Leto LXIV Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v četrtek, 20. avgusta 1936 Stev. 189 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za SLOVENEC ček. račun: Ljub« liana št. 10.650 ia 10.349 za inseralei Sarajevo Stv. 7563. Zagreb štv. 39.011, inozemstvo 120 Din ^^ mtm mSBF KttM ■ ^^BHF B3B ^^H UredniSt Kopitarjevi UL6/I11 jeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205» ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku Zopet bodo padate glave V torek, 18. t. m. se je v tako zvara palači stebrov v Moskvi, ki je nekoč bila razkošno shajališče visokega ruskega plemstva, začel proces proti celi šumi ruskih državljanov, ki so obtoženi, da so hoteli spraviti s poti Stalina in njegove prijatelje ter strmoglaviti sedanji režim. Da stvar ni majhnega pomena, dokazuje razun ljutega pisanja sovjetskega tiska tudi dejstvo, da je omenil proces par ur, preden se jc pričel, sam predsednik osrednjega izvršilnega odbora sovje-tov, stari Kalinin, ko je odlikovali dva sovjetska letalca in ob tej priliki dejal, da so »obtoženci današnjega procesa bili v zvezi z najhušimi sovražniki^ sovjetske unije«. Sicer se je pa ta proces začel tn insceniral tako, kakor dozdiaj vsi podobni procesi zoper »sovražnike sovjetske Rusije in delovnega ljudstva« im je napravil isti vtis kaikor njegovi mnogoštevilni predhodniki: da gre za zastraženi e opozicionalnih elementov v ruskem narodu in v komunistični stranki sami, ki morajo biti mnogoštevilni in precej opasni. Da je tudi ta nova zarota, ako je sploh zarota, kakor to predstavlja Stalinov režim, ki se trudi spraviti obtožence v zvezo s fašizmom, vznikla v ruski komunistični stranki sami, je izdal sovjetski tisk sam, ko dolži avtorstva Trockega, ki živi v Kristiansandu blizu norveške prestolice. Očividno je več kot smešno spravljati Trockega v zvezo s kakšnim Hitlerjem, kakor bi to sledilo iz pisanja sovjetskih organov, im zato zasluži Trocki vero, ko izjavlja, da je ta obdolžitev »eden največjih bluffov politične zgodovine«. Kako naj Trocki opravlja posle mednarodnega fašizma, ko pa je obenem insceniral špansko antifašistično revolucijo, kakor to jasno sledi iz pisem, ki so jih našli v njegovi vili v Kristiansandu fašisti, ki so se s ponarejenim nalogom norveškega ministrstva notranjih zadev izdajali za policijske agente. Zelo čudno je tudi to, da so se sovjeti spravili nad Trockega ravno v času, ko z največjo vnemo dela za pToletarsko diktaturo po vsej Evropi, za katero sovjeti sami nabirajo stotine milijonov rubljev ter pošiljajo v Španijo orožje, bencin in živila. Ali je morda res, kar trdi ultraekstremistično krilo evropskega boljševizma, da sovjeti delajo to samo zaradi lepšega (da namreč podpirajo španske tovariše), v resnici pa, da jim španska revolucija ne gre v račun, ker je spravila njihovo mednarodno politiko v žagalo? Na vsak način je tukaj nekaj, česar zaenkrat ni mogoče odgonctati. Vsekakor je gotovo, da sovjetski režim Trockega, o katerem mnogi trdijo, da dela z njim pod eno odejo, smrtno sovraži, kakor sovraži Zinov-ieva in Kamenjeva, katera dolži, da delata vzajemno s tem Židom. To sle-dinje pa je zelo neverjetno, ker živita oba v izgnanstvu v Aziji in kdor pozna sovjetski policijski režim, se more le pomilovalno smejati možnosti, da bi si s Trockim dopisovala ali kakorkoli že bila z njim v dotiku. Pač pa je več ko verjetno, da opozicionalci, ki stoje sedaj pred sodiščem, pripadajo oni isti orto-doksni struji boljševizma, ki že dolgo ni zadovoljna s Stalinovo notranjo in zunanjo politiko in se le slučajno strinja s Trockim, ki je tudi bil izobčen in pregnan zato. ker je hotel biti bolj boljševiski, nego je Stalinov boljševizem sam. Imamo torej opraviti s skrajnim levim krilom ruske komunistične stranke, ki ruje naprej proti ofi-cielnemu komunizmu režima in se ni dala zastra-šiti po lanskem procesu zoper morilca tajnika petrograijskega mestnega sovjeta Kirova. Ta opozicija ima svoje celice razpredene po vsem ogromnem teritoriju sovjetske Rusije in je posebno številna v Petrogradu, kjer ni toliko pod kontrolo, kakor bi bila v Moskvi, in ima od nekdaj svoje posebno močne postojanke tudi v Ukrajini, kjer je Stalinov režim najbolj nepopularen in naravnost obsovražen ne samo med ukrajinskimi nacionalisti, ampak tudi med ukrajinskimi komunisti, ki v svojem ukrajinskem revolucionarnem srcu težko občutijo diktaturo iz Moskve. Gre torej za čisto ruski, že dolgo časa ukoreninjeni in podtalno rujoči pojav, ki je čisto naravna posledica tlačenja vsake svobode in ki očividno narašča, ker ga niti najhujše represalije brezobzirnega režima niso mogle izkoreniniti. Brez dvoma pa je neposredni vzrok, da ie nezadovoljnost opozicionalnih krogov izbruhnila prav v sedanjem irenotku ta, da je letos obiskala sovjetsko Rusijo huda suša, podobno ka.kor Severno Amerko. Zelev je jako slaba, za polovico manjša od normalnih let, kair pomeni seveda za tako državo katastrofo, ki jo bo mogla premagati sanro z največjimi žrtvami. Cene so šle zelo navzgor, kat seveda hudo zadeva predvsem delavski sloj in uradnišivo. Vsa centralizacija, racionalizacija in kolektivizacija ter načrtno gospo-dsrsivo ni moglo izboljšati produkcijc tako, da bi zadostovala potrebščinam ogromnega števila ruskega prebivalslva in še danes primanjkuje najbolj nujno poirebnih vrst blaga, Tako zvana sta-honovščina ni dala tistih čudežnih rezultatov, ki iih je režim od nje pričakoval, ampak je le rodila nezadovoljslvo, k' ga seveda opozicionalni elementi pridno izrabljajo. Ugodno tarčo za streljanje opozicije nuja tudi zunanja podtika diktatorja Stalina, ki se je tako zelo zapletel v evropske zadeve, v katerih se mu dopade vloga odločilnega in nadvse iskanega zaveznika, da sedaj'pretežna večina ruskih fabrik dela samo za vojno, dočim zaradi tega seveda zastoja proizvajanje produktov, ki so potrebni za življenje delovnega ljudstva. Sploh se Stalinova zunanja polilika opoziciji ne dopade, ker odvaja rusko boljševiško poliliko od njenih pravih ciljev, to je od čim skorajšnjega zre-volucioniiziranja Evrope v smislu Marksovcga uto-pizma in zavaja Stalina v čedalje večje koncesije, mentalitet'. in ciljem evropske politike in kulture, česar ortodoksni komunisti nikakor ne morejo razumeti, še manj pa odobravati in sodelovati. Za režim pa ie odločilne važnosti nekaj drugega. jeseni pride na vrsto načrt nove ustave ruske sovjetske unije, o katerem smo že obširno govorili in ki uvaja neke demokraciji podobne svoboščine. Režim hoče zato sedaj ziinovjevsko opozicijo zastrašiti, da ne bi uvcljavljenje nove ustave preveč sprostilo dejavnosti opozicionalnih elementov, ki bi mogli biti zapeljani v skušnjavo, da bi se njenih svoboščin hoteli v preveliki meri posluževati. V dosego tega namena bo tedaj v kratkem v sovjetski Rusiji, tem obljubljenem raju vseh, ki so nezadovoljni z zapadno kulluro, zopet padlo Ultimat na Daljnem vzhodu Japonska prodira čedatje globlje v Notranjo Mongolijo Protisunek Sovjetske Rusije v pokrajini Kvansi London, 19. avg. TG. I^euter poroča iz šan-gaja, da se je njegov dopisnik razgovarjal s potniki in begunci, ki prihajajo i/. Notranje Mongolije. Pripovedovali so mu, da v Notranji Mongoliji Japoncev kar mrgoli. Ne samo pokrajina Čaliar h kateri pripada sedaj tudi del pokrajine Hopej, je posejana z Japonci, marveč prodirajo oni v gostih trumah v pokrajino Suj-jan, ki postaja popolnoma Japonska. Povsod se za japonsko armado vsipa jata trgovcev in »učiteljev«, ki odpirajo trgovine in ustanavljajo japonske »šole«. V Čangpeju so 500 mongolskih družin prisilili, da je vsaka po enega člana družine poslala v n jihove šole. Na zunaj imajo japonske »šole« čisto pravilen značaj in nosijo tudi nedolžna imena. Dejansko pa so to vojne šole, ker sprejemajo v nje samo »dijake« od 15 do 25 let stare. Namen japonskih »učiteljev« je, da si vzgojijo častnike, ki bodo kasneje mongolsko vojsko organizirali in vodili po japonskih smernicah in v službi Japonske. Kakor so to storili že v Mandžuriji, tako silijo Japonci tudi mongolske kmete da morajo pridelovati opij. Nadalje je Japonska izdala po- sebne carinske predpise, ki vse blago iz Notranje Mongolije, ki gre čez Kalgan, vdnrijo s silno visokimi carinskimi dajatvami, medlem ko odpade vsa carinn, ako isto blago gre čez Dolo-nor v Mandžuriji. Isto se godi tudi z blagom, ki ga Mongolija i/, inozemstva uvaža. No tn način je Japonska tnkorekoč že popolnoma uničila vse starodavne trgovinske zveze med Mongolijo in Kitajsko ter je deželo tudi gospodarsko nase navezala- Pristanišče Tjencin, ki je v precejšnji meri živelo od trgovine v Mongolijo, hira in umira odkodeT je mongolska trgovina usmerjena na druga, japonska pota. Ker je za notranjo Mongolijo tudi trgovinska cesta skozi Urgo v zunanji Mongoliji, ki jo imajo pod oblastjo ruski sovjeti, zaprta, je notranja Mongolija tnkorekoč na življenje in smrt predana Japonski. Medtem ko Japonska čisto načrtno prodira v notranjost Azije ter od spodaj navzgor v bok sovjetski Sibiriji in je odkrhala že ogromna cesarstva od starega Kitaja, sc južna Kitajska fiod vodstvom čankajšeka še trudi, da bi vsaj am ohranila državno supnost med pokrajinami, ki tvorijo takoimenovano »malo Kitajsko«. Tu- kaj ji dela težave avtonomistični pokret v Can-tonu, ki ga podpira inozemski denar, a v najnovejšem času se je na tem prostoru zopet pojavila sovjetska Rusija, ki s pomočjo svoje Komunistične organizacije skuša svoj vpliv raztegniti globlje v Kitaj in tako zaustaviti prodiranje Japonske. Čankajšekov ultimat Tako se je zadnje dni dvignil nevaren upor v velikanski pokrajini Kvansi, kjer se je ustanovila neodvisna revolucionarna vlada. Maršal Čankajšek je uporniškim generalom poslal ultimat, da bo v treh dneh z vojsko vpadel v Kvansi in jo zavzel, ako se uporniki prostovoljno ne umaknejo v 3 dneh. Toda zdi se, da stoji za Kvansijem sovjetska Rusija. Govorijo eelo o vojaški zvezi sklenjeni med sovjetsko Rusijo in uporniškim poveljnikom Kvnnsija generalom čenminšujem. nn podlagi katere je sovjetska Rusija obljubila Kvnnsiju vojnško pomoč proti kitajski vladi in ludi proti Japonski, v primeru, da bi Japonska hotela prodirati tudi čez mejo te pokrajine. Povelje Moskve: „Kotjite!" London, 19. avgusta, b. »Daily Mail« javlja, da je poslušal moskovsko radio postajo, ki je sinoči (18. avgusta) napovedala sledeče iz Španije: »V Madridu je izbruhnil upor nasprotnikov republike. Oblast ga je z lahkoto takoj zatrla. To dokazuje, da je treba poleg vojaških ukrepov, ki bodo zagotovili zmago ljudske fronte v Španiji, brez vsakega ozira iztrebiti vse monarhistično misleče ljudi, vse duhovnike in vse druge zaveznike fašističnih upornikov. Iztrebljenje teh elementov se mora brez oklevanja in brezobzirno nadaljevati do konca«. Grozodejstva rdečih po vsej Španiji Pariz, 19. avgusta, b. Tukajšnji »Matin« poroča iz Barcelone, kjer je njegovega dopisnika rešila angleška vojna ladja »Venezia«, da tudi v Barceloni pokoljev še vedno ni konec. Tako so katalomski komunisti talce, ki so jih imeli zaprte na ladji »Cid«, privezali nn železne drogove in jih pometali v morje. Gre za 145 talcev, ki so na tako žalosten način končali. Reuter poroča, da so včeraj komunisti razstrelili velikanski kip Srca Jezusovega v bližini Madrida, ki je stal na mestu, ki je označen kot zemljepisno središče Španije. Na njegovo mesto naj bi prišel spomenik padlim miličnikom v obrambi Madrida. Na h riž pribijajo ... „Goreče človeške baklje" Na dvorišču jetnišnice v Almendrenoso so komunisti p r i b i 1 i 38 talcev in ujetnikov na lesene križe, jih polili z bencinom ter jih nato zažgali. Med temi gorečimi bakljami so uganjali potem nepopisne orgije. Današnji »Diario de Lisbona« objavlja podrobnosti svojega posebnega dopisnika iz Almendra-leha v katerem pravi med drugim: Zverinstva marksistov so dosegla povsod vrhunec. Te dni so tukaj na zverinski način pobili 80 oseb. Žrtve so žive razpeli na križ, jih potem polili z bencinom in jih zažgali. Na ta način so ubili nekega tukajšnjega posestnika. Pred tem pa so pred njim še žive zažgali njegove otroke. Se prej pa so marksisti brez vsake obsodbe v mestni ječi poklali 38 pristašev desničarskih strank. i50 bogostovcev pobitih V Barceloni je popadla zverinska pobesnelost najbolj mladino, med njo pa dekleta, ki imaio svoje peklensko veselje na tem, da smejo streljati po političnih nasprotnikih ali jih kar osebno z nožmi poklati. Na ta način je bilo od mladih tolp pobi-t i h 150 bogoslovcev in je neki Amerikanec, tovariš »Matinovega« dopisnika to grozno dejanje z lastnimi očmi videl in potem skoraj znorel. Reuter pa poroča iz Madrida, da je morala vlada zapoved, da zvečer zaradi nevarnosti letalskih napadov ugasnejo vse luči, preklicati, ker so nočno temo poklicne morilne tolpe izrabljale za svoje krvave pohode po mestu. Kakor hitro so se ugasnile luči, so zasedle mesto skupine tolovajev, ki so poljubno morile po mestu. Policija v Madridu je mnenja, da je na ta način izgubilo življenje vsaj 1.000 ljudi, ki so jih vsako jutro pobrali in potem na kupih sežigali. Vse najlepše palače so izropane, umetnine so neznano kam izginile. Reuterjev urad je na podlagi zanesljivih podatkov izračunal, da je moralo dosedaj v Španiji pasti najmanj 50.000 mrtvih in je gotovo že 175.000 ranjenih žrtev državljanske vojne, — 3t frančiškanov pobitih »Osservatore Romano« piše, da je frančiškanski provincijal v Kataloniji sporočil, da so 29. julija rdeče čete napadle samostan, ga porušile in poklale 31 frančiškanov. Provincijal se je rešil samo slučajno. Rdečkarji so razrušili še dva sosedna frančiškanska samostana. Vsak dan 20 Dopisnik »Daily Telcgrapha«, ki se nahaja v Malagi, opisuje strahote v obalnih mestih južne Španije, kjer vladajo komunisti. Komunisti se za madridsko vlado ne brigajo več, ampak vladajo čisto po svoje v zvezi z anarhističnimi združenji, V Malagi mora vsaka hiša nositi nad vratmi rdečo ali črno zastavico. Brez nje je v nevarnosti, da je takoj ne požgejo. Vsako noč streljajo komunisti talce in politične osumljence na pokopališču. Pripeljejo jih v skupinah od 10 do 15 z avtomobili na pokopališče, kjer jih strelja nalašč za to postavljena četa, ki sploh drugega posla nima. Komunistom so padle v roke liste z imeni članov nacionalističnih združenj. Vsakdo, ki se na tej listi nahaja, je brez usmiljenja ustreljen. Navadno padejo tudi člani njegove družine. Dopisnik pravi, da bo to krvoločno prelivanje krvi komunistično oblast najprej upropa-stilo, ker sc obračajo od njih in derejo v nasprotni tabor tudi navdušeni marksisti, ki so si obrambo republike predstavljali drugače. V Siguenzi so komunistične tolpe zaprle v škofijsko hišo škofa in nekaj kanonikov, nakar so poslopje zažgale in so škof z drugimi vred živi zgoreli. Siguenza je sedaj v rokah upornikov in so zemeljske ostanke škoia z vsemi častmi pokopali. Havasov posebni dopisnik poroča iz Malage: Trgovine so skoraj vse odprle in delo se je povsod ponovno začelo, (oda vzlic temu daje Malaga kaj žalostno sliko. Več od 100 hiš je sežganih, zlasti v središču mesta in v aristokratskih okrajih. — Tuje trgovine so razobesile zastave svojih držav in tako so jim uporniki pri obstreljevanju prizanesli. Vse sumljive osebe takoj ustrele. Vsak dan aretirajo okoli 50 ljudi in jih vsaj 20 med njimi po kratkem postopku ustrele. To streljanje opravlja marksistična in anarhistična mladina. Sploh so v Malagi kakor tudi v drugih krajih anarhisti in komunisti gospodarji položaja. V primeri z Madridom je pa življenje v Malagi vendarle lagotnejše, čeprav je vojaški položaj mnogo težji. Po bojiščih Borba za Irun Komunisti streljajo na Kristusov kip Dunajska vremenska napoved: spremenljivo, obilnejša oblačnost, nugnenje k nevihtam, nič več tako toplo. nekaj glav ljudi, ki imajo drugačne nazore, kakor iih imajo diktatorji v Kremlju. Pač zelo krepek dokaz, kako je razumeti listo »demokratično svobodo«, ki jo obeta novo ruska sovjetska ustava, in tisto »svobodo prepričanja«, ki io opevaio vodje evropske »Ljudske fronte«, ki so tudi pri nas našli nekaj lahkovernih učcnccv. Henday, 19. avgusta, b. Kakor je bilo včeraj napovedano, so davi uporniki na področju San Sc-hastiana in Iruna prešli v odločno ofenzivo. Od ranega jutra grmijo topovi in številne strojnico bruhajo iz sebe ogenj. Takoj, ko je pričela kano-nada, so pričele bežati čez mejo žene z otroki levičarskih funkcionarjev, ki se borijo v San Selm-stianu in (runu proti upornikom. Upornike podpirajo številna letala, ki so v premoči nad vlnd-I nimi. V teh borbah sodelujejo tudi uporniške vojne ladje, ki bombardirajo vso obalo do francoske meje. Hcntlay, 19. avgusta. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Streljanje na bojišču pri Irunu je trajalo vse popoldne. Š francoske strani se je lahko zelo dobro opazoval razvoj borbe. Bojišče obeh nasprotnikov je v razdalji 200 m. Strelski jarki so izkopani za hišami Iruna. Posebno med karlisti vlada veliko navdušenje. Njihove bojne vrste se spoznajo po tem, da nosijo njihovi voj-ščaki rdeče čepice. Ob 18 uri je prišel vladni oklopni vlak, ki jc Ic počasi napredoval, ker jo bila nevarnost, da jc proga že porušena. Uporniki so začeli živahno streljati na oklopni vlak, vendar pa streli niso povzročili nobene škode. Nekaj strelov je padlo na francosko ozemlje. Oklopni vlak se je ustavil kakih 100 m pred strelskimi jarki upornikov, nato pa se je vrnil v Irun. Uporniška križarka »Hispania« je bombardirala včeraj celo popoldne utrdbe okoli San Seba-stiana. Vendar pa so utrdbe ostale tako rekoč nepoškodovane. Okoli utrdb pa je zemlja vsa razrita od granat, ki so izkopale jaine, globoke do I m. Jame so posebno globoke okoli francoskega konzulata. Človeških irlev ni bilo. Oh 17.4.r> je vladno topništvo začelo streljati nn križarko. V teku včerajšnje borbe je bila poškodovana križarka »De-clnrnsione«. Ob 19 uri se ie križarka umaknila in prenehala z obstreljevanjem. Burgos, 19. avgusta. A A. Havas poroča: Štab I nacionalne junte objavlja, da so nacionalistične čete na bojišču Estremaduru zavzele še nekaj vasi in da so dosedaj na tem bojišču odvzele vladnim četam nad 20.000 pušk. V pokrajini Segoviji jo bilo sestreljeno eno vladno letalo. Na odseku Giii-pusco se nadaljuje napredovanje nacionalističnih čet. Navarski oddelek je žc blizu Iruna. Nacionalna junta je sklenila, da se vsi kaplari, podnaredniki in naredniki povišajo v višji čin. Na južnem bojišču Bitka pri Granadi Lisahona, 19. avgusta. A A. DNB poroča: General (Jtiiepo de Liano je o polnoči sporočil po radiju, da so uporniške čete izpadle iz Granade, da bi vzpostavile boljše zveze s četami generala Varele. Uporniki so se borili zelo srdito in so pri tem potolkli marksiste in jih pognali v beg. Zaplenili so rdečini četam 7 topov, II strojnic in 12.000 pušk. V itondisu so komunisti pobili nn podlagi obsodbo svojih prekih sodišč 480 oseb. V drugem mestu je iiilo ubitih 245 oseb. Nacionalistične uporniške čete so napredovale v smeri proti Malagi. Čete generala Varele so 26kin pred mestom. General Castelion pripravlja napad med Antequero in Granudo, da bi tako prodrl skozi vladine položaje severno od Malage. Lisi pravi, ilu so komunisti v Malagi mobilizirali \se meščanstvo. Tujci pa so zapustili mesto. Vladna poročila: Madrid, 19. avgusta, b. Vlada poroča, da sc njene Čete v pokrajini Estremaduri izvojevale ve liko zmago nad vstaši, tako da bodo v najkrajšem času presekale zvezo med severno in južno arma Nadaljevanje na 2. 6trani spodaj. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 19. avg. Danes popoldne je bila redna seja ljubljan jkega občinskega sveta, pri kateri je zastopal bansko upravo svetnik dr. Amon Schrey. Sejo je otvo-ril in vodil župan dr. Adlešič, ki 6e je s toplimi besedami najprej »pominjal pokojnega mestnega župnika Janka Petriča, čigar spomin je mestni svet primerno počastil. Sporočil je dalje, da je podžupan dr. Ravnihar odšel na dopust, kar je občinski svet sprejel na znanje. G. župan je nato imel naslednji govor: Govor župana Vzrok, da sem vas povabil na sejo mestnega sveta sedaj med poletnimi počitnicami, leži v tem, da je predmet današnje seje velike važnosti, morda največje važnosti od naših drugih občinskih sej, ki smo jih doslej imeli, pa tudi nujna. Gre namreč za vzpostavitev likvidnosti naše Mestne hranilnice. Že od vsega početka svojega nastopa na tem mestu sem smatral kot najvažnejšo nalogo ureditev mestnih financ, poleg tega pa normaliziranje poslovanja Mestne hranilnice. Zato sem od vsega početka in pri vseh svojih invervencijah v Belgradu trkal neprestano na merodajnih mestih, da bi mogel naši občini dobiti posojilo pri Državni H. B., s katerim bi občina mogla kriti vsaj del svojih obveznosti pri Mestni hranilnici in ji s tem pomagati do gotovine in likvidnosti. Kakor vam je že znano, je MOL sklenila že 28. februarja 1934, da prosi za zaščito Mestne hranilnice pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ta prošnja Mestne hranilnice ljubljanske od 1. marca 1934 pa še do danes ni rešena, ker ni mogla Mestna hranilnica nuditi zadostne garancije za odplačilo določene lestvice obrokov na posamezne hranilne vloge. Višina teh do danes nedvignje-nih obrokov znaša nekaj nad 56 milijonov Din. Tudi prejšnje občinske uprave so se ponovno obrnile na DHB, da bi dobile tako posojilo. Vendar napor prejšnjih občinskih uprav mesta Ljubljane tekom leta 1934 in 1935 ni uspel iz razlogov, ki jih tukaj nočem obravnavati. Na našo ponovno prošnjo in intervencijo pa je DHB pristala v toliko, da je poslala letos junija meseca svojega zastopnika, gospoda Stakiča v Ljubljano z naročilom, da pregleda podrobneje poslovanje Mestne hranilnice, kot tudi finančno poslovanje naše občine. Gospod Stakič je oboje temeljito pregledal in ugotovil, da so finance našega mesta na potu ureditve in da se je finančno stanje mestne občine zboljšalo in da občina krije danes v redu vse svoje obveznosti. Zato je napravil ugodno poročilo na DHB, ki je nato v svoji seji od 30. julija 1.1., uvidevši, da je finančno stanje naše občine mnogo povljneje in da se bliža koneč-ni ureditvi, v načelu odobrila naši občini posojilo v znesku 30 milijonov Din. Kot pogoji tega posojila so nam bili označeni: 7% obrestovanje pri 15-letni amortizaciji, kar se lahko znači kot veliko ugodnost, ako se primerja posojilo mestu Zagrebu, kjer je znašala obrestna mera 8% in amortizačna doba 10 let. Zato čutim prijetno dolžnost, da se ob tej priliki posebej zahvalim tudi na tem mestu vsem, kateri so pokazali pri tem svojo naklonjenost našemu mestu: v prvi vrsti našemu voditelju, gospodu notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, dalje upravi DHB, zlasti g. upravniku Dju-riču in upravnemu svetniku ministru Bariču, pa tudi gospodom, ki so pregledovali naše finančno poslovanje g. Stakiču in ravnatelju Banjacu. Predno pa bo to posojilo izplačano, je potreba, da izvede MOL še druge važne korake v konsolidacijo mestnih financ in financ Mestne hranilnice, in sicer razbremenitev MOL pri Mestni hranilnici. Prejšnje povojne občinske uprave so nam- do. Vladne cele so se zabile v uporniške vrste kakor klin in bo vsak čas prišlo do razdružitve obeh armad. Vladno topništvo je zadelo uporniško križar-ko »Almirante Severa« ler ji prizadejalo pogubo-nosen udarec. Težka granata je ladjo zadela tako, da se je nevarno nagnila na eno stran. Iz Bilbaoa pa je prispela vest, da se je križarka potopila. Uporniki so z izgubo omenjene križarke hudo udarjeni, ker jim za blokado severnozapadne obale ostane le še križarka >Espana« in nekaj ru-šilcev. Anglija enkrat enim potem drugim Sevilla. 19. avgusta. AA. Havas poroča: General Quiepo de Liana je izjavil po radiju, da je ugotovljeno, da so bombo, ki jih uporabljajo vladne čete, angleškega izvora. Dalje je po radiju povedal, da angleško društvo »Telcgraphic IJnion«, ki jc lastnik telegrafskega kabla med Španijo in Kanarsk+mi otoki, ne dopušča telegrafskih in telefonskih pogovorov generalu Francu, ker ga smatra za upornika. Na koncu svoje izjave je general rekel, tla prosi Boga. da bi dal nacionalnim silam v Španiji možnost, da nekoč dostojno odgovore na to početje. Havana prizna uporniško vlado Havanna, 1!). avgusta, b. Zunanji minister je izročil vladi predlog, da se prizna sedanja uporniška vlada v Burgosu kot edina legalna vlada v Španiji. Kakor se čuje iz Santiago do Chile, se jc čilska vlada priključila pobudi Urugvaja, da posreduje v španski meščanski vojni. Unamuno in Maura ustreljena ? Paril, 19. avgusta, b. Tukajšnja izdaja >New-york Heralda« potrjuje vest, da je bil v Salamanci ustreljen od anarhistov profesor Miguel Unamuno, znani španski književnik. Unamuno je že dovršil 85 let. Miguel de Unamuno je bil svojčas v prvih levičarskih vrstah v Španiji in so ga prejšnji režimi tudi preganjali, toda v zadnjem času je oslro nastopni proti komunistom in sindikalistom. Ta vest, ki so jo najprej objavili po informacijah iz Portugalske francoski desničarski listi, doslej še ni jiotrjenn od nobene strani. Ustreljen je baje tudi Miguel Maura. Cartagena uporniška London. 19. avgusta, b. Potrjuje se, da so uporniki v resnici uspeli s svojo akcijo v Carta-geni. Carlagena je poleg Feroia in Cadixa najvažnejše pomorsko oporišče v Španiji, ki ga je avoječasno zgradil Krupp in ga je oborožila z najmodernejšimi topovi tovarna Vickers Armslrong. V Cartageni je najvažnejša ladjedelnica in tovarna dinamita. V neposredni bližini mesta je Los Alcazaros. edino špansko oporišče za vodna letala. Cartagena pa velja tudi kot oskrbovalno središče za Madrid. reč preveč izčrpale Mestno hranilnico za MOL in najele pri njej posojilo v višini z okoliškimi občinam skupaj 115 milijonov Din. To posojilo pri Mestni hranilnici je bilo sklenjeno na daljšo dobo 25 do 50 let, dočim Mestna hranilnica vlog svojih vlagateljev ni vezala na tako dolgo dobo. To je tudi eden od vzrokov, da je postala Mestna hranilnica nelikvidna. Radi tega moramo to stvar sanirati v temelju in smo se odločili na podlagi strokovnih razprav pri DHB, da spremenimo en del naložb pri Mestni hranilnici v obligacijsko posojilo neposredno MOL same. MOL jamči vsem vlagateljem Mestne hranilnice za njihove hranilne vloge pri Mestni hranilnici. Zato ne spremeni ničesar na tem jamstvu, ako vzame mesto samo nekaj teh hranilnih vlog v neposredno obvezo potom lastnih obligacij. Pa tudi vlagatelji ne zgube ničesar. Stanje njihovih hranilnih vlog, kolikor ga bodo spremenili v obligacije MOL, se še celo zboljša, ker bodo te obligacije dajale višje obresti, kot so obresti za hranilne vloge Mestne hranilnice. Amortizačna doba obligaciji bi- bila določena na 15 let, obligacije i>a bodo vsako leto dvakrat žrebane, teko da bodo podpisniki obligacij prišli celo popreje do popolnega gotovinskega izplačila. Poleg tega bodo te obligacije imele še vse druge prednosti dosedanjih obligacij MOL, tako glede kavcije, kot gilede lombarda. Pripominjam, da so že dosedalj obligacije MOL bile na našem denarnem trgu jako iskan in dobrodošel papir, za katerega je MOL odpadajoče obresti in izžrebane zneske vedno v redti plačevala. Tako bo plačala tud« v bodoče, da bo ohranila pri podpisnikih obligacij popolno zaupanje. Poleg podpisov obligacij s hranilnimi vlogama Mestne hranilnice se bo vršilo tudi podpisovanje obligacij v gotovim, kar bi nudilo podpisnikom še nekoliko več ugodnosti v boljšem emisijskem kurzu. Čim več bo podpisov v gotovini, toliko več bo dobila Mestna hranilnica likvidnih sredstev in tempreje bo mogla urediti in normalizirati svoje poslovanji. Zato bomo apelirali na našo javnost, predvsem na denarne, zavarovalne in druge zavode in večje hramitelje, da čim več podpišejo naših novih obligacij tudi v gotovini in s tem znatno pomotejo naši Mestni hranilnici do normalnega poslovanja. _ Obligacijsko Dosojilo bomo izdali zaenkrat v višini do 20 milijonov tn &a porabiti izključno za to, da krijemo obveze rrrst« pri Mestni hranilnici. Ako bo odziv ugoden, bomo kasneje obligacijsko posoiilo lahko pov:šali. Ko to izvršimo, bo DfiB izplačala glasom svojega sklepa od 30. julijo t I. MOL gotovin-.Ko posojilo v višini 30 milijonov Din, ki bo tudi vse šlo za odplačilo obvez MOL napram Mestni hranilnici. — S tem bo MOL pri Mestni hranilnici razbremenjena s 50 milijonov Dim in bo njeno stanje napram MOL prišlo v povoljnejše in normalno stanje. Takrat bo dana podlaga, da bo mogla v daljših etapah im postopoma začeti z oprostitvijo vlog, v začetku manišrh, pozneje seveda tudii večjih vlog. Z današnjim sklepom napravi naš občinski svet jako važen korak v ureditvi splošnih mest* nih financ, ki je zelo dalokosežen, pa tudi zelo pomemben za ureditev našega denarnega PK>~ slovanja sploh. Kajti Mestna hranilnica je naš največji denarni zavod, ki je vršil vodilno vlogo med našimi denarnimi zavodi in tudi drugim zavodom pomagal s svojimi naložbami do uspešnega poslovanja. Ta sklep tudi presega važnost mesta samega, ker se zbirajo vlagatelji Mestne hranilnice tudi iz vrst podeželskega prebivalstva in znači ta korak velik napredek k saniranju naših denarnih zavodov vobče. Radi tega vas vse skupaj prosim in poživljam da smatrate to današnjo sejo kot izredno važno in sodelujete pri njej s potrebno vnemo, pozornostjo, stvarnostjo in enodušnostjo, kakor zasluži ta predlog sam, ki vam ga stavljamo. Med županovim govorom je občinski svet priredil tople ovacije našemu voditelju dT. Korošcu in ministru dr. Kreku ki sta se zavzela za posojilo mestni občini. Podrobno poročilo o posojilu in njegovih pogojih je podal načelnik finančnega odbora profesor Dermastia, katerega vsebino priobčujemo v gospodarskem delu lista. Predlagal je: Prediog odbora za sanacijo Mestna občina ljubljanska, želeč poboljšati položaj pri Mestni hranilnici ljubljanski ter želeč čimprej vzpostaviti njeno likvidnost, naj najame oziroma razpiše sledeči dve posojili: I. Pri Državni hipotekami banki v Belgradu gotovinsko posojilo v znesku 30,000.000 din proti 15 letni amortizaciji in 7 odstotnemu obrestovanju. Mestna občina ljubljanska sme v varnost tega posojila zastaviti svoja zemljišče s poslopji vred, ki stojijo na takšnih zemljiščih ter dovoliti, da 6e pri teh vložkih vknjiži zastavna pravica za celotni znesek dovoljenega posojila tako, da bodo vsa ta zemljišča, kakor tudi njih dohodkih služili kot zastava in garancija za vso posojilno dobo. Namesto ali poleg zastave zemljišč pa sme Mestna občina ljubljanska zastviti tudi svoje neobremenjene dohodke, t. j. doklade na državne neposredne davke, mestne posredne in neposredne davščine. Na zahtevo Državne hipotekame banke more končno mestna občina ljubljanska dati tudi kako drugo garancijo ali garancijsko izjavo, ki bi pa morala biti podana le v okviru veljavnih zakonskih predpisov. Za izvrševanje anuitetne službe se vstavijo v vsakoletni občinski proračun vsote, potrebne za popolno kritje vsakoletnih anuitet po tem posojilu. II. Emitira naj se 6 odstotno obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske v znesku do din 20,000.000, vplačljivo ali s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske, ali v gotovini. Pogoje za to posojilo bi bilo tu podrobno določiti. Izkupiček iz obeh teh posojil se mora v celoti in izključno porabiti za delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske pri Mestni hranilnici za poboljšanje likvidnosti navedenega denarnega zavoda. Predsednik mestne občine ljubljanske se pooblašča, da preskrbi za ta sklep potrdilo in odobritev nadrejenih upravnih oblastev v smislu zakonikih predpisov o nadzorstvu nad občinami ter vloži prošnjo za najetje posojila na Državno hi-potekarno banko in ukrene vse potrebno, da pride do ustvarjenja obeh posojil. Dr. Kamušič je izvajal nato, dn je zahteva po sanaciji Mestne hranilnice upravičena, ker more šele potem nastati nova doba, ki bo dovedla do gospodarskega razmaha. Sanacija Mestne hranilnice, v kateri je za 478 milijonov dinarjev vlog, bo imela velik vpliv tudi na podeželje, saj v hra- nilnico vlagajo tudi podeželski vlagatelji. Toplo priporoča predlog finančnega odseka, ki je bil nato brez nadaljnje debate sprejet. Za razširitev Delavskega doma Prof, Derniastja je nato poročal o potrebi razširitve Delavskega doma, ki za potrebe delavstva ne zadošča več. Zlasti so nujno potrebni večji ločeni prostori za žensko delavstvo. Potrebne so večje skupne spalnice za potujoče delavcev in delavke. Mestni župan se je že obrnil na upravo Borze dela, ki je v načelu pristala, da da brezobrestno posojilo 1,700.000 Din za razširitev Delavskega doma. To posojilo bi mestna občina odplačala v 25 letih v enakih polletnih obrokih po 34.000 Din. Mestna občina pa bo dala Borzi dela hipoteke na parcele in gradnje. Finančni odbor občinskega 6veta je te predloge že sprejel. Gradbeni stroški bi znašali za vse 1,720.000 Din. K tej točki je govoril tudi obč. sv. Likar. Predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet obenem s pooblastilom g. županu, da odstrani vse ovire k temu posojilu in izvrši čimprej realizacijo. Prof. Dermastja je nato poročal o zadevi sveta, ki ga je meslna občina 1. 