* The Oldest, and Most. Popular, Slovene Newspaper in United States of[ America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. iRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE K JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE 5£ ZEDINJENIH DRŽAVAH * ltalija- v torek se & MEiFU V L$Ji \ je izdal uradni ukaz, s kate- ---j rim se povišuje plača voja- Trdi se, da je le orožje prepo-' kom, ki so bili odposlani v yedano za izvoz v Italijo, j službo v Afriki. Tisti' vojaki, —o— i ki so v afriški koloniji Eritre- New York, N. Y. — Neki ji> bodo dobivali na dan po Ph. Giordano je vložil proti Pet hr (oktog 40 centov,) vo-narodnemu municijskemu od- jaki v Somaliji pa šest lir. Vo-boru tožbo pri federalni sod- jaštvo doma v Italiji dobiva niji, da se odboru v.zame pravica, prepovedati izvoz blaga v Italijo, izvzemši vojnih potrebščin. Sodišče je tožbo sprejelo in obravnava se bo vršila prihodnji torek. Omenjeni Giordano trdi, da po zakonu sme vlada prepovedati za izvoz le orožje, municijo in vojne potrebščine, nikakor pii ne olja in drugih produktov, češ, da to ni vključeno v zakonu o nevtralnosti. -o- ^ ano od voditeljev, kaza-i, zadnje čase naravnost fa-^'čno sovraštvo. Vlada men-%idi, da je šla v tem oziru vit6daleč in zdaj skuša popra t^o V1 na ta način zopet pre-ti prepad med njo in tu-t^^stvom. Kot prvi korak K Hti ^ 80 v sredo tukajšnji li-Sv°jih uredniških člankih strani opominjali ljud- stvo, da ni primerno, ako se izkazuje Sovraštvo napram tujezemcem, ki zdaj prebivajo v Italiji. Take tujezemce so listi proglasili, da so bolj prijatelj' kakor sovražniki Italije, ne glede na to, kako stališče je njih država glede sankcij za vzela, kajti prišli so v Italijo, ker jo smatrajo, da je to dežela, ki si jo je vredno ogledati, četudi se s tem podajajo v nevarnost. OČE IN SIN SE NAŠLA Chicago, 111. — C. Schroff, 40 let star in živeč na 842 Lenox ave., Waukegan, se je po slovil ocl očeta, ko je leta 1918 odšel k vbjakom. Od tedaj naprej sta izgubila vsako sled in drug je o drugem mislil, da je mrtev. Na posredovaje ameriške legije sta se zdaj našla. -o-- POHLEP PO DENARJU GA IZUČIL po nekaj nad tri cente na dan. KRIŽEMJVETA — Pariz, Francija. — V poslanski zbornici je v torek radikalno levo krilo obdolžilo min. predsednika Lavala, da stoji v zvezi s fašistično orga nizacijo, katera se pripravlja za civilno Vojno. Zasedanje ta dan je bilo skrajno burno. — Guayaquil, Ekvador. --V neko gorsko vas v Andih je vlada poslala reševalno skupino na pomoč prebivalstvu. Od gore se je namreč odtrgal ze meljski plaz, ki je'zasul celo vas z vsemi 50 prebivalci vred. Ugotavlja se, da je bilo 27 oseb ubitih. — Montevideo, Uruguaj. Tukajšnji baritonist Victor Damiani je imel pogodbo za več koncertnih nastopov v Italiji. Prejel pa je opozorilo, naj ne hodi v Italijo, ker italijan . • - v^, --va. ii/ujijan Chicago, 111. — 43 letni Geo. ska vlada ne dovoli nastopa Kurfess, 1647 Wolfram st., je'umetnikom iz držav, ki so pretekli torek srečal dva tuj-1 odobrile sankcije ca, ki sta izgledala kakor far marja; prosila sta ga za neko pojasnilo glede mesta in mož jima je ponudil, da ju vzame v svojem avtomobilu na določeni kraj. Med potjo pa so se ustavili v nekem Pokalu in tam sta oba farmerja pričela igrati biljard. Eden od njih je vedno izgubil. Tedaj pa pristopi neki drugi tujec in se ponudi, da bo igral s tistim, ki je prej dobil. Zdaj je dobival ta tretji tujec. "Farmer," ki je prej izgubil proti svojemu tovarišu, je prigovarjal Kur-fessu, naj stavi na tega tretjega tujca, češ, da je videti, da je izvrsten igralec. Moža je res tako omamil pohlep po dobitku, da je odšel na banko, dvi gnil tam $400 in stavil celo svoto. Izgubil je, na kar so tujci odšli, Kurfess je šel pa na policijo potožit svojo ne-umnbst. Toulon, Francija.—Francoska mornarica v Sredbzem skem morju je pričela Iz1 manevri, ki bodo trajali deset dni. Vršijo se manevri ob otoku Korziki, torej samo 20 milj daleč od italijanskega otoka Sardinije, in se jih udeležuje nad 20 bojnih ladij. ---o- ZAHTEVAJO ZAKON ZA "MILOSTNO SMRT" London, Anglija. — V pri hodnjem zasedanju parlamenta bo stavljen zakonski predlog, . ki zahteva, da se mora uzakoniti takozvana "smrt iz usmiljenja," namreč, da osebe, ki so neozdravljivo bolne, lahko dajo dovoljenje, da se jih usmrti, in sicer bodo morale za to izpolniti posebno prošnjo. Pričakuje se, da bo zadel predlog na oster odpor od strani raznih verskih organizacij. BOGATETI HOČEJO Vladni nasprotniki, ki kričijo proti predsedniku, nimajo sami notenega načrta za iz boljšanje. Tggf Detroit, Mich. — V govoru, ki ga je imel v sredo v tukajšnji mestni dvorani, je tajnik za notranje zadeve, H. L. Ickes, pozival prebivalstvo, naj trdno stoji za svojo vlado in jo podpira pri njenih načrtih, kajti bogataši so zopet vztrajno na delu, da se po vzdignejo do mOči, katero so prej uživali. Obilo prispevajo h kampanji, ki jih ima spraviti do tega cilja, da bi oni sami zopet lahko postali še tem bolj bogati, ubožno ljudstvo pa tem bolj revno. Ožigosal je govornik nasprotnike sedanje vlade, da obstoji cela njih modrost in kričanje v tem, da udrihajo po predsedniku, in vse, kar predsednik napravi, je po njihovem samo po sebi napačno, ali pa je nepravilnim potom izvršeno. Značilno pa je pri tem, da oni sami nimajo nobenega načrta, kako bi vodili vlado, ako bi prišli zopet na krmilo, in imajo zdaj ravno tako malo zdravih načrtov za izboljšanje goispodarstva, kakor so jih imeli pred 4. mar. 1933. Kadar drugega ne morejo najti, potem kričijo, da je ustava v nevarnosti ,ali pa, da vlada preveč potroši. Iz Jugoslavije. Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem poročajo, da imajo zelo ugodno jesen. Po vrtovih še vedno cveto cvetlice in na njivah je še vse polno pridelkov. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz Slovenije. TUDI AMERIKA SE PRIPRAVLJA Washington, D. C. — V proračunu' za prihodnje leto se namerava za oboroževanje nakazati svota, ki bo višja, kakor kdajkoli prej v zgodovini Amerike tekom mirnega časa. -o- NAVAL BREZPOSELNIH V ALBERTO Calgary, Alta. — Od vseh strani ' Kanade, od zapada in vzhoda, prihajajo trume brezposelnih v provinco Alberto, da postanejo deležni "dividend" $25 na mesec kakor je odobrila zadnja zakonodaja Nad 3000 samskih moških ča ka v posebnih taboriščih. PO ULICAH SE VOZILI S ČOLNI Ta slika ni vzeta v Benetkah, kakor bi se mogoče domnevalo, marveč v južni Franciji v mestu Avignon. Vsled dolgotrajnega deževja je nedavno reka Rodan tako narastla, da se je voda razlila po mestnih ulicah, ponekoh do 25 čevljev visoko. Izredno ugodna jesen Št. Lovrenc na Dolenjskem. — Ker pravi pregovor, da se v tretje rado godi, naj vam sporočim še kaj o letošnji lepi in ugodni jeseni. Na vrtu naše kmet. gospodinjske šole na Mali Loki cveto rdeče maline. Pred kratkim pa sem videl tudi cvet črne maline ali ostrož-nice. Tudi na našem šolskem vrtu cveto še dalje vijolice it1 vrtnice in še več drugih lepih vrtnih cvetlic. Ko sem se vozil v torek, dne 12. t. m. z vlakom iz Ljubljane, sem videl, da je zletela z nekega travnika blizu Stične jata škorcev, kakih. 