12 a a j a r>» .ponedeljkih; sredah in Sobotah - te* uefoni: uredništvo »4-73, Tajništvo in uprava »-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju ^-70-1-135 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 DiN, PO^AMKZNA stev. 10 DIN LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 9. ST. W2 A TERASA OD OKTOBRA HM7 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA W58 KOT POLTEDNIK y - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI rjREDNTK: SLAVKO BEŽNIH GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S seje ObLO Kranj Spremenfen družbeni mirt KRANJSKE OBČINE ZA LETO 1961 KRAM J, 8. septembra — Včeraj je bila v prostorih Okrajnega ljudskega odbora v Kranju 56. skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kranj. Gibanje gospodarstva v prvem polletja DOLGOVI POVZROČAJO MOTNJE V PROIZVODNJI — LJUDJE POLETI NE KUPUJEJO KLOBUKOV njej so odborniki najprej Paušali poročilo o vplivu novih *°ocđrtskih instrumentov na 7rtJžbeni načrt kranjske komune, j^enovali so člane upravnega od-£®a občinskega gozdnega sklada Kranjske občine, nadalje so pokušali poročilo o realizaciji spre-odlokov o minimalnih agro-t^Sničnih ukrepih za pšenico, se-y i» krompir ter razpravljali in h^lepaLi o potrditvi gozdno-go-^P^ardfcega načrta za gozdove v *£as*janski lastnini za predel ^^ra—Jezersko. Po končani skupni seji so se £*°roi!ki sestali še na 68. seji ob-*>>*)ega zbora in na 78. lseji zbo-Proizvajalcev občinskega ljud- skega odbora Kranj. Na Jočenih sejah so med dpjgim govorili o j razširitvi predmeta poslovanja \ Elektrarne Sava Kranj, o ustanovitvi dimnikarskega podjetja, o ustanovitvi gostišča v Dupljah in o soustanovitvi aerodromskega podjetja Ljub'.'iina—3rniki. Razen tega so odborniki na ločenih sejah sprejeli odlok o spremembi družbenega načrta kranjske občine za leto 1961. odlok o prispevku gospodarskih organizacij v rezervni sklad kranjske občine, odlok o stopnji prispevka v družbeni investicijski sklad občine Kranj, odlok o ustanovitvi občin-skoga gozdnega sklada kranjske občine in drugo. M. Z. Primerjava podatfcoV v g-ospo-tfarsfci dejavnosti na območju Gorenjske odkriva nekaj zanimivih črt, ki so na splošna prevladovale v nameri letanjem gospo-^irs^tm razvoju', iJrtJfckn, :~ced-no v'soln porp.^ir !ndu- str?.'«:fce pmnTvetftsjs je v P'"vi prlovici IcJosnjrsrs Icia zaznamoval* zmerne j"-e gibanje. Vzroki poč asn f?J* r*a aaraSo&nji^ industrijske prolžvt^nj« izhajajo bel j ali menj iz sprememb v rešem gospoda?T,ke*n p^sTavanh', fe?}ti novi gospodarski ukrepi sa na ~rr-!mdu povzročiii marsikatero težavo. Na prvi pogled pada v oči, da je skupna vnovčena realizacija gospodarskih organizacij v precejšnjem porastu. Povečanje vnovčene realizacije pa ni samo rezultat povečane industrijske proizvodnje, ampak je k temu Z včerajšnje seje Občinskega lj odskega odbora v Kranju pripomogel precejšen dvig cen, ki letos marsikje niso ostale na lanski ravni. Skupna vnovčena realizacija gospodarskih organizacij je v primerjavi z istim razdobjem Izni. porasla za 11.7 odstotka. Največji indeks oor?eta vnovčene realizacije v okrajnem marihi smo Zabeležili v maju, in sicer 1:"»8.7. Ivrrszit odkloni v tem pogledu pomeni fehjuar, ko je bilo spričo uvaj.p.nja novih gospodarskih Ukrepos*, tržišče že nestalno, +ako da v tem masocu nj 'oil ustvarjen lanskoletni izkupiček. TERJATVE NARAŠČAJO Zanažcn porast indu^rijske proizvodnje v prvem polletju, močnejši vzpon blagovnega prometa v trgovini ter deloma tudi v gostinstvu in turizmu, dobri dosežk' v obrti in v prometu so osnove, ki zagotavljajo, da bo gospodarska dejevnost v drugem polletju do-**egla Se boljše rezultate. Pojav, k] dela zaskrbljenost v našem gospodarstvu, je ogromen porast terjatev do kupcev, Zlasti pri Železarni Jesenice, pa tudi v tekstilni industriji, v Iskri in v Sa\d ter v drugih panogah gospodarstva.. Posledica t-ga je, da tuda obvez—, nosti do dobaviteljev naraščajo, kar vpliva na pomanjkanje obratnih sredstev, na zaviranje in tefikoče v proizvodnji. Iskra ne. spričo tega že lep čas bori s težavami v proizvodnji in ne dosega postavljenega proizvodnega načrta, ker ima stalne težave s svo~> jijni dobavitelja in kooperanti. Finalna proizvodnja za nadi tega rr-oatnja. Značilno za Železarno Jesenice je, da terjatve do kupcev naraščajo, in so že prercsJe 6 milijard, kar je tudi za tako veliko Podjetje preobčutno breme. Vzporedno z naraščanjem terjatev na v nekaterih podjeten za-skrbijuje povečanje zalog. Pri nekaterih podjetjih je razlog v mrtvi sezoni, ko blago na trgu ne najde kupcev. V podjetjih lesne industrije so se zaloge povečale na račun polizdelkov. Zaloge gotovih izdelkov so se znatno povečale v -Šeširu in Gorenjski predilnici v Skofji Lofcj. v predilnici so zaloge prejo podvojili. Mrtva sezona Je tudi Odeji, Skofja Loka, pripo- Bežen pregled polletnih obračunov v trgovskih podjetjih emo vec ČREDEN PORAST PRODAJE POHIŠTVA — TEŽAVE ZARADI NEZADOSTNIH OBRATNIH SREDSTEV kletni obračuni gorenjskih tr-j^akih podjetij kažejo, da je ru-^a to panogo gospodarstva no- 4 de!; toV dohodka povsem ugodja. Pasehno še zato, ker se sedaj ^avčitov ne povečuje vzporedno . *°*podcrsklmi uspehi podjetij j. 30 tako boljši uspehi tudi bo-^ •tunulirani. V prav posebno Pm n"rri P0^°*aJ'u GO grosistična 'a> a m ol>en(-m podjetja,, ki sr'i0 VO:'a osnovna in obratna j^stvn; elabše po je za tiste, ki sodstev nimajo, j Primerjavi z istim obdobjem Ptp- ;° 10 Promet povečal pov- JI M>v v trgovini nn drobno in ^ °d«toikov v trgovini na debelo. l^0^ je bil plan precej presežen, •trt ^ Pr°dvideno *c *° tyj "° pove;Tn,<> prometa. Pri-1.5 odstotka povečanja gre c«t ,ra'n,n večjih razlik v ceni, jlc"'"> 1 • rezultat povii anja m«>ti potrošnikov. ktip- Letos se je v primerjavi z lan-?->kim pol i olj cm povečal promet z živili kar za 23 odstotkov, (lanski porast je bil le 11 odstotkov). Približno 6 odstotkov je vzrok povi-5an)0 cen osnovnih živil: m<-?o. mleka in kruha. Letos prvič mi lahko ugotovimo, da promet industrijskega bla^a ni narastel v tolikšni meri kot promet z živil'. Medtem ko je letos poraste! na primer promet s tekstilom in ko-• a'tm blagom za 22 odsto+kov, 7. živili pa za 23 odstotkov, Je bil z;;l;; '.ožen lanskoletni porast pri Živilih le za 11 odstotkov, pri tek-stihl 16, pri kovinskem blagu pa 19 odfTtotkov. ZnaU-n je tudi porast pronv ' a I kurivom. Vzrok je predvsem v tem, ker se posamezna gospodinj-otva zaradi regresa pri nelcupu 'r. in premoga do avgusta v veliki večini vse rajši odločajo za nakup v pomla^lanskih in polet- Acto rcally %\iw vrsme pokvarilo vse ttapa aero reallyia ni uspela Druaa nrptembni 1%1 (bf) -•»lil*! rt°P^,dnr bi morala na le-N» 1" pr' te;-,», pr; tU« prlbli/-U ' sPn«"tnlh letal, ki tekmuje- 7.-) v r3k«f» masta I.u.znna do io • »tir:h >'\. M.-dlrm, li,,"' 1 'Tajsuj.x prva etapa od- ,b:- !«- navis&turjem ■'»j.Miia prvu « n„ *« K rumu < • - °'-"! f lo !>!►•.\ . i , J,>bj vre- x'*<*\ t;Vi je i »o tetaliii« 1 le /;i!-rto, kiju') 80 le okoli 12. ure prile- tela prva letala iz Benetk. Dt> 16. nre Jc priletelo v Lesce 37 letal, medtem ko so morala vsa ostal» prelati v Tostojni in Ljubljani. Med druffim v Ixssce nI prispelo drugo jug'»lovan»ko lflal« s Pilotom Zlatkom Krovinovlčcm. Zaradi vse slaMega vrem.;i\ i< mulo upanja, da bi se 1--ial.i 1 ah« ko /brala v Lescah in poletela na tretjo etapo, ki Je bUa predviden* za jutri dopoldne, Verjetno »>odo morali v Leaoah efinI pcvaal Cxn ln šele v nedeljo star-l.Ui proti Grazu. nih mesecih. Ker je bilo po daljšem obdobju letos V naših trgovinah prvič dovolj vsakovrstnega pohištva, se je promet povečal kar za 43 odstotkov. riti 101 milijon dinarjev skladov Trgovska podjetja so lotos povečala maržo od povprečno 8,3 na 9,8 odstotka in tako uspela ustva- Mladi Kroparjl pridno delajo Pred časom je Okrajni komite LMS v Kranju razpisal tekmovanje v počastitev 7. kon-,Tr«a LMS ki Vv> v Januarju prihodnjega lota Kranju. Tekmovanje bo trajalo 0 mesecev, in sicer cd 1. julija leto« do 10. januarja prihodnjega leta in je namenjeno vsem aktivom in organizacijam LMS kranjskega okraja. Člani orgnnizaci bodo tekmovali v gradnji Športnih objektov, vključevanju mladine v organizacije, nadalje na polju izobraževalne ;n knlturno-zabavne dejavnosti ter v lokalnih in zveznih delovnih akcijah. K roparska mladinska organiza-'1,1 nna sicer samo 34 članov, a /,(>lo delavna. Organizirali so že precej proslav in izletov. Pred nedavnim so bili v tovarni »Niko* v Železnikih, kjer so z mladinci • »■ ".-in;v,).i i.- razpravljaj! o raznfh aktualnih problemih. TuriD-iti-nemu društvu so pomagali pri pripravljanju programa za Turistični teden, poma<:ali so pri obnavljanju igrišča in ko-pr.Lišča. Jeseni bodo odprli svoj klubski prostor in prirejali v njem kulturno-zabavne večere in razna predavanja. Za predavatelje bo skrbela ljudska univerza iz Radovljice. Dobili bodo televizijski sprejemnik, stalno bodo naročeni na razne časopise in revije. Organizirali bodo tudi mladinaki plos, in eicei trikrat tedensko. L K. (lani le 41 milijonov). Del tega bodo podjetja uporabila za odpla-č--vanje anuitet za osnovna sred-stva, nekaj za lastne sklade, več pa bodo morala vlagati tudi v obratna sredstva. Do sedaj so trgovska podjetja namreč lahko kupovala pri proizvajalcih na kredit, in si tako tudi brez denarja lahko ustvarjala večje zaloge. To jim ni več mogoče in ker sama nimajo dovolj obratnih sredstev, si ne morejo ustvarjat j večjih zalog. Nujna posledica tega pa je seveda to, da morajo potrošniki na ta ali oni predmet dolgo čakati, ker ga v trgovini hitro zmanjka, in so potem vezani na nove pošiljke. M. Sosič 1 I k RAZI i rs P0J8U mogla, da so se zaloge gotovih izdelkov povečale. Vprašanje zalog je občasen pojav v našem gospodarstvu, ki mijno nastaja v nekaterih industrijskih panogah in je neškodljiv, če proizvodnja zaradi tega ne opada. Založenost z blagom, tako po količini kot po kakovosti, zadovoljuje povpraševanje kupcev. Za lanskimi dosežki v prvem polletju zaostajajo: elektro industrija, črna metalurgija, industrija celuloze in papirja, kmetijstvo, gozdarstvo in odkup. ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Eden izmed načinov proučevanja gospodarskih pojavov, ki lahko privede do pravilnih zaključkov, je tudi proučevanje gibanja zanoraleriosti. V prvem polletju letos je bilo v gospodarstvu kranjskega okraja zapaženo prodorno povečanje zaposlenih. Število zaposlenih v gospodarstvu znaša v junij« letos 43.279 ljudi Lani je bilo v juniju zaposlenih 40.176 ljndi. Porast je občutna zlasti v nekaterih panogah gospodarstva. Zan-Lmivo je daJje, da je dotok delavcev v sorazmerju precej večji od povečanega števila uslužbencev. Delovna storilnost se je v kranjski občini dvignila povprečno za 10,2 odstotka v primerjavi z istem razdobjem lani. Storilnost se je močno povečala v industriji gume, v kovinski industriji in deloma tudi v tekstHni industr*ji. V industriji kranjske komune je še vedno najbolj akumulativna in rentabilna Tovarna gumijevih izdelkov Sava, Kranj, ki je letos dosegla skoraj za 1 milijardo višjo realizacijo kot v istem razdobju lani. Terjatve do kupcev pa so narasle na 2 milijardi dinarjev, tako da so težave v proizvodnji rudi v tej tovarni občutne. Konjulcrurno podjetje so tudi Kranjske opekarne v industrij? gradbenega materiala in Roleta ■» lesni jarulaslL-fji. Z.T. Plenum OBSS in ObO SZDL Škofja Loka PROTI PRIČAKOVANJU SLABA RAZPRAVA — NEZADOVOLJIVE PRIPRAVE NA NOVO DELITEV DOHODKA ŠKOFJA LOKA, 8. septembra — Včeraj popoldne je bil v Skofji Loki skupni plenum Občinskega sindikalnega sveta in Občinskega odbora SZDL. Najvažnejša točka dnevnega reda je bil pregled uspeha gospodarskih organizacij v prvem polletju letošnjaga leta. Politično gospodarska konusi ja ObSS je na podlagi podatkov občinskega ljudskega odbora pripravila izčrpno poročilo o rezultatih gospodarjenja v škofjeloški komuni, poročilu pa naj bi sledila tudi diskusija o pripravah na sestavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v posameznih podjetjih. Udeležba na plenumu je bila dokaj dobra, zato Je toliko bolj čudno, da do prave diskusije sploh ni prišlo. Diskutirali so le predsednik ObLO Jože Nastran, zastopnik republiškega sveta sindikatov in nekateri predstavniki ObSS ter trije ali štirje zastopniki sindikalnih organizacij iz podjetij. Da se 6lednji niso odzvali povabilu na razpravo, nam je lahko dokaz, da so v podjetjih ne pripravljajo na sestavo pravilnikov ali, kar je še slabše, da smd'.kalne organizacije ne sodelujejo pri teh pripravah in tako sindikalni funkcionarji s temi problemi sploh niso seznanjeni. Polletno poročalo o uspehih gospodarjenja prinaša vrsto zanimivih podatkov; zaradi izčrpnosti poročila lahko navedem le nekatere. Se prej pa naj omenim to, da se je član politično-gospodaroke komisije prisotnim opravičil, ker je poročilo le približno. T^azen Gorenjske predilnice so namreč vsa podjetja iz škofjeloške komune poslala občinskemu ljudskemu odboru netočna, le prioTižna poročila. Število zaposlenih se je v primerjavi z istim obdobjem lani dvignilo od 4.581 na 4.9857 Narodni prirastek v škofjeloški komuni je sicer le 250, vendar so si podjetja za letošnje leto skupaj planirala porast na 5.205 zaposlenih. Družbeni bruttoprodukt je bil presežen za 25.6 odstotkov in znaša sedaj nekaj več kot 6 naHijard 800 milijonov dinarjev. Za vse leto je planiran družbeni bruttoprodukt v višini 15 milijard 364 milijonov dinarjev). Precej ugodnejšo je razmerje pri narodnem dohodku, ki je od lanske 1 mfti-jarde 9S9 milijonov porcsiel na 2 milijardi 576 milijonov dinarjev. V prvem polletju je b',16 torej ustvarjenega že 53,4 odstotka planiranega narodnega dohodka. Planirani cisti dohodek je izpolnjen z 61,6 odstotka. Povprečni o:-ebni prejemki so sedaj v Škofjeloški komuni 22.500 dinarjev, torej za 4.400 dinarjev več kot v istem obdobju lani. Najvišje povprečje je zabeleženo v prometu, in sicer 2C.000 dinarjev, v geotinstvu pa najnižje 18.200 dinarjev. M. Sosič :nMnffl!MlW*!ll!IM umu isejo kolegija in zdaj je pričakoval prijatelja iz mladih dni, ki ,mu je telefoniral zj\itraj. Prišel |}<8 poslovno v to mesto in rad bi se po tolikih let spet pomenil o mladih letih, ki sta jih prebila za oguljenimi šolskimi klopmi. I Sedla sta in pogovor je stekel. Saj poznate take razgovore; to- Mimo c i 1 i a PomeJ. si je roke.. . Sicer pa, zakaj si jih turi* ne bi. pod i et je, kjer je v zadnjem letu nosi krono, je uspevalo. V zadnjem letu se je občutno povečala produktivnost dela, nova in nova naročila so prihajala, pa tudi izvoz, ki pred leti ni bil kaj prida, , 1 tokrat dobro od rok. Brez dvoma, marsikaj je tudi on pri-pomo»el k temu. Teko je zdaj sedel za mizo v sodobno opremljeni pisarni in pregledoval realizacijo plana za pretekli mesec. Pred uro je zaključil liko ima človek povedati o domu m družini, o počitnicah, ki jih je preživel na morju... Pa tudi mnogo spominov se rodi... navadno se taki pričenjajo takole: •»Ali se spominjaš. ...? Ali še veš . . .? Da .takrat smo ga lomili.« Takole je tekel dopoldan vse dotlej, dokler ni pri je tel j — gost vprašal po delu. »Moram reči .res gre!« -Slišim,-« Je v smehu pripomnil prijatelj: m-Velike steari ste napravih.'« ►»Res je!« Tisti, ki je nosil krono v podjetju, se je zdaj spričo svojih uspehov raznežil. Na široko je začel razlagati: »Ce se zanimaš, potem ti moram povedati, da mi gredo stvari hudičevo dobro cd rok. Izvoz eem povečal skoraj za polovico. Lani in letos skoraj nisem sprejemal nove delovne sile. Te2ko si misliš, vendar že sam brutopredukt sem povečal za izreden odstotek.