277. številka.
' jubliana, v ponedeljek 1. decembra.
XVII. leto. 1884.
Isbaja vsak dan neicr, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s tr i j sko-oge rak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj a bij a no brez pošiljanja na dom za vbo leto 18 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 k r., za jeden meioo 1 gld. 10 kr. Za poail)anje na dom računa »a po
Za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. itolikor poAtnina znaša, oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrete po B kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši, .Gledališka Rtolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativue *tvnri.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občhiBtvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„  pol leta........ 6   „ 50 „
„ četrt leta . ..... 3   „ 30 „
„ jeden mesec....... I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
»  pol leta........ 8   „ — „
n četrt leta........ 4   „ — „
„ jeden mesec....... I   „ 40 „
Vpravništvo ,,8lov. Navoda",
Absolutistične sape.
Knez Bismarck se je žudnju sredo v nemškem parlamentu trikrat silno mztopil in mrzle absolutistične sape, ki jib je spuščal iz sedemdesetletnih svojih prsi, brile so omrazno za vsako svobodoljubivo dušo V Evropi! Kvare neso napravile, kajti narodi so se toliko eroancipovali, da se le smejajo smešnemu bogu ob Sprevi, kadar hoče biti najbolj resen in gospod-ljiv. Vender pa je v vrBti mogotcev in ministrov evropskih tudi tncih. ki se kakor solnčnice obračajo za nemškim državnim kaucelarjem zlasti na tisto njegovo stran, iz katere strele švigajo v svobodo in parlamentarizem. Vladni absolutizem, ministeri-jalno samovladje dobilo jo iz zadnjih govorov Bismar-ckovih nove moralne podpore, da-!i pa tudi kaj opra-vičenja — to je vprašanje, kateremu odgovora svo-bodoljubnost ne bode dolžna ostala !
Ljudska zastopstva potopiti v i r /no frazo, to je sedaj vladajočih krogov želja, ki ima svoje oguišče v kneza Biamareka duši. Parlament mu je pridodan, a železni kancelar ga črti, ker mu je na poti. Zo-perno mu je vsako vladanje, katero ni popolnem svobodno, pri katerem Bi katero besedo usoja tudi državno prebivalstvo po svojih zastopnikih. Komaj se je toliko ponižal, da je obljubil porabljati narodne
liberalce in konservativce pri svoji vladi in čudo, celo manevrovati jim je pomagal pri volitvah. Tod;» volitve mu neso priborile zadostno Število kimovcev, odtodi vsa njegova togota proti novemu državnemu zboru. Vedelo se je, da bode kancelar razlil svojo jezo pri prvi priliki! Vender se ni pričakovalo, da bode zanjo pograbil že zadnjo sredo, pri tako dolgočasnem predmetu, kakor je bila obravnava o vprašanji ; ali je poslancem nemškim dajati dijete ali ne? Predlog za dijete predlagala je nemška „svo-bodomiselna" stranka in po vsej pravici se je zanj poudarjal odločilen razlog, da brezdijetnost hodi pro-tivo volilnemu pravu, da v parlament ne pride nobeden kmetsk poslanec, da bo iz njega izključene poklicane moči, vse za tega delj, ker jim nema kdo povrniti stroške in zamudo zavoljo poslanskega mandata. Predlog ta je bil potrjen 8 180 glasovi proti 99-im, kakor že sedemkrat poprej. Stvar je naravna ali ker se jej upira knez Bismarek, podi 'gla bode tudi ta pot, kadar pride v zvezni sovet. Sprožil je že v sredo nekoliko svojih pušic proti svobodoljubnemu in pametnemu nasvetu, a ob jednem mu je bilo tudi do tega, da razbrzda sredi mlačne obrav nave strankarske boje in da razodene svoje srednjeveške nazore.
Mahal je zopet po „parlamentarnih od poklica !J „Ljudje. ki netnajo druzega opravka, kakor po časnikih obdelovati javno mnenje in služiti poklicu poslanca", ti ljudje so za kneza Bismarcka strah In groza! Sokrates je imel zmirom to misel, da človek najboljše sodi o stvareh, ki jih opravlja po svojem poklici, ker tukaj je znanje združeno s praktičnim izkustvom. Bism^rk uči drugače, parla-mentnnc od poklica ue ve po njegovem o interesih dežele ničesar. Zato pa govori celih pet ur, sama da *6jo zavleče, saj druzega dela nema in kadar je zborovanje pri kraji, kaj naj počne? Kaj vedo R.chter. Liebknecht, Rickert e tutti quant ? Vzemimo rajši katerega vladnega svetnika koli, ta no bode zgovoren, in treba mu bode reči samo stereotipen „ja1* — kajti on itak že vse ve. Kolikšna modrost! In iz te modrosti izhaja druga, da poslan Cem ni treba dijeti dingače postanejo parlamentarci po poklici!
Čim dalje je železni kancelar govoril, tem bolje je kazal svoje zaničevanje nepotrebni instituciji, ki mu zlasti v sedanji sestavi dela tolike preglavice Tega neso krivi socijalni demokratje, ki so po zad
njih volitvah toliko narastli, da že morejo predla gp.ti samosvoje predloge. Narobe, še 12 sedežev bi jim rad Bismarck pteskrbel, da bi potem videl, kaj pravo za pravo mislijo in hočejo. Sedaj so mu de aprorok| z zakritim obrazom!!" Krivo nevolje kan-eelarjeve je da se mu ni posrečilo, pridobiti za-se guvernc' .entalno večino. Kancelar gleda po zboru in sklepa: Tri osminke novega parlamenta so voljne, „narodno politikovati", to se pravi, za vlado hoditi, pet osmiuk pa se bojuje proti vlad< /.;. svoje gospodstvo, jedni izmej teb hočejo, da gospoduje cerkev, drugi, da gospoduje parhment.
