LETO XIV., ŠTEV. 165
SLOVENSKI
izdaja CaMjpisoo-ialožniško podjetje šZLil *;>n» tisk« — Direktor« Rodi janhnba — Odgovorni uredniki Sergej VoŠojak — Tiska (in* karna »Slovenskega poročevalca« - Uredništvo: Ljubljana. TuniSi-čeva ulica 5, telefon 23-522 'do 23-526 - Uprava: Ljubljana, Čopova ol 30-111. telefon 22 575 in 22-621	- Oglasni .oddelek: Ljubljana,
Kardeljeva ul. 5 telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20 463. ta zunanje 21 S32 - Poštni predal 29 - Tekoči eačnn Narodne banke 601 »T«-t63 — Mesečna naročnina 200 din
Prva Izdaja
Cena 10 <3a
Romunija še vedno
Beograd, 14. julija. Tanjug je zvedel, da je poslal državni sekretariat za zunanje zadeve preko jugoslovanskega veleposlaništva v Bukarešti ponovno romunskemu ministrstvu za zunanje zadeve nofo, v kateri zahteva vrnitev devetih jugoslovanskih otrok, katerih usoda je že trj leta negotova. Kakor znano, se je 19. junija 1950 devet jugoslovanskih otrok, učencev tečaja za gostinstvo in turizem v Beli Crkvi, sprehajalo v neposredni okolici mesta in nehote zašlo na romunsko ozemlje. Brez vsakega opomina so romunski graničarji prijeli te otroke in jih odpeljali v smeri vasi Lugovat.
Zaradi tega nezaslišanega ravnanja romunskih oblasti do jugoslovanskih otrok je ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ poslalo doslej že več not romun. ministrstvu za zunanje zadeve in zahtevalo, da se ti otroci vrnejo njhovim staršem v Jugoslaviji. Prva nota je bila poslana Hi), julija 1950, druga dne
5.	septembra 1950, tretja 11. decembra 1950, 6. februarja 1951 pa je odpravnik poslov FLRJ v Bukarešti obiskal romunsko zunanje ministrstvo in zahteval, naj ustreže ponovnim jugoslovanskim zahtevam. Ob tej priliki je zastopnik romunskega m nistrstva izjavil, da mu ni znano, kako je s to zadevo ter obljubil, da bo poslal naknadno obvestilo.
Ker pa še vse do danes romunske oblasti niso vrnile ju-
protizakonito zadržuje jugoslovanske otroke
Nova nota sekretariata za zunanje zadeve romunski vladi — Veliko ogorčenje v vsej jugoslovanski javnosti
goslovanskih otrok njihovim staršem, niti niso odgovorile na številne jugoslovanske zahteve in intervencije, je državni sekretariat za zunanje zadeve ponovno poslal romunskemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri poudarja, da je »nezakonito zadrževanje jugoslov. otrok v popolnem nasprotju z osnovnimi načel; mednarodnega prava, še posebno pa z načeli humanosti, ki jih spoštujejo vse kulturne in civilizirane države na svetu.«
Veleposlaništvo FLRJ po nalogu državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ — poudarja nota dalje — ponovno kategorično zahteva od ministrstva za zunanje zadeve Romunije, naj izda potrebne ukrepe in stori vse kar je mogoče, da bodo jugoslovanski otroci, kj so že tri leta v Romuniji, nasilno ločeni od svojih staršev, brez zavlačevanja vrnjeni svojim družinam v Jugoslaviji.
Ravnanje romunskih oblasti z
jugoslovanskim-, otroci je naletelo na zelo ostro obsodbo v jugoslovanski javnosti, ki z gnusom obsoja tako nečloveško rav. nanje. Dejstvo, da gre romunska vlada molče preko vseh zahtev po vrnitvi jugoslovanskih otrok, dokazuje, da se je romunska vlada strinjala in se še vedno strinja z ravnanjem svojih nižjih organov, ki so pred več kot tremi leti nasilno odvedli jugoslovanske otroke. Zato je romunska vlada v polm meri odgovorna za nezakonito zadrževanje jugoslov. otrok, ki je izzvalo toliko ogorčenja v jugoslovanski javnosti.
Osvobodilna fronta STO predsedniku Titn
Zavzemati je «a pravice Slovencev in vsega delovnega ljudstva STO je naletelo na močan odmev pri vsem demokratičnem prebivalstvu
dov in predsednika republike osebno za pravice Slovencev in pravice vsega delovnega ljudstva STO naletelo na močan odmev pri vsem demokratičnem prebivalstvu tega ozemlja.
»Vse vaše zavzemanje«, se
Beograd, 14. julija. Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel z množičnega sestanka elanov Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO pismo, v katerem poudarjajo, da ie zavzemanje jugoslovanskih naro-
Nova Italijanska vlada in razcepljena vladna stranka
lie Gasperi pri p like — Nova vlad parlamentu in s
Rim, 14. julija (Tanjug); Danes je D= Gasperi obiskal predsednika republike Einaudija, da bi mu poročal o sestavitvi nove vlade. Končna razdelitev re-soro v v novem ministrskem svetu bo objavljena nocoj. Nesoglasjem, ki so se pojavila v času vladne krize v vrstah kršč.ar.skodemokratskih zaveznikov, so se v zadnjih dneh pridružila še nesoglasja v sami vladni stranki. Kakor kaže, je bilo mnogo več pretendentov na ministrske stolčke, kakor pa je bilo ministrstev. Nesoglasja, ki jih je izzvala ta okoliščina, so v političnih krofih slutili, vendar pa so prišla v javnost šele danes.
Krščansko - demokratski list
retlsedniku repub-a se bo predstavila enatu v ponedeljek
stižne vzroke v krščansko-demo-kratski stranki«.
Kakor kaže, je sestavitev homogene krščansko - demokratske stranke izzvala še hujša notranja nasprotja, kakor jih je izzval že volilni neuspeh, ki je ustvaril dve struji v vladni stranki. V nacionalnem svetu stranke se sedaj nadaljuje boj za ministrska mesta. To še bolj otežkoča položaj nove vlade, ki, kakor kaže. ne bo imela^za seboj niti enotnosti lastne stranke.
Tej težavi vlade se je davi pridružila še druga, ki prihaja od socialnih demokratov. Vodstvo Saragatove stranke se je davi sestalo, da bi proučilo
sklep nacionalnega sveta, ki je poudaril da socialno-demokratski poslanci »ne bodo glasovali v korist vlade«. Vodstvo je ta sklep tolmačilo kot obveznost za poslance, ki jim je poleg abstinence dovojeno tudi glasovanje proti vladi. Ker je nova vlada računala na abstinenco vseh socialnodemokratskih poslancev, ji bo ta sklep v parlamentu tembolj otežkočil položaj, ker bo vsaj nekaj sociano-demokratskih poslancev gotovo izkoristilo to dovoljenje stranke in glasovalo proti vladi.
V takem položaju se bo De Gasperi predstavil z novo vlado in programom skupščini in senatu v ponedeljek. Ze prvo glasovanje, ki bo menda v torek, bo pokazalo, kolikšen korak lahko naredi nova vlada s svojimi steklenimi nogami.
poudarja v pismu, »in zavzemanje jugoslovanskih narodov za nacionalne pravice Slovencev in pravice delovnega ljudstva Trsta, za ohranitev svobodnega tržaškega ozemlja z vsemi jamstvi za njegov uspešen razvoj, za prijateljsko skupno življenje ljudstva, ki tu živi, vse vaše izjave in izjave jugoslovanskih državnikov v tem smislu, so naletele na močan odmev pri celokupnem demokratičnem prebivalstvu tega ozemlja. Vse te izjave, vsa ta prizadevanja slone na dejanskih in resničnih dejstvih ter upravičenih težnjah našega ljudstva.
Ob tej priliki odločno obsojamo nekulturni izpad šovinističnih tržaških svetnikov proti predstavnikom Jugoslavije, ki so obiskali tržaški velesejem ter nedostojne žalitve teh predstavnikov na seji tržaškega občinskega sveta dne 2. julija t. 1.
Z našega množičnega sestanka vam pošiljamo našo iskreno zahvalo in borbene pozdrave.«
Francoski narodni praznik
Pariz, 14. julija (Tanjug); Ob proslavi francoskega narodnega praznika, 14. julija je bila danes v Parizu na Elizejskih poljanah velika vojaška parada, v kateri so sodelovale čete vseh rodov vojske kaikor tudi kolonialne čete. Paradi so prisostvovali predsednik republike Vincent Auriol, predsednik vlade Joseph Laniel s člani vlade ter drugimi političnimi in vojaškimi osebnostmi in člani diplomatskega zbora ter vojaški odposlanci vseh držav, ki so akreditirani v Parizu. Po vojaški paradi je predsednik Auriol priredil sprejem, ki so se ga udeležili člani vlade in diplomatskega zbora.
Kompromisni predlog o konferenci štirih
Sestanek šefov vlad ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR naj bo šele po volitvah v Nemčiji
»Momento« napada v uvodniku De Gaspenje kot odgovornega za nepotrebni birokratizem, ki je zavladal v Italiji, in za težak gospodarski položaj, ki ga je povzročila vlada, ker ni spreje-ja zakonov, določenih v ustavi. »Momento« poudarja, da so za rešitev teh problemov potrebni drugi ljudje v vladi in drug vladni program.
Tuji opazovalci ocenjujejo ta članek kot reakcijo krščansko-demokratske levice na sestav vlade, v katero ni vključenih dovolj novih ljudi iz leve struje stranke.
Spor v krščansko-demokratski stranki odkriva tudi sam De Ga-sperijev »Messaggero«, ki v današnjem uvodniku poudarja, da se naloga predsednika vlade ne »izčrpava v mejah stranke«, da mora vlada v tem težkem položaju služiti vsej državi in da je zato treba »zavrniti zahteve posameznikov, zahteve raznih struj, ideološke kaprice in pre-
Trst, 14. julija (Tanjug). Neka tržaška sindikalna organizacija je danes javno sporočila, da v Trstu obstoja in deluje vojaška ustanova, ki je podrejena italijanskemu obrambnemu ministrstvu. Sporočilo je izdala tržaška organizacija sindikata nameščencev italijanskega obrambnega ministrstva v zvezi z nekimi dozdevnimi trditvami »neodgovornih elementov«, da ti nameščenci ne bodo dobili istih ugodnosti, kakor jih uživajo drugi nameščenci obrambnega ministrstva v Italiji. V sporočilu, ki ga je danes objavil iredentistični tisk, je rečeno, da $o »neodgovorni elementi« raa-
VVashington, 14. jul. (UP). Ministri za zunanje zadeve treh zahodnih velesil so se sporazumeli danes o sklicanju konference zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije, ZDA in ZSSR. Ta konferenca naj bi bila jeseni po splošnih volitvah v Zahodni Nemčiji in posvečena naj bi bila problemom Nemčije in Avstrije. Po tej konferenci naj bi šele bila, po mišljenju predlagateljev, konferenca šefov vlad oda, zsüh, Velike Britanije m Francije.
Vladam Velike Britanije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije je bil že poslan ta predlog mini-
širili vest, da obrambno ministrstvo ne bo izplačalo izrednih dodatkov uslužbencem vojaških ustanov, ki so v Trstu, vendar pa ni točno navedeno, za katere ustanove gre.
V tej zvezi se je dopisnik Tanjuga v Trstu danes obrnil na tiskovni oddelek zavezniške vojaške uprave, vendar ni mogel dobiti nikakršnih podrobnejših obvestil, katera italijanska »vojaška ustanova« v Trstu obstoja in dela. »Mi o tem ne vemo ničesar«, je izjavil predstavnik tiskovnega oddelka ter dodal, da meni, da celo »v zavezniški vojaški upeavi nihče o tem mčeear ac	.....
strov za zunanje zadeve in pričakujejo, da bodo odgovori teh vlad dospeli še danes, ko bo zadnja seja konference treh zunanjih ministrov v Washingtons
Načrt in predlog zunanjih ministrov treh zahodnih velesil je kompromis med predlogom predsednika britanske vlade Churchilla o sestanku predstavnikov štirih velesil in želja ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, naj se razgovori s sovjetskimi predstavniki polagoma pripravijo. Predlog ustreza tudi željam Francije, ki jib je na washing-tonski konferenci razložil francoski zunanji minister Bidault.
Bonn, 14. jul. (Tanjug). Sef političnega oddelka zahodnonem-škega ministrstva za zunanje zadeve Blanckenhorn j»1 davi odpotoval v Washington in uradno je bilo sporočeno, da je namen njegovega potovanja v ZDA, da izrazi hvaležnost zahodnonemške vlade predsedniku ZDA Eisen-howerju za njegovo veliko zanimanje za razmere v sovjetski coni Nemčije in za pomoč, ki so jo ZDA namenile prebivalstvu te cone. V dobro obveščenih krogih pa menijo, da je to potovanje tudi v zvezi z washingtonsko konferenco, zlasti kar se tiče na-meravaniega sestanka predstavnikov štirih velesil. Zahodnonem-ška vlada je za tak sestanek ob pogoju, da dobi prej zagotovilo združitve Nemčije in zahodno-nemška vla^a bi bila tudi zado-
selna. fe	iti.
rih še pred volitvami v Nemčiji.
Kakor javlja agencija France Presse, bo danes popoldne sestavljen tekst poročila treh zunanjih ministrov v Washingtonu in da bo v okviru tega poročila tudi deklaracija treh zahodnih velesil o konferenci štirih. Agencija naglasa, da je dobila konferenca v Washingtonu poseben pomen zaradi padca Berije, zaradi sporazuma med Robertsonom in Sing Man Rijem ter zaradi dogodkov v Egiptu. Kot posebno presenečenje označuje .agencija, da je zunanji minister ZDA Dulles pristal na sklicanje konference štirih, kar je v zvezi s stališčem zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja, ki poudarja, da je zaradi združitve Nemčije nujno potreben kontakt vseh štirih velesil, ki so okupirale Nemčijo.
Dobrivoje Vidic
jugoslovanski veleposlanik v ZSSR
Beograd, 14. jul. (Tanjug). — Sovjetski odpravnik poslov v Beogradu Grigorij Prokupjevič Snjukov je obvestil državni sekretariat za zunanje zadeve, da je njegova vlada dala agreman za novega veleposlanika FLRJ v Sovjetski zvezi. Za novega jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi je bil imenovan Dobrivoje Vidič, dosedanji veleposlanik FLRJ v Burmi. Veleposlanik Vidič je bil na tem mestu od decembra lani, prej pa od julija 1951 pooblaščeni minister in svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu. Pred svojim odhodom v Burmo je služboval nekaj časa v minisrstvu za zunanje zadeve FLRJ v Beo? Silili.
italijanska vojaška ustanova v Trstu
Pred gospodarsko razstavo Gorenjske
Tri zbornice bodo sejem — »Planika »Iskri«.
Kranj, ki je imel pred 22 leti komaj 6268 prebivalcevt je danes eno izmed najpomembnejših slovenskih industrijskih mest. Kako se je v zadnjih letih razvijala industrijska in obrtniška delavnost, nam priča dejstvo, da je danes v Kranju že nad 11.400 zavarovancev socialnega zavarovanja. Od zadnjega ljudskega štetja v letu 1948, ko je imel Kranj okoli
15.000	prebivalcev, se je prebivalstvo še povečalo, in sicer na okoli 17.760 prebivalcev.
Kranj se nam bo tudi letos predstavil s svojo industrijo in obrtjo. Se več. Kot središče Gorenjske nam bo prikazal malodane celotno gospodarsko dejavnost tega dela naša domovine. Od 31. julija do 10. avgusta bo v Kranju Gorenjski sejem. Prirejajo ga trgovinska, obrtna in gostinska zbornica v sodelovanju s sorodnimi ustanovami iz Radovljice Pokro. viteljstvo nad sejmom so prevzeli: predsednika OLO Kranja in Radovljice tov. Miran Koš-melj in Milan Kristan ter predsednik mestna občine v Kranju tov. Vinko Hafner. Kakor obetajo prireditelji, se bo uvrstil letošnji Gorenjski sejem med največje gospodarske sejme v Sloveniji. Medtem ko so imeli nu lanskem sejmu razstavljalci le okoli 1300 kvadr. metrov razstavnega prostora, ga bodo imeli letos okoli 10.000 kvadratnih metrov. Razen podjetij iz kranjskega in radovljiškega okraja bodo na Gorenjskem sejmu sodelovala tudi podjetja iz Ljubljane in okolice. Po sedanjih podatkih bo razstavljalo 40 podjetij lesne stroke, 37 usnjarske, 21 kovinske in 20 tekstilne stroke. Razen tega bodo •razstavljala številna obrtna podjetju in trgovine. Na Gorenjskem sejmu bo posebna razstava kmetijskih strojev,
Grški minister Markezinis v Londonu
London, 14. jul. (Reuter). Grški minister za koordinacijo Markezinis je začel svojo ekonomsko misijo v Veliki Britaniji z razpravo o gospodarski situaciji v Grčiji, ki jo je imel z guvernerjem angleške banke Camero-nom Oboltom. Grški minister je guvernerju razložil razne načrte grške vlade glede industrializacije države, kajti namen njegovega obiska je ugotoviti možnosti za investiranje britanskega kapitala v industrijske in kmetijske projekte, ki so pripravljeni v Grčiji. Jutri bo imel grški minister razgovore z britanskim finančnim ministrom in vršilcem dolžnosti predsednika vlade But-lerjem.
Eden se vrača v London
London, 14. jul. (Tanjug). Dar nes je bilo uradno sporočeno, da se bo britanski zunanji minister Anthony Eden vrnil v Veliko Britanijo 26. julija. Po zadnjih poM»čilih se njegovo zdravje stalno boljša, vendar mu bo po njegovi vrnitvi potreben daljši počitek. Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da še ni znano, kdaj bo Eiden pre-mei ra* dolžnosti.
priredile Gorenjski « — Proizvodnja v
dalje posebna razstava o turizmu in komunalnih delih. Seveda ne bo manjkalo tudi obveznih stojnic in zabavnega prostora. Med Gorenjskim sejmom bo tudi prvo republiško tekmovanje izložbenih aranžerjev Slovenije, za katero so razpisane nagrade v znesku 175.000 din.
V dneh Gorenjskega sejma bodo v Kranju praznovali še drug pomemben praznik Na
svoji zadnji seji je sprejel ljudski odbor mestne občine Kranj predlog mestnega odbora Zveze borcev, da se proglasi 1. avgust Za občinski praznik.
Kranj je postal zadnje mesece neprimerno živahnejši, kakor je bil pred kratkim. Delovni kolektiv nove tovarne čevljev »Planika« se pripravlja na slovesno otvoritev tovarne, ki bo 2. avgusta, se pravi prve dni Gorenjskega sejma. V novi tovarni že delajo čevljarji iz vseh kranjskih čevljarskih podjetij in tudi čevljarji iz ljubljanskega podjetja »Obutev«.
Veliko zanimanje je v Kranja tudi za izdelke, ki jih bo prikazala na sejmu tovarna »I** kra«. Kakor je znano, se j« njen delovni kolektiv lotil r zadnjem času proizvodnje telefonskih central. Doslej so jih izdelali že 150. »Iskra« je prav pred kratkim dala v prodajo tudi prvo serijo kinoprojektorjev za ozki filmski trak. Z« ta mesec bodo začeli v »Iskri« serijsko izdelovati še en nov izdelek: diname za kolesa, ki delajo kolesarjem zlasti ponoči toliko preglavic in skrbi.
V Kranju tudi mladi rod ne drži križem rok. Kranjsko Akademsko društvo prireja ta mesec tako imenovani »Tabor svobodnega dela«. Sodelujejo študentje iz Sarajeva in nekaterih inozemskih univerz iz Danske, Holandske in Nemčije. Namen te akcije ni samo fizično delo, marveč tudi medsebojno spoznavanje in tolmačenje naše socialistične stvarnosti tujim študentom. Brigada dela na gradbišču novega Zdravstvenega doma ob Bolniški cesti, nedelje pa izkorišča za izlete. Kranjski študenti so ctali s to pobudo dober zgled.
Brazilski tisk o Jugoslaviji
Rio de Janeiro, 14. jul- (Tanjug). Več biazilskih listov je objavilo v zadnjem času članke, posvečene jugoslovanski notranji in zunanji politiki. Dnevni list »Diao Corioca« razlaga v nekem komentarju vsebino in smisel ustavne reforme, izvedene v Jugoslaviji. List med drugim piše: »Približno že 5 mesecev ni več v Jugoslaviji ne ministrov, ne prezidija. Zamenjani so z novim: demokratskimi usta. novami, o katerih so prejšnja revolucionarna pokolenja mogla samo sanjati«. List zatem izčrpno razlaga spremembe, izvedene v jugoslovanski ustavi, vlogo narodne skupščine in funkcioniranje zveznega izvršnega sveta.
Socialistični stranki blizu sto. ječ »O Populär« je objavil v celoti članek »Mednarodne politike« pod naslovom »Jugoslavija
Avstrijski poslanik v FLRJ odpotoval v Beograd
Dunaj, 14. julija (Tanjug). Avstrijski pooblaščeni minister in poslanik v FLRJ g. dr. Walter Wodak je danes popoldne z Dunaja odpotoval v Beograd. Na železniško postajo ga je spremljal jugoslovanski poslanik v Avstriji Dragomič Vučinič.
Novi sovjetski ministri težke industrije
Moskva, 14. jul. (Reuter). Poročajo, da je bil za novega sovjetskega ministra težke industrije 4n transportnih stio-jev postavljen Ivan Isidorovič Nosenko, bivši pomočnik ministra za ladjedelništvo. Nosenko, ki je tudi kandidat za člana CK KP Sovjetske zveze, je na tem položaju zamenjal Vje-koslava Mališeva, bivšega podpredsednika sovjetske vlade. Vest o imenovanju Nosenka je bila objavljena prvič včeraj v poročilu lista »Večemaja Moskva« o nekem množičnem mitingu, na katerem je Nosenko,, kot minister težke industrije oh&odii delo Lavrentija Berije.
in nove poteze Moskve«. Eden vodilnih listov v San Paolu j« objavil članek pod naslovom »Razlika med Jugoslavijo in ZSSR«, v katerem poudarja globoke razlike med zunanjo politiko in notranjim sistemom obeh držav. V članku prav tako razlaga sistem delavske sa-mouprave in ustavno reformo v Jugoslaviji.