« Razgovor snm še zdaleč ni tako zanimiv, da bi se človek o njem razpisal. In konec koncev je to, kar s°m napisal dovolj, da spoznate ton izrečenih misli. Ob vsem tem gre namreč za to, da nekateri vodilni uslužbenci čeetokrat take its^che, ki jih je dosegel kolektiv, ki so jih dosegle organizacije v kolektivu, še zlasti organi upravljanja, pripisujejo cebi. In v skrajni sšcrajr.osti govore o podjetju, kjer upravljajo vsi, kot o lastni organizaciji. Res ni veliko takih — a nekaj jih je. j. k. pnii;iii::iiii!i!i!i!iiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiM Kiiniiiliilliitt^ STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 9. SEPTEMBRA V Italiji Na dan 8. septembra 1943. leta, eb zlomu fašistične diktature, 6o vse italijanske protifašistične stranke stopile v skupno koalicijo in ustanovile enotno revolucionarno vodstvo: Narodni osvobodilni komite (Comitatodi liberazione na-atonale — CLN). Toda vsaka stranka si je v tem okviru zagotovila 6vojo avtonomnost. Tako so imeli komunisti svoje Garibaldinske brigade, socialisti Mateotijeve brigade itd. Med Kočevjem in Ribnico Prešernova brigada, ki je koncem avgusta 1943 vodila ranjence na Rog, je bila ob kapitulaciji Italije na Travni gori. V sklopu XIV. divizije je sodelovala pri razorožitvi italijanskih in belogardistič-nih enot. Zavzela je položaje vzdolž ceste Kočevje — Ribnica. Razorožili so veliko sovražnih enot in prodrli v Kočevje. Tu so borci končno dobili novo orožje in celotno opremo, ki so jo bali odvzeli sovražniku na njegovem umiku. Nekateri borci se kar niso mogli znajti v takem položaju. Čudno se jim je zdelo: še en dan pred tem so hodili peš, skrivajo se po gozdovih, slabo so bili oblečeni, primanjkovalo jim je pušk in nabojev ___Tisti dan pa, nepričakovano hitro, so bili lepo oblečeni, oboroženi, imeli so kamione. O radosti tistega dne borci Prešernove brigade še vedno radi Poročilo z Bleda »•Partizamsfca aktrvnost se Je zelo povečala. Zato bi bilo dobro, če bi se iz dobro mislečih Slovencev povsod osnovale oborožene krajevne samoobrambe. Partizani so dosegli že to, da si tisti, ki je kakorkoli zaposlen pri Nemcih, ne upa več na cesto. Varnostni organi so popolnoma brez moči. Zadnje čase se tudi ni posrečilo ujeti nobenega zločinca in za re-presalje streljajo samo talce. Toda pri tem je prišlo že tako daleč, da tem javno ustreljenim, ki naj bi za strašilo ležali na kraju zločina, ljudje prižigajo svečke in jih zasipajo s cvetjem.« Iz tedenskega nemškega poročila z Bleda, 6. sept. 1941 Naši kolektivi in plan Glavni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je 6. septembra 1951 objavil podatke o izpolnjevanju planskih nalog iz prvega polletja v posameznih delovnih kolektivih. Med pohvaljenimi kolektivi so bili tudi delavci tovarne Iskra, Sava in Tovarne lepenke v Tržiču. Vlada LR Slovenije pa je za izredne uspehe v tem tekmovanjti podelila prehodne zastave in nagrade kolektivu Tiskan ina, Savi, LIP Kranj, Tovarni čevljev Planika, kolektivu Projekta ter Kamnolomu v Kokri. 8ffliffliitiwtinniwNHiiiffl^ j Lfudfe in dogodki ažurnu tov, ki obravnavata fcsvore številnih mednarodnJh problemov »a gledanja na odprave teh kamnov spotike. Ze takoj po zaključni seji, ld je bila sredi noži, so povsod na svetu začeli ocenjevati dosežke beograjske konference, ki je vnesla toliko M Petdnevni razgovori o vojni in liko vzrokov za sedanje krize in vaksi velikih listov in radijskih se ponovno začno pogajati o g H miru so dobili uradno obliko v nesporazume. Postransko je bi- postaj so smisel beograjskega mirni izgladitvi sedanjih naspro- § Hj strnjeni vsebini dveh dokumen- lo vprašanje, kdo stoji v ozadju sestanka morali priznati, ko so taj med njimi z dolžnim spošto- : {svetovnih problemov, poglavi- ocenjevali dve listini, ki sta v vanjem načel OZN, kakor tudi, j ten je bil pojav in kakšen vpliv skladu s težnjami človeštva, da vztrajajo v pogajanjih, do- j ima ta pojav na svetovno skup- Zaradi izredne pomembnosti kler tako one kot ostali narodi | nost držav. Beograjska konfe- prinašamo »-Izjavo o nevarnosti sveta ne ustvarijo popolne raz- | renea je postavila občudovanja vojne in poziv za mir« v celoti: oroiiive in trajnega miru. vredna načela, ki jih mara spre- L Konferenca šefov držav aH 3. Medlem ko so danes sklepi, g jeti kot veliko listino poštenja vlad izveoblekovskih dežel je ki peljejo v vojno ali mir od- | vse miroljubno človeštvo. Oči- hudo v skrbeh, ker — celo vzlic visni od teh velesil, pa čuti P*" g S pomiritve v razburkani svet na- tek, ki ga v zahodnih državah že obstoječi napetosti — tako kot slediee ves svet. Zato so vse dr- I g sprotij. Razen spoznanja, da ne- pogosto zasledimo, da konferen- nikdar prej grozi svetu nevarni zave in narodi trajno zaiaiere- | H blokovske države ni=!o krive za ca ni našla praktičnih napotkov in kritični položaj % neposredno sirani na tem in želijo, da bi I g trenutno plimo v mednarodnih v pogledu zagotovitve miretejra in zloveščo možnostjo spopada, bila stališča in ravnanje velesil g B odnosih in da v njihovih rokah sožitja, da ni dala novih pobud, ki bi se pozneje skoraj goiovo takšna, da bi omogočila člove- i ■ ne leTj ključ za rešitev najtežjih so bre« premisleku samo prazni lahko razvil v svetovno vojno, švvu napredovati na poti do mi- | M poIIiJčn'h nesporazumov sveta, očitki, ker je petdnevno razpravi- V dobi atomskega orožja in ko- ru in blaginje, ne pa k usod- g H se je v dejanjih in sklepih po- Ijanje za okroglo miza pokazalo pičenja sredstev za nrnožlčrto nesnu uničenju. V prepričanju, g m kazalo, da nevezane države ne da ključ za mir ne leži v rokah uničevanje, bi takšen spopad in da želita mir, poziva konferen- g H nameravajo ostati za kulisami državnikov, ki sa se v Beogradu vojna neizogibno prlpe'jala do ca predsednika ZDA in pred- i g svetovnega političnega pozorišča. sestali. Zadržani molk, ki so se upostošenja, kakršnega doslej še sedntka ministrskega sveta ZSSR || g Pozitivno vlogo beograjske kon- ga posluževali v vzhodnih dr- ni bilo, če ae tudi do uničenja naj čimprej navežeta neposre- g S ference v sedanjem kritičnem žavah, ko je bilo treba povedati sveta. deri stik, da bi odvrnila grozeči S H času priznavajo domala povsod ljudem, kaj več o sta-Mščih iz- 2. Konferenca sodi, da se je spopad in vzpostavila mir. §| na svetu. venb!c.fcov?k!h držav in njihovih treba tej katastrofi izogniti In 4. Konferenca izraža resnične ■ Tisti, ki so videli v beograjski pogledih do vojne in mira, do da je zato neogibno in nujno upanje, da bodo vsi narodi, W « konferenci sestanek državnikov, razorožitve in kcloniaiizma, tu- potrebno, da zainteresirane stra- niso tukaj zastopani, zavedajoč da bi »opravljali« Vzhod ali Za- di ne kaže, da je njihovo izpu- ni, zlasti pa ZDA in ZSSR, ta- se skrajne resnosti položaja, pa- ščr.nje besed dobronamerno. koj opustijo svoje vejaške pri- slali podoben poziv voditeljem Odziv v svetovnem tisku, ki prave in korake, ki jih delajo teh >,držav in hkrati izrazili la je enkraten, je pokazal, da gre v zadnjem časn in ne ukrenejo poudarili željo in odločnost vse- ? a zgodovinske sklepe, ki jih v ničesar, kar bi lahko otežkočMo ga oJovečtva, da dočaka uresarf- I današnjem protislovnem času položaj ali prispevalo k temu, da čitev trajnega mlrn in varnosti I ne gre omalovaževati. Poroče- bi se nadalje poslabšal, In da aa vse narode. §= hod, so se zmotili v svojih ugi- H banjih. Kajti beograjska konTe- j| renea ni obsojala pojavov zato, ■ ker jih je zagrešila ta ali ona 9 'velesila, ampak zato, ker je v S takšni ali drugačna politiki ve- i S skupščine OZSS Kranj Zdravniki po V četrtek, 7. t. m. je bflo v Kranju XV. zasedanje skupščine OZSZ Kranj. Razpravljali so o dosedanjem delu v zvezi s sklepanjem pogodb z zdravstvenimi ustanovami, o zborih zavarovancev, sprejeli so Pravilnik o uporabi pravic do zdravstvenega varstva, potrdili so predračun dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1961 itd. Najbolj živahna razprava je bila o pravilniku o uporabi pravic Zbor XX, gorenjske MDB „Cankarjev bataljon" Novim delovnim uspehom nasproti Kranj, 8. septembra — Danes popoldne ob 17. urf je bil pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora Kranj, zbor XX. mladinske gorenjske delovne brigade »Cankarjev bataljon«, ki jo sestavlja 110 mladincev in mladink iz "peh petih gorenjskih občin. Mladinci in mladinke, ki sestavljajo brigado, so predvsem člani sekretariatov tovarniških in. vaških mladinskih komitejev. Najprej komunalna dela Brniki Na 17. redni seji Krajevnega odbora na Brnikih so razpravljali in sklepali o komunalnih dejavnostih, o socialnih podporah in že o nekaterih drugih zadevah. Sklenili so, da je treba takoj pričeti z adaptacijakimi deli na obzidju pokopališča in mrtvašnice na Sp. Brnikih, ker sta v izredno slabem stanju. Prav tako so tudi sklenili, da je potrebno pričeti s čiščenjem tamkajšnjega hudournika; s peskom, ki ga bodo pri tem pridobili, pa bodo nasuli občinsko cesto proti Pšenični polici. ba dobila napotnico za bolnišnico na Jesenicah ali za specialista na območju OLO Kranj, pa bo šla v bolnišnico ali k specialist« v Ljubljano ali kak drug kraj, bo morala vse stroške poravnati sama, od OZSZ Kranj pa bo dobile povrnjene samo stroške v taki višini, kakršni bi bili v kraju, ki je bil določen z napotnico, do zdravstvenega varstva za leto 1931 po zakonu o zdravstvenem Oddaljenost od zdravstvenih zavarovanju delavcev, ki ga je j "Stanov za povračilo potnih stro-ekupščina "potrdila z vel javnostjo p*ov v Primeru zdravljenja bodo od 7. 9. 1961. OZSZ Kranj bo pra- i določile podružnice skupščine, vilnik razmnožil, da ga bodo pre- i Nadalje pravilnik določa, da je jeli tudi zavarovanci in zdra\*st- i zavarovana oseba dolžna 14**41 venj delavci. V pravilniku, ki je j zdravstveno pomoč: praviloma v obvezen za vse zavarovance za1 svojem prostem času. V svojem območje OZSZ Kranj, ie med rodnem delovnem času j« Zavaro- Prevelika malomarnost Mi hvale vredne so mnoge politične in družbene organizacije, ki ob pomembnih praznikih in manifestacijah poskrbijo za slavje ob spominskih obeležjih, ki jih 9eveda tudi okrasijo z venci in s cvetjem. Do tu je vse lepo in v redu. Vendar mislimo, da bi bilo prav, da bi tisti, ki poskrbe za razno svečanosti, poskrbeli tudi za to, da bi ovonelo cvetje kasneje odstranili. To se dogaja skoro po vseh naših krajih. Omenimo naj samo en primer ob letošnjem praznovanju občinskega praznika v Kranju. Posamezne organizacije so že v juliju položilo na Stošičev spomenik na Koroški cesti v Kranju devet vencev. Vse do danes letijo talin, kot »o jih položili. Ce pomislimo, da stoji spomenik tik ob glavni cesti in da gre vsak dan mimo ogromno ljudi, da se tu ustavljajo in vse to vidijo, potem si lahko mislimo, kakšne vtiseodnašajo ob pogledu na neurejeno okolico, na gnilo 'cvetje ob spo-meniku. Morda bi ne bilo napak, če bi pripravljalni odbori v času prireditev izvolili posebne komisije, ki bi poskrbele za čistočo ob spomenikih in dale vse na mesto, ka- Pokrov i tel jstvo nad brigado je prevzel kolektiv »Sukna« iz Zapuž in je brigadi podaril vse športne rekvizite in sanitetni material. Razen tega je predsednik delavskega sveta delovnega kolektiva Sukna iz Zapuž, tovariš Franc Mandeljc privezal na brigadni prapor tudi spominski trak delovnega kolektiva. XX. gorenjska mladinska delovna brigada »Cankarjev bataljon« bo odšla na gradilišče avtomobilske ceste jutri zjutraj ob 8.44. uri. V imenu gorenjske mladine Je brigadi srečno pot in mnogo uspehov pri delu zaželel član sekretariata OK LMS tovari i Nace Pavlin. Brigada bo naseljena v Kumanovem v mladinskem delovnem naselju »Budo Tomov i Ć«, _ M. Z. Zanimive pobude Tržič Turistično društvo je dalo pobudo, naj bi v obeh osnovnih šolah pisali naloge m temami o olep-šanjai mesta in okolice. Dobilo je 89 nalog, med katerimi je vsaki vsebovala nekaj pobud, da jih bo društvo v prihodnje lahko uresničevalo ali pomagalo pri tem pri-zatlevanjfu. Najboljše naloge je Društvo posebej nagradilo 6 tem, da je učence povabilo na celodnevni izlet. S to akcijo je društvo sprožilo zanimanje ne samo pri mladini, ampak tudi pri ostalem prebivalstvu, ki je za uspeh te akcije pokazalo pi-ecej zanimanja. Upajmo, da bo podobno tudi potem, ko bodo začeli pobude mladine uresničevati. Le tako bo začeto delo doseglo popoln uspeh. Za cesto še gradnja doma Kranj Okrajni odbor ZB NOV Kranj namerava obnoviti na planini Vodice (nad Kropo) pastirski dom. Zadnja dva meseca so na vso moč hiteli z gradnjo ceste od Martinčka na planino Vodice. To cesto, ki je dolga 2100 m in ima 50 metrov padca, je zgradilo Gozdno gospodarstvo z Bleda. Med prebivalstvom od Krope do Selške doline jo zopet oživela dolgoletna Želja, da bi povezali cesto Kropa -Jamnik z Dražgošaml. Kmetijska zadruga v Draigoiah. kakor tudi mnogi prebivalci teh krajev, so pripravljeni prispevati les in prostovoljno opraviti nekatera dela, samo da bi čimprej prišlo do uresničitve te zamisli. Koča na Vodici in cesta bosta velikega pomena za turizem. Cesta do Draž-goš bo razen tega tudi velikega gospodarskega pomen* m bo ena najlepših sr«doje8or-*aih ouat na je drugim določeno, da imajo Vse zavarovane osebe pravico do ep] osnega in specialističnega zdravstvenega varstva na območju občine pri zdravstvenih domovih oz roma pri njegovih kraj evnuh zdravstvevnih postajah, ali pri zdravstvenih ustanovah občine, kjer prebivajo, nadalje v samostojnih obratnih ambulantah, ko ee bodo zavarovanci pri njih prijavili za zdravljenje. V tem okviru imajo zavarovanci pravico do proste izbire zdravnika no prakse, zobozdravnika, ginekologa in pediatra. Zdravstveno varstvo pri ostalih zdravnikih specialistih oziroma v stacionarnih zdravstvenih ustanovah, lahko zavarovane osebe uveljavljajo samo z napotnico pristojnega zdravnika splošne prakse. Vsaka zavarovana oseba bo lahko svobodno izbrala zdravnika na območju svoje občine, vendar ga potom v teku koledarskega leta ne bo mogla več spremeniti brez opravičenega rarloga. Začetek zdravljenja pri določenem zdravniku bo registriran v zdravstveni knjižici. Ce bo zavarovana osoba brez opravičljivih verokov spremenila zdravnika splošne prakse ali ee bo obrnila k zdravniku specialistu, za katerega je sicer potrebna napotnica ležečega zdravnika, bo morala sama trpeti stroške zdravljenja. Kadar bo aavarovana ose- vanec upravičen iskati zdravniško pomoč le v primerih, ki jih določa pravilnik. Pri delu, katerfga opravljajo po svojem znsnju in vesti, so zdravniki neodvi^mi, zato zavarovana oseba ne more od zdravnika zahtevati načina zdravljenja, predpis zdravil ali napotitev k specialistu po njegovi želji. Denarne dajatve zdravstvenega zavarovanja se bodo priznavale in izplačevale na zahtevo, zato bodo zavarovapot dol/ni skrbeti za hitro dostavo potrdil o začasni nezmožnosti za delo od ležečega zdravnika, kakor tudi za dostavo evidenčnega lista. Skupačina je sprejela tudi predračun dohodkov in izdatkov OZSZ v Kranju za leto 1961 in sicer: Dohodki sklada za zdravstveno zavaroyanje 2.830.5100O0 din, izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje 2,781.900.000 din. Potrjeni predračun predvideva, da se bodo dohodki, v primerjavi s preteklim letom, povečali za 28 izdatki pa za 32 •/o, in sicer so predvideva, da bodo letos viSji stroyki pri ambulantnem zdravljenju za 52 %, za zobno nego 48 %, zdravljenje v bolnišnicah za 3C Vo, ortopedski pripomočki za 31 %, potni stroški za 25 %, zdravljenje v adravi-liščih za lft % itd. Skupščina Je sprejela rodi sldep o razdelitvi sklada za preventivno zdravstveno varstvo, ki znaša za 1961. leto 89,880 000 din. Ćamping so uredili Bled Čeprav oampmg prostor v Zaki na Bledu sodi med take, ki *° urejeni po mednarodnih predpi-Mih. je Turistično društvo vendarle našlo več pomanjkljivosti, ki so jih po skrbnem pregledu do aezone odpravili. Tako so morali stavbi, v kateri so Mkrbnik sanitarne naprave, izvesti številna vzdrževalna dela in odpraviti poškodbe, ki' jih je pustila rima. Pred vsem so morali popravit? vo-dovrovid-nosti mopodasta. Ta se je namreč oziral nazaj, tako da ni opazil, da mu pelje nasproti avtobus. Mopedist in njegov sopotnik sta se pri nesreči hudo poškodovala In so ju morali prepeljati v ljub-Ijansko bolnišnico. Zastrupitev z odvajalnimi tabletami. V torek, 5. septembra ob 13.15, ao v Jeseniško bolrdšn'co pripeljali 16 mesecev staro Elizabeto Ko-stanj'dek iz Hnišice. Deklica Je namreč prišla do odvajalnih tablet in jih zaužila tolikšno koli- tovo sedk) in mimo Koritnice ter | čhv>, da je zaradi zastrupitve ob Hude Škrbine m Mao^rt. 114.2») umrla. KUBANSKA PRITOŽBA - Kubaneka vLada je ctapolnila**«*«0 pritožbo proti vladi ZDA v OZN s tena, da je dodala, da aroert** vlada »pripravlja nov nagrad na kubansko ozemlje. V e^pomeotici $ rečeno, da ZDA vežbajo in ftoansirajo cAxxr©žeme tolpe v svop* C4»riščih. PROTEST JAPONSKE - Po vesteh iz Tokia je japonsko zunanje ministrstvo objavilo noto, naslovljeno na vlado ZDA, zaradi sklopa ameriške vlade, da bo obnovila jedrske poskuse. Jar. vlada izraza v noti obžalovanje zaradi ameriškega sklepa »ne na to, ali bodo ti poskusi provzročiti radioaktivne padavine a£i B*"* V Londonu so uradno srxxročtTi, da Voiilui Britanija ne name*3' va »zdaj ali v bližnji prihodnosti-« preizkušati nekaterih svoj# atomskih orožij. ATENTATI IN BOMBE V ALZlRU - V mestu in v predmestji AlJira so desničarji izvrši-H 11 atentatov s plastičnimi minami, tem so bili ranjeni trije ljudje. V mestu Oranu pa je balo 6 atefl* tatov. V Parizu so zaprli B43 A'žircev. Aretirane Alžirce, ki so osumili, da so somišljeniki Alžirske narodnoosvobodilne fronte, *° odpeljali v zbirna taborišča, kjer jih bodo še naprej zasliševali. SESTANEK NORDIJSKIH ZUNANJIH MINISTROV - V Kj8' benhavenu so se sestali zunanji ministri skandinavskih držav, bi vskladili svoja gledišča o poglavitnih svetovnih problemih Prf* jesenskim zasedanjem Generalne skupščine OZN. t i Berlinska kriza SPORAZUMA O LAOSKI VLADI NI - Voditelj gibanja **J f^ao Suvanuvong jo predlagal nov sestanek treh političnih sk^P v Laosu. g| Prejfenja noposrerma jx>gajanja treh laonkih voditeljev končale z neuspehom, ker se Run Um ni strinjal s tem, da V 11 koalicijski vladi sodelujejo tudi predstavniki gibanja Pa tet La^ NORTSTATJ V BONNU - Vrho\mi poveljnik sil Atlantske v Evropi general Nortstad je prispel v Bonn na razgovore z za ^ nonemškim kanclerjem Adenauerjem. Nordstadov prihod v J'1 ^ povezujejo z vestmi, da bodo vojaški rok v Bundeewehru podr.'