To je tisto vrelo, iz katerega kipi jeza Bis-marckova. Govoril ni kakor državnik, nego Btare svoje ideje in idijosinkrazije je razkladal z buruo besedo, katera le priča, da je strankar pievatjen, da se strankarju neso pogodile njegove želje. Le jedno najbolj markantno, za časovega duha pome-nito izjavo naj omenimo. Stranko »svobodomiselno", zi katero je jeden milijoa Nemcev glasoval, to stranko imenoval je knez B smarek „republikansko". To zatožbo obrazložil je s tem, fes da hoče kralja siliti, on mora vladati po volji purlameutne večine. Knez je s tem globoko zašel! Konstitucijoniluma si pač ni misliti, kakor tako, da ue krona ujema z voljo večine v ljudskem ztBtopstvu. Kdor tako pravi in zahteva, tu še ni republikanec Narod je v koti-BtitOCijOnalni državi poklican, da pjinaga vladati ; kdor se tej volji narodovi protivi, kdor jo hofe pa-raluovati z voljo pojedinca, tisti več ne spoštuje konstitucijonalizma. Tisti dela /a absolutizem s parlament mirni arabeskami, hoče zopet v veljavo spraviti znwno gasio „!' etat c'est rnoi". Ako torej „svobodomiselna stranka" zahtdva, da se vlada odru na ukrepe večine, to je v svoji koustitucijonalni pravici. Knez Bismarek je tožil, a tožil je samega Hebe! Naj bode še tako železen, pravice državnega zbora nemškega, da se uveljavlja volja narodua, ne bode ftrl. In tako se bode godilo min sterijalnemu alno-lutismu tudi drugod. Q.
Politič! 11 razgled.
Notranje dežele«
V Ljubljani 1. decembra.
Poslednji   »kupni  ■iiliiiaitersltl Novet
v Budimpešti se je bavil s vprašanjem, kako urediti preskrbovanje vojaških vdov in sirot. Ta zadeva se že obravnava v dotičnih  ministerstvih fttiri leta.
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. I.
(DaUe.)
Tako dobro sta minula dva meseca, prišla je zima s svojim mrazom in /ameti, in če tudi je bil on pri meni, začela sem se čutiti osamljeno, začela čutiti, da se ponavlja življenje, da ni v meni, ne v njem nič novega, a se narobe vse obrača po starem. On se je začel bolj pečati z opravili, ki se neso tikala mene in meni se je zdelo, da je v njega duši nek poseben svet, s katerim on ueče seznaniti me. Njegov vsakdanji mir me je dražil. Jaz ga nesem manj ljubila kakor poprej, pa tudi nesem manj bila Brečua z njegovo ljubeznijo, kakor popred; pa ljubezen moja se je nekako ustavila, rasla ni več, in poleg ljubezni se mi je hotelo neko  novo nemirno
čustvo ukrasti v srce moje. Premalo mi je bila ljubezen potem, ko sem skusila prvo njeno srečo. Hrepenela sem po dviženji, naveličala sem se pokojnega življenja. Hrepenela sem po neva.nostih, razburjenji, žrtvovanji sumega sebe za čustva. V meni je bilo preveč moči, ki se ni mogla porabiti v najinem tihem življenji. Napadala me je otožnost, katero sem skušala skriti pred njim, kakor bi bilo kaj slabega, in neumna rahločutnost in veselost, kateri sta ga strašili. On je že prej, kakor jaz, zapazil moje stanje, in predlagal mi je, preseliti se v mesto; pa prosila sem ga, ue odhajati, ne preminjati najinega življenja, ne motiti uajine sreče. In v istiui sem bila srečna; pa mučilo me je to, da me moja sreča ni stala nobenega truda, uikake žrtve, ko sem hrepenela po trudu in žrtvah. Ljubila sem ga in videla, du sem mu vse; pa hotela sem, da bi vsi videli najino ljubezen, da bi me ovirali ljubiti, pa bi ga vendar ljubila. Moj um in tudi nekatera čustva so imela dovolj dela, pa bilo je tudi drugo čustvo mladosti, potrebnosti dviženja, katero se ni moglo zadovoljiti v najinem t;hem življenji. Čemu
mi je rekel, da moreva iti v mesto, ko samo jaz to želim? Ko bi mi on ne rekel tega, morda bi bila razumela, da je nadlegajoče me čustvo škodljiva neumnost, moja krivda, da je žrtva, katero sem iskala bila pred menoj, namreč zatiranje tega čustva. Misel, da se morem znebiti otožuosti, če se le preselim v mesto, se mi je nehote usiljevala; pa pri tem odtrgati njega od vsega, kar mu ljubo in drago, bilo mi je britko in težko. Čas je tekel, sneg je vedno višje zamedel zidove naše hiše, in mi smo bili vedno sami in isti; a nekje tam v blesku, hruj>u se ljudje razburjajo, vesele in žalujejo, ne da bi kaj mislili na naju in najino od sveta oddaljeno bivanje. Najhuje mi je bilo, da sem čutila, da so z vsakim dnem navade tukajšnjega življenja bolj zakovala najino življenje v določeno obliko, kako je nuj ino čustvo postajalo nesvobodno, in se jaz morala podvreči jeduakomernen u, brezstrastnemu teku časa. Zjutraj smo bili veseli, pri kosilu, — uljudni, zvečer — rahločutni. — „Dobro!"— rekla sem samo pri sebi, — lepo je delati dobro in pošte:.o živet', pa zato je še čas, a je nekaj, za kar  imam samo ,
Načrtu dotičnoga zakona, katerega je izdelala skupna vlada, ugovarjala je avstrijska vlada iz fin ničnih ozirov, češ, da vojaška taksa, ki ima dajati po>llago temu preskrbovanju, ne bode dosti donašala, oger-ska vlada je pa hotela poprej predložiti ogerskemu parlamentu zakon o pokojninah državnih uradnikov. Sedaj so pa neki zginili financijelni pomisleki av-stri|ske vlade, ugersk-i je pa žh tuli predložila zbornici poslancev zakun o poaojuiu&b uradnikov, zato se bode sedaj kmalu predložil narodnim zastopstvom na Dunaji in Budimpešti zakon o preskrbo vanj i vojaških vdov in sirot.
Spctriujeai nirljsko namestništvo zauka-zalo je vsem obrtom oblastvom in Dunajskej policiji, takoj poročati o vseh nesrečah pri otirtnih m industi ijalmh podjetjih obrtnim nadzornikom, da bo io ti mogli koustatovati uzrok nesreče in storiti potrebno, da se podobni nesrečni slučaji ne bodo ponavljali. — Dunajski demokrati so sklenili pri pri-hodniib volitvah v državni zbor vzajemno postopati s konservativci in protisemiti. Na ta načiu utegne zjedinjena levica zgubiti nekaj državuozborskih mandatov na Dunaji.
V soboto se je v offerskej zbornici poslancev začela budgetna debata, ki obeta biti precej burna.   Zlasti opozicija bode hudo napadala vlado
* massj«* države.
Kliski listi pripovedujejo, da je k i v i > k i kan ukazal bogatega kupca Abdeisul M.tdrajnova zadaviti in si prisvojil njegovo preinoženie. Mi irajnov je trgoval zlasti z Moskovskimi trgovci, zaLo je to mej ruskimi trgovci vzbudilo veliko vznemirjanje, Časniki zahtevajo, da se kan odstavi iu dežela pridruži ruskej državi.