Sindikalni voditelj Deakin napada KP Anglije
London, 14. julija (Tanjug). Generalni sekretar sindikata britanskih transportnih delavcev Arthur Deakin je ostro napadel sindikalne funkcionarje, ki pripadajo britanski komunistični partiji zaradi poskusov, da bi se vrinili v izvršilni svet tega sindikata ter si pridobili kontrolo v sindikalni zvezi. Deakin je govoril na konferenci sindikata transportnih in splošnih delavcev, ki je najmočnejša sindikalna organizacija v Veliki Britaniji in ima okoli 1,300.000 članov. Deakin je tudi poudaril, da hočejo člani komunistične partije razbiti Trade-unione in jih izkoristiti za svoje cilje. S tem napadom na britanske koiminformovce je Deakin odgo. voril na zahtevo nekaterih delegatov konference, naj se prouči resolucija, ki zahteva revizijo nekaterih sindikalnih pravil, po katerih člani KP Anglije ne smejo biti sindikalni funkcionarji.
Jubilejno šahovsko prvenstvo Slovenije
V	XU), kolu so bili včeraj doseženi ti-le rezultati:
Puc : Šiška remi Gabrovšek : Preinfalk 0:1 Vavpetič : Levačič prekinjeno v boljšem položaju za belega Vidmar : Kržišnik remi Krivec : Pirc 0:1 Izvekov : Guze' 1:0 Germek : Kočevar prekinjeno *— bel: ima 1 kmeta več Slkošek : GroSf-k remi Prekinlena nartiia Iz Xn. kola S ške : Sikošek 1:0.
V	vodstvu ie Pirc z 10 točkami pred Germekom 9*6(1). inž. Vidmarjem 9. Kržišnikom 814. Gro*. kom 8 itd.
Centralni odbor sindikata gradbenih Strah pred resnico
delavcev je obsodil ravnanje Združenja
gradbenih podietij m industrije gradbenega materiala glede uredbe o davku na sklad plač
Beograd, 14. julija. Predsedstvo centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev in uslužbencev je razpravljalo danes o sprememb: uredbe o dav. ku na plačni sklad ter je obsodilo nepravilno ravnanje zdru žen j a gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala Slovenije.
To združenje je po razpravah v »ndikatih o pripombah k uradbi o di-vku na sklad plač poslalo p>üno centralnemu odboru sir/Iikata gradbenih delav. cev, zysznemu izvršnemu svetu in ^ nekaterim drugim foru-ir^sm, trdeč, da je nemogoče izdajat: to uredbo ter da bi jo bilo treba spremeniti. Ena izmed glavnih zahtev združenja je bila, naj se stavbarstvo uvrsti v one veje, katerih podjetja se v smislu uredbe z odobritvijo sveta proizvajalcev lahko za posamezne kategorije težkih del oproste davka na plačni sklad do 15% iznad neobdavčenega povprečja plač. Zahtevalo je tudi, naj se ne obdavčijo izdatki aa dnevnice, službena potovanja, terenski dodatek za nekvalificirane delavce in za odškodnino, ki se izplačuje za preseli. odkritju spomenika Borisu Kidriču se je prijavilo že na tisoče ljudi
Delova; kolektiv steklarne »Borisa Kidriča, v Rogaški Slatin; se že dlje časa mar!ji%’o pripravlja na odkritje prvega spomenika njihovega rojaka, pokojnega Borisa Kidriča Slavnostni program bo začel že v soboto 18. t. m., odkritje spomenika pa bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne.
Prireditelju je uspelo organizirati tudi več posebnih vlakov z vse bližnje ter daljnje okolice. Veliko število udeležencev okoli 4000, so prijavili iz Zagreba. V celjski okolici so doslej zbrali že okoli 7000 prijav-ljencev. Na to slavnost bodo prišli tudi člani delovnih kolektivov iz Maribora, Celja, Zasavja td.	M. B.
Gospa Roosevelt v Dubrovniku
Dubrovnik, 14. jul. (Tanjug). Včeraj je prispela z avtomobilom iz Kotora v Dubrovnik ga. Eleonora Roosevelt. Po ooi-sku Beograda je obiskala že Bosno m Hercegovino ter Črno goro. Včeraj in danes si je razgledovala zan mivosti Dubrov. nika in dubrovniško okolico V Dubrovniku bo ostala še 2 dn.. nato pa bo z letaiom odpotovala v Zagreb.
Ankarski sporazum registriran pri OZN
Beograd, 14. julija. Jugopres poroča, da je jugoslovanska vlada po odpravniku stalne komisije FLRJ pri OZN D juri Nin-čiču predložila v registracijo ankarski sporazum, sklenjen
28.	februarja 1953 med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Pogajanja o uporabi britanskega dela tristranske pomoči
Beograd, 14. julija. Kakor po. roča Jugopres, se vodijo med državnim sekretariatom za zunanje zadeve in britanskim veleposlaništvom v Beogradu pogajanja o uporab: ostanka britanskega dela ekonomske pomoči za leto 1952-53 v znesku
1,800.000	funtov in o uporabi 3 milijone funtov britanske pomoči za ekonomsko leto 1953 54. Jugoslovanska vlada predlaga, naj bi se ta sredstva uporabila pretežno za povečanje proizvodnje v kmetijstvu, dalje za nakup volne, farmacevtskih surovin ;n zdravil ter za pospeševanje predelovalne industrije, predvsem klavnic in hladilnic za meso.
Priprave za ratifikacijo djerdapskega sporazuma
Beograd, 14. julija. Jugopres poroča, da so v teku priprave
za ratifikacijo jugoslovansko, romunskega sporazuma o djer-dapski rečni upravi, ki je bil sklenjen 31. maja 1953 v Oršavi in Teki. Po tem sporazumu se ustanov: posebna rečna uprava, v kateri bosta enakomerno zastopani Jugoslavija in Romunija.
Društvo gozdarjev
in gozdnih manipulantov
Srbije
Beograd, 14 Julija. V Beogradu bo 19- julija ustanovna skupščina društva gozdarsko-tebničnega pomožnega osebja Srbije. V tem društvu se bodo združili gozdarji n gozdni ma. nioulanti. Skupščine se bo ude. ležilo okrog 100 delegatov, ki fcodo zastopali 2000 gozdarjev in gozdnih manipulantov Na dnev. nem redu je med dru^m tudi referat o sedanjem položaju gozdarsko - tehnične pomožne službe in o tem. kaUna naj bi bila.
ganje norm in v akordu.
Združenje gradbenih podjet-j m industrije gradbenega materiala Siovemje je sprejelo tud: povsem neupravičen sklep, d3 se pri gradDemh podjetj h m v industriji gradbenega materiala ukine delo po normah in v akordu, da se nadalje ukinejo terenske doklade, vsako nadur no delo (znano pa je, da so že po naravi posla v gradbeništvu delavno mesta, kjer se mora de lati preko delovnega časa) ter
vsj denarni prejemki za ločeno življenje.
Združenje trdi, da so podjetja prisiljena ukm-ti te denarne prejemke, češ da sicer ne b: mogla izvajati uredoe o davku na sklad plač. V resnici pa jim gre za to, da bi s tem doka zali domnevno ne zvedljivost te uredbe
Po izjavi predstavnika republiškega odbora sindikata grad beruh delavcev Slovenije so ne katera podjetja zavrnila sklep
združenja, druga pa so ta sklep že takoj v začetku prenehala izvajat , ker so uvidela, da to nima nobenega smisla in da povzroča samo nazadovanje storilnosti dela.
Na :eji predsedstva centralnega odbora sndikata gradbenih delavcev je bilo poudarjeno, da se je vse to dogajalo mimo vo lje in vednosti delovn h kolek tivov m organov delavskega upravljanja v gradbeništvu Slovenije.
Padec prometa v tržaški luki
Trst, 14. Julija (Tanjug). Po podatkih, ki so bili tu objavljeni, je bil v prvih šestih me-secih letos promet blaga skozi javna skladišča v tržaškem pr ■ stanišču za nad 480.000 ton manjši kakor prvih šest mese-

cev lani, ko je znašal skoraj 1,486 000 ion Promet je padel zaradi zmanjšanja dotoka premoga, rud in žita kakor tud: zaradi zmanjšanega prometa z lesom.
Kakor poudarjajo tržaški go-
... a	-o-' .-

t--- . -v ’^'3^ ' ^
«H
mm
Viera] dopoldne Je prispel v Ljubljano vodja gibanja ttallJanških delavcev Valdn Magnani. Na ljubljanski železniški postaji so ga pozdravili predstavniki Socialističae zveze delovnega* ljudstva Slovenije.
Sklepi odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta
Beograd, 14. julija. Odbor za gospodarstvo je določil, da morajo v bodoče gospodarske in družbene organizacije ter državni organi obvezno prijaviti Narodni banki vse posle, ki se nanašajo na kreditne odnosa 9 tujino, predno jih dokončno sklenejo. Ce Narodna banka v desetih dneh ne ugovarja, se smatra, da nima nikakib pripomb glade sklenitve teh poslov. Po istem odloku so omenjene organizacije in organi dolžni, da konec vsakega tromesečja dostavijo Narodni banki stanje svojih dolgov iz kreditnih odnosov s tujino.
Zvezna uprava za zaščito rastlin je razglasila področja, na katerih se bodo letos izva-
jali ukrepi, ki so določeni sr uredbi o zdravstvenem pregledu sadja v notranjem prometu in sadja, ki je namenjen za izvoz. Gre za področja, ki so okužena 8 kaparjem.
Od dneva, ko bo v »Uradnem listu« objavljen odlok odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta, bodo tobačne tovarne, trgovska podjetja in os. tale gospodarska organizacije prodajale kolekcije cigaret po cenah ki se bodo ravnale po pogojih trga Odbor je določil samo to, da mora kolekcija vsebovati najmanj 80 komadov raznih kvalitetnih cigaret. Dosedanja enotna cena teh cigaret je bila 500 din.
Katoliški duhovniki, člani CM D, so slovesno proslavili Dan vsfa e
Duhovniki, člani CMD, bodo vztrajali na svoji poti — P ozdravita brzojavka maršalu Titu
Celje, 14. julija. Dopoldne je pokrajinski odbor katoliških duhovnikov, članov CMD, priredil v vrtni dvoran hotela »Evropa« v Celju slavnostno proslavo Dneva vstaje ter praznika CMD. Poleg več kot 50 članov pokrajinskega odbora CMD za okraj Celje sta se te slavnosti mod drugimi gosti udeležila tud' sekretar verske komisije Jože Lampret in član okrajnega odbora SZDL Celje-okolica Rajer.
O pomenu oborožene vstaje in njenih uspehih je govoril dr. Uranjek, ki je med drugim poudaril tudi to, da bodo katoliški duhovniki, član:	CMD,
vztrajali na dosedanji poti, pa
Desetkratno povečanje izvoza hrvaške strojne industrije
Zagreb, 14 julija. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so strojne tovarne iz Hrvatske izvozile na tuja tržišča proizvode v vrednosti 500 000 dolarjev, kar je desetkrat več kot v istem razdobju lanskega leta. Največ izdelkov, predvsem kmetijskih strojev, instalacijskega materiala, kablov elektrod itd. je bilo izvoženo v Turčijo, Grčijo, Sirijo, Libanon in nekatere druge države Bližnjega vzhoda. Strokovnjaki podjetja »Ferimport« v Zagrebu, ki posreduje izvoz, smatrajo, da bo obisk naše gospodarske delegacije v Egiptu. Siriji, Libanonu. Abesiniji in drugih državah prispeval k nadaljnjemu povečanju izvoza v to dežele.
čeprav jih nekateri tožarijo v Vatikanu. Svoje vernike bodo še nadalje učili ljubiti domovino ter pridobitve narodnoosvobodilne borbe.
Zbrani duhovniki so poslali s proslave pozdravno brzojavko maršalu Titu. v kateri mu vnovič izražajo svojo vdanost in hkrat: sporočajo, da se bodo po proslavi odpeljali v njegov rojstni kraj.
Ostali spored proslave so izpopolnile recitacije in pevski oktet, ki je pod vodstvom tov. MiheTča z izbranim programom partizanskih pesmi nadvse ugodno presenetil.	mb.
Sindikalna delegacija bo obiskala Zahodno Nemčij'o
Beograd, 14. julija. Delegacija, sestavljena iz zastopnikov jugoslovanskih sindikatov komunnl-cev, pomorščakov, prometnih delavcev zdravstvenih delavcev in državnih uslužbencev, bo odpotovala nocoj v Zapadno Nemčijo. kjer bo gost sind kata javne službe, prometa in transporta. To je eden naivečjih sindikatov Zapadne Nemčije, kate-reea delegacija je obiskala našo državo konec marca.
Ta teden bosta odpotovala v Zapadno Nemčijo tudi dva pred-stavn'ka sindikata rudarjev, ki S“ bosta udeležila kongresa sindikata rudarjev Zanadne Nem. čiie.
Dva zastopnika sindikata les. rrh đe'avoev pa se bosta udeležila kongresa sindikata lesnih delavcev Švedske.
spodarstven ki, je promet s rudami in premogom letos padel zatu, ker se avstrijski potrošniki oskrbujejo v Nemčiji in HoljsKi. kakor tudi zarad konkurence Bremena in drugih severnih pristanišč, ki imajo boljše pogoje, kakor jih lahko sedaj nudi tržaško pristan šče Tudi promet z lesom se je zmanjšal zaradi konkurence severnih pristanišč ter tudi zaradi pomanjkanja dobrih železniških zvez s Trstom in nezadostnega štev.la pomorskih linij iz Trsta v razne kraje sveta.
Jugoslovanski gostje na tržaškem velesejmu Trst, 14. julija. Podpredsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov in član izvršnega sveta Radovan Grkovič sta včeraj obiskala V. tržaški velesejem-Pri ogledu razstavnih prostorov so ju spremljali šef jugoslovanske gospodarske delegbu cije v Trstu, pooblaščeni minister Jože Zemljak in drugi predstavniki Jugoslavije Tržaški velesejem so obiskali tudi skupina jugoslovanskih turistov, ter zastopniki ladjedelnice »Vic-ko Krstulovič« iz Splita, ki so stopili v stike z zastopniki tržaških Združenih ladjedelnic.
Italijanska gospodarska emigracija
Rim. 14 jul (Tanjug) V prihodnjem letu se bo okrog 75 tisoč Italijanov izselilo v ZDA. To le včeiaj odobrila podkomisija ameriškega predstavniškega doma Kakor je znano, ie italijanska vlada v okviru gospodarskih odnosov in pomoči, ki jo je zaprosila pri ameriški vladi, predlagala tudi gospodarsko emigracijo brezposelnih Italijanov v ZDA. Včerajšnji sklep ameriškega predstavniškega doma bo pomagal pri reševanju socialnega in gospodarskega problema Italije: brezposelnosti, ki pa bo še kljub temu ostala daleč od končne režitve. V Italiji je danes okrog 2 milijona brezposelnih. letni prirastek prebivalstva pa znaša okrog 450-090, medtem ko j« kapaciteta novin zaposlitev na leto le okrog
250.000.
Uspel festival v Pulju Pulj, 14. jul. Z Zajčevo opero »Nikola Subic - Zrinjski« bo no. coj zaključen velik >perm festival, ki se ga je udeležilo okrog 50.001) ljudi iz Istre, Hrvatskega Primorja n ostalih krajev naše države. Opera hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba je izvajala v starem puljskem amfitearu 10 opernih del tujih in domačih avtorjev.
V okviru puljskega festivala je bil tudi zlet kulturno-umetniških društev italijanske narod, ne manjšine iz Istre, Reke in cone B STO, na katerem je sodelovalo veliko število pevskih zborov, mandolinsk h orkestrov, vokalnih kvartetov itd.
Med festivalom je bilo tudi večje število kulturnih razstav 5- razna športna tekmovanja.
Novi begunci iz Albanije
Titograd, 14. julija. V noči na
13.	julij sta 9 km južno od Plava pribežali iz Albanije družini bratov Reg ba in Braheima Celiča z 10 družinskimi člani-Pri prehodu čez mejo so se spopadli z albanskimi obmejnimi organi. Reg b in Braheim Celij, ki sta bila oborožena s puškami, sta sprejela borbo ter sta se to petnajst minutni borbi prebila na naše ozemlje.
Miroslav Krleža, direktor leksikografskega zavoda FLRJ
Beograd, 14. julija. Zvezni i&-vršni svet je sklenil, da bo imenoval znar.ega hrvatskega književnika Miroslava Krležo za direktorje: leksikografskega zavoda FLRJ.
Titograd bo dobil letos nad 200 novih stanovaiv Titograd, 14. julija. V Titogradu grade tri velike stanovanjske bloke s skupno nad 120 stanovanji. Mestni ljudski odbor je odobril v ta namen 250 milijonov dinarjev. Razen tega bodo letos dokončali tudi tista stanovanjska poslopja, ki so jih začeli graditi lani, tako da bo Titograd dobil do konca letošnjega leta 214 to v ih stanovanj.
Celovec, 14. julija. Krška škofija, pod katero spada tudi Koroška v Avstriji, je zdaj že drugič ekskomunicirala glasilo go. roških Slovencev »Slovenski vestnika, ki izhaja v Celovcu.
List je večkrat pisal o gonji gotovih emigrantsk.b katoliških krogov, ki potem, ko so zaradi svojega protinarodnega delova. nja zapustili Jugoslavijo in pri šli na Koroško, sejejo razdor med koroške Slovence in delajo protijugoslovansko propagando Čeprav je »Slovenski vestnika objavil več objektivnih člankov o slovenskih duhovnikih, kakor tudi intervjuje z znanimi katoliškimi duhovniki v Sloveniji, med njimi i dekanom teološke fakultete v Ljubljani dr Cajn. karjem ter slovenskim pisateljem duhovnikom Francem S Finžgarjem, so katoliški krogi še povečati gonjo proti »Sloven, skemu vestniku».
Značilno je, da v dobi nad-zrna krška škofija oi ekskomu nicirala niti enega nacističnega lista čeprav so nacistični Usti tako na Koroškem kot »tugod odobravali nečloveško ravnanje in pokolje stotin koroških Slo.
Krška škofija je ie drugič ekskomunicirala »Slovenski vestnik«, ker se boji resnice o pol ožaju, vere in cerkve v Jugoslaviji
vencev, med katerimi Je Wlo
tudi več duhovnikov.
V zvezi s tem piše »Slovenski vestnika pod naslovom »Strah pred resnicoa. da je glavni razlog za ta ukrep poleg doseda. njega zavzemanja lista za vsestransko enakopravnost koroških Slovencev dosledni prizadeva-
nje, da bi koroško ljudstvo seznanil z resničnim položajen» vere in cerkve v Sloveniji in v Jugoslaviji. Prav ta resnica, podčrtava list. o kateri so se imeli priliko prepričati vsi, ki so obiskali Slovenijo, je verjetno najhuje zadela nekatere cerkvene kroge.
Pi vi dom „Svobode66 bo od rt 2S. inšifa
Delavsko prosvetno društvo
»Svoboda-Zasavje« v Trbovljah je v pičlih desetih mesecih zgradila dom kulture in prosvete v Bevškem v Trbovljah Z gradbenimi deli so začeli 10 oktobra in delal nenehno skozi vso zimo Razen društvenih prostorov In dvorane ki bo sprejela 300 do 400 ljudi ter sob za igralce in garderob, bo v domu tudi okrepčevalnica stanovanje zs upravnika, čitalnica in klubski
V Litiji se bo srečalo sedem patrulj
V Litiji so se na pobudo krajevnega odbora ZB razgibale vse množične oroanizacije, ki so razpravljale o programu za proslavo 22 julija. Letošnja prireditev bo sicer lokalnega pomena, zajela pa bo ozemlje od Janč in M kiavža vse do meje okraja Ljuoljana-okolica.
Poseoen stab v katerem so stari partizanski borci, bo organiziral sedem patrulj, ki bodo pričele s svojimi pohodi na vseh važnih točkah iz časov NOB.
Na predvečer prazn ka boda patrulje prispele v bližino Litije, kjer bodo priredili v krajih, ki so bili partizanom naklonjeni, m tinge. Vsaka patrulja bo vodila patruljni dnevnik ter beležila poročila o položaju na terenu s prošnjami in pritožbami prebivalcev. Patrulje bodo imele s seboj denarne prispevke, ki j: h bodo darovale najbolj potrebnim partizanskim družinam Denar so prispevala litijska podjetja društvo »Svoboda«, ZB in SZDL.
Na sam praznik. 22. julija, pa bodo krenile patrulje na grbin-
ski grad Med potjo s» bodo
patruljam pr kijučili ljudje iz vsega okoliša, ki se bodo udeležili slovesnosti na mičnem gr-binskem gradu, kjer bo ves dan partizansko rajanje združeno s pestrim programom.	jž.
prostor:. Razsvetljava v glavnih prostorih bo fluorescenčna, po. slopje bo grela centralna kurjava.
Ta prvi »Dom Svobode« v Sloveniji bo slovesno predan društvu »Svoboda-Zasavje« na predvečer praznika vstaje slovenskega naroda. Kot uvod k slovesnosti bo odkritje spomin, ske plošče, ki bo vzidana v pročelju doma Sledila bo slovesna predaja ključev in slavnostni govor, zatem pa bo v dvorani prva predstava »Inspektor na ob sku«, ki jo bo uprizorila igralska skupina »Svoboda-cen. ter« iz Trbovelj. Na sam praznik, 22. julija pa bodo v domu že prve kinonredstave, na terasi doma pa bo igral tamburaški zbor društva.
Društvo »Svoboda-Zasavje* se v imenu vsega članstva zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji doma.
SS.
Letos je obiskalo Ljubljano že nad 10.000 tujcev
Ljubljana, 14. julija. V prvi polovici letošnjega leta je obiskalo Ljubljano blizu 10.000 tujih turistov, medtem ko je bilo domačih turistov nad 25.000. •
Skupno število turistov je znatno večje kot lani, ko je glavno mesto Slovenije obiskalo okrog 31.000 gostov, med njimi 5500 tujcev. Med tujimi gosti, ki so se zadržali v Ljubljani, so bili tudi mnogi naši izseljenci iz ZDA, ki so pr:«lj na obisk v »taro domovino.
Vedno večje število tujih turistov privablja Ljubljana
svojimi kulturnimi ustanovami,
zgodovinskimi zanimivostmi pa tudi vedno lepše urejeno mesto nudi turistom vedno večje možnosti prijetnega bivanja in razvedrila. Razen tega lahko turisti iz Ljubljane prirejajo izlete na Bled in 'v Bohinj ter v ostale kraje Gorenjske, nadalje v Postonjsko jamo in v Opatijo ter druge kraje Kvarnerskega zaliva in Istrske obale. Računati je, da se bo število obiskovalcev povzpelo zlasti v juliju, med drugimi tudi zaradi prvega ljubljanskega festivala, ki je bil pred dvema dnevoma zaključen.