40 — 50. Ti se pač zato še nisio izselili, ker imajo v tej ugodni jeseni še dosti hrane po naših travnikih in njivah. Pa tudi divji golobi so še pri nas. V ponedeljek sem videl še tri, ki so se pasli na neki njivi pod Muhobranom. Po več njivah tudi še niso pospra vili repe, četudi bo jutri že štiri tedne, kar je bil sv Luka, o katerem 'pravijo, da repo puka, ali da je Lukež — repni pukež. In prav so imeli, da so jo pustili v tej ugodni jeseni toliko časa po njivah, da je toliko bolj narastla in nadebe-lila. Saj pravi pregovor: Dokler kolo teče, repa raste. Pb-leti, ko smo imeli letos nenavadno vročino in sušo, smo mislili, da bo prav slaba letina, da ne bo vsled suše ne krom pirja ne zelja, ne repe. A zdaj je vsega obilno, repe imajo nekateri toliko, da skoraj ne vedo, kam z njo. Samo za na-stilj je pa slabo in ljudi skrbi, ker nismo imeli še nič mraza, da bi listje odpadlo, in ni nič vetra, da bi se posušilo in bi ga mogli grabiti. Je bilo pač na sv. Uršule dan prav neugodno, večinoma deževno vreme in burja. A ravno za ta dan imajo pregovor: Ce je na sv. Uršule dan lepo, vsaka lena baba lahko nastilj dobi, ker je potem lepa jesen. -o- Z vinom so gasili V vasi Zleginji v župskem srezu je nastal ogenj v veli kem skladišču vinskega trgovca Vasiča. Nevarnost je grozila, da bi se požar ne prenesel na velik kompleks pošlo pij, kjer so bile velike zaloge živeža, vina in raznega orodja. Ker ni bilo vodo, so kmetje s sesalkami črpali iz velikih sodov vino in z vinom gasili požar, katerega se je posrečilo omejiti, dasi je uničil skladišče v katerem je zgo relo 15 vagonov sodov polnih vina. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Neži-ka Weibl, rojena Mekina, solastnica ključavničarske tvrd-ke. — V mariborski bolnici je umrl grobar frančiškanskega pokopališča v Mariboru, Jakob Kocbek, star 59 let. — V celjski bolnici je umrla Marija Smola, mati pok. trgovca s poljedelskimi stroji v Sv. Juriju ob juž. železnici stara 78 let. — V Ljubljani je umrla Vilma Pini. -o- Nesreča Žrtev motocik lista je postal v Ljubljani kleparski pomočnik France Pupis. Pred Burje-vo hišo blizu šišenske stražni ce se je vanj zaletel neki mo tociklist in ga podrl na tla, da je France obležel ves v krvi in nezavesten ter so ga morali takoj odpeljati v bolnico. -o- Cerkev delajo Pri gradnji nove cerkve v Hrastniku, je zaposlenih do 40 mož in fantov, ki so bili dosedaj brezposelni. Kopljejo in betonirajo temelje za novo zgradbo. Prva nesreča pri gradbi se je zgodila, ko je neko bruno udarilo rudarja Podstudenška po licu tako močno, da mu je izbilo nekaj zob- . vm \ -o- Krst 21 letnega muslimana Pri Sv. Juriju ob Taboru, tako pišejo iz Celja, je bil v prvi polovici meseca novembra krščen 21 letni musliman Zuf-lič, ki je dobil pri krstu ime Drago. Njegov oče je bil mo-hamedanec, mati pa Slovenka. Radi neprevidnosti V celjsko bolnico je bil pri peljan Franc Ferlež, sin mesarja z Vojnika, ki je postal žrtev neke neprevidne dekle, ki je vrgla vanj gnojne vile in mu poškodovala nogto. Na stopilo je zastrupljenje in fan ta so morali oddati v bolnico. -o- Ko se fantje sprimejo Na zabavi s plesom je prišlo v Botkovcih pri Jeršincih iz neznanega razloga do prepira in pretepa, katerega so se udeležili fantje Iz okoliških vasi. Izid pretepa je bil, da je obležalo ranjenih več fantov, I med temi sta bila najhuje ra-'njena Kari in Franc Majcen iz Juršincev, ki sta dobila poškodbe z noži v prsa in hrbet Iter so ju morali nemudoma spraviti v ptujsko bolnico. -o- Velika škoda Nad 500 ljudi je bilo zaposlenih pri gašenju velikega gozdnega požara v gozdovih samostana Manasije blizu Des-potovca. Ogenj je uničil nacl 250 hektarov samostanskega in državnega gozda, in škoda še ni cenjena. Sodijo, da je požar nastal radi neopreznosti nekih pastirjev. --o-- V spomin padlim Pred kratkim so v Ljutomeru slovesno odkrili in blagoslo-vili spominsko ploščo v vojni padlim junakom. Marmornata plošča z imeni padlih vojakov je vzidana v sprednjo stran cerkve stene. Napisal: Edgar Rice Burroughs UNITKD FEATURE 3VKDICATH. INC intran 9 "AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 6. decembra 1935 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta ..., Za četrt leta Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: ......$5.00 | For one year ..................— _____ 2.50 i For half a year _____________ 1.50'For three months Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __________________________$6.00 Za pol leta _________________________ 3.00 Za četrt leta _______________________________1-75 _________________ 3c Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________$6.00 For half a year ____-____________________ 3.00 For three months ______________________ 1-75 Single copy ------------------------------------ 3c vičbo, da "dela mir". Naravno, da postajajo gospodje v Londonu, v Parizu in v Washingtonu nemirni. Toda kaj storiti? Vsak nastop proti Japonski pomeni vojno. In kdo se hoče iti tako daleč vojskovati? To so vprašanja, ki delajo vsem velesilam že prav resne skrbi. V Londonu se zdaj sklicujejo na razne pogodbe, katere je podpisala tudi Amerika in vabijo slednjo, da podpira Anglijo na Daljnem vzhodu. Toda kdo ve, kak zajec tiči za tem grmom? Britanija vedno rada lovi kače z drugimi* rokami. Morda bi bilo gospodi v Londonu še prav, če bi se posrečilo spraviti Ameriko in Japonsko v prepir. Ameriki je treba velike previdnosti in Previdnost božja jo naj čuva, da ne zaide v kake konflikte! V resnih in nevarnih časih smo. V svetovno političnem loncu vre in prekipeva od vseh strani... Posamezna številka _____________________ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act o i March 3, 1879. ________ V loncu vre in prekipeva... VABILO NA POBOŽNOST tudi svojih mož. — Dobitki, oziroma nagrade, bodo lepe in bo vsak gotovo zadovoljen kdor bo kaj dobil. Vse tiste članice, ki imate knjižice, vas prosim, da jih do sobote 7. decembra vrnete, da knjižice vredimo. Ako že^ lite imeti še kaj več vstopnic, jih dobite pri meni. — Koliko vas je, ki še niste dobile novih plačilnih knjižic? Ako je ka tera še nima, naj pride ponjo in pogleda kako obstoji pri društvu'. Leto se bliža koncu in ti gotovo nečeš biti tista, ki bi ne imela