Iz predlog, katere je predložil Ital I junaki finančni mmtster zbornici, razvidimo, đs so dohodki 1883. leta bdi za 24'/g milijonov višji, nego so bili postavljeni v prora un. Leta 1884/85 bodo dohodki prisegali stroške za 8*/a milijona, ee tudi je kolera prouz očila razne stroške, proračun za leto 1885/86 pa kaže preostank« 11 milijonov Ponosna mora biti Italija na svoje dižavuik**, ki BO jej pomogli do tako ugodnih finančnih razmer.
V petek je v f raucosliej zbornici bila končana generalna budgetna debata. V soboto se je pa zboinica zoptt jela posvetovati o reformi volilnega redi. za senat. Prvottrat je bila skleuilu, da senat in zbornica volita skupno 75 senatorjev. Senatova komisija pa s tem oi bila zadovoljna, ker je zbornica muogobrojuejša iu bi tedaj ona vselej odloče vala iu je uaevet.oval da sh vsi senatorji volijo po dep.utementih. Seru<t sam je pa sklenil, da te senatorje voli senat. Tako je stvar zopet prišla pred zbornico, iu sedaj bode zbornica najbrž izrekla se zato. da se vsi senatorji volijo po departementih. Ali potem bode vlada morala napeti vse sile, da bodJ tudi senat v to privolil. Do 15 t. m. mora ta stvar biti rešeni, sicer se bodo pnhoduje volitve v Benat morale vršili we po starem volilnem redu.
V nemškem državnem zboru se je konci preteklega trdna vrsda hudgetua debata. Poslmec Richter je očital vojnemu ministarstvu, da je od 34 milijonov, ki se imam porabit' prihodnje leto za vojaške smotre, porabilo že 10 milijonov brez dovoljenja državneg.- zbora, zlasti za nove vojne zgradbe na Vzhodne] meji, Vojni minister je odgovoril, da s tem se uikakor ni hotelo poniževati veljavo državnega zbora, ampak da je bila potreba nujna utrditi meio za varnost države, vseh uzrokov, ki so ga vodili pri tem, pa zboru ne more razlož'ti. K<ij malo se ujema po našem mnenji ta izjava vojnega ministra z zatrjevanji mini, ki jih slišimo od vseh strani. Ali se ne glasi tako ta odgovor, kakor da se v Be-rolinu vedno boje vojne z Rusijo. Poslanec Bbel jt potpm vladi očital, da preveč izda za vojaške pokojnine.
Afriška konferenca ima danes sejo. Ker se danes že vrne Stanley v London, so najbrž vse težave konference že premagane iu se bodo seje kmalu končale.
V četrtek se je doseglo popolno sporazumlje-nje mej angleško vlado in opozicijo zaradi razdelitve volilnih okrajev. Vodje konservativcev so zagotovili, da bode zgoraj t zbornica vsprejela volilno n-f nuni. vlada bode pa odstopila, ko bi zbornica poslancev zavrgla predlogo o novej razdelitvi volilnih okrajev — AogleAki radikalci so sklenili 25. t. m. na shodu v Londonu osnovati društvo, katerega namen bode delovati na to, da se odpravi dedna po-stavodavua zbornica. Nekateri so celo stavili predli..:, da se odpravi dedno načelo v vladanji dežele, to |e, da bi Anglija volila kralja, a ta predlog pa Di obveljal. — Ministerski sovet je sklenil znatno pomnožiti in zboljšati vojno brodovje.
Tudi v severnoameriških Zjedinjenih državah se krčijo državni dohodki. Kakor se je pokazalo, so se državni dohodki v jednem letu zmanjšali za 50 milijonov, stroški pa za 21 milijonov.
Dop
181.
I« Ptuja 28. novembra. [Izv. dop.J Čudni ljudje — če je sploh prikladen te izraz — so naši nemškutaiji. Podporo od nas prav radi jemljo, a govoriti smel bil samo gospodstvaželjni i napuhujem nem« čur. Povod k temu dopisu mi daje dopis od tu v „Tagesji." od 25 t. m. V tem delniškem listu popisuje tukajšnji dopisun obupi ji vo stanje tukaj še životarečega muziltalnega društva. Pred nek"j leti osnovalo se je to društvo pri nas, in tudi mi Slovenci smo je z veseljem pozdravili, nadjaje sh, da bode društvo v pravem pomeuu besede mej narodno. Toda niši nemčurji t. j. možje: dobre visoke r»sti, visokozavihanega nosu, pekovskega obnašania itd., niti ne poznajo mejuarotinosti. Videč, da so Slovenci vsi pri tem društvu, ni jim bilo po godu, dokle treba je bilo skrbeti, da se odženo. In to se je tudi zjodilo. Ali bodemo podpirali mi Slovenci društvo, ki je pri Jožetovej slavnosti deraonstt ativno sodelovalo, katero goji v prvej vrsti nemška komade a la „Waeht am Ilhein", das deutsche L;ed, društvo, ki pred „Narodnim domom''4 svira škaudalozue komade ter kriči pereat, društvo, eegar odbor je sestavljen iz najzagrizeuejših nemClirjev vsega našega mesta, počenši z dr. Kleinaasserjera, reete HHUskuechtstsserjem, do drugih raaloznanih in mulo-slavnih imen, ki bi radi več veljali, nego jim pr.-staja.
„Die tristen muionnlen Umstiiide Uben auch hier ihren unhtilvollen Emftuss au*tt, trdi dopisnik. Bes čudno, da nas blagovod slavni gospod dopisnik še slavue.đe „Tagespošte" pri najslavnejšem inuzi-kalnem društvu v poštev jemati!   Hvula za poklon!
Da dop snik napada .op t našo Ć'talrrco in neko „konkurenco", razumno je samo ob sebi.
Le tako naprej, bodete videli kam pridemo z vašo hedasto-napeto politiko. Veseii nas pa to, da nemčurje skeii, ker se jim je odteguila slovenska podpora. No, gospodje, malo počakajte, vas bode kaj drugega tudi še srbelo in skelelo.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V zadnji seji 28. m. m. navzoeuih je bilo 25 odbornikov. Poverjevateljema zapisnika zuduie seje imenuje župan gg, Peterco in Bavniharja. Po naznanilih gospoda župata poprime besedo g. podžupan Petričič, in poroća o prijazuem vsprejemu deputacije Ljubljanske od strani prevzvišenfga vladike Strossm«yer-ja kakor tudi od strani zastopstva in prebivalstva Zagrebškega. Mestni zbor vzame to poročilo z odobravanjem na znanje.
sedaj dovolj mo(-\. Meni ni bilo tega treba, meni treba borbe; treba mi je bilo, da bi čustvo vodilo naji v življenji, ne pa življenje čuvstva. Hotela sem idti z njim na kraj propada in reci mu: „še jeden korak — pa padem tja doli 1 še jedno dviženje, pa sem zgubljena!" in da me on na kraji propada, prime s svojo mogočno roko, drži me nad njim, tako da bi mi srce trepetalo, potem pa odnese, kamor hoče.