.! na 18 mesecev in da bo 36.00« pripadnikov Bundesvvehrn, W 1,1 morali demobilizirati konec meseca, ostalo v vojski. RA«;OV,«, O KA«>«0?,TV, . Po^i .v,,,,,,,,,, ^ nika Konnedvja za razorožitev McClov in namestriih sHn'jc'^pt zunanjega ministrstva Zorin sta se ponovno sestala v N; w *, M in nadaljevala razgo^-ore o razorožitveni Jvonferenci, ki naj pripravili. £ POLOŽAJ V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI - Evropski P011**^ zaradi rasistične politike v Južnoafriški uniji vedno bolj ^^zZ V ljeni. I^UKlonSki »Times« poroča, da so v c-ntr.-'ni ,!: 1 !i: vp' ()!1f' Pretoriji obesili 17^Afričanov, med njimi tudi neko žen >. riška sodišča so jih obsodila na smrt zaradi dozdevnih 2'°^ proti belcem. L PREKINITEV DIPLOMATSKIH ODNSOV MED PAKISTA^, IN AFGANISTANOM - Pakistansko .zunanje ministrstvo \e čilo, da sta Pakistan in Afganistan pretrgala diplomatske 0 Pretekli teden so v Karačiju objavili, da je Paki.-.la.n zahteva* i Afganistan zapre svoju k(/rrularna in trgiA'i»w.l:a procVta^-ni-* Pakistanu zaradi »protipakist-mtlkega delovanja AMERIŠKA VOJAŠKA POMOČ TllJIN? - predstavniški d^^oČ riškega Kongresa je izglasoval ptxxll<»g o letošnji vojaški tujini v znesku 1.6 milijarde dolarjsv. Predstavniški dom Je šal vojaško psJnvMI tujini za 31)0 milijonov dolarjev. Nadalje je predstavniški dom oti<»l>ril [kktom' tujini v 3 milijarde 657 milijonov dolarjev. ^ l*OI-X>ZAJ V BRAZILIJI - Brazilski floulart se j<» I>° ^,\\)e' v brazilsko glavno mesto sestal z ugh-dnimi os«rbii'..-utni ^ 1H> sestanku je Um-l kratko tiskovno konf-vst> Brazilce, ki bo m«xl krizo «r.-.d. ,1:.t.i n; (.-.vn^u'u v državi«. Kaže pa, da z njegovim prihodom v glavno mcst° de uiso urejeni visi problemi. SPOPAD V UIZEKTI - Po izročilih so v torek franokorMi njihovi zahtevi, da bi nadaljevali deJo. ^ da sta bila v spopadfh do sedaj dva mrtva m dvset ranjen***- GOSPODARSTVO STRAN Ob novem šolskem letu na poostresi dvajseto stoletje UČITELJI IN PROFESORJI SO, LE STA iNO VANJ NI Prav gotovo v marsičem hitreje dohajamo potrebe našega družbenega razvoja, kot tam, kjer začne n?*S mladi rod dobivati za nadaljnji razvoj prve osnove. Res z veseljem se lahko ponašaj} prebivalci tistih krajev, kjer so dani vsi pogoji, da lahko njihovi otroci obiskujejo sodoben šolski pouk. Takšnih vasi in mest pa jc v našem okraju še bore malo. S tem seveda ne sinemo zanikati velikega napredka, ki je b*l dosežen prav na tem področju v povojnem času. Kljub temu pa lahko trdimo, da smo namenili osnovnemu šolanju na podeželju še vedno premalo sredstev, s katerimi bi lahko zagotovili primeren šolski pouk. Vsekakor pa smo se tega uspešneje lotili v večjih središčih. Sredstva za to, da so prosvetni delavci za svoje delo plačani in da si šole zagotovijo vsaj najnujnejši osnovni potrošni material, so sicer zagotovljena; sredstev, s katerimi bi zagotovili vse ostale pogoje v zvezi s šolanjem, pa še vedno močno primanjkuje. Rezultat tega je, da so v »vsestransko« razviti Gorenjski še vedno učilnice tndi v zelo starih poslopjih, ali pa celo na podstrešju! Povsod pa naj bi se šolski pouk odvijal po reformiranih načelih... V KRIZAH SE TRI IZMENE ^ 7, težiski občini zaradi osnovno *^coga pouka ni večjih probie-ajlDV' wsaj spričo toga ne, ker je * samem Tržiču že v gradnji no-**>6otefco poslopje. S prosvetnimi **evci so povsod preskrbljeni, le * ^sej komuni ni niti enega predmetnega učitelja za glasbo! V po- za njihovo roobra-^*nje je res tamkajšnja Glas-"*a šola, ki pa ne more nado-ft**ititi cenovnošoiskih potreb. Precej več problemov pa imajo * Križat. Tamkajšnja šola je ba-J sicer pred kratkim obnovljena * bi bflo v najlepšem redu, 66 »e bi balo na šoli premalo pro-**»v za 430 učencev. Na šoK je ^oddog^ov in samo pot učilnici *^**Bm so rešSti tatoo, da so de-7***ic© spremenili v tičitrnco, v učilnicah pa uvedli pouk v ^* izmenah. Ttarej problema **a*3aspraJV niso rešili, saj pouka \t"eh Izmenah vsaj v aasem t*saju skoraj ni več. Prav za-2Jl tega so se v Križah še bolj *P^i zarrtisii o gradnji novega šol-^8a poslopja. iJ^Beben probtem pa so v Kri-t /T* tudi stanovanja za učitelje. ^* teh ni, se mora ena tovan-voziti v Križe celo iz Ljub-*^e, dve pa iz Tržiča. Čeprav to * ^ečje ovira za redni šolski polj^ Pa je vendar precejšnja po-/^jkljivc«* v pošolskem delu v /^di krožkih, ki so v Križah si-^ Ifecej aktivni, vsekakor pa ^lahko v boljših pogojih dose-™ razveseljivejše lemAtate. ^ŠENČURJU POD 250 LET 8TARO STREHO »J'edtem ko je v Kranju z novo r*° na Planini vprašanje osnov-Jr^Pke izobrazbe bolj ali manj J/*10' Pa je v precej krajih na kj*°čju kranjske komune pro-vt*n še vedno pereč, V • večini so učilnice v zastarelih in ^ Pouk komaj primernih poslop-Med temi so vsekakor v naj- težavnejšem položaju Senčurjani. Starejši domačiji se še spomnijo obljub, ki so jim baje bfie dane pred 70 leti kot otrokom, da bodo zanje zgradili novo šolo. Toda po 70 letih je ostalo še pri starem, le da so v 250 let stari mež-nariji. ki so jo začeli že 1820. leta uporabljati za šolo, spremenili upraviteljevo stanovanje v učilnico. Razumljivo je, da je to poslopje danes že povsem dotrajano. Ob vetru olma šklepetajo, kot zobje v lobarrjinem oktostju, medtem ko je veter že preprosto tri okna izruval iz trohnelih okenskih okvirjev. Tri učitoice v tej stari »bajti-« pa so že dtje premajhne, da bi sprejete nad 250 otrok. Zato so Senčurjani urerifli še eno učilnico v pritličju poslopja krajevnega mada, kjer je bila nekdaj trgovina, drugo učifavco pa v zadružnem domu. Torej ena šote t treh poslopjih. Poseben problem so v Šenčurju tudi stanovanja za učitelje. Nekateri prebivajo v slabih stanovanjih, skoraj polovica pa se jih vozi v Šenčur. Trenotno je ena tovarršata celo brez stanvanja in ima vso svojo opremo v gasilski sejni soborl UČILNICE TUDI NA PODSTREŠJU O prcMemih šolsfarai v radovljiški občini smo se razgovarjali z načelnikom oddelka za občo upravo in družbene Btažba Ljufaom Moghčem in šefom za družbene službe Jožetom Koželjem. Na njihovem območju je problemov s šolstvom več kot preveč. — V ospredju sta vzgojni zavod v lOimni gorici in Kmetijska šola v Poijčah. v Vzgojnem zavodu je fas radovlji&ce občine med 60 otroki le 6 domačinov, stroški za vsakega pa znašajo mesečno okoli 30.000 dinarjev. V Poijčah pa obiskuje tamkajšnjo šolo med 25 mladimi kmetijci le en Radovlji-čan, stroški za enega pa znašajo na pol leta približno 300.000 din. Oba zavoda sta 6icer že poslala račune tistim oblinam, iz katerih so v zavodu njihovi kandidati, vendar doslej še niti ena občina (iz vse Slovenije) ni dala potrebnih sredstev. Precej problemov je v radovljiški občini tudi zaradi osnovnošolske izobrazbe. Medtem ko je ponekod velik problem zaradi po-j manjkanja prosvetnih delavcev (tako morajo nekateri iz šol na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Radovljici pomagati šolam v Gorjah, Bohinjski Srednji vasi in v Lescah), so v Begunjah, na Bledu in v Gorjah v precejšnji zadregi tudi zaradi šolskih prostorov. V Begunjah je šolsko poslopje že trko dotrajano, da so morali lani kljub pomanjkanju prostorov eno učilnico zapreti, v Gorjah pa so uredili dve učilnici kar na podstrešju! Kakšna izgleda takšna šola, je skoraj težko opisati. Toda vsaj nekaj v ilustracijo. Pravo šolsko poslopje bo čez tri leta staro 100 tet Ker ni podkie-teno, udarja vlaga tudi v prvo nadstropje, v pritličje pa se je že naselila goba. V tem pobtopju so m. Otroci v Lancovem so ostali brez učitelja., zato se vozijo v šolo v Radovljico. Na sliki: na radovljiški avtobusni postaji je pa še drugo, ko ee je od tam izselila Pošta. S pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje pa so uredili učilnico za gospodinjski pouk v Zadružnem domu. Posebno poglavje v 20. stoletju, in sicer v razvoju osemtetke v Gorjah, sta dve učaSrao v podstrešja Doma Partizan, ki so jSh iz uporabe in jih namenili pečem. Prebivalci iz Gorij pa niso imeli sredstev, da bi učilnici na podstrešju opremili z novimi klopmi. Dogovorili so se in odpeljali na Koroško Bek> 4 metre drv, v zameno pa naložili dotrajane klopi, ki so še danes v učilnicah! K sreči se prebivalcem Gorij 1 tri učilnico, zbornico ali pa pasar- ne ni. In ker ima šola popolno osemletko s 14 oddelki, v katerih je letos 364 otrok, je bilo potrebno v Gorjah odkriti novo prostore. Ze približno pred petimi leti so uredili eno učilnico v poslopju krajevnega odbora, kasne- uredrli že za lansko šolsko leto. Kakšen občutek imajo tamkajšnji otroci, ki hodijo na to podstrešje po osnovnošolsko znanje, si je verjetno težko predstav?jati In oprema! V obeh učilnicah so klopi, ki so jfh na Koroški Beli že iztočiti vendar obetajo boljši časi. Morda bodo že letos začeli tam s zemeljskimi deli za gradnjo novo šole. V ta namen že zbirajo krajevni prispevek in upajmo, da bodo v najkrajšem času dobili tudi v Gorjah šolo, kakršna se spodobi za 20. stoletje. B. Fajon Rekonstrukcije v Železarni Jeseni (nč) Jesenice — V predelovalnih obratih jeseni.^ke Železarne je dograjena tretja zvonasta žaritna peč, Id je že pričela pred nedavnim z obratovanjem. Razen toga so pričeli z deE tudi na dograditvi čistilcev plavžnega pitna. V strugi Save nad železniškim mostom pripravljajo dela za gradnjo akvouukta, ki bo nosil tudi cevovode za odtok odpadnih vod v sedimentne bazene. Tudi Vhod v Xa in Xb razred oMrnvl« tke v tiorjah Doslej največji uspeh martinarne v jeseniški železarni žetezami (Z.) JESENICE - V avgustu letos je bila v martinarni jeseniške Železarne dosežena največja mesečna proizvodnja 30.068 ton. Te je dostei tudi največji uspeh v zgodovini jeseniške martinarne. Na Javormku nov most čer Savo (M. Z.) Jesenice - PreteMi mesec, 21. avgusta, so delavci grad-J>ono';a podjetja Clradis z Jesenic prvič zasadili tepate in zadeti z izkopom temeljev za nove betonske podstavke za nov most čez Sovo na Javom iku. Računajo, de bo most gotov do maja prihodnjega leta. Na Javom iku sta tako sedaj dve veliki gradbišči. Prvo jo na Bel Ocem polju, kjer seraperji in inddožerji pripravljajo teren za ;,:-adnjo nove valjamo, drugo pa j c most čez Savo, ki je za Jesenice izrednega pomena. Z dograditvijo novega mostu bo vzpostav-tjena boljša povezava Jesenic tak J a vernika z Blejsko Dobravo. Ra-čimajo, da bo most veljal približno 20 milijonov " vse glavne instalacije za novo ki-sikaroo bodo imele tu svoj prehod. Ob desnem bregu Save, pod železniškim mostom, je v gradnji zajetje za novo črpalnico Madilne vode, s katero bodo oskrbovali vodne prhe v novih čistilcih plina. V kratkem bo dograjen in popravljen glavni energetski kanal ob strugi Ukove, ki bo omogočil kroženje hteriTkoe vode in po katerem bodo izpeljane cevi za odplake, ki bodo šle na čiščenje. V žični vat jami je stara lesena hala docela izgmata. Dela so prenesena na prizidek. v kratkem, ko bo dvignjen še zadnji nosilec žerjavne proge in podvlaka, bodo najtežja d* ta zaključena. Do konca leta bodo vsa glavna dela na hali in prizidku gotova. Dobavljen je tudi oserntonska žerjav, kS ga že montirajo. Pretekli mesec so dobili v Železarni tudi nekaj dobrih strojev. Predvsem je treba omeniti nov rezkalni stroj, za katerega bodo v kratkem v mehanični delavnici pripravili prostor in ga postavili. Prav te dni so kupili tudi novo ročično dvigalo tipa UB 1. ki Lo prispete v prihodnjih dneh v podjetje. V valjarni 2400 so tudi pričeli pri nomalizirani peči z montažo transporterjev, tako da bo do konca popravila proge vsa naprava dokončno zgrajena. V pregrajeni razdelilni transformatorski postaji na Jesenicah potekajo dola naprej. Pričenjajo pa tudi z deli v kalorični centrali za gradnjo novega parnega kotla, za katerega imajo že sklenjeno kupno pogodbo. Naročnikom 6lasa Te dni smo po pošti razposlali položnice za pobiranje naročnine za Glas za čas od 1. maja do 3L decembra 1961, t. j. za 8, in ne samo- za 4 mesece, kot smo to delali lani. Ta ukrep jc bil potreben zaradi občutnega povišanja pristojbine, ki jo moramo plačati za vsako položnico. Prosimo naročnike, da to z razumevanjem upoštevajo, in pismonoši ie ob prvem obisku poravnajo noročnino. Kolikor predvidevate, da boste zaradi službe ali drugih opravil ob obisku pismonoše odsotni, prosimo, da denar izročke prijatelju ali sosedu, kjer bi ga pismonoša lahko dobil. S tem se bomo "izognili nepotrebnemu zavlačevanju pa tudi stroškom, ki zaradi tega nastajajo. Uprava Glasa ' Tužni' f V KRANJU Fižol 80 do 100 din,' ajdova moka 100 din, ješprenj 90 do r00 din, kaša 120 do 130 din, krma za kokoši 40 do 50 din. krhlji 50 din. maline 80 din, lisičke 60 do 70 din, oves 30 din, proso 70 din za liter, korenček 40 din, sir 150 din, surovo maslo 640 din, čebula 60 do 80 din, krompir 18 do 20 din, špinača 80 do 100 din, sladko zelje 20 din, ohrovt 25 din, šolala 60 do 80 din, grah v stročju 90 din, fižol v stročju 80 do 100 din, pfesa 35 dim, zelena paprika 65 do 80 din, slive 60 do 70 din, jabolka 30 do 50 din, hrui-ke 35 do 100 din, breskve 100 din, fige 70 do 80 din, grozdje 170 do 130 din. paradižnik 60 do 65 din. cvetača 80 do 100 din, ksmare 25 do 30 din, kumarice 120 din n k?, zolena 10 I din, peterčilj 10 din za šopek, por ! 10 do 15 din, češenj 10 do 30 din, I jajca 27 do 30 din, zaj'i 350 din. ; piščanci 350 do 450 din. kokoši i 700 do 750 din, smetana 18 din za ! merico. JII!IIHlHlinniilH!l!ll|lllllWllllllllt!!l!l!'