plačanih mesečnih prispevkov. — O, kako težko je pisati in opominjati o plačevanju teh prispevkov. Če bi to verjele, bi gotovo nobena ne zaostala. — V letu 1935 smo imele tri smrtne slučaje. Ali so že vknjižene v tvoji knjigi? Kaj več o bunco party pri fa ljubljanskega, kateri želi ob- hodnji teden. V Afriki reglajo že dva meseca strojnice, pokajo topovi in letala sejejo bombe na abesinske rodove. V Aziji dobijo razboriti Japonci od časa do časa posebni apetit do kitajskega ozemlja. Ta svoj apetit potolažijo s tem, da se ob takih slučajih nepričakovano pojavijo ter na hitro zasedejo cele obširne provincije kitajskega ozemlja, z lepo uradno opravičbo, da so tam, da napravijo "mir" in da "protežirajo" deželo pred "neredi in nemiri". Nato organizirajo nove države, katerim na čelo postavijo njim naklonjene razne prince in glavarje. Situacija na Daljnem vzhodu zgleda, da če bodo Japonci hodili še nekaj časa delat "mir" na Kitajsko in "protezi- j b"ožnost rati" razne interese, bo kmalu velika Kitajska izginila z j imel prevzvišeni zemljepisne karte in bo tamkaj delala "mir" le japonska vojaška mašina. V prejšnjih časih so bile razne države vsekakor bolj odkritosrčne. Kadar je prišlo do kakih oboroženih konfliktov so si med seboj nepovedale vojno. Je to sicer nazadnje eno in isto, vendar svet je vsaj vedel pri čem je. V sedanjih časih, ko so države povezane med seboj z vsemi mogočimi pakti in pogodbami, pa vojne ne napovedujejo več. To je iz mode. Zdaj hodijo močnejši le "delat mir" h svojim sosedom. Toda tak mir, da ob vsakem takem nastopu osvojijo cele dežele pod opravičbo, da "dqlajo mir" ... Smo pač v novi moderni dobi, pa se tudi vojne vršijo v novih oblikah. Situacije v Afriki in v Aziji so zelo akutnega značaja. Interesi večine vodilnih držav se Jkrižajo, baš na teh dveh kontinentih. Anglija se je odmikala od vseh konfliktov toliko časa, dokler niso bili prizadeti njeni interesi. V Aziji je dajala še potuho Japonski proti slovanski Rusiji, ker ji ie ta na potu v Indiji in Aziji. Toda razmere so se zdaj na enkrat zasukale. Japonci so baš te dni zasedli kitajsko železnico v Tientsinu, ki je ena glavnih prometnih žil na Kitajskem. Značilno je, da to železnico lastujejo angleški kapitalisti. Naravno, da so gospodje vsled tega postali v Londonu silno nervozni in baje zahtevajo vse mogočih pojasnil od Japonske. Ta pa je med tem časom že organizirala novo autonomno državo Hopei. Da bi se Kitajska sama postavila po robu Japoncem niti misliti ni. Prvič nimajo vojne opreme ne prave organizirane vojske in drugič, so vsi voditelji tako poceplje-ni med seboj, da ni misliti na kak vzajemen nastop. Japonci to vedo, zato delijo Kitajsko v male državice in bodo taki razkosani Kitajski lažje vladali. S tem pa gredo v nič vse razne mednarodne pogodbe z Kitajsko, ki jih imajo z Kitajsko evropske velesile in tudi Združene države. Zlasti se vse pogodbe tičejo več ali manj važnejših železniških prog, ki imajo zvezo z glavnimi kitajskimi pristanišči. Tako ima Amerika in Anglija in nekatere druge države važne pogodbe z Kitajsko glede železnic, ki potečejo še le leta 1969 in nekatere leta 1998. Japo/iska pa te železnice lepo zaseda in osvaja, z opra- Barberton, O. Prevzvišeni dr. Gregorij Rozman nadškof ljubljanski poživlja vse barbertonske Slovence na 40 urno pobožnost. V nedeljo, 8. decembra, se bo otvorila v naši cerkvi 40 urna pobožnost, in skončala se bo v torek, 10. dec. V nedeljo, 8. dec., se poživlja vso našo mladino, večjo in manjšo, k večerni pobožnosti, ker bo pridiga v angleškem jeziku, a sklepna pobožnost v slovenskem jeziku. Zvečer, dne 9. in 10. dec., točno ob 7. uri se bo začela po-s pridigo, katero bo nadškof dr. Gregorij Rožman. Istotako bo tudi on podelil blagoslov ta dva večera. V ponedeljek večer po blagoslovu bo nadškof spovedo-val in pomagala mu bota dva druga duhovnika. — Te tri dneve sam Bog trka na vrata barbertonske naselbine te poživlja vse, da se- udeleže tako redke priložnosti da poslušajo rešilne besede ljubljanskega nadškofa. Dragi Bog kliče vas, kateri ste se zbrali v .tej župniji, da vas še bolj utrdi v veri. A najbolj poživlja one, kateri so se po krivdi drugih odtujili od svojega Pastirja. Ti so zapustili svojega Boga in vero, ker so lahkomišljeno poslušali razne govornike ter čitali razne časopise; kateri so jim propovedo-vali o novem bogu in novi veri. Govorili so jim o novih nebesih in raju na zemlji. Iztrgali so jim iz srca lepe Kristusove nauke, katere jim je v srce vsadila njih mati. Ubili so jim ono sveto vero, katera je bila vsa stoletja nazaj uteha in nada naših pradedov. Ona vera, katera edina je dala našemu narodu to civilizacijo in omiko, katero poseduje sedaj. Ko so rušili vero v srcu slovenskega naroda, so pozabili na to, da ta vera je dala pisano besedo in ohranila jezik in odnošaje našega naroda. Iztrgali so iz srca pravega Boga in pravo vero, in drugega Boga jim niso dali. Zrušili so jim staro zgradbo, a nove jim niso pozidali. Novi raj jim na tej zemlji niso mogli upostaviti; tako so srca zapeljanih danes prazna. Vsi, Vi,t in oni, pridite, da poslušate blažilne besede nadško- iskati svoj narod tu. Bog v resnici trka na vrata vaše duše. Kot sinove enega naroda, vas hoče vera vaših pradedov združiti v eno skupino. Tedaj bo med vami zavladala večja ljubezen in sloga ter kot bratje boste ene- Jennie Ters^lich, tajnica BARBERTONSKE NOVICE Barberlon, O. Apastol naš slovenski, prev- _ zvišeni nadškof ljubljanski dr i ga srca in enega mišljenja zdru- Gregorij Rožman, prisrčno bodite pozdravljeni med nami v slovenski fari Presv. Srca Je zusovega v Barbertonu. Štirideseturna pobožnost se prične v nedeljo 8. decembra na praznik Spočetja Brezmadežne Device Marije. Stiride seturno pobožnost bo vodil sam prevzvišeni nadškof. Po sklepu 40 urne pobožnosti, bo do barbertonski Slovenci pri redili slavnostni banket v po čast priljubljenemu gostu iz starega kraja, ljubljanskemu nadškofu dr. G. Rozmanu v dvorani Domovina na 14. cesti. Mirno je v Gospodu zaspal dne 29. novembra Mr. Anton Grbec ki je živel na 16 cesti. Imel ie bolezen na jetrih. Bb-lezni se je nalezel v tovarni. Pokojni je bil star ob času svoje smrti 69 let, od katerih je preživel 35 v žili se kot dobre ovce v enem hlevu. Božič, spomin rojstva Zveličarja v Betlehemu je pred durmi. Dobro vedoč, da brez Jezusa ni božiča, vsadimo si v srca besede in opomine sv. Pavla- "Preljubi, na božič se je prikazala milost Boga našega Zveličarja vsem ljudem, ki nas uči, da se odpovejmo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe, živimo na tem svetu." On in Njegova sveta vera hoče prebuditi zaspano, ozdraviti bolno, oživiti mlačno, poravnati krivo in oživiti mrtvo. ON KI VSE PREMORE IN ZNA, ON KI JE ISKRA NAŠEGA ŽIVLJENJA IN DIH NAŠE DUŠE, ON VAM TU TRKA NA SRCA VASA. OTVORITE MU! ON VAS KLICE, ODZOVITE SE MU! Vaš župnik --O- OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chcago, III. Članicam našega društva na znanjam, da je teden dni dc bunco party, ki bo v nedelje 15. decembra. Želela bi, da vse tiste članice, ki za zadnji bunco party niste nič prispevale, da se: sedaj spomnite & kakim darom. Društvo je ?