1034 odkupila od Franca Bizovičarja v Trnovem Samostojne predloge je g. župan odkazal odsekom in bomo o njih poročali, ko pridejo v obravnavo. Nato je bila ta sicer kratka, toda važna občinska seja zaključena. Domači odmevi Kdo omalovažuje „Sokola" Ker vsled monopola, ki ga po zakonu »Sokol kraljevine Jugoslavije« v domovini uživa na telovadbo, ker torej nima nobenega tekmeca, more jugoslovanska javnost njegovo tehnično usposobljenosti izključno meriti po uspehih, ki jih »Sokol« dosega na mednarodnih tekmah. Včeraj smo zabeležili, kake uspehe je Sokol zunaj v svetu imel pred leti in kako se je odrezal na berlinski olimpijadi letošnje leto. Prinesli smo samo rezultate, ki jih menda javnost, ki se dobro zaveda, da država tudi finančno mnogo žrtvuje za prospeh Sokolstva —, vendar sme vedeti. Ako ti rezultati niso takšni, kakor bi si jih eden in drugi želel in ako se je Sokolska vrsta plasirala na VI. mesto, to vendar ni »Slovenčeva« krivda. »Slov. Narod« nam vsled omenjenih ugotovitev očita sovraštvo in mržnjo do Sokola. Toda to so neokus-nostil Zlatih kolajn, ki bi si jih naši športniki za naše barve priborili v mednarodni tekmi, bi bil »Slovenec« neizrečeno vesel (saj je izrazil celo veselje na Štukljevo srebrno kolajno), ima pa menda pravico, da izrazi tudi svoje nezadovoljstvo, ako smo bili v mednarodni areni tako borno zastopani. K »Narodovemu« pisanju, kako zelo je Ljubljana zadovoljna z doseženimi uspehi, bi si dovolili izraziti resne pomisleke. Na dejstvo, da se Sokolski olimpijci kljub vsemu puste svečano sprejemati ob povratku z godbo in povorko, bi se dalo le to reči, da so postali zelo, zelo skromni. Seveda je tudi skromnost lepa čednost, nič ne rečemo, da je le na pravem mestu ... Nepotrebna skrb radi občinskih volitev V sobotni številki je prineslo »Jutro« beležko pod naslovom »Razčiščeno vprašanje«, kjer glede na razpise splošnih občinskih volitev v Moravski in Vrbavski banovini sklepa, da bodo prišle pri splošnih občinskih volitvah v Dravski banovini do ponovnih volitev, tudi vse tiste občine, v katerih so se letos volitve že vršile. Ta sklep pa je precej preuranjen, ker ne smemo prezreti, da v zakonu samem glede tega ni nikakih določb, ki bi utemeljevale zahtevo, da naj se izvrše občinske volitve po vsej banovini istočasno. Popolnoma v skladu z zakonskimi predpisi bo zato lahko minister notranjih del, odnosno ban odločil o vprašanju, ali naj se občinske volitve ponovijo tudi v tistih občinah, kjer so v letošnjem letu že bile ali pa še bodo pred splošnimi volitvami, ali ne. Vsi, ki se zanimajo «a to vprašanje, lahko mirno pričakujejo, da se bo to vprašanje rešilo na način, kakor je to v interesu prebivalstva. Je pa seveda popolnoma jasno, da prebivalstvo v tistin občinah, ki so v letošnjem letu že imele občinske volitve, nima nobenega interesa, da bi komaj čez nekaj mesecev zopet marširalo na volišče. Zato že zadošča sama zdrava pamet in ugane lahko vsak, da pri nas prebivalstva z nepotrebnimi občinskimi volitvami, ki položaja JNS in še manj razpoloženja proti politikom JNS niti najmanj ne bi spremenile, nihče ne bo nadlegoval. Lahko razumemo, da povzročajo že dosedanji rezultati naših občinskih volitev politikom JNS težke skrbi. Zato se popolnoma po nepotrebnem obremenjujejo še s takimi skrbmi, ki gotovo ne bodo rešene po njihovi zamisli, ampak po želji ljudstva. Ma Bledu Bled, 19. avgusta. Včeraj in danes so bile seje glavnega odbora Avtokluba kraljevine Jugoslavije. Sejam so prisostvovali predseinik ljubljanskega, zagrebškega in belgrajskega Avtokluba, Predmet pogovorov so bile predvsem tri točke: 1. Pripravlja se turneja bolgarskega Avtokluba po Jugoslaviji. 2. Propaganda turizma. V ta namen naj bi se ob mejah postavile carinske hiše, kjer naj bi bil nastanjen poseben oddelek, ki bi vršil propagando za naše kraje. Tretja_ točka je bila ta, da se zgradi vzdolž vse Jugoslavije od meje do meje več cest, posebno takih, ki bi bile velikega pomena za mednarodni promet. Bled, 19. avgusta. Včeraj je prispel na Bled španski diplomat Markiz de Vilayejo in se je nastanil v hotelu »Belvedere«. Tolmačenje zakona o neposrednih davkih Belgrad, 19. avgusta. AA. Na vloge in vprašanja, kako je treba tolmačiti določbe točke 2. čl. 86 zakona o neposrednih davkih o posebni davčni dokladi, je davčni oddelek izdal tole pojasnilo: 1. V smislu točke 2. čl. 86 zakona o neposrednih davkih plačajo industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno potrošnikom potom svojih potom tretjih upravnih ali liričnih oseb, posebno davčno doklado, če presega skupni promet s potrošnikom in drugimi osebami v državi in tujini v poslovnem letu 1,000.000 din. 2. Industrijska podjetja, ki nimajo podružnic, skladišč, prodaialnic itd. in ki prodajajo blago državnim uradom neposredno iz samo tovarne, ne plačajo davčne doklade pod pogojem, da tudi v sami tovarni nimajo posebne prodajalnice ali prodajnega oddelka. 3. tehnični urad ali administrativne pisarne, ekspoziture v kraju ali izven .kraja, kjer so tovarne in skladišča, se smatrajo, če služijo za sklepanje dobav državnim uradom ali drugim potrošnikom, za prodajalce, zaradi katerih je treba plačati posebne davčne doklade. 4. Stalne razstave industrijskih ali trgovinskih predmetov, ki so samo zaradi propagande, niso podvržene plačilu posebne davčne doklade. Če pa zbira podjetje na podlagi razstavljenih predmetov naročila ali na podlagi razstavljenih predmetov vrši prodajo v samih prostorih tovarne, skladišča ali drugih prodajalnic, tedaj mora plačati posebno davčno doklado. Zemunska vremenska napoved: Jasno, ponekod nevihte mogoče. Zagrebška vremenska liano ved: Porast oblačnosti, zmerno toplo. Pedagoški tečaj v Ljubljani V okvirju sociološko-pedagoškega lečaja je bilo današnje popoldne namenjeno izključno srednješolskim profesorjem. Ob udeležbi 80 profesorjev se je predsednik ljubljanske sekcije prof. Grafen-auer pri uvodnih besedah spomnil pred kratkim umrlih šolnikov, direktorja Jos. Mazija in častnega kanonika Svetine. O delu na varaždinskem kongresu je podal poročilo prof. Bajuk iz Ljubljane, o učnih načrtih in šolskih knjigah pa prof. dr. Jakob Šolar iz Št. Vida. Njegov projekt o reformi učnih načrtov in njegova zamisel, kako priti do dobre učne knjige, je naletela na splošno odobravanje. Ker se je o poročilih razvil dolg razgovor, ki .je pokazal predvsem težak gmotni položaj srednješolskih profesorjev in zmedo v prosvetni politiki, je nameravano predavanje o reformi srednje šole odpadlo, zato bo objavljeno v »Glasniku profesorskega društva«. Prvi razred učiteljišč šolskih sester in uršulink Belgrad, 19. avg. m. Prosvetni minister je s svojim odlokom izdal dovoljenje, da ee na učiteljišču šolskih sester v Mariboru v I. razred lahko vpiše 15 zunanjih in 15 notrapjih učenk. Prosvetni minister je izdal odlok, s katerim dovoljuje, da se na učiteljišče uršulink v Ljubljani lahko v 1- razred vpiše 15 zunanjih in 15 notranjih učenk. Celje dobi sodno palačo Belgrad, 19. avg. m. Gradbeni minister dr. Kožulj je danes zopet sprejel celjskega župana g. Mihelčiča v zadevi zgraditve justične palače v Celju ter regulacije del na Savinji. Minister je izjavil, da je glede zidanja justične palače dal tehničnemu oddelku na banskii upravi v Ljubljani nalog, da izdela potrebne načrte in proračun za omenjeno palačo, ki se bo začela graditi na mestu, ki ga je določila celjska mestna občina. Mariborski župan v Belgradu Belgrad, 19. avg. m. Davi se je pripeljal v Belgrad mariborski župan dr. Alojzij Juvan v spremstvu predsednika upravnega odboS^Mest-ne hranilnice Franca Hrastela- V zadevi mariborske občine, predvsem pa radi izplačila posojila mariborski mestni občini, sta poslovala na- vseh-Trternda jnili mestih. Sprejeta sta bila med drugim pri obeh slovenskih ministrih. Za naše hmeliarje Belgrad, 19. avg. m. Poslanec JiRZ Rudolf Pevec, je danes posredoval pri zastopniku finančnega ministra Gjuri Jankoviču za hmeljarje v gornjegrajskem okraju, predvsem, da bi se dosedanje takse rubežni pri hmelju ustavile za dva meseca, da bi se na ta način dala kmetu prilika, da proda pridelek hmelja Šah v Zemunu Belgrad, 19. avg. m. Danes dopoldne im popoldne so se v Zemunu igrale prekinjene partije. Lešnik iz Maribora je proti Kindiju v končnici z lahkoto zmagaj. Preinfalk iz Ljubljane je premagal Jurišiča. Prekinjena partija Filipčič-Matvejev iz četrtega kola se je danes zopet prekinila. Mat-vejev stoji slabše in je pričakovati, da bo Filipe ič dobil igro. Italija prodaja cementne tovarne v Dalmaciji Trst, 19. avg. b. V tukajšnjih gospodarskih krogih zatrjujejo, da namerava italijan. ccmentna industrija v Dalmaciji, kii predstavlja velik del dalmatinske in sploh jugoslovanske cementne industrije prodati svoje tovarne v Dalmaciji. 2e popreje je bila italijanska tovarna Sulfid prodana neki francoski finančna skupini. Trdi se, da je glavni razlog prodaje italijanskih tovarn cementa v Dalmaciji iskati v tem, da Italija nujno potrebuje deviz v zdravi inozemski valuti. Trdi se, da so se za omenjene cementnc tovarne že intcresiraJe neke francoske finančne skupine. Po nekih verzijah pa se interesirata za ta italijanska podjetja Nemčija in Švica. Lokomotiva v avto Maribor, 9. avgusta Danes popoldne je prišlo v Studencih do trčenja tovornega avtomobila in lokomotive. Avto trgovca Ivana Sluge, ki ga je vozil šofer Ivan Fru-men, je namreč zapeljal v levo zapornico in jo prelomil. V tem trenutku pa ie že pridrvela premi-kalna lokomotiva in trčila skupaj z avtomobilom. Avtomobil je precej poškodovan in znaša škoda okoli 5000 din, železniška uprava pa trpi na pokvarjeni lokomotivi tudi okoli 2000 din škode. Mali harmonikarji v Hrvatskem Zagorju Maribor, 19. avgusta Na pobudo dolgoletnega ravnatelja Krapen-skih toplic in lastnika Medijskih toplic g. Krašev-ca ter rojaka iz Slovenskih goric g. Jurkoviča, je zbor malih harmonikarjev poS vodstvom dirigenta Sušteršiča priredil izlet z mariborskim mestnim avtobusom v Hrvatsko Zagorje. Zbor je nastopil v Krapinskih in Stubickih toplicah, na povratku pa tudi v Rogaški Slatini. Povsod je bil moralni in gmotni uspeh nadvse zadovoljiv. Osebne vesti Belgrad, 19. avg. m. Z odlokom poštnega ministra je postavljen zu pomožnega uradnika IX. skup. na pošti v Celju Mihael Točnjev, u rudniški pripravnik na isti pošti. V istem svoj-stvu je pn postavljen na poštn v Križevce pri Ljutomeru Ciril Droljc, pomožni manipulant X. skup. na pošti v Murski Soboti. v Življenje in delo v Vojni akademiji Belgrad, avgusta. O življenju in delu v naši najvišji vojaški šoli časopisi le malo pišejo. Samo to vemo, da iz te šole izhajajo odlični in vedri častniki, ki so vsestransko izobraženi ter so tudi po značaju izvrstno vzgojeni. Pri tem niti ne govorimo o starih generacijah častnikov srbske armade, ki so bile nosilci svobode, časti in junaštva. Ta slavna tradicija se nadaljuje v tej naši vojaški šoli, kjer negujejo vse odlike te starodavne vojaške visoke šole. Kdor govori z našimi častniki, lahko sliši, kako veselo pripovedujejo o svojem življenju in delu za časa svojega šolanja v vojaški akademiji. Uspehi vojne akademijo so odtod, ker je življenje in delo v vojni akademiji tako urejeno, da je to najboljši pogoj uspeha. Na prvem mestu je treba tukaj omeniti ljubezen in skrb predstojnikov za svoje gojence. Znana stvar pa je, da je v vojski najbolj važna stvar ljubezen starešin do mlajših. Po tem se ravno naša vojska odlikuje, honorarni se izbirajo z natečaji. Zaradi tega je Vse učno osebje in vsi stalni profesorji kakor tudi vidno stremljenje, da bi bilo stanje učiteljev na tej šoli čim boljše, da bi se tudi šola čim višje dvignila. Pa tudi sami profesorji radi delajo, če imajo opravka z lepo discipliniranimi, gmotno preskrbljenimi in zdravimi fanti. Nekateri mladeniči se pač boje- discipline. Toda to je za uspeh najvažnejše. Vendar pa ta disciplina pomeni le to, da mora vsaka stvar biti ob svojem času, kar treznim mladeničem nikakor ni težko. Pač pa celo mladi fantje uvidevajo, da je disciplina nekaj neobhodno potrebnega, za čimer mora stremeti ves narod. V vojaški akademiji je na primer gojencem dovoljeno kajenje, toda nikakor ne v učilnicah, spalnicah ali na ulici, ker je to ali nezdravo, ali pa grdo in moti druge. Glavna odlika kulturnega človeka pa je, da ne moti drugih in da varuje svoje zdravje. Kakor častnikom, je tudi gojencem dovoljeno, da smejo hoditi v dostojne kavarne, gledališča itd., kadar so prosti ali kadar so na počitnicah. To je vsa disciplina. Kako lepo je videti na ulici dobro od-gojene gojence, ki se sprehajajo v svojih lepih uniformah. Za ves čas šolanja (tri leta) gojencem ni treba nič plačevati, pač pa še dobivajo nekaj plače, katero imajo za svoje male potrebe. V vojaški šoli tudi zelo negujejo duševno živ- ljenje, zabavo in šport. Gojenci imajo med seboj razne krožke, glasbene, gledališke, športne itd., imajo na razpolago radio-aparate in kino, kar vse jim življenje v akademiji izpopolnjuje. Kako pa je še vse veselo na praktičnih izletih, na planinah ali pa ob morju meseca julija in avgusta vsakega leta. VsakP nedeljo in praznik gojenci lahko gredo v mesto. Poleg tega pa imajo vsako leto dvoje počitnic: za veliko noč nekako 12 dni in po končanih kurzih meseca septembra 15 dni. Tedaj gojenci vsi veseli hite domov k svojim dragim. Vojska je komplicirana stvar. Zato je razumljivo, da je treba gojence po njihovih sposobnostih opredeliti zp razne stroke. Ze na koncu drugega letnika opredele gojenca ali za pehoto ali za topništvo, inženjerja ali za konjenika. Ko končajo akademijo, se lahko specijalizirajo za razne druge panoge. Tako na primer se oglasijo lahko h generalnemu štabu, k letalstvu, vojnim kemikom, vojaškim profesorjem, inženjerjem, planincem itd. To lepo delovanje napravlja iz vojaške akademije šolo visokega reda. Marsikak dijak, ki je v gimnaziji le težko študiral, ker mu je manjkalo gmotnih sredstev, se v vojaški akdemiji močno izkaže ter odlikuje. Letos je razpisan natečaj za sprejem 300 gojencev v vojaško akademijo v Belgradu. Tisti srečni, ki bodo izbrani, bodo prišli v 64. letnik. Za sprejem sicer ni treba delati kakega sprejemnega izpita, pač pa je inerodajno zrelostno izpričevalo ter zdravniški izvid. Za sprejem v vojaško akademijo se morejo potegovati le maturanti ter visokošolci, ki so se rodili od 1. januarja 1914 do 31 decembra 1918. Rok za priglase ' se konča 5. septembra. Kdor se zanima za to važno šolo, dobi natančna pojasnila pri vseh vojaških poveljstvih, na občinah, v gimnazijah ter v sami vojaški akademiji. Domovina sedaj vabi najboljše maturante iz takozvane vojne generacije, da se odzovejo njenemu vahilu v službo kralju in domovini. V tem vabilu poudarja, da človek prav gotovo v nobenem drugem poklicu ne more svojemu narodu tolikanj koristiti kakor pa v vojski. Poleg tega pa je vojska tako urejena, da vsak gojenec po dovršenih študijah sam po sebi dobi čin podporočnika ter tako nastopa svojo karijero. Taborišče vojaških gojencev ob obali Jadranskega morja med veliko ekskurzijo. Gojenci vojaške akademije, ki so končali zadnji letnik, so bili imenovani za podporočnike. Prva sv. maša na Vetihi planini Stranje, 17. avg. Na praznik, dne 15. avgusta je bila darovana na Vel. planini nad Kamnikom prva sv. maša. Namenjena je bila predvsem številnim pastirjem na Veliki in okoliških planinah, pa tudi turistom, ki so prišli za praznike na tukajšnje gore. Med pastirji 6e je že tedne govorilo o velikem prazniku za Vel. planino. Za ta dan so pred planinsko kočo lepo zravnali svet, nasekali mlajev in dekleta so spletla vence. Oltar je bil pripravljen na južni steni turistovske koče. Maša je bila določena za ob 10 in se je tudi točno pričela. Vreme je bilo izredno lepo. Prišli so skoro dobesedno vsi pastirji z okoliških planin in tudi mnogo izletnikov. Ma- i planin ševal in pridigal je misijonar Jože Godina iz Gro- belj. Med mašo je bilo ljudsko petje. Delilo se je tudi sv. obhajilo. Pastirji in izletniki so bili ginjeni od lepote gorske službe božje. Takoj se je obnovila akcija za kapelico na Vel. planini. Zbrali so ob tej priliki 100 Din zanjo. Svoj naslov je izročil in obljubil 200 Din g. profesor U. iz Ljubljane in še en izletnik 50 Din. Pastirji so obljubili pomoč z delom, posestniki z materialom. Ako bo šlo po dogovoru, bo prihodnje leto že stala kapela na Vel. planini in ne bo treba prositi škofijstva za dovoljenje za mašo na prostem, kar 6e po cerkvenih predpisih le redko dovoli. Posebno si jc prizadeval za mašo na Vel. pip I nini g. Andrejko, upravitelj turistovske koče Ob povzdigovanju med polnočnico na Vinogradu nad Stično. (Foto Pavlovčič.) Manifestacijsko zborovanje po glavni maši v nedeljo dopoldne. Med govorom dr. Žitka. Hiralnica v Gor. Radgoni 600 let stari grad prenovljen - Za 250 starčkov Naša banovina je v letu 1934 kupila v Gornji Radgoni veliko graščino z gospodarskimi poslopji, vsem inventarjem in 28 orali njiv, vinogradov in sadovnjakov. To posestvo z graščino vred je stalo okrog 300.000 Din in bi bilo izredno poceni, ako ne bi bilo treba že razpadajoče graščine temeljito popraviti. Temelji gradu so bili zgrajeni okrog 1. 