!iH!IIIIIllll!lllllinil!'; I Gospodarske vesti == i' = Letošnji pridelek hmelja -H 3700 ton. Ugodno vrerne v H drugi polovici avgusta je 3 močno pripomoglo, da so obi- | šf ralci hmelja dokončali dela i ■ v predvidenem času. Kako- 1 H vort hmelja bo letos boljSa | I kot lani, kar lahko pripisu- 1 I jemo ugodnim vremenskim H H razmeram. Račur.rjo, da to 1 g letošnji pridelek hmelja v m I Sloveniji znašal 3700 ton. ^ g Letos so bo povevala dol- 1 § žina modernih cest na 74M H kilometrov. Prav tako kot " a lani se bo tudi letos povečala i I dolžina novo zgrnicnih as- _-' ~ =» g faltnih in bzUmefcih cest za =3 — priblif.no 700 km. Vendar pri 5 H tem niso šteti posamezni od- ^1 mM g ceki cest, ki peljejo skozi ~i I naselja in ki so ali še bodo i| 9 H zgrajene iz lokalnih sreivtev. "| ■ To jxxmeni, da bo skupna g g dolžina cact v Jugoslaviji ko- ^ H nec letošnjega leta povečana f§ I na 7400 kilometrov. j Med 21 državami na Dunaj- H S skem velesejmu tudi Jugosla- g g vija. 3. septembra so na Du- y s naju odprli mednarolni se- a • jem, na katerem eodeluje g p tudi Jugoslavija. Na ko'.ćk- s |r tivni jugcšlovaneki rari 4.av', a I ki so jo odprli v Paviljonu g E narodov, razstavlja 73 pcOjc- g g tij. Podjetja prikazujejo no- H g vc modele delovnih strojev, s s električnih aparatov, izvozne a g proizvode žlvikske industrije, || S proizvode ;'..;njcne galanleri- j ^ je ter razne proizvode dru- a S gih gospodarskih panog. V H I Efklopu razstavljenih proizvo- § H dov pa posebne razstave po- a g nazarjajo razvoj in možncstl a I jugoslovanskega turizma in = § jugoslovanske:h pristanišč, ki a g postnjajo vedno pomembne j- I g ša za avTstrijski pomorski s I tranzit. I Izvoz v juniju je presegel || s dve milijardi. V juliju je iz- I g voz iz Slovenije znašal 2168,3 = g milijona din; celotni 7-me- I E sečni izvoz pa je 13.233 mili- a a jonov din, ali 11 % več kot = = lani v tem razdobju. Pregled a — izvoza nam pokaže, da se je y t še nadalje povečal izvoz in- U H dustrijskih proizvodov, ki je Ij I dosegel 1607 milijonov din, g "g nekoliko manj pa kmetijskih I p pridelkov in gozdarstva. HlHiillllllMIllllUIllIlliM STRATf >» * >*t--- 5j----- SOBOTA, 9. SEPTEMBRA' OBVEŠČEVALEC IH H i I/O GLASI PRODAM MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO - COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh belarstvo Kalnik) dobite t vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Komofarmaoiji« 1215 Malih oglasov, ki niso vnaprej plačani, ne objavljamo. Beseda velja 15 din. Naročniki Glasa imajo polovico popusta 2 kolesi, dirkalno in navadno, odlično ohranjeni, prodam. Kli-šarna. Gorenjski tisk, Kranj 3467 Prodam polovico hiše. Stanovanje takoj vseljivo. Marija Etngel-man, Vodopivčeva 9/1 Kranj. Ogled do 14. ure 3502 Ugodno prodam šiviljski Šivalni stroj, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 3531 Prodam aH zamenjam osebni avto Stener, v voznem stanju. V račun vzamem tudi moped. Visoko 60 3538 dkw 250 ecm, letnik 1955 s prikolico ali brez, prodam po ugodni ceni. Šenčur 280 3540 Prodam skoraj nov kompletni komat za njakanje. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 3554 Prodam zidan pod v najboljšem stanja. Opeka in ostrešje skoraj novo. Naslov v oglasnem oddelku 3555 Zelo ugodno prodam radioaparat 4 -f-1 angleške znamke Herala z rezervnimi elektronkami in novo 3-etopenjsko električno peč. Ciril Zupan, Mošnje 24, Brezje 3556 Klavir, rabljen, poceni prodam. Kolar, Kidričeva 15, Kranj 3557 Prodam 2 dvosobni stanovanji v centru Kranja Poizve se Titov trg 19 3558 Vinski sod 280 1 prodam. Poizve se Titov trg 19, Kranj 3559 Prodam 2 do 3-tonski gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 3560 Prodam nekaj ovsa In koruze. Strahinj 63, Naklo 3561 Prodam zidan štedilnik, desni. J. Jakopič, Vrtna ul. 3 ( 3562 Prodam: 2 postelji z mrežami, mizo in 3 stole, vse ohranjeno. Cena 30.000 din. Naslov v ogl asnem oddelku 3563 Opel Olvmoio — reg'strirano. prodam. Turk, Partizanska 13. Kranj 3564 Kravo. 6 mesecev brejo, k tretjemu teletu, prodam. Janko Jež, Vodico 127 3565 Dvobrazrri plup, ckopalnik in moško kolo, ugodno orodam. Jež, Vodice 127 nad Ljubljano 3566 Ugodno prodam kompletno ogrodje za desni štedilnik, 2 otroški posteljici, posteljo in nočno omarico. Ogled doooldan. Gosposvet-Bka cesta 7,1, Kranj 3567 Prodam par konj s kompletno rpremo. Ogled v ponedeljek, 11. 9. od 9. ure dalje. Janez Jagodic. Gornjesavska 61. Kranj 3SG8 Prodam šnortni italijanski voziček. Naslov v oglasnem oddelku , 3569 Prodam motorno kolo 550 -rm, v voznem stanju, registrirano za leto 1961 aH zamenjam za moped. Pot na Jošta 21, Kranj 3570 Prodam Sarkov plug za samca in Scckov plug obračalnik za par. 2 polj-ka voza za samca prodam za vsako ceno oziroma zamenjam tudi za sadjevec ali žganje. Fridel Jenko, Hra.šo pri Smledniku 3571 Tovarniška delavka Išče opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Po službi bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3.572 Prodam kravo, ki bo čez 2 meseca tretjič teletfla. Suha 8, Kranj 3573 Prodam 2 ovci in ovna. Poizve se Zlato polje 3, Kranj 3374 Prodam: lep kamin, lončeno peč, vodovodno črpalko hi ploščine za več sobnih vrat, tesan les, hišno oblogo. Rajgelj Anton, Ljubljanska 27, Kranj 3575 Novo motorno kolo NSU Maxi ugodno prodam zaradi selitve. Stara Loka 60. Sk. Loka 3599 Prodam gumi voz, nosilnosti 2.000 kg. Grošelj, Grad 29, Cerklje Prodam osebni avto Topolino C. Janhar, Hraše 46, Smlednik 3601 Prodam 2 prašička od 50 do 70 kilogramov težka, Reševa 8, Klan C, Kranj 3602 Prodam mizo za brušenje kosil-niških nožev — kompletno. Rob-lek Franc, Bašelj, Preddvor 3603 Prodam stopnice. Pot na Jo-ta št. 26, Kranj 36C4 Prodam motorno kolo BMW 250 cem, letnik 54. Škofjeloška 26, Kranj 3605 KUPIH VOSČINF IN ČEBEL NI VOSEK pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Kupimo 2 mizarski mizi (pemka). Ponudbe pošljite na naslov: Komunalno podjetje Medvode 3576 Kupim ohranjeno aH novo kmečko peč, velikosti 160X 170. Anton Rant. Zali log 38. Železniki 3577 FOTOAMATER JI! Več dobrih negativov pokrajine v sneeu kupim. Plačam dobro. Ponudbo oddati v oglasni oddelek 3598 OSTALO Vsa tapetniška dela vam hitro, d 1 enornoomepi,zt,P- Sj S Vsa tapetniška dela vam hitro, lepo in moderno izdela tapetnik Jože Lakner, Stražišče Vi7(\ GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK, grjrantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »K^-mofprmaci ji-« 1214 Dala bi v najem delavnico za čevljarsko ali kako drugo obrt. Cena in pogoji po* dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »NP—45« 3546 Iščemo pridno in samostojno natakarico. Nastop službe s 15. seotembrom. Naslov v oglasnem oddelku 3530 Zvnska z majhnim posestvom želi poročiti treznega moškega. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 3579 Moški srednjih let, s stanovanjem, želi poročiti vestno žensko do 35 let starosti. Ponudbe poslati pod »Resna« 3530 Delavka na dve izmeni bi šla k dobri d nižin I pomagat šftirikraifl na teden za stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3581 Bakreno kapo s cevjo sem izgubil 4. septembra od Stražišča preko Kalvarije do vojašnice. Vrniti Družbeni načrt kranjske občine v luči novega gospadarskega sistema j Razlike ¥ prometnem davku in imanišene investicije TERMIKA obrat Skof ja Loka - Bodovlje, telefon 284 uprava Ljubljana, Poljanska 77, telefon 31-770 nudi graditeljem bJš — podjetjem, zadrugam in zasebnikom mineralno volno za izolacije Izolacijski film, širina 0,3 m, dolžina 3 cm, 4 cm, 3 cm, cena din/m» Volna v vrečah, vsebina vreče 0,10 ms - I. kvaliteta — 1450 din vreča; II. kvaliteta - 1100 din vreča. Te izdelke lahko koristno porabite pri izolaciji stropov, podov, sten, dalje pri gradnji planinskih domov, izgradnji podstrešnih stanovanjskih prostorov itd. Volna se ne praši, je lahka in mehka, negorljiva, v njej ne živi mrčes. Vgradite jo po potrebi sami. S tem prihranite na stroških gradnje, stanovanje pa imate pozimi toplo. Tudi obstoječa podstrešna stanovanja lahko zaščitite proti mrazu z naknadno izolacijo. Prevzem mineralne voine v obratu Bodovlje - Skofja Loka. Za zasebne stranke plačilo v gotovini pri prevzemu. Navodila o uporabi so na razpolago. proti nagradi v gostilni Lakner, j Kakrica 3582 j Starejša ženska, vajena kuhe in^ vseh gospodinjskih del, bi šla za gospodinjsko pomočnico k dobri družini. Naslov v oglasnem od-e1 delku 3583 £ Mežnarjevi mami — Sušnik Ma-f riji iz Jame pri Kranju za 94-^ letnico iskreno čestitajo hčerka* Franca in vsi ostali iz Bele — šer Na četrtkovi seji Občinskega na mnoga leta! 35342ljudskega odbora Kranja so med Garažo na Primskovem, v bli-f drugim govorili tudi o vplivu no-žini Senčunske ceste, dam v na-'vih ekonomskih instrumentov aa jem. Naslov v oglasnem oddelku ^drr'bcni načrt kranjske občine. 3535? j{ot je znan^ irav pr^tavlja le nad Jem. Ponudbe oddati v oglasni J 11evan,e vrocr^, ki se je začel z oddelek pod »Prostor« 3^3fuvedbo ^lavskeea samoupravi ja- Kuhinjska pomočnica dobi *tal-Jnin osaov™ jmafilncst teza oro-nQ zaposlitev. Ponudbe je podati J CCSa jo da Re več pritfojnostl R0-uprav-i Vajerekega doma Krc.^.*^.,,..^ prpnr^ od državnih _ " ... . , O,>oreanov na samouornvnf gospo- Tovarr, ška delavka išče oprem-Jd?rsk(, organizacije. Enak proces Ijcno aH neopremljeno sobo vf t„di na ^^^ar^h Kranju ali bližnji okolici. P» sluz-Jpodroajihi Spremenjeni gosoodar-bi bi pomagala v gospodinjstvu. J^. B:^cm novo cbdob]c Naslov v oglasnem oddelku 3530,y dni>borio go^ođanfcam Oddam sobo dvema moškima ,M,„ ^astj sc to kaže v no_ Ponudbe oddati v oglasni 0*WekIvm A<pdaTBk?mi organizacijami in polnimo teritorialnimi enotami. Družbeni načrt kranjske občine zn leto 1961 je bil sestavljen po starih ekonomskih instrumentih, zato ga je bilo potrebno prilagoditi novim ekonomskim pogojem, ki jih uveljavlja novi goepodarski sistem. N-vrtale razlike so posledica določene gospodarske politike in . drvžbeno političnih ciljev, ki iih gospodarski 6istem zasleduje. Po konkretnem uvajanju novih ukrepov je bilo moč ugotoviti vrsto, no^ranih konfliktov med starim in nov;m. ki 00 bfli v glavnem neutemeljeni. Gosoodarske organizacije so v nekaterih pr<-merih nove ukrepe preveč idea!;-zirale, v praksi pa so vse premalo storile za uveljavitev gospodarskega s;stema z izkoriščanjem vseh tistih elerr.en/ov. ki jih novi pogoji gospodarjenja postavijo v ospredje: to so predvsem produktivnost, ekonomičnost in večja Družbeni bruto produkt se poveča za 5 odstotkov (stari plan 11.2 odstotka), narodni dohodek samo za 1,2 odstotka (stari plan 14 odstotkov). Bistvene spremembe, ki pretežno vplivajo na. bruto produkt in narodni dohodek, se pojavljaio v tekstilni in gumanski iji. Tekstilna industrija znižuje bruto produkt napram realizaciji za 7,7 odstotka zaradi sprememb v prometnem davku. Zaradi zvišanja cen bombaža za približno 30 odstotkov in deviznih razlik po novem tečaju zmanjšuje tudi narodni dohodek za 20 odstotkov. V gumarski industriji se skih strokah in gospodarskih P8" nogah nastajajo le manjša odstopanja. Glede na različne omejitve, » 90 nastale kot posledica gospodarsko nerealno aganžiranih sredstev v vsedržavnem merilu in P° sili nekaterih predpisov, ki uveljavljajo novi gospodarski sistem, je postal, že tako preveč optimistično izdelan plan gospodarski™ investicij, nerealen. Spremenila se je politika kreditiranja v državnem merilu zaradi omejitve sredstev. Zato, je združevanje sredstev gospodarskih organizacij v celoti odpadlo in s tem v zvezi prvotno planirani bruto produkt1 vse manjše investicije v obrti, ne spreminja, novo uvedeni pro- trgovini in gostinstvu itd. V čemet ni davek pa znižuje dohodek loti se je investicijski program za 1.4 milijarde dinarjev ali za znižal za 24,1 odstotka, od tega 46 odstotkov. V drugih industrij- na jveč v industriji. Kamniška kronika lujem svojo trditev ter se ji zah-^ valjujem. da je opustela kazensko tožbo. Kunšič Jožica, Železarna OZOD 3596 Delavcu ali delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem od- Jesenice kot neresnične in obža- j rentabilnost poslovanja. Bistvene razlike v družbenem načrtu kranjske občine nastopajo v prometnem davku, ki se poveča za 19.5 odstotka, nadalje v pavšalnih obveznostih, ki se povečajo za 20.4 odstotka in v vseh prispevkih na osebne dohodke, ki ae 3597 i povečujejo deloma zaradi zviša-n h osnov oziroma večje Ruiae Planiranih čistih osebnih dohodkov. V družbenem načrtu za leto 1961 se je obdržala približno taka struktura razdelitve narodnega Stanovanjska skupnost Prinasko-1 dohodka, kot je bila realizirana v vo-Klanc razpisuje delovno mc-Jletu 1960: z naknadnimi popravki sto UPRAVNICE DID (otroški k pa so gospodarske organizacije vrtec M. Korbarjeve Prlmskovo. \ povečale osebne dohodke za 425 mmm RAZPIS Nastop službe takoj. Interesentke naj pismene prošnje pošljejo Stanovanjski skupnosti Primsko-vo—Klane najkasneje do 20. septembra 1961 razpis Delavska univerza Bled razpisuje v šolskem letu 1961/62: Administrativno šolo — oddelek za odrasle — 1. letnik; Ekonomska srednjo šolo — oddelek za odrasle — 1. letnik; Začetne in nadaljevalne tečaj« nemškega, angleškega in Italijanskega jezika. Prijave sprejema Uprava DU Bled do 15. septembra - tele-J fon 413. OBJAVA Delavska univerza T riti Č razpisuje za izobraževalno sezono 1961/62 vpi« t naslednje šole in tečaje: 1. Admanistra4i\T» .šolo za odrasle, šola ima dva semestra P° 18 tednov. Pogoji za sprejmem so: dovršena osnovna šola aH obrtna oziroma industrijska šola, redna zaposlitev in da si kanVE STOLPNICE V Kamniku še vedno vlada velika stanovanjska stiska, ki r krijejo podjetja tako, da gradij° stanovanja za svoje delavce. Tovarna »Titan« gradi ob Kovinarski cesti štiri stolpnice, v katerih bo skupno 63 stanovanj najrazličnejših velikosti. AVTOMAT V TITANU V tovarni »Titan« so dobili pred nedavnim nov, popolnrma avtomatičen stroj za izdelovanje velikih jeder. Na njem bo del*1 samo en delavec, proizvodnja P8 bo mnogo večja. DOGRAJENO IGRIŠČE Na Duplici pri Kamniku mladinci tovarne »Stol« že dokončali z glavnimi deli na novem športnem igrišču. — Nogometno igrišče je že pripravljeno za tel? me in treninge. VEDNO POLNA DVORANA Dvorana Delavske univerze * Kamniku je bila v času konference predsednikov noblokovsk1'1 Tudi letos je Delavska tmiver- ! držav v Beogradu stalno pol^3 za v Kamniku organizirala začetni in dva nadaljevalna tečaja iz nemščine in angleščine. Edino, kar preseneča, je dejstvo, da stn- gledalcev. Z zanimanjem so sledili poteku konference, ki jo i* prenašala jugoslovanska televizija. Prijave sprejema tajništvo do 21. septembra 1961. Predvidoma bo izlet zadnjo nedeljo v septembru ali prvo v oktobru. Potuje se za dva dni, nedelja in ponedeljek. Cena izleta je 6500 do 7000 dinarjev. AMD Šenčur Kino Ljubno: Ameriški film RAJ NA ZEMLJI; predstave v soboto, 9. septembra ob 20. url rn v nedeljo, 10. septembra ob 16. uri Jesenice »RADIO«: 9. in 10. septembra nmer. - italijanski film GOLA MAJA Jesenice »PLAV?-«: 9. in 10. septembra francoski film MAI-CRLT POSTAVLJA PAST Žirovnica: 9. septembra ameriški film LJUBEZEN EDDY DU-CHINA, 10. seotembra franeevjko-nemskl film NAPOLEONOV OFICIR Dovje: 9. septembra francesko-nemšiki fllm NAPOLEONOV OFI- CIR, 10. septembra ameriški film I-TUBEZEN EDDY DUCHINA Koroška Bela: 9. in 10. septembra jugoslovanski film MIRNO LETO IJubno: 9. septembra i t al i jansk: K-irvni film DANAŠNJA DEKLETA ob 20. uri. 10. septembra ameriški barvni film NORI BIK ob 16. ki 20. uri Skofja Loka »PREDILEC«: 9. in 10. septembra a mer. barvni film SAYONARA Radovljica: 9. septembra ameriški glasbeni film GIGI ob 20. uri, 10. septembra isti film ob 1«. in 20. uri, 10. septembra ameriški barvni film TOMA PALClC ob 16. Tiri in matineja ob 10. url dopoldne Duplica: 9. septembra sovjetski barvni film BELI SUŽNJI ob 20. uri, 10. septembra isti film ob 15.. 