/i vse članice enako, zakaj bi tudi članice ne bile vse enako požrtvovalne do društva in sj vse enako ne prizadevale. Kadar se gre za kako stvar, so vedno ene in iste da darujejo. — Ko boš brala te vrstice, pa skleni, da hočeš tudi ti poma-gai po svoji moči da bo lepši uspeh. Od vas članic je 'od visno, bo li uspeh sijajni ali ne. — Kako kaj agitirate med svojimi prijateljicami? Vsaka naj pripelje s seboj vsaj eno prijateljico in dvorano bomo gotovo napolnile. Ne pozabite pripeljati s seboj v dvorano "BLED" SE BO VESELIL Chicago, 111. Čas hiti naprej. Zima se umakne poletju, poletje se umakne zimi. — Kar hitro se je od nas poslovilo toplo poletje in tako zopet živimo v upanju, da se nam .povrnejo dobri časi. Sicer čakamo in čakamo, pa te obljubljene pro speritete ni od nikoder. Mnogo mnogo tovarn še sameva ir. straši z razbitimi okni in čaka da se povrnejo boljši časi, pa jih le noče bti. B'og ve, kedaj se povrnejo. Kar se tiče druvitev, še pre cej dobro napredujemo in to se razvidi iz mesečnih sej. Tudi razne zabave in vesclice se prirejajo. Tako je tudi naš ženski klub "Bled" sklenil ob hajati letos desetletnico svoje ustanovitve. Ta dan, tako so članice sklenile na seji, hoče mo primerno proslaviti z veli ko zabavo in veselico, na ka tero prav uljudno vabimo vse cenjeno občinstvo in društvi: iz Chicage in okolice. Udeležite se naše prireditve v velikem številu in bodite vesfeli. — Od-vor bo preskrbel vse potrebno za to prireditev desetletnice. John Kochevar in njegova orkestra bo vas najbolje zabavala. Za malo vstopnico, r vstopnico 25c brez vstopnice 35c, se boste v soboto 7. dec. lahko zabavali v Fleinerjevi dvorani na 1638 Halsted st. od osme ure zvečer, pa do pozno v noč. — Za- obilno udeležbo se priporočajo članice "Bled." kluba LEPO PETJE ČLOVEKA OŽIVI Milwaukee, Wis. Na zahvalni dan se je naše mesto ovilo v belo sneženo zimsko obleko. — Č. p. Odilo Hajn-šek je bil par dni gost našega Fathra Viktorja. Prišel je poizvedovati, kako smo se poboljšali in če smo izpolnili dano obljubo, katero smo izrekli ob času sv. misij ona z gorečo svečo v roki, da bomo dali svoje otroke v Barbertonu. katoliško šolo, ki je na razpola-Pokojni zapušča soprogo, dva ko vsem slovenskim katoliškim sina, dve hčeri in več bližnjih staršem pri cerkvi sv. Trojice, daljnih sorodnikov, v sta- in daijnin soroctniKov, v rem kraju pa dve sestri. — Rojen je bil pokojni v vasi Lesenk, fara Grahovo na Notranjskem. Pokopan je bil iz slovenske cerkve s peto črno sv. mašo, katero je daroval za' dušo pokojnega č. Father J os. Medin. Pokopan je bil na po kopališče k sv. Križu v Akron, Ohio. Bil je član dveh podpornih društev dr. Triglav SNPJ in samostojnega dr. Domovina. Naj mu sveti večna luč. Dne 27. novembra je bila v avtomobilski nesreči mlada rojakinja Miss Mary Platnar, hčerka Mr. Matija Platnar. — Že dalje časa je bolan rojak Mr. Josip Podpečnik, ki se je moral podvreči operaciji. — Želimo bolnikom skorajšnjega zdravja. Fr. S., zast. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu, čitajle _ P. Odilo je pohvalil mihvau- ške Slovence glede petja. Rekel je, da so Slovenci dobri pevci, če se jih navdušuje za petje. Zelo je priporočal skupno petje v cerkvi. — Father Viktor nam je tudi priporočal, da naj se od sedaj naprej vsako nedeljo po maši poje po celi cerkvi na glas Marijina pesem. V nedeljo večer so litanije, pete litanije Matere božje, katere naj tudi cela cerkev poje. Katerega bolj veseli peti kot moliti, se naj udele^ žuje naših pobožnosti. Da ne bomo pozabili sv. misi-jona, se bo zato pri cerkvi sv Trojice ustanovilo slovensko dr. Najsv. Imena, za vse' stare in mlade, samske in omožene moške. Vsakdo kateri želi pristopiti k temu društvu se mora do božiča zglasiti pri Fathru Viktorju. Sprejem v društvo in u-stanovitev društva bo prvo nedeljo meseca januarja, to je na nedeljo Imfcna Jezusovega. Za ženske ie pa že tako ustanovlje- no društvo Krščanskih žena m mater. — Tako ima sedaj vsak stan priliko' da se pridruži toliškim društvom. Ob času sv. misijona sem na astne oči videl, kako ste prihajali med tednom v našo cerkev. Videli ste, da je bil vsakdo z veseljem sprejet in nihče odbit. Tedaj ste imeli priliko videti na' šo cerkev tudi tisti, kateri varijo navadno ne zahajate, ali vsaj do tedaj niste zahajali 111 videli ste naše sestre-učiteljice* slišali naše dobre pevce in pev" slovenske in papeške zasta-!e- da so s tem naznanjale, da je ftted nami velik gost, nadškof pijanski, naše gore list, sin ^sega naroda. Pri vhodu v >nišče in v cerkev so farani 1)1 mladina veselo klicali Po-Favljeni! — Dobrodošli! — Častna straža nadškofu so I'1 člani velike katoliške orga-"'zacije Kolumbovi vitezi, ki so spremljali pred cerkvijo. Ko ^Vzvišeni stopi v cerkev, orgle Ovesno zabuče in pevski zbor 2aPel mogočno "Ecce Sacerdos le 'iagniis . . ." Pred oltarjem je odmolil, nakar je sle-lepa pozdravna pridiga na kujoče. Cerkev je bila ob tej ^ililci do zadnjega kotička naoljena. Pozdravnemu govoru vsledile pete litanije Matere . z-l'e> katere je pela cela cerkev ,Po končanih litanijah je nad-, podelil blagoslov z Najsve-nakar je sledila zahvalna farani. Hvaležni mora-biti našemu g. župniku Rev. a%u Paschalu, ki je povabil 'evzvišenega, da nas je prišel lskat in pa da je bil visoki I ^ tako lepo pozdravljen. Hva-moramo biti tudi Rev. „ 0llcenslavu Šolar j u za vso po-Hvala tudi Mr. Joe Paleti-. ' ,]e napravil 18 čevljev dolg J*ls na katerem smo brali: Welcome To La Salle _ c«bishop — Rožman. — Do- l^i-i brodošli nadškof g. Rožman". —- Tako hvala Mr. Joe Bazniku, ki je tako pridno delal pri okrasitvi cerkve in pomagal pri zastavah in enako hvala drugim fantom in dekletom, zlasti Miss Albina Bregach in Miss Rose Urbanch. Drugi dan, 26. novembra zvečer, se je vršil slavnostni banket v počast visokemu gostu in sicer v K. of C. dvorani na Gooding street. Banketa se je udeležilo tudi več čč. gg. duhovnikov. Program je bil lep. Godba, katera je igrala lepe komade je prispela iz Spring Walle, 111. Govorov je bilo lepo število in vsi so bili na mestu. Cerkveni pevski zbor je zapel par lepih pesmi, katerim je ljudstvo dalo veliko priznanje z veselim aplavzom. Prav lepo je v slovenskem jeziku deklamirala