OSREDNJA tiiiiiiniiiiiiiitiiimiiiHiHiiHiiimiMUisiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiii oniiiiiiiiiiniiHiiniiniiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiitiiiiHiiiHiiniHiiHiHHiuiSMiiHiiHimiiiHHiiiiiiiiiiiniia Ponudba: -100 sedežev v restavraciji, 140 na pokriti vrtni terasi, posebna soba za 20 oseb; - Vabimo na slavnostna kosila, poročne gostije, poslovna in družabna srečanja; - Izletniškim skupinam nudimo tople malice ali kosila po predhodnem naročilu. REZERVACIJE: tel.831-800, fax: 832-140 Poslovodkinja: Marija Kožuh topla jedila narezki pizze lovske,ribje in domače specialitete Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. Restavracija tel.831-800 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 23.00 EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov CELJE - TRGOVINA MOZIRJE Na trgu 7 Tel.: 063/832-636, 832-541 REZERVNI DEU ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN ^^R^M^GOVINAZ^^Š^TO \ o naslovnica Gasilska parada v G.Gradu foto:Sašo Bernardi KAZALO STR. PREDSTAVITEV CRPOV ........4 POSLEDICE SEŽE KAŽEJO .....4 POLICIJA OPOZARJA ............5 LIKVIDACIJSKI POSTOPEK TOK NAZARJE USTAVLJEN......... 6 ZGORNJESA VINJSKA OBR TNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA ............. 7 PREDSTAVLJAMO VAM: KAMP LOGARSKA DOLINA ...........7 DRUGI O NAS: UČENJE V KMEČKIH GOZDOVIH SLOVENIJE 8 IS SO MOZIRJE: RENOMINACIJA PRORAČUNA .............. 9 SKUPNA SEJA ZBORA KS IN PREDSEDNIKOV KS...... 9 SEJA SO MOZIRJE: DELOVNO TUDI BREZ ŽUPANA ........... 10 14. OD LIPE DO PRANGERJA .11 INFORMACIJSKI CENTER V SOLČAVI.................. 12 GORNJI GRAD PRAZNUJE ... 12 ŠOLA OPAZOVANJA, RAZISKOVANJA - ŠOLA ZA ŽIVLJENJE................. 13 110 LET GASILSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD ........ 13 NOVICE OD TU IN TAM . 14 MOTORISTI OLD tlMERJI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI .. 14 LJUDSKI ZAKLADI: ŠMIHELSKE ZGODBE ............... 14 SLOVENSKO PLANINSTVO: KOCBEKOVE STORIJE ...........15 STARI KMETIJSKI UČBENIKI . ...... 15 NIKOLI NI PREPOZNO ..... 18 OSTER LOKOSTRELSKI POGLED 16 OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU-.................17 PRIMOŽ RIFELJ NA EVROPSKO PRVENSTVO............... 17 KOŠARKARSKI MARATON............ 18 MOUNTAIN BIKE - TEKMA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO NA LJUBNEM ............... 18 KRONIKA ................ 19 ŠTEFKA PETEK: LJUBOSUMNOST IN GREH .............i....21 NAGRADNA KRIŽANKA ....... 22 KVIZ ...................22 OBVESTILA.................. 24 MALI OGLASI............... 24 Podvlovljeku se , kot vse kaže, vendarle bližajo nekoliko vedrejši časi. Našel se je namreč denar, s katerim bo mogoče po trditvah strokovnjakov opraviti vsa tista dela, ki so potrebna za ureditev vodotoka in zaščito ceste, ki pa zaenkrat asfaltne prevleke verjetno še ne bo dobila. Politična dejaimost se v občini kljub počitniškemu obdobju nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo. Relacija med izvršnim svetom in sekretariatom za družbene dejavnosti na eni ter Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom na drugi strani je "moča". Oblikovana je komisija, ki naj opravi temeljito analizo delovanja tega javnega zavoda. Tudi dr. Anton Zunter in mag. Alfred Božič sta se (na seji skupščine) znova sporekla. Vsaka nova poteza vzpodbudi novo reakcijo. Mar bo tako vse do novih lokalnih volitev, o katerih politične stranke po tihem že razmišljajo? V dolino prihajajo v naslednjih dneh motoristi - veterani pa lokostrelci pa gorski kolesarji, z njimi seveda cel kup spremljevalcev in še več gledalcev. Bomo ob siceršnjem nezanemarljivem trudu za čimboljšo organizacijo znali iz njihovih žepov izvleči tudi kakšen tolar? Franci Kotnik ]S[ova zakona, zakon o lokalni samoupravi in zakon o zbornicafi (obljubljajo ju skoraj), terjata tudi od nas, da se (vsaj enkrat) vnaprej pripravimo na novo zakonodajo. Zato preimenovanje Obrtne zbornice Mozirje v Zgornjesavinjsko obrtno - podjetniško zbornico.Najbrž za marsikoga odveč ali pa preuranjeno; vendar ali smo tako bogati, da bi si vsaka NOVA občina lahko privoščila svojo zbornico, ki ni čisto brez potrebe, ko gre za množico potrdil, izdajo obrtnih in drugih dovoljenj (nova zakonodaja), dopolnilno izobraževanje, pripravništvo in mnogo tega, kar v bodoče ne bo v pristojnosti občin. Ali pa se bo morda sam posameznik obračal na oblast. Naiven bi bil vsakdo, ki bi pričakoval, da bo oblast z veseljem ugodila obrtnikovim zahtevam. Vse preveč mikaven je denar, ki ga tej gospodarski panogi (edini, ki jo pravzaprav sploh še molze) lahko še pobere. Reševanje obrtniških problemov pa je zaupala istim ljudem, ki so jih s svojo nestrokovnostjo pravzaprav povzročili. Namesto, da bi država Slovenija svojo obrt podprla, saj je njena edina perspektivna panoga, skuša iz nje iztisniti čimveč za svoje (in propadlih podjetij) nenasitne potrebe. Ali je potem čudno, da težimo po čimtrdnejši stanovski organizaciji? Sicer pa se odgovor kar sam ponuja, oziroma je že znan; gospodarstvo si bo moralo samo pomagati, bolj ko bo enotno in trdno, bolje bo zanj. V svetu so zato tudi zbornice, ne pa samo politiki, ki so smje obljube (pri nas) dane pred minulimi volitvami, že pozabili. Zato pomislek, podpreti svojo stanovsko organizacijo ali ne, ne bi smel biti prisoten. Zavedamo se, da so hudi časi in da mnogi obrtniki in iz njih nastali podjetniki v boju za lasten obstanek pozabijo na probleme drugih, čeprav za to ni opravičila. Se več, marsikdo bi se lahko zamislil nad sabo in se vprašal, če mu ne more biti še slabše. Pa brez zamere in lep stanovski pozdrav! Predsednik Zgornjesavinjske obrtno-podjetniške zbornice Herman Remic Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni ih odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jepotrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Republika Slovenije Skupščina občine Mozirje Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti OBVEŠČA vse občane občine Mozirje, da bodo v času od 24. 7. 1993 do vključno 31. 7. 1993 potekala v zgradbi Skupščine občine Mozirje nujna vzdrževalna dela - menjava elektroinstalacij. Zaradi navedenih del bo onemogočeno redno delo, zato bo večina delavcev upravnih organov na kolektivnem dopustu, zagotovljeno pa bo dežurstvo v glavni pisarni in na oddelku za promet - za nujne in neodložljive zadeve. Občane naprošamo, da zadeve uredijo do 24. 7. 1993 oziroma od 2. 8. 1993 dalje. Darko Repenšek, prof. sekretar Posledice suše se že kažejo Tudi letos bo suša v kmetijstvu naše občine imela velike, če ne že kar katastrofalne posledice. Glede na trenutno stanje, ki pa se bo v primeru nadaljevanja sušnega obdobja še poslabšalo, v občinskem sekretariatu za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora ocenjujejo, da bo največje posledice občutila živinoreja, saj je evidenten velik izpad pridelka voluminozne krme, predvsem sena. Pridelek travin je v povprečju manjši za dobrih 30%, pridelek žitaric za 35 do 40%, krompirja bo manj za 30% (ponekod tudi več), glede koruze pa je ocenjevanje izpada pridelka ta trenutek še najtežje. Kot kaže , bo zmanjšan pridelek tako zrna kot koruze za silažo za približno 30%. Podatki so z ozirom na to, da sušno obdobje še traja, zgolj začasni, razen za žita, za katera je globalna ocena škode zaradi pričetka žetve že izdelana. Predstavitev CRPOV Dne 26.6.93 je Skupščina občine Radlje v sodelavi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter izvajalci pripravila predstavitev poteka projekta Celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CRPOV) za KS Remšnik, ki poteka pod okriljem Ministrstva. V letu 1992 je Ministrstvo za kmetijstvo začelo z uvajanjem tega projekta s tem, da so zagotovili začetna sredstva za organizacijo, za pripravo programa celovitega razvoja podeželja, v katerem naj bi tvorno sodelovali predvsem domačini, ki naj bi postopoma sami prevzeli iniciative razvoja.Država tako ne vloži sredstva v neposreden projekt, temveč najprej del za izdelavo načrtov in potem pomaga sfinancirati še določen projekt po načrtu. Bistvo je torej,da se pripravijo posamezni projekti s področja kmetijstva, infrastrukture, kulture, obrti, podjetništva' do take točke, da se lahko z njimi ob vsakem času kandidira za eventuelna sredstva, ki jih da na voljo v obliki različnih razpisov država. Zavedati se 'moramo, da se je ob spremembi sistema, dogodilo tudi to,da nepovratnih sredstev država ne bo več dodeljevala. Predstavitve projekta Remšnik so se udeležili tudi predstavnik mozirske občine, predstavnik Solčave in podjetja. Mozirska občina sodeluje namreč v projektu CRPOV z uvajanjem le tega na Solčavskem. ML Zelo prizadeta bo zaradi letošnjih vremenskih razmer tudi letina hmelja. Na prodnatih zemljiščih je hmelj zaostal v rasti za polovico in začel predčasno cveteti. To bo imelo za posledico izpad polovice pridelka, na ostalih hmeljiščih pa je izpad ocenjen na 30%. Zaradi suše se je pojavil tudi zajedalski hrošč, ki v koren hmelja zavrta luknjo, rastlina pa se zaradi tega posuši. Iz tega vzroka se je že posušilo 13.500 sadik hmelja, kar predstavlja nasad ca. 4 ha. Ta izpad pomeni še za dodatnih 7% zmanjšan pridelek hmelja. Seveda pa ni celotno območje občine enako prizadeto. V zgornjem delu doline je bilo namreč več lokalnih krajevnih padavin, ki so sušo ublažile. Temu ustrezno veliki so tudi problemi z oskrbo pitne vode. Zaradi pomanjkanja le-te je ponekod postala problematična celo planinska paša. Vse mlakuže se sušijo ali so že izsušene, zato so na nekatere pašnike začeli dovažati vodo. V zadnjem tednu so se posledice suše začele kazati tudi na travi, ki je začela Stareti in je paša zaraditega slabša. Sicer pa gasilci nadaljujejo z dovozi pitne vode za gospodinjstva. V zadnjem tednu je bilo prepeljano 95 000 I, v letošnjem letu pa do 12.julija že 1436000 litrov vode. V občinskem sekretariatu bodo k bolj natančnemu ocenjevanju škode pristopili takoj, ko se bodo razmere na terenu nekoliko ustalile. Postopek ocenjevanja in priznavanja škode bo podoben lanskoletnemu, obeti države glede povračil pa so zaenkrat slabi. KF POLICIJA OPOZARJA Prišel je čas dopustov in mnogi se odpravljate na zaslužen oddih na morje, planine, toplice... Da boste dopust preživeli prijetno, predvsem pa brezskrbno vam vaša policijska postaja podaja nekaj nasvetov, za katere vam predlagamo, da jih upoštevate. Prvi nasvet se nanaša na varnost vašega stanovanja ali stanovanjske hiše za čas, ko boste odsotni. Vlomilci namreč tudi v času dopustov izvajajo svojo kriminalno dejavnost, še več, vašo odsotnost pridoma izkoriščajo za izvajanje svojih nečednih poslov. Da ne boste ob prihodu domov neprijetno presenečeni ali da vam ne bi novica o vlomu v vaše stanovanje pokvarila prijetnega uživanja na morju ali planinah storite naslednje: -dogovorite se s sosedom ali prijateljem, ki mu zaupate, da bo pazil na vaše stanovanje ali hišo, v času vaše odsotnosti. V primeru,da bi zaznal karkoli sumljivega, naj o tam takoj obvesti policijsko postajo; -sosed naj po možnosU večkrat na dan, najmanj pa enkrat dopoldan in enkrat zvečer vstopi v vaše stanovanje in odpre okna, rolete pa zvečer spusti in zjutraj dvigne. Zvečer naj prižge v stanovanju tudi luč, da stanovanje ne bo dajalo videza, da vas ni doma; -iz poštnega nabiralnika se naj pošta dnevno dviguje. Če se pošta v nabiralniku nekaj dni nabira, je to za vlomilca znak, da ni doma nikogar, -če imate v vratih staro ključavnico ali ste