17. in 19. uri Kranj »CENTER«: 9. septembra ameriški barvni film NKKA-TF'RI SO PRITEKLI ob 17. in 19.30, premiera ameriškega barvnega filma DOBER DAN ŽALOST ob 22. uri. 10. septembra ameriški film DOBER DAN ŽALOST ob 13. uri, ameriški barvni film NEKATERI SO PRlTE^1 ob 15., 17.30 in 20. uri Kranj »STORZlC«: 0. ^'f^ bra angl. film POPLAVE sTJJ,a-I1U ob 16., 1B. in 20. uri ter n tineja ob 10. uri, premiera nemškega barvnera filma ^ SVIDENJE FRANČIŠKA ^ 22. uri, 10. aeptembra fli,nCffl-Kirvni f" KL.7A Ob ilrtl SAKRAMENSKA ^ . ob 10. uri, angl«*'** jfj POPLAVE STRAHU ob iS- lT1po-uri, italijanski glasbeni f'1"1 - jj» TU JEMO V SAN REMO ob i'* 19. uri .j. Letni kino »PARTIZAN"5 fjlJt, (septembra ameriški bnrvni jj DOBER DAN ŽALOST ob ^ Naklo: 9. septembra ltal J j9.3* film VELIKA V O IN A o^/ifl ob i6" 10. septembra isti film 19.30 CerkJje »KRVAVEC«: 9:KpA' tombra 'mnonsir; fiir* S A francoski film S*T izMENSKA FRKLJA ob 20. septembra isti film ob 16. in Strailšče »SVOBODA«: IJj-rA* tembra doma« film KAPtm^ I.F.ST ob 10. in 16. viri. J^fli !ilm DANES SE 2ENI M<->J ob 14, 18. in 20. uri jjOBOTA, 9. Sl?PTEMBirX T56*l STRAN KULTURA IN PROSVETA Za sirs lasbeno kulturo Kača m vsezgodaj pred kranjske knjigarno. Šola se je začela Kranjski gledaliscniki pred novo sezono Tudi v naših glasbenih šolah so se že odprla šolska vrata. Glasbeno nadarjena mladina dobiva tu vsestransko glasbeno izobrazbo. Reforma glasbenega šolstva v Sloveniji narekuje glasbenim šolam, da uuposobijo čimveč mladega kadra za skupinsko muziciranje. Tu so mišljeni mladi godbeniki za pihalne in godalne orkestre, solopevski oddelek pa naj usposobi čimveč dobrih solistov za amaterske pe-vske zbore. Napredek tehnike, radia in televizije terja od glasbenih šol čimveč kvalitetnega kadra, vzgojenega po sodobnih metodah. Potrebe narekujejo, naj bi vse glasbene šole v okrajnih centrih uvedle predmetni pouk po predmetniku srednjih glasbenih šol. Le na tej osnovi bodo glasbene šole v okrajnih centrih lahko opravljale glasbeno-vzgojno nalogo, ki jo terjata čas In družba. J Glasbena šola v Kranju, naj-j starejša in najuspešneje šola na 1Gorenjskem, si je zadala nalogo, da uvede že v letošnjem šolekem »Kralj na Betajnovi« v oktobru V torek, 5. septembra popoldne, je bila v Prešernovem giedaHSeu v Kranja razširjena seja Umetniškega sveta, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki sindikalnih podružnic devetih kranjskih podjetij. Na seji so razpravljali predvsem o okvirnem repertoarju za sezono 1961/S2 in o leftodujl abonmajski politiki. Po daijii razpravi so se dome-za okvirni repertoar gledali-del, iz katerega bodo v prihodnja sezoni črpali dela za upri-a*i*ev, in sicer 3 drame, 3 kome-in eno ah' dvoje otroških %er. Iz jugoslovanske dramske ^*eratere so izbrali Cankarjevo ^n>o »Kralj na Betajnovi«, ko-Marjana Marinca >*Kome-o komediji«, komedijo Pera ►Ktopčič« in Matkovičevo »Konec poti«. Iz repertoarja tujih dramatikov pa ko-me-*%) »Vsakih sto let«, Steinbe-c^oso dramo »Ljudje in miši«, ko-I,*eđijo Averva Hop\vooda »Skan-*W pri Bartletovih«, komedijo in upanje« in Shakespea-*0*o »Komedrjo zmešnjav«. Razen teh del sodita v okvirni repertoar ^ otroški igri, in sicer G čimer — Griinova »Pepelka« in »Punčka sa-nJa« Saše Skufca. Ze v predsezoni bodo kranjski gledališčniki uprizorili dramo Vasje Ocvirka »Mati pogorišču«, ki so jo naštudirali *® v minuli sezoni v po3a>titev <**kritja Spomenika revolucije in 20-letnice vstaje. Omenjeno pred-R*avo bodo odigrali tudi za abon-^je. Včeraj, v pe tek, 8. septembra, pa je bila že prva vaja za dramo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi:. Delo bo pripravil režiser ljubljanske Drame France Jamnik. Igralec Nace Reš bo hkrati s to uprizoritvijo slavil 35-letnico udejstvovanja na odrskih deskah. Zaradi velikih stroškov ob gostovanju poklicnih gledališč, bodo le-ta v letošnji sezoni izven abonmajev. V abonmajske predstave bo vključena le ena predstava poklicnega gledališča, 6 predstav Prešernovega gledališča in pa uspela uprizoritev kranjskega Mladinskega gledališča. Razen že znanih abonmajev iz prejšnjih let kot so Red Premierski, Red Iskra. Red Kolektivi, Red Mladinski, Red Številna predavanja v Kranju Mednarodna konferenca nevezanih držav v Beogradu je povsod po naših krajih vzbudila veliko zanimanje v javnosti. Ne samo, da so številni gledalci spremljali delo konference po televiziji, temveč so še pogostejše segali po tiskanih virih v našem dnevnem in tedenskem tisku. Zaradi velikega zanimanja je idejna komisija OO SZDL sklicala včeraj teden posvet, katerega so se ga udeležiil predstavniki OO SZDL, upravniki Delavskih univerz ter nekateri DELAVNICE TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU razpisujejo 2 prosta mesta Osebni prejemki po Pravilniku. Pismene ali ustmenc ponudbe sprejemamo do zasedbe razpisanih mest. predavateljski kadri z Gorenjske. Na posvetu so razpravljali, kako izredno bogato gradivo konference, približati našim ljudem. Po vseh komunah se zdaj pripravljajo na cikluse predavanj o konferenci sami in pa o deželah, ki so na konferenci sodelovale. To pot smo se pozanimali v Kranju. Tu so pripravili dve grupi predavateljev, ki bodo v 14 krajih po kranjski občini in pa v centru mesta na izredno zanimiv način podajali gradivo beograjske konference. Predavatelji bodo namreč v dveh grupah po štiri posredovali poslušalcem zanimivosti dežel, ki so sodelovale na konferenci v Beogradu in pa razumljivo, tudi govorili o pomenu beograjske konference same. Zamisel, ki jo nameravajo uresničiti, je izredno dinamična m življenjska. O vđem bomo še poročali. j. k. I Dijaški in Red Četrtek bo letos uveden rudi v gledaliških hišah j že po vsem svetu znani Red So-; bota. Računajo, da bodo abonrnaj-!ske predstave popolnoma zasede-i ne, saj beria PG v akciji za pri-i tegnitev čimvečjega števila ljubi-jteljev gledališke umetnosti, zlasti v številnih kranjskih podjetjih, ' priskočila na pomoč še Občinski ' Svet Svobod in Občinski Sindikalni svet. Navzoči predstavniki nekaterih kranjskih podjetij, so izjavili, da je zanimanje za gledališče pri mnogih njihovih Članih že zelo veliko, da pa upajo, da se bo njih število še povečalo. Kar zadeva gledališki kader, bo tega treba vsekakor izpopolniti. V kratkem bo izdan poseben razpis, na podlagi katerega se bodo kandidati lahko vključili v dramsko sekcijo. Zelja gledališkega vodstva je, da bi bil igralski kader čimštevilnejši, kajti le tako bo prišlo do potrebne razbremenitve nekaterih igralcev, ki so morali zaradi šibkega igralskega ansambla odigrati tudi po 5 do 6 vlog na leto, hkrati pa bi se dvigala kvalitetna raven uprizorjenih del. Za nadaljnjo zapolnitev vrzeli v kranjskem gledališkem ustvarjanju, pa bodo poskrbeli člani Mladinskega gledališča, ki so 1. septembra letos dobili poklicnega vodjo, Lacija Cigoja. Vodil in usmerjal" bo delo mladih igralcev, ki bodo skozi vse leto obiskovali poseben tečaj, se seznanjali z dramsko igro, dikcijo, z zgodovino gledališke dejavnosti in maskerstvom. V kratkem bodo dobili okvirni repertoar za letošnjo sezono, naštudirali bodo dve mladinski deli. M. Fajon letu vse predmete po predmetniku srednjih glasbenih šol. Zal pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in učilnic ob začetku šolskega leta tega svojega programa še ne more izvesti. Šolski odbor, profesorski zbor in vodstvo šole so ukrenili vse potrebno, da bi šola ne bila samo glasbeni center, v komuni, temveč, da bi se vpliv njene vzgojo razširil na področje celotnega okraja. Le na ta način bi v kranjskem okraja dvignili glasbeni amaterizem na višjo stopnjo in ga usmerili na sodobna pota. To bi ne bilo v prid samo glasbeni vzgoji. Podprl- bi tudi glasbeno dejavnost v času turistične sezone z lastnimi ansambli. Kot poseben oddelek na glasbeni šoli naj bi uvedli rudi pouk baleta. Na glasbeni šoli v Kranju je bilo ob zaključku preteklega šolskega leta 213 učencev. Več absolventov šole bo v letošnjem šolskem letu nadaljevalo študij na Srednji glasbeni šoli in na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Za letošnje šolsko leto, ki se je pričelo 6. septembra, je bilo sprejeto v kranjsko glasbeno šolo 212 učencev, in sicer: na oddelek za klavir 95, na oddelek za godala 72, na oddelek za pihala in trobila 28, na oddelek za solopetje pa 14. Učenci morajo obiskovati tudi pouk obveznih stranskih predmetov, ki jim širijo glasbeno obzorje. V letošnjem šolskem letu se Je na glasbeni šoli zvišala učnina in znaša za učence s področja kranjske občine od 500 do 800 dinarjev mesečno. Učnine so oproščeni samo tisti učenci, ki z uspehom sodelujejo v orkestrih resne glasbe ali pri godbah na pihala naših kulturno-pTOsvetnih društev in pri Svobodah. V preteklem šolskem letu so izvedli učenci kranjske glasbene šole 50 izvenšolskih nastopov. — Največji uspeh so dosegli mladinski godalni orkester, komorni ansambli in solisti višjih letnikov. Glasbene šole prirejajo v koncertni sezoni stalne mladinske koncerte. Razen teh nastopov izpolnjujejo učenci kulturni program na proslavah svojih matičnih šol ter na proslavah množičnih organizacij in delovnih kolektivov. Zaradi vsesplošnega gfesfoeno-vzgojnega poroena naj bi družba nudila glasbenim šolam še več finančne in moralne pomoči, ker le tako bodo te šole bolj • množično dvigale kulturno zavest med ljudstvom. V našem okraju so glasbeoe-šo-le na Bledu, na Jesenicah* v Kranju, v Lescah, Radovijftel, v Skof ji Loki in v Tržiču. ^Poleg teh pa so še društvene glsdbenc-Sole pri Svobodah, na teh poučujejo predvsem rjodske jnstan-merrte, kitaro in klavirsko harmoniko, p. L. KULTURNI MOZAIK * POLJSKI MINISTER V BEOGRADU — V Beograd je prispel poljski minister za kulturo in umetnost Tadeusz Galinski. Ga-I irski je gost sekretarja ZIS za presveto in kulturo, Krsta Crven-kovskega. £ NOVINARJI PRIJATELJSKIH DEŽEL V LJUBLJANI - Pretekli četrtek je prispela v Ljubljano skupina novinarjev iz prijateljskih afriških dežel. Novinarji so iz Rodezije, Malija, Ugande in Njase. Pridružili se jim bodo še poklicni kolegi iz Združene arabske republike, Alžira, Indije in Indonezije. Publicisti pi bodo ogledali nekatere naše industrijske objekte. ^ KONGRES NA OHRIDU - Jutri teden se bo pričel na Ohridu 12. kongres bizantologov. Kongres bo pod poleroviteljstvom predsednika Tita. Razpravljali bodo o političnih m gospodarskih odnesih Bizanca z južnimi Slovani. <» V BOZENU DUBRAVKA TOMSlC TRETJA - Na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov, ki je bilo v teh dneh, je bila Dubravka Tomšič tretja. Prvi je bil Američan Jerome Rose, druga pa Angležinja Norma Fi-Gcher. 9 20 TISOČ IZMENJANIH PUBLIKACIJ — Center za izmenjavo publikacij pri Bibliografskem institutu v Beogradu je letos izmenjal s tujimi ustanovami dvajset tisoč publikacij. Ta center, kakor poročajo, sodeluje s 50 državami. « GRADIVO Z BEOGRAJSKE KONFERENCE V ITALIJANŠČINI — Z Reke poročajo, da kani založba Edit natisniti gradivo o beograjski konCerenci v italijanskem jeziku. £ TRŽAŠKI GLEDALIŠČNIKI V LJUBLJANI - Osrednje slovensko gledališče bo pričelo letošnjo sezono z »Manevri« Jcfcta Javor-ška. Podajali jih bodo tržaški gledališčniki! Prvi čevljarski tehniki v Sloveniji Ctiter za izobraževanje ctfiiarskih kadrov v Hranili? Aprila letos so sc sestali v Kranju predstavniki večine slovenskih čevljarskih podjetij. Pogovarjali so sc o potrebah po nadaljnjem Izobraževanju strokovnih kadrov za potrebe čevljarske industrije pri nas. Sklenjeno Je bilo, da se osnuje v okviru sedanje Tehniške čevljarske Šole v Kranju center za izobraževanje kadrov v čevljarski industriji. Sprejeli sb sklep, do bodo o tem predlogu razpravljali v podjetjih, predlagali določene dopolnitve v program takega Centra in se pogovorili tudi o vprašanju, kdo bo flnanslral Center. Domenili so se tudi, da bodo o Centru podrobno fjovorlli jeseni in se takrat tudi domenili o soustanoviteljih, finančnih vprašanjih in drugem. Pa Jok °n ž^ trka na vrata. Z njo 80 približuje torej napovedahJ tane.k predstavnikov pioizva-Obutve in s trm usoda v^,videnega centra. Vprašanje: STn ° PC)M AGATI NAS I INDIJ »,!tlIlI OIUTTVF DA NE B( Vpv"1 DBUTVE, DA NE BO Gt\, Mkh CAPLJALA ZA DRU-fj.Jj INDUSTRIJSKIMI PANO-BTht1' SAJ n; SKORAJDA BREZ rej ?K°VNIII KADROV? je to-Uj-j*® vediio pereče, in če izvza-'iS? pri2adcvanjo TehniJkt č*v-n*g* * ioIe v branju, kaj poseb-UkjJ|ft.v tej smeri še nihče ni pl**^** preteklega meseca je di-****0 na Tehniški čevljarski šoli v Kranju prvih devetnajst čevljarskih tehnikov v Sloveniji. Le*tl se bodo spričo pomanjkanja čevljarskih strokovnjakov v pod-|ei Ih Planika, Alp-na m Peko po-ii>ili, saj so potrebe v omenjenih tovarnah in ostalih slovenskih podjetjih za proizvodnjo obuj\ Potrebe ne bodo dosti manjše niti, ko bo diplomirala na Tehniški čevljarski 4oll v Kranju druga »kupina dijakov, In podobno bo čez dve. tri uli več let. Vsako leto zapušča podjetja precej izkušenih, a čevljarako tehnologijo seznanjenih delavcev, ker odhajajo v pokoj. Na njihova mesu prihajajo mladi delavci, ki pa so žal * brez zadostne strokovne izobrazbe. Potrebe po srednjem strokovnem kadru torej naraščajo iz leta v loto rn tega naraščanja samo Tehniška čevljarska šola v Kranju ne bo mogla omiliti. Novi gospodarski ukrepi, novi pogledi na sistem nasejga gospo-elarjenja in nadaljnja demokratizacija delavskega samoupravljanja zahtevajo spremembe tudi pri reševanju vprašanja pomanjkanja strokovnjakov v čevljarski industrija. Da je eden glavnih činite-Ijev, ki vplivajo na povečanje produktivnosti, dober strokovni kader, menim, da ni treba posebej poudarjati. Le-ta lahko največ doprinese k racionalnejši organizaciji proizvodnje, pomaga pri odkrivanju skritih rezerv. Hitri razvoj tehnike, ki so odraza v našem gospodarskem dogajanju s hitrejšim uvajamjem mehanizacije in avtomatizacije v proizvodnjo, zahteva vse več strokovno izpopolnjenih ljudi ter nujno terja spremenjeno zgradbo strokovnosti proizvajalcev. Deeen>t raliza-cija upravljanja v našem gospodarstvu doživlja z novimi gospodarskimi ukrepi m prenaioztfem večine pristojnosti od centralnih upravnih «cg*saov na neposredne proizvajalce vedno večje spremembe in zahteva večjo strokovnost in več znanja slehernega proizvajalca. Spričo vsega lega Je umi j ivo, zakaj in čemu takšen poudarek na strokovnem izobraževanju kadrov v čevljarski industriji. Delovna mosta v osnovni proizvodnji te gospodarske panoge Je moč razdeliti v štiri skupine: Q delovna mesta, ki zahtevajo ozko Bpecializiranost zaradi podrobne delitve dela; 9 specializirana delovna mesta, ki zahtevajo širše področje znanja in kjer je treba obvladati več sorodnih delovnih operacij; • nižja in srednja vodstvena delovna mesta v tehnično — administrativni pripravi proizvodnje, kjer je treba obvladati specifična dela tetinološkega procesa; O vi&ja vodfma delovna mesta ter enakovredna strokovno-analit-ska delovna mesta v pripravi in razvoju, kjer je treba obvladati natančno tehnološki proces in organizirati delo. O tem so na široko, razpravljali slovenriri proizvajalci obutve na aprilskem sestanku v Kranju. Sporazumeli so se tudi že o predvidenih profilih posameznih stopenj izobraževanja, katerih značilnosti so: L Prva stopnja izobraževanja naj bi bilo uvajanje in priučeva-nje nekvalificirane delovne sile za delo na posameznih delovnih me-!»tih. To bi bila najmasovnejia i oblika in bt jo uvajali v posamez-losh podjetjih, če še ni uvedena. 2. Druga stopnja bi bila izpopolnjevanje že priučenih delavcev, da bodo obvladali skiroino sorodnih delovnih operacij in si tako pridobili poklice, kot so na primer: prikrojevalec zgornjih delov, obdelovalec spodnjih delov, obdelovalec zgornjih delov, preši-valec zgornjih delov, cvikar. pri-trjevalec spodnjih delov, vulkanizer, finišer obutve itd. Teoretični del izobraževanja bi posredoval predvideni Center za izobraževanje kadrov v čevljamki industriji v Kranju, praktični del pa bi bil v tovarniških centrih za izobrazbo. 3. Tretja stopnja izobraževanja bi balo pripravljanje kadrov za nižja in srednja vodilna delovna mesta. Le-te izobražuje že dve leti Tehniška čevljarska šola v Kranju prvi tehniki pa že delajo v nekaterih podjetjih. 