V letoviških krajih
je še dovolj praznih mest
V letoviških krajih Istre, Hrvatskega Primorja in Gorskega Kotara je na razpolago še dovolj mest za letoviščarje. Zaradi tega so neosnovane vse morebitne vesti razn'h potniških agencij, da so kopališča na tem področju prenapolnjena. Mest je
Pomanjkljivosti nekaterih ljubljanskih podjetij
Z IX. seje »bora proizvajalcev
Ljubljana, 14. julija. Popoldne »Meprom«. 'Ta razpolago ima Izje bila v Ljubljan, v sejni dvo- redno slab vozni park. Avtomo-rani MLO IX. seja zbora proiz-	bili z Dieselmotorji	bi priporno.
vajalcev. Predsedoval ji je pred-	sdi, da b: podjetje	laže prema-	dovolj na	razpolago in	imajo le-
sedntk zbora tov. Albin Vipot-	govalo konkurenco	drugih pod-	toviščarji	možnost, da	si izbe-
nik. Potem ko so člani zbora po-	jetij ki se ukvarjajo	* uslužnost-	rejo kopališče po lastni želji.
jo % popust za obisk solunskega velesejma
V zvezi z 18. solunskim velesejmom, ki b0 od 6. do 27. septembra letos, je glavna direkcija jugoslovanskih železnic odobrila 50®/0 popust za domače in tuje obiskovalce in razstavljale^ velesejma. Popust velja za odhod in povratek na vseh vlakih za tiste, ki potujejo v Solun iz Jugoslavije al' pa skozi Jugoslavijo,
Lep pridelek sladkorne pese
Kmetijski strokovnjaki pričakujejo, da bomo imeli letos rekordni pridelek sladkorne pese. Mnogi so prepričani, da bo letošnja proizvodnja presegla predlansko, ko smo pridelali v naši državi blizu 2 milijona ton sladkorne pese-
slušali zapisnik z VIII. seje zbora pro zvajalcev, je član zbora tov. Franc Kristan navedel vrsto podatkov o lj-bljanskih podjetjih v zvezi g potrjevanjem za. ključnih ičunov za leto 1952., ki jih je zbrala posebna komisija zbora.
nimi vožnjami. Precejšnje pomanjkljivosti je ugotovila komisija zbora proizvajalcev pri gostinskih podjetjih, kj imajo povečini dokaj neurejeno knjigo-v-^rtv» in evidenco, iz katere je slabo razvidno, koliko živil se porabi in koliko je kala. Pre-
V svojem poročilu je med dru- cejšnje število gostinskih pod-gim navedel, da je bilo pri pod. jetij dela še naprej z izgubo, jetju »Kurivo« premajhno zanj- Najdlje je zbor proizvajalcev manje za znižanje cen kurivu, mesta Ljubljane razpravljal o Nadalje je ugotovil, da je v do- razdelitvi presežkov amortizaci-kaj neugodnem položaju podjet- je podjet:i »Gradis« v znesku je »Unitas«, ki ima štiri ločene 52 milijonov. Soglasno je skle-obrate; organizacija v tem pod- ni! predlagati Sekretariatu za
jetju ni najboljša. Delovni kolektiv pa ima velike težave tudi zaradi tega, ker odhajajo najboljši livarji v »Litostroj*. S podobnimi težkočami se bori mestno prevozniško podjetje
Izplačilo pristojbine za dopust nosilcem partizanske spomenice
Beograd, 14. julija. Po uredbi državnega sekretariata za proračun in upravo se lahko pristojbina za izkoriščanje letnega dopusta nosilcem partizanske spomenice iz leta 1941 v znesku
12.000	din izplača samo za tekoče leto 1953 in to izključno pri Narodni banki FLRJ in c-jenih podružnicah. Za preteklo in prejšnja leta »e lahko izplača ta pristojbina po predhodni odobritvi državnega sekretariata za proračun in upravo samo tistim upravičencem, ki so služili v
gospodarstvo pri izvršnem svetu I RS, naj -'obi 75% teh sredstev Ljubljana, ostalo pa okraji, kjer so Gradisova gradbišča.
V zvez; s potrditvijo zaključnih računov je zbor proizvajalcev razpravljal in odločal še o nekaterih finančnih obveznostih in izdatVh podjetij.
Kako vpisujejo mestno posojilo ljubljanski obrtniki
Pretekli teden j* Mestna obrtna zbornica sklicala predstavnike obrtnih nabavno prodajnih zadrug, da bi se pogovorili o mestnem posojilu.
Predstavniki zadrug so na sestanku poročali, da obrtniki pozdravljajo sklep mestnega ljudskega odbora o razpisu posojila in bodo to akcijo v polni meri podprli, saj gre za grad-tujini in samo za leta, ki so jih njo stanovanjskih in šolskih poslopij,
preživeli v tujini. To izolacijo K* jihvv. ^u^^ani. občutno primanj-_	. j. ..	*	.. kuje. Nekatere zadruge so na svojih
gre tudi tistim nosilcem part!- sestankih , o tem že razpravljale in zanske spomenice, katerim je sprejele obveznosti. Predvideva se.
bila izdana doplikatna knjifica da bod° “fbni °bl:‘n.iki pnsptrali •	. . ..	•	, «	z» posojilo okrog 5 milijonov din, kar
in tistim, Ki jim je bila izdana	pride povprečno na posameznika V.HK)
knjižica šele v letu 1952.
Priprave za zagrebški velesejem
V Zagrebu so se Že začeli pripravljati za jesenski velesejem, ki bo od 12. do 27. septembra. Na velesejmu bodo razstavljala podjetfj iz ZDA., Velike Britanije, Belgije, Avstrije, Francije, Grčije, Holandije, Švice. Zahodne Nemčije, Italije, Švedske in t2 Svobodnega tržaškega ozemlja Za raz-
din. Zadruge *o pripravljene tudi it «rojih razpoložljivih skladov votirati v te namene primerne zueske, kakor so to storile ob času rednih letnih občoib zborov za komunalne potre-be; vendar nimajo še potrjenih «vojih zaključnih računov za loto !052. Na uspeh posojila vpliva tudi mrtva «e-zona ia nekatere uslužnostne obrti in to, da MLO do sedaj še ni izdal obrtnikom odločbe o odmeri dohodnine za leto t932, po kateri bi deli xa »vuje obveznosti in na osnovi ugotovili, kolikšno višino posojila bo vsak zmogel. Nekatere zadruge že pridno dvigajo obveznice, med tem ^ ko druge k temu še niso pristopile, niti niso zbornici «poročile osebo, ki je pooblaščena dvigati ob-a. V i '	............
tudi med obrtništvom veliko zanimanje in stremljenje za čimprejšnje uresničenje nalog, ki si jih je zadal MLO. Obrtništvo *o odziva pozivu za vpis posojila tudi v terenskih organizacijah.
Mestna obrtna zbornica je s avojo okrožnico z dne 6. t. m in v strokovnem glasilu »Obrtnik< z dne 5. t. m. ponovno pozvala in obvestila vse svoje člane — obrtnike, da ja vp;sno mesto za vpis mestnega notranjega podojila za celoino področje obrti pri Mestni obrtni zbornici. Vpisovanje posojila za člane obrtnih nabavno prod.ijnih zadrug je pri njihovih zadrugah. V zadrugah nevčla-ojeni obrtniki pa naj vpisubjejo neposredno pri zbornici Prav tako naj vpisujejo pri zbornici kolektivi obratov socialističnega sekforia. Ker nekateri kolektivi in obrtniki vpi«uicjo posojilo v sindikalnih in terenskih organizacijah, naj ti zbornici ali svoji zadrugi «poroče zneske ia številke obveznic vpisanega posojila v svrho evidence o udeležbi obrtništva nri vpisu.
Prepričani smo, da «e bo obrtništvo mesta Ljubljane v ,.o!ni men odzvalo pozivu Mestne obrtne zbornic« in ne samo doseglo, temveč tudi preseglo predvideni znesek, ter % tem dokazalo. da v polni meri razunr -n podpira to velikopotezno akcijo '• t-nega ljudskega odbora, ki strc»M- za tem. da bi se naši otroci učili ▼ prostornih in higieničnih šolskih poslopjih, mi p«» stanovali v času primerno udobnih «tanovaniih
veznic*. V nekaj dneh je bilo od-	_______
stavtjalne pogoje so se nnimala danih ta 250000 di» obreznic. Kro-tudi nekatera podjetja is Tur.	Äooo'dio^nl!
čije. Japonske. Izraela in Ira. j, te dvignil obvM„i« ” «red.	r,X
na. Razstavni prostor velesejma nosti fO.OOO din. Ce Upoštevamo, da Dreranl eroti 'n»vwn<>
b, m,,	„ „kou wx	iKlv.k1!."j.;:,;; £•».
ŠTEV. 185 / 15. JULIJA 1953 'f	pnrnfit’vnh’C 7 «fr 8
Po 33 letib
Trst. 14. julija. Ob 33-1-etnicl požiga Narodnega doma v Trgtu objavlja »Primorski dnevnik* uvodni članek, v katerem ponovno zahteva, da tržaškim Slovencem povrnejo škodo, ki so jim jo naredil; fašisti.
»Ko smo pred osmimi Jeti po dolgih desetletjih suženjstva,« piše »Primorske dnevnik« »lahko zapisali ob »-letnici fašističnega požiga našega Narodnega doma, da nam mora biti čimprej popravljen? krivica, ki je pomenila začetek iztrebljanja našega življa, nismo mogli niti za trenutek pomisliti, da bomo morali po tolikih letih ugotavljati sramotno dejstvo, da se ni uresničilo niti ono, za kar je celo De Gasperi pred sedmimi leti v Parizu svečano vzkliknil, da se imamo pravico maščevati.«
Ko list nato ugotavlja, da od Italijanov, ki imajo obla6t v Trstu, ne morejo Slovenci ničesar pričakovati, poziva zavezniško vojaško upravo in obe vladi v Londonu in Washing-to-nu, da popravita krivico, ki ge godi Slovencem.
»Obračamo se prav nanije, ker vemo, da se zavedajo krivic, ki se nam godijo še vedno prav po njihovi krivdi, in ker ne more biti več izgovorov, da obstojajo kakršne koli zapreke za odločitev, da se končno vendarle preneha z nadaljevanjem podpiranja iredentizma.*
Ko list nato ugotavlja posredovanje Jugoslavije v njihovo korist, se ponovno obrača na matično državo, naj še odločneje postavi pred mednarodno javnost zahtevo po popravilu krivic in povračilu škode. Ob zaključku ugotavlja, da bi bila ugoditev tem zahtevam tržaških Slovencev prvi korak k vzpostavitvi tiste enakopravnosti, ki mora biti tržaškim Slovencem priznana po vseh človeških zakonih in po mednarodnih spo-raizumih. Hkratj pa bi bil to tudi začetek ustvarjanja pomirjevalnega ozračja, brez katerega tržaškega vprašanja ni mogoče reševati.
Besede in dejanja režima v sovjetski coni Nemčije
Robertson o sporazum»
s Sing Ma» lijen
Prebivalstvo Vzhodne Nemčije mora stradati zavoljo sovjetske propagande — Wilhelm Pieck piše o »velikem prispevku vzhodnonemške vlade za mir*
Berlin, 14. julija. Vlada Vzhodne Nemčije je zavrnila ponudbo predsednika ZDA Eisenhowerja, da da Vzhodni Nemčiji pomoč v živilih v vrednosti 15 milijonov dolarjev. To svojo zavrnitev je vzhodnonemška vlada utemeljila s trditvijo, da je ameriška ponudba poskus »organiziranja ameri-škiv ohunskib središč v sovjetski coni« ter da je njen cilj »izzivanje in žalitev v propagandne namene«.
To negativno stališče do ameriške pomoči Vzhodni Nemčiji so funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva označili kot korak, ki počiva na zelo »negotovih argumentih«. Izjavili so, da ne držijo trditve Molotova, češ da v Vzhodni Nemčiji ni težav s preskrbo, ter opozarjajo na poročila, po katerih je v zadnjih treh tednih prišlo v Vzhodni Nemčiji do številnih demonstracij zaradi pomanjkanja hrane. Glede na trditev, da bi se morala ameriška vlada najprej obrniti na vlado Vzhodne Nemčije s svojo ponudbo, so ameriški funkcionarji poudarili, da so sovjetski tanki in vojska v Vzhodni Nemčiji jasno pokazali, kdo ima dejansko oblast v tej državi, in da je bil to vzrok, da je bila ameriška ponudba za pomoč Vzhodni Nemčiji najprej dostavljena Sovjetski zvezi.
V Ameriki so do sedaj zbrali za pomoč Vzhodni Nemčiji že
2.000	ton moke, 1.000 ton masti,
1.000	ton fižola in 500 ton kondenziranega mleka. Vsa ta živila so pripravljena, da jih odpošljejo v Vzhodno Nemčijo, če bi leta vendarle izpremenila svoje dosedanje negativo stališče.
Bonn, 14. julija (Tanjug). Sklep sovjetske vlade da zavrne ameri-
ško pomoč vzhodnonemškemu prebivalstvu. ki mu grozi lakota, je izz .1 ogorčenje, v zahodnonem-ški javnosti. V uradnih krogih v Bon .□ menijo, da ta odklonitev ne b., prispevala k zbližanju Vzhoda in Zahoda, in kancler dr. Ade auer je izjavil, da iz političnih in tudi iz človekoljubnih vzrokov obžaluje, ker je Moskva odklonila ameriško pomoč.
Neodvisno glasilo »Die Welt« pravi, da je odklonitev ameriške pomoči priznanje šibkosti sovjetskih pozicij, kajti v primeru, da so popolnoma varni in močni, bi Sovjeti tako pomoč gotovo sprejeli. — »Die Neue Zeitung« poudarja, da je imela ameriška ponudba pomoči Nemcem v sovjetski coni človekoljuben značaj in da je zaradi tega sovjetska odklonitev zaslužila splošno ogorčenje. »Moskva je odbila to pomoč, ker ni hotela priznati svoje odgovornosti za kritične razmere prehrane v svoji coni«. Iz te odklonitve, zatrjuje Die Neue Zeitung«, pa se da tudi sklepati, da sovjetske oblasti niso za sporazum z Zahodom.
Neredi na Madžarskem
Dunaj, 14. julija (Reuter). Dunajski list »Die Presse« 'danes javlja, da je prišlo v vzhodnih krajih Madžarske po izjavah novega predsednika vlade Na-
T hofapljenje strateškega materiala v dežele sovjetskega bloka
certifikati
Švicarski izvozni rejenimi podpisi
Ze tri leta tihotapijo v sovjetske satelitske države strateški material in se je zdaj izkazalo, da ima velika tihotapska organizacija svoje središče v Italiji ter da je bilo vtihotapljenega v dežele sovjetskega bloka največ tistega materiala, ki je bil iz Amerike poslan v Italijo in nekatere druge države za obrambo Zahodne Evrope. Prva, za razkritje tihotapske organizacije zeio važna aretacija je bila, kakor smo tedaj že poročali, v zadnjih dneh junija v Italiji. V Commu je bil aretiran kot eden od voditeljev tihotapske organizacije nemški državljan Walter Raus, ki j e med preiskavo že mars kaj priznal Po njegovem priznanju in tudi po zapiskih, ki so jih našli pri preiskavi, so ugotovili, da so samo zadnje tihotapske pošiljat-ve strateškega materiala dosegle visoko vrednost 38 milijard lir. V tihotapsko afero so zapletene izvozniške družbe najrazličnejših držav in n so pri tem izvzeti tudi izvozniki in kapitalist: iz ZDA, ki so bili po svojih zvezah najbolje poučeni o dodelitvah vojaške pomoči evropskim državam ter so lahko svoje tihotapske pajdaše v Italiji pravočasno obveščali, kaj vse je na poti.
Se več se bo dognalo o veliki tihotapski organizaciji zdaj, ko je bil pred dnevi v Ženevi are-
s pona-
tlran Paul Maroge, direktor uvozne in izvozne družbe »Arha«. ki ima svoj sedež v Ženevi. Direktor Maroge je inozemskim liferantom dajal švicarske izvozne certifikate, ki so imeli seveda ponarejene štampiljke in podpise. S temi izvoznimi certifikati so člani tihotapske orga. nizacije kot predstavniki raznih izvoznih družb od svojih oblasti dobivali brez vseh ovir izvozna dovoljenja za velike blagovne transporte. Ko so bili taki transporti že pripravljeni, pa so jih namesto v Švico pošiljali v Romunijo.
Berlin, 14. jul. (Tanjug). Kakor javlja sovjetska uradna agencija, je predsednik Vzhodne Nemčije, Wilhelm Pieck, poslal pismo generalnemu sekretarju kominformovske organizacije »gibanje nameščencev francoskih visokih šol proti novi svetovni vojni« Rougenu, v katerem se zavzema za razgovore med štirimi velesilami. Pismo se sklicuje na prijateljstvo med francoskim in nemškim narodom, ki naj bi bilo prvi pogoj za zagotovitev miru v Evropi. Pieck dalje obtožuje Adenauerjevo vlado, d'a nasprotuje razgovorom med poobleščenimi predstavniki obeh Nemčij, pri kate-rih bi se razpravljalo o združitvi Nemčije in čim hitrejši sklenitvi mirovne pogodbe. Glede zadnjih ukrepov vzhodnonemške vlade pa je Pieck dejal, da »predstavljajo velik prispevek k marni rešitvj nemškega vprašanja in zagotovitvi miru.«
Aretacija nezanesljivih
vzhodnonemških varnostnih organov
Berlin, 14. jul. (Reuter). V Vzhodni Nemčiji so zaprli okoli 480 agentov varnostne službe in so te aretacije v zvezi z aretacijo ali pa z begom dosedanjega šefa vzhodnonemške policije Kaiserja, o katerem se že nekaj dni ničesar ne ve. Nekateri zahoduo-nemški listi domnevajo, da je bil policijski šef Kaiser likvidiran, ker je bil več let znan kot prija-jatelj in zaupnik Berije. Vzhodnonemška policija je prišla že po demonstracijah 17. junija pod poveljstvo sovjetskega obrambnega štaba v Potsdamu.
Tajni sestanek oficirjev za zvezo — Severnokorejci obtožujejo ZDA — Japonsko-južnok orejski spor zaradi samotnega otoka
Tokio, 14. Julija (AFP). Posebni odposlanec predsednika ZDA Walter Robertson je po tridnevnem bivanju v Tokiu odpotoval v Washington. Pred odhodom je novinarjem izjavil, da so ZDA in Južna Koreja v glavnem sklenile sporazum in da ni v tem sporazumu niti ene točke, ki ne bi bila v skladu z neposredno sklenitvijo premirja in že z davno razglašenimi nameni Združenih narodov o združitvi in neodvisnosti Koreje. Robertson Je opozoril na mnoga časopisna poročila, ki so po njegovem mišljenju napačno tolmačila njegove iskrene in prijateljske razgovore s Sing Man Rijem.
madžarske vlade
gvja o programu politike na vasi do neredov. List navaja, da so madžarski kmetje v nekaterih krajih vzhodne Madžarske z vilami m srpi napadli partijske in zadružne funkcionarje, med katerimi so bili mnogi tudi hudo poškodovani.
Velika Britanija bo uvozila premog
London, 14. julija (Tanjug). Britanska vlada je sklenila, da bo uvozila večje količine premoga iz ene od dežel Trumanovega načrta, verjetno iz Francije, da bi zagotovila zadostne zaloge za gospodinjstva v bližnji zimi. Kakor je bilo že preje javljeno, je v Veliki Britaniji veliko pomanjkanje premoga za gospodinjstva. V skladiščih ga je 300 tisoč ton manj kot lani. V britanskih gospodarskih krogih poudarjajo, da je sklep o uvozu premoga mnogo boljša rešitev od zmanjšanja lastnega izvoza premoga. Zmanjšanje izvoza bi namreč napravilo Veliki Britaniji nove tegave. ker bi težko spet osvojila tržišča, ki jih sedaj zalaga s premogom. Vzroki za nizko proizvodnjo premoga v Veliki Britaniji so predvsem v zaostalosti tehnične opreme v rudnikih. Ne pričakujejo, da bi se proizvodnja povečala v času letnih mesecev, ker bodo rudarji letos prvikrat imeli 14 dnevni plačan letni dooust.
Munsan, 14. julija (AFP). Predstavniki vojskujočih se strank v Koreji so imeli davi tajni sestanek in je potem predstavnik Združenega poveljstva podpolkovnik Milton Herr samo izjavil, da je šef zavezniških oficirjev za zvezo polkovnih James Murray dobil od severnokorejskega oficirja za zvezo pismo, ki vsebuje obtožbo, da je Združeno poveljstvo 12. t. m. bombardiralo nevtralno cono okoli Pan Mun Joma.
Seul, 14. julija (AFP). Po sporočilu južnokorejskega ministrstva za obrambo je japonska policija skušala zasesti korejski otok Dok, ki je okoli 200 km daleč od vzhodne južnokorejske obale. V sporočilu je rečeno, da so se japonski policisti s čolni pripeljali do tega otoka, da bi se izkrcali, ter da jih je pregnala južnokorejska policija. Otok Dok ni naseljen, je pa nekakšno oporišče ribičev in tudi tihotapcev. Zaradi tega otoka, ki ga Japonci imenujejo Take-š‘ma, so bili že prej spori med Japonsko in Južno Korejo.
Severnokorejski radio je označil za nesprejemljivo obljubo južnokorejskega predsed. Sing Man Rija, da bo upošteval tn spoštoval premirje samo 6 mesecev. Južnokorejski radio je obtoževal tudi ZDA, da podpirajo Sing Man Rijevo sabotiranje premirja in politične konference, ki bi se morala začeti 20 dni po podpisu premirja. V komentaifti je poudarjeno, da bi bilo lahko premirje kmalu podpisano, če bi ZDA to iskreno želele. Takrat, ko je bil razglašen ta komentar, se je razširila vest, da bo Sing Man Ri poslal v Pan Mun Jom svojega predstavnika ter tako ovrgel vse pomisleke, da je proti premirju. Vest o potovanju Sing Man Ri-
Jugoslavija pristopila k,Mednarodni' organizaciji za civilno letalstvo
Na zasedanju Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), ki je bilo konec junija v Brightonu, je jugoslovanski delegat Batrič Jovanovič, direktor Uprave za civilno letalstvo, podal uradno izjavo, da pristopa Jugoslavija k omenjeni organizaciji. Izjav0 jugoslovanskega delegata so navzoči toplo pozdravili.
jevega odposlanca v Pan Mun Jom pa doslej še ni potrjena.
Seul, 14. julija (AFP). Velik napad k tajskih sil na centralni del korejske fronte se še nadaljuje in v tem napadu sodeiuje
nad 70.000 vojakov. Po mnenj« štaba ameriške 8. armade je to poskus velikega obsega za preboj tronte. Dosedanje kitajske izgube cenijo na okoli 6000 vojakov.
Komandant osme armade general Maxwell Taylor je davi izjavil, da ofenziva severnokorejskih in kitajskih sil, ki se je začela včeraj na osrednjem bojišču v širini 20 milj, ni prišla nepričakovano. Čete Združenega poveljstva se dobro drže kljub močnemu pritisku sovražnika, ki je doživel velike izgube.