mala deklica šole sv. Roka, Irene Furlan in ■ izročila prevzvišenemu nadškofu prav lepih zbranih rož. Nadškof je bil jako vesel tega pozdrava. — Naše žene, Mrs. Ja-netta Bruder, Mrs. Ema Shim-kus, Mrs. M. Furar, Mrs. M. Mežar, Mrs. J. Jančar, Mrs. Rose Urbanch, Mrs. Agnes- Ze-linsky, Mrs. Antoniete Feren-čak in Mrs. Mary Bruder ml., so se prav pridno sukale v kuhinji in pripravile res izvrsten banket. Zato naj jim bo na tem mestu izrečena najlepša hvala. — Hvala tudi vsem slovenskim dekletom, ki so tako urno nosila na mizo okusna jedila za tako nizko ceno. Pred zaključitvijo banketa je govoril prevzvišeni nadškof in se vsem najlepše zahvalil tako za lep sprejem in za vse ostalo. Nadalje nam je povedal veliko lepega in važnega iz Slovenije, za kar smo mu prav iz srca hvaležni. V svojem govoru je prevzvišeni povabil, naj bi kaj prišli obiskat staro domovino. Kateri le more naj gre, sorodniki se bo prav gotovo razveselili obiska iz Amerike. G. župnik in cerkveni odbor se vsem prav lepo zahvaljuje in je hvaležen za vse storjeno delo ob sprejemu in počastitvi visokega gosta iz domovine. — Nadškofu dr. Rožmanu pa želimo srečno pot po slovenskih naselbinah v Ameriki in pa srečen po-vratek v ljubljeno domovino Slovenijo. Ant. Štrukel ULICA IZGUBILA ZNAČILNI OKRAS Uiica v Berlinu, nazvana "Unter den Linden" (Pod lipami) je nosila svoje ime, ker je bila v resnici vsa zavita y lipova drevesa. Nedavno pa so dali te lipe posekati in so na njih mesta zasadili nova drevesa. Ulica, ki jo deloma kaže gornja slika, je znamenita, ker stoje ob njej važna poslopja, kakor bivša cesarska palača, un verza, itd. ODERUSTVU y^ocini oblasti v mestu New f)^11 V°dijo energično borbo ? oti Posojilniškim oderuhom, ij.Upniki 'Farm Credit admi-k l^cije v Washingtonu se po-SaJo, da so že našli rešitev za g0 cvetoči oderuški "raket". Ta rešitev, pravijo v Washingtonu, obstoja v zadružnem bankarstvu med delavci, in sicer potom ustanovitve posojilnih zadrug (credit unions), o-mogočenih po Credit Union Division Farm Credit administra- te bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denar-n-e pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Xrčeraj so bile naše cene. cije. Ideja je enostavna. S federalnim cartrom in vsem potrebnim navodilom s strani federalnih oblasti more vsaka skupina delavcev ali drugih ljudi, imajo-čih skupne intese, ustanoviti organizacijo, ki naj jih reši iz krempljev oderuhov. Dasi ideja kreditnih zadrug je pod okriljem FCA, vendar se ne omejuje le na farmarje. Tekom zadnjega leta je bilo ustanovljenih približno tisoč federalnih posojilnih zadrug (Federal credit unions), izmed katerih je mnogo v industrijalnih skupinah ali v bratskih jedno-tah. Že samo sedem oseb zadostuje, da se zaprosi za čarter in začne delovanje eno teh demokratično upravljenih posojilnic, ki so lastnina delavcev samih. Po poročilu FCA zastopnikov pa je za najboljši uspeh potreben minimum petdesetih delničar-jer. Vsak član zadruge plačuje ob vstopu pristojbine 25 centov in se obvezuje plačati delnico za $5 v obrokih po vsaj 25 centov na mesec. Vsak delničar ima le en glas v organizaciji, tudi če ima več delnic. Delničarji izvolijo pet do enajst upravnih odbornikov (direktorjev), ki iz svoje sredine izvolijo predsednika, podpredsednika, blagajni-čarja in tajnika. Blagajničar služi kot upravitelj (manager) in nabira obroke na delnicah in posojilih. Posojila se dajejo do $50 brez druge garancije kot podpis člana. Za višje svote se mora zahtevati, dodatnega poroštva. Posojila se vračajo v obrokih in se zaračunajo obresti, ki ne smejo znašati več kot 1% na mesec od neplačanega preostanka. Predno je federalna vlada vstopila na to polje, je 38 držav imelo zakone o posojilnih zadrugah. Odkar je federalna vlada začela aktivno delovati s svojo pomočjo, so te zadruge postale mogoče v vseh državah: Za informacije glede organizacije teh posojilnih zadrug naj se interesanti obrnejo na Credit Union Division, Farm Credit Administration, Washington, D. C. FLIS. X Dinarji: ^a '$ 2.75........................100 Din $ 5.10.........................200 Din $ 7.20........................300 Din $ 9.60........................400 Din $11.70 $23.40 500 .1000 Din Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $25.00 pošljite............$26.10 Za $40.00 pošljite:...........$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Lire: $9.20.....................100 lir Za $44.00. Za $87.25........................1000 lir ..500 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1&49 w. Cerraak Rd., Chicago, Illinois IZ Mt NMBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) da prinesete s seboj tudi društvene znake. Ker je to ravno Marijin praznik, se potrudite, da nas bo veliko. Popoldne po litanijah v nedeljo imamo letno sejo in volitev odbora za prihodnje leto. Prosim vas, pridite vse, vsaj na to zadnjo sejo v tem letu, da bomo videle koliko nas je. Ce katera dolguje, je prošena, da poravna svoj dolg sedaj, ko gre leto h koncu. Zahvalim se vsem našim dobrim mamicam, ki so nam pripravile vse potrebno za banket, katerega smo pripravile v počast prevzvišenemu gostu nadškofu ljubljanskemu dr. Gregorij u Rožmanu. Prav lepa hvala vsem, ki ste pripravile toliko okusnih potic in drugih vsako vrstnih jedi in toliko darovale. Bog plačaj! — Nadalje se zahvalim našim kuharicam, ki so v kuhinji tako pridno delale. Saj lahko razumemo, da je bilo najmanj 100 milj dela na uro. — Hvala lepa Mrs. Mary G rum, da mi je pomagala toliko nabrati, da sva bili zdovoljeni, da nama ne bo zmanjkalo. — Hvala lepa tudi našim "kelnarcam" in vsem, ki so kaj pomagali. Vsem kličem Bog plačaj! Kako srečni in veseli smo bili, ko je bil prevzvišeni ljubljanski nadškof med nami, je pa že bilo poročano v Amer. Slovencu, dasi nihče ne more dovolj popisati kaj vse smo tedaj občutili, ko je bil visoki gost med nami. In ko se je poslavljal, je solza za solzo polzela po licih, ker nam je bilo hudo, da smo tako naglo izgubili visokega gosta, kateremu kličemo prisrčni z Bogom! M. Marinčič MLADA MATI PROSI ZA MOŽA Lewisburg, W. V a. — Z nenavadnim slučajem se je moralo baviti neko tukajšnje porotno sodišče. Zagovarjati se je moral pod obdolžbo ugrabitve 39 letni Wm. M. Roman, ki je pred osmimi leti ugrabil neko šest let staro deklico, katero je med tem poročil. De klica je zdaj stara 14 let in je mati 15 mesecev starega otroka. Mlada mati se je odločne potegnila za svojega moža in prosila za njegovo oprostitev češ, da ga ljubi in da je bi! vedno1 dober do nje. Mož pa se je izrazil, da je celi čas skrbel za otroka in ji preskrbel tudi potrebno vzgojo. Porota ni mogla priti do nikakega zaključka in zato se bo pričela