ključe že kdaj izgubili, potem jo zamenjajte za novo. Če na vratih še nimate varnostnega ščita, vam prav tako priporočamo, da ga kupite in namestite. Varnostni ščiti so relativno poceni, preprečujejo pa lomljenje ključavnice; -če imate v stanovanju predmete večje vrednosti (nakit, zlatniki...) ali večjo količino denarja, zaupajte to prijatelju ali bančnemu sefu. Če bi vam bilo vlomljeno in bi storilec vedel, da vas ni doma, bo imel čas temeljito preiskati stanovanje in malo možnosti imate, da ne bi našel tistega, kar išče; -tudi telefonska tajnica lahko vlomilcu pove, da vas ni doma. Zato nikar ne pustite sporočila, da ste na dopustu ali da vas ni doma, ampak povejte, da ste trenutno odsotni. Sosed naj sporočila po tajnici dnevno preverja. Vzemite nasvete resno, kajti kriminalitet je na območju republike Slovenije v letu 1992 v primerjavi z letom 1991 narasla za 28,5 % ali natančneje od 34.103 kaznivih dejanj na 43.838. V lanskem letu je bilo vlomljeno v 554 stanovanj in 1100 stanovanjskih hiš, v ostale objekte pa je bilo vlomljeno 9864 krat. Najpogostejši načini vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše so nasilni vstopi skozi zaprta okna in vrata z uporabo fizične sile brez pomagal in s pomagali, lomljenje cilindričnih vložkov, odklepanje cilindričnih vložkov z raznimi pripomočki, razne oblike vrtanja ključavnic in podobno. Storite torej vse potrebno za zavarovanje vašega premoženja, da ne boste tudi vi med oškodovanci. Pred odhodom od doma se prepričajte, če ste zaprli vsa balkonska vrata in okna, pri tem pa preverite predvsem kletna okna, katera pogosto ostajajo odprta. Ne pozabite pogasiti luči, zapreti plina in vode, da ne bo prišlo do požara ali poplave v stanovanju. Preden odidete na pot, zaupajte vozilo mehaniku, da preveri, če vozilo brezhibno deluje, kajti zelo neprijetno bi bilo, da bi ostali na pol poti s polnim prtljažnikom. Preverite tudi, če imate rezervno kolo in če imate v vozilu vso potrebno opremo. Če se odpravljate na daljšo pot, si s sabo vzemite osvežilno pijačo, še posebej, če z vami potujejo tudi manjši otroci. Med vožnjo imejte prižgane luči, saj tako prispevate k varnosti v prometu, če pa postanete med vožnjo utrujeni, vozilo za nekaj minut ustavite in opravite nekaj preprostih telesnih vaj za razgibanje vašega telesa. Med vožnjo ne bodite nestrpni in ne prehitevajte tam, kjer to ni varno. Upoštevajte prometno signalizacijo in prilagodite hitrost vožnje stanju in razmeram na vozišču. Če pa se odpravljate v tujino, se nikar ne pozabite seznaniti s prometnimi predpisi države, v katero potujete, da ne boste zaradi cestno-prometnih prekrškov ob denar, ki ste ga namenili za dopust. Ne pozabite si tudi urediti zelene karte. Seveda se nasveti za varovanje stanovanj nanašajo tudi na tiste, ki boste ostali doma ali se še niste odpravili na dopust. Bodite pozorni na osebe, ki prihajajo v vaš stanovanjski blok ali se gibajo okoli sosedove hiše. Če so vam sumljivi, sporočite to vaši policijski postaji na telefonsko številko 92. Klicanje navedene številke je iz telefonskih govorilnic brezplačno. Naj vas opisane nevarnosti ne odvrnejo od prijetnega dopusta. To vam svetujemo samo zaradi tega, da boste dopust zares brezskrbno preživeli in se spočili, poleg tega pa bomo za vaše premoženje skrbeli tudi policisti. Želimo, da živite varno. Vaša policijska postaja Ham» «wBMTOwwwaw« toaMwsMwwasswsssswoswwowswaags Savinja nagrajuje svoje zveste kupce! Srečni dobitniki v veliki nagradni igri so (po abecednem vrstnem redu): Aristovnik Aleksander iz Mozirja, Bastl Rezka iz Šmartnega ob Dreti, Božič Manica iz Celja, Brezovnik Olga iz Rečice ob Savinji, Brezovnik Zvonka iz Rečice ob Savinji, čopar Marija iz Rečice ob Savinji, Ferlič Milan iz Rečice ob Savinji, Fürst Karmen iz Mozirja, Glasenčnik Silva iz Nazarij, Govek Dušan iz Velenja, Govek Marija iz Rečice ob Savinji, Hohnjec Tone iz Mozirja, Jeraj Nadja iz Nizke, Jerovčnik Ivanka iz Nazarij, Jezernik Frančiška iz Luč, Jurjevec Matjaž iz Juvanja, Krajner Uroš Mitja iz Nazarij, Kranjc Anja iz Mozirja, Lipovd Milan z Ljubnega, Lisjak Marija iz Mozirja, ■ Mavrič Andreja iz Radmirja, Marovt Jure iz Mozirja, Mejič Adil iz Lepe Njive, Metulj Meta iz Luč, Mičovič Josip iz Trbovelj, Mihelič Valerija iz Mozirja, Mumel Cvetka iz Mozirja, Pečnik Vera iz Pustega Polja, Plesnik Darinka iz Nazarij, Plesnik Primož iz_ Logarske doline, Podbregar Jože iz Laz, Prislan Janja iz Šentjanža, Puncer Draga iz Mozirja, Rojs Bojan iz Mozirja, Samarin Bernarda iz Mozirja, Slapnik Ana iz Varpolja, Stenšak Alojzija iz Ljubije, Strožič Fanika iz Nazarij, Šemenc Helena iz Nazarij, Tamše Vera iz Mozirja, Tiršek Stanko iz Poljan, Turk Betka iz Nazarij, Velam Karmelija iz Nazarij, Verbuč Danica iz Rečice ob Savinji, Zabojnik Marinka iz Braslovč, Završnik Renata iz Mozirja. O nagradah bodo dobitniki tudi pismeno obveščeni. Čestitamo in se priporočamo! PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Dnevi Savinje -dnevi ugodnih nakupov Veselo razpoloženje po končanem žrebanju gospodarstvo Anton Vrhovnik Nov zakon o gozdarstvu, ki je stopil v veljavo pred kratkim, prinaša prenekatere spremembe na različnih področjih. Njegove določbe tudi neposredno vplivajo na potek likvidacijskega postopka Temeljne organizacije kooperantov v okviru Gozdnega gospodarstva Nazarje. O tem je več spregovoril likvidacijski upravitelj TOK-a, Anton Vrhovnik. ANTON VRHOVNIK: "O likvidaciji TOK-a sem pravzaprav dolžan povedati nekaj besed že zaradi obljube v razgovoru z vami v 7. številki Savinjskih novic, pa tudi g. Jože Kumer je v enem od pisem bralcev v vašem časopisu to želel. Seveda se glede tega zanimajo tudi kmetje, nenazadnje pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je začel veljati nov zakon o gozdarstvu, ki se je pripravljal tri leta. Kot je znano, je decembra leta 1990 padla odločitev, da se TOK Nazarje z obrazložitvijo, da nima pogojev za uspešno nadaljnje gospodarjenje, likvidira. Celoten likvidacijski postopek je tekel v skladu z zakonodajo. Tako smo organizirali tri naroke za preizkus naših dolgov oziroma za uveljavitev terjatev naših upnikov. Poudariti moram, da so dobili vsi upniki TOK-a svoje terjatve stoprocentno poplačane, mi pa smo od naših dolžnikov tudi izterjali vse - razen dolgov kmetov lastnikov gozdov. Slednje po mnenju likvidacijskega sodnika in likvidacijskega senata nismo tožili iz dveh razlogov: prvič - dokazljivost posekov za nazaj je izredno težka in drugič - senat je smatral, da je bilo to v tistem času neoportuno dejanje. Glede na to, da so bile v TOK-u zaključene obveznosti in terjatve, je razumljivo, da smo morali na licitaciji odprodati del premičnega premoženja, s katerim je razpolagal TOK. To so bili predvsem osebni avtomobili, ki so jih uporabljali logarji in nekaj pisarniške opreme. Drugih osnovnih sredstev praktično ni bilo. V tej likvidacijski masi pa sploh nismo posegli po osnovnem deležu, ki ga je imel TOK v okviru GG Nazarje oziroma v njegovih skupnih službah. Iz razpoložljivih evidenc je bilo razvidno, da je bil TOK lastnik 7 % vrednosti DSSS GG, po drugi strani pa je pokrival približno 25 % stroškov DSSS (OD, itd.). Količina odkupljenega lesa je bila vsa leta v TOK-u večja kot v družbenem sektorju oziroma je predstavljala več kot polovico prodaje gozdnih sortimentov v okviru GG. Ta valoriziran znesek, ki predstavlja delniški kapital v banki, predstavlja valoriziran osnovni delež TOK-a v DSSS, predstavlja valoriziran delež rezervnega sklada in valoriziran delež sklada skupne porabe, znaša nekaj več kot 9 milijonov tolarjev. Ta delež, ki je bil zatečen v vseh knjigah in ki ga v likvidacijskem postopku nismo z ničemer načeli, predstavlja danes osnovo, na kateri bodo stekle diskusije glede ustanovitve gozdarske zadruge oziroma gozdarsko -kmetijske zadruge. Morda bo kdo vprašal, zakaj je likvidacijski postopek tekel tako dolgo. Lahko povem, da so postopki in predpisi glede likvidacije in stečaja izredno okorni in dolgotrajni. Drugi razlog pa je bil ta, da skupščina v preteklem letu ni želela, da bi se preostanek likvidacijske mase prenesel na GG Nazarje. Danes, ko je začel veljati nov zakon, smo priča pozitivnemu dejstvu, da je v njegovih prehodnih določbah opredeljeno, da kjer je TOK v likvidaciji, se ta postopek prekine in funkcijo dobijo tedanji samoupravni organi. Ti bodo ustanavljali bodočo zadrugo oziroma se bodo odločali o obliki njene organiziranosti.Če bi bila likvidacija izpeljana do konca, bi iniciativo za ustanovitev gozdarske zadruge podala Zadružna zveza Slovenije. Vsekakor pa je bolje, da o tem odločajo gozdni posestniki Zgornje Savinjske doline. Zaradi tega bom sklical samoupravne organe oziroma organe upravljanja TOK-a, da prevzamejo iniciativo na področju gozdnega zadružništva. Ob tem želim spomniti samo še na dejstvo, da sta se leta 1990 svet kmetov lastnikov gozdov in. takratni zadružni svet na skupnem sestanku dogovorila, da bosta enotno reševala gozdarsko in kmetijsko problematiko v Zgornji Savinjski dolini. To pomeni, da bodo kmetje to problematiko celovito proučili in pristopili k najbolj smotrni organizaciji zadružništva v Zgornji Savinjski dolini. KF Naš glas seže v vsako zgornje savinjsko vasi t OPRAVIČILO Avtorju uvodnika v 13. številki Savinjskih novic, Rajku Pintarju, se opravičujemo zaradi napak v njegovem prispevku, do katerih je prišlo zaradi pomotoma nepregledanega teksta v fazi tehničnega urejanja časopisa. Uredništvo Zgornjesavinjska obrtno-podjetniška zbornica Obrtna zbornica Mozirje je imela v četrtek, 1. julija v sejni sobi doma obrtnikov svojo redno letno skupščino. Nekoliko pozno sicer - a vendarle - so delegati skupščine pregledali delo zbornice v minulem letu, za katerega je njen predsednik, Herman Remic, dejal, da je bilo glede na razmere dokaj uspešno. Predstavniki zbornice so obiskali obrtno zbornico Wolfsberg in si ogledali njihov sistem izobraževanja. Zbornica je organizirala posvet o davčnih napovedih in dohodnini ter o kolektivni pogodbi in prometnih davkih. Organizirana je bila redna pravna pomoč za člane zbornice. Skupaj s podjetjem Savinja Mozirje je bil organiziran obisk obrtnikov iz Poljske, kjer so možnosti za nastop slovenske obrti velike. V času celjskega sejma so bili vzpostavljeni nekateri stiki s tujimi delegacijami v smislu možnosti sodelovanja. Veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi problematiki zamudnih obresti, zaradi česar so bili pogosti sestanki z občinsko izpostavo davčne uprave. Posamezne sekcije so v okviru zbornice delovale različno uspešno. Sekcija gostincev se je ubadala predvsem s problemom prometnih davkov, sekcija lesnih strok z izvozom in izobraževanjem, sekcija frizerjev je organizirala oglede novitet, sekcija trgovcev se je ukvarjala s težavami glede bonov in delovnega časa, sekcija tekstilcev je opozarjala na problem "šušmarstva", medtem ko sekcije živilske dejavnosti, kovinarjev in avtoremontnih dejavnosti še niso zaživele. Glede na širšo vsebinsko usmerjenost zbornice je njen cilj v bodoče tudi ta, da v svoj okvir privabi podjetnike. V ta namen bodo slednji plačevali članarino v fiksnem znesku, ki bo sorazmerno ustrezen višini članarine za obrtnike, ki v mozirski zbornici plačujejo 2,78% od najnižje pokojninske osnove. Na skupščini je bilo govora tudi o gradnji obrtne cone v občini. Predvidene so tri: Prihova, Gornji Grad in Ljubno, za katere pripravljalne aktivnosti tečejo z različno stopnjo intenzivnosti. Največji problem v zvezi s tem se kaže seveda v pomanjkanju finančnih sredstev, situacija pa se zaradi neugodnih bančnih kreditov v kratkem času še ne bo spremenila. Obrtna zbornica Mozirje se je s sprejemom novega statuta preimenovala v Obrtno podjetniško zbornico Mozirje in sprejela program dela za leto 1993. Zbornica pričakuje, da bo z novo zakonodajo dobila več pristojnosti, kot na primer izdaja obrtnih dovoljenj, vodenje obrtnega registra, mojsterski izpiti, vodenj preizkusov znanja za opravljanje obrtne dejavnosti z izdajo ustreznih potrdil itd. Povečan obseg nalog in pristojnosti želi zbornica pričakati primerno organizirana. Ob koncu skupščine je prisotnim spregovoril tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Stane Kramberger. Opozoril je na dejstvo, da nobena pomembna institucija v Sloveniji obrtnikov ne upošteva v razvojni perspektivi, čeprav je ravno obrt tista, ki v sedanjih zaostrenih gospodarskih pogojih še dokaj normalno funkcionira. Dokaz temu je podatek, daje obrt v letu 1992 odprla 15.000 novih delovnih mest, ob sodelovanju države pa bi jih lahko še veliko več. Vse občinske obrtne zbornice bodo dobile kvalitetno računalniško opremo za izvajanje sedanjih in bodočih pristojnosti. Trenutno je dodatni problem še blokada sklada za drobno gospodarstvo na nivoju republike, zaradi česar ni mogoče koristiti nekatera sicer že odobrena mednarodna sredstva. V kratkem naj bi bil rešen tudi zelo pereč problem zamudnih obresti. Obrtna zbornica Slovenije pa je sodelovala tudi pri oblikovanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. KF —............................................................ Predstavljamo vam: Da so naravne lepote Logarske doline mnogo premalo izkoriščene, že več časa čivkajo vrabci na vejah. Da pa se stvari vendarle premikajo, je pa tudi res. Eden izmed dokazov za to je kamp v Logarski dolini, ki ga ima od 11. novembra lanskega leta dalje v najemu Edi Ikovic iz Solčave. EDI IKOVIC: Od takrat, ko sem kamp vzel v najem, je bilo postorjenega že marsikaj. Če se omejim le na letošnja dela, pa lahko povem, da je bilo zgrajenih nekaj novih kurišč, napeljana voda po kampu, montirani tuši v WC-jih, postavljene klopi za počitek, nameščeni koši za odpadke, skupaj s podjetjem Logarska dolina pa je bila postavljena ograja. Urejeno je bilo manjše nogometno igrišče, ko pa bodo prestavljeni drogovi elektro vodov, bomo uredili še igrišče za odbojko na mivki. SN: Očitno si torej prizadevate, da bi bilo mogoče v kampu početi čimveč različnih aktivnosti. Verjetno še niste našteli vsega? EDI IKOVIC: V skladu z redom v Logarski dolini je v kampu rezerviran prostor za vse , ki želijo imeti piknik. Za sprostitev je pri bifeju na voljo kegljišče s kroglo na vrvici, izposojamo gorska kolesa, za otroke so pripravljene gugalnice in peskovnik. Možno se je dogovoriti tudi za jahanje, konje imajo na bližnji kmetiji Lenar. SN: V sklopu kampa sta manjša trgovina in bife. Kaj nudita? EDI IKOVIC: V trgovini, ki je odprta od 9.00 do 11.00 ure in od 14.30 do 16.30. ure, lahko kupci dobijo blago normalne široke potrošnje, če pa česa ni, skušamo le-to dobaviti še isti ali najkasneje naslednji dan. Bife je odprt od 9.00 do 22.00 ure in poleg pijač nudi tudi jedi na žaru, sadne kupe in sladolede. Glede na to, da je kamp odlično izhodišče za številne planinske ture na bližnje vrhove, ni odveč pri tem pripomniti, da je po 22.00 uri zaželjen nočni red in mir. SN: Kako je z obiskom v letošnji sezoni? EDI IKOVIC: Načrtujemo, da bo kamp intenzivno startal v drugi polovici julija. Najavljeni so trije planinski tabori in še dodatno tri kamp prikolice. Pričakujemo tudi velje število "piknikaijev", zato bomo postavili še nekaj dodatnih betonskih plošč zanje. Ker sta bila letos v Logarski dolini že dva požara, moramo biti res previdni glede ognja. SN: Kako pa je s plačilom parkirnine pri vstopu v Logarsko dolino? EDI IKOVIC: Gostje kampa plačajo parkirnino le ob prvem vstopu, nato pa jim v kampu izdamo ustrezno potrdilo, s katerim jim je omogočen nemoten prevoz. SN: Letna sezona bo kmalu končana. Kaj se bo v kampu dogajalo v zimskem času? EDI IKOVIC: V zimski sezoni bosta v kampu normalno odprta bife in trgovina. Najvažnejša pa je seveda vlečnica, ki na 250-meterskem smučišču zagotavlja sorazmerno kvalitetno in cenovno ugodno smuko. Da bodo le temperature zimskemu času primerne! Tekst in foto: KF ■............. ................ Drugi o nas Učenje v kmečkih gozdovih Slovenije Pod gornjim naslovom je izšel članek v nemškem časopisu "Saarbrücker Zeitung", Nr.131 -8. junij 1993, ki ga je napisal gospod Karel Borger, gozdarski svetnik. V tistih dneh se je mudil na dopustu pri nas na Solčavskem. Zaradi boljšega razumevanja priloženega prispevka moramo predhodno povedati, da smo nazarski gozdarji leta 1989 ob 150 letnici Forstamt-a Wadern podpisali s tamkajšnjo Gozdno upravo Wadern listino o strokovnem sodelovanju in družabništvu ("Partnerschafts urkunde"). O tem so "Savinjske novice" že poročale novembra 1989. Poročali smo tudi o delovanju naših gozdarjev pri odstranjevanju velikih vetrolomov v Nemčiji leta 1990 in 1991. No, prepustimo besedo orginalnemu zapisu "Lernen von Slowenischen Waldbauem" (s podnaslovom: Septembra načrtuje Gozdarska skupnost Merzig-Wadem strokovno potovanje v Slovenijo): Saarbruecker Zeitung, MW: Meseca septembra bo "Gozdarska skupnost Merzig - Wadern" organizirala strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Hkrati bo to potovanje okrepilo družabništvo s tamkajšnjimi kolegi. Poslovodja Karl Borger nam je poslal naslednje poročilo z lepimi pozdravi iz ene najlepših dežel Evrope, kjer znajo ceniti dobro vino (Laški rizling) in kjer se kot nekadilec lahko le jeziš, da so cigarete tako zelo poceni; zavojček stane manj kot 1 DEM. Gospod Karel Borger piše: "Po doseženi osamosvojitvi (od Jugoslavije) je Slovenija otok miru. Na Evropski skupnosti je, da tudi gospodarstvo vzcveti. Le visokoleteča AWACS - letala NATA spominjajo na morilsko vojno na Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini. ' Kako je prišlo do partnerstva (družabništva) med gozdarsko skupnostjo deželnega okrožja Merzig - Wadern in Gozdnim gospodarstvom Nazarje? Vzrok tiči v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, kar je gozdarje iz Posarja opozorilo nase, saj se v Sloveniji sonaravno gospodari že nad 50 let. Goloseki so prepovedani, nove monokulture ne nastajajo, prisotna je naravna harmonija starega in mladega drevja, ki čaka na svoj trenutek, ko bo padlo dozorelo ali obolelo drevo. S temi preprostimi besedami je obrazložena vsa skrivnost delovanja narave (biološki avtomatizem). Ogled takšnega strokovnega, sonaravnega gospodarjenja, naj bi pripomogel k uvajanju sonaravnega gospodarjenja tudi v zasebnih gozdovih deželnega okrožja Merzig - Wadern. Slovenski gozdarji dobro poznajo naše gozdarske probleme. Prav našemu sodelovanju gre zahvala, daje gozdarski inženir Jože Poznič s 15-imi, za delo v gozdu usposobljenimi delavci, več kot leto dni sodeloval pri odstranjevanju posledic vetroloma in pomagal pri obnovi novih mešanih gozdov (iglavcev in listavcev). V Sloveniji imajo veliko prednost: povsem drugačno lastniško strukturo gozdov. Za nas je presenetljivo dejstvo, da je po vojni, pod Titom, še ostalo v privatni lasti kar 68% vseh gozdov. Tako imajo posamezne gorske kmetije do 100 ha gozdov, ki predstavljajo finančno oporo kmetijam. Gozdarji so pristojni in dolžni v celoti svetovati in skrbeti za vsa področja gozdne dejavnosti, vključno z izgradnjo gozdnih prometnic do posameznih kmetij, ki so pogosto zelo težavno dosegljive. V državni posesti so predvsem le še gorski varovalni gozdovi, naravovarstvena območja in gozdni rezervati. Ker kmečki gozdni posestniki mislijo tudi na svoje naslednike, je gozd v njihovi posesti tudi najbolje negovan. Njihova strokovna gozdarska prizadevanja so naravnana v optimalni smeri gospodarjenja z gozdom glede na zmogljivost rastišč. Ako smo kot turisti spoznali le od sonca žgočo, okraselo obalo Dalmacije, si težko predstavljamo komaj kakšni dve uri vožnje z avtomobilom svežino notranjosti dežele, z mešanimi gozdovi, ki se zrcalijo v kristalno čistih potokih. Krajina tu še ni uničena. Tu še ne občudujejo in še ne fotografirajo cvetočih travnikov, tudi ne encijana in arnike. Vsako leto takšne travnike pokosijo za krmo živini. Sokoli krožijo ob gorskih vrhovih, jelenjad, gamsi in srnjad se obravnavajo enako kot divja mačka in lisica; priložnostno je tam tudi posamezni rjavi medved. Slovenija ni samo Meka za naravno misleče gozdaije, temveč tudi skrivni kotiček za ljubitelje narave, ki iščejo mir, počitek in okrevanje". Za Savinjske novice pripravil in prevedel Franc Firšt, dipl.ing.gozd. IS SO Mozirje BMOMINAGHA PROHAÖOHA Mozirska vlada se je na svoji 42. redni seji sestala v četrtek, 8. julija. Glavna točka seje je bila renominacija proračuna občine, ki je potrebna zaradi izračuna Ministrstva za finance po sprejetju republiškega proračuna. Po slednjem se proračun občine Mozirje poveča za 17.718.000 SIT, vzporedno s tem pa se na občino prenaša celotno vzdrževanje oz. financiranje lokalnih cest. Izvršni svet se je v razpravi o tem, koliko sredstev nameniti kateremu porabniku, najdlje zadržal pri raziskavi vodnega vira v Okonini, za katerega predvideno sofinanciranje Ministrstva za znanost in tehnologijo odpade. Od dveh vrtin, ki sta potrebni za dokončno ugotovitev ah je na tej lokaciji termalna voda ali ne, bo tako v letošnjem letu mogoče narediti le eno, ki pa definitivnega odgovora morda ne bo dala. Prevladalo je mnenje, da je potrebno čimprej izvedeti odgovor na* dilemo o termalni vodi in da se pokaže ali možnost investicije ali negativni rezultat Izvršni svet je zadržal 5.300.000 SIT nerazporejenih in bo možne variante njihove porabe predlagal Zboru krajevnih skupnosti. V nadaljevanju seje je Jakob Presečnik, direktor Zavoda za urbanistično urejanje občine Mozirje, seznanil IS, daje republika odobrila novih 22 milijonov SIT za sanacijo vodotoka Lučnice v Podvolovljeku. Istočasno je bil dosežen dogovor z Republiško upravo za ceste, da 10 do 15 milijonov SIT, kolikor jih je bila namenjena prispevati za asfaltiranje ceste v Podvolovljek, nameni za sanacijo brežin v Podvolovljeku, kar naj bi omogočilo dejansko ureditev vodotoka in utrditev ceste. S temi deli, ki jih bo izvajalo Podjetje za urejanje hudournikov, naj bi bil Podvolovljek zaščiten pred novimi morebitnimi poplavami. Presečnik je tudi opozoril na izjavo odgovornih v RUC, da so to slej ko prej zadnja sredstva, ki so jih namenili za lokalne ceste. Glasbena šola Nazarje bo poslej samostojen zavod. Doslej je delovala v sklopu Delavske univerze Moziije, ki se je preoblikovala v podjetje IGEA. Ker šola razen kadrov izpolnjuje vse pogoje (ta problem bodo rešili s pomočjo GS Velenje), ni razlogov za komplikacije pri registraciji. Živahna razprava se je razvnela tudi pri obravnavi problematike Zavoda Zgomjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Uvodno poročilo je podal Darko Repenšek, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti. Povedal je, da so glede na kratek čas, ki so ga imeli na razpolago, v sekretariatu uspeli pregledati sklepe sveta zavoda v obdobju njegovega delovanja in jih primerjati z veljavno zakonodajo. Pri tem ugotavljajo, da so bile storjene nepravilnosti pri prodaji službenih vozil, pri določanju višine regresa za prehrano med delom, pri delitvi sredstev iz naslova opravljanja mrliško pregledne službe, pri