Kitajske in severnokorejske sile so uspele napraviti tri predore, vsakega okrog 2 milji glo* boko. Položaj na bojiščih je zelo neodločen, tako da ni mogoče sklepati, če se nameravajo sovražne sile ustaviti na kaki strateški točki. Prav tako tudi do zdaj ni bilo mogoče preceniti močj sovražnikovega topništva, niti točne izgube.
Poziv k politični aktivnosti ameriških sindikatov
New York, 14. jul. (Tanjug). Predsednik Kongresa industr j-skih organizacij (CIO) v ZDA Walter Reuther je poudaril na posvetovanju sindikalnih voditeljev, da se morajo ameriški sindikati bolj zavzeti za politično delo, ker prevladuje v
skih organizacij »CIO Economic Outlook« objavlja obširno analizo vseh dosedanjih glavnih gospodarskih ukrepov Eisenhower jeve v lud e, ter v njej opozarja sindikalno članstvo, da vodi vlada takšno gospodarsko politiko, ki lahko privede do
Predsednik CIO Waiter Keuler (desni) (Ameriške federacije dela) Ge orge Meany
ameriškem sindikalnem gibanju zastarelo mišljenje, da so naloge sindikatov samo mezdna gibanja in da naj bo politično delo prepuščeno pobtikom. Predsednik Reuther je naglasil, da je tako mišljenje največja ovira napredka ameriškega sindikalnega gibanja in da bi morale zaradi tega vse sindikalne organizacije skrbeti za politično vzgojo svojega članstva.
New York, 14. julija (Tanjug). Zadnja številka službene publikacije Kongresa industrij-
velikega odpuščanja z dela in do ustvarjanja velike 'armade brezposelnih. V omenjeni analizi je zaključek, da ima v celotni vladni gospodarski politiki »veliki kapital še večji vpliv«. »Karakteristično je. da govori vlada sedaj, ko ni nobene nevarnosti pred inflacijo, o potrebi boja proti inflaciji,« piše list ter dodaja, da želijo za bojem proti inflaciji skriti nekaj čisto drugega, to pa je zaščito interesov velikega kapitala.
ZADNJI TELEGRAM
m«* it ■■■■Milim» prve izdaje mm i »
ISIVTALIJA, 14. Julija (AFP): — Predstavnik družbe Sueškega prekopa je izjavil, da se promet po Sueškem prekoq>u normalno nadaljuje. Doda! je. da položaj, ki je nastail v tej coni. ni prizadel nameščencev in dejavnosti sueške družb«. Prav tako je bilo tudi sporočeno, da v teku noči in današnjega dne ni b-ilo nobenih Incidentov.
LONDON, 14. julija (Tanjug): Kakor se je zvedelo v britanskem
Ameriško-japonsko
pogajanje
Tokio, 14. julija (Reuter). Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se bodo jutri začela japonsko-a.neriška pogajanja glede sklenitev sporazuma o medsebojni varnosti. Po tem sporazumu bo Japonska dobila ameriško pomoč za povečanje svoje vojaške obrambe.
Sežiganje knjig v ZDA
New York, 14. jul. (Tanjug). Liberalni »New York Post« piše, da bo'sežiganje knjig v ZDA povzročilo veliko škodo ugledu ZDA v svetu. List opozarja, da se je sežiganje knjig začelo v ameriških bibliotekah v inozemstvu, potem pa. da se je začelo širiti tudi po samih Združenih državah. Javljajo, da so iz šolskih knjižnic v Sepuipi, država Oklahoma, odstranili in sežgali večje število knjig, ki imajo kritičen odnos do ameriške družbene ureditve. Katoliške organizacije so v nekaj mestih zagrozile knjigarnam, da jih bodo bojkotirale, če ne bodo odstranile vso »subverzivno literaturo«. Pod tem se seveda misli na tista dela. ki imajo kritičen odnos do Vatikana. V mestu Peorija so sestavili poseben odbor za boj proti »literaturi Združenih narodov«.
Sovjetska delegacija menja svojo taktiko

Ženeva, 10. jul. Ze sestav In
nastop sovjetske delegacije na sedanjem zasedanju Ekonom-sko-socialnega sveta OZN je takoj prve dni pokazal, da namerava delegacija spremeniti svojo dosedanjo taktiko. Na zadnjem zasedanju sveta je bila glavna sprememba v tem, da je delegacija molčala, medtem ko se je pri glasovanju zadržala tako kot poprej.
Kaže, da je sedaj prvič prišlo do spremembe tudi pri glasovanju, čeprav v nepomembnem vprašanju. Zadnje dni je ekonomsko-socialni svet razpravljal o problemih svetovne meteorološke organizacije. Očividno gre torej za organizacijo, ki niti ne ustvarja toče v Sovjetski zvezi, niti ne pošilja tja dežja, temveč skuša samo organizirati napovedovanje nastopov teh pojavov, pri čemer seveda doživlja več neuspehov kot uspehov. Eden izmed delegatov na zasedanju je zato hudomušno pripomnil, da upa, da je poročilo svetovne meteorološke organizacije točnejše, kot pa so vremenske napovedi, ki jih zjutraj beremo v časopisih. Sovjetski delegat je v>es čas razpravljanja molčal kot riba in v tem ga je verno posnemal tudi j poljski delegat. Toda ko bi bilo treba ob zaključku razpravljanja glasovati o predlogu resolucije, ki je bi la dejansko le predlog za sprejem poročila meteorološke organizacije, je sovjetski delegat izjavil, da ne more glasovati o predlogu resolucije, ker še ni preteklo potrebnih 24 ur od trenutka, ko je bila resolucija predložena. Poslovnik namreč določa tak rok, da bi delegati lahko proučili zamotane predloge nekaterih resolucij. Vsem j’ bilo jasno, da sovjetski delegat še ni prejel navodil. Toda hudomušni indijski delegat se le ni dal ugnati in je sovjetskega delegata pozval, naj raje odkrito pove, kaj je pravi vzrok njegovega nasprotovanja. Ta se je samo kislo nasmehnil, odgovoril pa ni ničesar. Naslednji darf je so-
vjetski delegat izjavil predsedniku, da je pripravljen za glasovanje, in ko je dvignil roko v znak odobravanja poročila Svetovne meteorološke organizacije, je bilo vsem jasno, da je težko pričakovana direktiva končno le prišla ter da je sovjetska delegacija opustila svojo tradicionalno abstinenco.
Sovjetske delegacije so pred leti zapustile Svetovno zdravstveno organizacijo. Zato so se letos ostali delegati zelo začudili, ko je poljski delegat
(Od našega posebnega dopisnika)
misije. Razpravljanja se je udeležil šef sovjetske delegacije Arutjunjan. Sekretar komisije prof. Myrdal je namreč izjavil, da je bil glavni napor komisije usmerjen v obnavljanje trgovine med Vzhodom in Zahodom. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da ta trgovina doslej ni mnogo presegala 300 milijonov in da so Sovjeti na zadnji konferenci
jetske zveze, da da potrebne
gospodarske podatke, toda samo iz področij, kjer bi bile možne praktične koristi itd. Sam gOvor sovjetskega delegata morda še ni bil tako za-,/iimiv — če izvzamemo dejstvo, da je bil izredno umirjen, brez kakršnega koli zmerjanja in napadanja — presenetilo pa je dejstvo, da je sovjetski delegat spremenil dosedanjo tradicijo in pri glasovanju dvignil roko za odobritev poročila evropske ekonomske komisije.
Palača Organizacije
izjavil, da bi morala biti ta organizacija bolj akliima v deželah, ki jih je v zadnjih letih zapustila. Opazovalci trdijo, da je to verjetno namig Svetovni zdravstveni organizaciji, naj bi Sovjetsko zvezo in satelitske države ponovno povabila k sodelovanju.
Največje presenečenje glede zadržanja sovjetskega delegata pa je bilo, kakor doslej kaže, pri razpravljanju o poročilu evropske ekonomske ko-
združen’h narodov v Ženevi, kjer zaseda Ekonomsko-socialni svet OZN
strokovnjakov predlagali zvišanje za 50 milijonov, kar je minimalna vsota. Toda za Arutjunjana je bilo to dovolj, da je na dolgo in široko govoril o pripravljenosti Sovjetske zveze za mednarodno sodelovanje, da je spretno preskočil Stalinovo teorijo o dveh svetovnih trgih in pričel govoriti o možnosti in nujnosti razvijanja trgovine med raznimi družbeno-ekonomskimi
Največje presenečenje za ekonomsko-socialni svet pa je bil nastop sovjetskega delegata v vprašanju odobritve pristopa Vietnama in vatikanske države k mednarodni konferenci za cestni promet. Znano je, da je na zadnjem zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta skušala francoska delegacija vtihotapiti Bao Dajo v mednarodno organizacijo s tem, da je predlagala, nuj
sistemi, o pripravljenosti Sgv-1 ga svet sprejme v ekonomsko
komisijo za Daljni vzhod. Večina se je izrazila proti tej nameri. Zato je francoska diplomacija tokrat povezala Bao Daja z rimskim papežem. Ves smisel tega manevra je bil v tem, da bi preprečili katoliškim latinsko-ameriškim delegacijam glasovanje proti resoluciji, ker bi si s tem zapravili »večno zveličanje*, kljub temu da vsakdo ve, da ima rimski papež v svoji državi samo nekaj kilometrov cest in ga zato mednarodni predpisi za cestni pro meh kaj malo zanimajo. Vsi so pričakovali, da bo prišlo pri razpravljanju o tem vprašanju do ostrega spopada med francoskim delegatom Borisom in Arutjunanom. Toda občinstvo je bilo razočarano že ob začetku, ko se je na pozornici pojavil samo eden od partnerjev — Boris, medtem ko je drugi poslal svojega zastov-nika Molotova s kratko izjavo v treh stavkih. Sovjetska delegacija je glasovala proti predlogu resolucije, toda resolucija je kljub temu prodrla in Bao Daj bo skoro dobil pravico postavljati cestna znamenja, da bi našel pot nazaj, če bi se po kakem naključju njegove čete le prebile naprej.
, Opazovalci se vprašujejo, kako daleč bodo šle te spremembe v sovjetski taktiui. Zaenkrat lahko trdimo samo to, da sovjetska delegacija ni spremenila svojega stališča v niti enem važnem vprašanju, pač pa očividno spreminja obliko v vseh vprašanjih. Za sedaj lahko trdimo, da ji je nekaj mesecev spremenjene taktike prineslo več koristi kot dolga leta hladne vojne. Naravnost neverjetno je., kako se mnogi Evropejci navdušujejo nad dejstvom, da Sovjeti popravljajo nekatere očitne napake ter pričakujejo čudežev od njih, ne zato, ker bi napravili nekaj dobrega, temveč enostavno zato, ker ne delajo več toliko slabega.
ministrstvu za zunanje zadeve, b« jutri prispel v London general Bryan Robertson, ki se je kot član britanske delegacije udeležil washingtonske konference. Nenadno vrnitev generala Robertsona uradno tolmačijo s tem, da to v Washingtonu zaključili razpravljanje o Srednjem vzhodu. Vendar pa so v Londonu mnenja, da je vrnitev generala Rcbertso» na v tesni zvezi s položajem p Egiptu, ni pa še znano, če bo U Londona v kratkem odpotoval no Bližnji vzhod.
LONDON. 14. Julija (D Pred-
sodnik socialistične internacionalo Morgan Philipps je poslal predsedniku madžarske vlade Nagyihi pismo, v katerem nanj apelira, naj izpusti iz zapora znano madžarsko članico socialdemokratske stranke Ano Köpli, ki Je bila član madžarskega parlamenta 24 le* tn so jo pred dvema letoma na tajni razpravi obsodili na 15 let težke ječe zaradi vohunstva. Philipp» se sklicuje na izjavo, ki Jo je dal Nagy, ko Je postal ministrski predsednik, 'n spominja ga na delovanje Kbpiiieve proti fašistični diktaturi. Podoben poziv so poslali Rakositu leta 1951. vendar takrat niso dobili nobenega odgovora.
PAN MUN .TOM. 14. julija (rt Malo pred današnjim sestankom delegacij za poeaianja o premirju je severnokorejski radio ostro napade! skupno poročilo predsednika Sing Man Ri.ia in Robertsona. češ da je nejasno in nezadovoljivo ter da kaže, da bo poteklo precej časa, preden bo lahko podpisan sporazum o premirju.
BERLIN. 14. Julija (rt:	Danes
dopoldne je na tisoče prebivalcev «vhodnega Berlina prestootlo sektorsko mejo v mestni četrti zahodnega Berlina Kreusbergu zaradi nafcuua mleka in sadja po izredno nizkih cenah. Predsednik občine Kreusherga je določil štiri prodajalne živil v bližini meje, ker s« sovjetske oblasti odklonili» ponudbo Američanov, da poššielo v Vzhodno Nemčijo živila v vrednosti 15 milijonov do'arlev. Da bt pomagali ljudem, sprejemajo pri prodaji vzhodnonemške marke kot enakovredne zahodnonemški marki. Nemške in ameriške oblasti v zahodnem Berlinu še vedno upalo, da bo vzhodnonemško prebivalstvo deležno ameriške pomoči. Mestni svet zahodnega Berlina je predložil ustanovitev središč za razdelitev hrane, kakor so to storili v Kreusbergu.
LONDON, U. julija (AFP). Ca-prao ni še uradnega mnenja o se-oernokorejsko-kitajski ofenzivi o Koreji nlada o političnih krogih prepričanje, da gre za »poizkus pritiska na vrhovno pooeljstvo Združenih narodov. da bi se čimpreje odločilo za podpis premirias. Poudarjajo, da na gre za osvajanje novega ozemlja, temveč izključno za politični manever.
PARIZ, 14. julija (AFP). Po poročilih pariške policije je prišlo do hudih incidentov o priliki današnjega popoldanskega tradicionalnega defile-ja po pariških ulicah na vogalu med Boulevard de Charnmme in Cours da Vincennes, k n ie 2000 Seoernoafrikan-ceo poskušalo predreti policijske kordone. Pri tem ie bil hudo ranjen policijski brigadir in zažgan policijski noto. ranjenih pa je bilo tudi vel manifest antoo.
KAIRO. 14. julija (AFP). V tukajšnjih diplomatskih krogih menijo, da bo egiptovska olada zahtevala odpoklic britanskega odpravnika poslov Roberta ‘Hankeva, ki ga namerava proglasiti za »persona non gratae. To sklepajo po ostrih nanadih ministra za nacionalno orientacijo in egiofnop skih Ustno proti britanskemu diplomatu. čeorao uradni krogi še niso potrdili teh domnev, niti jih niso dta mantirali.
ir
Za večji lesni kombinat
na Dolenjskem
-Varo«?m dohodek hi stg dvignil od sedanjih IGO na 53ö milijonov dinarjev — Kombinat hi zaposlil dOGO novih delavcev — Tudi dolenjski rudniki bi imeli od kombinata koristi
V zadnjem času se precej razpravlja o gradnji večjega lesnopredelovalnega kombinata, ki naj bi stal nekje med Stražo in Novim mestom na levi strani Krke. Zmanjševanje poseka lesa na menim um letnega prirastka, industrializacija Dolenjske, ki naj zaposli odvečno delovno silo in dvigne narodni dohodek, pa tudi drugi subjektivni pogoji nujno narekujejo rešitev tega vprašanja v okviru same Dolenjske in njenih razpoložljivih surovin.
Dolenjska ima res najboljše pogoje za obstoj večjega lesno predelovalnega kombinata. Tu n isamo tradiconalna navezanost dolenjskega človeka na lesno bogastvo, ki daje kruh že nekaj desetletij precejšnjemu delu prebivalstva, tu so tudi vsi ostali pogoji, kot so surovina, voda. pogonska in delovna siia ter prometne zveze. Dolenjska ima slej ko prej najboljše surovinsko zaledje (les), zlasti v bukovini, katere ima nad 50% vseh zalog v Sloveniji. Ta lesna masa teži v dolino Krke s središčem v okolici Straže. Na področju okrajev Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško je približno 210.000 ha z gozdom obraslih površin, kar da ob količkaj smotrnem gospodarjenju dokaj lep letni prirastek. Doslej so izkoriščali gozdove v glavnem tako, da so v njih čez mero sekal: in odvažali les v predelavo
drugam. Le majhen del lesa se je razrezal na domačih žagah, še veliko manj pa so ga doma predelali v končne izdelke.
Osnova projektiranega kom. binata bi bila v tem, da se čimbolj racionalno izkoristi les, od poseka do končnih izdelkov. V številkah: iz letnega prirastka lesne mase naj bi se dvignil narodni, dohodek v lesni industriji z dosedanjih 160 na najmanj 535 milijonov letno, pri čemer bi našlo zaslužek 4000 novih delavcev! Pri tem je mišlje-
ZAKAJ JE ZAPRTA POSTAJA PRVE POMOČI V ŠENTJAKOBU OB SAVI
Krajevni činitelji so leta 1946 s pomočjo vsega prebivalstva odprli v Šentjakobu ob Savi postajo prve pomoči, ki je bila pod zdravniškim nadzorstvom. To postajo sta vodili dve bolniški sestri z dolgoletno prakso po bolnišnicah, torej z odgovarjajočim strokovnim znanjem v obvezo-vanju in čiščenju ran. Ob vsaki nezgodi sta bili na me-
na. mehanična predelava (razim končni izdelki), dalje izkoriščanje odpadkov in končno kemična predelava s perspektivo nadaljnjega razvoja kemične industrije končnih izdelkov.
Idejni osnutek za lesni kombinat na Dolenjskem je že napravljen na osnovi temeljitega študija vseh problemov. Dolenjski okraji so močno zainteresirani na njegovi uresničitvi. Les, oziroma lesni izdelki bodo še dolgo časa predstavljali važno postavko v izvozu naše republike, posebno še Dolenjske. To je surovina, ki je danes najbolj dostopna, je pri pravilnem gospodarjenju praviloma neizčrpna, ima pa tudi primerno ceno na svetovnem tržišču. To velja zlasti za trd les, posebno bukovino, in prav te ima Dolenjska največ. Tak lesni kombinat bi s svojimi 4000 do 5000 delavci
stu in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo stregli bolnikom. Postaja je beležila letno 2500 do 3000 primerov, za katere je bila hitra pomoč potrebna.
Postaja prve pomoči je delovala do letošnje pomladi v splošno zadovoljstvo vseh in nudila brezplačno pomoč tudi tistim, ki nimajo sredstev za zdravnika. Letos pomladi pa je postajo iz nerazumljivih razlogov okrajni ljudski odbor Ljubljana - okolica zaprl in prostore zapečatil. V postaji so ostala zdravila privatnikov
Ekonomska srednja šola v Ljubljani ob zaključku šolskega leta
Ekonomska srednja šola je sicer naslednica bivše Trgovske akademije, v resnici pa je danes drugačne strukture in smeri. Tam, kjer so se svoje dni izobraževali predvsem sinovi privilegiranih meščanov in vaških bogatašev, da bj mogli upravljati svoja podjetja v duhu špekulantskega profitarstva, se danes šolajo prvenstveno delavski in malokmečki otroci, v manjši meri pa tudi otroci obrtnikov in uslužbencev.
Na zavodu je v minulem šol. letu bilo skupno 522 dijakov, od tega 437 žensk in samo 85
moških. Ze nekaj let opažamo, da se moška mladina le premalo zanima za srednje kvalificirane ekonomske poklice kar fco že v bližnji bodočnosti občutila tudi praksa, ki nujno potrebuje tudj moške uslužbence, pa jih ne bo, medtem ko sa med žensko srednje kvalificirano delovno silo, predvsem v Ljubljani, že pojavlja brezposelnost. Ljubljančani cesto nočejo iti v službo na podeželje. Delovna mesta v mestu
50	prenasičena kvalificirane delovno sile, na podeželju pa je primanjkuje.
Ob koncu šol. leta so bili zabeleženi sledeči uspehi:	4
odličnjaki, 66 prav dobrih. 240 dobrih in 69 zadostnih, skupno pozitivno ocenjenih 379 dijakov ali 72.6 o/e- 124 dijakov ima popravne izpite, 16 dijakov mora ponavljati razred, trije pa so zaradi bolezni ostali neocenjeni.
V četrtem letniku je bilo letos skupno 190 dijakov, od teh Je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu 145. Zaključne izpite je opravilo z odličnim uspehom 7 dijakov, 25 kandidatov s prav dobrim uspehom,
51	z dobrim in 27 z zadostnim uspehom 7 dijakov, 21 kandi-zaključnem izpitu bilo zavrnjenih za tri mesece in 4 za eno leto. Istočasno z rednimi dijaki je zaključni izpit opravljalo tudi 7 ponavljancev in. dva privatista, ki so vsi izpit opravili razen er.e kandidatinje k; je bila odklonjena za tri mesece.
Razna podjetja in ustanove se že sedaj obračajo na zavod in želijo dobiti absolvente, ki jih bo ravnateljstvo šole lahko
dodeljevalo in tuđi priporočilo.
Zdi &e nam pravilno, da se obračajo podjetja, ki želijo zaposliti pripravnika-absolventa ESS, na sam zavod, ker bodo po tej poti lahko dobili uslužbence, ki jim bodo najbolj odgovarjali, saj šola svoje dijake pač najbolj pozna in jih lahko tudi v prakso pravilno usmerja. Pri tem načinu posredovanja služb novim absolventom se bodo podjetja zavarovala pred nesposobnimi uslužbenci. Podjetja pa morajo poleg tega tudi vedeti in upoštevati, da šola ne more dati specializira-
nega strokovnjaka ki si ga podjetje mora šele vzgojiti. Za pravilno strokovno izpopolnjevanje absolventov ESS je nuj-
Skrb za mladino se je v zadnjem času na Jesenicah povečala. Posebno zanimiva so bila predavanja društva prijateljev mladine, ki so jih tudi starši obiskovali v velikem številu.
Svojo dejavnost je močno razgibala taborniška organizacija na Jesenicah, ki združuje mladino v >Rod jeklarjev«. Manj uspešno je delo z mladino v planinskem društvu, ki ne prireja vzgojnih predavanj in priljubljenih izletov. Kakor izumira na Jesenicah kader starih športnikov, smučarjev, boksarjev io lahkoatletov, prav tako je opaziti neznaten prirastek med planinci, alpinisti in gorskimi reševalci. Ce hočemo videti mladino kovinarskih Jesenic na vseh domačih in mednarodnih tekmovanjih, bomo morali preusmeriti delo v telesnovzgojnih in športnih organizacijah v tem industrijskem centru. V telovadnicah že raste in napreduje močan kader mladincev in pionirjev, ki so sposobni poseči v boj za prva vidna in zmagujoča mesta na tekmovanjih. Tem bodo morali slediti še lahkoatleti. predvsem za smučarji.