4. Četrta stopnja pa bi zajemala izobraževanje za višja vodilna delovna mesta. Kadri bi se specializirali za posamezna področja v sodelovanju s Centrom in ob podpori drugih strokovnih ustanov in institutov. Možnosti za uresničitev predlaganja koncepta izobraževanja so in sedaj je največ odvisno od zainteresiranih podjetij za proizvodnjo obutve v Sloveniji. Ce bo dovolj takih, ki bodo pripravljena sodelovati kot soustanovitelj Centra za izobraževanje v čevljiir^-ki industriji in če bodo prispevala potrebna denarna sredstva, potem tudi problemov okrog predavateljskega kadra ne bo. Primer, kako je moč z malenkostnimi sredstvi, • z vcđlko voljo doseči uspehe, je dvoletno delovanje Tehni.čko čevljarske šole. Šolski svet te ustanove je znal uspešno povedati teoretični pouk s prakso in potrebami čevljarskih podjetij. Dijaki opravljajo vso prakso v svojih podjetjih, študirajo atrije, material, tehnologijo v svojih obratih in tako sproti odkrivajo odgovore na mnogotere probleme v proizvodnji, organizaciji, itd. Diplomske naloge prvih diplomiranih tehnikov te šole so pokazale, da prvi čevljarski tehniki pri nss ne obvladajo samo strokovnih predmetov, marveč znajo dobro povezovati svoje praktične izkušnje iz obratov s teoretičnimi osnovami ekonomike. Predvideni sistem izobraževanja kadrov v čevljarski industrij) je treba torej čimprej postaviti na tdrno osnovo in ga začeti izvajati. Kako i je to mogoče storiti, kakšne? so 'začetne težave in od kod dobiti potrebne predavatelje, to vse danes ni več F&rivnost. Kakor je uspelo uresničiti davno željo mnogih delavcev v tovarnah obutve, ko so si želeli tehniške srednje šole, tako >e mogoče uresničiti tudi zamisel predvidenega Centra v Kranju. Jesen je skoraj tu in z njo sestanek, na katerem bo padla odločitev o usodi Centra. Naj v posameznih prizadetih podjetjih ne gledajo preozko, samo koristi svojega kolektiva, ko bodo določali o tem, ali bodo soustanovitelji! Gre za napredek celotne slovenske obutvene industrije in za oskrbo našega potrošnika z boljšimi, lepšimi in cenejšimi čevlji! Dušan BeboU ZANIMIVOSTI O RADIO jI Znane filmske zvezde, ki {rlovijo po svojih visokih filmskih honorarjih, zelo nerade izpolnjujejo svoje obveznosti do davčnih uradov: Tako Gina Lol-lobrigida dolguje italijanskim davčnim oblastem čez 11 milijo-4 nov lir, švedska filmska igralka i Anita Ekberg pa okoli 120 mi-^liionov lir. g) V nekem naselju v zahodni Ameriki so se žene jezile, da jih možje v nedeljo popoldne zanemarjajo zaradi nogometa; sklenile so ustanoviti svoje lastno društvo in se pomeriti z možmi v nogometu. 2e pri prvem srečanju so zmagale z dvema goloma razlike. ft Neka 25-letna Parižanka je jim&la tako ljubosumnega moža, I da je ta najel detektiva, ki jo I je sledil na vsakem koraku. Ce-jprav je bil detektiv spreten pri I svojem delu, ga je mlada žena I kmalu odkrila. Pričela je pogo-jvor z njim in sprejela povabilo ,na kavo. Od takrat jo je detek- : 'tV "Ti. -J^*SfcK^'^^ tiv vedno spremljal, dokler ni ljubosumni mož vložil tožbo za ločitev zakona. Zena Ijubosurn-^ nega moža pa se je poročila z a detektivom. j| ® V ZDA že dolgo obstajajo (> avtomati za pranje umazanega $ perila. Sedaj so uveljavili te av-<> tomate tudi v nekaterih državah £ zahodne Evrope: Švici, Zahodni (f Nemčiji in Avstriji. Ko se vrže 4 v avtomat določeno vsoto ko- f vinskega denarja, se iz avtomata^ prikaže predal, iz katerega od-^ jemalec vzame plastično vrečko f za perilo in listek, na katerega i napiše ime, naslov in rok, v ka-# terem mora biti perilo oprano.* Rok ni nikoli daljši od treh dni. f Vrečka je velika za tri moške j obleke. 4 g Neki goji tel j ovac v norveški vasi Elsenud je uspel po 15 letih vzgojiti posebno vrsto ovac z rdečo A^olno. Toda ko je ovce pokazal strokovnjakom, so ti z obžalovanjem izjavili, da je ta volna praktično neuporabna, ker ee ne more prebarvati. Nenavaden pojav so zabeležili pri nekem novem radijskem oddajniku, ki so ga montirali v mornariškem glavnem stanu v glavnem mestu Avstralije. Oddajnik izžareva tako močno magnetno polje, da neonska cev, ki jo nekdo v bb'žini oddajnika drži v roki, zažari, čeprav ni v zvezi z izvorom električnega toka. Žično ograjo, ki je bila napeljana okoli stavbe, v kateri je bil oddajnik, so morali podreti, ker je med delovanjem oddajnika postala rdeče žareča in je sežgala vso travo. Mizarja in stavbarji so morali v stavbi uporabljati samo lesene žeblje, ker so se železni tako segreli, da jih ni bilo mogoče prijeti. Ljudem pa oddajnik ne mo- a ekipniu Sele sedaj so lahko astronomi opazovali gigantsko katastrofo, ki je bila v vesolju prod 800 milijoni leti. Neka zvezda, verjetno velika kot naše sonce, je eksplodirala., Vsi planeti, ki so bili v bližini te zvezde, so zgoreli v nekaj sekundah. Čeprav se je to pripetilo pred 800 milijoni let, so to opazili šele sedaj, ko so svetlobni žarki prispeli na zemljo. re škoditi, ker magnetno polje nima nikakršnega vpliva na človeško telo. Oddajnik je edini svoje vrste na svetu. Njegova oddajna moč: 25 tisoč vatov. Paradoks Neka ženska je prijavila v Pa-sadeni (Kalifornija) nenavadnega vlomilca. Ze večkrat je, tako je rx>vedala, nepovabljeni nočni obiskovalec splezal skozi okno v njeno stanovanje. Proti pričakovanju pa ni ničesar ukradel, ampak vsakokrat vtaknil v njeno denarnico nekaj denarja. Denar — 49 dolarjev — je ženska izročila policiji. »Ne zanima me kako je tvoja mama-« JPasneii Lim je raiikril vzroke n esreče v skalah Grassglocfcnera. Pet nemških planincev dcirna iz Essena je zgubilo življenje zaradi preveč dolgega zadrževanja na soncu. Pozneje jih je megla in snežni vihar zatekel v steni. Ko je prišla reševalna skupina do njih so našli samo še 5 trupel. Čeprav so bili dobro opremljeni in izkušeni alpinisti niso vzdržali nurja v skali 3800 m visokega Glossglocknerja, najvišjega vrha v avstrijskih Alpah Dr. Fritz Zwioky z observatorija Moimt Palamar v Kaliforniji je vse to sporočil pred dnevi na mednarodnem astronomskem sreča ti ju. Po njegovih podatkih je bila svetloba ob tej eksploziji milijonkrat močnejša od svetlobe sonca. Vzroka te katastrofe o ve- j solju verjetno nikoli ne bo mogoče ugotoviti. TakJne eksplozije, pogosto manj obsežne, se pripetijo povprečno vsakih 300 let. 20 mrtvih pri železniški nesreči Huda železniška nesreča, ki je terjala 18 mrtvih in deset ranjenih, se je pripetila pred dnevi na progi med postajama Vrbno in Karlovice na Češkem. Potniški vlak se je zaletel v tovornegas ki je stal na stranskem tiru, in sicer zaradi malomarnosti kretni-čarja. Preiskava katastrofe še ni 23ključena. Druga železniška ne-ereča se je pripetila v Španiji in terjala dva mrtva in petdeset ranjenih. Brzi vlak, ki je vozil, iz Pabla de Sequr proti Barceloni, je iztiril v bližini mesta Mon-cada, 13 kilometrov pred Barcelono, pri čemer sta lokomotiva in prvi potniški vagon strmoglavila v prepad. Reševalna dela so trajala vso noč. Nevšečnosti kubizma Neki PScassojev prijatelj — ko je bil slikar še v polnem zaletu kubističnega ustvarjanja — je obiskal umetnika in ga našel zaskrbljenega pred elikanskim platnom; sliika je bila polna geometrijskih likov. »Zakaj ste tako zaskrbljeoiJ« je umetnika vprašal prijatelj. »Nos ni dober,'« mu je razdraženo odgovoril Picasso, »rad bi ga popra vuk« Prijatelj se je zastane! v sliko in vprašal: »Zakaj pa ga ne popravite?-« »Ne morem ga najti!-« je jezno vzMifcrtil Picasso. Prav ljubica, vrgla bova dinar. Grb pomeni pa zaroko prijateljstvo, številk« Vedno, ko si v dveh potezah mat, me spodiš v postelje RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23., 24. in radijski dnevnik ob 19.30, ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 13., 15., 22., 23., 24., radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 10. septembra 6.30 Reklame 6.40 Vedri zvoki 7.15 Pihalna godba igra koračnice 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 V tričetrtinskem taktu 8.00 Mladinska radijska igra 8.55 Orgle in orglice 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 štiri črnske duhovne pesmi 10.00 Še pomnite, tovariši . . . 10.30 Po domače 10.50 Nedeljska reportaža 11.40 Morje — reportaža ob dnevu Jugoslovanske mornarice 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.15 Reklame 15.30 Majhen mozaik melodij 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popoldne 20.00 Zabavni zvoki za vse 21.00 Športna poročila 21.10 Simfonija št. 6 v h-mohi 23.05 Nočni koncert operne glasbe PONEDELJEK, 11. septembra 8.05 Poje zbor p. v. Svečnikova 8.30 Kvintet Jožeta Kampiča 8.55 Oddaja za otroke 9.25 Basist Miroslav Ccngalovič v (vlogi Susanina 10.15 Zabavni potpuri 11.30 Štirje glasbeni utrinki 11.41 Baritonist Tone Koztevčar zapoje tri pesmi 11.50 Poeme Lyrique 12.00 Kvartet »Štirje fantje« 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Skladiščenje jatfcrik in hrušk 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Po naši lepi deželi... 13.55 Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Zabavni zbori 16.00 Naši popotniki na tujem PORED OD NEDELJE, 10. SEPTEMBRA DO SOBOTE, 16. SEPTEMBRA 16.20 Popoldne pri Sergeju Prokofjevu 17.15 šoferjem na pot 18.00 Odlomki iz oper 18.40 Kulturni globus 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 21.25 Simfonični koncert 23.05 Plesna glasba TOREK, 12. septembra 8.05 Orkestralni odlomki iz oper 8.30 Zvoki za prijetno razvedrilo 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Četrt ure z orkestrom Stern 9.40 Poje ženski vokalni kvartet 10.15 Simfonični orkester Jugoslovanske Radio televizije 11.00 Pet pevcev — pet popevk 11.15 Branje za vroče dni 11.33 Poje tenorist Drago Stare 11.41 Prizori iz marionetne igre 12.00 Pesmi slovenskih skladateljev pojc» otroški in mladinski pevski zbor 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Štefan Erjavec: Sejmo še več krmskega ječmena 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Prizori iz Puccinijevc opere Turandot 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.40 Tri junijske pesmi 16.00 Počitniška zgodba 16.20 Zvočni kaleidoskop 17.15 Simfonija št. 6 v E-duru 18.00 Človek in zdravje 18.10 Od plesišča do plesišča 18.45 Ljudski parlament 2OD0 Zbor Slovenske filharmonije 20JO Radijska igra 21.28 Recitativ za violino in godala 21.33 Plesni orkester RTV Ljubljana 22.15 Kvartete op. 12 v Es-doru 22.40 Italijanska stota za violino in klavir 23.05 Plesna glasba SREDA, 13. septembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Ansambel Mojmira Šepeta 8.55 Oddaja za Cicibane 9.25 Šopek Skerjančevih skladb 9.40 Muzikalni dokumenti 10.15 Ali vam ugaja? 11 .PO S popevkami po svetu 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Serenada za godala < 12.00 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Najpogostejše bolezni v skladiščih 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Poje oktet Koroških akademikov 13.50 Trije valčki 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Glasbena medigra 14.40 Skladbe Radovana Gobca 13'M Koncert za flavto In orkester v D-duru 16.(K) Periska univerza 16.15 Koncert po željah poslušalcev 17.15 V sredo popoldne pri radijskem sprejemniku 18.00 četrt ure s kvartetom Jožeta Privška 18.15 Popevke in zabavne melodije 18.45 Šport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč 21.00 Koncert opernih melodij s sotisti ljubljanske Opere 22.15 Zaplešite z nami 23.05 Nočni koncert ČETRTEK, 14. septembra 8.05 Jutranji spored slovenske glasbe 8.40 Glasbena oddaja za cicibane 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Zvočni magazin 10.15 V svetu opernih melodij 11.00 Poje zbor Srednje glasbene "ole 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Češki io jugoslovanski zabavni ansambli in vokalni solisti 12 00 Zvenele so orglice 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Furlan: Koristnost plastičnih snovi v vrtnarski proizvodnji 12.25 Hammond orgle 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Fantastična prodajalna 14.b5 Poljska fn sovjetska zabavna glasba 14.35 Naši poslošaki čestitajo m požel ravlJ!».jo 15.40 Kvintet Zadovoljni Kranjci s pevci 16.00 Trije plesni orkestri 16.20 JuIJes Massenet m Giacomo Puccmi sta takole pisala o Manon 17.15 Hitri prsti 17.30 Turistična oddaja 18.00 Jazz na koncertnem odru 18.15 Iz Debussvjevih klavirskih del 18.30 S sporedov Britanskega radia 18.45 Poletni kalrurni zapiski 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.90 Literarni večer 21.30 Tretja simfonija 22.15 Plesna glasba 22.45 Sonata za flavto in klavir 23.05 Nočni akordi PETEK, 15. septembra 8.05 Glasba ob delu 8.40 Koncert za trobento in orkester 8.55 Pionirski tednik 9.15 Hammond orgle 9.25 Operni prerez Madamc Buticrfh/ 10.15 Zvoki za zabavo 11.00 Ciklus pesmi 11.15 Intermezzo s pihali 11.30 Otroški plesi 11.40 Priljubijeac popevke 12.00 Narodni motivi . . . 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Opis pšeničnih sort za letošnjo sezono 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Poje zbor Višje pedagoške šole 1.T.42 Arija iz opere Gfamaflr in Caval- leria rustkana 14.05 Radijska šota za nižjo stopnjo 14.35 Ruleta z zabavnimi zvoki 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 16.00 .Sport in športniki 16.40 Godala m vokalni zabavni ansambli 17.15 Koncert za vas 18.00 Klavir v ritmu 18.15 Pesmi iz severne Amerike 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 h del Antonina Dvoraka 21.15 Oddaja d morja m pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Modema plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Sonata za violino in klavir SOBOTA, 16. septembra 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Harfa, vibrafon in orglice 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki 10.15 Sobotno dopoldne ob zabavni glavak 17_30 Po kinu se dobimo 18.00 Iz Bohovega Fausta 18.20 lepe melodije z. orkestrom Mclachrrno )8,<15 Okno v svet 10.00 Sobotni dcm.u < >. 