odločanju o štipendiranju, pri finančnem poslovanju. Repenšek je opozoril, da gre zgolj za ugotovitve na podlagi zapisanih sklepov in da je potrebno vse zadeve podrobno raziskati. Iz tega razloga je predlagal formiranje ustrezne komisije, ki bi jo tvorili predstavniki sekretariata in dr. Franc Sirko, ki je poleg tega, da je član IS, tudi član sveta zavoda. Repenšek je med ostalim tudi povedal, da je dr. Anton Žunter s 1. julijem pričel zasebno zdravniško prakso v Lučah, vendar je pogodba o najemu prostorov ZP Luče še neveljavna, ker zanjo ni podal potrebnega soglasja IS. Dr. Sirko je nato v razpravi pojasnil nekatere odločitve sveta zavoda, ki so bile v zapisnikih nerazumljivo ali dvoumno zapisane, in soglašal, da komisija podrobno analizira delovanje zavoda ter pripravi analizo. Alfred Božič je opozoril na nekatere sporne formulacije v pogodbi med zavodom in dr. Žunterjem, vendar slednja ni predmet soglasja IS. IS je v nadaljevanju izbral izvajalca del za vodovod v Gornjem Gradu (Komunala) in za kanalizacijo v Gornjem Gradu (Vegrad), dela na centralni deponiji odpadkov pa se zaradi nedodeljenih republiških sredstev sploh ne bodo izvajala. KF Skupna seja Zbora KS in predsednikov KS Zaradi dejstva, da so krajevne skupnosti po neuspelem referendumu ostale brez kvalitetnega vira financiranja, so se v petek, 9. julija na skupni seji sešli delegati zbora krajevnih skupnosti in predsedniki svetov KS. Predsednik Izvršnega sveta, Alfred Božič, ki je sodeloval na seji, je v uvodu pojasnil odločitve IS glede renominacije proračuna. Obrazložil je tudi način delitve sredstev za demografsko ogrožena območja v višini 7.600.000 SIT, ki jih bo od 70 prosilcev dobilo 24 individualnih koristnikov in 2 podjetji. Preostala sredstva (zadnji obrok) iz skupnega programa samoprispevka naj bi bila po njegovi trditvi nakazana na žiro račune KS še ta dan, v petek torej. Božič je spregovoril tudi o zadnjih razpravah in osnutku zakona o lokalni samoupravi. V njem cenzus 3.000 prebivalcev za novo občino še ostaja, kar po drugi strani pomeni tudi neformalno potrditev prvotnega predloga razdelitve sedanje občine na pet novih. Največ nejasnosti je še vedno v zvezi s financiranjem novih občin, saj želi država obdržati vse dosedanje vire, občine pa naj bi se, kako si drugače razlagati njeno stališče, financirale iz novih, torej dodatnih davkov. Občina Mozirje se je pridružila skupini 49-ih občin, ki zahtevajo spremembe členov o načinu financiranja. Marsikaj je odvisno tudi od tega, ali bo prišlo do sprememb državne ustave, ki bi opredelile vmesni nivo med novimi občinami in republiko. V razpravi je bilo izoblikovano mnenje, da je v korist krajevnih skupnosti potrebno pristopiti k rebalansu občinskega proračuna. Skupina petih delegatov Zbora KS pripravi konkreten predlog, ki se posreduje zborom skupščine v razpravo. Imenovana skupina naj prouči tudi sedanji ključ delitve sredstev, po katerem vse KS dobijo enako velik delež. Zbor krajevnih skupnosti, katerega sklepčnost je bila na tej seji komaj zadostna, je nato sprejel stališče, da naj IS 5,3 milijona SIT, ki jih še ni razporedil v okviru renominacije proračuna, nameni za sofinanciranje izgradnje vodovoda in kanalizacije v Gornjem Gradu, za sofinanciranje cestne povezave med Florjanom in Ljubnim ter za financiranje KS. Zbor KS, točneje 10 njegovih poslancev, je podalo predlog za novega predsednika SO Mozirje: Rajka Pintarja. Kandidat je kandidaturo podpisal. Slišati je bilo tudi, da jnaj bi podjetje MGA Nazarje podalo odpoklic za Dominika Miklavca, ki je medtem spremenil zaposlitev. KF DELOVNO TUDI BREZ ŽUPANA Občina Mozirje je še vedno brez predsednika skupščine. Tako so se odločili poslanci na ponedeljkovem zasedanju občinske skupščine, saj kljub preoblikovanju niso bili dvotretjinsko sklepčni (prisotnih 38). Kljub temu, da niso volili novega župana, kandidata sta Rajko Pintar in Dominik Miklavc, so pospravili kar precej točk, saj so dokončali večkrat prekinjeno 23. sejo in vse točke 24. seje z izjemo volitev. Poslanci so spregovorili o mnogih žgočih temah v občini. V nadaljevanju 23. seje so najprej sprejeli poročilo o porabi sredstev samoprispevka, vendar je treba to poročilo še dopolniti s točno opredelitvijo višine sredstev samoprispevka, realizacijo in stanjem o objektih. Tako bodo o samoprispevku v skupščini še enkrat razpravljali. Problematika Sklada stavbnih zemljišč ni bila tako vroča kot bi bila pred meseci. V času od sprejema sporne višine Dr. Anton Žunter točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (0,12) so izvolili nov upravni odbor sklada, ki seje strinjal s tretjinskim znižanjem vrednosti točke na 0,08. Vsi, ki so plačali, bodo imeli za letos obračunano predplačilo, ostali pa bodo prejeli nove položnice z novimi zneski. Letos bo upravni odbor sklada opredelil smernice delovanja in počakal na ugotovitve občinskih strokovnih služb o pokritih in nepokritih poslovnih prostorih, šele nato bo določil vrednost točke. Glede cene stanovanj in povprečne gradbene cene, kije bila v začetku letošnjega leta 57.000 SIT za kvadratni meter, so poslancem obrazložili, da se uporablja za sklepanje pogodb in cenitve nepremičnin, da so cene med najnižjimi v Sloveniji in da rastejo skladno z rastjo življenskih stroškov. O nadaljnjem obstoju ambulante v Solčavi se poslanci niso izrekli kljub mnenju, da obstajajo vsi strokovni in ekonomski razlogi za zaprtje in kljub temu, da se z zaprtjem strinjajo tudi krajani, če bi oprema in prostori pripadli krajevni skupnosti.Predsednik IS, Alfred Božič, je opozoril, da ima iz Solčave tudi drugačna mnenja, ki se ne strinjajo z zaprtjem ambulante, in poudaril pomen turizma in lokalne samouprave v prihodnje. Predlagal je, naj bi o solčavski ambulanti odločali na eni od prihodnjih sej. Andrej Presečnik je na to odgovoril, da je to spremenjeno stališče, vzrok za to pa je iskal v dogajanju v zdravstvu na splošno. mag. Alfred Božič Tudi po zadnjem zasedanju skupščine je očitno, da politične strasti še niso umirjene. Tokrat je dr. Anton Žunter povedal, da je SDK opravila revizijo poslovanja zdravstvenih zavodov in našla kup pomanjkljivosti pri poslovanju, predvsem pri delu izvršnika Alfreda Božiča in firme Božič. Zato je naslovil pismena vprašanja na IS, njegovega predsednika, poslance, predsedstvo SO in politične stranke v njej. Med drugim je omenil, da je Alfred Božič prelival proračunska sredstva, namenjena za investicije v splošnem zdravstvu. "Kako boste preprečili mahinacije s proračunskim denarjem ter kdo bo dobil obresti od teh sredstev?" je dr. Žunter spraševal IS. Alfredu Božiču je namenil vprašanje, kdaj misli odstopiti, kot je obljubil, saj so mu že dokazali nepravilnosti. Poslance ter ostale v občinski skupščini je spraševal, kdaj bodo proučili zapisnike SDK ter kako bodo opravičevali svoj indolentni odnos, saj ne bodo mogli več reči "da niso ničesar slišali, videli in vedeli." Na to so burno reagirali nekateri poslanci, češ kje je zapisnik SDK, saj ta ni bil dostavljen v skupščino. Žuntarju je že na seji odgovarjal mag. Alfred Božič, ki je med drugim omenil, da tega zapisnika niso videli niti v strokovnih zdravstvenih službah, tako da niso dali svojega mnenja. Delno je Božič odgovoril tudi na nekaj obtožb in prebral nekaj točk iz pogodbe med Žunterjem in zdravstvenim domom. Žunter je na to odgovarjal, da lahko ustanovitelj razpravlja le o najemu prostorov, da pa se IS in skupščine ne tiče pogodba med njim in zavodom Zgornjesavinjski zdravstveni dom, kjer so določeni poslovni odnosi. Andrej Presečnik je menil, da bi moral upravni organ podrobno raziskati problematiko v zdravstvu. US Dr. Anton Žunter je povedal, da je pridobil koncesijo za opravljanje zasebne zdravniške prakse le za ambulanto v Lučah, za Solčavo pa se bo pogovarjal s krajani. Poslanci so glasovali le o ukinjanju ambulante in upravljanju s prostorom v KS, vendar predloga niso sprejeli. Torej bodo o tem še razpravljali. Na 24. seji je bil sprejet osnutek in predlog zazidalnega načrta MGA, kjer nameravajo graditi novo skladišče, v starem pa narediti proizvodni obrat. Skladišče naj bi bilo dokončano že jeseni, spomladi pa nameravajo razširiti prozvodnjo z večimi gospodinjskimi aparati. Prav tako po hitrem postopku so poslanci, kljub nekaterim pomislekom, sprejeli tudi ustanovitev zavoda Glasbena šola Nazarje in za vršilca dolžnosti ravnatelja imenovali Olgo Klemše. Poslanci so spregovorili še o delu KS po neuspelem referendumu, vendar bodo glede tega počakali na mnenje komisije Zbora KS, ki bo pripravila predlog rebalansa proračuna. Urška Selišnik Zgornjesavinjski odbor SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE in PAŠNA SKUPNOST Hleviše na Mozirski planin\ organizirata SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN v nedeljo, dne 25. julija 1993 ob 10. uri pri pastirski koči na Moravi Pridružite se nam pri sproščenem klepetu, daleč stran od vsakdanjih skrbi. Poskrbeli bomo za sveto mašo pri kapeli, za kulturni program in zabavo. Nismo pozabili za lačne in žejne. Možen dostop tudi z gondolo iz Žekovca. Gondola vozi vsako polno uro od 8. do 18. ure. VABLJENI! Med vprašanji je bito na tokratnem zasedanju največ naslovljenih na JP Komunala Mozirje in mozirsko avtobusno postajo: Edi Mavrič: Kdo je kriv, da so dela na postaji opravljena nekvalitetno in kdo bo to plačal? Andrej Presečnik: Kdo je opravljal finančni in poslovni inženiring za postajo ter kje so pri postaji sredstva iz Sklada stavbnih zemljišč? Franc Basil: Kako je lahko JP Komunala investitor? US 14. Od lipe do pmngerja Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi letos organiziralo sicer če tradicionalno turistično prireditev z naslovom Od lipe do prangerja. Prireditev se je pričela v petek, 2. julija, ko so v osnovni šoli na Rečici otvorili razstavo del akademske slikarke Tereze Bastelj iz Gornjega Grada. Kot je o njej zapisal akademski slikar Lojze Zavolovšek mlada umetnica, ki je od lanskega leta dalje samostojna kulturna delavka, slika brez modela, na pamet. "V njenih rokah s potezami čopiča, se naravni predmeti in osebe Jožica Bezovnik prejema nagrado za najboljši zgornjesavinjski želodec spreminjajo v subjektivno zgradbo slikarske stvaritve. Kajti umetnost je subjektivni svet. Zato slikarju uspe stvaritev takrat, ko z osebnim znanjem in občutjem nadgradi ali poustvari pojavni izkustveni svet." Dan kasneje, v soboto, se je prireditev nadaljevala z otroškimi igrami in ženskim nogometom, zvečer pa je bila v rečički osnovni šoli otvoritev zanimive etnografske razstave, kateri je sledila družabna prireditev pod trško lipo. V sklopu slednje so podelili oziroma izročili bronasta, srebrna in zlato priznanje (le-tega je prejela Jožica Bezovnik iz Luč) za najboljše zgomjesavinjske želodce. Prijeten poletni večer je okrasil atraktiven ognjemet, ob katerem je marsikateremu navzočemu zastajal dih. Nedeljsko popoldne so popestrile športne igre, v katerih so se pomerili zaselki Pobrežje, Spodnja Rečica, Rečica, Nizka in Homce. Takšen je bil tudi vrstni red po končanem tekmovanju, kateremu je sledil še zabavni program. Časa za temeljito analizo pred novo prireditvijo prihodnje leto je sedaj več kot dovolj. Popolnoma jasno že v tem trenutku je, da si je prireditev izborila ustrezen status ne samo pri domačinih, temveč tudi širše. Glede na to, da je bil sprehod od lipe do prangerja že štirinajsti po vrsti, organizatorju zato ni mogoče Nedeljski program je potekal v hudi pripeki Etnografska razstava je bila