Prav tako tudi organi samoupravljanja. upravni in politični forumi posvečajo veliko skrb za mladino. Sedaj v šolskih počitnieah pomagajo, da pohiti mladina v gore. na tabore in izlete. Mestni odbor TIK je poslal na letovanje ob morju 116 otrok. 2*> pionirjev je na okrevanju v novo urejenem Domu tabornikov pod Golico. Pr>d jeklarjev pa ie organizira! svoj tabor ob Krki v bližini Oto^c».
U. 7.
Akcija za prostovoljno dajanje krvi na Jesenicah
Mestni odbor Rdečega križa na Jesenicah je' po svojih terenskih organizacijah rn ob velikem razumevanju vseh družbenih orgatrizaelj izvedel reti pri p ra ve za prostovoljno dejanje rvi. Na Jesenicah se je temu ple-
no potrebno najtesnejše neposredno sodelovanje šole in prakse.
Ko že obravnavamo sedanje stanje na ESS v Ljubljani, pa si oglejmo še tisti njen naraščaj, Id se je letos v junijskem roku prijavil za sprejem. Skupno je bilo prijavljenih za sprejemni izpit 101 kandidatov od teh 92 deklic in samo 9 dečkov. Iz tega vidimo, da razmerje med številom moškega in ženskega naraščaja še vedno pada, kar dokazuje, da je usmerjanje naše mladine v strokovne šole še vedno stihijsko. To bomo morali odpraviti. V junijskem roku je sprejemne izpite opravljalo 98 kandidatov, od teh sta med izpiti dva odstopila, 5 jih je padlo, 15 jih ima popravni izpit iz po enega izpitnega predmeta, 76 kandidatov pa je sprejemni izpit opravilo. Ker planirano število novincev še ni doseženo, bodo v začetku septembra naknadni sprejemni izpiti. Od prijavljenih in sprejetih novincev je po socialnem poreklu največ delavskih otrok ter manjše število kmečkih, obrtniških in nameščenskih. Po pretežni večini so novinci iz industrijskih središč izven Ljubljane, 30 iz Ljubljane in samo 8 iz Primorske. Število novincev iz Primorske je v primeri z drugimi leti letos Izredno nizko, sigurno mnogo pod nivojem potreb po srednje kvalificiranem ekonomskem kadru v teh krajih. Kje je razlog, da iz Primorske prihaja sedaj tako malo otrok na to šolo? Tudi o tem bomo morali nujno razmišljati, če nam je gospodarski in kulturni razvoj naše Primorske dovolj pri srcu.
F.	T.
menitesnu pozivu že pred akcijo odzvalo veliko zdravih delovnih ljudi, ki »o pripravljeni s svojo lastno krvjo pomagati bolnim in slabotnim ljndem.
Z odvzemom krvi bodo začeli šele 20. t. m. Vsi prostovoljci naj se javijo ta dan v protituberkuloznem dispanzerju na Jesenicah. Prepričani smo, da se bo prvim prostovoljcem
ftridmžilo še veliko zdravih delovnih judi, ki ao pripravljeni pomegati bolnikom..	U. Z.
Uspešen razvoj gasilstva v kranjskem okraju
Okrajna gasilska zveza v Kranju ima danes v svojem sestavu že 76 prostovoljnih gasilskih društev, ustanavljajo pa se še nova, kakor Je bil prav sedaj primer v Goričah, Zalogu in Sveti Neži. Ta novo ustanovljena društva so si nabavila že motorne brizgalne.
Gasilsko društvo v Tržiču je med najstarejšhni. V nedeljo 26. julija bo slavilo svojo 70-letnico obstoja. Ta dan pa bo v Tržiču tudi prvi veliki nastop pionirjev — gasilcev, pri katerem bo sodelovalo 23 desetin iz kranjskega okraja in Okrajne gasilske zveze Slovenije ter ostala društva.
Letos so gasilci v kranjskem okraju zgradili tri gasilske domove, in sicer v Voklem m Cerkljah, v nedeljo pa bo otvoritev tudi v Zalem logu. Gasilni domovi so urejeni zares moderno ter so lahko v ponos društvom in gasilcem.
Preteklo nedeljo je bila ▼ Kranju velika slovesnost, pri kateri pa je sodelovalo 570 uniformiranih gasilcev in gasilska godba. V tovarni »Tiska-nina< v Kranju je bilo razvitje T. industrijsko gasilskega prapora. Slovesnosti so se udeležili vsi okoliški gasilci in predstavniki oblasti.
Zibert Alojzij
Pri maturi — slovenska naloga
Jeseniška mladina na počitnicah
vplival na spremembo strukture
prebivalstva, prav tako pa tuđi na hitrejšo modernizacijo poljedelstva. Sam bi tudi porabil skoraj ves premog, ki ga dajejo dolenjski premogovniki, to je Kanižarica, Kočevje in Krmelj, kar bi spet imelo ugodno posledico za njihovo redno obratovanje. Prej ali slej pa bo treba tudi zgraditi železnico Brežice—Novo mesto—Kočevje, s čimer bi bil kombinat še bolj prometno povezan s svojim zaledjem.
Osnove za obstoj lesnega kombinata na Dolenjskem so torej več kot utemeljene. Rešitev gospodarskih težav Dolenjske ni le v dvigu kmetijstva, temveč tudi v napredni industriji, ki bo zaposlila odvečno delovno' silo, dvignila narodni dohodek in se oslanjala na les, ki ga je dovolj v vsej širši okolici. (r).
in izposojeni instrumenti zdravnikov. Kljub večkratnim prošnjam naj se to vrne lastnikom, so še do danes zdravila in instrumenti v zapečatenih prostorih.
Na množičnem zborovanju, kjer so prebivalci zahtevali, da se postaja prve pomoči spet odpre, so zastopniki oblasti obljubili, da bo postaja spet delovala, kar pa se še do danes ni zgodilo. Ljudstvo je zaradi tega ogorčeno, tembolj še zato, ker mora daleč naokrog iskati, zdravnika, kar je še težje sedaj sredi največjega dela na polju.
Podpisane krajevne organizacije prosijo za pravni pouk kam naj se obrnejo, da bo postaja spet odprta.
Krajevni odbor SZDL Pšata Krajevni odbor ZB Podgorica Krajevni odbor RK Podgorica Pododbor RK Pšata-Dragomelj
NAŠE CIGARE
Y	vojnem času so v Ljubljani začeli izdelovati cigare, ki so bile ovite s papirjem. Ta način izdelave cigar je pri nas še danes v veljavi in to tudi pri najdražjih sortah. Cigare so prevlečene z lepim listom tobaka, pod tem Ustom pa je papir, pod papirjem pa tak tobak, da prav gotovo ob njem starejši delavci v tobačni tovarni v Ljubljani za-rde. Kadilci cigar prav gotovo soglašajo s tem, da je vsako cigaro nemogoče pokaditi do konca, in je treba uporabiti pol škatle vžigalic pri kajenju ene cigare, kar velja za vse vrste.
Ali se res ne bi dalo izboljšati kakovosti cigar? Kje je vzrok za tako izdelavo cigar? Tobačna tovarna v Ljubljani je bila svoje čase znana po izvrstni izdelavi cigar. Najcenejša cigara je bila boljša, kot je danes najdražja. Če smo napredovali v drugih panogah, zakaj ne bi mogli napredovati tudi pri izdelavi cigar?
Ivan Rakuša, Ormož
Pisem podobne vsebine je naše uredništvo prejelo v zadnjih dneh več. Ker ne moremo vseh objaviti in ker pisci želijo, naj jim Tobačna tovarna odgovori, zakaj tako slaba izdelava cigar, prosimo Upravo tobačne tovarne v Ljubljani, da ustreže želji kadilcev cigar.
VZPOSTAVIMO AVTOBUSNO ZVEZO OPATIJA—BOVEC
Dolgo zaželena avtobusna zveza Ljubljana—Bovec je letos že postala stvarnost. Zaželeno pa je, da bi našo čudovito lepo gornjo soško dolino približali tudi tistim turistom, ki jih privablja naš Jadran. Z avtobusno zvezo Opatija-Bovec bi bila ta želja uresničena in številni turisti bi lahko prišli z našega Kvarnerja za dan ali dva, pa tudi za več dni v naše gore, kjer bi se lahko v senci ali pa tudi na soncu ob kakem potočku v naših lepih soteskah dodobra ohladili in navžili gorskega zraka. Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru v Tolminu se močno zavzema za vzpostavitev te avtobusne zveze in mu želimo, da bi v tem tudi uspel.
Dušan Trepče, Srpenica
Kulturna prireditev na Igu
Y	soboto, ii. Julija, je gimnazija sekretariata za notranje zadeve LRS zaključila pouk. Ob tej priložnosti so gojenci priredili akademijo, ki so ji prisostvovali profesorski zbor, go«t-je iz sekretariata in številno prebi-valstvo. Po akademiji so uprizorili Nušičevo enodejanko >Oblast«, ki jo je režiral gojenec YIT. razreda.
Y	nedeljo popoldne pa so priredili tekmovanje v ostrem streljanju z mavzerico, v sobnem streljanju z zračno puško, odbojki, namiznem tenisu, teku čez trn in strn, skokih in šahu. Gojenci so tudi tokrat pokazali organizacijske sposobnosti. Sami so ozvočili ^ ves prireditveni prostor in postavili na tekmovalnih prostorih radijske oddajne postaje.
Gimnazija državnega sekretariata za notranje zadeve se ukinja, le 8. in 4. razred bosta nadaljevala do mature. To je bilo edino, kar je kratilo veselje gojencev, saj njihovi učni uspehi _ potrjujejo željo po izobrazbi. Najboljše uepehe sta dosegla oba razreda in 7. razred.	F. S.
Psihiatrična služba v LRS
B)
Psihiatrična služba v LR Sloveniji razodeva toliko hib in pomanjkljivosti, da jie zavoljo njih na zadnjem mestu v dejavnosti ostalih medicinskih strok nasploh. Ni več kos svojim številnim nalogam. Hibe in pomanjkljivosti so v objektivnih, ne pa v subjektivnih pogojih psihiatričnega dela.
I.—a) Objekfcvitne materialne hibe in pomanjkljivosti psihiatrične služibie v LRS.
1.	Zavodi za duševno bolne in njih standardni posteljni fond.
V predvojni Jugoslaviji je imela Dravska banovina troje velikih duševnih bolnišnic s skupnim posteljnim fondom 1300 standardnih postelj. Stalno pa je bilo v njih hospitaliziranih čez 1300 bolnikov, pa je presežek pacientov že tedaj zahteval utesnitev bolniških sob s številnimi zasilnimi posteljami. Mimo navedenih bolnišnic je bil v Ljubljani še poseben oddelek za duševno defektne v Zavodu sv. Jožefa z 200 standardnimi' posteljami.
Ce računamo zgolj dvoje psihiatričnih postelj na 1000 prebivalcev — praviloma pa bi jih morali po internacionalni normi vsaj četvero — na mah sprevidimo, da bi morala imeti bivša Dravska banovina z 1,143.000 prebivalci vsaj 2290 rednih psihiatričnih postelj. Psihiatrična služba se je potemtakem že tedaj borila s prehudo pomanjkljivim posteljnim fondom.
Po osvoboditvi pa se je to stanje porazno poslabšalo. Od treh navedenih bolnišnic je psihiatrična služba izgubila kar dvoje, z njima pa od 1390 kar 900 standardnih
zdravljenja duševnih bolezni iz objektivnih razlogov pač ne zmore. V okviru psihiatrične službe mu je namenjeno le ožje torišče ambulantne dejavnosti. Na žalost pa je Splošna bolnišnica v Mariboru edina v LRS. ki premore tak, pa čeprav z vidika psihiatrične službe — okrnjen oddelek, kajti do danes ni bolnišnice v Sloveniji, ki bi mogla opravljati vsaj ambu-laninc-psihiatrično delo.
4.	Nevropsihiatrični oddelek Poliklinike MLO v Ljubljani.
Oddelek je za psihiatrično službo dokaj pomemben, saj razpolaga s posebnim psihiatričnim ambu-1 a to rijem in še s posvetovalnico za duševci-o higieno, ki dodobra zaposlita psihiatra s številnimi konzultacijami in predjedi zlasti psi-honevrotiikov, sem im tja tudi duševno bohnih pacientov, potrebnih nadaljnjega zdravljenja na psihiatrični kliniki.
5.	Nevropsihiatričini ambulatorij Poliklinike MLO v Mariboru.
Ambulatorij je za psihiatrično službo precejšnjega pomena. Vanj se zatekajo po pomoč številni psi-honevrotiki, duševno bolnim pa ureja hospitalizacijo na psihiatrični kliniki v Ljubljani.
I.—b) Objektivne materialne hibe in p omamit Ij iv osti psihiatrične službe na psihiatrični kliniki MVS v Ljubljani in v bolnišnici za duševne in živčne bolezni Ljubijana-Polje.
1 Z? zgoraj je bilo rečeno, da nista klinika in bolnišnica krajevno ločeni ustanovi; nahajata se namreč v Polju pri Ljubljani. V sklopu šestih bolnišničnih objektov j.e namreč dvoje najboljših namenjenih kliničnemu delu in
Prvi bolničarski tečaj v
_________________________ . zgodovini bolnišnice za duševne in
živčne bolezni v Polju pri Ljubljani. Trajal je od oktobra 1948 do junija 1949. Vseh 36 tečajnikov je otpravilo izpit s prav dobrim uspehom. — Na sliki tečajniki s svojimi predavatelji.
posteilj. Duševna bolnišnica v Novem Celju je bila namreč po osvoboditvi preurejena v bolnišnico za pljučno tuberkulozo, a duševna bolnišnica v Ljubljani v Centralno zapore za Slovenijo. Za namene psihiatrične službe v LRS, ki šteje okrog 1,389.000 prebivalcev, j,e preostala samo še bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljub-ljama-Polje, poprej nazvana Studenec. Nekaj let po osvoboditvi pa je bil tudi ukinjen oddelek za duševno defektms v zavodu sv. Jožefa v Ljubljani. Zanje je bilo preadaptirano graščinsko poslopje v Hrastovcu pri Ptuju, ki je sedaj tako imenovani Dom za duševno defektne s 400 rednimi posteljami. Naposled pa je utrpela psihiatrična služba škodo tudi z uklnitvi'jo duševne bolnišince s 100 rednimi postal jami v Stari gori pri Gorici. Ce pa sedaj računamo, kot je bilo rečeno že zgoraj, vsaj dvoje psihiatričnih postelj na 1000 prebivalcev, ugotovimo, da bi morala imeti LRS z 1,389.000 prebivalci najmanj 2700 takih postelj, a jih S2-daj premore komaj 780. Potemtakem je izgubila psihiatrična služba v LRS po osvoboditvi polovico posteljnega fonda, ji torej pri-mprnijkuje najmanj 2000 postelj. Psihiatrična služba v LRS premore torej 780 rednih postelj, ki pa jih moramo po kakovosti diferencirati, saj jih j“ dobršna polovica namenjena duševno defektnim v Hrastovcu, toda manj kot polovica pa psihotičnim in psihonevro-tičnim pacientom, ki jim more danes nuditi hospitalizacijo v mejah LRS samo bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljubljac.a-Polje kot edina ustanova te vrste v LRS. V imenovani bolnišnici so hospitalizirani tudi klinični pacienti, in sicer v dveh ustreznih kliničnih paviljonih, ki tudi uradno predstavljajo psihiatrično kliniko Medicinske visoke šole v Ljubljani.
Pogubni defekt v psihiatričnem posteljnem fondu osvetli dejstvo, da je posteljni fond za nam-rine psihiatrične službe v vseh večjih lin pomembnejših državah zahoda enak po številu posteljnemu fondu za telesno bolne. Ce prenesemo ta odnos na naše razmere, je moči ugotoviti kričeče nesorazmerje; kliničnih In bolnišničnih postelj za telesno bolne je namreč 5076. ne da bi Šteli semkaj tudi postelje za pljučno in kostno tuberkulozo. ki jih je vsega skupaj 1372.
2.	Nevropsihiatrični ambulatorij nevrološke klinike Medicinske visoke šotlie v Ljubljani.
Ambulatory opravlja kaj plodno Že od osvoboditve sem hudo številne preglede in konzultacije zlasti psihonevrotikov, pa tudi psihotičnih bolnikov, ki jih pošilja v na-dalijno oskrbo in nego zgoraj imenovani psihiatrični kliniki in bolnišnici.
3.	Nevropsihiatrični oddelek Splošne boJmišice v Mariboru.
Oddeflek premore komaj 35 rednih postelj. Za psihiatrično službo Je skoraj izgubljen, keT j,e v prvi vrsti namenjen hospitalizaciji nevroloških primerov. Hospitalizirajta. duševno hodnih in sodobnega
Ker smo v sredini poletne planinske sezone, ne bo odveč, če se spet spomnimo planinskega cvetja in ljudi, ki ga tako radi uničujejo.
Pravi ljubitelji gora obsojajo vsako prekomerno trganje redkega planinskega cvetja kot je to rododendroni in planika, ki sta posebno bogastvo naših gora. Toda nekateri obiskovalci gora ne trgajo samo teh rož, temveč tudi plavi encijan, opojno duhteče murke in redke pečnice, kar dokazuje, da ne znamo ceniti našega redkega planinskega bogastva in kar nas v planinskem svetu ponižuje in meče dokaj slabo luč na našo kulturno stopnjo. Trganje planinskega cvetja pa je tudi smrtno nevarno. Iz poročil in statistike, ki jo skrbno vodi naša gorska reševalna služba, je ugotovljeno, da se je prav zaradi trganja planinskih rož smrtno ponesrečilo 25 gornikov, mnogo planincev pa je dobilo te/.ke telesne poškodbe. Zaradi tega tem potom opozarjamo vse obiskovalce
predstavljata tudi uradno psihiatrično kJiciiiko MVS v Ljubljani. Bolnišnica s kliniko vred premore 280 standardnih postelj, pacientov pa je v nenehni oskrbi okro-g 870. Zasilne potelje so nameščene po licdniikih. verandah, skratka tudi povsod tam. kjer jih pred vojno še fill bilo. Nasilna in stepa politika utesnjevanja bolnišničnih prostorov ogroža obstoj bolnišnice in klinike kot take, ker ju spreminja v pravcati azil.
2.	Klinično^psihiatrični ambulatorij v Fužinskem parku poleg bolnišnice je dograjen, ni pa opremljen in ne more opravljati svoje poslanstvo.
II_a) Objektivne personalne hi-
be in pomanjkljivosti psihiatrične službe v LRS.
1. Višji strokovni kader
Predstavljajo ga psihiatri. Prav porazna jie ugotovitev, da je v primeri z višjim strokovnim kadrom katerekoli druge medicinske stroke kader psihiatrov številčno najšibkejši in to v času, ki zahteva na premnogih krajih psihiatrove navzočnosti in njegovih ukrepov. Vsa Slovenija premore namreč komaj 10 psihiatrov, in sicer dva v Mariboru, osem pa v Ljubljani. Zdravnikov, ki so se lotili psihiatrične specializacije, premore LRS samo osem. Ta ugotovitev
S FILMSKEGA PLATNA
Pred našimi kinematografi se spet gnete množica ljudi — zopet vrtijo nemško filmsko limonado.
Zgodba o izgubljenih ali podarjenih otrocih je že precej stara in do skrajnosti obrabljena: zgodba o nezakonski materi, ki si ne more drugače pomagati, kakor da svojega sinčka Nikija prepusti starejšemu gospodu — višjemu vladnemu svetniku. Stvar se srečno izteče, čisto po filmsko.
Zdi se, da vladnih svetnikov ne zna nihče več zaigrati kakor samo Paul HÖrbirger, in da nemški filmi ne morejo biti brez teh figur.
Res je (kakor je zapisal nekdo v slovenski filmski reviji »Film«), da bi skrb za brezdomce in siromašne otroke zahtevala popolnejše filmske obdelave, kot pa jo gledamo v filmski komediji »Imenujem se Niki«. Sicer pa so vsi avstrijski filmi o vladnih svetnikih in o njihovem življenju izdelani po istem kopitu.
Vprašanje je, ali nemška proizvodnja ni razen komedij, operet in revij ustvarila po vojni
gora, naj sc nikar preveč ne izpostavljajo nevarnostim, ki se žal tako pogostokrat končajo s prerano smrt-jo. ^Ljubitelji gora tuai resno opozarjajo starše, naj opominjajo mla> •1?° PrecL ?em* nevarnostmi in naj jih odvračajo od vandalskih početij v gorah.
Prav tako kot smo spregovorili o zaščiti planinske flore, je treba opozoriti obiskovalce gora, posebno mla-* dino, da jc nedopustno plašiti divjad v gorah, ki je prav tako kot cvetje, redko bogastvo naših planin. Posebno poglavje kulturnega obnašanja v gorah pa je nepotrebno pro-zenje kamenja, kj čestokrat ogroža divjad in planince. Tudi padajoče kamenje je smrtno nevarno za vsakega planinca. Zato trdno sklenimo, da ne bomo več uničevali planinskega cvetja, plašili divjadi in prožili kamenje v gorah.^ Ta sklep nai bo prispevek ob jubilejnem letu slovenskega planinstva.	U2
pa Je še bolj porazna, ker n* rib-
vlada sleherni od navedenih pri-hiatrov za družbo tako pomembnih subspecialnih strok, kot Jih predstavljajo n. pr. duševna higiena. sodna psihiatrija itd. Njihova zmogljivost namreč ne preše» okvira tako imenovane bolnišnične psihiatrije. Sodno-<psihiatričtiQi nalog, na primer, je precej vteC kot pa pred vojno. Javna tožilstva. sodišča in drugi organi uvrščajo iz dneva v dan v dolgo vrsto še nedokončanih sodno-psihlatrič-nih izvedeniških del nenehoma £• nova in nova.
2.	Srednji strokovni kader
Sred-njhga strokovnega kadra, k! pomeni hrbtenico v službi katerekoli medicinske stroke, v psihiatrični sploh ni.
3.	Nižji strokovni kader
Skoraj vsa fizična in deloma tudi duhovna teža dela. Šibi pleča tega kadra, ki ga predstavljajo bolničarji in bolniški strežniki. Ta kader je številčno šibak in premalo ir šol an.
II.	—b) Objektivne personale hibe ln pomanjkljivosti psihiatrično službe na psihiatrični kliniki MVS v Ljubljani in v bolnišnici za duševne ln živčne bolezni Ljubija-tia-PolJe.