1300 in je zato razumljivo, da stavba zahteva temeljitega popravila in modernejše ureditve. Banovina ima namen preurediti grad v nekakšno hiralnico, v kateri bo imelo prostora 250 osamljenih upokojencev. V tem primeru na graščini ne bo navadna hiralnica, ampak nekakšen penzijonat. kjer bodo starejši in skromnejši upokojenci za ne preveč velik prispevek mogli dobivati popolno oskrbo in potrebno nego. Takega zavoda v Sloveniji še nimamo, čeprav ga nujno potrebujemo. Starejši osamljeni ljudje trpe navadno precej že zaradi tega, ker žive v okolici, ki zanje ne kaže nikakega razumevanja. V takem zavodu pa bi se v glavnem zbirali enako misleči in hi imeli družbo, s katero bi bili najbolj zadovoljni. Lepo in raz-sežno posestvo pa bi z vrtovi in sadovnjaki omogočalo prijetne sprehode, ne glede na to, da je vsa okolica prav ljubka. Obsežna popravila. S popravili graščine in njenih gospodarskih poslopij so začeli že lansko leto. Tako so popravili veliko streho graščine in izpeljali 1200 m dolgo kanalizacijo do Mure. Debele temeljne zidove na severni strani graščine, ki nosijo 18 m visoke stene, so podzidali z železobetonoin. kar je bilo nujno potrebno kljub temu, da so bili temeljni zidovi debeli poldrug meter. Nad 600 let stari temelji so namreč na severni strani začeli radi preperevanja razpadati in zato ni kazalo drugega, kakor ojačiti debelo zidovje še z železobetonoin. V lanskem letu so tudi popravili nekatera gosjiodarska poslopja, nekatera druga, ki so bila popolnoma neuporabna in že napol porušena, pa so podrli. Ob podiranju teh stavb so pridobili nad 200 let stare kot železo trde tramove, ki so jih s pridom mogli uporabiti za izdelavo novih oken Tak zavod potrebuje seveda tudi vodovod. Pri carinarnici v vasi so zgradili vodnjak in napeljali od tega 800 m dolg vodovod do graščine, ki stoji na gričku. Iz vodnjaka črpa posebna tlačilna črpalka vodo v višino 86 m. Tako visoko mora seči voda, da je graščina v vseh svojih prostorih oskrbovana z vodo. Dokončali so tudi že vsa kleparska dela in izpeljali sodobno strelovodno napravo. Prenovljena notranjost. V letošnjem letu pa v glavnem popravljajo notranjost razsežne graščine Graščina sama je zidana v obliki velikega četverokota, s precej raz-sežnim dvoriščem, ima pa še prizidek, ki ima tudi precejšnje, seveda obzidano dvorišče. V graščini so letos porušili vse stare dimnike in zazidali dimniške jaške, ki so bili v debelih zidovih tako veliki, da sta mogla po dva hkrati plezati po njih. Zgradili so en sam nov dimnik, ki je visok 26 m in bo odvajal dim iz nameravane kotlarne za centralno kurjavo. Poleg tega dimnika so uredili le še dva, ki bosta služila graščinski pekariji in kuhinji. Vsa druga navlaka, ki je stala po. strehah križemvprek, je seveda s tem odpadla. Doslej je imela graščina na dvorišču, kakor je to že siaro pravilo, hodnike ob vseh nadstropjih. Ti hodniki so bili iz lesa in odprti. Sedaj so jih porušili in grade mesto njih železohetonske križne hodnike. Pri tem pazijo na to, da bo ostalo prenovljeno dvorišče v istem slogu, kakor je cela graščina, ki je bila zadnjikrat prenovljena v 17. stoletju. V graščini sami izmenjavajo ponekod stropnike in podirajo vmesne zidove, ki so delili razsežne in lepe dvorane v manjše prostore. Hodniki na dvorišču bodo deloma široki po 4 m in zaprti. Zato bodo kaj pripravni za dnevne prostore. Normalnn širina hodnikov je pa seveda 2 m. V pritličju obokani hodnik seveda ne bo zaprt. Stanovanjski trakti. V južnem krilu prizidka preurejajo sedaj vse l>roslore tako, da bo moglo v njih prebivati okrog 100 starčkov. Prizidek je enonadstropen in bo prav lepo urejen. Severni trakt prizidka preurejajo sedaj v stanovanja za sestre-usmiljenke in je v surovem že izdelan. Tu bo tudi lepa skupna ohed-nica za sestre, ki bo zvezana s primernimi hodniki, tako da bo iz stanovanjskega sestrskega trakta omogočen najkrajši dohod v vse prostore, kjer bodo bivali starčki. V zahodnem traktu prizidka bodo pisarne hiralnice in stanovanje za vratarja. V notranjosti dvonadstropne graščine urejajo sedaj stanovanjske sobe in spalnice v prvem in drugem nadstropju, kjer bo imelo prostora do lfiO ljudi. V pritličju graščine bo pekarna, kuhinja in shramba z drugimi pritiklinami. V kleti pa so nameščena kotlarna za centralno kurjavo, skladišča premoga in razsežne shrambe za poljske pridelke. Dosedanja gradbena dela so zahtevala že nad poldrug milijon dinarjev, še marsikaj pa ho treba žrtvovati, preden ho vsa graščina urejena tako, da lio mogla služiti svojemu namenu. Gradbena dela sama so bila včasih precej nerodna, zlasti zato, ker je stavba tako stara. Ko so popravljali temelje in pregledovali stari, vodnjak, ki sega iz dvorišča graščine globoko v zemljo, so našli tudi stranski podzemeljski rov, ki je po ustnem izročilu vodil pod strugo reke Mure na drugi breg. Seveda jp bil ta rov ne daleč od vhoda popolnoma sesut, tako da ni bilo mogoče po njeni prodirati naprej. Ker stoji graščina na uričku, je segal vodnjak na dvorišču do Mure in bil globok 70 ni. Ko so ga čistili, so prišli le v globino 42 nt. Ostalih 30 m pa je bilo zasutih večinoma z vojaško ropotijo, puškami in torbami, ki so jih zmetali v vodnjak najbrž vojaki topniške brigade, ki je stanovala oh koncu svetovne vojne na tem gradu. Preureditev gradu bodo prihodnje leto nadaljevali in popolnoma upravičeno je upanje, da ho v dveh letih tudi ta, za naše razmere tako potrebni zavod, odprl svoja vrata številnim betežniin in osamelim starčkom, ki prav v sivih letih svojega življenja pogrešajo vsake udobnosti. Cesta z Jamnika v Kropo Kropa, 18. avgusta. Dne 12. t. m. smo začeli graditi cesto iz Jamnika v Kropo, katera je nujno potrebna, ker današnja pot je neuporabljiva. Sestavljeni odbor za zgraditev ceste je dobil prvo podporo 15.000 Din od banovine. S to osnovno j)odporo je omogočil g. han dr. Natlačen, da smo zaposlili 20 delavcev domačinov, ki so z veseljem prijeli za delo. Jamnik ima na pobočju Jelovice krasno lego. Od cerkvice sv. Primoža, ki slovi po starinskih freskah, je zavidljiv razgled po celi Gorenjski. Jamničani so se preživljali z lesom, kuhanjem oglja ter prodajo drv. Odkar pa je les zgubil ceno, je kraj od leta v leto teže prenašal krizo. Njive po strmem pobočju rodijo slabo. Ob najboljših žetvah dajo trikratno setev. Letos pa je pobila toča tako, da bo komaj žita za seme. Hvaležni smo, da je pripomogla banovina z javnimi deli ter s tem zmanjšala brezposelnost najpotrebnejših. Mnogi očetje številnih družin z upanjem gledajo v bodočnost ter so prepričani, da bodo njih voditelji še nadalje podpirali delo do izvršitve ter s tem omilili naraščajočo bedo. Cesta bo vezala Jamnik skozi Kropo s Podnartom, a bo imela pomen tudi v zvezi po Besnici s Kranjem in pod goro mimo Lajš v znamenite Dražgoše ter v Selško ali Bohinjsko dolino. Iz navedenega je razvidno, kakšnega gospodarskega in turističnega pomena bo nova cesta. Odbor za zgraditev ceste upa, da ga bo banovinski svetnik g. Brodar še nadalje podpiral, da dobimo obljubljeno podjioro tudi od cestnega odbora v Kranju. Gradbena dela vodi tehnik g. Pisk. Z nasveti in s posredovanjem podpirajo gradnjo cesto tudi odborniki, med katerimi omenjamo gg. Kordeža Franca, Katrašnika Jakoba, Gartnerja Janeza, vsi iz Jamnika, in gg. Jožo Gašperšiča, Toneta Lazarja, Franca PetraČa in Fr. Šolarja, vsi iz Krope. Stiška bazilika je bila vso noč lepo razsvetljena Drobne novice Koledar Četrtek, 20. avgusta: Bernard, opat: Samuel, prerok. AToiri grobovi + Umrl je v Ljubljani gospod Oton Tutta, stavec v pokoju. Pogreb bo v petek, 21. avgusta ob 3 popoldne iz tuše žalosti, Hranilni&ka ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počiva! Osebne vesli — Poročil se je dne 15. t. m. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospod Werk Karol z gospodično Končnik Bruno. Za priči sta bila ženinov brat gospod Werk Zorko, elektromonter iz Skednja pri Trstu, in nevestin brat gospod Končnik Karel, učitelj pri Sv. Lovrencu v Slov, goricah. Poročil ju je župnik p. dr. Angelik Tominec. Obilo sreče. — Poročila sta se v nedeljo v zagorski cerkvi vnet prosvetni delavec g. Jože Ranzinger iz ugledne katoliške družine v Zagorju, in gdč. Zinka Go-lobova iz Šklendrovca. Mlademu paru na novi poti iskrene čestitke! = Premeščena sta na prošnjo Mirko Grošelj s pošte Ljubljana II. na pošto Maribor II. in Martin Štefanec s pošte Maribor II. na pošto Ljubljana II. — Postavljena je za pogodbeno uradnico-far-macevtko splošne drž, bolnišnice v Ljubljani mag. pharm. Marija Breščak. — Premeščen je za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Celju Svetozar Bačič, poverjenik iz Siska. Radensko kopališče SLATINA RADENCI september Din 1400'- 1 oktober Din 1200- j za 20 dn Vse uračunano: stanovanje, (soba po svobodnem izbiranjul, hrana. 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, Rontgen, temeljita analiza seči. Direkten vagon Ljubljana-Slatina Radenci brez prestopa. — Minister Stankovič v Ponovičah. Predvčerajšnjim popoldne se je minister za kmetijstvo Stankovič, ki smo o njegovem obisku v Ljubljani že poročaili, odpeljal z banom dr. Natlačenom ter z načelnikom dr. Sokoličem in Vujnovičem na banovinsko posest v Ponoviče pri Litiji, kjeT si je zlasti ogledal žrebčarno. Minister Stankovič je v načelu pristal, da odobri svoječasni sporazum med državo in banovino, da prevzame država to žrebčarno. Podrobne pogoje o tem prevzemu bo določila .posebna komisija, ki jo bo imenovalo ministrstvo. Minister odpotuje iz Ljubljane najbrže danes v Prezid in Cabar, kjer se bo prepričal o težkem položaju tamkajšnjega ljudstva, ki je radi premalega izvoza lesa skrajno težko prizadeto. — Na drž. reaini gimnaziji v Kočevju bodo popravni izpiti od 25. do 27. t. m. Popravni višji tečajni izpit bo dne 26. t. m. Natančen razpored je nabit na uradni deski. — Vpisovanje za šol. leto 1936-37 bo za I. r. dne 1. septembra, za ostale nižje razrede dne 2. septembra, za višje razrede (razen V. r., ki je z letošnjim letom ukinjen) pa dne 3. septembra; učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali dne 4. septembra; vedno od 8 do 12. — Ravn. — Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani sporoča vsem cenjenim poslušalcem, da dne 20. t, m. ob 22.20 odpadejo plesne skladbe za dva klavirja. Namesto teh so na sporedu pesmi za kratek čas (petje in kitara). ZOPET ZIMA LUTZ — Šolske sestre iz Slov. Bistrice gredo na Kitajsko. Po vsem svetu že delujejo slovenski misijonarji in misijonarke za blagor svojega bližnjega. Velike so njihove žrtve. Letos se odpravi spet nekaj misijonark iz domovine v daljne tuje kraje. V Čautungu na Kitajskem so ustanovili novo prefek-luro, pa potrebujejo več sester za bolnišnico, za vzgojo mladih Kitajčkov in katehislinj. Po posredovanju slovenskega misijonarja K e r e c a, ki že nekaj let deluje na Kitajskem, 6e je več šolskih sester v Slov. Bistrici odločilo, da se odzovejo povabilu. Odpotujejo najbrž že meseca oktobra. — Sredstva, ki jih imajo na razpolago, pa jim tega potovanja ne dopuščajo. Zato bodo napravile nabiralno akcijo in se obračajo na dobra srca s prošnjo, da jih ne zavrnejo, kadar se zglasijo pri njih na domu. Vsako, še tako skromno darilo, jim bo dobrodošlo. S hvaležnostjo pa sprejemajo prispevke tudi po pošti. Dobrotniki naj jih pošiljajo na naslov: Zavod šolskih sester v Slov. Bistrici. Bog plačaj že vnaprej! _ Občinska cesta Murska Sobota-Krog-Vučja vas je dolga 8800 m in je važna zvezna cesta. Ker pa je občina revna in jo ne more zadostno vzdrževati, je proglasil to cesto gospod ban dr. Marko Natlačen za subvencijonirano. Radi tega morejo vsi prizadeti upati, da se bodo razmere na tej cesti v kratkem popravile, ker bo tudi banovina s svoje strani prispevala za kritje stroškov pri opravilih te ceste. — Nesreča nemške potnice. Med številnimi nemškimi potniki, ki potujejo peš po Jugoslaviji, je bila tudi 23-letna Luiza Wagner, bančna uradnica iz Stuttgarta. Ta jc v družbi romala peš po gorenjskih cestah, včeraj jo je tik pred Kranjem podrl avto. Wagnerjeva je dobile hude poškodbe po vsem telesu, tako da je morala v ljubljansko bolnišnico. — Kap na polju. Iz Zagorja: Ko je v ponedeljek dopoldne nesla 35 letna posestnikova žena Marija Leben iz Kotredeža na polje delavcem južino, jo je zadela kap, da je na sredi poti obležala mrtva. Pokojnico, ki zapušča pet nedoraslih otrok, so pokopali v sredo na zagorskem pokopališču. Žalujočim naše sožalje! — Zakon o tisku. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima na zalogi knjižico »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega soiišča v Ljubljani Mladič Anton. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925 z vsemi dopolnitvami po tiskovni novosti z dne 6. januarja in 11 januarja 1929 uvodnem zakonu h kazenskim zakonom z dne 16. februarja 1929, kazenskemu zakoniku z dne 27. januarja, zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarja 1929 in zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimivejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena, neobhodno potrebna vsem praktičnim juristom, novinarjem, kakor tudi privatnikom. Ima 66 sirani in stane Din io. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 67. kosu z dne 19. avgustu uredbo o spremembi območja kamniškega in ljubljanskega okraja, dalje pravilnik za izvrševanje določb tar. post. 62 o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač, razpis občinskih volitev v Mavčičah za 20. september ter razglas o imenovanju komisije za kontrolo hmelja. — Pri zaprtja, motnjah v prebav) vze mite zjutraj na prazen želodec bozareo na ravne »Franz-Josef grenčicec. — Septembra, ko sonce pri nas že izgublja svojo moč, ko postajajo dnevi krajši in hladnejši, nudi morje najlepši oddih in naj prijetnejše bivanje. Zaradi tega se je »Putnik« — Maribor odločil prirediti v času od 5. do 20. septembra t, I. pavšalno |>otovanje na Jadran s 14-dcvnim bivanjem na Omišlju (otok Krk). Da pa se omogoči udobno bivanje na morju tudi manj premožnim slojem, je cena tega pavšalnega potovanja skrajno nizka, kljub temu pa oskrba odlična. Cena, v kateri je vračunana vožnja po železnici in s paro-brodom, hrana in stanovanje v hotelu »lička« v Omišlju, vse pristojbine, izlet z avtobusom po otoku Krku, prenos prtljage itd. znaša 1100 Din po osebi. Ker je zanimanje za ta izlet že sedaj zelo veliko, prosimo interesente, da se prijavijo čim prej pri »Putniku« — Maribor, telef. 21-22, »Putnik« — Celje, tel. 119 ter »Putnik« — Rogaška Slatina, tel. 1, kjer bodo dobili še natančnejše informacije in prospekte. Pohitite s prijavami, da si osigurate lepe počitnice v očarljivem mestecu, staTem Omišlju, polnem starih zgodovinskih znamenitosti, šeg in običajev ter na dirugi strani moderno urejnim kopališčem, polnim življenja veselih kopalcev. — Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/II., ima edini pravico, da izdaja spričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Poučujejo profesorji trgovske akademije Šolnina 230 Din (oz. 110). Stenotipistovski tečaj din 60.—. — Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18 popoldne. — »Pulnikov« izlet na jesenski velesejem na Dunaju. Zastopništva društva »Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turist, uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski velesejem velik izlet s specijalnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto, dne 5. sept. okoli 22 iz Zagreba čez Zidani most, Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane potujejo do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih, dne 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še istega dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. sept. Cena voznini Zagreb-Dunaj In nazaj 280 din v III. razredu in 380 din v II. razredu. — Maribor-Dunaj in nazaj 240 din v III. in 300 din v II. razredu. Potuje se s kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 din. Prijave in vse informacije v biletarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turističnem uradu, Zagreb, Praška ulica 9 do 25. avgusta. — Cenjene naročnike-zamudnike, ki so te dni prejeli opomin na plačilo zaostankov, opozarjamo, da bomo na mnogostransko izraženo željo pošiljali list še nekaj dni, prosimo pa, da se do 1. sept. posluži položnice vsak, ki je prejel posebni pismeni opomin. — Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 13. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika. Kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10 leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki. Profesij-oiiali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1936-37. V poslednji skupini pa bodo tekmovali oni igralci, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Tako je tudi tem igralcem dana možnost, da prejmejo darila. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. L Prijave sprejema Urad ljubljanskega ve-lesejma. — Izredno zanimanje v ministrstvih za razstavo »Za naš les« na velesejmu dokazuje tudi prihod 2 prav važnih sotrudnikov iz Belgrada. Že nekaj dni sta namreč na velesejmu insp. ministrstva za šume in rude, g. inž. Jovan Kraljevič, ki je za razstavo s seboj pripeljal tudi kar dva vagona razstavnega materijala. Strokovnjak pomaga pri pripravah in urejanju ter ostane v Ljubljani ves čas do otvoritve in tudi še pozneje. Obenem ž njim pa je prispel iz Belgrada tudi inšpektor ministrstva trgovine g. Jaša Grgaševič kot direktor Trgovinskega muzeja, da se pouči o vseh pripravah za vsedržavno lesno razstavo in ukrene vse potrebno za čim največjo popolnost te za vso državo, zlasti pa za našo banovino važne propagandne prireditve. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Povše-tova 4a. — V Belo Krajino 23. in 30. avgusta na žeg-nanje k Trem Faram: z avtom čez Zužemberg— Semič—Črnomelj—; nazaj; Metlika—Novo meslo— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu, Ljubljana. Wolfova ul. 1. — Dvojno romanje — z enim posebnim vlakom: 6—8 sept, Ljubljana-Marija Bistriška-Marija Lurška (Rajhenburg); postanki in ogled: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Zagreb (cel dan) Slovenski lurd (čez noč in dopoldne). Cena 90 din. Pojasnila brezplačno pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana. Wolfova ulica 1. — Putnikov dnevni avtoizlet. V Sušak—Opalijo v 3 urah za Din 60—. Vpisovanje v enoletno (rjijovsko šolo, znani »Christnfov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte. Naznanila %wmmmmmmmmmmmmmamm^mmmmmmmmmm Liubliana 1 Društvo tDelo i« eksistonca« priredi članski »ostanek v prostorih rostavrucijo pri Novem svetil Uo-«lK>svel»kn ee»Ui Namen sestanka: poročilu o raznih toko&lh zadevah druStva ln sklicanje terodnoga nbčne-K« zboru. Odbor. 1 V n.*,, n »Itiihu ttnnjn lekarna? dr. Ptc te6°i wo> ozir.97°/0 Za Vlagatelje Mestne hranilnice Na seji občinskega sveta je podal poročilo o novem obligacijskem posojilu mestne občine ljubljanske načelnik finančnega odseka g, prof. Der-mastja. Iz njegovega fererata posnemamo, da se je mestna občina že obrnila do denarnih zavodov, predvsem o lombardiranju novih obveznic mestne občine. Finačni odbor je ludi sklenil vse podrobnosti glede razpisa obligacijskega posojila. Nove obligacije bi se imenovale »obveznice mestne občine ljubljanske« bila bi razdeljene v komade po 1, 5 in 10 tisoč Din. Obveznice naj bi se glasile na donosca in bi se z njimi lastniku zagotovilo izplačilo polletnih obresti za nazaj in izplačilo glavnice najkasneje v 15 {etih. Podpisovanje naj bi bilo javno in trajalo vsaj 1 polni mesec, ali v mestni blagajni ali pa pri Mestni hranilnici. V poštev bi prišli tudi drugi denarni zavodi, ki bi to morda izvršili brezplačno. Rok vpisovanja se nikakor ne sme podaljšati, kajti vsako podaljšanje roka vzbudi vtis, da podpis ni uspel. Emisijski tečaj naj bi bil za imensko vrednost 100:100 Din, in sicer za one podpisnike, ki podpišejo z vložnimi knjižicami Mestne hranilnice. Emisijski tečaj za vplačila v gotovini bi znašal 97 za imensko vrednost 100, Letina pšenice v Sloveniji Včeraj smo objavili cenitve kmetijsk. ministrstva o naši letini pšenice za 1936, ki je rekordna. Sedaj pa so objavljeni tud: i>' drobni podatki po banovinah, iz katerih posnemamo še naslednje- Povprečni donos na 1 ha je znašal v vsej državi in naši banovini v zadnjih letih: Vsa država Naša banovina 1931 12.5 met. st. 8.6 met. st. 1932 7.4 9.0 » 1933 12.6 10.2 » 1931 9.2 8.9 » 1935 9.3 9.6 » 1936 13.4 9.0 » Tako visokega hektarskega donosa naše letina pšenice ni zabeležila. Važno pa je ugotoviti, da donos na 1 ha v Sloveniji vedno še znatno zaostaja za donosom v vsej državi in da le redkokdaj preseže 10 met. stotov na 1 ha. To je izredno nizek donos in kaže, da ie deloma kultura pšenice v Sloveniji predraga. Letos je tudi kultura pšenice v Sloveniji dosegla najvišji razmah, saj je znašala požeta po-viršina 63.676 ha, dočim je znašala lani le 62.784 ha, leta 1934 pa aanvo 59.680 ha. Naslednja tabela nas pouči o razdelitvi pridelka na posamezne banovine (vse v milijonih meterskih stotov na 1 ha); 1935 1936 1935 1936 donavska 8.24 14.34 9.6 16.6 savska 3.96 3.68 12.5 11.9 drinska 1.88 2.85 7.9 11.8 vardarska 1.66 1.93 7.0 8.4 moravska 1.58 3.2 7.2 15.1 vrbaska 1.06 1.52 9.7 10.2 Slovenija 0.68 0.57 10.8 9.0 bn zetska 0.46 0.54 7.7 9.0 t' primonska 0.33 0.35 , 8.7 9.8 Iz tega pregleda je razvidno, da so imeli letos v žitorodnih krajih naše države odlično letino pšenice, dočim je bila le malo boljša kot lani v vardanski in vrbaski banovini, izrazito slaba letina pa je bila v Sloveniji. V primeri z lansko letino je naš pridelek pšenice letos manjši za okoli 100.000 met. stotov, kar pomeni, da se bo povečala letos uvozna potreba Slovenije za približno 1000 vagonov pšenice, normalno pa znaša uvozna potreba okoli 5000 vagonov pšenice in moke. Pri cenah pšenice okoli 125 din in pri prevoznih stroških okoli 30 din pomeni to, da bomo letos za prehrano Slovenije s pšenico, v kolikor pšenice ne nadomestimo s koruzo ali drugim, potrošili nad 15 milijonov din več kakor lani. Stanje Narodne banke Dne 15. avgusta 1936 je bilo stanje NaTodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. avgusta 1936): Aktiva : zlato v blagajnah 1.473.97 (+ 0.08), zlato v inozemstvu 57.2, valute 0.13 (+ 0.03), devize 17.3 (+ 1.2), skupno podlaga 1.548.6 (+ 1.3), devize izven podlage 455.1 (+ 14.2), kovani denar 338.1 (+ 0.5), posojila: menična 1.364.1 (+ 16.2), lombard 251.7 (— 0.2), skupno posojila 1.615.8 (+ 16,0), razna aktiva 612.6 (plus 0.8). Pasiva: rezervni fond 145.6 (+ 0.1), ostali fondi 30.26 (+ 0.07), bankovci v obtoku 4.991.2 (+ 21.8), drž. terjatve 13.9 (— 1,0), žiro 660.9 (+ 20.3), razni računi 843.2 (+ 5.7), obveznosti po Obrestna mera znaša 6%. Posebne ugodnosti obveznic bi bile v tem, da bi se sprejemale kot kavcija pri vseh licitacijah občine in hranilnice. Izplačilo naj bi se vršilb brez odbitkov. Če ne bi bilo mogoče doseči obvezne izjave denarnih zavodov o lombardiranju o vsaki množini in vsakem času, potem naj domači denarni zavodi obveznicam priznajo vsaj sposobnost lom-bardiranja. Pokritje za obresti in amortizacijo se zagotovi v vsakoletnem proračunu ter mora za to službo jamčiti občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Žrebanje obveznic bi bilo vsako leto 15. februarja in 15. avgusta, in sicer v mestnem knjigovodstvu ob prisotnosti javnega notarja. Obveznice zapadejo v izplačilo 6 mesecev po izžrebanju, Izplačilo bi vršila mestna blagajna. Obligacijsko posojilo se ne bi smelo amortizirati v daljši dobi od 15 let. Nevnovčeni kuponi zastarajo v 3, nevnovčene obveznice pa v 10 letih, računano od dneva dospetja. vidu 1.5181 (+ 250), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 332.9 (— 14.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.509.3 (+ 46.8), skupna podlaga s primom 1.990.0 (plus 1.7), od tega samo zlato v blagajnah s primom pa 1.894.06 (+ 0.1). Skupno kritje 30.57 (30.76)%, od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 29.09 (29.30) %. Pričujoči izkaz nam kaže, da se je zaradi sezonskih potreb povečalo stanje meničnih posojil, kar je imelo za posledico tudi povišanie obtoka bankovcev. Povečal se je devizni zaklad, nadalje tudi naložbe na žiru. Obtok bankovcev je neposredno pred višino 5 milijard din. Sonce in NIVEA je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Beiersdori & Co. d. s. o. j. Maribor. Kmetshi dolgovi pri bankah Kot smo že poročali, je Narodna banka priredila na željo predsednika kr. vlade dr. Milana Stojadinoviča anketo o kmečkih meničnih dolgovih pri bankah v vseij državi. Narodna banka je v to svrho zbrala podatke od 553 denarnih zavodov na delniški podlagi po stanju dne 30. aprila 1936. Kot smo že pisali, je znašala ugotovljena vsota kmečkih dolgov pri vseh bankah v državi dinarjev 1.732 673.000, od česar ie bilo 1.524.337.000 din meničnih dolgov, 208.336.000 din pa dolgova v tekočih računih in na hipotekah. Za primerjavo navajamo, da je znašal po rezultatih te ankete ves menični portfelj bank din 3.824.919, kar se je razdelilo na 581.071 menic. Od tega je torej 404.020 kmečkih menic za dinarjev 1.524.337.000, torei po številu 70%, po vsoti pa nekaj več kot 40%. Doslej so 503 zavodi odpisali kmečkih menic 8.662 za 61.515.000 din. Razdelitev dolgov kmetovalcev je naslednja: dinarjev do 2000 din 258.830 menic za 262,439.000 od 2—5000 din 91.238 » » 294,593.000 od 5—10.000 din 29.546 » » 207,845.000 od 10—25.000 din 16.121 » » 252,652.000 od 25—50.000 din 5.424 » » 187,912.000 od 50—100.000 din 2.082 » » 145,127.000 nad 100.000 din 959 » » 175,773.000 Ta statistika velja za menične dolgove, dočim znašajo dolgovi v tekočih računih in hipotekah: 3.921 dolžnikov v tekočem računu za dinarjev 69.454.000, dočim znašaio hipotekami dolgovi pri 9.853 dolžnikih 128.872.000 din. Najbolj zanimiva pa je razdelitev kmečkih dolgov po pokrajinah; iz objavljenih poročil ni razvidno, ce gre za kmečke dolgove urejene po pokrajinah, kjer bivajo dolžniki ,ali pa če je statistika napravljena po sedežih bank, ki so izkazale kmečke dolgove. To pojasnilo lahko v mnogočem vpliva na sliko, ker imajo izven slovenski zavodi izredno malo kmečkih dolgov v Sloveniji, nasprotno pa imajo naši zavodi znatne kmečke dolgove najbrže tudi v drugih pokrajinah države. Razdelitev kmečkih dolgov je naslednja: v milij. din v odstotkih Slovenija 238.76 13.8 Vojvodina 591.0 34.1 Srbija 404.6 23.4 Hrvatska 258.9 14.9. Bosna in Herceg. 178.2 10.3 Dalmacija 43.4 2.5 Črna gora 17.8 1.0 Ta pregled izkazuje za Slovenijo zelo velik odstotek kmečkih dolgov, če pa bi vpoštevali še kmečke dolgove pn zadrugah, potem bi pa bila zadolženost našega kmetijstva še večja, tako absolutno kot relativno. Statistika je nadalje ločila tudi zaščitene in nezaščitene banke: Nezaščitene banke so imele (395 po številu) kmečkih menic s tekočimi roki za 267.265.000 din, s poteklimi roki pa za 493.491.000 din, dočim so imeli zaščiteni zavodi (158) menic 299,896.000 in 463.685.000 din. Skupno so torej kmetje dolgovali zaščitenim bankam 763.8 milij., nezaščitenim pa 760.76 milij. diin. Tu se vidi, da so dolgovali kmetje 1558 zaščitenim bankam približno isto toliko kot 395 nezaščitenim in da je kmečka zaščita vprav v mnogočem pognala banke pod zaščito, ker so ime-lse zamrznjene tako velike svoje terjatve. Ob tej priliki se spominjamo prve ankete o kmečkih dolgovih, katero so sestavljale občine za Privilegirano agrarno banko leta 1932. Ti podatki so bili doslej objavljeni samo v izvlečku. So pa zanimivi, ker izkazujejo terjatve denarnim zavodom, bankam (brez Agrarne banke in zadrug) v vsej državi 1.997.66 milij. din. Od te vsote je odpadlo na Slovenijo samo 142.9 milij. din. Toda ta anketa ni obsegala 12.9% vseh občin v državi, pri katerih so bili tudi znatni kmečki dolgovi. — Kmečki dolgovi od tedaj v Sloveniji niso narasli. Pokazali pa so sedanje številke, kako nepopolen je bil tedaj materijal o kmečkih dolgovih. Ce se pa hoče izdelati res dober načrt za ureditev tega vprašanja, potem ie potrebno, da se prej dobro pripravi ves potrebni materijal. ★ Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo temle zadrugam: Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju, r. z. z o. z. za 6 let od 2. novembra 1935 za dolgove nastale pred 3. marcem 1934, obrestna mera 2%; Hranilnica in posojilnica v Stogovcih, r. z. z n. z. za 6 let od 22. maja 1936 dalje, obrestna mera 2.5% od 22. maja 1936; Posojilnica v Št. Ilju pri Velenju, r. z. z n. z. za 6 let od 1. avgusta 1936 dalje (za dolgove nastale pred 15. majem 1935), obrestna mera 2% od 15. maja 1935 dalje in Posojilnica za župnije Zdole, Sromlje in Artiče ter krajno občino Križe, r. z. z n. z. za 6 let od 22. julija 1936 dalje, za dolgove nastale pred 4. majem 1934, obrestna mera 2% od 4 maja 1934 dalje. Dobave. Rav. državnih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema do dne 21. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 1 kompletnega zaporniškega pogona »Schaltring«, 1 zapornice za cestni prehod, 100 kg jeklene pocinkane žice ter palic iz raznega železa, železne pločevine, zakovic, mostovk itd. — Ravn. drž. rudnika v Velenju sprejema do dne 26. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo portlandce-menta, ponudbe za vezavo časopisov in knjig: do dne 2. septembra t. I. za dobavo razne jeklene žične vrvi ter strešne lepenke. Konkurz je razglašen o imovini Zupana Rafka, restavraterja v Ljubljani, Kongresni trg, »Zvezda«. Prvi zbor upnikov 22. avgusta, oglasiti se je do 12. septembra, ugotovitveni narok 19. septembra. Likvidacije: Dolenc & Tonniess, avtoprodajna družba z o. z. v Ljubljani, Dvorakova ulica št. 3; Jugopamuk, tekstilna družba z o. z. v Kamniku in Delavska hranilnica in posojilnica v Hrastniku, r. z. z o. z. Borza Dne 19. avgusta. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.53—8.63, dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.51— 8.61, na belgrajski pa je ostal neizpremenjen na 8.53—8.63. — Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 29.50 denar. Angleški funt je beležil v Ljubljani 237.20—238.80, v Zagrebu 238 denar in v Belgradu 237.3250—238.9250. Španska pezeta je beležila v Zagrebu 6.10 blago, v Belgradu 6.15 bi. Nemški čeki so na ljubljanski borzi neznatno popustili na 13.36—13.56, na zagrebški so beležili 13.26—13.46, za konec avgusta pa 13.2250—13.4250. V Belgradu so notiraii 13.2329—13.4329. Italijanske lire so v Zagrebu beležile 3.16 blago. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2967.79—2982.39 Berlin 100 mark...... 1754.55—1768.42 Bruselj 100 belg...... 736.04— 741.11 Cunih 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London 1 funt ......219.31— 221.36 Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—4369.53 Pariz 100 frankov...... 287.69— 289.13 Praga 100 kron....... 180.47—181.58 Curih. Belgrad 7.—, Pari« 20.20, London 15.44.75, Newyork 306.875, Bruselj 51.77.5, Milan 24.17.5, Amsterdam 208.40, Berlin 123.45, Dunaj 57.10, Stockholm 79.65, Oslo 77.65, Kopenhagen 69.—, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61.—, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fons 6.80.5, Buenos-Aires 0.85.625. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,446.476 din. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82—83, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 364—365, begluške obveznice 66—67, 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50—83.50 (83), agrarji 47.50 den. vojna škoda prompna 362 den., 9. in 10. 