vzorno pripravljena spregledati nerodnosti pri sobotni gostinski ponudbi, ko gostje niso imeli možnosti naročila toplih jedi. Tudi neohlajena pijača ni bila ravno v prid nivoju prireditve. Obisk športnih iger je bil skromnejši ali zaradi še komaj znosne vročine ali zaradi istočasnosti gasilske parade v Gornjem Gradu ali pa preprosto zaradi tega, ker bi bilo morda primemo razmišljati o svežih pristopih in vsebini le-teh. Volja in znanje prizadevnih članov rečičkega turističnega društva, ki v prireditev vsako leto vložijo ogromno naporov, ne gre pa vzporedno s tem pozabiti tudi njihovih prizadevanj za zaščito zgomjesavinjskega želodca, dajeta vedeti, da bomo leta 1994 od lipe do prangerja hodili še stopničko višje. Tekst in foto : KF Informacijski center v V začetku meseca junija je v hišici Turističnega društva v Solčavi začel delovati informacijski center. Namenjen je seveda v največji meri tistim turistom, ki želijo na Solčavskem prebiti dalj časa. V ta namen informacijski center nudi podatke o prostih kapacitetah planinskih koč in kmečkih turizmov. Na voljo so spominki in turistično-propagandni materiali. Glede na primernost prostorov so v hišico Turističnega društva iz Rinke preselili tudi knjižnico. Informacijski center je gotovo le eden od potrebnih kamenčkov v mozaiku turistične ponudbe, ki pa ni zanemarljiv. TD Solčava v tem času tudi zbira ponudbe za izdajo prospekta za Solčavsko, skupaj z Logarsko dolino d.o.o. pa tečejo priprave za prodajo domačih proizvodov (siri, skute, čaji, gobe...) pod slapom Rinka. Istočasno se ubadajo s problematiko okrepčevalnice Rinka, ki je trenutno zaprta. Tekst in foto:KF ____________^^rajevnihskugnosti^________________ Gornji Grad praznuje V okviru praznovanja krajevnega praznika se v Gornjem Gradu odvijajo različne prireditve, s katerimi želijo gostom in tudi domačinom prikazati delček vsakdana in življenje kraja. V soboto so člani planinskega društva organizirali drugi tradicionalni pohod na Rogatec, zvečer pa se je v katedrali predstavil s sodelovanjem pri maši in samostojnim koncertom oktet "Adoramus" iz Polzele. Nedelja, praznik farnih zavetnikov Mohorja in Fortunata, je minila v znamenju slovesne maše s procesijo, v ponedeljek pa so predali svojemu namenu stalni razstavni prostor "pod velbom", kjer je uredil stalno razstavo nabožnih podobic domačin Janez Mavrič. Med dogodki in zanimivostmi velja omeniti likovno kolonijo akademskih slikaijev, ki so pod vodstvom Tereze Bastelj in na temo "od rojstva do smrti" prenašali svojo miselno ustvarjalnost na platno, nadalje okroglo mizo, na kateri so bile predstavljene razvojne perspektive doline in razstavo ob 100-letniei planinstva. Danes, v petek lč.julija, bo ob 20.uri v avli kulturnega doma otvoritev razstave del likovne kolonije s kulturnim programom in predstavitev pisatelja in publicista Aleksandra Videčnika ter pesnika Edija Mavriča. Predstavitev bodo popestrile pevke dekliškega zbora iz Rečice in oktet Rožmarin. Večer nameravajo zaključiti s fantovskim petjem pod vaško lipo. Jutrišnji dan bo v Gornjem Gradu že po tradiciji športno obarvan. V rokometni tekmi se bosta pomerili rokometni ekipi Gornjega Gradu in sodnikov celjske regije. Višek prireditve načrtujejo za v nedeljo, ko bodo Gomjegrajčani in okoličani prikazali prikaz starih kmečkih in rokodelskih opravil pod skupnim imenom "v petek in svetek". Med drugim boste lahko občudovali državna prvaka v akrobatskem rock and rollu, lokostrelce, jadralne padalce in še kaj. Seveda ne bo manjkalo tekmovanje v čebelarskih veščinah. Za zgolj zabave željne pa bo poskrbel ansambel Bratje iz Oplotnice. Edi Mavrič Obvestilo 540-letnico božje poti v Kokarjah - župnija Rečica ob Savinji bomo obhajali v nedeljo 18. julija 1993 ob 10. uri. Bogoslužje bo vodil g. stolni kanonik in prelat Franc Zdolšek. Šola opazovanja, raziskovanja -šola za življenje V sveže umitem sobotnem dopoldnevu so nas pričakali v Solčavi naši četrtošolci. Vedra pesem se je spuščala kot slap z zgornjega nadstropja tamkajšnje šole. En teden jim je bila ta šola dom, kamor so se vračali z vsakodnevnih poti, polni novih doživetij in spoznanj in kjer so vtise potem urejevali ter zapisovali. Marsikdo je bil tokrat prvič tako dolgo zdoma; svoje življenje so si otroci uredili in popestrili ob skrbnem vodstvu učiteljic mozirske šole. Vidne rezultate raziskovalnega tabora smo si lahko starši ogledali na plakatih, nato smo prisluhnili znanju, ki so ga pridobili otroci v tem tednu. Priznam, da sem marsikaj slišala prvič. O tem, da so se otroci lepo počutili, da jim ni bilo pretirano dolgčas, so nas prepričali razigrani in veseli obrazi, sproščena pesem ob spremljavi kitare, šale, ki so jih povedali tudi nam. To pomeni, da raziskovalni tabor ni bilo samo kopičenje teoretičnega znanja, ampak so imeli otroci priložnost, da so odkrivali v sebi še drugačne sposobnosti, da so videli naravo in življenje iz drugega zornega kota. Učili so se prisluhniti okolju, kjer so prebivali, učili so se odgovornosti zase, za svoje prijatelje, kakor tudi za druge ljudi. Srečanje, ki so nam ga pripravili otroci s svojimi mentoricami, je bila prijetna osvežitev ob koncu tedna. Pogrešali smo svoje otroke (morda bolj kot oni nas?) in ravno to je bila tudi za starše nova izkušnja oz. spoznanje, da otroci niso naša last, ampak smo ob njih in z njimi, dokler nas potrebujejo. Lepa se mi je zdela misel gospe Zinke Hadžičeve: "... upajmo, da bo otrokom ostalo nekaj znanja, ki so ga pridobili, predvsem pa, da jim bo ostalo v srcu tisto lepo, kar so doživeli..." Ob zaključku programa sem čutila, da bi moral kdo od nas staršev tudi nekaj reči, morda čisto preprosto besedo; hvala vsem, ki so’se potrudili za malo drugačen pristop k vzgoji in k izobraževanju naših otrok. Gotovo so podobno občutili tudi drugi starši. Zato naj zaključim to svoje razmišljanje z iskrenim priznanjem, z navdušenjem in s hvaležnostjo: Ni preprosto biti vzgojitelj, še težje je biti dober vzgojitelj - a rezultati dela in truda segajo v neslutene razsežnosti. Hvala vam, mozirski pedagogi! Angelca Šuster 110 let Gasilskega drašfcm Gornji Grad "Pomagati; tukaj, zdaj in vedno!" "Različni so jubileji in obletnice, ob katerih se ustavljamo ljudje, vajeni majhne stvari spreminjati v velike in žal vse prevečkrat tudi obratno. Zato je prav, da se danes, ko praznujemo 110 letnico ustanovitve požarne brambe v tihi zbranosti spoštljivo ozremo na prehojeno pot in se vsaj v mislih oddolžimo vsem imenovanim in še bolj neimenovanim brambovcem, kateri so s svojim delom in nesebičnostjo tlakovali pot gasilstva nam in po nas bodočim rodovom". S temi besedami je kronist nagovoril gasilce, goste in vse ostale krajane, kateri so napolnili dvorano prosvetnega doma ob priložnostni akademiji, katero so ob visokem jubileju društva pripravili gornjegrajski gasilci. Pred tem je domači župnik g. Ivan Koren blagoslovil obnovljeni gasilski dom in gasilcem podaril velik križ. Z ponovnim uveljavljanjem pozabljenih vrednot povezovanja se kaže ne samo kulturni nivo gasilcev ampak predvsem nekoč tako samoumevno in brez poudarjanja potrebno sobivanje. Slavnostna akademija je z živo sceno in imitacijo gozdnega požara, ne samo simbolizirala slovesnost, ampak poučno poudarjala vse bolj pretečo nevarnost, katera z razvojem in napredkom uničuje naravo in s tem tudi človeka. Gasilci, varuhi imovine, domov in vsega ljudem koristnega so še posebej upravičeni opozarjati in kritično presojati ravnanje tistih, ki so prvi dolžni spremeniti svoj odnos do okolja. Predsednik društva g. Jože Remšak ml. je v svojem govoru poudaril poslanstvo gasilske organizacije in njeno neodvisnost ne glede na želje in potrebe menjajočih se režimov. Osrednji govornik na slavnostni akademiji član predsedstva RGZ g. Lojze Ljubič, je prisotnim predstavil razvoj gasilstva skozi zgodovino, ob koncu pa izrekel GD Gornji Grad v svojem in v imenu predsedstva iskrene čestitke ob častitljivem jubileju. Ob tej priložnosti so prejeli društvena priznanja vsi prizadevni gasilci, ostali krajani, društva in organizacije, ki so v vsakem obdobju znali in zmogli prisluhniti klicu gasilcev. Slovesnost so s svojim programom obogatili Dekliški pevski zbor iz Ljubnega ob Savinji, učenci osnovne šole Gornji Grad pod vodstvom mentorice gospe Anice Stakne in ljudski pesnik Lojze Mavrič. Najslovesnejši in s tem tudi vrhunec prireditve se je manifestiral 's slovesnim mimohodom gasilcev. Mimo častne tribune, na kateri so bili podpredsednik RGZ g. Tone Koren, član predsedstva RGZ g. Lojze Ljubič, predsednik OGZ Mozirje g. Franc Trbovšek, poveljnik OGZ Moziije g. Jože Zlatinšek, predsednik KS Gornji Grad g. Toni Rifelj in drugi, so se zvrstili s svojimi prapori gasilci vseh društev matične gasilske zveze in gasilci poklicne enote iz Celja, s katerimi ima gasilsko društvo Gornji Grad tradicionalno prijateljske odnose. Ob tem za društvo tako slovesnem trenutku so prejeli za dolgoletno nesebično sodelovanje v gasilski organizaciji republiška priznanja g. Alojz Fale, g. Jože Slatinšek in g. Rudolf Rojten. Slednji je član gasilskega društva že od leta 1925 in je gotovo eden najstarejših gasilcev v Sloveniji. Občinska priznanja pa so prejeli g. Potočnik Ivan, g. Pergovnik Ivan, g. Štiglic Janez in g. Bojan Poličnik: Ob koncu uradnega dela je g. župnik blagoslovil društvena vozila, občinska godba pod vodstvom g. Goljufa pa je pospremila goste in ostale ljudi v park pred katedralo, kjer so domači gasilci vršili prikazano vajo gašenja z ročno brizgalno iz leta 1887, istočasno pa so gasilci poklicne enote Celje prikazno reševali ljudi iz goreče in porušene stavbe. Uradni del praznovanja je bil s tem izčrpan, seveda pa so gornjegrajski gasilci poskrbeli tudi za prijetno druženje in klepet starih prijateljev ob kupici žlahtnega. Lep dan in veličastna prireditev. Besede kronista, katere navajamo, so nedvomno že rodile prvi sad. 'Dolžnost nas je, ki danes kujemo člen stoletne verige, da z nesebično in iskreno pripadnostjo na vsakem koraku razvijamo odnose, s katerimi se bo mogel ponašati tudi poznejši rod. Zakaj veličina gasilca in človeka ni zgolj v nudenju pomoči ob nesreči ampak in predvsem stati človeku ob strani tudi v dobrem." Tekst Edi Mavrič, Foto: Sašo Bernardi Parado so spremljali visoki predstavniki gasilske organizacije ter ostali gosti NOVICE NOVA ŠTIFTA: Asfaltiran je odsek ceste na Černivsko rido v dolžini 600 m. Vodstvo krajevne skupnosti se je odločilo, da bodo sredstva, zbrana s prispevki za grobove, porabili za ureditev novih teras pri cerkvi. ŠMARTNO OB DRETI: V polnem teku so dela priprave spodnjega ustroja ceste Šmartno - Lipa. Glede priključkov na cesto v Krašah, Rovtu in Šmartnem se krajani še dogovarjajo. LJUBNO OB SAVINJI: Most v sklopu ljubenske obvoznice je glede grobih gradbenih del končan, ostala dela potekajo normalno. Na Ljubnem se intenzivno pripravljajo na letošnji Flosarski bal. V ta namen so v Vrbju izdelali novo plesno ploščad in sanitarije. KS in domače gasilsko društvo pa sta že pričela z gradnjo nove garaže ob stavbi KS. GORNJI GRAD: Lokacijsko dovoljenje za bencinsko črpalko je bilo pridobljeno, v roku enega meseca naj bi bilo pridobljeno še gradbeno dovoljenje. MOTORISTI - OLD TIMER JI v Zgornji Savinjski dolini 17. in 18. 7. 