To stanje je uplivalo tudi na moje zdravje, začela sem bolehati na živcih. Jedno jutro mi je bilo hujše kakor po navadi; on se je vrnil slabe volje iz pisarne, kar se je redkokedaj zgodilo ž njim. Jaz aem takoj to opazila in vprašala sem ga, kaj mu je V On mi ni hotel povedati, izgovarjaje se, da ni vredno, da bi govoril. Kakor sem pozneje izvedela, je bil izpravuik poklical k sebi več naših mužikov in iz nevolje na mojega moža zahteval od njib nekaj nepostavnega in grozil jim. Moj mož pa tega ni mogel tako obrniti, da bi bilo smešno in nepomen-Ijivo, bil je razdražen in zato ni hotel govoriti z menoj. Pa jaz sem mislila, da zatega delj neče govoriti zraenoj, ker me smatra za otroka, ki ne razume t?ga,  o čemer on misli.   Obrnila sem se od
Mestni odbornik g. Hribar poroča o postavnem načrtu, sklenenem v deželnem zboru kranjskem da bi se Ljubljansko mesto pritegnilo k plačevanju v normalno šolski eaklad, kakor sledi:
Vsled §. 66. državne šolske postave od 14. maja 1869 ima dežela pokrivati vse potrebščine ljudskega Šolstva, v kol.kor sredstva posamičnih občin za to ne zadostujejo. V ta namen so VBled istega § posamične dežele prevzele tudi upravo nor-malnošolskih zaklad, katere so v prvej vrsti določene in namenjene za to, da se njihovi dohodki rabijo za ljudsko šolske Hvrhe.
Z ozirom na ta § določa tudi §. 46 deželne postave od 29. nprila 1873, da ima vso potrebščine za ljudsko šolstvo, v kolikor se ne dajo pokriti a prikladami od rednega zneska direktnega davka in •z dohodkov uormalnošolske zaklade, pokrivati dežela iz svojih sredstev. Ob jedn-'tn določa, da pri-klade za šolstvo v posamičnih občinah ue smejo nikdar iznašati preko 10% •
Pri izvrševanji teh postavnih določeb, pokazalo se je, da večini vseh občin na Krauiskem ne zadostujejo z maksimalnim zneskom 10°/„ določene pri-ki."d • od rednega zneska v njihovem obsegu predpisanega direktnega davka Vsled tega (je morala normalnošolska zaklada praviloma zalagati nedostatke; ker pa tudi njeni dohodki z ozirom na vedno rastoče potrebe neso zadostovali, treba je bilo iz deželnih sredstev od leta do leta doplačevuti veče zneske. Gotovo z namenom, da se najde oprnvičenje za vedno rastoče deželne priklnd**, sklenil je deželni zbor, novo postavo od 19. decembra 1874 ter vanjo v člen VI. vzel določbo, da se imajo vsi stroški za ljudske šole, z jediuo izjemo stvarnih potrebščin, pokrivati iz normalnošolskega zaklada in da se ima, ko bi nje dohodki v ta namen no zadostovali, za popolnenje njeno potom deželnega zakonodajstva vedno razpisovat1 posebna priklada mu vse neposredne davke, od katerih je plačevati pri klade za deželno in zemljiško odvezno zaklado. Vsi d te postavne določbe odpadlo je priplačevanie dežele in namesto, da bi se bile v pokritje nedOBtttkov za ljudsko šolske namene razpisavale deželne, ruzpisavale so so uormalnošolske priklade.
Naravna posledice te postave morala je biti postava od 26 oktobra 1875, kajti ako občine same neso imele več nalagati v §. 46 deželne postave \ od 29. aprila 1873 dolućVmb prjklad, morala se jun je tudi odvzeti dolžnost, da bi morala Bkibeti za plsče učiteljem. Ta dolžnost morala je vsekakor preiti na normalnošolsko zaklalo, v katero so so stekale vse za ljudsko šolstvo uamenjene davkarske priklade. Zgodilo se je to res z določbo §. 1. omenjene postave.
V obeh postavah in sicer v onej od 19. dtc. 1874 in v onej od 26. okt. 1875 pa je izrecno izvzeto mesto Ljubljansko iu vsprejeti so bile vanje take določbe, ki se glede mesta Ljubljane ujemajo še popolnem s prvotno dež. postavo od 29. aprila 1873 Gotovo se je to zgodilo iz važnih razlogov, kajti o tem ni dvombe, da bi bd tedanji deželni zbor, o katerem se ne more reči, da bi bil tedd-njemu Ljubljanskemu mostnemu zastopu izredno naklonjen, pritegnil tudi davkoplačevalce Ljubljanske k doneskom za normalnošolsko zaklado, ko bi bil k temu imel le kaj uzroka ali vsaj količkaj za to govorečih razlogov.  Teh pa ni bilo.   Pač pa je
njega in umolknila ter velela poklicati k čaju Marijo Minično, ki je bila pri nas v gosteh. Ko sva izpili čaj, kar je bilo posebno hitro, peljala sem Marijo Minično v veliki salon iu začela glasno govoriti ž njo o nekaj bedastoči, ki me nikakor ni zanimala. On je hodil po sobi goii in doli in le redko kdaj ozrl se ua naju. Ti pogledi so sedaj tako uplivali name, da sem vtduo r&jši govorila in tudi smijala se; vse se mi je zdelo smešno, kar sem sama govorila in kar je govorila Marija Miuična. Ne da bi bil kaj rekel meni, odšel je v svojo sobo in zaprl duri za seboj. Ko njega ni več bilo, je kar izginila moja veselost, tako da me je Ana Miuična začela izpraševati, kaj mi je V Ničesar jej nesem odgovorila, usela sem se na divan, in rada bi bila plakala. — Kaj neki on premišlja? mislila sem. — Kaka neumnost, ki se mu zdi važna, a povedal naj bi meni, pa bi mu rekla, da je vse le neumna skrb. Ne, on že vedno mora misliti, da jaz tega ne razumem, poniževati me hoče s svojo veličastno mirnostjo, in v vsakej reči mora le on imeti prav. Pa jaz tudi imam prav, ko mi je dolgčas in zoperno, ko hočem živeti, dvigati se, mislila sem, a ne stati na jednem mestu
in čutiti; kako se zame zgublja čas. Jaz hočem naprej, z vsakim dnevom, z vsako uro hočem kaj novega, on pa hoče le stati in še mene zadrževati. A ke.ko bi to zanj bilo! zato me ni treba voditi v mesto, zato mu je treba samo biti tak kakor sem jaz, ne prikrivati in vzdrževati se, ampak prosto živeti. Baš to on svetuje meni, pa on sam ni prost. To je, to!