1- mele ž:0.20 Radijska IcuuisUjl 20.54 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja ata naše izseljen ■ 23 05 Do polnoči v plesnem ritmu NEDELJA, 10. septembra Športno popoldne 19.30 Velescjemski program 20š00 Sedem dni 20.45 Celovečerni umetniški film 19.30 Velescjemski program PONEDELJEK, 11. septembra 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni prešle/ 20.35 Džungla — TV drama TOREK, 12. septembra 21.00 Prenos sporeda italijanske televizi jo SREDA, 13. septembra 20.00 TV dnevnik 20.20 TV helikopter 20.35 Velescjemski program 20.50 Modna revija 21.50 Portreti in srečanja ČETRTEK, 14. septembra 10.30 TV v šoli 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Zabavno glasbena oddaja 21.10 Slikar Franjo Golob — kulturna oddaja 21.25 TV posta PETEK, 15. septembra 19.30 Vi les ■ j m- k] program 20.00 TV dnevnik 20.20 Celovečerni umetnilki lilm SOBOTA, 16. septembra 18.00 Oddaja za Otroke 18.45 Velvet serij ;ki lilm 19.20 Velesejmski program 20.00 TV dnevnik 20.20 IV kiosk 20.30 Blok v sončni ulici — zabavno glasbena oddaja 21.30 Jajruarjev prijatelj 22.20 Festival nanolitanskih pesmi Pogled i/ ril« — TV lilm SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1961 STRAN GD (D 0 Q Jesenski plašči se prav posebno Podrejajo novi modni zahtevi Razgovor o modi Garderoba dvajsetletnice Dvajsetletno dekle, ki študira ali dela v uradu aii tovarni, se ukvarja s športom in prebije večji del svojega časa na svežem zraku ter obiskuje plese, ima vsekakor pestro življenje. Glede na hitri tempo življenja mora imeti zato primerno garderobo. Ni treba, da imate v omari kup oblek; važno je, da so spretno izbrane, primerne za vsako priložnost, in da so udobne. Najtežje je vzpostaviti neko ravnotežje med obleko za učenje in delo in tisto, ki jo nameravate obleči ob svečanih priložnostih in v prostem času. Najprimernejši za vse priložnosti, tudi v hladnih zimskih dneh, je plašč s »/, ali B/io dolžino iz kamelje dlake ali tvida v vseh tonih. Z-x mlado dekle je najprimernejše, da pod takim plaščem nosi dvodelne obleke. Mlajše od dvajsetih let bodo raje oblekle krilo z gubami ali plisirano krilo z jopico in puloverjem. Krzna, ki je letos tako hitro osvojilo kreatorje letošnje mode, pa tudi konfekcijo,' ne obravnavamo kot luksus, posebno, če je dopolnitev blagu. — Različni krzneni okraski se lepo podajo tudi mlademu dekletu, seveda v skrom- nejši obliki. Ni govora o dragocenem kožuhu, pač pa si omislite topel krznen ovratnik, šal, in še posebno krzneno kučmo. Mlado deJde, ki premore plašč, podložen z vatelinom in dve dvodelni obleki ter dva puloverja ali jopici, res ne more reči, >*da sploh nima kaj obleči«. Ni potrebno, da ste nevoščljive tistim ženam, ki nosijo samske« obleke, posebno večerne, in si mislite pri tem, da so si samo starejše izmislile, da take obleke ne pristajajo mladim. Ko bi mlado dekle vedelo, kako uvelo in neprivlačno deluje v obleki, ki bi sicer izvrstno pristajala njeni štiridesetletni mami, je prav gotovo nikoli ne obleče. Toda, kaj obleči zvečer? Če se nameravate udeležiti študentskega plesa, je smešno in prav rrič tovariško do kolegic z manjtšo denarnico, obleci svečano koktail-obleko; odločite se za pol športno obleko s skromno broško na cvr»tm,iku. Za gledališče in koncert boste nadele najenostavnejšo koktail-obleko brez rokavov, posebno še, če imate lepo oblikovane roke; toda ne prevelik izrez okoli vratu. Za vitke je zelo primerno široko krilo, ki {deluje zelo mladostno in katero V sezoni konzerviranja Res je, da je čas za konservira-RJe dela sadja in zelenjave že Pretekel, vendar nam še vedno Preostaja precejšnje število raznih Sadežev in zelenjave, ki jih velja *Oneecvirati. Ce v tem delu niste p°sebno vešči in se vam ta ali oni kozarec ozimnice rad pokvari, vam Prav prišlo nekaj splošnih zahtev tega zahtevnega gospodinj-*ftga opravila. Sicer moramo priznati, da je v ^EOvinah mogoče kupiti več vrst •"nservirane zelenjave (n. pr. s*ah, paradižnik, paprika, kuma-*lce, stročji fižol) in razne sadne kompote, vendar s ceno in kvali-M$o marsikatera gospodinja še ni dovoljna in pripravi ozimnico •^je doma. Pri konserviranju hrane potrebujemo razen živil in primerne •^fcode tudi dobršno mero časa ^ potrpljenja. Pri tem opravilu ^ mogoče hiteti. Sadje in zele-nJSva morata biti skrbno izbrana, POPolnoma sveža in zdrava. Ko-*8rci za konserviranje morajo biti fobro oprani in po možnosti tudi frekuhani. Napolnjeni kozarci pa •nora j o biti shranjeni v suhem lačnem prostoru. Vso to zahteva ^ogo pozornosti, reda in natančnosti. Zato je veliko bolje prijaviti manjše količine zelo kvalitetno ozimnice kot pa veliko TOieine take, ki se bo pokvarila. V trgovinah nam nudijo neka-**fa konsorvirna sredstva, ki nam Jabolko Na visoki veji se jabolko smeji, pride deček k veji, v sadež upre oči. Gleda ga in gleda, zelo si ga želi, in glej, z drevesa pade, k dečku prileti. Ta ga brl pobere in se zasmeji, svoje bele zobke, v sadež zasadi. Repine Dušica 7. r. o. š. Staneta Žagarja pomagajo v borbi proti kvarjenju hrane. Na vrečkah, v katerih so ta kemična sredstva pakirana, navadno tudi piše, za katera živila se smejo uporabljati in v kakšni količini. Se pogosteje uporabljamo konserviranje brez kemičnih konser-vatov, na primer z alkoholom, soljo, sladkorjem itd. V alkoholu lahko ohranimo sadje, seveda če je mešanica dovolj močna. Zelenjavo (kumarice, paprike) navadno koneerviramo v močnem kisu. V močno koncentrirani raztopini sladkorja se sadje tudi ne more kvariti. Zato sa nam tudi pravimo skuhani sirupi, marmelade in džemi ne kvarijo. Bistvo konserviranja jo predvsem v tem, da odstranimo čimveč mikroarganizmov, ki se zadržujejo na vseh predmetih in tako tudi na sadju in zelenjavi v pri kuhanju (v tem primeru sterilizaciji) uničimo še tiste, ki jih nismo odstranili s pranjem. Z dodajanjem konservirnm sredstev preprečimo, da bi se preostali mi-kro organizmi mopli razvijati. Pri konserviranju sadnih sokov (s pomočjo Sokovnika :in kompotov ter razne zelenjave v patentnih kozarcih nam v borbi proti škodljivcem pomaga brezraoni prostor, ki nastane po ohlajevanju steklenic in kozarcev med vsebino in pokrovom. Zaradi tega brez-zračnega prostora ostanejo posode zaprtof povoda, če so pokrovi nepoškodovani), mikroorganizmi pa nimajo potrebnih pogojev za živi jem je. Ker pri shranjevanju hrane v patentne kozarce navadno ne uporabljamo konservnih sredstev, (če sladkamo ali solimo, storimo to le zaradi dobrega okusa sadja ali zelenjave), moramo posodo zelo dobro pripraviti, jo pazljivo napolniti in n« koncu sterilizirati. Najbolje j«, če kozarce prekuhamo in jih vzamemo iz vroče vode šelo tik pred polnjenjem. Prav tako je treba potopiti v vročo vodo tudi gumijast obroč. Pazljivo očiščeno in oprano sadje ali zelenjavo napolnimo v tako pripravljene kozarce, takoj prelijemo z ustrezno prekuhano raztopino sladkorja ali soli in zapremo. Tekočino nalijemo približno za prst pod pokrovom. Za sterilizacijo lahko najbolje uporabimo velik lonec (kot za kuhanje perila). Na dnu posode lahko položimo slamo ali primerno krpo, da se kozarci dna ne bodo dotikali. Vode naj bo v posodi toliko, da bo približno 3/4 kozarca potopljenega, nikakor pa ne sme segati preko pokrova patentnega kozarca, .tajboije je, če voda zelo hitro zavre Steriliziramo toliko časa, kolikor je drugače potrebno, da je to ali ono sadje oziroma zelenjava skuhano. vam bodo zavidale žene v letih, saj njdm kaj takega ni dovoljeno. Polnejše bodo oblekle enostavno, ne preveč ozko koktail obleko temne barve, toda nikakor ne črne. Kakor ste videle, je več stvari, ki niso primerne za. dvajsetletna dekleta, ker ima vsaka življenjska doba svoje mikavnosti m to je treba v polni meri izkoristiti ter se podrejati stilu in svoji postavi. Tudi za obutev velja praktičnost h> udobnost, kakor za vse druge dele garderobe. Čevlje z visoko peto obujte samo zvečer. Cez dsn nosite športne čevlje, v katerih lahko hodite in ee ne utrudite tako kmalu. Ruto nosite le, kadar je vetrovno; niti eleganten plašč in torbica ne bosta prišla do ra-raza ob ruti, pa čeprav je še tako dragocena. Mnogo bolj mladostna bi bila volnena kapa, Usnjene rokavice nosite le, če so drugi deli toalete brezhibni. Ako jih ne moremo kupiti, se zadovoljimo z bombažnimi za toplejše in volnenimi za hladnejše crni. In nakit? Nekaj nizov živobar-vnih ogrlic, skromna broška in zaipestniea, bi bilo vse najpotrebnejše. Pozlačen nakit, težke verige vaših mamic in starih ma mic, naj vas ne mikajo, saj bi take bile podobne dekletcu, ki je za eno popoldne ukradlo iz mamine skrinjice nakit, da bi se postavila pred prijateljicami, in ne razumnemu dvajsetletnemu dekletu, ki ve, kaj mu pristoja; ena največjih mikavnosti sta še vedno skromnost in enostavnost. 97 TISOČ PAROV ČEVLJEV V 5 MESECIH V tovarni Planika v Kranju so v »prvih petih mesecih letos izdelali 97.076 parov čevljev ali povprečno 776,8 parov na dan. To predstavil ja vrednost po lastni ceni 330,956.076 dinarjev. V pri-mrejavi s petmesečnim načrtom — 96.000 tisoč parov v vrednosti 312:429.090 dinarjev - so izpolnili obveznosti v količini s 101,08 od-r atotka, finančno pa s 105,9 odstotka. Prvi tečaji na Zavodu za napredek gospodinjstva Ob koncu tega meseca bodo na okrajnem zavodu za napredek gospodinjstva začeli a tečajem za pridobitev naziva kvalificirane kuharice in tgko odprli letošnjo izobraževalno sezono. Ze v začetku oktobra bo na zavodu tudi tečaj za pridobitev prekvalifikacije. Za prvi tečaj je že prijavljeno toliko poUcvalificiranih kuharic iz gorenjskih obratov družbene prehrane in zdravstvenih ustanov, da bodo morali nekatere pri javi jenfire odložiti za enak tečaj, ki ga bodo pripravili ▼ zimskih mesecih. Prav zanimivo je, da se za omenjene tečaje bolj in bolj zanimajo hidi miajše kandidatke. To nam potrjuje, da si je poklic kuharice z možnostjo pridobitve ^kvalifikacijskega in kvalifikacijskega naziva pridobil potreben ugled in je zanj dovolj zanimanja. Ker pa je kljub temu po obra- tih družbene prehrane še zelo malo potrebnega kadra, imajo zato vse, ki želijo obiskovati tečaje, precej težav, da dobijo potreben dopust Tečaj namreč traja 2 cela dneva v tednu. Tečajnice si največkrat pomagajo tako, da uporabijo prosti dan, ki jim že pripada. dogaja pa se celo, da morajo za obisk tečaja uporabiti redni letni dopust Čeprav je razumljivo, da je zaradi največkrat majhnega Števila osebja v ir.ihknjah teiko po več dna pogrešati kuharico, ki žali obiskovati tečaj za kvalifikacijo ali poOrvalifikacijo, bi bilo vseeno zaželeno, da bi imeli pristojni upravni orjfani za to več razumevanja. Od višje izobraženega kuharskega kadra ima brez dvoma korist predvsem obrat družbene prehrane in seveda tisti ki se v njem branijo. M. Sosič DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI! 0 i Napetost m negotovost sta že popuščala, kar je bilo za utrujene f aorte kakor naročeno. Iz opazovalnice, ki je bila v zgornji lini Deboljako-vega hleva, je bfl dober razgled daleč po okolici. Posebno še z daljnogledom. Najvažnejša je bila pač cesta. Jutro se je odmaknilo, ko je stražar pri lini sporočil, da je opazil neko premikajočo se kolono. Komandant Gregorčič in komandir Bernard sta bila takoj ob njem. S pomočjo daljnogleda so našteli 52 postav. Nemških! Sli so v raztegnjeni koloni, v precejšnjem razmaku, drug od drugega. To je pomenilo, da v bližmi slutijo partizane. Morda so bili še kaj bolje poočeni o rrjih? Poveljstvo se je naglo odločilo: postavili jim bomo zasedo! Borci so pritekli v zbor, ko-t da bi komaj čakali na to priložnost. Prav nič ni kazalo, da bi bili neprespani od poti. Gregorčič in Bernard sta medtem že sklenila, kam se bodo ugnezdiK. Kraj za zasedo ni bil kdo ve kako primeren, kajti pravega kritja tam ni bilo. Otrpli od mraza in napetosti so pričakovali, kdaj se bodo izza ovinka prikazali Nemci, saj je od Zaprevalj do Rovt le kakšne pol ure hoda ... V največji tišini in napetosti se je pokazalo čelo kolone. Nemci so prihajali previdno in v precejšnjem razmaku. BiH so že blizu in vsak je z očmi lovil svojega. Predhodnica se je že približala začetku zasede, a Gregorčičevega začetnega strela še vedno ni bilo. Gledali so jih čisto od blizu, mirni a istočasno vznemirjeni. Nič kaj prijazno ni bilo, da so bili Neme razpotegnjeni v tako dolgo kolono. Kazalo je, kot da so slutili, da so v bližini partizani. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Sicer nekaj čisto nepomembnega, kar pa je bilo za konec tega dogodka sila važno: Nemci so s seboj pripeljali tudi dva dresirana psa. To in pa prisotnost živih bitij, je splašOo nekega nesrečnega zajca, da se je v svoji stiski pomešal med zasedo in kolono. Zajec se je najprej pognal po cesti, potem pa je zaplaval v sneg. Za njim sta se pognala psa in nastal je lov, ki je bil, kot je kazalo, za Nemce nepredvidena zabava. Ce je tu zajec, partizanov gotovo ni v bližini! Toda Nemci so bili dobri vojaki: medtem ko se je glavnina začela približevati čelu, in se tako zbjati na kup, je izvidnica previdno in še vedno v razmaku počasi napredovala. Ostali so se še vedno zaustavljali in se smejali lovu, vodja izvidnice pa je pogledoval okoli sebe, od kod zajec. Nenadoma se je zdrznil in kazalo je, da je ob cesti opazil sledove. Vodja nemške izvidnice je molče zamahnil z rokami, in njegovi ljudje so se razpršili v strelsko vrsto, ne da bi partizane opazili. Zabave z zajcem pa še ni bilo kanec... vendar so zdaj tudi tisti v gruči postali pozorni. Kaj naj bd vendar našla njihova izvidnica! Tedaj je počilo: najprej enkrat, potem so zaregljali rafali, da je kar bobnelo. Nemci so se že po prvih strelih valjali po tleh. Tisti Nemci, ki niso takoj padli, so že streljali iz zaklonov. Najnevarnejši streli so leteli izza neke škarpe. Partizanski kuhar, ki se je pridričal pred to škarpo, je ^ bil zadet od rafalov, ki so sikali od tam. Nemec, skrit 1 tam zadaj, je streljal dobro in predrzno. O tem pripoveduje Ambrožič—Božo: »Opazil sem njegov hrbet, pomeril in ga zadel v vrat. Nekaj Nemcev se je skrivalo še med hišami, a smo jih tudi kmalu pokončali. a Zaradi izkušenj drugih, sem se k cesti raje kar po- f valjal. Tista psa kljub uničenim gospodarjem nista hote- \ la od tam. Pri pobiranju orožja je nekdo izmed nas ob i cesti našel še živega policista. Na njem je ležal pes in se } delal, kot da je mrtev ... t DOKUMENTI! DOKUMENTI! n* Werner RJ enter 18 ^^lUMth je pograbil Italijana, ki j* bil /raven ^**» videti kakor krapelec. in ga vrgel na JjJH in tvoj MuKsoJinl!« j« dejal. ^ Guehler m Grundmann sta planila j« ločila. .ri6«l je Hahrvernann in vprašal prostovoljca, kaj * **aja. *Mene tepli!« ^fluscl, je stal poleg in se režal. *Kitka!« je dejal. "^o se nc sme več pripetiti, Filusch.« ''fthnnmann je dregnil Filuseha in tiho dej!: ^Navadno obrane.* /večer bo ležali na slami« in zrli v nebo. Nad ^T** Je nenehno brnelo. Na obzorju je bilo »dišati r,*^ R '«»te. Guehler je štel strele in zadetke. Jutru je prijelo lshtM deževati. £ "*VhI k menil« je prihodnjega iw*»*a fl<*JAl ^hrnann. neb.* S° kroic nJe*a TO ** KMaii- 1 ob,*fne*tt a Je «ivo priiel dež. Je dejal Bus. hn.*nn, »poslušajte!« *^ašljal Je in dejal: DMh *J> kdwr 00 Prostovoljno v ujetništvo, jj0' Pred vojaško sodišče. Kdor pade v ujetništvo, b^rjdo postavlu pred vojaško fjodlšče. Po vojni lM'*u 11i II vcul tarwuM tli »> /4*n Juehler. - Postavili pred vojaško -odJSče. Po vojni ® Proučili vsak posamezen primer posebej.-^krat bo prepozno,« je zamrmral Gw *r*J Je, Guehler?« Je dejal narednik. tospod narednik,« Je dejal GuchScr. »Da, in kdorkoli bo zbira! raunetane letake in jih širil, bo ustreljen.« »Prav. pa naprej?*« je zamrmral Gvehler. »Kaj brblja Gachler?« »Dejal sem le, da s« tako ali tako sacne laži.* »Tako je,-« je dejal Bt-*rhnra»aa», »same laaL« »Drži vendar enkrat svoj gobec!« je dejal I{afc-nemawn. »Zapomni.« al to z sjetaSfisvoro,« je znova raoel BuscJimann. »V njetnlštvo 1« takrat, če j« polo&aj brezupen, to pomeni, kadar nimate ve« streliva ali, če se ne morete več umaknM. Spomnite se vojaškega sodeča!« »Na svidenje v Kanadi!« je zacepetal Pilusah. Ilahnemann se je jec/no obrnil. »Zapri gobce!« je dejal. Popoldne so se umaknili v oljčni gaj. Deževalo je v tankih curkih. Postavili so šotore ta zlezli pod nje. V šotore je tekla voda. Izkopali so prekope in jarke ter vse zamašili i zemljo. H ah ne-mann je prinesel gramofon iz avtomobila. Vrteli «» pjošeo za pdo*čo. Same ameriške «winge. »Kaj pornoni to črnska glasba?« je dejal Busch-mann, ko je prišel mfcno. »Ste vnaprej sc mor Spet je def cvalo. Oblaki so viseli mz*o nad o4j#nim gajem. »Prekk-ti gaoj!« Je dejal Beijerke. »Le mirno, mladenrč,« je' dejal Fflssch,« le ncirzMk-« Streljanje je prenehalo z jutranjo zoro. Na avtomobile so nalo*tH teSke zeJeznlike pragove in desk«. V oljčnem gaju je stalo kalom deset roesgw s sklonjenimi glavanri. »Betjerke in Konz naj pulpetjeia menge na vrh,« je dejal Rasehraonn. Ostati so zleztt na avtomobile in se odpeljali n»v*iror proti hribom. Neprenehoma je deževalo. Avtomobili so se zaustavili na prelazu. Voznika so iztovoriK deske in pragove, obrnili avtomobile in sc odpeljali rmmS, navvjdoi po ovinkasti cesti. One Klor m Gruudtmann sta odšla s Fllusebsrn navzgor po hribu do njibeve lukaje, ki jo Je pred dnevi oznaSl Buacfamauat. »Ustavite se, snemajo vasi« je zavpM za njima Ilannemann. ki je stal na cesti. Obrnite sta ae. »Filunki tednik.« je dejal Grutulmann, mirna njiju je stal neki moški s filmskim aparatom in ja snemal. »Tako,« je vpil, »postavite se takole in stopajte malce proti levi, povsem neprisftjeoo, prosim, povsem neprisiljeno.« »Pustite strojnioB. naj vam prosto vipL povsem prosto, prosim.« Stala sta in ga gledala. Filusch je pe**a*tl eno nogo naprej in porinil roko v plaše. »ltfarda me bo videla moja "fr*ggSJjN^fl »Se v skupnem grobu bi nas toto8*"»rJ«alir« je dejal Guobler. »Pojdite dalje, pojdite dakje!« Je ^BJs*>QWi spodaj. *.in povsem neprisiljeno, prosim, povsem ne-prisiljeno.