93 bo potekal v Zgornji Savinjski dolini 'zbor motoristov old timerjev do letnika 70 v organizaciji VIJA VAJA iz Ljubljane, Slovenskih novic, podjetja EPS/, gostišča Grad Vrbovec,kampa v Logarski dolini in TD Nazarje. Motoristi old timerji bodo v soboto 17.7. krenili na pot iz Ljubljane in Maribora ter se ob 13. uri srečali na parkirišču pred gradom Vrbovec v Nazarjah, kjer bo postanek. Približno ob 15. uri pa bodo krenili po dolini v kamp v Logarski dolini, kjer bodo prenočili. V nedeljo, 18.7. pa bodo zjutraj ob 9.30 najprej opravili spretnostno vožnjo, ob 14. uri pa se bodo zopet srečali na parkirišču pred gradom Vrbovec, kjer bodo podeljeni pokali za najstarejši še vozen motor, najstarejšega motorista.Za popestritev seveda ne bo manjkala glasba. ML Ljudski zakladi... Šmihelske zgodbe Dolga leta je v Šmihelu nad Mozirjem učiteljevala Franja Naraločnik. Priljubljena učiteljica, ni le skrbela za dober pouk v šoli, tudi sicer je bila vsestransko dejavna v kulturi in sploh na vseh področjih. Njeno priljubljenost priča veliko spoštovanje, ki ga do nje čutijo Šmihelčani. Zapisala je tudi vrsto narodopisnih Piše: Aleksander Videčnik opažanj iz te vasi pod Mozirskimi planinami. Da zapis ne bo pozabljen, povzemamo iz njega nekaj zgodb. Od mrtvih vstal... Nekako okoli leta 1870 je v zvonik šmihelske cerkve udarila strela ter pri tem poškodovala kmeta Reberšaka, ki je prav tedaj zvonil. Ljudje so zaznali udar strele in so prihiteli v zvonik, saj so slišali malo prej zvonenje. Tam so našli na tleh od strele poškodovanega Reberšaka, ki ni kazal znamenj življenja. Misleč, da je mrtev, so ga prenesli domov in ga položili na mrtvaški oder. Vsi so bili nad nesrečo zelo prizadeti. Množično so ga prišli čuvati, kot je to pač običaj na deželi in ko je po dolgih urah ležanja bila ob "pokojniku" le žena, se je Reberšak nenadoma ovedel, žena se je tako prestrašila, da je ohromela. Mož je po tem "vstajenju" živel še polnih 8 let. Dekličina peč Pred davnimi leti je severno od Šmihela, na Kriški gori pasla pastirica ovce. Deklica je bila zala, pa se je tega kar pretirano zavedala... Ljudje so jo smatrali za ošabno in domišljavo. Naneslo je, da je nekega dne spet strmela v zrcalce, ki ga je vedno nosila pri sebi, vzela je glavnik, in se pričela česati. Pa pride mimo zelo lepa ženska, ki je bila na poti na Kriško goro. Deklico je vprašala za pot, ta pa namesto da bi odgovorila, je vsa nevoljna, ker jo ženska moti pri njenem ličenju, zabevskala: "Kaj me briga tvoja pot žena, pusti me in pojdi dalje". Žena pa je bila vila in je, užaljena zaradi nesramnosti deklice, dvignila roko in dejala: "Kot stojiš sedaj, ' boš stala vse dokler bo tu Kriška gora". Deklica je okamenela prav v trenutku, ko je ponesla ’ glavnik h glavi. Še danes vedo ljudje povedati, kje je kamenita deklica, tam pod Kriško goro, na poti proti Smrekovcu. To skalo imenujejo "Dekličina peč". Zadnji medved na Medvedjaku Daleč nazaj, so Medvedjak pokrivali gosti in temni gozdovi, v njih pa ni manjkalo medvedov in volkov. Volkove je človek, ki se je pod planino naselil, kmalu iztrebil, medvedje pa so ostali. Sladkosnednost je medvede zapeljala, da so se večkrat približali človekovim domovom. Ti so nastavljali zanke, da bi vanje ujeli nadležne kosmatince. • Nekega večera prihlača kosmatinec do Planinška, kmeta na Planici, ta je imel lep čebelnjak. Tam si je izbral panj in vanj drezal, da bi prišel do sladkega medu. Po dobri pojedini je medved odšel v svoj brlog na planini. Planinšek pa seveda ni nameraval svojega medu deliti z medvedom in je proti večeru pred čebelnjak postavil gare in to pokonci. Spet je prišel medved in se nadejal sladke večerje, da pa bi prišel do panjev je splezal na gare, ki so po strmem bregu z medvedom vred zdrvele v dolino. Ne vedo povedati kaj je bilo z mrcino, vendar gotovo je, da se na Medvedjak ni več vrnil. Prepad Na severni strani Golt je globok prepad, njegovo dno se sploh ne vidi, če pa vržeš vanj kamen, se dolgo odbija od skal, nato pa pade v vodo. Nekoč pa tega prepada ni bilo. Tako vedo povedati zgodbo stari ljudje! Nekega dne sta se odpravila oče in hči z volovsko vprego (gare) v planino po drva. Hčerka je vodila vole, oče pa je stopal za garami, kar se iznenada volom vdre zemlja in mahoma jih ni bilo več. Seveda je tudi uboga deklica končala v breznu. Oče je lahko le žalostno gledal v globino, ki je pogoltnila njegovo drago hčerko. Minulo je nekaj let in ko so delavci ob izviru Ljubije podirali drevesa, so opazili, da nekaj zavira pretok vode znotraj izvira. Tedaj je voda z vso silo butnila na plan in prinesla s seboj volovsko vprego in kite plavih las nesrečne deklice. Ljudje so se poslej bali prepada in govorili so, da vanj ne sme nihče metati preveč kamenja, ker da se je notri naselil škrat, ki bi ob trušču lahko koga potegnil v brezno. (nadaljevanje prihodnjič) Slovensko planinstvo Kocbekov© storije Fran Kocbek je bil znan po svoji duhovitosti. Njegovi vrstniki to v spominih vedno znova poudarjajo. Tudi Branko Zemljič je nekaj tega zapisal. Na sploh pa je veljalo, da tam, kjer je bil Kocbek, ni manjkalo smeha. Prvi planinski sejem pri Sv. Frančišku Leta 1907 je Kocbek pripravil s svojimi sodelavci, ta sejem z namenom, zbrati nekaj denarja za planinske naprave. Za ureditev "Planinskega muzeja" je zadolžil Zemljiča. Ta je zbral veliko slikovnega gradiva, domala vsi vrhovi in pomembne planine so bile na razstavi. Da bi se ljudje zabavali, je podpise prilagodil Kocbekovemu nasvetu, da naj bodo "hecni" in bralo se je med drugim: Igla - velika šivanka, Kleše - klešče, Olševa - jelševa veja, Marzla gora - kos ledu, Presihajoči studenec - nočna posoda, Kladvo -kladivo in Okrešelj - smrekov oklešček. Seveda vseh podpisov tu ni mogoče zajeti. Ko si je Kocbek ogledal prizorišče, je vzkliknil "...kot bi podpise pisal jaz...". To je bilo veliko priznanje mlademu Zemljiču, kajti Kocbek ni zlepa kaj pohvalil. Rokoborba v Logarski dolini Kocbek in dr. Frischauf sta bila na poti proti Logarski dolini. Spotoma sta se oglasila v gostilni pri Klemenšku na Ljubnem. Po večerji sta stopila še v Fludemikovo gostilno (Inškovo), tam pa je gostoval neki graški rokoborec, ki se je na vsa usta hvalil, da ni človeka, ki bi ga položil na tla. Dejansko mu od ljubenskih fantov nihče ni bil kos, zato gaje Kocbek hudo razjezil, ko mu je dejal, da pozna žensko, ki ga bo kaj hitro položila na hrbet Vendar je Kocbek vztrajal rekoč: 'Poznam žensko, ki vas bo vrtela kot pujska na ražnju". To je mogočnega borca tako prizadelo, daje bil pripravljen na boj s to "babo". Stavili so za sodček piva, ki da ga plačata Kocbek in Frischauf, če zmaga graški borec, če pa ne, pač plača močni človek iz Gradca. Naslednji dan se je rokoborec podal v družbi Kocbeka in Frischaufa proti Logarski dolini. Kmalu je pričel tožiti, da mu hoja dela preglavice, pa sta ga planinca spodbujala češ, kako je prav ta zdrava in da si bo tako nabral moči za hud boj, ki ga čaka... Spotoma so sicer gasili žejo, vendar pa se je pot za gosta, hudo vlekla in ko so zagledali Log, sta planinca pomirila rokoborca, da je kraj njegovega spopada z "babo" že viden. Ko so prišli do Logarjeve domačije, jih je na pragu veselo pozdravil oče Jurij. Tedaj je rokoborec postal nestrpen in vprašal, kje da je tista močna ženska, ki bo njega premagala. Kmalu se je prikazala Logarjeva Mica, sestra gospodarja v vsej svoji veličini. Široko in glasno seje tedaj zasmejal graški rokoborec in pričel Mico izzivati. Ta pa ni poznala šale inje dejala: "Dec, umakni se". Vendar je mož smatral vse skupaj za potegavščino in je Mico ironično spraševal "no Mizerl, wie gehts" (Micka, kako ti kaj gre?), ženska pa se je le kratko obregnila ob njega in hitela v kuhinjo. Ko se je vrnila, sta ji Kocbek in Frischauf povedala, da bi ta gospod želel dokazati svojo moč. Mico je to resnično razjezilo in rekla je "kje ga je še kaj?", ko pa je možakar stegnil roke po njej, ga je zavrtela ter tako trdo položila na tla, da je lahko le še zastokal. Vsi prisotni so se bučno smejali, sloviti rokoborec, pa jo je kar brez klobuka popihal s prizorišča boja, Mica je klobuk pobrala in ga opomnila, da je njegov...Da so potem slavili ta boj, je seveda povsem razumljivo, baje je rokoborec kar jadrno odšel iz naše doline. Hrvaščina in srbščina sta različni Leta 1923 sta bila delegata na vsedržavnem zboru planincev v Beogradu tudi Kocbek in Zemljič. V kavami sta se malo hladila, ko Kocbek vpraša natakaija "čujte vi, kje je tu zahod?", ta mu hitro pokaže smer zahoda v kavami in doda, daje smer verjetno prava. Pa ga Kocbek ponovno vpraša "gde je tu zahod?", natakar pa spet "nekako u ovoj pravac". Tedaj je Kocbek že na koncu potrpljenja in zakliče "hudiča vendar, ne to! To,to! Ali naj se v hlače naredim?" Končno seje natakarju posvetilo kaj želi ta "Slovenac", zato je Kocbeku prijazno dejal: "Nužak, mislite? Izvolite, molim, samo samnom", pa seje Kocbek le rešil težav. Takih in podobnih je veliko! Zemljič je zapisal, da se je Kocbek v tridesetih letih bistveno spremenil. Postal je samotar, večina je hodil sam v hribe in zelo je bil prizadet, ker so nekateri iz njegove sredine, nerazumljivo, postali zahrbtni! To je Kocbeka bolelo in hkrati odbilo od srenje, ki ji je tako dolgo pripadal in jo dejansko osebno izoblikoval. Usoda velikih možje bila pri nas pogosto taka, ko so odslužili, sojih "zavrgli"! A.Videčnik Stan kmetijski učbeniki Slovensko kmetijstvo je bilo dolgo brez strokovnega tiska. To je na eni strani pripisati zaostalosti v izobraževanju tedanjega podeželja, na drugi, pa je gotovo iskati vzrok v razmeroma maloštevilnih kmetijskih strokovnjakih v dobi pred odpravo fevdalizma in kmečko odvezo. V svoji razpravi, 200 let kmetijskega tiska na Slovenskem (1792 - 1992) piše znani poznavalec razvoja slovenskega kmetijstva, prof.dr.France Adamič, da smo Slovenci dobili prvo knjigo o naprednem kmetovanju leta 1789 in to prevod izpod peresa Marka Pohlina pod naslovom Kmetam sa potrebo inu pomozh. Prevod je bil iz nemščine in je izšel na Dunaju. Pozneje je v tej smeri veliko storila Mohorjeva družba in še drugi. V zbirki Zvoneta Čebula v Šoštanju je tudi knjiga z naslovom: Bukve za pomozh, inu prid kmetam potrebne, ukupsloshene za Slovenze od Joannesa Paula Jeschenagg, prviga fameshtra preden zesarske kraleve fare Ullimie, inu vuda zes.kra. Tovarshije deshelniga kmetovanja u Grazi. Pervi del od oskerbljenja tih njiv. V Zelli per Josephu od Bacho, zesarske kraleve krasie stiskauzu, 1821. To bi v kratkem pomenilo, daje knjiga olimskega župnika Ješenaka bila tiskana v Celju leta 1821 pri tiskarju Bachu. Nadvse zanimiv je uvod pisca, ki ga kaže tudi objaviti brez primesi tedanjega načina pisanja. Takole je zapisal: "Ljubi Slovneci! Dobro kmetovati je med vsim ta nar bol potrebna vednost. Vsaka umetnost ima svoje postave, kmetovanje tudi svoje: čez te postave grešiti, je sebe v veliko škodo postaviti. Po usih cesarskih deželah so take bukve na luč peršle, is katerih se zna po postavah nature wm j Lubi ,'Slovenzi! J jj Dobro kmetvati je möd yiim ta nar, bo): ? potrebna veduoft. VTaka vraetnoij ima v fvoje poliave, kmetvanje tudi fvojeV' ji zhes te pollave grefhiti, je lebe v"veli-ä ko fhkodo podaviti, r. Po ulih zefarfkih deahelah- Ib take j bukve na lu?h perfiile, is katerih fe snu* : pa poltavah nature kmetvati vuzhiti, tq I’ je, semlo tako’ delati, kakor ona hozhc, | ton more delana biti. .Sami vi flovenzij i P takih bukuv fhe nimate! Äli tie, vi le ena 0 želo majiiina pefhiza ludi, de le na vaf ni- 1 ma gledati? Pol .Shtajerfke, mii. Korofhlc^;*^ kmetvati vučti, to je zemlo tako delati, kakor ona hoče inu more delana biti. Sami vi Slovenci, takih bukev še nimate! Ali ste vi le ena zelo majhna peščica ludi, de se na vas nima gledati? Pol Štajerske, inu Koroške, inu cela Kranjska je vas polna. Vas je taužent inu taužent, ja več kakor en milion! Tak tedaj eno imenitno kardelo! Bukve katere so vam dosihmal v roke dane, so bukve svete vere, keršanskiga vuka inu pobožnosti ali andohti takih bukev pak, iz katerih bi se znali kmetijo vučiti, ali katere bi vam per vaših vsakdanih potrebah na pomoč bile, vi nimate. Pričujoče so te bukve. Iz tih se znate vučiti po postavah nature kmetvati, traunike oskrbeti, živino ter zdravo kakor bolno dobro rediti ino prav hišovati. Prejmite tedaj Slovenci te bukve iz rok eniga Slovenca, katir drugiga dobička za svoje delo, inu ukupzlaganje tih bukev ne želi, kakor vašo voljo po tih vam danih postavah kmetvati inu hišvati." Ko beremo ta uvod v časih, ki ne spoštujejo zakonov narave, ko se ta grobo izkorišča in zlorablja, se zdijo misli pisca izpred 150 let kar nekam preroške. Predvsem pa vsebina zadnjega odstavka veliko pove! K sreči, v naši preteklosti so izobraženci delovali za dobro naroda in njim se imamo zahvaliti, da smo danes še vedno tu na svoji zemlji, žal pa je ne znamo več pravilno vrednotiti! A.Videčnik ffrajnfkatieshela je vaf polna. Vaf , ____5h'ant,-iDtttaushent, ja vezli kakor en Ikon!, tak’ tedaj eno imenitno kardelo! j .. Bukve,, kadre! fo vam dofilunal v’ro» H ke dane,'To-.bukve'fiyete vere, kerfhan-Ikiga vuka,dnu poboshnalti.ali andohti; takih \ Rutov .pak,.if kapirili. bi fe snah kmetijo I? vuzhiti, jiji katire bi. vam- per vafhih vlak; • ' danih .potrgah, na.pomdzh bile, yi ni. : .’