Čutila sem, da mi je britko pri srci, in da sem razdražena nanj. Prestrašila sem se tega raz-draženja in šla sem k njemu. Sedel je v svojej sobi in pisal. Ko je zaslišal moje korake, se je ravnodušno in mirno ozrl name, potem pa pisal dalje. Ta pogled me ni dopal; uamestu da bi stopila k njemu, stala sem pri mizi, pri katerej je pisal, ter ruzkrila sem knjigo ter gledala v njo. Zopet ju nehal pisati in pogledal name.
— Muricka! ti nesi pri volji? rekel je.
Odgovorila sem mu s hladuim pogledom, kakor hi bila hotela reči: „lepo vprašanje! kuka Iju-beznjivost!" Pokimal je z glavo in boječe, rahločutno nasmejal se, pa prvikrat nesem s smehljunjem odgovorila ua njegov smehljaj.
(Daljo prih.)
nasprotno ravno do'očba §. 66. državne šolske postave od 14. maja 1869 govorila za izjemo mesta Ljubljanskega in tedanji po-itavodajalec bil je oei-vidno jedino pravega mnenja, da bi se bil postavil s to poatavo v jasno protislovje, ko bi bil hotel tudi davkoplačevalce ljubljanske ptitegniti k doneskom za normalno šolsko zaklado; kajti sredstva mestne občine Ljubljanske so popolnem zadostovala za pokritje vseh in vsukoršnib Ijudsko-^olskib potrebščin. (Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Presvitla cesarica; podarila je Eli-zabttuej otroškei bolnici v Ljubljani 100 gld.
— (Osobne vesti ) Profesor veronauku na dr/nvnej gimnaziji v Gorici, g. Andrej Marušič imenovan je • .i a.m kanonikom. — Zoaui rodoljub g. Ivan V r a n k o v i č , posestnik v Mo.irji, poročil se je i gospico M. Rojuikovo v B uslovčth. — G. Karol Ga j še k, župnik in duhovni svetnik na Dobrni imenovan |e upraviteljem dekanije pri Novi cerkvi. — Gosp. Jurij Pur gaj, kaplan v Pristovi premeščen je v Žr» če.
— (Dnevni   red   mestnega odbora javni seji), katera bodo v torek 2. dan decembra l 1884 leta ob G   uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva.   II Personalnega in pravnega od.uka  poročilo  o  magistiutneio   naznanilu,   da je mag. tajnik M. Zumida  naredil   iipit  o političnem poslovanji. III. Šolskega odseka poročilo: a; o usta* novi j ■ n j i ljudske  šole  z  minskim   učnim jezikom; b) o učiteljic % Ernestinu Kernove prošnji i<\ petletnico; c) o računu dotacijona za tukajšnjo c. kr veliko realko pro 1883. IV. Finančnega odseku poročilo: a) n izidu občega skontrir:uija, katero  se je vrnilo  v  13. dan t. m. novembra;  b) o revizijonu blagajnicnih knjig in dnevnikov,  ki se tičejo nolske | priklade iz let 1881, 1882 iu 1883. V. Stavbiuskega Otlseka  poročilo  o načrtu za  reguliranje coste v mestni log. VI Poročila odseka za olepšava nje mesta: : a) o napravi nasadov v kotih pri stopnicah Franci-ikanske   cerkve;   bi   o   napravi   železnih piaoarjOV j pri Frančiškanski cerkvi in v Lattermanovem dr- vc-redu;   u odpravi  libnjaka ali   bajurja   pod Tivoli. « VII. Mestnega odbornika  Ivana Počivalirku samo-Stalni predlog Daj  bi se na Ljubljanskih živinskih i sejmih tržna jiriHtojbiiia za konje, vole in b.ke zui- i žala s 40 kr. na 20 kr., za krave, juncu in tolice i pa b 30 kr. lud' na 20 ki. V tajni se|i pridejo na ; vrsto prošnje za nagrade in podpore.
— (Meščanstvo Ljubljanskega mesta) dobil je mej zadnji' omenjenimi Jane/ Kraševec ne pa Vračovie.
— (Obravnava) proti Ljubljanskim anarhistom prične v Celovci v 6. dan t. m. Kakor čujemo nunesel je slučaj, da je mej porotuiki 16 gra-ščukov in veleposestnikov.
— (Iz učiteljskih krogov.) Učitelj / dežele nam p:Se, da ie dobil pretefteni tedeu nenadoma nakaznico za 12 gld. reinuneracije. — Jednako ali za par goldinarčkov višjo remuneracijo je dobilo tudi več drugih učiteljev, ne da bi se jim sanjalo, kako so jih zaslužili, ker ne stoji v nakaznici nič o tem. — Pojasnite nam od kod ta darežljivost c. kr. deželnega šolskega sveta? Opazka stavca. Bodite potolaženi, to so znani groši za neobligatoi pouk v nemščini. —
— (Znižana vožnja za državne uradnike na državnih železnicah.) Piše nam prijatelj našega lista: Tudi jaz, gospod urednik, dobil Bern naredbo, katere smo že tako željuo pričakovali, podpisal jo je finančni minister. Prečital sem jo prav pazljivo, a žal, pri najboljši volji nisem mogel nič koristuega za svojo osebo v njej dobiti. Ko je pa Ljubljauski oficijozus padel Čez Vas s plačanim a neobdučenim loparjem, ogledal sem si jo še enkrat, obračal jo ua vse strani, a ostala je taka, kakor je bila; osobito sem pa zaman iskal v njej oui pasus, ki govori o službeni in neslužbeni vožnji, o tem ni duha ne sluha. Vsaj bi si jo človek Be po svoje tolmačil, seveda v svojo korist, a kaj pomaga, če pa tudi oni, ki so nad nami, to naredbo tolmačijo tako, kakor je bilo že omenjeno. Ako ne pride nova naredba, oziroma komentar prvej naredbi i— kar pri nas ni nič nenavadnega — ostalo bo tako kakor dosle, hodili bomo peš ob železnični progi ter potrtega srca odzdravljali političnim uradnikom, ki bodo vozeči se za znižano ceno po llu-dolfovi železnici klicali nam iz vagona prav kolegijalno svoj sorvus!