360 den., 5% obr. za javna dela II. tr. 90 den., begluške obveznice 68 den., 7% Blerovo posojilo 83.25 den , 8% Blerovo posojilo 82 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87, 7% stab. posojilo 82.75—83. — Delnice: Priv. agrarna banka 232 den., Trboveljska 130 den., Isis 20 den., Osj. sladk. tov. 135 bi. Belgrad: Državni papirji: agrarji 48.75 bi., vojna škoda prompna 364.75—365, begluške obveznice 68.85—69 (68.85), 68—68.25, 8% Blerovo posojilo 83.25—84, 7% Blerovo posojilo 73.25—74 (73.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 86— den., 7% stab. posojilo 83.50—83.75 (83.50). — Delnice Narodna banka 6350 bi., Priv. agrarna banka 232 do 233 (232.50), Žitni trg Novi Sad. Borza zaprta radi praznika. Mladim materam in ženam po večkratni nosečnosti pomaga naravna Franz-Josefova grenka voda — največkrat že v malih množinah — k rednemu delovanju črev. Rog. po min so«, pol. In nar. »dr. S hr. 15485, 35. V. 85. Radio Programi Radio Ljubljanai četrtek, m. avgusta: 12.1*1 Znani pevci in pevke poiio n« ploSftth 12.45 Poročila, vremenska naimvcrt 18.00 Napo vod i\asa, spored, obvestila 1» IA Radijaki nr-koster 14.0(1 Vromo, bor/.ni lofiaji 18.40 Nac. ura 19.00 Prenos h Sal/.burga. Vordi: FalslaTI'. opera v .1. dejanjih dirigent, Arturo Tosoanlpi 20.05 Olasbnno pri!, dnivamje okrog 22.00 Cas, vrome, poročilu, spored (2.20 Plesne skladbo /.a dva klavirja (gdč. Boženn fi" ' •■ tal gdč. Silva llra.ši>v&cva). Drugi programi t Četrtek, 20. negi/sta. Rnlgrad I: lil 50 Moaarlova m ulitka 20.00 Pesmi poje gdč. Tanja Načeva 20.50 Igro raznih narodoo, izvaja radijski orkester 21.:to Narodni' posuli pojo ga. Teodora Arsenovtf, Mn.iilea Narodnega giodalifiča — Helr/rnit II: 20.IKI 8tt> pustnih otokov na .Jadranu, predavanje ku.ilžuvniika Dragana Alc>k»ifa — /.govori okrog dva milijona prebivalcev na ozemlju med visoko ravnino južne Koroške in štajerske, med kotlino ob dolnji Muri (Nur?) in Dravi, med Julijskimi Alpami in Istrijo, ter se sklanja po strmih hrbtih Kranjske, da se končno prelije po nizkih gričkih v Hrvatsko«. Ko tako obzirno naznači mejo slovenskega jezika, registrira polemiko med prof. P. Skokom, ki določa slovenskemu jeziku samo vlogo kol dialektu ler med »Ljubljanskim Zvonom« in »Dom in svetom« na drugi strani, ki stojita trdno na stališču slovenskega jezika, kar je tudi avtorjevo mnenje. Nato poda v kratkih besedah kulturni razvoj Slovencev od Brižinskih spomenikov dalje, ter razlaga besedo »Schiavi«. Kratko označi Trubarja in reformacijo, med katero šteje nekaj imen, ki jih bo moral v drugi izdaji črlati, namreč Saetner-Ja (?), Preglja (!) in Petelina (Gallusa). Pri preporodu pa poudari, da so se nasloniii na italijansko kulturo Sako Vodnik kot Prešeren. Moderno književnost pa opravi z retoričnimi vprašanji: Kdo ne pozna novel slovenskega Maupassanla Cankarja? ponosne lirike Župančiča? pesnika herezije in upora Aškerca? del, polnih življenja in energije, Kristana? sladkega in mladostnega pesnika Ketteja? nežnega in žalostnega jugoslovanskega Leo-pardija (?) Aleksandrova? Prešerna, Vodnika, Jurčiča, Kerstnika, Trdino ... Debevca. spretnega prevajalca »Divine Commedie«? Gregorčiča, goriškega slavčka? Ob koncu pa citira Pasternika, ki pravi, »da je čudo, kaj je storil v kulturi ta mali narod?« Vse to nam priča, s kako ljubeznijo se je Androvič lotil sestave slovarjeve, ki je v resnici ogromno delo. Slovarju je pridal tudi slovnico slovenskega jezika v glavnih obrisih, tabelarične preglede sklanjatve samostalnikov, pridevnikov, zlasti glagolov. Skratka: v jedrnatih primerih vse, kar mora tujec vedeti o slovenskem jeziku. Pripominjam pa, da ima več starinskih oblik, kot plur. travnici, pri travnicih, oblacih, junacih; dolgi in dolzi itd. Glede tvorjenja besed iz enega debla se je držal metode, ki mu jo je nasvetoval še dr. Krek, da namreč prisili bralca, da sam tvori besede iz danih osnov, ki jih slovar samo nakazuje. Slovensko-italijanski del, ki sledi, obsega nato nič manj kot 816 strani, ter ima na koncu tudi dodatek slovenskih geografskih imen ter njih italijansko obliko (Trst-Trieste itd.). Italijansko-slovenski del ohse-ga 710 strani ter ima nasprotno dodana italijanska mesta v slovenski obliki (Trieste-Trst, Tar-vislo-Trbiž itd.). Besedni zaklad je zelo bogat ter izbran; včasih je naravnost vzorno slovenski (sti-lističen-slogoven, arhitektura-staviteljstvo, zoologi-ja-živaloslovstvo, superlativ-presežna stopnja, itd.). Parkrat pa je seveda tvorjeno malo nesrečno, tako n. pr. kovnica denarja = penezokovnica, da capin) = još enkrat, Jugoslavkinja itd. Prav tako piše dosledno: mlzari, kolari itd. Timih lo so malenkosti spričo pomena, ki ga ima celotno delo. Sicer se bodo v potankosti spuščali naši slovničarji, toda nam je samo za to, da podčrtamo kulturni pomen te knjige, ki je izdana na elegantnem papirju ler lepi zunanji obliki, ter opozorimo nanjo slovensko javnost. Škoda, da ne moremo naznačiti cene, ker na knjigi ni navedena. G. Androvič je svoje dvajsetletno delo srečno in z velikim uspehom končal. Slovenci mu moramo biti samo hvaležni na njegovem donesku k spoznavanju kultur dveh narodov, ki jima je usoda določila, da živila v tesnem stiku, ter moramo to delo smatrati kot veliko potrdilo življenjske sile slovenskega jezika in njegovega besednega bogastva ter ugleda, ki ga uživa v tujini. td. * Churchillova »Svetovna vojna«. V nemščini (>Kosmos«) je izšlo zanimivo delo spominov in vojnih izkustev angleškega ministra. Prvi zvezek njegove »Svetovne vojne* leži pred nami, a drugi, ki kmalu izide, ho za nas še bolj zanimiv, ker bo prinesel pregled dogodkov na Balkanu in njihovih vzrokov, Solunsko fronto, bitko pri Verdunu idr. To Clui rchillovo delo je genialen prikaz najbolj slrašnc in krvave katastrofe, ki je sploh kdaj zadela človeštvo, mojstrska epopeja največjega in najusodnejšega dogodka v zgodovini bojev ki prekaša po ogromnem številu borcev, po strahovito groznih sredstvih, po skrajni surovosti vse iireiš-njo bitke in spopade. Goethe in Victor Ilugo. V okviru Inozemskih poletnih tečajev univerze v Heidelhergu je 2'' iu-lija zvečor govoril znani francoski vodja bojevnikov Henry P chot o »pesniku v politiki«. Kol primer za lo si jo bil izbral francoskega pesnika Victorja Ifugoja. Pichol je zaključil svoja izvajanja z naslednjimi besedami: »Kakor je Goethe v svojih zadnjih trenutkih zaklical ,Več svetlobe!', ako tudi Victor Hugo ,Svetloba in prostost'. V tem zapostaviti vse drugo in sovražniku nuditi roko, rie da bi s tem izgubili svoio duhovno smer in ne da bi se le s korakom približali prepadu, ki nas loči od njeja? Pozorišče hude rudarske nesreče v Angliji. V rudniku pri Barnslevu se jc 66 rudarjev ponesrečilo Na sliki je reševalno moštvo, ki je delalo 6 ur neprestano. Vatencia - me®S® barikad Če kra!ji izginejo. Alfonz XIII. jc morul vse plačati. — 1'rostn vožnja za neguša, toda spremstvo... Poslednje uradno povelje Amanullaha. ★ *r "T,,Tr Nekaj računov nam pove marsikaj zanimivega o tem, koliko stane beg kakega vladarja. Ko je na primer Alfonz XIII. zvečer 12. aprila l')31 spoznal, da ni v Madridu nič več prostora zanj, je poklical po kabinetni seji načelnika postaje v Madridu k sebi. Izpraševal ga je, ali bi mogel še to noč ali drugi dan dobiti posebni vlak do španske meje. Postaje-načelnik je moral seveda uradno molčati o tem razgovoru s kraljem. Čez uro je imel sestavljen proračun za vlak do Francije ali Pariza in neki španski urad z ameriškim vodstvom ]e sestavil potrebne vozovnice. Tako je nastal posebni vlak 7. več vozovnicami, ker je bilo 17 oseb v spremstvu. Tako so kralju posebni vlak ceno zaračunali. Plača! je 20.000 frankov in le na francoski meji je še nekaj dodal za brzovlak. Teh 20.000 frankov jc španski kralj laliko pogrešil, ker je vzel s seboj nekaj vagonov dragocene prtl jage in je že prej poslal proti Pragi več tovornih vugonov svojega blaga. Koliko je pa plačal neguš za svojo pot iz Abesinije? Proga od Addis Abebe do Somalijske obale je dolga 783 km. Posebni vlak je neguš sploh zmeraj imel na kolodvoru v Addis Abebi. Železniško upravo pa imajo ondi v rokah Italijani. Francozi in Angleži. Za vožnjo od Addis Abebe do Džibutija, brej vsakršne garancije za njegovo življenje, je moral neguš plačati 600 funtov šterlingov. Za avto, ki je bil tudi na vlaku, je plačal 40 funtov šterlingov prevoznine. l'o poročilih iz Džibutija vemo, da se je neguš od tod do llajfe peljal na angleškem državnem parniku in je bil na njem kot gost. A samo on, za svoje spremstvo pa je moral plačati vse pristojbine za prevoz po Sueškem kanalu in za prehrano na ladji in tudi za karanteno v Palestini. Če bi bil moral neguš plačati vse, tudi zavarovalnino za one zaboje z zlatom, bi bil moral položiti do Evrope najmanj 1000 funtov šterlingov. Spočetka se je bil neguš baje namenil, da se bo odpeljal z zrakoplovom in bi sc le njegova žena in njegovo zlato peljalo z vlakom. Tedaj bi bil pobegnil tako. kakor je nekoč pobegnil Amantillali, ko je 23. maja 1929 zapustil Afganistan. Tisto povelje, ki ga dal nekemu državnemu pilotu v Kubulu, je bil poslednji državni ukrep Amanullaha. Zapovedal je bil, naj ga pilot z vsemi zaboji zlata vred prepelje čez mejo. Onstran meje pa je kralj, ki ni bil izven meje nič več kralj, razrešil pilota njegove prisege. Hudomušen dogodek pa se je zgodil po po-vratku kralja Jurija II. na Grško. Ko je bil svoj čas zapustil prestol in deželo, so ga bili s posebnim vlakom prepeljali do meje. Ko se je pa nedavno povrnil v Grčijo, jc dobil njegov tajnik račun železniške družbe za posebni vlak iz leta 1924. Bilo je nekaj tisoč drahem, ki jih neki zagrizeni knjigovodja ni mogel s\oj čas vknji-žiti, ker so bili tedaj pozabili sprejeti vsoto... Poročevalec nemškega lista piše: Vedno sem sc veselil, da bi kdaj hodil po Valenciii in njeni okolici. Ta najrodovitnejši del Evrope s svojo rdečo, mastno zemljo, je treba v mirnih urah uživati. Tu so sami vrlovi orariž, fig, olik, limon. Mesto samo je slavno zaradi starih stavb. Radostna podoba iuga te vabi, da hočeš v Valenciii ostali delj časa Pisani trgi s sadiem in zelenjavo so ko muzeji bohotne prirode. A zdaj je mesto spremenjeno. Koder so se prei sprehajali pomorščaki v veselih skupinah; kjer so bili nekoč razprodaialci sadja in časopisov in čistilci čevljev, kjer so navadno gospodki v svojem dolgočasju po ure dolgo sedevali rta cesti pred kavarnami »n motrili sprehajalce: tod povsod so barikade. Z omnibusi se prav počasi bližamo kolodvoru. Vse'cesle so prazne. Le iežko oborožena milica je zunaj. Naš avto se mora prav izmuzniti skozi barikade, ki so tako postavljene, ko da se hočejo ubraniti napada iz pristanišča. Segajo od hiš do srede csle in na oni slrani spet od hiš do srede ceste, in Ie ozek prehod je na sredi cesle, koder more komaj kak voz skozi. V pristanišču nas čaka angleška križarka »Davonshire«. Večina izmed nas se joka od veselja, ko vidi končno rešitev iz življenja, ki ie bilo polno smrtnih grozot vse te dni v Španiji. Lepo so ravnali Angleži z nami, begunci. Vse so nam dali na ladji, Ic da bi pozabili strahote marksistične besnosii v lej nesrečni deželi. Ko smo se približali Marseillu, so nam prišli naproii francoski pristaniški delavci v rdečih kravatah. Pozdravili so nas z dvignjenimi pestmi. Zmrazilo nas je. Ali tudi tu? — smo sc zgrozili. Česa je ta država potrebna? Brzovlak hiti skozi Provenco Slabe volje smo — od izmučenosti, od strahu, od smrti. Španija ie bila svojsvelno, silno žalostno doživetje za nas. Nič ujetnikov — vsi so ustreljeni... To nam ie povedal čuvaj v madridskem hotelu. Čutim, kako vstaja neizmerni srd v meni zoper tako obliko političnega ravnanja. Če bi me kdo vprašal, kaj da je Španija, moram reči, da ie uboga, uboga dežela. Ali se bodo ti liudie sploh kdaj zližali? Pregledujem madridske časopise Iz ogromnih črk se usipa najliuteiše ščuvanje in podobe grozoinih prizorov izzivajo maščevanje. Spomnim se onega prvega večera na kolodvoru v Mediodia, ko se je polastil vsega pogovora neki cinični gospod z aktovko. Poznal ie moč sleherne španske garniziie m izračunal nam ic, kako velika je severna armada generala Molle. Bil ie vojni dobavitelj in ie bil prišel v Madrid po svoj denar »Kupčujem z jako nevarnimi predmeti in moram zato iudi sam v nevarnost!« Še zdaj vidim liste cinične poteze. Niegov zaslužek je obilen; izborrio trži s »predmeti«, s katerimi mogoče v tem hipu v pečinah Guadar-rame ubiiajo drug drugega, ker so okuženi s strašnim bacilom politične strasti. Česa potrebuje ta država? — Na polju v Provenci se širi blagoslov iz zemlje. Sonce se poigrava z valovi reke Rhone Matere gredo z otroki v vas, kjer so mladi možje pri športu. Na koncu neke cesle brišejo delavci neki poziv, ki tli več dobro čitljiv Zdaj so že pri poslednji besedi: la pai . mir... Česa potrbnie ta država? Delavci so besedo izdrgnili s krtačami. Slavnostni zaključek olimpijade. Grof B a i 11 e t -L a t o u r govori poslednje svečanosfne besede DIJAK S SODOBNIM TALETAOM Profesor za matematiko dijaku: »Niti ene enačbe nisi rešil. Kaj pa sploh znaš reševati?« »Križaljke!« Če hočete vedeti Najboljši kavijar, ki ga dobivajo pozimi, je skoraj tekoč in mu Rusi rečejo ikre. Ikre so pa tako drage, da si jih more privoščiti le največji bogataš. Brinje more dočakati starost 800 let. * Divji beluš je tudi do 3 m visok. ★ Vazelitn je svojemu iznajditelju, Robertu A. Chesebroughu, vrgel v 30 letih več milijonov funtov dobička. ★ Gosi so tudi po 60 do 70 let stare. ★ Človek odpre in zapre veke štirimilijonkrat na leto! ★ Čebelja matica zleže v 24 urah — 2000 do 3000 jajčec. ★ Slon ima v rilcu več ko 4000 mišic. ,;. DIJAK S SODOBNIM TALENTOM Delavec čisti kloako. Delo ga oznoji in obesi suknjič na kol. Kakor je že mož neroden, prevrne kol in suknjič ie sredi brozge. Vzame kol in se trudi, da bi suknjič izvlekel. Zasloni! Pride mimo gospod in vidi prizadevanje. Suknjič je že čisto v brozgi, le rokav še moli iz gomile nečistoče. Sočustvujoče mu gospod reče: »Pustite vendar suknjič. Toliko je že prepojen z brozgo, da ni več za nobeno rabo.« »Saj mi ni za suknjič, le — kosilo imam v njem.. .1« Vso oh svojem času. Žena možu, ki pride opolnoči pijan dotnov: »To je nekaj strašnega. V devetnajstih dneh si danes sedemnajstič pijan.« »Oprosti, draga žena, polnočna ura vendar ni primerna za sestavljanje statistike.« Ali nisva ničesar pozabila? Sest kovčegov, enajst zavojev, škatla za klobuk, dežnik?« »Sapramiš, otrok je pa v čakalnici ostal!« IZ KAPLARSKIH UST Kaplar razlaga novincem vojaške čine. Da bi čim bolj potrdil vzvišenost stanu nasproti ci-vilu, jim ie podal tole razlago: »Kaplarju odgovarja v civilu okrajni glavar podnaredniku ban, naredniku .., naredniku..., zanj pa v civilu sploh ni primere!« SRCE MU BO ŽE OZDRAVELO »Ne žaluj, da te je nevesta zapustila. Dosti je drugih, njo boš v pol leta pozabil!« »Nemogoče! Vsa darila sem ii kupil na dvajset mesečnih obrokov, ln dozdaj sem plačal komaj — trii« ★ Želje škotske matere: »Rada bi, da bi bil fant zmeraj majhen, da bi imel polovično karto na vlaku — in rada bi, da bi bil velik, da bi mogel nositi obleke starejšega sina!« Uporniško vojaštvo v šrmniii oreiskuje komuniste za oddajo orožja Tudi v španski Saragossi so anarhisti divjali po ulicah in napadali duhovnike Novi državljanski zakonik (Nadaljevanje.) Sploh sc sme v vseh primerih, razen v primeru duševne bolezui, dovoliti najprej) samo ločitev, samo da obstoji nada, da bosta soproga obnovila skupno življenje. Ce pa ona v 2 letih od dne, ko je odločba o ločitvi zagona postala pravomočna, skupnega življenja ne obnovita, more vsak soprog s tožbo zahtevati razvezo zakona. Predvideni so zastaralni roki tožbe na razveljavo zakona, ki znaša 6 mesecev. Za tožbo pa ni upravičen oni soprog, ki se je strinjal z obnašanjem drugega soproga ali mu je oprostil. 