1. Višji strokovni kader
Bolnišnica In klinika premoreta vs?ga skupaj šest psihiatrov’. Potemtakem je stanje v številčnem odnosu med psihiatri in pacienti pogubno za obe plati, saj ima samo en psihiater opravka s 150 pacienti. smel pa bi po internacionalni normi oskrbovati in zdraviti največ 50, na kliničnih oddeUdh pa celo največ 20 pacientov. To pogubno nesorazmerje že pred stavlja koflič:mo. ki negira afirmacijo psihiatrične službe kot take in jo že moralno in etično ogroža, 2. Srednji medicinski kader.
Klinika in bolnišnica sta brea njega.
3.	Nižji strokovni kader
Za ta kader velja že fecrečeo* oerma pod II,—a).
III.	Sprejem in odnr.st uacletri tov na psihiatrični kliniki In v bolnišnici za duševne ki živčne bolezni LJubljana-Polje v poed»-nlh letih od 1946 do novembra 1952.
Konec leta 1945 je bilo v staležu klinike ki bolnišnic» 582 pacientov. V letu 1946 je bilo sprejeli 852. a izpisanih 898 pacientov. ZA naslednje	leto	jih	Je ostalo	536.
V	letu 1947 Je biJo sprejetih 91*.
izpisanih	819.	Za	naslednje	SHo
jih je ostalo 646.
V	letu	1948	Je	b^o sprö^tSfi
1059. izpisanih 1008. Za nasledh^e leto jih je ostalo 697.
V	letu 1949 je bilo spreletih 1*89, izpisanih 1039. Za naslednje leto jih je ostalo 742.
V	letu 1950 j,e bilo sprejetih 1142,
iizpisanih	1071.	Za	naslednje	let®
jih je ostaTo 813.
V	letu 1951 objavi uprava bolnišnice v dnevnem časopisju odase, da je prisiljena spričo previsokega staleža dovoliti s.T>roi°m samo še antisocialnim pacientom. Navzlic omejitvi pa je büo sprejetih izpisanih pa 963 bolnikov. Za naslednje leto Jih je ostalo kar 850.
V	letu 1952 doživljata klinika fa bo’mišnica spričo nenehnega na-* vala pacientov pretrese, ki majejo v temelje ne zgolj strokovno, marveč že moralno plat psihiatričnega dela. ki razodeva pojave dl?!i!k-Ta. kajti bolnišnica in klinika sta zaprli vrata slehernemu sprejemu. V mesecu marcu se namreč pojavijo v dnevnem časopisju oglasi o popolni ukinitvi sprejemov. Oglasov pa kot da ni. Navalu paefca-tov ni in ni kraja. Zapahnjena vrata klinike in bo’nišnice jih negostoljubno odbijajo in vračajo nazaj, tu In tam pa se vdajajo ia sprejemov, ki jih ne regulira ttfe-zeti psihiatrov premislek, marveč jih ukazuje slepa nuja. ni konca np kraja. Psihiatrična služba je doživela svoj že leta poprej predvideni m napovedani brodolom.
(Konec Jutri)
nobenega resnega filmskega dela, ali f>a so k nam zašla samo slaba deLa.
Dejstvo je, da je nemška filmska industrija proizvajala po letu 1933 ceneno propagandno blago. Po vojni pa jo duši po eni strani sovjetska propaganda, po drugi strani pa posnemanje hollywood-skih neokusnih revij (»Maja v tenčici« in podobno). Zaradi tega je nujno, da so vsa stremljenja, ustvariti resnično filmsko umetnost, obsojena pri Nemcih na pogin. Vprašanje pa je, zakaj tako ceneno plažo mi kupujemo.
S filmom »Imenujem se Niki« so nemški producenti zašli daleč vstran. Razen nekaterih dobrih filmskih prijemov ne najdemo v tem filmu nič novega.
V	teh vročih dneh ne bo prav nobene škode, če si naše filmsko občinstvo tega filma ne ogleda,
Ig. Borštnar
Občinski praznik Loškega potoka
Dne 31. julija 1942 je italijan. ski okupator v vasi Travniku pri Loškem potoku aretiral 14 vaščanov in 5 učiteljev ter jih postrelil kot talce. Po ustrelitvi pa zažgal vas, kjer je zgorelo 105 hiš in prav toliko gospodar, skih poslopij. Občinski ljudski odbor v L-oškem potoku je na predlog občinskega odbora Zve. ze borcev izdal odlok, s katerim proglaša 31. julij za občinski praznik Loškega potoka.
Praznovanje Dneva rudarjev
Kolektiv rudnika barita na Škofljici je na Dan rudarjev priredil proslavo za obrat Pleše na Lipoglavu,
za obrat Litija pa v Gabrovki. V obrii vaseh so kmetje veselo sprejeli rudarje, saj jih poznajo že iz časa NOB, kjer so se skupno borili z& izgon okupatorja.
V	slavnostnem govoru je bila prikazana zgodovina rudarskega gibanja v bivši Jugoslaviji in življenja proletariata v svetu.
Rudarji si žele še več takih izletov v partizanske kraje, kjer je obujanje spominov na borbo najlepše in najbolj živo.	H. F*
Nesreče zaradi trganja planinskega cvetja
Imenujem se „Niki“
Tudi vrh Manga Parbat klonil
Koma] Je svet do-dob^a dojel norico. da je i>remag3;.i Mount Everest, je že prišla iz osrčja Himalaje razveseljiva vest. da Je uspelo članu spor.iin.ske nemško avstrijske himalajske ekspedicije, pod vodstvom dr. med. Karla Herrlig-kofferja. in 5C—letnega preizkušenega himalajskega moža Petra Aschen brcmneria. alpinistu samohodcu H'Tmar. nu Buhlu v soboto
4.	julija ob 10. uri. tik preG nastopom mcnsrna pristopiti tudi na tc*me doslej še «nepremagane gore Navtga Parbat (8125 m), ki je zahtevala že 31 smrtnih žrtev iz vrst najboljših alpinistov sveta in najbolj sposot?ri-:h nosačev-vodnikov. Ta veliki uspeh ekstremnega alpinista, akrobata, ki ima za seboj ra^večje alpinske -činitv“, prav go-trtvo prav tii? ne zaostaja za po-m©m.bni.m uspehom io zmago Ten-g:r.ga in Kiilaryja nad Mount Eve-restpm. To priznanje so Hermannu Buhlu izrekli vsi najboljši poznavalci tamkajšniih razmer in podobnih himalajskih čViitev. mrd r<:mi tudi polkovnik Hunt ;m vodeči ljudje lanskoletnih '■»•Verskih cdiprav. Tudi Tensing Bothila je iskreno čestital velikemu zmagovalen in dodal, da so mu znane nevarnosti »Gore smrti«, saj je bil
Pred dnevi se je konfal na Taboru arugi jiu-jitsu tečaj, ki ga je priredil Akademski ju.do klub.
Za vstop v klub mora vsak tečajnik opraviti praktični sprejemni izpit. Pred posebno komisijo je 20 tovarišev in 8 tovarišic z uspehom opravilo predpisani izpit. Nekatera dekleta so pokazala odlično zanimanje v praktičnem izvajanju jiu jitsu prijemov in prekašala marsikaterega tečajnika.
Akademski ju-do klub bo s potno jo težkoatletske zveze Slovenije priredil v dneh od 15. julija co 5. avgusta v Celju posebni Ji; do tečaj. Kot vemo, je ju-do višja in športna oblika jiu-jitsu veščine. Tečaj to vodil predsednik akademskega ju-do kluba Marjan Lavrič. Te-ajnike bo treniral mednarodni ju.do mojster Joseph Ebeisliuber iz Avstrije.
Črnomeljski športniki . v Kočevju
Te dni «.ta v Kočevju pomerili ▼ športnih tekmah dve mladi društvi
— domači Partizan in gostje iz Črnomlja. Slednji *o bili borbenejši in zasluženo zmagali v odbojki in nogometu. Viden napredek sta nasprotni ka pokazala v odbojki. Med domačini je bil najboljši prof-. Bižalj, med gesti pa Rinsidler in Novak. — Rezultata:
ODBOJKA — Črnomelj : Kočevje 3:2.	M:!'.	15:10.	15:1“.	9:15.	15:7:
NOGOMET — Črnomelj : Kočevje
7:5 (2:2).
Pred nogometno telemo je bilo tndi
ropagandno tekmovanje v atletiki,
jer 'O mladinci G iz Črnomlja do-»osrli kar dobre rezultate. Izkazali so te zlasti metalci kopra, tako du se lahko imenu le Črnomelj mesto kop-jašov. Rezultati:
100 m: Sk»dclr (Q 12.1: 1000 m: 1 Simunič VfU: kopi*: 1. Mušič 4“ ho. 2. Kopš 41.07, 5. Čop (vsi Č) 40 o-.
Gloda na veliko športno razerba-Bost Črnomelj^jh atletov in ostalih, ki dosecarn prav lope ttspehe doma in na go«iovan?ih. bi bilo prav. da bi Črnomelj slednjič dobil primeren Stadion. T ni'hovem prizadevanju jih nar podorejo predvsem funkcionarji na okrajnem ljudskem odbont.
sam leta 1540 v masivu Na n ga
Parbat.
Pri vzponu so sodelovali poleg Buhla š? njegov tovariš na vrvi Kuno Rainer. Ta vrvite v je priznana im poznana kot najboljša na svetu. Hermann Köllensperger, katerega poznamo kot partnerja zmagovalca severne stene Eigerja, Andori li-ckmaDr (leta 1951 sta bila štiri dni in štiri noči ujetnika v Walker stebru severne stene Grandes Jorassesa) In mladi nem-
Zadnji dan mednarodnega košarkarskega turnirja v Beogradu je grški prvak Panellinios premagal Partizana s tesnim rezultatom 57 : 55 in tako osvojil prvo mesto brez izgubljene tekme. Drugoplasirana Crvena zvezda je premagala turškega prvaka Galata Saraj 67 : 66.
Zaradi dežja prekinjena tekma med Partizanom in Galata Sarajem se je v nadaljevanju končala z zmago Partizana 64 : 60. Končni vrstni red:
1. Panellinios, 2. Croena zvezda, 3. Partizan, 4. Galata Saraj.
Ta trener slovi danes kot eden najboljših evropskih jiu-jitsar-jev, saj je osvojil kar štiri
mojstrske tian-pasove. Po zaključenem tečaju bodo kandidati imeli izpite za šolske — »kiju« pasove.
V	okviru druge slovenske plavalne
lige je Kamnik premagal Bled v razmerju 114 : 77 točkam.
Povratna kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v republiško ligo med Slovanom in Branikom se je končala 5 : 2 za Slovana.
Ligaška enajstorica Odreda bo danes odigrala prijateljsko tekmo v Domžalah z istoimenskim moštvom. Začetek ob 17.10
Na atletskem mitingu v Düs-seldorfu je Breg tekel na 100 m 3000 «n je Dreutschler dosegel 8:13.4. 10,4. na 200 m pa 21.2. V teku na
Ceijsui ;«ogunte£a»t v Ljuto<aeru. Enajstorica 7, S D Celje je včeraj gostovala v Ljutomeru in dobila tekmo pr«*; čtr»rnr»?*tT»fiTn 3’2
V	tekmovanju avstrijskih ln naših mladincev v dviganju uteži (Sremska Mitroviča) so zmagali gostje 4:3.
V	X etapi >Tnur de France* (Pean-
Canterets — 100 km) je zmagal Spanec Lorolo s časom ‘:14.50 Ta prva gorska etana je terjala dvoje žrtev.
Najprej sp je teže poškodoval Švicar Hugo Kohlet 'na sliki), nato pa še Francoz Buchaiile. Obadva so prepeljali v bolnišnico.
ški alpinist velikega svetovnega imena Otto Kempfer. Vsi Štirje alpinist: so pod vodstvom in po navodilih dr. Herrlingkoff«rja in Aschenbrenner ja zgradili v višini 7030 m VII. oiporlšče, odkoder so pozneje trk pred napovedanim monsunom pospešili naskok na vrh preko srebrnega sedla. Boriti so se morali v nevarnimi plazovi, suhim snegom, redkim zrakom in višino. Na povratku jih je zalel prvi val grozečega monsuma.
Košarkarice ljubljanskega Železničarja so te dn: gostovale v Zre-tijaninu in v Novem Sadu. kj«r
so odigrale s Frol eter jem in Egy-s>ikom dve tekmi. Glede na to, dn je Proleter iz Zrenjemina najboljša ekipa v državi, je poraz Železničarja 33:46 časten. — Najboljša 'igralka Ljubljančanka je bila Kavsov® V dvoboju z Egysekom pa so Železničarjeve igralke zmagale 22:20.
DRŽAVNO PRVENSTVO
V	KOLESARJENJU
Drago Bzik
naš najboljši sprinter
Na dirkališču ▼ Zagrebu je bilo ▼ nedeljo mednarodno dirkališčno prvenstvo Jugoslavije, na katerem so sodelovali kolesarji iz Beograda, Zagreba, Ljubljane (Viđali) in dva tekmovalca iz Miinchena.
Najlepše borbe so bile v dirki na 1000 in 200 m. V polfinalu je najprej Drago Bzik premagal Viđali ja^ in Ožaniča, Nemec Spiegel pa E. Bzika in Paniča. Kot tretji finalist se je kvalificiral v ponovni dirki Panič z zmago nad E. Bzikom, Vidalijem in Ožaničem. V finalu je naš najboljši sprinter Drago Bzik z malenkostno prednostjo premagal odličnega Nemca, medtem ko je bil Panič tretji. Na 1000 m za člane }e dosegel najboljši čas Spieirel 1:23.4. drugi je Petrovič. tretji pa Bulatovič.
V	finalu zasledovalne režnje na 4000 m se je uveljavil na prvo mesto Nemec Knessldorfpr s časom novega rpkorda zagrebškega dirkališča 3:48.9. Petrovič pa je imel čas^5:50. V borbi za tretjf in četrto mesto je zmaenl Viđali 5:56.2 pred Gosaričem 5:59.2.
* 4 n
V	San Beneatetfcu fTtalija) se ]*
zaM medna-rodnl turnir, n® katerem sodehrMa tud"’ KamklaVČ in Anđr'č. Kenaklafič Je oreme-g«! Paotija In Augusta, s Koftnaiuer-Jem t>a 1e lizeubil. Andric je ■premagal Milino, z "Robečem pa Izgubil Po TTT. kolu vodilo Kott» nailer. Robeč ki Prfrnevera 2 In pol točke.
Nemški trener ®a boks WUI1 Hfl-ber, ki je učitelj višje teleeno-vzgojne Šole v Berlinu ki boksarski trener Borusije. bo imel v dneh od 4. do 20. avgusta v Beogradu višji zvezni tečaj.
Vasco da Gama osvojil pokal Ria. v Riu je bilo končano tekmovanje za pokal Ra, na katerem bi moral sodelovati tudi naš Partizan. ki pa se zaradi prvenstva ni mogel udeležiti. V polfinale turnirja so se kval-flci rali: Vasco da Gama. Fluminenze- Sao Paolo in Corinthians. Zadnji izidi turnirja so bil: tile: Vasco da Gamo : Corinthians 4:2 in 3:1. Sao Paolo : Fluminenze 1:0 in 1:0. v finalu pa je Vasco da Gama obakrat zmagal nad Sao Paolom, iti sicer 1:0 in 2:1.
Nogometni turnir v Dubrovniku.
Na turnirju za pokal MLO Dubrovnika so Igrala te dni moštva Sarajeva. Zagreba in Lokomotive, četrti udeleženec pa 1e bila domača enajstorica enakega imena. Prvi rezultati: Sarajevo : Zagreb 2:1 iti Lokomotiva : Dubrovnik 3:1.
Se ena zmaga Madžarov na Švedskem. Madžarska nogometna reprezentanca je te dni nastopila v Gö-teborgu kot reprezentanca Budimpešte proti izbrani mestni enajstonci. Madžari so zmagali zelo visoko 6:1 (2:1).
Nemuorški prometni strainik Baker je ravno zapisoval avtomobile, ki so parkirali na nepravem mestu, ko je pridirjala limuzina, ki je imela zunaj na steklu debelo zapisano: >Še to uro se poročiva. Prosiva, pustite naju 20 minut na miru!* Cez čas sta stopila s poročnega urada športnik David Jackier in njegova lepa ženica 24-letna manekenka Lorya Olson. Hudo sta se ustrašila, ko sta zagledala stražnika, ki je stal ob njuni limuzini. Ta pa se je nasmehnil in rekel ženinu: >Pravkar ste se sami obsodili na dosmrtno ječo, zato vas ne bom zapisal * In je vtaknil zapisnik v žep in obema čestital.
Akademski	klub
krepi s roje vrste
MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V BEOGRADU
PaaeilšiiHis osvonf prvo mesto
PRED DNEVOM VSTAJE
V Beli krajini bo šlo na pot 10 patrulj
tako se bodo pred Črnomljem združile prva višinska, draga-tuška in poljanska patrulja.
Občinske patrulje bodo pri. korakale v Črnomelj 21. julija zvečer, kjer bo slavnostni sprejem in velik partizanski miting. Na Dan vstaje pa bodo večje proslave z mitingi še na Maver, linu, Semiču, Suhorju, Radoviči, Gradacu, Adlešič, Zapudju, Vinici in Dolu.	(r).
Spomenik v Razvaliti pr: Sinjem vrhu, kler so fašisti 1941. leta« ubili Franceta Špeharja in Miho Mukavca. Franc Špehar le bil eden prvih revolucionarjev v Beli krajini pred vojno.
Sleherna vas in sleherna partizanska družina v Beli krajini mora biti pred praznikom Vstaje deležna obiska starih borcev in aktivistov, tako predv.deva načrt letošnjega pohoda partizanskih patrulj v črnomeljskem okraju. Občine Črnomelj, Semič,
Gradac, Adlešiči, Dragatuš in Predgrad bodo organizirale po
Pravico do popusta imajo vsi delavci in uslužbenci
Na osnovi nedavnega sklepa sekretariata za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu imajo pravico do 40 in 60% popusta na pensionske cene ter na 75% popust za prevoz na letni oddih vsi delavci in uslužbenci ne glede na to ali so člani sindikatov ali ne. (Jugopres).
Naše ladjedelnice na natečaju v Indoneziji
Predstavnik Združenja jugoslovanskih ladjedelnic se bo te dni udeležil natečaja indonezijske vlade, ki ga je razpisala za gradnjo ladij s skupno nosilnostjo okoli 68 tisoč ton. Po vsej verjetnosti bo Indonezija naročila nekaj ladij v naših ladjedelnicah.
eno partizansko patruljo, občin: Metlika in Vinica pa po dve.
Posamezne patrulje bodo šle na pot že 18. julija. Tako bo šla ta dan na pot prva metliška patrulja, ki bo začela svoj pohod na Selih pri Jugorju in bo nato v dveh dneh obšla vse vasi na Suhorskem predelu pa vse do Metlike, razen vzhodnega dela občine. Druga patrulja ima svoje izhodišče v Radoviči in bo šla v smeri Bojanje vasi, Vinomera in drugih proti Metliki.
Tudi prva višinska patrulja bo šla na pot že 18. julija iz Sinjega vrha in bo nadaljevala pot preko Vinice v smeri Dra-gatuša, med tem ko bo šla druga iz Vinice proti Predloki do Adlešič. Crnomeljska patrulja bo pred odhodom na obisk parti, zanskih vasi in družin, sodelovala pri proslavi desete obletnice ustanovitve Pokrajinskega komiteja SKOJ, ki bo v Črnomlju v nedeljo 19. julija. Adle-šički patrulji se bo pridružila druga viniška, nakar bodo šle skupno proti Črnomlju, grada-ška pa se bo priključila metliški in semiški v Gradacu, od koder bodo skupno nadaljevale pot v okrajno središče. Prav
Oglejte si glavo krotilca v levjem žrelu!
Dobro počakaj! Takoj bomo videli, ali je lev pravi ali ne ...
PRETKAN! PESNIK Pesnik Lenau je prišel zvečer pozno domov. Hišnik mu ni hotel odpreti vrat, če s da mu je to prepovedano. Po brezuspešnih poskusih se je Lenau končno odločil in stisnil hišniku v roko dukat. Vrata so se takoj odprla. Koma.j je bil pesnik v veži, je začel brskati po žepih in iskati knjigo, ki jo je bral, kakor je rekel, ob cestni svetilki, ko je čakal na hišnika. Hišnik je ustrežljivo skočil na cesto, da bi poiskal knjigo. Tedaj pa je Lenau zaklenil vrata in jih ni prej odklenil, dokler mu ni hišnik skozi špranjo pod vrati vrnil dukat.
Nova ladja Jadranske plovbe
Na Reki so splovili 700 tonsko tovorno ladjo »Drina«, ki so jo zgradili v reški ladjedelnici »3 maj«. To je četrta ladja iz serije tovornih ladij tipa »Drina«.