—   (Društvo   zdravnikov   na Kranjskem) > 111 ■ ■» je 27. t. m. slavnostno sejo  o pri-liki 80  letnice dru-tveoega  predsednika   prof. dra. Schiff*ra.   Bilo je na'zočnih 33 udov in jeden gost. Ko se zap snik zadnje seje prečita  in  odobri, pozdravi  diu.-tveni ti.jmk vladin sovetnik dr. Valenta jubiiara, ter mu izroči od v«, k invzočnih podpisano adreso,  na kar jubiiar odgovarja,   da je skozi vse svojo Hvlpsojfl izpolnjeval doliooali človeka in zdravnika,   in  da  ne gnHibti toliko ovac>j od strani dru stva.    Potem poro« a tajnik prof. Valenta ua dalje: 1. Piistop zobozdravnika A  Schwt igera z Dunaja, katen   Be je  v Ljubljani naselil,  elanom društva, vzame  se  na znaute.   2. Primarij   deželne bolnice dr.  D.»mig izstopi  iz  zdravstvenega   soveta Ljubljanskega.   3. Od 17      nov podpisana peticija, n | se pri popravi  diu Uenih  pravil  tudi ozir jemlje, da se muzej odda. 4  Vodstvo bolnice v predmestji rWiedeutt ua Dunaji poslalo je poročilo  ltta 1883, .tu tako tudi društvo štajerskih ziravnikov. Slednjič ruzdele i»« pravila po društvu avstrijskih zdravnikov mirni ravanega penzijskega zavoda, ter ojiozarja na-■»zttćne, di; se mnogobrojno  udeleže.   Potem slede predavanja : dr. Gn goric predava v daljšem prostem govoru o omehča oj i kolkovih kosti j pri nosečih, in o i av nanj i pri dotičnih poroditi, kateri se smejo prištevati najhujim.   On sam ju imel priliko trikrat ojiazovati to bolezen, in jedenkrat je   mu vodil in zvršil tak porod,  katerega na drobno popiše, kon-čaje s tem,   da j ti !e tako/.vana  cesarska rez jedrno  sredstvo,  ua  se popolnem odstrani ali vsaj ust. vi ta bolezen, katera naposled, ako se spočetje ne za bruni, pogubi mater m otroka.   Občni dobro-klici pohvalili so govornika,  ki potem  še dotični preparat  demonstiia.   To   predavanje  izšlo bo v kratkem v strokovnjaskem listu. — Priman j dr. Blei-weis vitez Trsteniški kaže srce 25 letnega moža, katero je bilo tako čudovito ustvarjeno, da kaj tacega v sdravoiškej literaturi še ni bilo  priobčeno. Natančno  popisovanje sekcije  izšlo bo v kratkem na svitlo.   Mestni  fiz;k in ravnatelj Elizabetne otroške bolnic govori o davici,   koliko  otrok je zbolelo in umrlo, odkar se je otvorila ta bolnica in kako je po njegovi dolgoletni skušnji najbolj mogoče to strasno bolezen preprečiti.   Debate o tej stvari udeležili so se dr. Fux.   Knpler iu Siiiekl  in g. Meyer h| Plu-nine.   Vladni svetnik dr. vitez Stbekl meni,  da bi bilo jako zanimljivo zvedeti,  kdaj da so je  ta bolezen na Kranjsko j<re8elila,  iti od kod pr-haja, da je   poprej   tako  grozna   bolezen   „biiutige Briiuneu skoro izginila; ter svetuje, da nuj «a v prihodnji seji o tem bolj obširno lazgovarja.   Potem se seja za-kljmi in društveniki se snidejo pri „Malini", kjer je bil pr rejei: banket ne. čast prof. Scbifferu, društvenemu predsedniku. Ne sami Ljubljanski kolegi, tudi iz dalju h krajev izpod sivega Triglava  so prihiteli čestitat starčeku, kateri še krepko nosi lepo število 80. let.   Prvo napitnico napravil je vladni svttnik prof. dr Valenta jako dovtipno jubilaru, ter mu poklonil po slikarji gosp. Lehmanu  izvrstno izdelano sliko,   proseč  ga,  nuj   vsprejme to darilo v imenu društva v spomin obitelji in potomcem. Vladni svetnik dr. vitez Stockl pozdravi vojaške zdravnike, ra-dovaje se,  da se je sporazumljenje mej vojaškimi iu civilnimi kolegi vender doseglo. Nadstabni zdravnik dr. Stawa mu odgovarja in napije civilnim kolegom, štabni zdravnik  dr. Stangel vladnemu svetniku prof dr. Valenti. Strokovnjak v vezani dovtipni besedi dr. Keesbacher izuenadd je zopet navzočne z izvrstuim predavanjem o »Makrobiotiki", v kate rem biča deuašnji „reklam-sistein" raznih bričaČev po vseh časopisih, tako da se bo slednjič   e smrt zbala  in  nihče več ne bo umrl.   Kaže na krepko postavo 80 letnega jubilarja, kateri gotovo ni rabil nikakeršnih čudovitih mazil, ne krogljic, ne kapljic, ampak se vedno držal gasla: živi zmerno, ter tudi dosegel zdrav iu vesel 80 let.   (Živahna pohvala.) Ako ie slednjič omenim, da je restavrater g. Trin-ker postregel s fino jedjo in pijačo, naj izrečem še prepričanje, da ostane ta večer vsem v prijetnem spominu. Dr. —i—.
— (Firma „A. Tschink el sinovi".) Sobotni Dunajski listi objavili so posamične vsote kipotekarnik dolgov Tschiukelnove firme. Od vs°h hipotekarnih dolgov v znesku 4,250.000 gld. imajo terjati:
Anglobauka ua Dunaji    ....     600.000 gld. Češko ptmljiškokreditno društvo   .      100 000 „ Čeaka eskomptna bauka ....     600.000 „
Češka hranilnica...... 181.000 „
Kreditni zavod na Dunaji    .   .   .      120.000 „
M. Gl&ssnerja sinovi v Lovosicu .	205.000	gld.
Kranjska eskomptna banka v Ljub-		
	250 000	■
Grofa Kaunit/a dediči.....	50000	n
Henrik KufhVr na Dunaji    .   . .	1,150.000	•
Hranilnica v L'tomericah	70 000	T)
Fran Preidl v Českej Kamnici . .	120 000	■
Scboller in Comp. ns Dunaji	68 000	■
TopliAka (Teplitz) hranilnica    . .	73.000	
Karol Thorsch v Pragi ....	100.000	1»
Avgust Tschinkel v PoŽunu .	67.000	B
Razni /.» olupki in nekatere hranil-		
nice v zneskih pod 50 000 gld.,		
	500 000	n
Razuu teh dolgov je še nekaj drugih, posebno v Lovosici in preko 500 000 gld. nepokritega dolga. Praški listi poročajo, da znaša Tscbinkelnova aktiva 7 in pasiva 5 milijonov; a nekateri Dunajski listi ugovarjiijo tej optimističnoj cenitvi aktiv ter trde, da se ceni pasiva na 5 milijonov m ravno toiiko tudi aktiva Vsekakor smo torej v svojem listu tedaj pravo zadeli, ko smo poročali o slabem stanji te firme. Kriza bo gotovo navstala kmalu, ker avstrijska deželna banka, kateia je hotela to firmo rešiti gro/.uega poloma, vsled nepovoljnega poročila svojega zastopnika, odvetnika dra. Buriana, ki se je natanko prepričal iz knjig o premoženji Tschinkel-novem, ni voljna posredovati in pomoči Tschinkel -novej firmi.