nova obravnava. ———o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! POTOVANJE V AMERIKO PRED 34 LETI IN MOJE ŽIVLJENJE TUKAJ (Piše Mrs. J. Meglen) ' Pueblo, Colo, [ko sem premišljevala, da sem se Meseca decembra leta 1901 odpravila v to obljubljeno deže-sem se poslovila od svojih se ži- i0> pustila hišico očetovo, pri-večih staršev, brata in sestre. S jazni hribček sv. Antona in vse težkim in žalostnim srcem zlasti domače. Kako hudo mi je bilo, od ljubljene mamice, katero sem i<:er bi rada še enkrat videla svo-iz srca ljubila. Pa tudi od očeta j0 raater in očeta, ki so toliko je bila težka ločitev. Takrat sem iet za me skrbeli. Ko je človek rekla, da se bomo zopet videli doma, ne ve kaj so roditelji, to čez kaka tri leta, pa so se ta tri Sp0zna šele ko je na tujem, ko leta raztegnila desetkratno in še mora sam za se ski-beti. Vse to več in je preteklo od tedaj že 34 m; je §j0 po glavi v nočeh brez let, da sta v tem času umrla oče spanja. in mati. Drugo jutro smo se zopet pe- Iz naše vasi smo takrat poto- jja]; naprej po železnici. Doži-vali Julija Samec, ki je šla ta- ve\i smo pa nekaj groznega, ko-krat že v drugo v Ameriko, za maj tri uVe predno smo prispeli možem in pa Mary Blatnik. Vse v pueblo. — Danes je zadnji tri smo šle skupaj. Tako sem se dan naše dolge vožnje, smo re-torej odločila da poj dem z nji- zat0 smo bile pa tudi bolj ma. Od doma smo odšle že v za- eseje jn smo prepevale vesele Četku decembra, ker smo si re- pesmi ter se priporočale dušam kle, da bomo za božične prazni-, v vicah, da bi nas varovale pred ke že v Ameriki na mestu, ka- j ^svečami. Sicer smo se dušam mor smo bile namenjene, pa se v V;cah V so pot priporočale. Sponam ni posrečilo, ker smo pri- rahljale :-mo se besed, da je dospele šele 27. decembra. bra in sveta misel moliti za mrt-Ce se cenjeni bralci ne boste j ve, ki si sami ne morejo ničesar preveč dolgočasili, naj vam tu-;več pomagati, nam pa one lahko kaj povem, kako se nam je godilo med vožnjo in kaj smo doživele. — Karto za v Ameriko mi je poslala pokojna moja sestra Agnes Prelesnik, one dve so pa karto tam kupile. Tako smo se skupaj vozile na morju, kjer so bile moje tovarišice precej I bolne. Napadla jih je morska bolezen, katera pa meni ni škodila, da sem se precej dobro počutila. Pripeljali smo se srečno v New York; tu nas pa ženejo kot ovce ter nas sprašujejo, kam smo namenjene. Nekatere so od tukaj tudi nazaj poslali, zato ni j čudno, da se ta otok, kamor so nas prignali, imenuje "Otok solza". Ce tam le malo slutijo, 'pomagajo. L'. Bil je zelo suh in lii imel nobenega upetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljšo snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtniee, slabega apetita, glavobola, z gube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nevednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRIKER'3 EILBXm OF BUTTER WINE Joseph Tiiner Company, Chicago V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI • našega ljubega in nepozabnega moža in očeta Frank Pristow, ki je nas za vedno zapustil dne 4. decembra 1934. Že eno dolgo leto Te ni več med nami. Minilo je že toliko časa, ko je prišla novica kot strela iz jasnega neba, da smo Te na tako tragičen način izgubili; toda šele sedaj smo se vdali usodi in spoznamo, da Te ni več med živimi. Ta nepopisen udarec smo sprva imeli le za nekake sanje. Vsak dan smo poslušali, da bi začuli zopet Tvoj glas in Tvoj hitri korak, toda — vse zaman! Ni Te več nazaj in Te ne bo! Počivaj torej v miru božjem, dragi soprog in oče, in veseli se nad zvezdami s Tvojo drago hčerko Angelo. Zdaj sta zopet oba skupaj, toda v večnosti; saj sta se vedno tako ljubila. Mi žalujoči preostali bomo pa za Vaju tukaj v naši cerkvici prosili Marijo, da naj Vaju sprejme k sebi v večni dom in mir, kjer ni več trpljenja, ne solza in žalosti; saj sta oba sv. Marijo vedno tako goreče častila in k nji molila. Preteklo zdaj je leto dni, • odkar smo izgubili Te. Še vedno nas teži srce. —- — Prehitro si odšel od nas, utihnil Tvoj je mili glas. Spomin na Te pa še živi, in živel bo do konca dni, dokler se spet ne vidimo — nad zvezdami! . Žalujoči ostali,: MARY PRISTOW, sooroga; ANTONIA KOMIN, i MARY HUNTER, FRANCES in DOLORES, hčere; FRANK, RUDOLPH, IVAN, HENRY in VICTOR, sinovi. Johnstown. l'a„ dfie 3. decembra 193S. Tako so tudi nam po-raagalo duše v vicah in njih pomoč je bila tako očitna, d h nihče ne more dvomiti, da nam niso one pomagale in nas rešile strašne nesreče, kateri smo bile priča in smo jo z. lastnimi očimi videle. — Že ko sem odhajala od doma. sem se priporočila Materi božji in dušam v vicah za srečno pot in ne zaman. — Brzovlak v katerem, smo se vozile proti cilju, je drvel z vso silo, menda 90 milj na uro, ali še več. Na nekem ovinku, sedela sem ravno tako, da sem videla nazaj, sem zagledala strašen prizor, ko so se štirje vagoni našega vlaka .odtrgali in sicer ravno ta- da je kateri kaj bolan, da mu koj za tem vagonom, v katerem kaj "pofali", ga že postavijo v drugo vrsto stran od ostalih. — Tukaj smo končno srečno prišle skozi in tedaj nas ženejo v velik hotel v tem velikem mestu, kjer smo morale počakati na odhod vlaka, S katerim bi se peljale naprej. Nismo bile še dolgo notri, ko pride agent in pokliče po imenu ravno mene, da sem morala iti zopet na "Otok solza" z njim. Nisem vedela zakaj moram z njim, a ko sem prišla tja, sem morala pokazati svoje karte in pa pravice, da smem biti v Ameriki. Končno je bilo tudi to vre-jeno in so me pustili nazaj v mesto. Ni pa šel z menoj več tisti agent, sama sem morala hoditi nazaj. Bila sem seveda v ze-io neprijetnem položaju, ker mi ni bilo ne mesto ne hotel, popol-noma nič znano. Lahko si sami mislite .kakšen strah me je obhajal, ko sem se bala, da se bom smo 'ae tri sedele in se strahovito prevračali po strmini ravno pred nekim mostom. Strojevodja tega menda ni opazil in je z vlakom drvel kar naprej. En potnik je pa dal znamenje, da se je končno vlak ustavil. Od celega vlaka je ostal na tiru samo vagon za prtljago in pa ta, v katerem smo bile me tri. Pa ,naj tukaj kdo reče, da nam niso pomagale duše v vicah in pa Mati božja, h kateri smo se vsaki dan priporočale. Je pač res, da kdor se Mariji priporoči, ga nikoli ne bo zapustila. — (Konec prih.) Širite amer. slovenca? i v tem velikanskem mestu izgubila. Jok me je posilil in v srcu j sem goreče molila k Materi božji in dušam v vicah, naj bi me pripeljale v ravno isti hotel, I v katerem me čakajo one dve. Popolnoma nič nisem vedela kam grem, ko sem hodila okoli in gledala te visoke hiše. Naenkrat sem čutila, kot bi mi nekaj reklo, naj pred eno hišo vstopim in ne da bi se obotavljala, sem tako tudi napravila. Pa