•mate..'. . ..j . •. , . ’ 1’rizliiozhe fo te bukve. ,Is tih fe j ■ sna® vpzjijti. po podavali mature kmet- j bijva^-traunike pfkerbeti, shivino ter sdra- j kakor bolaijp dobro, rediti, inu prav. hiffovati. v-v-':. • • - • ■' ičVBrejraite tedaj'Šjovenzi 1 te bukve.is •, Ittojfc eniga .Slovenza,. kat jr, drugiga dobizh, vita W'fvpje delo,, -inu- .ukupslaganje.tUl(.kuy s ne skeli,, kakor» vjfho. yoljo- po. tif} . ' i knietvad, inu hifhvati. Po- £ č-'-'. •• • i— Oster lokostrelski pogled V Gornjem Gradu v tem tednu praznujejo krajevni praznik, nekateri pa sjs že mrzlično pripravljajo na mednarodno lokostrelsko tekmo, ki bo 1. avgusta na nogometnem igrišču v Gornjem Gradu. Gornjegrajski lokostrelci bodo na slavnostno tekmovalni način obeležili 10. obletnico svojega delovanja. V vseh teh letih so posegali po vidnejših uvrstitvah nekoč v jugoslovanskem, danes pa v slovenskem merilu, kljub velikim uspehom pa se srečujejo s hudimi finančnimi težavami. Na tekmi, ki bo v nedeljo, 1. avgusta s pričetkom ob 11. uri, bo sodelovalo od 100 do 150 lokostrelcev iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Amerike, dogovarjajo pa se tudi z Bavarci in Švicarji. Nastopila bo tudi popolna slovenska reprezentanca z domačinom Žaretorh Kranjcem, ki pride v Gornji Grad iz nizozemskega Haaga, kjer sodeluje na Svetovnih igrah. Slavnostna razglasitev rezultatov bo ob 15. uri na gornjegrajskem trgu. Poleg nedeljske tekme bodo Gornjegrajci poskušali predstaviti svoj kraj in Zgornjo Savinjsko dolino tudi širše, zato skupaj s tednikom Ekipa pripravljajo posebno prilogo o lokostrelstvu. US Nikoli ni prepozno Ko je v Lačji vasi umrl Franc Planovšek, je bilo pričakovati, da se ga bo kdo od nekdanjih sodelavcev spomnil in kaj o njem napisal. Žal se to ni zgodilo, zato je urednički odbor na zadnji seji sklenil, obelodaniti te spominske misli. Franc Planovšek Franc Planovšek je bil rojen leta 1916 v Potoku, bil je Tratnikov in je skupaj z očetom najprej delal v lesni trgovini. Niso bili ravno mogočni, zato so les odkupovali na panju in ga pozneje predelovali ali kako drugače prodali. To je bilo trdo delo, tako je Franc od rane mladosti veliko delal. Tudi po drugi vojni je za "Graščino" vlačil les iz gozdov. Kmalu po vojni se je poročil na Jakopovo v Lačjo vas in si ustvaril družino. Svojo človeško dobroto je izkazoval vse skozi. Med vojno je v bolnišnici pod Tolstim vrhom reševal življenja ranjencev, s katerimi je takoj po vojni, odšel v bolnišnico Topolšica in tam delal kot bolničar. Skrb za bližnjega ga je resnično prevevala skozi vse življenje, kajti bil je zelo dejaven gasilec v GD Gorica, kmalu pa je postal gonilna sila v krvodajalstvu. Poskrbel je, da so imeli komu vzeti kri, ko je bil napovedan dan odvzema. Kako je bil v tem prizadeven, lahko povedo pristojni, ki ga danes gotovo pogrešajo. V domačem okolju je znan kot delavec v zadružni zbiralnici mleka, kot cerkveni ključar na Gorici in ne nazadnje kot dober sosed. Bilje zelo zanimiv in razgledan človek. Prijazno je pripovedoval dogajanja, ki se jih mlajši pribivalci ne spominjajo. Ko ga je bolezen že zelo prizadela, je še vedno, sicer s težavo, rad odgovarjal na vprašnja o njegovih doživetjih. Franca Planovška ni več med nami,ostaja pa časten spomin nanj in na njegova dela, predvsem pa na njegovo človečnost. AV Občinsko prvenstvo v malem nogometu VRSTNI RED PO KONČANEM PRVENSTVU JE NASLEDNJI 1. Mozitje 16,2. Šmartno/Dreti 14, 3. Kokarje 13,4. Nazorje 7, S. Bočna 3,6. Radmirje -5 Občinski prvaki za sezono 1992/93 so postali nogometaši "Partizana " iz Mozirja. VRSTNI RED IGRALCEV PO DOSEŽENIH ZADETKIH: 13 - Turk Aleš (Šmartno ob Dreti), 12 - Blatnik N., Božic M., Čopar, 10 - Cajner, Remic F., Bitenc, 8 - Pumat, Remic R., Zakrajšek, itd. Pokal za igralca z največ doseženimi zadetki je prejel član ekipe ŠD Lipa iz Šmartnega ob Dreti TURK Aleš. Skupno je bilo v prvenstvu doseženih 185 golov ali 6,2 gola po tekmi. Iz nadaljnjega tekmovanja v ligi je izključena ekipa Radmirja, ker se dvakrat ni udeležila tekmovanja. Tako ji na podlagi 17. točke pravil lige, ki so jih sprejele vse ekipe, status članstva v ligi preneha. Športna zveza Mozirje je skupaj z organizatorjem občinske lige v malem nogometu, ŠD Vrbovec Nazarje, uspešno privedla to tekmovanje do zaključka, ki je bil 28.5.1993 v Nazarjah, kjer je gospa Pavla Trogar podelila pokale prvaku in najboljšemu strelcu lige. Kako pa naj bi tekmovanje potekalo v bodoče? Računamo, da se bo druga sezona pričela septembra letos. Ekipe,ki so do sedaj odigrale ligo, bodo zastopane v tako imenovani prvi oz. A ligi. Z A in B ligo pa bi se kvaliteta malega nogometa na območju občine vsekakor dvignila še zlasti zaradi tega, ker je bilo letos ustanovljenih več krajevnih lig (Šmartno ob Dreti in Ljubno ob Savinji). S prvaki iz Mozirja in Nazarij bi lahko tvorili drugo oz. B občinsko ligo v malem nogometu. Prvo ligo pa bomo zaradi izključitve ekipe FLOSARJA iz Radmirja dopolnili še z eno izmed ekip z območja občine Mozirje tako, da bi obe ligi šteli vsaka po šest ekip. Ustanovitev druge lige je vsekakor pogojena z zainteresiranostjo posameznih društev in ekip za pristop k takšnemu načinu tekmovanja. Še o posameznih ekipah udeleženkah občinske lige v malem nogometu: 1. Ekipa Partizana Mozirje je skozi vso sezono pokazala najmanj nihanj v igri in je iz kola v kolo napredovala tako po pristopu kot tudi po organiziranosti same igre. Odločilno prednost pa je ekipa pridobila, kar je treba priznati, šele po sedmem kolu, ko njihovih nasprotnikov in neposrednih tekmecev za prvo mesto ekipe Šmartnega ob Dreti ni bilo na medsebojno srečanje, in seje tekma registrirala z rezultatom 3:0 v korist Partizana Mozirje. Ekipa Mozirja je bila skupaj s Šmartnim ob Dreti najbolj disciplinirana skozi vso sezono. 2. Za ekipo iz Šmartnega ob Dreti veljajo podobne ugotovitve kot za Mozirjane, vendar pa jo je zaradi nekoliko neresnega pristopa k tekmovanju le-to stalo prvega mesta. 3. Ekipa Drete iz Kokalja je tako kot vselej v samem vrhu, saj imajo v svoji sestavi zares odlične posameznike. Na splošno pa so Kokarčani delovali precej homogeno in ni čudno, da so se plasirali tako visoko. Lahko pa bi ob bolj prizadevni igri in manjši tremi bili še višje. 4. ŠD Vrbovec je bilo zastopano z po letih in nogometno sposobnostjo, stažem najstarejšo ekipo v občini. Z ozirom na slabše kondicijske sposobnosti in visoko povprečje v letih (in kilogramih) je ekipa iz Nazarij lahko zadovoljna z osvojenim četrtim mestom. Res pa je, da so na trenutke in v posameznih akcijah ti igralci pokazali nesporno nogometno znanje. 5. Podobno velja za ekipo Bočne, ki je osvojila zanje najbrž preslabo peto mesto. Vendar pa bi ob večji resnosti in zavzetosti plasman na lestvici lahko,popravili. Disciplina ekip Bočne in Vrbovca je na igrišču nekoliko nihala, nasplošno pa je bila zadovoljiva. 6. O Radmircih, kljub temu, da so bili "topovska hrana", nekaj besed o pristopu k tekmovanju. Ekipa se po prvi navdušenosti nikakor ni mogla disciplinirano udeleževati oz. nadaljevati s tekmovanjem, zato so (dvakrat so manjkah) bili izključeni iz lige za naslednjo sezono.Imajo pa dva tri dobre posameznike, pozna pa se jim tudi neuigranost. Kljub borbenosti in želji je njihovo nogometno znanje prešibko, zato jim začelimo več sreče v bodoče. O svojem sojenju oz. kvaliteti sojenja ne morem govoriti, oceno lahko dajo le udeleženci lige, ki pa so po mojem (sodnikovem) mnenju pokazali visoko mero športne kulture. ______Milan Peternelj Primož Rifelj na evropsko prvenstvo Konjeništvo si v Sloveniji kot atraktivna in v svetu izredno priljubljena športna disciplina počasi le ustvarja tisto pravo mesto, ki bi ga moralo imeti že pred leti. A kaj, ko je bilo v bivši državi Jugoslaviji potisnjeno ob rob, skozi leta pa je nastala med Evropo in nami tudi velika kvalitetna zzrel, ki jo bo težko hitro prebroditi. Primož Rifelj iz Lok pri Mozirju je konje vzljubil že kot šestletni deček in se takrat tudi prvič poskusil v jahanju. Dve, tri leta kasneje je pričel s preskakovanjem ovir, ki so bile sprva seveda nižje. Nato mu je oče pri trinajstih letih kupil pravega tekmovalnega konja, s katerim pa je le treniral. Tekmovati je začel pri šestnajstih letih. "Sprva ni šlo najbolje," razlaga Primož, "kar pa tudi ni preveč neobičajno za začetnika. Lanska sezona pa je bila že veliko boljša. V tekmovanju za Pokal Slovenije sem v mladinski kategoriji dvakrat dosegel drugo in enkrat tretje mesto ter se še na nekaterih drugih tekmah uvrstil med prvo trojico. Glede na dosežene rezultate je padla odločitev, da se v letošnejm letu skušam uvrstiti na evropsko prvenstvo, za kar pa je bilo potrebno izpolniti normo v kvalifikacijah." V ta namen je Primož že zgodaj spomladi odšel na štirimesečni trening v Avstrijo h g. Tschaitschmannu, ki je priznan trener in gojitelj konj. Tam je treniral skupaj z avstrijsko mladinsko reprezentanco, kjer se je seveda imel kaj naučiti. In kar je najvažnejše - uspelo mu je doseči normo za nastop na EP, ki je določena s pravilnikom konjeniške asociacije: manj kot 12 kazenskih točk v štirih parkurjih s povprečno višino ovir 140 cm. Naj pri tem dodamo, da se parkur imenuje ena tekma (tekmovalec in konj gresta enkrat skozi ovire), kjer je postavlejnih 12 ovir. Primož se je tako uvrstil v tričlansko slovensko reprezentanco, ki bo na EP nastopila posamično in ekipno. Ekipo vodi g. Matjaž Cik, ki ima sicer svoje hleve v Avstriji, gre pa za prvi organiziran nastop Slovenije na evropskem prvenstvu v preskakovanju ovir. Prvenstvo bo potekalo tri dni, nastopilo bo preko 100 tekmovalcev, ki bodo svoje nastope pričeli na višini 130 cm in nadaljevali na višini 140 cm. Višina se glede na morebitno izenačenost lahko še povečuje, seštevek vseh treh tekmovalnih dni pa daje končni rezultat. Ovire v enem parkurju so različne: dvojni skoki, trojni skoki, vodni rov, širinske zapreke itd. Kazenske točke sodniki delijo