! OGLAŠUJTE V
i	SLOVENSKEM
f	POROČEVALCU
Kaj čudna kalkulacija cen
Trgovine v Medvodah imajo na razpolago star krompir po 25 din, nov po 40 din. V Ljubljani pa ie ob istem času letošnji pridelek krompirja po 24 din. Prav tako je s češnjami. Ko so bile v Ljubljani po 55 din, so jih prodajali v Medvodah po 50 din. In po tem vrstnem, redu se lahko nadaljuje z naštevanjem razlike v ceni pri posameznih predmetih. Gospodinje majejo z glavami in pozdravljajo uredbo o potrošniških svetov, ki naj skušajo sporazumno s trgovsko mrežo spraviti cene v red, nemogoče neskladnosti v kalkulacijah pa odpraviti. Delovni človek ima vsekakor pravico to zahtevati.	J. P.
jjsim/ci. movAHJi ;.t4*
•••••••••••••••••••••••••••
• •
? Sprejmemo samostojno •
•	prvenstveno moč,	i
j	TEKSTILNEGA	i
;	TEHNIKA	f
•
•	z daljšo prakso, z odgo- j
•	varjajočim delom za na- :
t bavni oddelek. Predpo- ■ j goj perfektno znanje * j nemške korespondence ? :	in vodstva administraci- •
: je v nabavnem oddelku, i
•	Nastop takoj. Ponudbe ; t poslati Tekstilni tovarni : ? »Inteks«, Kranj pod ši- :
•	fro »Agilen«	*
mali oglasi
ZELEZNINAR J A, verziranega, z dolgotrajno prakso, ki ima veselje do potovanja, išče večja tehnična trgovina v Sloveniji. Obširne ponudbe z zahtevki poslati v ogl odd. pod »Jeklo«.	11816-1
DRUŽINO NA POSESTVO v bližini Ljubljane takoj sprejmemo. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku.	11775-1
NATAKARJA, kvalificiranega in gibčnega, iščemo Nastop službe takoj. Hotel Evropa, KraDj.	11562 1
TRGOVSKEGA POSLOVODJO, veščega tudi odkupa, sprejmemo s 1. avgustom. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe poslati na Kmetijsko zadrugo Male Dole, p. Vel. Gaber, Dolenjsko. 11783-J GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno nekoliko kuhe in poljskih del sprejmemo na kmetijo v bližini Kranja. Naslov v ogl. odd. 11795-1 PEDIKER, eventualno tudi začetnik, dobi zaposlitev v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Pediker« v oglasni oddelek.	11803-1
VAJENKO za pletilno stroko sprej-meno. V poštev pridejo dekleta iz Tacna, Šentvida, Gameljn, Rašice, Smartna, Skaručne, Polja in Vodic. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo šolske izobrazbe je osebno oddati v personalnem oddelku tovarne čipk in pletenin »Rašica« v Tacnu	11823-3
RADIO »STANDARD«, 7-cevni, odličen, in nova zimska suknja naprodaj. Idrijska 11.	11806-4
DVOCEVKO H A MERLES 16 (Suhl) in Mauser 7 X 57, z daljnogledom, prodam. - Naslov v oglasnem oddelku.	11908-4
TRITONSKT KAMION PTONIR v brezhibnem stanju. prodamo no ugodni ceni. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugoden nakup«.	11815-4
TOVORNT AVTO »Opel Blitz«, tri-tonski, z novim motorjem, vse v odličnem stanju, prodam. Naslov v >Tngoreklam«. Ljubljana, Kidričeva ulica 6	11817-4
ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako ali veliko «oho v ljubljanski ali cel iški okolici. Ponudbe pod »September« podružnici Slov. poročevalca v Mariboru	11603-9
BR70PARTLXTK 50 litrov, nov. prodam. Naslov v ogl. odd. 11831-4 GTTMT TASTE NADKOLENKE prodam. Gorupova ulica 10 Hišnik — srednja tehnična šola.	11798-4
ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamen mm za enako ali veliko sobo v ljubljanski ali celrski okolici. Ponudbe nod »September« podružnici SP Maribor	11603.9
RADIO APARAT »Orion« zelo ugodno prodam. Poljanska cesta 29 — pritličje.	11805-4
AKUMULATORJE N:Fe, 2.4 V, 26 Ah poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11797-4
LEPO ŽENSKO ITALIJAN. KOLO prodam. Javorškova 7, Zg. Siska. Ogled od 6.-9. ure dop. 11796-4 STROJ ZA PREOBLEKO GUMBOV kupimo. Ponudbe pod »Gumbi« v oglasni oddelek.	11822-5
TEL E P. RAD in KEGELRAD (Trib-ling) za tovorni avto Saurer, model 4 BTDV-S, nosilnost 5 ton, leto izdelave 1941, kupimo takoj. Ponudbe poslati: »Kemofarmacija«, Ljubljana. Metelkova 7.	17703-5
OBRTNIK srednjih let išče gospodinjo. Ponudbe v ogl. odd. pod: »Razumevanje«.	11832-1
LEPE TRGOVSKE LOKALE v centru mesta (110 m2) zamenjamo za dvosobno stanovanje. Vprašati >Ke-Inoservis«, Ljubljana, Trg revolucije 15.	11818-6
VINOGRAD, STANOVANJSKO HIŠO, IV2 ha zemlje, pol ure od Lipoglava, zemljiškega sklada prosto, prodam. Zatler Viktor, Hotinje 48. Ponikva.	11S14-7
HIŠO V CENTRU KAMNIKA prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod »Kamnik«.	11799-7
SOBO, prazno ali opremljeno, išče študent. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »1. avgusta«	11807-9
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Maribora meniam za enako v Ljubljani. Pošljite naslov podružnici SP Maribor.	11812-9
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno. moderno (kopalnica. T. nadstropje. plin. balkon), v centru Maribora zamenjam med šolskimi počitnicami za enako v Ljubljani ali okolici T.iubljane. Naslov v oglasnem oddelku.	118229-9
KOM pi ETNI DTFFRENCTAL »BET-FORD*. 4 t Stndebaker. taurus. kupimo Ponudbe na SGP »Gorica«. Nova Gorira	11"82-5
NA SAVI NAJDENA MOŠKA URA se dobi pri Vajevcu, Rcslieva 7, nritlJMe.	11802-11
ETEKTPOMO^OR »Marelli« 3.25 KS prodam. • Naslov v oglasnem oddelku.	11821-4
or.wnATJÜÜTB
OPERA
Sreda, 15. julija ob 20.30: Foerster: »Gorenjski slavček«. Gostovanje na Jesenicah. — (Gostuje Rudolf Franci.)
Zaključek operne sezone.
h. v LTV UM 1 RAiMLUltl
Mariborska jkniftaraa kronika
Kulturr.o življenje Maribora je bilo v preteklem mesecu brez dvoma mnogo bolj živahno in zanimivo kakor v maju, toda žal — ne na vseh področjih enako. Najbolj pereče je se vedno vpraša o je ljudsko prosvetne dejavnosti, ki je skoraj popolnoma zamrla, kar gotovo ni zdrav pojav, saj smo bili prejšnja leta navajeni, da so delavska pa tudi druga prosvetna društva ravno v maju in juniju pokazala največ uspehov svojega celotnega dela. Letos je slika ravno obratna. Treba bo najti vzroke tega nezdravega zastoja in jih čimprej odpraviti! — Prav tako so docela umolknili tudi likovni umetniki, toda zdi se mi, da imajo ti za to gotovo več vzrokov, saj sta bili obe razstavi, ki so ju prejšnji mesec priredili, izredno slabo obiskani, kar jasno kaže, da kljub vsem prizadevanjem odnos Mariborčanov do te panoge umetnosti še zdaleka ni pravilen. — Tudi naša založba »Obzorja« se še edno ni premaknila z mrtve tot"ke, saj že drugi mesec Bi «dala nobene knjige.
V kronološkem redu so junijske kulturne prireditve v Mariboru potekale takole:
2.	junija je bil v okviru mariborske Koncertne poslovalnice v veliki dvorani doma Ljudske prosvete, koncert mešanega, moškega, ženskega in mladinskega pevskega zbora KUD.a »Jože Hermanko«. Na sporedu so bile narodne in umetne pesmi. Dirigirala sta Janez Komar in Vinko Živko.
Dva dni kasneje, 4. junija, je priredil Glavni odbor SZDL Slovenije v isti dvorani izredno zanimivo predavanje o aktualnih zunanje političnih vprašanjih. Predaval je sekretar komisije za zunanjepolitična vprašanja pri CK ZKJ, tovariš Vladimir Dedijer.
Srednja glasbena šola je priredila 5. junija v Kazinski dvorani javni nastop svojih dijakov iz oddelkov za klavir, violino, rog, kontrabas, flavto, fagot in solopetje.
Prav osvežilna novost v našem kulturnem življenju pa je gotovo bilo gostovanje Jugoslovanskg
•f.' 7 7
kinoteke iz Beograda v veliki dvorani doma Ljudske prosvete. Številnim gledalcem so od 5. do 19. junija predvajali vrsto klasičnih del svetovne kinematografije: ameriški film »Na zapadu nič novega«, Chaplinov film »Lov za zlatom«, znamenito üOklopnico Potemkin«, »Poslednji človek«, dva dokumentarna filma »Nanook t severa« ter »Nočna pošta« in pet filmov s starimi komiki. Predstave so lepo uspele, pohvale vredno pa je, da je še posebej o posameznih filmih in njihovih tvorcih pisal »Večer«.
V soboto, 6. junija, je bila v gledališču premiera Molierove komedije »Sola za žene«. Dramo je zrežiral Franc Žižek, insceni-ral pa Vladimir Erjavec. Predstave ne moremo šteti med najboljše v tej sezoni.
7.	julija dopoldne je v Klubu mariborskih prosvetnih delavcev predaval znani nemški glasbeni in gledališki kritik iz Hamburga, g. Gerhardt Krause. Govoril je o neznanih sodobnih skladateljih v svetu (Becewiczeva, Baird Panufnik, Egg, Saevurd, Orff) ter o finskem skladatelju Sibeliusu. Z vsemi temi komponisti se je predavatelj osebno srečal, zato je bilo predavanje tem bolj zanimivo. Poslušalcem je s plošč predvajal tudi nekaj odlomkov iz njihovih (Jel.
Istega dne dopoldne sta mariborsko Zgodovinsko društvo in Studijska knjižnica proslavili v Viteškj dvorani Pokrajinskega muzeja petdesetletnico svoje ustanovitve. Proslave so se udeležili ugledni predstavniki zgodovinske znanosti iz vse naše republike, kakor tudi zastopniki naših knjižnic. Ob tej priliki so še enkrat proslavili 60-letnico mariborskega pesnika in požrtvovalnega ravnatelja naše Studijske knjižnice, Janka Glaser-ja. Studijska knjižnica pa je obenem dobila nekaj dragocenih redkih publikacij slovenskih del.
7.	junija zvečer je v vlogi slikarja Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca« gostoval prvak beograjske Opere Rudolf Franci. Občinstvo ga je, kakor vedno, navdušeno sprejelo.
8.	junija je priredila Glasbena šola KUD »Jože Hermanko« v Kazinski dvorani redni letni javni nastop svojih gojencev. Nastopili so dijaki iz oddelkov za klavir, harmoniko, violino, čelo in solopetje.
10.	junija je v vlogi Ježibabe v Dvofakovi operi »Rusalka« gostovala mezzosopranistka Elza Karlovčeva iz Ljubljane ter žela v tej, sicer ne veliki, toda zahtevni vlog' lep uspeh ,
okriljem mariborske Koncertne poslovalnice v veliki dvorani doma Ljudske prosvete svoj četrti redni koncert, obenem poslednji v tej sezoni, ki je zelo lepo uspel. Na sporedu je bil Verdijev »Requiem«, dirigiral je direktor mariborske Opere Ciril Cvetko. Sodeloval je orkester Mariborske filharmonije zbor — sestavljen iz zbora mariborske Opere ter Mariborskega Komornega zbora — ki ga je naštudiral Ferdo Pirc. Solistične partije so odpeli: sopranistka Vilma Nožinič (vskočila namesto nenadno obolele Vande Gerlovičeve), mezzosopranistka Dragica Sadnikova, tenorist Rudolf Franci ter basist Danilo Merlak.
12.	junija je Krožek za interne umetniške koncerte pri Srednji glasbeni šoli priredil svoj poslednji — osmi — koncert v tej sezoni. Koncert je bil v Kazinski dvorani. Nastopili so basist Zdravko Kovač, violinist Uroš Prevoršek ter pianist Marjan Lipovšek.
14.	junija je v naslovni vlogi Zajčeve opere »Nikola Subič Zrinski« gostoval prvak reške opere Milan Pihler.
20. junija je bila v gledališču druga baletna premiera v tej se-.zoni. Baletni ansambel mariborske Opere, pomnožen z gojenci
oder klasično baletno delo P. I. Čajkovskega »Labodje jezero«. Dirigiral je kot gost ljubljenec mariborskega koncertnega občinstva Jakov Cipci, režijsko in koreografsko je naštudiral predstavo Maks Kirbos, sceno pa je pripravil Vlado Rijavec. Po splošni sodbi predstava ne spada med najboljše stvaritve mariborskega baletnega ansambla.
Istega dne je dramska skupina Zveze borcev iz Melja uprizorila v dvorarjj MBT Finžgarje-vo ljudsko igro »Razvalina življenja«.
Absolventi Srednje glasbene šole so imeli 23. junija v Kazinski dvorani svoj javni nastop, n.a katerem so izvajali dela Haydna, Mozarta, Webra, Brahmsa, Chopina, Swendsena in Taj-čeviča. Sodeloval je tudi orkester šole pod vodstvom dirigenta Lajovica.
Zveza mariborskih kulturnih delavcev je 26. junija priredila v Klubu prosvetnih delavcev predavanje o problemih psihologije dela. Predaval je predstojnik ljubljanskega Instituta za psihologijo dela prof. Mirko Ferenčak.
27.	junija je glasbena šola DPD »Svoboda Tabor« priredila v društvenih prostorih javno produkcijo svojih gojencev.
V četrtek, 11. junija, je prirejala Mariborska filharmonija pod
Nižje baletne Iole je postavil na
Ali bodo za socialno ogrožene matere res zaprta vrata materinskega doma
Koristni predlogi volivcev v Novi Gorici
Načelo samoupravljanja se v mariborskih zdravstvenih ustanovah že uveljavlja. Od 1. junija so vse ustanove kurativnega značaja prešle na samostojno finansiranje. Vse delo v zvezi s tem prehodom v nov način upravljanja je v glavnem uspešno končano. Bolnišnica, poliklinika, zdravstveni dom železničarjev, nemoteno delujejo, samo z bolj natančno evidenco o storitvah, ker morajo svoje zahtevke pošiljati dolžnikom — socialnemu zavarovanju, okrajnim ali mestnim ljudskim odborom, odnosno zasebnikom. Upravni odbori, katere je MLO imenoval v vseh teh ustanovah pa skrbijo, da bo upravljanje zdravstvenih ustanov smotrno, ne da bi štednja, ki je v pogojih samoupravljanja postala posebno nujna, šla na račun zdravja bolnikov.
Maribor pa ima poleg ostalih ustanov tudi Materinski dom, ki je v povojnih letih opravil veliko delo v zaščiti matere. Dem je sprejemal porodnice, pri katerih je zdravnik ugotovil nepravilno lego otroka, ali kakšne druge medicinske indikacije, zaradi katerih je pričakovati nenormalen porod. Razen teh so našie v domu zavetje vse tiste matere, ki iz socialnih razlogov niso mogle čakati poroda doma, oziroma nezakonske matere, najčešće takšne, ki doma sploh niso imele. Dom je bil odprt tudi za vse porodnice iz oddaljenih vasi mariborske okolice in drugih okrajev, ki nimajo blizu niti babice, še manj zdravnika. Statistika kaže v minulem letu 475 oskrbovank iz okolice in le 20 iz mesta! Te številke potrjujejo prejšnjo trditev — da so iskale zavetje v domu porodnice, ki so daleč od zdravnika in babice.
Zdravniki v mariborski porodnišnici pripisujejo domu važno vlogo v borbi za znižanje umrljivosti dojenčkov in porod-n c v Mariboru, saj je dokaj visoka umrljivost, ki so jo zabeležili v mestu pred vojno, v veliki meri bila posledica pre-ipezne zdravnikove intervencije pri nenormalnih porodih. Umrljivost dojenčkov je leta 1937 znašala v Mariboru še 18 odstotkov, leta 1947 je padla že na 12 odstotkov, lani pa celo na 6 odstotkov! Vrsta kompliciranih porodov se je lani in letos srečno končala ker so bile porodnice v domu pod zdravnikovim nadzorstvom.
Uredba o samofinanciranju Zdravstvenih ustanov pa je delo doma močno zavrla. Dokler je finansiral dom MLO so bile vse postelje zasedene in ni bilo niti dovolj prostora za vse matere, ki so iskale zatočišča. Odkar pa dela dom po načelu saimofinan-siranja in popolnoma upravičeno pošilja okrajem, odnosno Zavodu za socialno zavarovanje v poravnavo račune, je polovico postelj v domu praznih. Zavod za socialno zavarovanje vztraja namreč pri tem, da imajo pravico do oskrbe samo porodnice
Partizansko srečanje Lackovega odreda
Občinski odbor ZB Selnica od Dravi je pred nekaj dnevi sklical v kraju, kjer je bil umorjen Djuro D jako vic — v Duhu na Ostrem vrhu, sejo z namenom, da se pogovori o proslavi, ki bo 2. avgusta letos. Ta dan bo partizansko srečanje Lacko vega odreda in odkritje spominske plošče borcem, ki so padli na tem teritoriju. Obenem bodo proslavljali tudi. za to obmejno vasico važen dogodek — prvič bo zasvetila v vasi elektrika.
Da bo proslava kar najbolje ospe-la, je osnovan pripravljalni odbor, ki apelira na vse borce Lackovega odreda in tildi na ostale, da mn pri organizaciji proslave pomagajo. Vabljeni so tudi delovni kolektivi, da pohitijo 2. avgusta na Duh.
Zveza borcev Selnica naproša borce Lackovpga odreda, da javijo svoie naslove občinskemu odbora ZB Selnica ob Dravi.	H. I.
z medicinsko indikacijo, isto stališče je zavzel OLO Maribor-okolica. Vse one porodnice, ki žive daleč od bolnišnic in celo babic in ostale matere, ki so socialno ogrožene, a zdravnik ni predvidel težkega poroda, v domu nimajo več zatočišča. Vendar je število slednjih bilo precejšnje. V zadnjem tromesečju teh mater ni več v dom, pač pa je znatno višje število porodnic iz Radgone, Ljutomera in iz drugih krajev, ki imajo itak bolnišnico in za katere ni bojazni, da bi bile ob porodu v nevarnosti zaradi tega, ker ni v bližini zdravnika, da bi pomagal.
To brez dvoma kaže, da sta-
11
da nam
Pred dnevi je bil redni plenum Okrajnega sindikalnega sveta Celje, na katerem je o nekaterih težavah pri delu Zavoda za socialno zavarovanje govoril predsednik njegovega upravnega odbora tov. Vili Špat. Ko je tov. Spat poudaril, da je Zavod za socialno zavarovanje že v kratkem času upravljanja po zavarovancih naletel na vrsto težav ne samo zaradi tega, ker pri njegovem delu še ni čutiti podpore in sodelovanja zlasti sindikalnih podružnic podjetij in ustanov, je orisal še nekatere primere, ki kažejo, da zavarovanci in nekateri občinski ljudski odbori smatrajo, da ima Zavod neizčrpna finančna sredstva, ki prihajajo od neznano kje in da so oni tu le zato, da si jih v čim večji meri prisvajajo.
POKLICNI PRIČEVALCI Pri svojem delu je Zavod opazil, da se razni zavarovanci kaj radi poslužujejo neveljavnih listin, kadar hočejo dokazati pravico do pokojnine, otroških dodatkov itd. Pogosti so primeri, da originalne listine popravljajo. Se bolj značilni pa so nastopi in izpovedi že poklicnih pričevalcev, ki prihajajo pred odgovorne uslužbence z lističi v rokah in kjer hočejo izpovedati o posameznih pred-lagatcliivih zaposlitvah. Na vprašanje, odkod listič, navadno priznajo, da jim ga ie dal predlagatelj sam, češ da ne bi »pozabili«, kaj morajo izpovedati. Naravnost smešno fe, da nastopajo takšne priče z lističi, če? da ne bi »pozabile«, hkrati pa trdijo, da «e točno spominjajo, da je n. pr. predlagatelj nasfonil službo 2". julija 1°08. leta in podobno. Razumljivo je» da Zavod ne more verjeti takšnim pričara in njihovim izpovedim.
TATNTKU NTQO RTLE RAZMERE DOVOT T ZNANE . . .
Med potrdili, ki jih zavarovancem izdajajo občinski ljudski odbori, da z njimi dokažejo upravičenost do otroških dodatkov, jih je cela vrsta tudi dvomljive vsebine. Poglejmo nekaj takšnih »uradnih potrdil«. Občinski ljudski odbor na Vranskem je za zavarovanca P. I. najprej izstavil potrdilo, da živi v skupnem gospodinjstvu. Čez teden dni je za istega zavarovanca poslal preklic, da ne živi v skupnem gospodinjstvu. Na tem dopisu so že pripisali:	Upoštevajte
samo ona potrdila, ki jih podpišeta predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora! Temu je sledil še tretji dopis, ki ga je podpisal predsednik sam in iz katerega ni razvidno, ali zavarovanec P. T. živi ali ne živi v skupnem gospodinjstvu. Na koncu pa:
. . . ker tajniku niso bile razmere znane!«
Ali pa iz Rogaške Slatine! — 5. R. stanuje prt materi in ne zini o skupnem gospodinjstvu. Pomaga pri poljskem delu, za kar mora še plačati. Iz Rogaške Slatine je prišel podoben dopis tudi za zavarovanca A. R., ki stanuje pri očetu in ne živi v skupnem gospodinjstvu.
Poglavje zase pa je >«krb« občinskega ljudskega odbora Tabor, in sicer za kmeta Volavška Jožeta, ki ima pri sebi iz »usmiljen ra« 40-let-npga. hlapca ter 50-letno deklo. Gre namreč za to: Kmet Volavšek je hlan-ea in deklo prvotno prijavil Zavodu kot poljska delavca. Ko pa se je prispevek za noljske delavce izenačil z drugimi delavci, ju je oba odjavil. Zavodu pa ostal dolžan nekaj nad "1 tisoč dinarjev. Ko je Volavškova prošnja za odpis tega dolsra pri Zavodu propadla, je poskusil srečo še občinski ljudski odbor, ki je v prošnji med drugim navedel tudi to, da s+a oba (to je hlapec in dekla) reveža in da jn ima iz usmiljenja pri sebi kmet Volavšek. Napisali so še: ... Če ju Volavšek ne bi imel v oskrbi (oba sta še pri močeh, zlasti na hlapec — on. pisca), bi padla v breme občine. Upamo, da nimate povoda, da nam ne bi verjeli . . . itd.
lišče, ki ga ima socialno zavarovanje do vprašanjat katera porodnica ima pravico do oskrbe v Materinskem domu, ni najboljša rešitev. Tudi odnos MLO-a Maribor okolica je vse prej kot na mestu, posebno še zaradi tega, ker je dom vsa leta sprejemal matere iz Mariborske okolice, plačeval pa je zanje MLO Maribor. Prav bi bilo, da najde OLO vendarle sredstva in*ne prepušča mater v svojih oddaljenih krajih brez zaščite v njihovih težkih urah. Zene-matere iz mariborskega okoliškega okraja so predvsem same dolžne, da postavijo to kot zahtevo pred svoje izvoljene organe!	jp.
Dopis sta podpisala predsednik in tajnik občine Tabor.
Takih in podobnih »potrdil« ima Zavod za sociaino zavarovanje v Celju še več.
POKOJNINO TUDI ZA LJUBČKA
V okolici Šmarja je živel zakonski par. Poglavar družine je bil zaposlen na sekciji za vzdrževanje proge. To pa ni ugajalo njegovi ženi. Zato si je poiskala drugega. Tedaj se je zakonski mož iz obzirnosti preselil v hlev. Ne dolgo zatem je umrl. Za umrlim je žena dobila pokojnino. Toda le-ta je bila premajhna, da bi mogla živeti dva v brezdelju. Zato je vdova izposlovala potrdilo še za svojega ljubčka, češ saj je pri »pri meni v službi!?« — Tako sta dobila pokojnino obal
PRORAČUN ZAVODA MOČNO BREMENIJO SE OBRATNE NESREČE
Poleg visokih cen zdravstvenih storitev v celjskih zdravstvenih ustanovah so težko breme za proračun Zavoda za socialno zavarovanje še obratne nesreče. V prvem polletju letošnjega leta je bilo največ nesreč v
Ljubljana, 14. jul. Sinoči Je bila prva seja novoizvoljenega odbora SZDL. N-a njej so izvolili za predsednika Vladimirja Krivica in osemčlanski sekretariat.