« J »Smo v vojni nli v f#nwfccm a#nl*e*r»*dejal Grundmann. •. ■ninW> mm uli i itlr* t»«*^ ^ ^ DOKUMENTI! Našli so svojo luknjo, ki je bila že razstreljena, toda tako majhna in ozka., da so lahko sedeli v njej le s slovenimi nogami. / Sedli so na skale in gledali na cesto. Spodaj so avtomobili prevažali dr»ske in pragove. Potem so zagledali Beijerke.ia in Konza. ki sta se vzpenjala po cesti s svojimi mezgi. Zajahala sta vsak svoj-ega mezga in sedela v sedlih tako, kot da svoj živ dan njsta počenjala kaj drnrega. Beijerke je pripeljal dva mezga, ki sta bila videla velika in možna. Nanj* je naložil nekaj pragov in ju gnal pred seboj. »Izbral sem si najboljša,« je dejal. »Dobre živali,« Je dejal Fllusch. , »Skoda, doma bi jih lahko koristno uporabil.« Cez hrib je prišel Buschmano. »No,« je dejal, »ste zadovoljni?« , »Luknja je nekam majhna,« je dejal Guehler. »Majhna luknja je vedno boljša, v njej je topleje« »Beijerke bo prišel k meni in mi pomagal $ra-drja bunker,« je dejal potem in kar med potjo snel EeijerJceja. »Tafeoj pričnite,« je za vpil Guehler ju, »dim hitreje, tem bolje. Zdaj nimamo več mnogo časa.« GnebJer je odgnal mezga s seboj po hribu. Dirjala sta pred njim in mirno ter varno sestopala po skalovju. Na cesti je obema naložil po dva nra-gersa. Ju poskušal uravnotežiti in nagnal mezga spet navzgor. w Na po* pota je srečal Beijerkeja. »Najprej za Bnsdimanna,« je dejal. M »Pa mi.« je dejal Guehler. »kidaj bomo gre-di« mr?« »Pozneje, za uanrf,« je dejal Beijeztee. Iztovorll je pragove pri Buscbmannu in spet od$ei navzdol z mezgoma. Bnsnmnannov bunker so gradili Konz, Beijerke ta FJfceseb, - - šport.šport.šport.šport.šport.šport.šport•šport Državno. rja^yenstyo v plavanju v Beogradu končano I •■ ¥• • V 1 • III I časopisju deplasirane izjave, ki so hotele javnosti prikazati, da je naš klub v krizi in izgublja primat v Sloveniji in v državi. Naš uspeh je prav gotovo dokazal, da to ni res.« Rezultati kranjskih plavalcev na državnem prvenstvu pa so bili naslednji: 1500 m prosio moški — V. Brinovec 19:33,4, P. Brinovec 19:27,9; 100 m metuljček ženske -Bogataj 1:30,0, Senica 1:34.9; 200 metrov hrbtno moški — M. Koš-nik 2:38,4, J. Rebolj 2:46,3; 100 m Bogataj 1:16,4, Kobi 1:20,0; 400 m mešano moški — V. Brinovec 5 minut 34,1, P. Brinovec 5:43,7; 400 metrov prešlo ženske — Bogataj 6:01,6, Kobi 6:19,3; 200 m metuljček moški — V. Brinovec 2:37,1, Petemelj 2:50.0; 200 m prsno ženske - Senica 3:25,8. Debelak 3 minute 26,0; 4 krat 100 m presto žen-' ske - Triglav 5:20,8; 4 krat 100 m mešano žentke — Triglav 6:03,9; 4 krat 200 {m prosto moški — Triglav 9:17,6; 4 krat 100 m mešano moški — Triglav 4:40,0. Meikova in Toiarjje^a - državni mladinski prvakinji Jutri na sporedu prvenstvo Slovenije mladinsko i starejše mladinke, v Ljubi jam" pa< starejši mladinci in mlajše mla-< BOGATAJEVA IN KOBIJEVA DOSTOJNI NASLEDNICI KONCIL JE VE IN VUKI- ĆEVE Preteklo sredo ponoči so se z državnega prvenstva v pla-1 hrbtno ženske — Čolnar 1:33,7, vanju, ki je bilo te dni v Beogradu, vrnili v Kranj plavalci,! Kobi 1:33 2> 1GC m Prosto moški -. f „ t. . , v . . V, mur 58,0, V. Brinovec 1:02,1; in plavalke Triglava. Ker gre tu za izreden uspeh doma- ,Afl _ - - , ^ 1 ■ r ° e * 406 m me.sano ženske — Bogataj čih plavalcev in plavalk, smo se odločili, da našo športno 1 6:44,7, Kobi 6:54,0; 400 m prosto javnost podrobneje seznanimo z delom in uspehi kranj-'moški - P. Brinovec 4:50,0, V. Briškega Triglava. j novec 4:52,0; 200 m prsno moških — Pogačnik 2:55.6, Branoner 2 mi- f rJa dosedanjih tekmovanjih za ugotoviti, da so se pojavljale v !nuti 5"G: 100 m prešla ženske -f Jugocup, Triglav ni nastopal s kompletno ekipo. Zaradi tega je prevladovalo mnenje, da kranjslu Triglav ne bo dosegel posebnega uspeha na državnem prvenstvu. Razen tega so tudi članki v dnevnem časopisju, zaradi nepoznavanja namenov Triglava, povećavali pesimizem, ki ni bil upravičen. Letošnje državno prvenstvo se je odvijalo pO novem sistemu, tako da so se ocenjevali rezultati ne pa dosežena mesta. Tak sistem prav gotovo zahteva zelo izenačeno ekipo. Triglav je prav v tem uspel, ker je poslal na tekmovanje zelo homogeno ekipo. Posebej so se izkazali pri moških brata Brinovec, Kocmur, Pogačnik, Brandner, Milan in Saša Košnik. Posebej moramo pohvaliti še žensko ekipo, saj so bile njene tekmovalke popolnoma enakovredne ostalim jugoslovanskim plavalkam. Izredni sta bili Bogatajeva in Kobi jeva na 400 m mešano. Ob povratku kranjskih plavalce smo zaprosivli za izjave vodstvo kluba in trenerje: Peter Arnšek trener: -Letošnje državno prvenstvo je bilo eno najbolj napornih tekmovanj. V začetim leta smo si postavili načrt, da pošljemo na državno prvenstvo najboljšo ekipo in zato za druga tekmovanja nismo toliko skrbeli. Računali smo, da bomo zbrali toliko točk, kot smo jih dosegli, vendar so nam bili neznanka obmonski klubi, zato nismo mogli predvideti točno, na katero mesto se bomo uvrstili.« Peter Čolnar, trener: »Po tem državnem prvenstvu lahko ugotovimo, da so naše ženske dostojno nadomestile renomirane plavalke iz preteklih let ket Konci-jjevo, Vukičevo in ostale ter da imamo v Bogatajevi in Kobijevi •nakovredni naslednici.« B.ižo Trefalt, predsednik kluba: »Doseženi uspeh na letošnjem državnem prvenstvu smatram za n i j več ji uspeh kluba in dajem letošnjemu tretjemu mestu prednost pred osvojenim drugim metom 1958. in 1959. leta. To predvsem zato, ker je ta uspeh dosegla vsa ekipa in ne samo posamezni tekmovalci. — Zal moram Šimi reket it. I Prihodnjo nedeljo bo nastopi- mo dv« zasilni teniški igrišči, la na mednarodnem teniškem Ker sem zaposlena in ker imam turnirju v Splitu druga najbolj- tudi določene obveznosti do ga slovenska igralka VESNA staršev, nimam vedno dovolj ča- ZNIDAR iz Kranja. Na enem zadnjih trenir.gov pred odhodom na to veliko teniško prireditev, smo jo naprosili za krajši razgovor z željo, da bi našim bralcem posredovali nekaj zanimivosti iz Vesnine teniSke kariere. »Letos mi ne gre posebno od rok,« je odgovorila Veena, ko smo jo spomnili na njeno lotoš- sa za treniranje. Zgodi ne tudi, da sta igrišči, kjer vadimo, zasedeni. Saj veste, v klubu nas je več kot štirideset.« Ko smo se zanimali za Vesnin najr-oorijotnejši in najprijetnej-ši doživljaj na teniških igriščih, sprva ni in ni hotela odgovoriti. Potem se je le vdala in nam zaupala: »Na letošnjem republiškem prvenstvu v Mariboru sem finalnem srečanju z nje uspehe na republiškem in t^'mb'la državnem prvenstvu. Potem je ^uMjanj^ BtadjevoTodloc nadaljevala: »Na slovenjem pr- na ^ ^ nfl državTieai prv?r v . ;tvu sem bila drupra. na dr-žavnrm prvenstvu v Subotiei pa sem komaj osvojila osmo merrto. Nekoliko bnljc je bilo pri mešanih dvojicah, kjer sem z Zagrebčanom Prežecklm osvojila 2. mesto,« Vesel izhaja iz družine, kjer igrajo tenis vsi — oče, mati in i rtinke._ Kranjčani so za prvenstvo 4 Preteklo soboto in nedeljo so SIovenije do5ro prlpT.avlJCTli. bila v Celju, Sarajevu in Sveto-zarevu mladinska prvenstva Jugoslavije v atletiki. Na prvih dveh tekmovanjih so sodelovali tudi atleti kranjskega Triglava, čeprav maloštevilna ekipa, zato toliko bolj uspešna. Veliko presenečenje sta pripravili mladinki Marija Tolar in Tatjana Mežek z osvojitvijo naslovov pravkinj Jugoslavije. To-larjeva je na tekmovanju v Celju startala na 400 metrov, kjer je bila prva s časom 64,8, Mežkova pa je zmagala v metu krogle (4 kg) z rezultatom 11.09. Lep uspeh je dosegel v Sarajevu tudi mladi srednjeprogaš Marko Hafner z osvojenim drugim mestom v teku na 1500 metrov z zaprekami (4:26.6), medtem ko je bil zaradi bolezni nekoliko slabši (šesto mesto in rezultat 4:10.0). % Mlade atlete iz Kranja čaka jutri še ena pomembna pni7kuš-nja, in sicer mladinsko prvenstvo Slovenije. V Novem mestu bodo tekmovali mlajši mladinci in «vn maščujem, sem potem ma. ijivo vadila in ko sva sc res \ Subotlci srečali, sem bila pr-pričana, da bom zmagala. I prav to me je veljalo zmage Kar pa se tiče najprijetncjse.fr" doživljaja, je prav gotovo repu Miško prvenstvo leta 1957 > Ljubljani, ko sem zmagala pri oba mlajša brata. Oče je tudi mladinkah, članicah in v mesa-Vesnin trener ter budno sprem- nih dvojicah. Premagala sem se-lja razvoj svojih varovancev, stri Heleno in Trudo Lovrec iz »Skoda le,« je pripovedovala Maribora.« Vesna, »da imamo v Kranju sa- dr Jubilejni mednarodni šahovski veletranir Bled (A Vesna Znidarjeva slova po svojem reketu in po močnih udareni. Najbrž v »belem« sportu ni še rekla zadnje besede (IVA TRETJA RUNDA DRŽAVNI PRVAK DR. PETAR TRIFUNOVIĆ JE ODLIČNO STARTAL — GLIGORIĆ V NEPRIJETNEM POLOŽAJU Z NOVIM MLADINSKIM SVETOVNIM ŠAHOVSKIM PRVAKOM Tretje kolo blejskega mednarodnega šahovskega veleturnirja je bila prava poslastica za vse šahovske »velikane«, še bolj pa za gledalce — ljubitelje igre na 64 črno-belih poljih. Izjema je bila tudi tokrat partija med našim mednarodnim mojstrom Ma- rio Ber tokom in Madžarom Por-tisehem, ki sta si razdelila točko kar v 15. potezi! Doslej torej najkrajša partija. K sreči pa so vsi ostale poskrbeli za kar najbolj zanimiv potek igre na vseh ostalih devetih šahovnicah. Vse je že kazalo, da se bo Bob- niku roko, se je nasmejal, kot * nasmeje lahko le pravi športrflk' Čeprav sta v tem kolu naša mlajša velemojstra slabo opravila svovj posel, saj je Ivkov izgub* v Zadnie testi CEJLONSK A DELEGACIJA NA POTI SKOZI KRANJ Kranj, 8. septembra 1961 (zt) Danes popoldne okri? 1G.40 Je potovala skozi Kranj predsednica cejlonjfke vlade Sirimavo Banda- n n m u Preddvor — Množične krajevne organizacije bodo priredile jutri, v nedeljo, proslavo v počastitev 20-letniee vstaje jugoslovanskih naradov. Razvili bodo prapor NOIk Odkrili spominsko obeležje in otvorili novo zdravstveno postajo. Pop >1.ine bo ob jezeru Cmjnva velika ljudska veselica. Kranj - Ob 9. uri bo na igrišču v Pravni !ah tekma gorenjske rokometne lise BORAC : KRIZE (moki), oh istem ca.su pa bo na igrišču Mladosti v Stražišču tekma Ženske republiške rokometne lige MLADOST : SLOVAN, ob 10. uri pa MLADOST : CELJE. Na Mladosti bo ob 16.30 prvenstvena nogometna tekma scl CELJE (Celje) : TRIGLAV (Ki.m). !Y< H'une: ob 12. uri JESENICE : TRIGLAV (pionirji), ob 13. uri JESENICE : TRIGLAV ob 15. uri CELJE : TRIGLAV (mladinci). Gorenjska rokometna liga Dur>!je: Ob 10. uri DUPLJE : sava Tržič - Ob 9.30 TRZlC bvjevo žrtvovanje kmeta končalo z zmago. Ze po nekaj potezah pa jo bal položaj na šahovnici povsem drugačen. Dormer je pre-\-7.el pobudo in v dvorani je nastalo pravo nezadovoljstvo, ker , proti Geller ju, in Matanovič sta se kljub temu oba velemoj- 'prekinjeni partiji proti Najdor stra sporazumela za remi. I nima nikakšršnih upanj, da bi re* Bruno Parma je zaigral kot ve- [šil vsaj pol točke, smo po dese-lemojrter proti velemojstru Gli- j danjem poteku turnirja lahko eortuuv S preprosto kombinacijo kljub temu zadovoljni - med veje osvojil kmeti in ga obdržal do [dečimi na turnirju je ostal * t r ukinitve. — V časovni stiski bi 1 Trifunovič, ki je zbral v treh ko* lik dve in pol točke B. Fajoa ranaike. ki je na obisku v Sloveniji. Predsednico cejlonske vlade je spremljala članica Zveznemu izvršnega sveta Udija Šentjur:-, ljudje, ki so se v tem času zatekli na ulic', so cejlonsko voditeljico z velikim zanimanjem pozdravili. Kolona avtomobilov se je odpeljala v smeri proti Bledu. VISOKI GOSTJE NA BLEDU Bled, 8. septembra 1931 (/.t) Danes sta prispela na kVaJU obisk na Bledu predsednica cejlonske vlade Sirimavo Bamlara-naike in nepalski kralj Mchen-dra. ki »ta kot voditelja držav sodelovala na beograjski konferenci izvenblokovskih držav. Ne-palski kralj je prišel na ohb k M Bled iz Osijeka, kJT se je včeraj udeležil lova na fazane v loviščih Belja. Cejlonska predsednica vlpde pa Je prišla na Bled iz Po-sto.jn»\ kjer si je ogledala znamenitosti te podzemne jame. DOSLEJ DVA REMIJA Bled, 8. septembra 1961 (bf) - V današnjem, 4. kolu šaho\vikegn turnirja rta se po treh urah igranja končali dve partiji z velemoj-iktilllffl remijem. N-ijprej sta sklenila premirje Matanovič in Ivkov MarušiČ 4, Knežević 1, Kramaric v 17. potezi, nato pa še Geller in ) 8, Vorsk 2, Strmo 2. Krpan, Cvet Tal j v 22. potezi. Tnlj je sicer žrtvoval figuro, vendar mu ta žrtev ni nrinrsla več kot pol ločke. V ostalili srečanjih imajo malenkostno prednost Trifunovie : Portischu, Ke-res : Gormaku, PH.-osjnn : Bi«-gui^rju in Glignrič : Dargi. Okrog 18. ure si je blejski šn-hovfk' veVturnir ogledal predsednik Ljudske skupščine L rs, Miha Glavni sodnik dr. In?. Milan Vidmar in predsednik SZS Edo Torn-her v času, ko je blejska šahovska arena brez borcev 1 J.S MER - TALJ (Sielljanka) Partija iz II. kola blejskega veleturnirja 1. o4, c5. 2. Sf3, Sc6, 3. d4, c:d4, 4. s:d4, e6, 5. Sc3, Dc7, 6. g3, Sf6. Sloven«, Db8, 8. Lf4, Se5, 9. Le2, Lc5, 10. L:e5, D:e5, 11. f4, Db8, 12. e5, a6. 13. e:f8, a:b5, 14. fg7, Tg8, 15. Se4, 1^7, 16. Dd4, Ta4, 17. Sf6. L:f6, 18. D:f«, Dc7, J9. 0-0-0, T:a2, 20. Kbl, Ta6. 21. I. .m. TbC. 22. Ld3. eS, 23. f;e8, T:f6. 24. o:f6, Dc5, 25. Lh7, Dg5, 26. L:g8, D:f6. 27. Thel, Dyr7, 28. L:t7-\-, KdC, 29. Lo6, Dh6, 30. L:d7, I,:d7, 31. Tf7, D:h2. 32. Tl:d7-f-, Ke8. 33. Tde7-h, KM, 34. Td7-h Kc8. 35. TC7+, Kd8, 36. Tfd7+, Ke8, 37. Tdl, b5, 3.1. Tb7, Dh5, 39. g1, Oh.?. 40. g5, Df3, 41. Tel 4, Kf8, 42. T:M, Kg7, 43. Tbd, Dg3. 44. Tdl, De7. 45. Tldfi, DcB, 46. M. Kh7, 47. Ta6 in črni sc >o vdal. PACHMANN -Dr. TRIFUNOVIČ (Meranka) Partiji iz III. kola blejskega veleturnirja 1. d4, d5, 2. c4, c-6, 3. Sc3, Sf6, 4. e3, od, 5. Sf3. SlxT7, fl. Ld3, d:c, 7. L:c4, b5, 8. Ld3, al, 9. e4, c5. 10. do. e:d. 11. c5. Sg4, 12. Lg5, fr>. 13. e:f, Sd:M, 11. h3, Sh6, 15. De2+, De7, 16. L: '6, De2-h 17. K:e2, g:f. 18. S:d5, Kf7, 19, Le4, CS, 20. Se5-|-, Ke3, 21. M, f:e, 22. Sc7+, Kf5, 23. S:a8, K:f4, 24. S:f7, 25. ThTlf, Ke5, 28. T:f7, LcS, 27. TafJ. Lc4-r, 28. Kel. L:f1. 29. K:fl. c4, 30. Sc7, Ld6, 31. a3, L:c7, 32. T:c7. h5, 33. a4, Kd4, 34. ab5. ab5, 35. Kc2, Tg8, 36. Td7 |-, Kc5, 37. Kf2, en I-, 38. Kf3, h4 in beli ee jc vdal. Gligorič lahko zasukal položaj na deski v svojo korist, toda kot jo to spregledal Parma, tako je tudi Gligorić. In ob prekinitvi ima Parma še vedno kmeta več in precej izgledov za popoln uspeh, čeprav GJfgoiđć upa, da bo lahko rešil pol točke. Poseben uži tele tretjega kola sta bili srečanji med Taljcm in Olaf-ssanom ter Paehmannom in dr. Trifunoviičem. Prvi je v njemu značirrveni kombinacijskem šahu »razpdhnil« islandskega velemojstra, medtem ko je naš državni prva*: r. nadvse prefinj«»nim ob~ čuitikom za pocijisko igro povsem onemogočil Piichmama. Precejšnje presenečenje tega kola je bil še poraz »večno drugega« sovjetrikega vekmojstra Keresa proti mlademu predstavniku ZDA, velemojstru Bleguler-ju. llladnolcrvnofrt prekaljeiM Ti lxn-ca glcdal'"*m ni d;da ndi naj-noanjiege videza, da mu preti pora? in ko Je moral sisniti nasprot- REZULTATI JUBILEJNEGA BLEJSKEGA VELETURNIRJA III. kolo: Donner — Flscber rerni, Parma — Gllgor^ prekinjeno, Darga — Petro.njan remi, Eis^ier — K«*** 1:0, Germek — Udovčič rem', Pachraan — dr. Trifunovie 0:1, Portisch — Bertok remi, Najdorf — Mulanovič P:C' kinjeno, Ivkov : Geller 0:1, TaJJ — O! ifsson ;:0. V sredo so igrali tri odložene partlie \r. nrvrga kola: Pachman — Matanovič prekinjeno v bt'j cm polpiap za belega, Parma — Keres nnl.i.i/ -i v baljšem poln za mladega šahovskega prvakr, ki je med !^ro gi"o"o° spregleda!, sej bi srečanje že lahko odločb v svojo kori-*1 bi Najdorf — Oiafsson 1:0. Prekinjena partija iz I. kola med Ivka lm bi TalJlM? sc je končala z zmago sovjetskega velemojstra. Bv in Pachman (II. kolo) pa sta sc že prej sporazumela remi brez nadaJjevenja. Po lem kolu vodijo z 2 in pol točke dr. TrlfUnovgP Bl.sgider in Geller. V da/nainjem V. !colu bod o I rralli Parma — FUch^ Darga — Torner, Blr^uier — Gligorič, Gcrmrlt — trosjan, Pacliman — Xerea, Portisch — Udovčič, NajJ ,rf — Tiifunovic, i — Bertok, Ti'j — Matanovič, Ola*3' »on — Geller. — V VI. kolu, ki ga bodo Igrali v nedelj0' pa ae bodo srečali: Flscher — Geller, Matanovič OUif^on, Bđrlok — Taij, Trifunovie -— Ivkov, UdoV^ — Najt'orf, Keres — Poriisch,s Pfvro^jRn — Pochitia11' Gltgorie — Gertnek, Donner — Bisguir in Parma Darga.