— (Tatvina.) Neznan tat, misleč si, mrzlo je, treba dobre obleke, ukral je včeraj izpred pro-dajalnice gospoda Čik-a na Starem trgu visečo suknjo.
— (Izpred porotnega sodišča.) Danes dopoludtie ;e bil pred poroto kmetski fant Nace Lauš, ki je v Litijskem okraji kmetskega fanta Franceta Kotar-ja, ko sta se snčala s kolom trikrat po glavi udaril. Kotar je vsled prizadetih ran umrl. Nace Lauš je bil obsojen na tri leta teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec.
— (Iz Le s kov c a) dne 29. novembra. Znani dobrotnik solskej mladini, g. Mihael Avsec, posestnik iu c. kr. poštar na Krškem daroval je ubogim otrokom Leskovške šole tisoč komadov različnih pisnih zvezkov. Za ta veliki in blagodušni dar izrekam mu tu v imenu obdarovane mladine naiiskrenejšo zahvalo. Naj bi blagi dobrotnik naiel mnogo posnemovalcev. Fran Medic, nadučitelj.
— (Ak. dr. „Slovenija na Duuajia) priredi 3. grudna redno sejo. Spored: 1 Prečitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Betilo. 4. Slučajnosti. Lokal: Hollrigl, Babennergeistr. 5. Začetek ob Va8 uri zvečer.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Konjice 1. decembra. Dr. Anton Prus danas naglo umrl.
Dunai 1. decembra. Pri žrebanji srečk z leta 1864 je prvi dobitek zadela serija 68 štev. 67.
Pariz 1. decembra. Ferry priporoča v okrožnici francoskim zastopnikom, naj vlastim naznanijo, da je kolera v Francoskej popolnem ponehala in naj prosijo, da se odstrani qua-rantaina.
Rim 30. novembra. Baklada na čast kralju in kraljici je proti 7. uri dospela na trg pred Kvirinaloni. Kraljeva obitelj prišla je na pomol (balkon) in ondu ostala pol ure mej navdušenimi klici neštevilnega občinstva.
Razne vesti.
* (Škof Itudigier j.) V 29. dnu m. m. po-polulne. ob tri četrt ua Štiri umrl je Fran Josip Rudigier §kof v Linci po dolg^ j in mučnei bolezni. Porodil se j' pokojnih v 6. dan aprila 1811 v Partbenenu na Predarlskem in bil v 19 decembra 1852 škofom imenovan. Pokojnik bil je jako vuet in energičeu bontelj za konservativna i.ačrla, prizadeval si je mnogo za katoliško vseučilišče v Solno-gradu iu poznat je bil kot bojevit nasprotnik u<ta-vaške liberalne stranke.
* (Vitez Fierlinger f.) 30. m. m. zjutraj umrl je na Dunaji po kratkej bolezni tajni sovetnik in predseduik upravnega sodišča dr. Juiii vitez Fierlinger.
* (Redarstvo na F raucos k e m.) Francoska ima 20.533 Žandarjev in 12.948 policijskih komisarjev in agentov. Ti imeli so lansko leto. kakor se razvidi iz uradnega izkazu, opraviti s l>< i;>0 protizakonitimi prestopki, ">G 333 prestopkov pa neao zasledili.
Eioterljne »ročke 29. novembra: Na Dunaji:    80,     31,     35,     34, 86. V Gradci:     82,     81,     43,     11, 56.
TijjJcI :
dne 30. novembra.
Pri Nloua i Leidenmiiller iz Kočevja. — Pleteršnik iz Kranjske gore.
Pri MwJl*f: Lcderer, Feilnascher z Dunaja. — Hlavaček iz Trata. — Thiimler, Menke z Dnnaja.
Meteorologično poročilo.
J	Čhs opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
> |7. zjutraj ■ ! 2. pop. gj  9. zvečer		729 81 mm. 727-74 mm. 727 12 mm.	+ 2 2° C + 6 2>C 4- 30"C	al. azh. al. azh. al. azh.	obl. obl. obl.	42-50niB. d. in an.
30. nov. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	727-80 m. 727-50 mm. 73265 mm.	-f 04 C + 10° C — 9*8*0	al. zah. brezv. brezv.	obl. jas. megla	0 00 mm.
Srednia temperatura obeh dnij je znašala -f- 3*8° in — 0-5°, za 20° nad iu 2T° pod normaiom.
XD"u.33.aosls:sL "borza (ine 1. decembra t I.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renti ........
Srebrna tenta .... ....
Zlata renta ... ....
fr „ marčna renta......
Akcije narodne bank-......
Kreditne akcije......
London . .....
Napol............
C. kr. ceki.ii . . .
Nemške marke
4% državne orećhe iz 1.           250 gld Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld 4"/0 avBtr. zlata renta, daska prosta. Odrska zlata renta 6°/0.....
Ani
n n ■        - tm ....
„     papirna renta 5°/n ... 5°/o štajerske zemljišč, od.ez. oblig. .
81 gld. 60			k
82	r	75	
104	n	35	m
96	n	85	9
872	9	—	
304	•	80	n
123	■	05	
	II	74«/,	n
	-	77	
60		10	
125		75	
174		25	
104		40	
123		90	_
95	—	60	M
90		50	
IGA		50	
Dunava reg. srečke 5° 0    .   .   100 gld. 117 gld
Zemlj. obč. »vatr. 4V,,0 zlati zast. listi . 122 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 .
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 .
Kreditne srečke......100 gld. 180 „
Rudolfove srečke ....         '"i 1s
Akcije anglo-avatr. banke . 120 , 105 , Trammway-dru*t. vel j.  170 gld. a. v. .213
25 kr. n
75 60
25 ,
25
Za sv. Miklavža
priporoča (773_i)
Ivan Foderl-ova fina pekar tja
raznovrstnega finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije.