veste, hvala Bogu, da sem prišla ravno prav. Moje prijateljice so me že čakale, ko sem vstopila vsa objokana in preplašena. One so se z menoj pa še šalile, ko sem jim povedala, v kolikem strahu sem bila. Končrfo je prišel naš vlak, ki bi nas moral pripeljati v treh dneh do Pueble, pa nas je vzelo 6 dni, da smo prišli na mesto, ker je vlak vozil bolj daleč na okoli, namesto po bližnjici. Zopet smo stali eno noč in peljali so nas v hotel, kjer so bili sami črnci ter nam odkazali prav slabo sobo. Lahko si mislite, kako sem se bala, da so nas dali k tem Črncem. Celo noč nisem zatisnila očesa. Ka;j, saj morda nisem imela spanja za eno noč, vseh '27 dni mojega potovanja. Koliko solza je poteklo po mojih licih, SLUŽBO DOBI priletna ženska. Paziti na otroke, majhna hišna dela. Plača po dogovoru. Oglasite se pri: Jen-lie Zupančič, 3229 So. Karlow ivenue, Chicago. (6&7) Družinska PRATIKA ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasi-io o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. NaroČite jo takoj, dokler je v zalogi. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA SER. S LnL< 1S49 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Stra« I^"" "AMERIKANSKI SLOVENEC® H "Krščen denar" POVEST, Spisal IVO ŠORLI. "Ti? Kje boš pa botro dobil?" se je zasmejal MatijČek. "Če ne bo drage, bo babica — otrok bo le imel vsaj enega pravega botra. Sicer pa... mogoče, da bom le tudi botro našel." In lotil se je takoj stare Šilarice. Ta ga je skraja le debelo gledala. "Kaj te luna trka, da se v tako mešaš?" ga je vprašala. "I nič me luna ne trka," se je nasmehnil Martin in je resno nadaljeval: "Vidite, mati, na tisto mislim, da sem bil tudi jaz taka sirota, in da so mene ravno tako zaničevali, še predno sem bil pravzaprav človek... Kaj pa je ta ubogi črviček pravzaprav kriv? Dajva no, mati, napraviva to dobro delo!... In če je imel oni Močnikov tu gori res kaj opravka vmes, ga bo še toliko bolj peklo, cla so ravno njegovi sovražniki pokazali usmiljeno srce..." To je morda tudi odločilo. Zakaj proti večeru mu je starka naročila, naj pošlje po babici Gomilarjevim — tako se je pravilo ženskama — pošto, da bosta onadva, ako jima je prav. In drugi dan je bil krst. Otroka so prinesli že na vse zgodaj v hišo, a Martin je nalašč zakesnel, da so šli v cerkev šele proti koncu maše, ko je bila vsa vas na nogah. "Koga nas je sram?" je rekel — "Dobrih del ni treba kazati, a tudi ne skrivati!" In nalašč je odgrnil otroka vsakemu, ki ga je hotel videti. Ali revče je imelo grdo nagrbančen obrazek in je bilo čez vse slabotno in šibko. Martin se je moral sam pri sebi smejati, da naj bi bil ta nosek med dvema napihnjenima ličkama pod zaprtima očesce-raa "čisto Močnikov Peter", a dobro se mu je le zdelo, da ljudje v svoji smešni hudobnosti tako govore. Pri krstu se je Martin lepo in moško postavil. Komaj pa je gospod župnik odšel v zakristijo, je že imel velik svetel tolar v rokah in je rekel: "Ta tolar je zdaj otrokov za spomin na botra. Da se pa kam ne izgubi, ostane zaenkrat še pri meni. Ali od desetega leta naprej lahko pride otrok, kadar bo hotel, ponj in mu dam še deset od sto obresti nanj, kakor da mi ga je bil posodil; če bi pa umrl prej, mu jaz poskrbim pogreb. Le če bi se zgodilo, da bi odšel jaz iz teh krajev, izročim denar otrokovi materi, da ga bo ona hranila. Povejte ji to! Zdaj pa gremo malo k nam!" In pogostil je babico in staro Gomilari-co, da se nista mogli prehvaliti; babica je rekla, da se ji še pri bogatih krstih ni tako dobro godilo. Pa še za hčer je dal Martin Gomilarici nekaj s seboj. In potem je večkrat pogledal h Gomilarjevim in nikdar ni prišel prazen. Ko se je pa videlo, da je deček bolj in bolj bolehen, je Martin nekoč celo zdravnika, ki se je pripeljal skozi vas, poslal na svoj strošek dol. No, doktor je prinesel tako vest, da je otrok podvržen božjasti in da bo le siromak, tudi če bo živel. Ocl takrat je Martin še bolj pogostoma poslal ali pa nesel za otroka kak majhen dar. . In ko je potem Gomilarjeva deklina nazadnje le odprla usta in na Martinovo dolgo prigovarjanje izdala Močnikovega Petra, je Martin prevzel tudi sodnijsko jerobstvo nad otrokom; in ni odnehal prej, dokler stari Močnik ni odštel za sina precejšnje svote, ki je bila na sodniji položena za otroka. Sovraštvo Močnikovih do Martina se je seveda le še povečalo, ali ljudem se je Martin s tem bolj prikupil nego ne. Zakaj čeprav so bili drugače vsi za Močnika proti njemu, in akoravno Gomilariči-nih ni nihče maral, je človeška narava le taka, da jo veseli, če se komu kaj neprijetnega dogodi. In da je bilo tudi Močnika, ki je hodil kakor star petelin po vasi, enkrat pred svetom malo sram, mu je vsak po pravici privoščil. Bili so pa tudi taki, ki so rekli: "Res, da deklina ni nič prida — otrok je le nedolžen; in prav je, da ga čaka kak krajcar na sodniji. Vsaj občini ga znabiti ne bo treba rediti — ko je zanj preskrbel župan..." 7. Martin na svojem. Na deželi je hvala Bogu že še tako, da so gostilne polne le ob nedeljah in praznikih, čez teden pa večkrat po cele dni ni človeka blizu. Kvečemu da stopi kdo zvečer bolj na pomenek nego na drugo v kuhinjo; ali pa da pride mimo popoten človek, izpije merico vina, poje kos kruha in gre naprej. In dasi je Martin prav iskal dela — saj je prebelil in preslikal že vso hišo, lepo prebarval vse rožance in okvirje pri oknih, preuredil vso klet, da je bila vsaka stvar na svojem mestu, prekopal in presadil ves vrt okrog hiše, da je bilo zdaj podrtijo kar prijazno pogledati od zunaj in od znotraj; čeprav se ni branil ne metle ne lopate, ne peska ne cunje, da se je vse svetilo po hiši; in dasi je bilo tudi zunaj na njivah in na polju vse sproti podelano in pospravljeno, pa je nasadil Martin in nacepil še cele vrste sadnih dreves — časih se je le zgodilo, da mu je zmanjkalo vsakega posla, in da sta s starko sedela praznih rok za ognjiščem. Saj je tudi njej odvzel dela, kolikor je mogel, in bi bila skoro lahko ob delavnikih le nogavice pletla. In zdaj je teklo že leto, kar je bil Martin prišel v hišo. Pa še vedno se ni upal starke lotiti, da bi se mu bila izpolnila njegova najljubša želja. Napotil je bil res že večkrat druge ljudi, posebno Matijčka in ženske, naj bi ji vendar toliko kdo rekel, kako bi bilo prav, če bi imela tudi malo štacune, da bi ne bilo treba prenašati Močnikove osornosti, ko takim, ki zahajajo k njej, že skoro po-streči več ne mara; ali pa tako slabo, kakor bi se hotel znesti nad njimi. V trg za vsak funt soli človek pa tudi ne more hoditi. Ali vsaka beseda je bila zaman, in starka se je razjezila, če so ji le začeli govoriti o tem. Ali nima že dovolj stroškov, in ali mora izdati res zadnji