2ena sme izbirati med moževim rodbinskim in svojim dekliškim imenom, ako je bij zakon razvezan samo iz moževe krivde, kar ona izijavi v potrjeni listini ali pa pred pravdnim sodiščem. Ako je zakon razveden iz" krivde žene ali obeh, sme ona pridržati moževo ime samo z njegovim pristankom. Brisano je sedanje določilo § 119, da je zo-peina poroka izključena s tistimi, ki so povzročili prejšnjo razvezo s prešuštvom ali hujskanjem. Istotako se ukinejo vsi predpisi o zakonu med Židi {§§ 123—136), ker so Židi izenačeni s pripadniki drugih veroizpovedi tudi v pogledu zakonskega prava. V pogledu nezakonskega očetovstva je v celoti prevzet sedanji § 163, samo da je še dodano, da domneva nezakonskega očetovstva ne obstoja, ako je nemogoče, da je otrok iz tega razmerja spočet. Ivan Maurovič, vseučiliški prof. v Zagrebu, član komisije za izdelavo predosnut-ka, poroča v svojem »Izvještaju« o tem predos-nutku, da so glede dokaza nezakonskega očetovstva obstojale med člani komisije velike diver-gence v mnenju dn da so srbski člani predlagali, da se osvoji francoski sistem, po katerem je v izvestnih primerih iziključeno dokazovanje nezak. očetovstva, na pr. ako nezaik. mati ni neoporečna ali aiko je imela telesno razmerje z več moškimi. — Roki za pobijanje zakonitosti rojstvo po §§ 156 in 158 so podaljšani od treh na šest mesecev, kar odgovarja zahtevam izkustva. Na novo je tudi določeno, da so otroci, rojeni iz zakona, proglašenega za neveljavnega, vendarle zakonski brez ozira na to, ali so roditelji za časa sklenitve zakona glede zakonskega zadržka bili v dobri veri ali ne. Sedanji predpis o pozakonjenju po vladarjevi milosti je razširjen tako, da more za pozakonitev prositi tudi samo oče, v slučaju njegove smrti tudi mati, če dokaže očetovo privolitev, da je potrebna privolitev polnoletnega pozakonjenca, če je pa mladoleten pristanek skrbnika in sodišča ter da otrok dobi ali samo očetovo ime ali pa tudi pravico do dedovanja po očetu. § 167 je deloma spremenjen, ker mora nezak. oče povrniti materi stroške poroda in njenega vzdrževanja skozi 4 tedne pred in 4 tedne po porodu, do česa ima mati pravico tudi tedaj, ako je oče pred tem porodom umrl ali aiko je dete mrtvo rojeno. § 174. je modificiran tako, da mora biti za 18 letno dete osvobojeno očetovske oblasti, s čemur pridobi položaj polnoletnika. Pri tem se izpušča stavek: »ali ako 20 letnemu sinu oče prepusti vodstvo lastnega gospodarstva«. Glede posvojitve je dodano, da se posvojiti ne morejo zakonski drug, brat, sestra in sorodniki v premi črti, da posvojitev ne more biti ne pogojna, ne časovno omejena, da je za veljavnost pogodbe o posvojitvi potreben notarski alet alf sodna ali notarska potrditev, ali pa da je pogodba sestavljena pri sodišču, a y vsakem slučaju mora pogodbo potrditi sodišče.1 — Privilegij oprostitve od varuštva ne uživajo več duhovniki, vojaški in javni Uradniki (§ 195.). Določila o varuštvu zavodov in o generalnem varuštvu so stala neizpremenjena ter so glasom uvodnega zakona k nespornemu postopniku v celi državi že v veljavi. Kakor more biti otrok puščen iz očetovske oblasti že z 18. letom, tako more sodišče otroku, ki ima varuha, po dovršenem 18. letu prepustili prebitek njegovih dohodkov v lastno upravljanje, a ravno tako je "doba 20 let, navedena v § 248., skrčena na 18 let, kar velja tudi za § 252 (proglasitev za polnoletnega). Sedaj v § 264. predpisana obveznost jamčenja varuha je razširjena tako, da varuh odgovarja za krivdo oseb, ki se jih poslužuje v izvrševanju varstvenih dolžnosti (izpolnitveni (»močniki), za ostale svoje nameščence pa jamči samo, ako je za njihovo nesposobnost vedel ali moral vedeti. — V poglavje o skrbstvu so vneseni predpisi našega preklicnega reda, predpisi o. d. z. so deloma prevzeti, deloma kot nepotrebni izpuščeni. Spremembe v stvarnem pravu so minimalne: Napis k drugemu delu se glasi: »O imovinskem pravu« (ne: o stvarnem pravu) pri razvrstitvi stvari (§ 291.) se še dodajajo nadomestljive in nenadomestljive stvari ter se prve definirajo tako, da se določajo po kosih, po meri ali teži. Točneje se določa pojem pritikline: t. j. ono, kar ni sestavni del glavne stvari, a je odrejeno, da služi njeni gospodarski svrhi in še nahaja proti glavni stvari v primernem prostornem razmerju, vendar pritiklina ni ono, kar se za tako ne smatra v prometu in začasna uporaba za gospodarsko svrho druge stvari še ne daje svojstvo pritikline. Predmet posesti (§ 311. o. d. z.) so stvari in pravice, ki dopuščajo trajno ali ponovno izvrševanje, v kolikor niso izven pravnega prometa. Sedanji predpisi o tabularni posesti (§§ 321., 322., 350. in 441.) so izpuščeni, ker ta pojem nima nobene realne vrednosti in povzroča v veliki meri pomote. Moteni posestnik more zahtevati od sodišča prepoved nadaljnega poseganja v posest in vzpostavitev prejšnjega stanja, a se izpušča posrez, ' evati tudi škodo, kar je v soglasju s a sme zahtevati § 548. grpp. V zemljiški knjigi nevpisane nepremičnine je moči prisvojili v lastnino kakor premičnine (§ 386.), a se morejo prisvojiti tudi v zemlj. knjigo vpisane nepremičnine, če je v zemlj. knjigi zaoeleženo, da jih je lastnik zapustil; zabeležbo zapustitve more zahtevati razen lastnika vsakdo, ki ima interes, da se ugotovi, da je lastninska pravica postala vsled zapustitve in ki tožboma dokaže, da je lastnik nepremičnino zapustil. O najdbi: V § 391. navedena vsota od 1000 gld. se spreminja v 20.000 din, najdba se objavi v časopisih ob vrednosti nad 500 din; od zaklada pripada polovica najditelju, polovica lastniku zemljišča, državi in ovadniku pa ne pripada ničesar Samo najdba liu-mismatičnih in drugih starinskih stvari se inora javiti oblastvu, država jih sme rekvirirati v 6 mesecih, a mora izplačati najditelju in lastniku zemljišča navadno vrednost. Zastavno pravo: Do jasnega izraza je prišlo itak že veljavno načelo, da more zastavni upnik, pa naj je njegov dolžnik lastnik zastave ali ne. po svoji volji, držali se najprej ali zastave ali dolžnika ali pa istočasno zastave in dolžnika. Pri hipoteki more upnik izposlovati, da se odpoved, sodna ali notarska, ali pa tožba zabeleži v zemljiški knjigi, če je odpovedanec ali toženec istočasno lastnik hipoteke. — Vse odredbe novele o lastnikovi hipoteki so prevzete v predosnutek. V poglavju o služnostih ni nobene omembe vredne spremembe, razen novih določb o realnih bremenih, ki «n uvrščene t.\ tcin poglavjem. Na temelju realnega bremena, tako se predpisuje v $550 mu. kateremu v korist je zemljišče obremenjeno, vršiti periodične storitve na ta način, da za svoje obveze odgovarja z obremenjenim zemljiščem za poedine periodične storitve, ki so dospele za časa njegove lastnine, odgovarja lastnik tudi osebno, v kolikor ni drugače dogovorjeno. Realno breme se sme ustanoviti tudi v korist vsakočasnega lastnika kakega drugega zemljišča (previlegiranega zemljišča). V listini o osnovanju realnega bremena mora biti naznačen tudi najvišji znesek, s katerim se realno breme more vknjižiti in la znesek se mora vpisati v zemljiško knjigo, če je zemljišče v solastnini več oseb, se more realno breme ustanoviti samo na celih deležih poedinih solastnikov. Osebno pravo iz realnega bremena se ne more združiti z edinelastnino nekega zemljišča, prenesti ali obremeniti pa se more samo, če in v kolikor ne morejo renesti poedine itonive. V korist vsakočasnega astnika previ legi ranega zemljišča ustvarjeno realno breme se ne more prenesti na drugega brez prenosa lastnine na zemljišču. Sledijo predpisi za ->rimer delitve upravičenega ali obremenjenega zem-jišča, o odkupu realnega bremena, pri čemur se naštevajo primeri, ko upravičenec po zakonu more zahtevati odkup, in primeri, ko sme to storiti realni obvezanec, n. pr. vedno po 30 letnem obstoju realnega bremena. Odkup se izvede po znesku, vknji-ženem v zemljiški knjigi, a je tudi dopuščen dokaz, da ima realno breme manjšo vrednost. Amortizacijsko postopanje po predpisih za amortizacijo hipotek je dopuščeno, če ni znan upravičenec ali če je neznano njegovo prebivališče. O dednem pravu. Tudi v tem poglavju so spremembe neznatne: Za spočetega, a še nerojenega otroka, ki mu ima po oporoki pripadati dediščina ali legat, mora skrbeti sodišče, da se dediščina, oziroma legat, ki začasno pripada onemu, ki jc pozvan za primer, da se dote ne rodi, zavaruje po splošnih jjredpisih. Glede še ne spočetih otrok se uporabljajo predpisi o fidekomisarni substituciji. (Ti predpisi so posneti po dvorskem dekretu z dne 30. 6. 1845. Sedanji § 539. je popolnoma spremenjen in določa, da pravna oseba, ki je pridobila osebnost še le po smrti zapustnikovi, praviloma ne more dedovati. Ce pa 6o pred smrtjo zapustnika že bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev osebnosti in samo vpisa ali dovoljenja oblasti še ni, potem morejo korporacije in zavodi dedovati isto tako kot fond (zadužbina). — Nevrednost podedovanja ne obstoja samo pri izvršenem, nego tudi pri poskušenem zlo-činstvu (§ 540.) in audi tedaj, če je bilo dejanje izvršeno. oziroma naperjeno proti zapustnikovemu zakonskemu drugu, otroku ah staršem, s čemur se izpolnjuje občutna praznina v sedanjem predpisu. Predpis § 542. je postavljen takoj za § 540., tako da je čisto jasno, da se § 541. nanaša na oba citirana paragrafa. — Kakor prešuštvo ni več zadržek za ponovno sklenitev zakona, tako tudi krvosramnost ni več razlog za nevrednost dedovati, sedanji § 54z. je črtan. Tudi § 544., ki govori o dezerterjih in izseljencih, je kot nepotreben izpuščen, isto tako § 567., ker je lucidum intervallum s psihiatričnega vidika že davno opuščen. — § 568. je popolnoma spremenjen , in veleva v sedanji formulaciji, da je popolni preklicanec tudi popolnoma nesposoben za testiranje; veljaven pa je testament, sestavljen v predpisani obliki po stavitvi predloga, da se skrb-ljencu odvzeta svojepravnost vrne ali pa da se popolni preklic spremeni v delnega, čeprav je zapustnik umrl pred odločbo, s katero se je predlogu ugodilo. Kdor pa je radi duševne bolezni ali slaboumnosti delno preklican, sme samo ustmeno pri sodišču testirati, ostale iz drugih vzrokov delno preklicane osebe smejo s poslednjo voljo v kateri-sibodi obliki razpolagati samo s polovico imovine, druga polovica pripada zakonitim dedičem. Ti predpisi so posneti iz preklicnega reda. — Maloletniki izpod 18 let morejo testirati ne samo pred sodiščem, nego tudi pred notarjem, s čemur je § 569. deloma izpremenjen, kar velja analogno tudi za § 577. Črtata se §§ 573. in 574. glede votum solemne pau-pertatis in nesposobnosti zločincev za testiranje. — Predosnutek, da se pri pismeni oporoki, ako je sestavljena iz več pol, vežejo, da bi bili izključeni vmesni vpisi in da se vsaka pola posebej podpiše. — Institut skupnega testamenta predosnutku ni znan ter je potem takem črtan tostvarni pasus v § 583. kakor tudi § 1248., a isto tako je izpuščen tudi § 600. o vojaški oporoki in § 602. o dedni pogodbi med zakonci. V poglavju o nadomestnih dedičih je predrugačen § 605. tako, da se v dvomu smaitra, da je substitucija odrejena za oba primera (t. j. za primer, da dedič noče, kakor tudi v primerih, da dedič ne more biti dedič). — Pupilarna in quasi pupilarna substitucija iz § 609. je popolnoma ukinjena, § 612. (ustanovitev fidekomisarske substitucije) se spreminja tako, da ni razlike glede premičnine in neprimičhine, a na mesto še ne rojenih so navedene še ne spočete osebe in fide komis. substincija prestane in imovino pridobi prvi nadomestni dedič, ki ni sodobnik. — Ukinjeni so tudi vsi predpisi o rodbinskih fidekomisih (§§ 618 - 645). Vrhnika Gospodarska dela. Cesta med Bevkami in Blatno Brezovico se popravlja in so dela v polnem razmahu. Prav tako so te dni razdrli stari leseni most čez Ljubijo v Verdu in bodo sedaj postavili novega. To delo bo trajalo še kakšnih 14 dni, ker se je izkazalo, da so skoraj vsi stari deli neuporabni in v še dosti slabšem stanju, kakor je bilo to popreje videti. Most bo zopet lesen, a ves iz hrastovega lesa in bo držal dolga desetletja. V jelovškovi opekarni delajo naprej, čeprav so pred volitvami nasprotniki raznašali, da je zaposlitev le volilni manever. Pač pa je konkurenčno podjetje odpustilo več delavcev. Tam je delovodja že prej grozil, da bo odpustil delavce, ki bodo volili JRZ. Sedaj so bili odpuščeni samo naši pristaši, pa najsi se je to utemeljevalo z nujnostjo skrčitve obrata. Že sedaj lahko vsak uvidi, katera lista je bila, pa čeprav tudi politična, res gospodarska, kmetska in delavska. Ženski odsek Kaloi. pros. društva priredii na vrtu Rokodelskega doma v nedeljo, 23. t. m. vrtno veselico ob 3 popoldne. Spored bo pester, toda na dostojni višini in bo dosedaj edina res dobrodelna prireditev na Vrlinjki v tem poletju. Saj ima ženski odsek v programu poleg materinske in gospodinjske izobrazbe svoiih članic pre-vsem izvajanje dobrih del krščanske usmiljenosti, in vsi, ki sc boste prireditve udeležili, boste pomagali predvsem svojemu bližnjemu, ki potrebuje pomoči. Davica se ie pred dobrim tednom nenadoma pojavila na Vrhniki in takoj zavzela precejšen razmah. Skrbnim odredbam gosp. banovinskega zdravnika dr Zupana se je sicer posrečilo na davico omejiti, vendar se je sedaj nepričakovano pojavila tudi v Verdu Dosedaj je bil samo en slučaj smrti in upajmo, da bo huda bolezen življenju naših otrok za naprej prizanesla Novi -župan n Ignacij Hren in novi nh^ipski odbor sla prevzela danes, v sredo 19. avgusta županske in občinske posle. Spott Državno nogometno prvenstvo Jugoslov. nogometna zveza je na svoji zadnji seji tako-le določila razpored tekem za državno prvenstvo: Dne 13. nov. 1936 in 7. marca 1937 Hašk: Bask, Slavija (Sarajevo) : Nak ali Slavija (Osijek), BSK : Hajduk, Ljubljana : Jugoslavija, Gradjamski: Concordia. Dne 20. sept. 1936 in 14. marca 1937 Bask: Hajduk, Concordia : BSK, Ljubljana : Hašk, Slavija (Osijek) ali Nak : Gradijamski, Slavuja (S) : Jugoslavija. Dne 27. sept. 1936 in 21. marca 1937 Bask : Concordia, Slavija (O) ali Nak : Ljubljana, Slavija (S) : Hajduk, BSK : Jugoslavija, Hašk : Gra-djanski. Dne 11. okt. 1936 m 4. aprila 1937 Bask : Slavija (S), Hajduk : Concordia, Slavija (O) ali Nak : Jugoslavija, Gradjamski : Ljubljana, Hašk: BSK. Dne 18. okt. 1936 in 18. aprila 1937 Slavita (S): Hašk, Slavija (O) ali Nak : Concordia. Dne 8. nov. 1936 in 18. aprila 1937 BasIcSla-vija (O) ali Nak. BSK : Slavija (SI, Concordia : Hašk, Ljubljana : Hajduk, Gradjanski : Jugoslavija. Dne 15. nov. 1936 in 25. aprila 1937 Bask : Ljubljana, Concordia : Slavija (S), Hajduk : Slavija (O) ali Nak, Gradjanski : BSK, Jugoslavija : Hašk. Dne 22. nov. 1936 in 9. maja 1937 BSK:Busk, Jugoslavija : Concordia, Hašk : Slavija (O) ali Nak, Hajduk : Gradjanski, Slavija (S) : Ljubljana. Dne 29. nov. 1936 in 23. maja 1937 Bask : Jugoslavija, Concordia : Ljubljana, Slavija (O) ali Nak : BSK, Gradjanski : Slavija (S), Hajduk : Hašk. Kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo bodo od 6. do 13. junija 1957. V nedeljo Ljubljana : S K Čakovec Nekaj tednov pred začetkom tekmovanja v ligi za državno prvenstvo mora naše moštvo porabiti, da se za to tekmovanje pripravi. Nedavni veliki mednarodni tekmi stu bili koncesij« občinstvu. V tnalo prikladnem letnem času, ko bi prav za prav moral vladati na nogometnih igriščih odmor in ko niti nimamo pravega nogometnega občinstva, ker se nahaja na počitnicah in na dopustih, sta bili prireditvi tvegani. Toda za nami sta, a sedaj je treba upreti pogled naprej. Do druge nedelje v septembru, ko sc prične tekmovanje v ligi, so še dobri trije tedni. Ta čas mora naše moštvo pridno porabiti za koristne Grčija: Jugoslavija Medržavno lahko atletsko tekmovanje med grško in jugoslovansko reprezentanco se vrši v soboto in nedeljo dne 22. in 23. t. m. v Zagrebu na »tadionu v Maksimiru. Tekmovanje prične oba dni ob 17. Predprodaja vstopnic za to tekmovanje se vrši v posebnem lokalu zveze v Praški ulici št. 6. Vstopnice so v predprodaji cenejše od onih, ki se kupujejo pri vhodu na stodion. V istem lokalu se bodo žigosale dittudi izkaznice za polovično vožnjo. V grški reprezentanci bodo startali ti-le atleti: 100 m Frangudis Sakelariu, 200 m Frangudis, Sa kelariu, 400 m Mandikas, Missalidis, 800 m Geor-gacopoulos, Velcopoulos 1500 m Georgacopoulos, Velcopoulos 5000 m Kariakidis, Cirvanitis, 10.000 m Kariakidis Cirvanitis, 110 m zapreke Mandikas, Skiadas, 400 m zapreke Mandikas, Skiadas, skok v daljavo Lamhrakis, troskok Lambrakis, Lekatsos I, skok v višino Pantazis, Lekatsos I, palica Lekatsos II, Travlos krogla Stetfanakis, Floros, disk Sillas, Floros, kopje Metizis, Papagergiu kladivo Potro-poulos. Sporal-tektnovanja: Prvi dan 22. avgusta 1936 17. slovesna otvoritev. 