele, trgovin B ctSoiiiQ luuelje je rđrovano t ograjo In đvibio zaptmtieo DAN ODPRTIH VRAT Ogledi stanovanj: vsak torek In četrM od 12.00 do 17.00 Novi trg 20. zeleni l3lok - pritličje Informacije in prodaja na: 041 6B8 418aii 031-605 028 Gozd, ki si ga tako ljubil, seje odpravil k počitku. Ledeni veter je naenkrat zavel skozi vqe dreves in te odnesel s seboj,.. Vem, spet bo prišla pomlad, ampak prvič brez tebe... Sporočamo žalostno vest> da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, dedi in brat JOŽE PANGERL dr. vet. med. v pokoju (12.1.1944-19.11.2009) Član Lovske zveze Slovenije in kinološki sodnik Žalujoči: žena Breda, otroka Darja in iMatej z družinama in sestra Hilda z družino Cvetje hvaležno odklanjamo v korist AziJa Maribor. 5336 PRAŠIČE, od 100do130.k8,Meflez lionuto hrono, okolica Smorio, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 92S-010. Ô602 BIKCA «mentako. storego 5 tednov, prodom. Telefon 031 687-466J41 324-256. 5306 BIKCA simentako, teBcega ISO, prodom. Telefon041 52S^64. 532e BIKCA In teliSco, me$ni tip. prodam. Telefon 041 258-318. 6325 KUPIM XSAVO oli telico zo zakol kupim. Telefon 031 743-351. $672 BIKCA »menlafco, težkega do 120 kg, brez ^vilke, dostavo no dom, kupim. Tel^-fon04U24-520,po14.uri. 5303 KMETIJSKI msm prod*!» SENO v kockok po 20 kg, 350 kock, ceno 2 EUR/kocko,prodom. Telefon 031B03-135,03I 564.|3B. L483 FIŽOl sivcek prodamo. Telefoti 5726-367. 5286 OOMACE ktslo zelje prodom. Telefon 031 814-512. 5296 OTAVO v kodah pro(!am. Telefon <141763-455. Prodam domače zluscene orehe. Telefon 041226420. 53t4 OSTALO prodam KOlO« 18 prestav, v voznem slanju, h^onj^ no na Hudinji, zo 70 EUR in dve ženski ropii zapakirani uri prodom zo 40 EUK. Telefon 041 758^84. 5305 Investitor: Le sni na LGM P0poti bi želel spoznoti žensko, staro do 40 let. En otrok ni oviro. Telefon 031 210^02. 5188 www.radioceljeM Ni smrt tisto, kar nas loči, řn življenje ni, kar druži nas. So vezi moćn^še. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN ZDENKU NOVAKU Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu. 1Voji najdražji sier PRIVIAÔU, 3?-letna (eTtonko, ui^eno, h-li izobroženega oli situironego moškega, do 58 let. Resno.Telefon 041 248-647;agenfijD SoperAlan. 5324 Brezplačna posradovdnjd 2â řenske do 46 let, Posredovalnica ZAUPANJE 03 031 B30-378 ^^ogoI^fešnrj^jX^rjbOl^ VÍTKA, 504etno ženska, med Konjicami in C^emjelipriiat^ja. Telefon 041 248-647; agencijo Super Alon. S324 ZAPOSLITEV IŠCEMdeb: pomoc storejšm.o^je,poti-ronje. Sem iz okolice Celja. Telefon 031 320-526. 5309 ^^enitn^osredovainic^" ZAUPAN JIB za V6e osamljene 03 S7-3e-319. 03t 505-495 ^^ogot^r^ntkSjgj^rebo!^ nm ZVAJAMO vse vr^e gradbenih de!, ktiouf, gradnjo dvori», kanolizodj; >^Qrp<, luper prevoze, strojno zemeljska delo, rušenje objektov... Telefon 051 377-900. GM6 Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,Škofjavfls. 5027 ©witednik HarotrM Novega tednBo boste tahko naročniške ugodnosti m v^NovemTtednlkuiitolo Izkoristili l2kiliićno $ svo^ naročnico kartk»,-^ ' ^ riaročiWo potožnk» oziroma 2 osebnim dokumentom naroMka Novega tednika. HeMioHâêene ugodnosti ee ne pronoacjo v noalodnle letol Podjetje NT&RC>đ.o.o. Direktor Sreiko šrol Podjetje opravlja časopisno-založniško. rđdljsko in dgencijskoiržno dejavnost Naslov: PreSernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (05) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EIJR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Namnine: Majda Kianšek. MeseCna narořninaje 8,30 EUR. Za tujino je lema naročnina 199,20 EUR-Številka uansakcijskegaračuru: 06000 002678132D. NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko srediSče, Dunajska 5. direktor Bogdan Ronîih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvtrn Namestnica odg. ur.: Ivana StamejčiC Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara Štefanec Oblikovanje: wvAv.micjadesign.com E-mail tiredmStva: tedník@nt-rc.sl E-mail tehničnega uredništva: tehrûka.tediiik@nt'rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja [ntihar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v smdiu: infotS^adiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreCko-PokliC, Brane