Novo konstituiran odbor je prešel zatem na razpravo o političnih predpripravah za izvajanje uredbe o otroških dokladah in o načelih nove uredbe o teh dokladah. Po triurni razpravi je odbor osvojil sledeča stališča:
Otroški dodatki naj bodo brez razlike na starost in število
J ugoslovanska gospodarska misija v Abesiniji
Adis Abeba, 13. julija (Tanjug): Včeraj je prispela v Adis Abebo jugoslovanska gospodarska misija na čelu s članom zveznega izvršnega sveta Francom Leskoškom. Misija bo z zastopniki Abesinije proučila možnosti gospodarskega sodelovanja med obema državama. Misijo je na letališču pozdravil odpravnik poslov FLRJ v Adis Abebi Zdenko Stambuk.
DUSELDORF, 13. julija (AFP): Narodna skupščina zaho-dnonem-ške pokrajine Ren Westfali.ia je sklenila danes popoldne odvzeti poslansko imuniteto predsedniku KP Nemčije Maksu Reimannu, proti kateremu je «* uveden sodni postopek zaradi obtožbe, da je ogrožal varnost države in zaradi »dezinformacij«.
Te dni je bil v menzi stare opekarne v Novi Gorici zbor volivcev. Poročilo, ki ga je podal predsednik mestnega ljudskega odbora Ludvik Gabrijelčič o polletnem delu odbora in svetov, je bilo skoro preobsežno, da bi temeljito razpravljali o vseh vprašanjih. Volivci so predlagali, naj bi zbore volivcev večkrat sklicevali, tako da bi lahko temeljito obdelali le nekaj točk, ki naj bi jih vseboval dnevni red.
Zelo so se zanimali o bodočem regulacijskem načrtu Nove Gorice in bili mnenja, naj bi v Novi Gorici pravzaprav prvenstveno zgradili to, kar jim je bilo po krivični meji odvzeto in sicer prepotrebna bolnišnica z vsaj 900 posteljami, popolna gimnazija, ki sedaj gostuje v zasilnih prostorih delavskega naselja splošnega gradbenega
Tovarni emajlirane posode, in sicer 213 (I), nadalje v Cinkarni 100, v Železarni Store 145, v kemični 16, v »Metki« 7, v rudniku Zabukovca 51, v rudniku Laško 84 itd. Večina teh nesreč gre še vedno na račun slabe tehnično higienske zaščite dela. Upajmo, da bo tozadevna komisija pri Zavodu to stanje do neke mere izboljšala.
Odnos delovnih kolektivov do svojega Zavoda, ki upravlja le z njihovimi sredstvi, se kaže tudi v neupravičeno izplačanih dajatvah. Tako je Zavod za socialno zavarovanje v Celju v drogi polovici preteklega leta neupravičeno izplačal na hranarini 1 milijonov 937.111 din. na otroških dodatkih pa 1,622.244 din!
Praksa in revizije so tudi pokazale, da privatniki iz celjske okolice ne prijavljajo Zavodu hišnih pomočnic in poljskih delavcev. Kako bodo skušali na starost ti ljudje upravičiti zahtevo po pokojninah, je zaradi tega nerazumljivo.	M. B.
FBE.WE
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe LRS
Napoved za sredo, 15. Julija 1953:
Lepo vreme z delno oblačnostjo. ZjutnaJ po kotlinah megle. Tem-neratura se bo dvignila.
otrok v eni družini enaki. Ukinejo pa nuj se dodatki za otroke nad petnajst let starosti in naj se uvedejo v višjih razredih srednjih šol In na univerzah štipendije. Znižanje naj ne stopi v veljavo s 1- avgustom, marveč šele tedaj, ko bo vsesplošna javnu razprava izobli-
Vesti Iz Trsta
Trst, 13. julija. Iredentisti ln fašisti so v Tržiču ustanovili poseben sklad za nabiranje denarnih prtspekov namenjenih v pomoč svojcem dveh fašistov Mi-iocchia in Potessija, ki sta 4. novembra lani skušala prekoračiti jugoslovansko državno mejo in ugrabiti jugoslovanskega graničarja, za kar jih je jugoslovansko sodišče tudi obsodilo.
Prebivalstvo Tržiča je to odkrito podporo ostro obsodilo. Predvsem so pa delavci v TržL ču ostro obsodili zadržanje ko-minformistov, kj so to akcijo iredenti?*-v m fašistov še podprli.
Trst, 13. julija. Uslužbenci delavske zadruge so danes tri ure stavkali proti nam.Tam vodstva,
podjetja SGP, učiteljišče, trgovsko šolo in druge vajeniške šole, kulturni dom in stanovanjske hiše. Dohode k trojki še neometanih blokov, naj bi posipali z gramozom oziroma z odpadki izgorelega premoga. Sprožili so tudi vprašanje kdaj bo odprta kino dvorana v prostorih upravne zgradbe, ker je kino projektor že montiran. Pojasnjeno jim je bilo, da bodo kino predstave, čim bodo uredili še zasilne izhode in uredili dvorano tako kot to določajo predpisi. Obravnavali so tudi druga gospodarska vprašanja in davke na zemljiški dohodek in obrt.
Delo protituberkulozne sekeij'e RK v Tolminu
Okrajni odbor RK v Tolminu je leta 1950 osnoval protituberkulozno sekcijo, ki je doslej opravila veliko delo. V najtasnejši povezavi s proti-tuberkuloznim dispanzerjem in fluoro-grafskira centrom na Golniku je laui organizirala fluorografiranje vsega prebivalstva nad 14 let starosti. Uspeh te akcije je bil edinstven y vsej Sloveniji, če upoštevamo, da se je udeležilo fluorografiranja nad 99 % prebivalcev.
Za takšen uspeh ima zasluge prav protituberkulozna sekcija, ki je v treh tednih pred pričetkom te akcije organizirala nič manj kot 175 predavanj o tuberkulozi in o pomenu fluorografiranja. Da sekcija ni vzela kampanjsko te naloge, dokazuje predvsem to, da je bilo že v prvem polletju letos 12 množičnih in 85 predavanj po šolah ter 27 kinopredstav s potujočim kinom.
Sekcija je razpisala tudi nagrado za podmladek RK po šolah za najboljšo šolsko nalogo »Kako naj se zadržim, da ne postanem jetičen« in »Kaj vem o jetiki«. Natečaja se je udeležilo 2500 podmladkarjev, 125 najboljših nalog je bilo poslanih v oceno, tri so bile nagrajene.
S takšnimi oprijemi in delom širi protituberkulozna sekcija zdravstveno prosveto med prebivalstvom. Razen tega pa nudi tudi gmotno pomoč socialno ogroženim tuberkuloznim bolnikom. Od lani je nabavila in razdelila takim bolnikom za 255.000 din raznih hranljivih živil, predvsem riž in sladkor, zdravil za 94.000 din itd. Razen tega imajo socialno ogroženi bolniki brezplačno kosilo v hotelu, ko se javijo v dispanzerju na kontrolni pregled ali zaradi pneumotoraksa, za kar je bilo potrošeno 59.250 din.
V začetku je bilo delo sekcije neopaženo. Zdaj pa je postalo prebivalstvo pozorno- in prvi kolektivi so se oglasili s prispevki. Med najboljšimi je vsekakor Elektro podjetje Tolmin, ki je dalo 22.445 din, Avto-pod retie Tolmin 20.000 din. Trgovsko podjetje Most na Soči 15.000 din. Mestno trgovsko podjetje v Tolminu pa 11.000 din.
kovala vsa načela. To znižanje naj ne bo večje kakor za 500 dinarjev pri otroku in naj se izvede istočasno s povišanjem dosedanjih minimalnih plač delavcev n uslužbencev. Obenem z znižanjem otroških doklad naj se poiščejo vse oblike varčevanja in zmanjševanja izdatkov povsod tam, kjer je to možno in v interesu blagovno denarnih odnosov. Končno naj se znižanje dodatkov za družine, ki imajo premoženje, izvede ne po cenzusu dohodnine, marveč naj bo kriterij površina in kvaliteta zemlje.
da bi v poizkusne namene oddalo v zakup poslovodjem novo prodajalno na Greti. Ce bi se to obneslo, bi potem oddali še drugo-. S tem bi bili oškodovani predvsem delavci.
Jubilej'no šahovsko prvenstvo Slovenije
V nadaljevanju prekinjenih Dar-tij so bili dosežen) ti-le rezultati: S ška : Germek renti Grosek : Krivec 1:0 Preinfalk : Šiška drugič prekinjeno v renti poziciji Šiška : Sikošek se ob zaključku poročil še !gra Grosek : Genmek remi Preinfalk : Puc 1:0 Stanje na tabeli: Germek 9Vt, Pirc 9. Vidmar 81/», Kržišnik 8, Grosek 71/,. Levačič 7. Preinfalk 5Viti) Puc 5 K itd
da nimate povoda, ne bi verjeli...
Nekaj sličic z dela Zavoda za socialno zavarovanje v Celju
IZ VČERAJŠNJE PRCftE IZDAJE
Mestni odbor SZDL Ljubljana o otroških dokladah
Tržaški kominformisti podprli akcijo iredentistov in fašistov
KOLEDAR
Sreda. 15. julija: Vladimir. Henrik.
Četrtek. 16. julija: Bogdan. Valent, n.
*
15. vn. 1606. — Rojen v Wr-dder-stegu na Nizozemskem sLkar Rembrandt.
15. VII. 1904. — Umrl ruski pisatelj A. P. Cehov.
15. VII. 1945. — I. kongres Osvobodilne fronte v Ljubljani.
VSAK NAROČNIK »Slovenskega poročevalca«, ki plačuje naročnino redno mesečno najkasneje do 15. v mesecu, je zavarovan za primer posledic pri eventualnih nezgodah.	14-n
Maturamitl realke (g-d) 1943 praznujemo * obletnico, v soboto 18 t. m. ob 20 v »Slaviji« (pri Slamiču). Tov profesorji vljudno vabljeni.
5342-d
Planinsko dmšvo Nova Gorica bo otvorilo Dom Klemente Juga v Lepeni dne 19 julija 1953 ob
11.	uri dopoldne	5343-d
Izlet v Žirovnikov graben pri Polhovem Gradcu priredi organizacija SZDL terena Ajdovščina na dan vstaje 22. t. m Kamioni odpeljejo ob 7 zjutraj izpred terenske Pisarne, Gosposvetska cesta št. 12 vrnejo pa se ob 19 30. Voznina malenkostna. Prijave v terenski pisarni v petek od 15—18.
534--j
NARTA SPORT KREMA je priletna -im osvežujoča — zato zahtevajte samo NARTA SPORT KREMO!	SP-6
Obleka je predraga, da bi jo lahkomiselno shranili. — MOTOX vem 1o zanesljivo očuva vsake škode pred molji.	-d
Sumeča vitaminska limonada — »BIBI« v tabletah je osvežujoča, praktična in priljubljena otrokom ’in odraslim, predvsem na izletih ln potovanjih Zahtevajte povsod »BIBT«!	528P-n
Dom Jugoslovanske Ljudske Armade v Ljubljani priredi v soboto 18. julija ob 20.30 v vrtu Doma JLA
VEČER NARODNIH PESMI
IN PLESOV
Gostuj® ansambel ljudskih plesov S KUD »Ivo Lola Ribar« iz Beograda.
Ansambel izvaja srbske, bosanske, hrvatske ljudske plese, konrt-eke. šiptarske. šopske igre in dir.
Vstopnice so v predprodaji pri blegajni Doma vsak dan od 8—12.
5345-n
PUTNIK LJUBLJANA
raniti
L. KINO DOM LM: amer. film »Podvodna četa« ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19. dalje.
KINO »LITOSTROJ«: jugoslovanski flm: »Občinsko dete«. Predstva ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE — »UNION«:	ameriški
film: »Rapsodija otožnosti«.
CELJE — rDOM«: italijanski film »Čudež v Milanu«.
BLED: ameriški film: »Pohod v džunglo«.
KAMNIK: ameriški film: »Re» becca«.
ZADOBROVA: francoski film: »Odšel brez naslova«.
VEVČE: ameriški film: »Cez noč rojena«.
DOMŽALE: francoski film: »Panika«.
RADOVLJICA: ameriški barvni film: »Trije mušketirji«.
NOVO MESTO: »KEKA«: angleški film: »Pekel je razprodan«. — Predstavi ob 18.15 ia
20.15.
ROGAŠKA SLATINA: mehiški revolucionarni film: »En dan življenja«.
ŽALEC: jugoslov. film: »Vsi na morje«.
KRANJ — »STORŽIČ«: ameriški film: »Hitrejši od zvoka«. Ob
16,	18 in 20.
KRANJ — »Partizan.«: premiera jugoslovanskega filma »V viharju«. Predstava ob 20.30.
JESENICE — »Radio«: ameriški zabavni film:	»Najsrečnejši
dnevi vašega življenja. Pred-
‘ stavi ob 18 in 20.
JESENICE »SVOBODA«: — Isti film kot v kinu »Radio«. Ob
20.30.	V slabem vremenu bo predstava ob 16 v kinu »Radio«.
JESENICE »PLAVŽ«: francoski film: »Ljubimca iz Verone«. Ob 18 in 20.
Organriziramo izlet na nogomet, no tekmo Odred : Borac v Banja Luko. Odhod iz Ljubljane v soboto s povratkom v ponedeljek opoldan Pr ja ve sprejema poslovalnica PUTNIKA v Ljubljani in pisarna Odreda.	1-n
RADIO
SPORED ZA SREDO
Poročila:	5.30. 6.30. 12.30	15.00,
19.30	'm 22.00 — 12.00 Lahka glasba. 12.45 Zabavna glasba, vmes ob.leve. 13.00 Z obiskov pri pionirjih. 13.15 Opoldanski koncertni spored. 13.50 Kulturni pregled. 14.00 Z obiska v Glasbeni šoli Šentvid.
14.30	Radijske reklame. 14.40 Koncert članice skopske operne kolo-raturke Vaške Kirilove-Bidžove, pri klavirju Danilo Švara. 15.10— 15.30: Zabavna glasba, vmes objave. 18.00 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 18.30 Zuna-nje-pol;tični feljton. 18.40 Georg Gerschwin: Rapsodija v modrem.
19.00	Radijske reklame. 19.10 Zabavna glasba vmes objave. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Melodija Richarda Roggersa in Colea Por-teTja. 20.30 Radijska igra Collette: Gigi. 21.30 Znani orkestri, slavni dirigenti. 22.15 Igrajo ameriški plesni orkestri.
Dežurna lekarna
Sreda, 15. julija: Lekarna »Melle«.
Slovensko narodno gledališče Sreda, 15. julija ob 20.30: Žižek: »Miklova Zal a«. — Predstava v mestnem parku.
Radio Maribor
Sreda, 15. julija: od 12—15.30 prenos iz Ljubljane: ob 17 samospeve hrvatskih skladateljev poje baritonist Karlo Kamuščič. pri kla-
virju Ciril Cvetko: ob 17.20 M. Bruch:	»Adagio !z violinskega
koncerta v g-molu: ob 17.30 poslušajte domača poročila: ob 17.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi:
Kino Maribor
Partizan: ameriški film: »Roseana Mc Coy«
Udarnik: ameriški film: »Festival Charlij a C h a pl na «..
Pobrežje: ameriški film: »Odločitev pred zoro«.
Studenc": ameriški film: »Konec sveta«.
MURSKA SOBOTA Mestni kino: angl. film: »Mandy«. »*•••••••••••••••••••••••••«
I	•
j	STROJNEGA	f
i	TEHNIKA	j
* •
•	z daljšo prakso sprejme •
; takoj Tekstilna tovarna J
*	»INTEKS«, Kranj	•
j Ponudbe pod »Sposoben« !
?	i
•••	••• *•* ••• ••• ••• •••	•••	•••
IJ3IRTA
Vsem znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš zlati mož. očka. stari očka. tast, brat in stric ADOLF PLAPER, p seno-noša v pokoju. Pokopali smo ga v nedeüjo 12. t. m na novomeškem pokopališču. — Žalujoča žena Malči. sin dr. ing. Marjan, vnukinji Marija n Marta, snaha Sanda. sestre, nečaki in ostalo sorodstvo.	5341-a

nski p
»na- Ig
Občinski ljudski odbor Mirna peč in občinski komite ZKS sporočata, da je dne 14. julija 1953 nena doma preminul tovariš
FRANC ŠIŠKO,
predsednik obč. odbora, bivši predsednik IOLO Novo mesto, član obč. komiteja ZKS in član Združenja rezervnih oficirjev (kapetan I. klase). Zaslužnega predsednika in vzornega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.	Mirna peč, dne 14. julija 1953.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto javlja žalostno vest, da je umrl tovariš
FRANC ŠIŠKO,
bivši predsednik IOLO, član zbora OLO in član okrajnega odbora SZDL v Novem mestu. Vzornega in požrtvovalnega člana bomo ohranili v trajnem spominu. Novo mesto, dne 14. julija 1953.
„SLAVOLOK
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“
Po tej noči je odleglo. Sel je z njim, dobil svojo prvo lekcijo. Pomagaj, če moreš; — stori tedaj vse — če pa ne moreš ničesar več storiti, pozabi! Obrni se! Čvrsto se drži! Sočutje je stvar mirnih časov. Ne pa, kadar gre za življenje. Pokoplji mrtve in živi življenje! Moral ga boš še potrebovati. Žalost je eno, dejstva so druga stvar. Človek ne žaluje nič manj, če dejstva kljub temu vidi in priznava. Samo tako lahko preživiš.
Ravic je izpil konjak. Francozi ob sosednji mizi so še vedno govoričili o svoji vladi. O tem, kako je Francija odpovedala. O Angliji. O Italiji. O Chamberlainu. — Besede, besede. Edini, ki so delali, so bili oni drugi. Niso bili močnejši, samo odločnejši. Niso bili pogumnejši; vedeli so samo, da se drugi ne bodo bojevali. Odlog, in kaj so počeli z njim? So se oboroževali, dohitevali, napeli vse sile? Gledali so, kako so se drugi dalje oboroževali, — in čakali, brezdelno upali na nov odlog. Zgodovina mrožev. Sto jih je na obali; med njimi lovec, ki drugega za drugim s kolom pobija. Skupaj bi ga lahko zmečkali — a ležali so tam, ga gledali, kako je prišel, kako mori in se niso ganili; saj je ubil pač samo soseda — soseda za sosedom. Zgodovina evropskih mrožev. Sončni zaton civilizacije. Trudni, brez-liki somrak bogov. Prazni prapori človečanskih pravic. Razprodaja kontinenta. Prihajajoči vesoljni potop. Kramarsko barantanje za zadnje cene. Stari klavrni ples na vulkanu. Ljudstva, spet enkrat počasi v klavnico nagnana. Bolhe se bodo že rešile, ko bo ovca žrtvovana. Kakor zmeraj.
Ravic je iztisnil cigaretni ogorek. Pogledal je okrog sebe. Kaj naj pomeni vse to? Ni bil prej večer kakor golobica, kakor mehka, siva golobica? Pokoplji mrtve in uživaj življenje. Čas je kratek. Prebiti se pravi vse. Nekoč ob nekem času boš že potreben. Treba se je ohraniti zdravega in pripravljenega za to. Pomignil je natakarju in plačal.
Šeherezada je bila prazna, ko je vstopil. Cigani so igrali in samo luč reflektorja je pt..«io obsevala mizo poleg orkestra, kjer je sedela Joan Madou.
Ravic se je ustavil ob vhodu. Prišel je natakar in mu pripravil mizo. Ravic pa je obstal in gledal proti Joani Madou.
»Vodke?« je vprašal natakar.
»Da. Vrč.«
Ravic je sedel. Natočil si je kozarček vodke.in jo naglo izpil. Hotel se je iznebiti tega, kar je premišljeval tam zunaj. Spako preteklosti in spako smrti — trebuh, ki ga je granata razparala, in od raka razžrti trebuh. Opazil je, da sedi za isto mizo, kjer je pred dvema dnevoma sedel s Kate Hegström. Zraven njega je bila prazna druga miza. Ni se preselil tja. Bilo je vseeno, ali sedi za to mizo ali za prihodnjo — Kati Hegström ne bo pomagano s tem. Kaj je že rekel Veber nekoč? Zakaj pa se tako razburjate, če je kakšna operacija brezupna? Človek stori, kar more in gre domov. Kje bi ostali sicer? Saj, kje bi ostali? Od orkestra sem je zaslišal glas Joane Madou. Kate Hegström je imela prav — bil je vznemirljiv glas. Segel je po vrču s čistim žganjem. Eden tistih trenutkov, ko barve razpadejo in pod nebogljenimi rokami življenje posivi. Mistična oseka. Brezzvočna cezura med dvema dihljajema. Pik časa, ki počasi gloda srce. Santa Lucia Luntana, je pel glas poleg orkestra. Prihajalo je k njemu kakor
morje — z nčkega pozabljenega drugega brega, kjer je nekaj cvetelo.
»Kako vam ugaja?«
»Kdo?« Ravic se je dvignil. Manažer je stal poleg njega. S kretnjo je pokazal proti Joan Madou.
»Dobro. Zelo dobro.«
»Senzacija ravno ni. A se da med drugimi točkami porabiti.«
Manažer je oddrsel dalje. Njegova pristrižena brada se je za trenutek odražala pred belo lučjo. Nato je izginila v temi. Ravic se je ozrl za njim in prijel kozarec.
Reflektor je ugasnil. Orkester je pričel igrati tango. Spet so se prikazale osvetljene namizne plošče in nad njimi nedoločni obrazi. Joan Madou je vstala in šla med mizami; nekajkrat je morala obstati, ker so odhajali pari na plesišče. Ravic jo je pogledal in ona je pogledala njega. Njen obraz ni razodeval presenečenja. Stopala je naravnost proti njemu. Vstal je in naravnal mizo. Prišel je natakar, da bi mu pomagal. »Hvala,« je rekel, »to opravim že sam. Potrebujeva samo še eno čašo.«
Znova je naravnal mizo in natočil kozarec, ki ga je prinesel natakar. »To tu je vodka,« je rekel. »Ne vem, ali pijete to.«
»Da Saj sva je že nekoč pila. V Belle Aurore.«
»Točno.«
Bila sva že tudi tukaj nekoč, je pomislil Ravic. Pred celo večnostjo. Pred tremi tedni. Takrat si čepe sedela v svojem dežnem plašču, nič drugega kakor kupček nesreče in ugaslosti T polmraku. Zdaj pa —. »Salute,« je rekel.
Rahel svit ji je preletel obraz. Ni se zasmejala, samo obraz ji je bil jasnejši. »Tega že dolgo nisem slišala,« je rekla. »Salute!«