Izurjeni dacarji
zmožni slovenskega jezika dobijo alužbo takoj ali pa ob Novem letu. — Pri pismenih ponudbah naj vsak naznani, kje je zdaj kaj dela in kdaj (v katerem času) sedanjo službo lahko zapusti, — potem se mu bo tudi pismeno naznanilo, ali bo v službo vzet ali ne. Podpisani ne povrne nikakih stroškov, ako prosilec službo doseže ali ne.
V Ljubljani 1. decembra 1884. (772—1)
Doli leva.
Ii Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V N0VM0RK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S"va.xrey", 4200 ton, okolu 12. dne decembra. Kaj u ta za potnike 20» gobi. — Vmesni krov 0O gold. Potniki naj se obrnejo na (771—1)
T- TEEKTJILE,
generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj  se   na Kini liano d» Ant. Poglaj»-n, generalnega agenta v Trstu.
Zobozdravnik Schvveiger
biva
v hotelu „pri Malici", II. nadstr., št. 23-24,
posluje vsak dan
od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne.
Cela zobovja in posamni zobje
izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navoditi amerikanske in nemške sestave. Pri nnvih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zabtevanje z vzdušnim tlakom.
Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter oementom.
Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Hertsta iz Hre-mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime in ob zobovnili straneh utrdi.
Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in ae le v take zob« vdevljc, koji so preslabi za zlato plombo. Comontna plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker se zobem jednaka barva prevarljivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah).
Vsak zobobOI se takoj zatre, boleče zobe plombira se šo le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem iu mnoga leta izkušenem navodu polnijo se i zobne korenine a isto tako po polnem gnjili zobje, če še tako bole, ne da bi je bilo treba izruvati, tako daje možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine.
Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja iu neprimerna zobovja se vsprejemljejo rado-voljno v pretvarjanje.
Ker se nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bom tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in solidnim dolom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam Še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in epravo sedanje moderne zobne umoteljnosti in tehniko po polnem preskrbljen, torej mi jo tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (7(58—2)
Udano podpisani slav. p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je začel točiti izvrstno
staro rumeno vino
$ graščaka g. K. Itudež-a in izvrstno
Puntigamsko salonsko pivo
a la I*1I«mhi.
Za obilen obisk se toplo priporoča
(761—3) Ivan Cesaric, restavrant. |
t
i
« i « i i i
! Priznanje!
^roti
tjoleoinam v glavi in želodci! 5
Gospodu lekarnarju TRNK0CZY-ju v Ljubljani, Mestni trg št. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kugljie^, škatljica po 91 kr., izredna dobro služile. Vroc: a, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tja napadajoča me mrzlica, si* mi nasledki zapre tj a in želodčnega katarja, ponehali so hvala I'... :u popolnem, ko sem uživala Vaše kri čistilne kugljice, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam vnovič prav Iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za l gld. 5 kr. še jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistil mh kugljic.
Pozdravljajo Vas, sem najudaiiejša (701—5) I,nei|a Kliber.
Vsak   zavoj   kri   čistilnih   kugljic lekarne Trnkovzv mora radi pristnosti  ua zavitku imeti naslednji uadpis.
»
S
I
\
» I I
VELIKA DENARNA LOTERIJA.
i
K., k. priv.
Blutreiflipngs-Pilleip
I Rolle I fl. 5 kr.
Versendet \vird nur eiue Rolle. C. kr. priv.
kri čistilne kroglic e
v ikatljab b. 21 kt.\ jeden zavoj \     ^2lS    >s (i «*katlj u,i  1 gkl-     kr. Etaž-pošdja se le jeden zavoj.
Diese ansgezeichneten Blutreinigungs-Pil-len >ind eeht and stets friseh zu hahen in der Einhorn-Apotheke dei Jul. v. Trnk6czy in Laibach, Ruthhausplat-s Nr. 4.
Jede Rolle muss der Kchtheit wegeu nebige eigen-hiindige Untersebrift trageu:
» I
500000
r^n. a x 1^
kot največji doltftek t loijsrerm-l«-in slina J i pouujn veliku od llaiu-Imi-Nke države znjnuieeua deuarua loterija.
Specijelno pa:
300000 200000 100000 1)0000 80000 70000 00000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 1 4 5 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Ykup<> 5O.S0O dobitkov in poleg t«*g» Jedna pr«'ui;j» pride v N«'d-m-.li razredih  ijotovo do odloi-itve.
1 prent	ii mark
1 dobit.	a mark
čk dobit.	a mark
1 dobit.	a mark
1 dobit	a mark
*> dobit.	a mark
1 dobit.	a mark
& dobit.	a mark
1 dobit.	.i mark
0 dobit.	a mark
O d .bit.	a mark
2() dobit.	;'i mark
56 dobit.	a mark
10 6 dobit.	a mark
253 dobit.	a mark
(> dobit.	a mark
•JLO dobit.	a mark
1030 dobit.	a mark
29020 aobi«.	a m a k
194Gli dobu.	a mark
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 ttrećk, od katerih se bode 50.500 snel*, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačaiije dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkeija iu vse podjetje nadzoruje država.
Poiebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v seiiiuili razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na S0.00O, v petem na 00.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na .'{00.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena obema, nodpittaniuia Irgovtikiiua bišuuia in vsak, kdor jih hoče kup ti, naj se neposredno na nje obrne.
Oastiti naročevalci Be prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštuej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda, katero bode lO. lil 11. decembra, velja
1 cela originalna »r«»č*<.a av. v. gld. 9,30,
1 polOVJoa oriuJiMliie MVCČliC »v. v. gld. 1.75. 1 četrtina   ortg/lnalii? *r«»čl4«? nv. v gld —.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, č.=s žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi VSJtk udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, kateri raz'očno navaja Številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko l)i kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ug.Jal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogočo vsa naročila skrbne* izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
10. decembrom 1884
doposlati direktno ua |eduega podpisanih glavnik lote-rljskili bureau.
M. STEIN,
HAlVlIIUIttt. lEAUlKUKGt.
Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno.
Vsak ima pri nas to prednost, 'la dobi originalne srečke neposredno brez vsaeega posredovanji manjših prodajalcev, poleni (bibi no le v najkrajšem času po srcekanji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih dopo.shmo, temveč tudi originalne Brefike vsrlej po načrtu določenih eenali brez vsaeega pribiika. (7ćJf> —8)
VALENTIN & C,
-zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ur
Lantuina iu tiak „Narodne Titikaruo".
522843
3962