17.15 110 m zapreke, 17.15 krogla, 17.25 100 m 17.25 skok v višino, 17.45 400 m, 17.55 kopje, 18 10.000 m, 18 skok v daljavo, 18.40 1500 m, 18.45 4100 m. Drugi dan 23. avgusta 1936: 17 400 m zapreke, 17 palica, 17 disk. 17.10 200 m. 17.20 800 m, 17.40 5000 m, 17.50 troskok, 18.30 4400 m. Točke: I. mesto 4 ločke, II. mesto 3 točke, III. mesto 2 točki, IV. mesto 1 točka. Proslava 15 letnice S K Disha SK »Disk«, eden izmed najstarejših podeželskih športnih klubov, je slavil v dneh 15. in 16. t. m. 15-letnico svojega plodonosnega pionirskega dela za telesno vzgojo in napredek podeželske mladine. Za ta pomemni jubilej je klub pripravil pester šport, ki je vzbudil pozornost vsakogar. Na praznik 15. t. m. se je že ob 9 dopoldne pričel propagandni lalikoatletski meeting, kii se je popoldne ob 2.45 zopet nadaljeval. Na tem meetingu, katerega se je smel vsakdo udeležiti in ki je bil prvi te vrste v Domžalah sploh, se je zbralo mnogo lahkoatletov iz Domžal ter bližnje okolice, da prvič pomerijo svoje moči. Z oziram na to, da jih je večina prvič nastopila, so rezultati kar zadovoljivi: Tek na 400 m: 1. Djinovski 58,6; Met krogle: 1. SkerI 11,14 m. Skok v daljavo: Susteršič 5.47 m. Tek na 1500 m: Djinovski 55,04. Met diska: Pire Lado 25.75 m. Skok v višino: Susteršič 153 cm. Met kopja: Kvas 36.22. Tek na 100 m: Susteršič 13,2. Upamo, da ta meeting ni bil zadnji m da bo treninge, vmesne nedelje in praznike pa mora igrati težje tekme, da bo ob začetku tekmovanja pripravljeno. Za začetek so Cakovčani izredno primeren nasprotnik. Se pomnimo prvenstveno tekmo med Ljubljano in Cakovačkim prvo nedeljo v maju, ko je šlo našim zelo zelo testvo; samo 4:3 so zmagali. Takrat so Cakovčani pokazali zelo lepo in učinkovito kombinacijsko igro, katere smo sicer pri njih itak vajeni. Smemo se torej nadejati, da bomo v nedeljo zopet gledali prijetno tekmo, v kateri naj naše moštvo pokaže, ali je od začetka maja meseca res kaj prkla napredovalo. »Disk« pričel tudi lahko atletiko sistematično gojiti. Popoldne pa so se pričele nogometne tekme. V predtekmi je Diskova rezerva porazila SK Zalog s 4:3, v glavni mednarodni tekmi pa je »Disk« v krasni igri porazil SK Avstrijo s 4:2, polčas 2:2. V nedeljo 16. t. m. se je vršil pokalni brzo-turnir, na katerem so sodelovali poleg slavljenca šc SK Avstrin, SK Domžale in SK Grafika. Rezultati lega turnirja so sledeči: Grafija : Disk 4:1, Austria : Domžale 6:2, Disk : Domžale 5:0, Grafika : Ausiria 2:1, s čemer si je Grafika osvojila pokal SK Diska. Diskovo moštvo nam jc oba dneva pokazalo igro, kakršne šc nismo videli. Izkazalo se je kot povezana celota, ki bo, če bo s to igro nadaljevalo, še marsikateremu močnemu nasprotniku prekrižalo račune. ZNIŽANI CINI Din 50*— do 55"— za stanovanje, prvovrstno hrano in zdraviliške takse od 20. avgusta naprej. Prospekte pošiljamo brezplačno. HOTEL VILA LUCIJA, Aleksandrovo, otok Krk Mestno poglavarstvo Maribor. X. fitev. 11151/3147-1936. Razpis licitacije. V Mariboru, 17. avg. 1936 Razglas o licitaciji Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 20 dni na dan 14. septembra 1935 oh II. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša Din 187.198.70. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpre-meinbah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinaht in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din Iv-j ienltoranjskl oglasi Din 2'—. NajmanJSI znesek za mali oglas Din 10«—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm petilna vršilca po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilll znamko. I c i »< »v* • Jluzbeiscejo Manufakturist agilen prodajalec s 13 letno prakso, aranžer, vešč slov., nemškega jezika, star 29 let, samski, z dobrimi referencami, želi premenitl mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izurjen manufakturist« št. 12072. (a) Agilen manufakturist verziran isto galanterije konfekcije, z 10 letno prakso, neporočen, star 28 let, vešč slov. ln nemškega jezika, vajen mesta in dežele, s la referoncami, želi premenitl mesto. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manufakturist« št. 12073. (a) Jlužbodobe Išče se vzgojiteljica na graščino k 8 letnemu dečku, z znanjem nemščine. Prednost imajo one z dovršenim učiteljiščem in po možnosti z znanjem angleščine. V poštev pridejo starejše gospodične. Ponudbe na naslov: Štefka Podpečan, Sp. Hudš-nja 59, pri Celju. (b) Trgovskega pomočnika starejšega, zmožnega voditi trgovino z mešanim blagom, s kavcijo, sprejmem. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Trgvoskl« št. 11982. (b) Išče se praktikant za lesno stroko, za dela na žagi, na skladišču, za nakupovanje, prevzemanje in oddajanje lesa, Prednost imajo oni s trgovsko šolo ln znanjem nemščine. Vstop takoj. Ponudbe na naslov: Štefka Podpečan, Sp. Hudl-nja 59, pri Celju. (b) Iščem posredovalca za nakup prima borovega lesa pod šifro »Prima bo-rovina« 11849 v upravi »Slovenca«. (b) Predilec izurjen na selfaktorju, dobi takoj stalno mesto. Plača po dogovoru. Ponudbe s spričevali ali prepisi na Joško Povh. Novo mesto. (b) Rudarskega nadzornika Iščemo. Prednost imajo oni, ki so rovni merci (markšajderjl). - Stanovanje, kurjava In razsvetljava v naravi, hrana v rudniški menzi po režijski ceni. Ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnimi zahtevami na Clglane A. Mdller, Zagreb, Franko-panska ulica 16. (b) Kovaškega pomočnika začetnika sprejmem. Josip Sček, Ulica 29. oktobra št. 17. ib) Mizarskega pomočnika za furnirana dela, boljšo moč, takoj sprejmem. Mizarstvo Gabrijelčlč, Sv. Jerneja cesta 47. (b) Mizarske pomočnike takoj sprejme Rud. Kuhar starejši, strojno mizarstvo, Mokronog. (b) Mlinarja takoj sprejmem. Predstaviti se osebno. Popovič, Križe pri Tržiču. (b) Mesarski pomočnik vešč v sekanju mesa (na čoku) in izdelovanju raznovrstnih klobas, salam, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12070. (b) tfaiioianja Trisobno stanovanje s kopalnico se odda z novembrom boljši in mirni stranki. — Gregorčičeva ulica 19. (č) Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Povšetova 4 a. (D) Sprejmem dve dijakinji Vsa oskrba in dobra domača hrana; blizu nove gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1208S. (D) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah. Hranil, vloge Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Hranilne knjižice podeželskih zavodov članic Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug, do zneska 100.000 Din — kupim takoj proti gotovini. Alojzij Planlnšek, Beethovnova ulica 14/1. (d) II Živali ii Pes bernardinec naprodaj. Dr. Kodre, Sta-nlčeva ulica 3a. (j) m KLANJAJOČ SE NESKONČNI PREVIDNOSTI BOŽJI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE NAS PREDOBRI OCE, STARI OCE, BRAT IN STRIC, GOSPOD OTTO TUTTA STAVEC V POKOJU DANES, DNE 19. AVGUSTA OB TRICETRT NA PET ZJUTRAJ V 74. LETU STAROSTI ODŠEL IZ DOLINE SOLZ V BOLJŠE ŽIVLJENJE TER RAJNKEGA PRIPOROČAMO V MOLITEV POGREB SE BO VRŠIL V PETEK, DNE 21. AVGUSTA OB TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI HRANIL-NIŠKA CESTA 2 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, DNE 19. AVGUSTA 1936 ŽALUJOČI OSTALI EHSgjjg Paradižnike za vkuhavanje, vsako količino — Din 1.50 za kg. Vrtnarstvo Stanko Mejov-šek, Valvazorjeva 39 — Maribor. (1) stroj s okr Šivalni pogrezljiv, z okroglim čolničkom, nemški fabrl-kat, ki tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1) Pravilna keglišča, sestavne dele Istih, montažo ln popravila po inozemskem strokovnjaku oskrbi Ceferln, Ljubljana Tavčarjeva 3. - 11903 (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje tn najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana, židovska ulica ln Stari trg. (1) Zidno opeko več tisoč komadov, poceni prodam. Sp. Gamelj-ne 17, pri Ljubljani. (1) Trpežno blago po 5 in 6 Din so že dobi v trgovinah S e n č a r v Mali Nedelji, Ljutomeru in Strigovl. (1) Vsem letnim oblačilom perilu . Itd., smo znižali cene do skrajnosti. Pre-sker, Sv. Petra cesta 14. Poceni blago za kopalne plašče dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinj-ska ulica 15. Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčni ceni GUSTAV ERKLAVEC Ljubljana-Kodeljevo, Povšetova 10, tef. 25-91. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. • Paket seriia S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške sraice, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Seriia S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dimdl). v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P/l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošilialnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. la sveže bosanske slive debele, namizne, 2.50 do 2.75 Din kg franko voz-nina, košare po 45 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Premog, drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton, TyrSeva 46, teleton 35-10. Posestva V bližini Kranjske gore je naprodaj pod najugodnejšimi pogoji lepa nova opremljena vila z vsem konfortom, elektriko, vodovodom ter stalno zasedena. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.057. p Naprodaj gostilna na tujsko-prometnem kraju, zraven tekstilne tovarne v bližini Maribora. Zraven spada tudi vodna žaga 24 k. s., ugoden prostor za lesno trgovino. V plačilo se sprejemajo knjižice mariborskih zavodov. Ponudbe pod »Gostilna«, Maribor, poštni predal 24. (p) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, iuvelir, Liubliana Wo!fova ulica št. 3, IEEHE »Holzl« prvovrsten kratek klavir, skoraj nov, naprodaj. Na ogled pri tvrdki A. Breznik, Aleksandrova cesta, Ljubljana. Pismene ponudbe na: D. Doktorlč, Radomlje. (g) Tinček in Tonček v Atlantidi 134. Orjaška žaba. W »HI »Oho,« je zdajci zaklical Tinček, »tukaj imate pa imenitno kopališče! Dajmo, okopajmo se malo!« Cip in Tonček sta bila kakopak takoj za to. Slekli so se in po-skakali v vodo kot mlade žabice. »Kako se to prileže!« je zadovoljno rekel Tonček. Ko so tako veselo čofotali po vodi, je zdajci Tonček presunljivo zatulil. Dvoje dolgih rok ga je zgrabilo in ga kot drobno igračko dvignilo kvišku. »Povodni mož!« je zakričal Tinček in od groze mu je olede-nela kri. Tonček je opletal z rokami in nogami, da bi se rešil iz strašnega objema, pa ni prav nič pomagalo. Vodna pošast se mu je široko režala v obraz in zadovoljno brundala predse. »Cip, pomagaj! Požrl me bo!« je še huje zatulil ubogi Tonček. II 7W HHHl Hitro, dobro, poceni popravi vaše čevlje »EX PRESS« brzopopravljalnlca čevljev in galoš M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad pozna) življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argent;ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Uprava »Duhovnega življenja« ffife! Avalos 250 4dunajski sejem 6.—12. septembra 1936 Tehnični in poljedelski sejem do 13. septembra Veliki srednjeevropski sejem Razstavljali iz 18 držav Nakupovalci iz 72 dežel Brez potnega vizuma 1 S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri Wiener Messe A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik) Tyrševa cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora. Alja Rahmanova: T i 33 Tovarna novega človeka Roman. Prinesel ji je lesen čolniček s sivim jadrom, šivanko in vretence s sukancem. Tamara je začela šivati; rada bi vedno tako sedela in nikdar ne vstala in šla stran! Vse svoje življenje bi rada poslušala čebljanje tega malega dečka in se igrala z njegovimi igračami, ne mislila na temo, tesnobo, težo, ki ji je tlačila življenje. V prisotnosti tega otroka je bilo vse tako naravno, tako jasno, tako svobodno; njegove oči so bile globoke in svetle kot nebo, njegove želje tako iskrene, tako čiste... če pa so jo te oči pogledale, potem ji je bilo, kakor bi jo tlačila ogromna krivda, krivda pred tem otrokom, ker je ljubila njegovega očeta, ker ni mogla iztrgati te ljubezni iz svojega srca. Ko je poslušala besede, ki so vrele iz njegovih malih, rdečih ustec, si je sveto obljubila: nikdar ti ne bom prizadela žalosti, ti moje preljubo dete! Ce bi morala sama pri tem poginiti, nikdar ne smejo tvoje zveste očke gledati name niti z najmanjšim očitkom! Tedaj je stopila med vrata Ana Ivanovna, držeč v rokah samovar, iz katerega se je kadilo; prijazno se je smehljala in povabila Tamaro na čaj. Nalila je skodelico do vrha, namazala kruhek z marmelado in postavila pred njo sladkornico. Pri tem je nepremično gledala Tamaro E istim iskrenim pogledom kot Sonja in Borja; vpraševala je po najnavadnejših stvareh z mehkobo in nežnostjo kot nekdo, ki vse preveč razume, da bi mogel komu napraviti gorje. Tako kot njenemu otroku, je hotela Tamara povedati zdaj tudi njej, da ji srce nikdar ne bo dopustilo, da bi ji prizadela trpljenje, ji prinesla nesrečo. Tiho sta pila otroka in obe ženi. Naposled je Ana Ivanovna pretrgala molk. Z izrazom lahne žalosti je gledala na mala otroka in razmišljajoč dejala: »Kako škoda, da je moja mati mrtva! Kako bi se veselila najinih otrok!« »Kdaj pa vam je mati prav za prav umrla ?« je vprašala Tamara sočutno. »Takrat mi je bilo šele petnajst let; moj oče je umrl nekoliko prej... Moja mati je imela jako težko življenje. Sploh je bila moja detinska doba zelo žalostna! Oče je bil redko doma, če pa je kdaj prišel, je bil surov z nami otroki in z mojo materjo. Veliko je pil in zaigral ves svoj denar. Tako ni mogla moja mati nič storiti za mojo izobrazbo. Dovršila sem samo dva razreda osnovne šole. Morala sem pomagati materi, da sva s pranjem služili denar. Moj oče je živel izprijeno življenje, toda moja miti ni nikdar prenehala upati, da ga bo vendar še privedla na pravo pol. Dejala je: Ali poznaš besede apostola Pavla? »Ljubezen je po-trpljiva, je dobrotljiva; ljubezen vse opraviči, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine.,.' Cim grozoviteje je ravnal oče z mojo materjo, tem večja je bila njena ljubezen; in mene je vedno opominjala: ,Vedno moraš ljubiti svojega očeta, kakršen tudi je. Razen naju dveh nima nikogar, ki bi ga mogel ljubiti. Nikomur ne stori dobrega. Vsak človek je dobil svoj križ in nositi ga mora. Najin križ je, da privedeva očeta nazaj na pravo pot, kor hodi krivo pot, morda pot zločina!' Pa niti najine žrtve niti najina ljubezen ga niso rešile. Pogrezal se jo vedno globlje in globlje. Nekoč je bil neki blagajnik ubit in oropan v kraju, v katerem je ravno takrat služil moj oče kot vojak. Osumili so mojega očeta; prišel je pred vojno sodišče, ki ga je spoznalo za krivega, in še istega dne je bil usinrčen. To je na mojo mater grozno vplivalo. Obolela je za vnetjem možgan in nekaj tednov pozneje je umrla. Bila sem sama. Še bolj kot materina smrt me je pretresel grozni konec mojega očeta in v meni se je kmalu utrdila misel, da sem dolžna očistiti zločin svojega očeta. Hotela sem izprati z njegove duše greh. ki ga je zakrivil, in sklenila sem, da postanem bolniška strežnica. Toda bilo mi je šele petnajst let; poleg tega sem bila šibka in slabega zdravja. Povsod so mi odgovorili, da sem še premlada, da bi obiskovala pripravljalni tečaj za bolniško strežbo. Tedaj mi je prišel na pomoč slučaj; privedel me je k voditelju enega izmed teh tečajev, k staremu možu z jasnimi, dobrodušnimi očmi, ki so videle že mnogo žalosti in trpljenja. Povedala sem mu vse. Ne da bi me bil prekinil, me je potrpežljivo poslušal, potem pa je dejal: ,Sprejmem te, ker vidim, da je to tvoja pot!' Pomagal mi je vprav očetovsko, in četudi nisem imela nobenega predznanja, sem se zaradi svoje pridnosti in vneme v enem letu tako izvežbala, da so me lahko poslali v bolnico na bojišču. Delala sem, da sem od utrujenosti omedlevala nisem se bala nobene nevarnosti, nasprotno, iskala sem jo, kjer sem le mogla; ali vedno se mi je hotelo dozdevati, da je vse to premalo in ne more zadoščati, da bi odkupila dušo svojega očeta od težke krivde. Da bi mogla storiti še več, sem naprosila višjega zdravnika, naj bi mi zaupal najtežje primere, in najbolj srečna sem bila, če sem mogla s čisto vestjo reči, da se mora bolnik za svoje okrevanje zahvaliti izključno le moji negi. iS u 'O ™ Si o S 0 B "3 »3 S« (8 C u (9 5) i« C X X s •• S o (8 o5 (8 > S v a Sfvi 0 (8 '5"H -M Jd m (fl G o u C IM C »u ci a a n N N u ei >■ D) 3 p* 0 1*1 m u (0 « s "u n (8 .a fr C 4M -n •»0 0) s 0 O -o M « .§1 .s n 0 ■O O NU! Izdatateg. ivan SsfesTes. urednik: Viktor Čenči«.