Jeranko, 5peU Kurait, Rozman Petek, UrSka Selišmk, Branko Siamejfíč, Simona ŠoMC, Dean Suster, SaSka Teržan Ocvtrk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega proetora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Lejič Marketing: Zla tko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor iGenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko l^leton: (03)42 25 190 Fax: C03)S4 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poŠti: agencija(^nt-rc.si .i s pridnim delom uspe vse V oktobru sta pracovala 50. oblebuco poroke Slavica in Jože Amšek iz Smart-nega v Rožni dolini. Njuno skupno življenje se je začelo davnega leta 1959. Takrat je Slavico pol iz Šmarja pn JeJšah pripeljala v Celje. k}eT je isiùia delo. Zaposlila se je v tâkrai zelo uspešnem podjetju Vehovar. Tkm jespoznaia Jožeta. Kupila sta manj^ kmetijo v Šmartnem v Rožni dolini in si ustvarila lope) in prijeten dom. Slavica je kmaJu po poroki pustila 'službo in osta^ doma na kmetiji. Skrbela je za gospodinjstvo in opravljala vsa kmečka dela. Id pa jth ni bilo malo. V zakonu so se jima mudili trije otrocL Ob trdem delu na domafi kmetiji sta n^ čas in tudi bližnjim kmetom v va* si pomagala pň najrazličnej- ših opravilih. Leta 1979 sta pre-•noviû del kmečkega posbp-ja, a to jima še ni bi! zadosten izziv in sklenila sta, da zgradita tudi novo hiSo. S pridnim d^om jima je uspelo uresničiti, kar sta si zadala. I^oste^ časa tudi sedaj, ko ^ževpokoju, nepoznata. Delo v hievu, na polju in travnikih jima zapolni delovni dan. Neddjske popd^ew jipia popestrijo vnuk Mitja ter vnukinje Polona^Vesna, Janja. Mojca in Spela. Poročne obljube sta 24. oktobra obnovila v cerkvi svetega Marfina všmartnem vRoM dolini, kjer je maševal ^nac Magdič, slizli pa je biJo tudi ïepo petje domačega cerkvenega pevskega zbora. Praznovanje se je nadaljeva-b na kmečkem turizmu Vozlič v Šmartnem v Rožni doUnl MA Z vriskom do zlate poroke FOTO TEDNA Foto: SHERPA »Saj ni moglo preteči že toliko časa.« sta si v eno misel rekla zakonca Janez in Rozina Korez s Kalobja. ko so ju otrod in vnuki začeli spominjati, da ju je dohitel zakonski abraham. Človeku se skoraj za malo zdi, kako mu življenje zdrsne mimo, pa ga Se prav ugledaJ nL Po dru^ strani pa nima vsak sreče in blagoslova zdravo v dvoje dočakati zlatega jubileja. In zato so domaČi sklenili, da praznik pač mora biti, četudi bo »morala gora k Mohamedu«. Leta 1937 sta Ograjska Ani-ka in Franc prvič zibala. Janez sta dala ime dečku, ki je bil kljub težkim časom za zgled mlajšim bratom in sestram. Prišle so prelomnice, ki so iz fantiča naredile moža. Ta se je kmalu zagledal v postavno Rozino. Da bi vsi ve- deli.kako polno veselja je njegovo srce, je prav vsakič, ko je odhajal od doma vasovat k ljubici, zavriskal, kar mu je dal glas. Rozina, ki se je prav tako kol prvorojenka rodila leta 1935 v Žetalah, prav lako ni irnemahkega otroštva. Zato "^''se v'življenju nîsta zlepa prestrašila težav in naporov. Ko se je Janez vmil iz vojske, sta se îeta 1959 v Žetalah poročila. Kar nekajkrat sta se selila, preden sta si na Planinci pod Kalobjem ustvarila dom. Janez je hodil na delo v železarno, Rozina je skrbela za dom. in kmetijo. Rodili so se jima šiirje otroci; Janez, Milan, Milica in Roman. Danes pa sta še posebej ponosna na svojih desel vnukov. Po petdesetih letih skupnega veselja, sreče, trpljenja in žalosti, pač vsega kar življenje prinese, ita Janez in Rozina mimo sklenila, da sta svoja leta tako ali tako pozlatila. Pa se sin Roman in snaha Nevenka nista dala. In tako sta si pred pričami» otroki in vnuki spet nadela zloščena prstana kar v domači hiši. Z blagoslovom kalobške-ga župnika Petra Orešnika in uradnim pečatom matičarke Marije VodiŠek. Svoje je z nagovorom dodal še nekdanji šentjurski župan Jurij Malovrh. Čeprav Janez in Rozina ne sodita med najbolj zgovorne in glasne ljudi, se v takih trenutkih sporazumeta tudi brez besed. Življenje se je prav dobro obrnilo in Če bo Se zdravje. bo tudi za vrisicanje Še in še priložnosti. Sto \ r ». Skulptura pod stropom Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik^nt-rc.si ali teiefon 4225-100.