za podrte zapreke, prekoračen čas, zavoj iz idealne linije, padec s konja pa pomeni praktično izključitev. Primož v elementu "Dnevno je potrebno trenirati 5 do 6 ur", razlaga svoje priprave na tekmovanje Primož Rifelj. "Pri tem je treba v začetni fazi menjati več konj, da se prilagodiš različnim tehnikam vodenja konj. Udeležiti se je treba čimveč tekmovanj, v sklepni fazi se potem odločiš za enega konja, s katerim nastopiš na prvenstvu. Če se konj na tekmovanju poškoduje ali zboli, ga ni dovoljeno zamenjati. Uvrstitev konja na evropskem prvenstvu direktno vpliva na njegovo ceno, kar še posebej velja za vrhunske konje, prvenstvo pa je tudi svojevrstno soočenje različnih šol jahanja in različnih pasem. V tem tekmovanju prevladujejonemške, angleške in francoske pasme konj." Po besedah Draga Riflja, ki sinu Primožu vseskozi trdno stoji ob strani, je v tem športu zelo močno organiziran tudi marketing, ki konjeništvu daje veliko širšo dimenzijo od zgolj tekmovalne. Mozirje ima po njegovem mnenju izredne naravne danosti za razvoj konjeništva, kar bi lahko s pridom izkoriščali tudi v turistične namene. Prve izkušnje so si v Konjeniškem klubu Mozirje pridobili že v letih 1989 - 1991, ko so imeli v Zatonu pri Zadru uspešen konjeniški center. A o tem kaj več drugič. Tokrat zaželimo čimveč uspeha Primožu Riflju na evropskem juniorskem prvenstvu v Celovcu od 15. do 18. julija. KF Košarkarski maraton Športno društvo iz Bočne je tudi letos organiziralo že peti tradicionalni košarkarski maraton. V dvanajst urni tekmi sta se pomerili ekipi Bočne in Šmartnega ob Dreti na eni in ekipa Gornjega Grada na drugi strani. Športna sreča je bila to pot na strani košarkarjev iz Gornjega Gradu, saj so premagali domačine s tesnim rezultatom 670 : 662. Najboljši strelec maratona je bil s 89 koši Gregor Marolt iz Bočne, sledili pa so mu Franc Jelšnik, Primož Jelšnik in Vid Rajter iz Gornjega Gradu ter Ivan Zagožen iz Šmartnega. ■ Edi Mavrič MOUNTAIN BIKE -tekma za državno prvenstvo na Ljubnem Dne 24. in 25. 7. 93 bosta potekali na Ljubnem dve tekmi za državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju in sicer v cross country-ü in spustu (down hill) v organizaciji kolesarskega servisa PROFI in podjetja EPS/. V soboto, 24.7.93 se bodo tekmovalci v treh kategorijah pomerili v t. i. cross country-u po gozdnih poteh okrog Ljubnega s startom in ciljem pri Plazniku. Startali bodo ob 10.30 uri. Zvečer ob 18. uri bo razglasitev rezultatov in zabava v Šport centru Prodnik. V nedeljo, 25.7.93 bo tekma v spustu s Sv. Primoža na nogometni stadion s treningom ob 10.00 uri in tekmo ob 14.00 uri. Vmes, ob 12.00 uri pa bo zanimiva preizkušmja za otroke v spretnostni vožnji na stadionu. Eno uro po končani tekmi bo razglasitev rezultatov na stadionu. Za dobro razpoloženje bo poskrbelo društvo Naš kraj z Ljubnega. Vabljeni! ML /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. ________________________Velenje Spoštovani varčevalci! Morda ste že dolgo časa razmišljali, kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve? Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO. In kakšne so prednosti teh vezav? - tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM, - doba vezave 31 oziroma 91 dni, - minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT, - letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11% in je fiksna. Da bo odločitev lažja, vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7.4.1993 do 7.7.1993: tolarska vezava =......................... 6.598,35 SIT devizna vezava =.......................... 5.607,60 SIT vezava.tolarjev z valutno klavzulo = .....11:407,10 SIT Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne? Ste se že odločili? Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerikoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo. - kotlina olje ali plin litoželezni .od 44.091,00 SIT dalje - regulacija kotla..........................13.042,00 SIT - cisterne za olje 1000-30001.od 18.700,00 SIT dalje -gorita različnih proizvajalcev na olje ali plin ..... ................................od 39.045,00 SIT dalje - posode ekspanzijske od 8-50I ...........................od 1.704,00 do 4.716,00 SIT - bojler LIKO kombiniran 80I ...........18.019,00 SIT - regulator vleka Samson.....................4.830,00 SIT - ventil kroglični 1"..........................790,91 SIT - lok varilni 1" ........................91,00 SIT - ventil mešalni 4 potni 5/4"................7.159,09 SIT - sobni termostati - navadni ............1.444,00 SIT - digitalni..............11.500,00 SIT - cev črna brezšivna 1", 3/4", 1/2"......93,64 SIT/kg - cev ZN .1", 3/4“, 1/2" ................109,09 SIT/kg - vodni števec 3/4" SHINZEL .............6.258,40 SIT - tuš kabina 80x90 (možnost reguliranja).14.563,64 SIT - tuš zaslon za kopalno kad .............11.272,70 SIT - armatura za umivalnik - krom ..........7.524,55 SIT - armatura za umivalnik -bela/zlata......9,706,40 SIT - klimatska naprava Mauhaten 2,5 KWod 1.990,00 DEM dalje - radiatorji EMOTERM, AKLIMAT, VOGEL-NOT-OCEAN po super ugodnih cenah Cene so brez davka, v primeru naše montaže samo 3% davek, sicer pa 10%. PARTIZANSKA 4, VELENJE Telefon: 063/851-919, 854-867 NIZKE CENE - PRODAJA NA ČEKE V 13. številki Savinjskih novic smo poročali, da se je 26. junija ob 00.25 uri pri Krznarjevemu mostu pri Kropi zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil voznik kolesa z motorjem hudo poškodovan, sopotnik pa lažje. Na osnovi zbranih podatkov so policisti uspeli najti voznika osebnega avtomobila, ki je nezgodo povzročil in s kraja nezgode pobegnil. To je bil Matjaž Č. (19) iz Spodnjih Kraš. Zoper njega so podali ovadbo na temeljno javno tožilstvo. * 3.7.93 je kmalu po polnoči neznani storilec izpred diskoteke Jumbo v Mozirju na škodo Borisa S. iz Nazarij odtujil kolo z motorjem. Neznanca še niso izsledili. * 3.7. je med 02.45 uro in 03.00 uro na dvorišču stanovanjske hiše v Dol Suhi vpil in razgrajal Franc V. (39) iz Celja. Pomiril se je šele ob prihodu policije. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. * V času od 3.7. do 6.7.93 je neznani storilec ob cesti za kočo na Loki odtujil lesen zaboj z različnim orodjem in oškodoval GG Nazarje za približno 80.000 tolarjev. Neznanca še iščejo. .* V obdobju od 29.6. do 12.7.93 se je na območju občine Mozirje zgodilo več prometnih nezgod z manjšo materialno škodo. Voznikom velja opozorilo, da naj hitrost vožnje prilagodijo stanju in razmeram na cestišču, še posebej v slučaju poletnih neviht, ko ceste postanejo spolzke. FRIZERSKI SALOM TISKARNA REPROFOTO EXPRESS FOTO FOTOKOPIRANJE POHM^Ä H1C5CCA: cxprcs irbcUvÄ pUk^tov po kotikvirciičniVi ccti^k Komercialna Banka Triglav Poslovna enota Celje 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16 Telefon: 063 21 431, 28 604 Telefax: 063 24 202 OBRESTNE MERE ZA MESEC JULIJ: mesečna o.m. letna o.m. Vloge na vpogled ....1,28 .... 16,09 Vezane hranilne vloge -nad 31 dni do 150.000 SIT ....2,08 .... 27,50 nad 150.000 SIT ....2,13 .... 28,10 - nad 91 dni do 150.000 SIT ....2,25 .... 29,88 nad 150.000 SIT ....2,32 .... 31,08 -nad 181 dni do 150.000 SIT ....2,48 .... 33,46 nad 150.000 SIT ....2,56 .... 34,65 - nad 1 leto ....2,71 .... 37,03 UGODNO: POTROŠNŠKI NENAMENSKI GOTOVINSKI KREDITI-40% FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA OBIŠČITE NAS V NAŠI AGENCIJI V MOZIRJU V BLAGOVNICI SAVINJA (tel. 831- 842) H' TURIST BIRO SONJA BITENC GRAD VRBOVEC NAZARJE TEL./FAX: 831 -316, 831 -321 DELOVNI ČAS: 9.00 - 20.00 non stop 9.00 - 12.00 sobota SLOVENSKO PRIMORJE Izola nočitev po osebi 140 DEM kosilo/večerja za eno osebo 400,00 SIT za dve osebi 700,00 SIT za tri osebe 900,00 SIT Portorož polni penzion 292 DEM ISTRA polpenzion že od 180 DEM dalje najem apartmana za 4 osebe 455 DEM ZAVAROVANJE NA OBMOČJU ISTRE VELJA (V PRIMERU PROMETNE NESREČE), VENDAR MORA BITI POLICIJSKI ZAPISNIK! ČRNO MORJE: LETALO V OBE SMERI že od 399 DEM dalje ŠPANIJA ZA MLADE: AVTOBUS ODHOD 27.8. - 2.9. 295 DEM Trgovina in montaža Parižlje 1, Braslovče, telefon: 063/721-081 CIZEJ TA VAŠ DOM VAM NUDIMO: * ročne črpalke - fontane, potopne In električne vodne črpalke (eno In trifazne) ... * cevi In ves ostali pribor za zal!vanje,(razpršilcl, priključki ...) * pocinkane cevi za fontane * material za centralno ogrevanje In vodovod Na vašo željo ga ludi zmontiramo in pripeljemo na dom! Ugodni plačilni pogoji: od 3-5 obrokov ali popust na gotovinsko plačilo NA ZALOGI IMAMO TUDI: * material za bakreno Instalacijo * radiatorje, peči, črne cevi, oljne gorilce, cisterne, toplotne in obtočne črpalke, dimne cevi ... * pocinkana kolena In cevi, PVC odtočne cevi, bojlerji, pipe, ventile ... * Kolpa san program * sanitarno keramiko * gradbena lepila Odprto od 7.00 do 18.00 ure, sobota do 12.00 ure. J SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES HOČEVAR MILAN ZADREĆKA C. 17, NAZARJE PONUDBA Predstavljamo vam dejavnost, kr bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, rolojev ah vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. • ZAHVALA Kruta usoda je hotela, da je mnogo prezgodaj utihnil tvoj glas in obstalo tvoje srce; ostali so le sledovi tvojih pridnih rok dragi nas sin, mož, ata, stari ata, brat in stric Tone MATJAŽ po domače "kladsld ata". Dan, ki se je pričel tistega usodnega četrtka, se še ni končal, ko je ob nesreči ugasnilo tvoje življenje. Ob nenadni izgubi našega dragega ata, se iskreno zahvaljujemo sosedom: Barbnemu Rafaelu, Podbrežkemu Marku, Bitenčevemu Jožetu in Matjaževemu Bojanu, ki so prvi priskočili na pomoč. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem ostalim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za mnoga izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem njegovim kolegom lovcem za pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nove Štifte za ganljivo petje in gospodu Krznar Rafku za lepe poslovilne besede. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala in naj vam naš ata ostane v lepem spominu še mnoga leta. ____________________________________ Žalujoči vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega, dragega moža, očeta, starega očeta in strica Franca MARKEŽA iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo najbližjim sosedom, ki so pomagali v času njegove bolezni. Hvala njegovemu najboljšemu prijatelju, ki ga je tako pridno obiskoval in ga tolažil. Hvala lovskim družinam, katerih člani so ga pospremili na zadnji poti, hvala rogistom za zaigrano melodijo ob grobu, hvala gasilcem. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in svečk ter maš. Hvala tudi gospodu patru Borisu za opravljen obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem! Žalujoči domači Boutique V gradu Vrbovec Nazarje vabi k nakupu: - zenskih poletnih oblek • bluzic, tunik - suknjičev, hlač in srajc - otroške konfekcije po ugodnih cenah in pogojih plačila! XX443(g0ftXg0fta(g4ft3ig4ftXg04Xg049ig0ftXg4ftgg4ftXg4*Xg4*8g4eXg0H lesarstvo d.0.0. železnina Hudovernik I UGODNA PONUDBA: •JUPOL 30 kg...................2280,00 SIT -BAVALIT 40 kg .................1920,00 SIT -LEPILO ZA PLOŠČICE 25 kg.......825,00 SIT -BELTON 0.9 I.................. 569,00 SIT -BELTOP 0,9 I ..................788,00 SIT -LEPILA IN LAKI ZA PARKET ! I -ŽIČNIKI IN VIJAKI VSEH DOLŽIN i Z -STAVBNO OKOVJE ! I -VODOVODNI MATERIAL idr. ! Z MOŽNOST PLAČILA NA 2-3 ČEKE. \ * DELOVNI ČAS:vsak dan 7.00 -17.00, sobota 8.00-12.00 \ ® J £g0 4Xg0ftXX443ig4*Xg44}{g04i(g443