krajcar, če bi ga tudi imela? Pa je začela naštevati, koliko in kdo je že obubožal na štacuni; in da Močnik tudi toži, kako mu nič ne nese; in vse take stvari, kakor jih najde, kdor hoče. Ljudje so potem povedali Martinu in tudi on je molčal, ker se je še zmerom bal, da se ni dovolj utrdil pri njej... (Dalje) Petek, Cj. decembra 193* TISKOVINE ss vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cerrnak Road, Chicago, Illinois V potu V potu svojega obraza se poti "Proletarec," da bi pred svojimi slovenskimi čitatelji, ki si od katoliške cerkve odpadli, pokazal papeža in vsaj cerkev v Italiji v čim slabši luči, kako je ta papež in ta cerkev za — vojsko v Afriki, "..cerkev v Italiji končno razgaljena.." meni slovenski odpadnik pred slovenskimi odpadniki. No naj imajo nekaj veselja in vsaj nekaj tolažbe, saj utegne te robe nekoč hudo primanjkovati, ker tudi roba ni taka, kakor jo hoče list čitateljem prikazati. Kaka vojska je silno pre-kerna zadeva. Saj člankar ne bo tako naiven, da bi kaj ta kega ne vedel, in ko ni vojske bo lahko kdo morda tako go voril in pisal, če je pa vojska, bo pa zopet drugače govoril in pisal. Pri papežu in cerkvi se ne bo kaj takega dogodilo, naj člankar še tako "razga-ljuje," kak kardinal ali kaplan f)a ni papež, niti morda cerkev, pač pa se dogodi kaj takega — socijem in to je Proletarčeva žlahta. Papež ali cerkev ni nobena politična stranka, da bi morda odgla sovala za ali proti, pač pa je bila taka politična stranka celo zelo vplivna politična stranka, bivša Social demo kratična stranka v avstrijskem parlamentu med — vojsko. Med vojsko, poudarim in podčrtam. Ko je bilo 1. 1917 na tem, da bi morda Avstrija sklenila poseben mir, je dr. Ellenbogen v parlamentu vehementno napadal vsako tako misfel in jo označil za "golo in sramotno prelomitev vere" in nemški radikalci so social demokratom gromovito aplavdirali. Prav socialdemokratična stran ka je bila za nadaljevanje vojske v tistih časih in pač — med vojsko. (Glej: Czernin—-The World War — str. 30.) S tem nikakor ne trdim, da bi bila socialdemokracija kot svetovno naziranje ali kot politična stranka za — vojsko, ali da bi morda jaz- bil za laško vojskovanje v Afriki. Konšta tiram le gola dejstva. "Proletarec" naj se še tako poti, kriči ali razgalja, ampak ne bo ničesar razgalil, kveče mrf le nekaj zavil, ker bo tež ko kaj našel, cla bi papež ab cerkev zavzela kako napačno naziranje o — vojski, bodisi, ko še ni vojske, ali ko je kaka vojska. Kaka želja je lahko oče misli, ampak misel je pogostoma napačna. Tudi v tem slučaju je napačna. Ampak pri Sv. Petru so — zvonili, ko je bila — mobilizacija. No — od druge strani se poroča, da so zvonili, ker vsak dan zvonijo. To so muhe. Zopet pa — ampak. Papež sam je nekaj govoril dne 7. sept, in kardinal Schuster je govoril dne 28. oktobra o — neki civilizaciji — toraj, pravi "Proletarec" sta za — voj sko. Hm? Tako — sklepanje je prav, kakor to-le: Ko dežu je je mokro, hlače s o mokre, tioraj je — deževalo. Capito. In — civilizacija. Zopet pre kerna roba. Zal, da se ne da ločiti od — meča. Tudi na rodna svoboda je civilizacija, krogi posedali po kavarnah in PIL J. L UilU ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Phone: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH S: SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen 1.1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, -:- Joliet, Illinois SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade........................................10c Ducat ..............................................40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI (Velikost 5^x4H) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad.................. - 10c 6 razglednic........................-...........60c Ducat (12) razglednic..............$1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE (Velikost 8^x5^) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad........................15c 6 razglednic....................................75c Ducat (12) razglednic ............$1.25 Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Ko je šlo za Koroško, so neki srkali kavo. Nemci so poprije li za — meč, zasedli Koroško in tedaj so v Parizu določili — plebiscit, Koroška je šla fuč. Pa posedajte za pečjo in srkajte kavo. Žal, da v Abesi-niji ne gre brez vojske. Ampak tudi člankar ne bo trdil, da bi tam pri korupciji in su-ženstvu ne bilo treba neke civilizacije. Ali je za — sužen stvo in korupcijo, ker ne gre pač brez orehi. - meča? So trdi Ampak kardinal Schuster je "odobril fašizem brez ovinkov in ga hvalil, češ, da je dvignil moralo, in delovno silo italijanskega ljudstva." Pustimo Afri ko, ostanimo doma na sloven sko — laški meji. (Konec prih.) --o- Širite amer. slovencai POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111, Tel. Canal 4534 6000 LET STAR GROB Blizu Chalonsa sur Marne' Franciji so odkrili kopači grob' ki ga cenijo na 6000 let starosti. V grobu so našli več njakov, nakit, kos kristala i» orodje, s katerim -se kres« ogenj. j o "Slovenski katoliški dnevni nas druži, da se razkropIienl ned tujci, ne izgubimo njimi.—- ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmern«' delo jamčeno, postrežba solidna. S« priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in 11 cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od Johft Koclievarja West Side Distributor of Monarch Beer 2215 W. 23rd Street Telefon Canal 6177 CHICAGO, ILL. DR. JOHN J. ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700_ Phone Canal 9694—9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTIC BROTHERS ~ — SLOVENSKA LEKARNA -- 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 Krasne ^ V« V fZfMnP* ilozicne m^ JASLICE TiwrlnaT ^ si lahko naročite iz naše knjigarne in sicer: PAPIRNATE JASLICE Male oblike, lepo narejene, komad............20c Male oblike, lepo umetno narejene, komad ........................................................35c Srednje oblike, lepo umetno narejene, komad ........................................................ Večje oblike, zelo lepo narejene, komad....................................—................ SESTAV ZA JASLICE Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mi*1 ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizor ■ Ti sestavi stanejo: 0k Male oblike ................................................ Malo večje oblike........................................ Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo g za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po • teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik strosK C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois