120. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 8. junija 1896
XXIX. leto.
Isbftja vsak dan «vo*er, izim&i nedeljo in praznika, ter velja po poŠti prejoman za ■ vb tro-o ger s k o deZele za vbo leto l.S gld., r.a pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden nsusec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za jeden meaee 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kc
na mesec, po 30 kr. r.a četrt letu. — Za tuje deželo toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrate po ' kr., če se oznanilo jedeukrot tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopioi naj se izvoli fiankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je na Kongresnem trgu it. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kam gremo
z Dolenjskega, 5. junija.
(Tu je bilo konfiskovanih 11G vrst.)
— — — — „Idite vsi k Brunerju; danes ne bo krščanskega nauka in litanij, danes bode vse to v ktčmi pri Brunerju" tako ju rekel kranjski duhovnik 31. maja 189G vernikom (er peljal iz cerkve odrasle in otroke na boj proti delavcu:, ki so pod postavnim nadzorstvom hoteli zborovati. Naj že odobravamo, ali ne odobravamo teženj delavskega stanu, toliko srca ima v sebi vsak človek, ki ima sam otroke in lahko misli, da pride kateri v slabe odnošaje, da ne bode revežev kamna!, Če mirno in pametno nastopajo; vsak le količkaj omikan človek M mora omehčati, ko Čita, kaka strašna nezaslužena reva vlada tu in tam v delavskih družinah ; le divja živinska narav more tako ostudno postopati proti sorojaku delavcu, kakor se jo nastopalo 31. maja 1896 v Novem mestn! Pa učitelj veronauka gimnazijske mladeži, doktor teologije, mož, kakeršai dobe navadno v starejših lotih višje dostojanstvo, mož, ki je že skoraj petdeset let star, nauči mladegs, ne-godnega kaplana, kako naj župljane in tudi otroke seboj pripelje, on sam sedi sredi te črede ter hujska k najljutejšemu sovraštvu proti največjim revežem naše dražbe; le malo manjka in noži so zunaj in kri teče, mrtve odnašajo, ljudi v zapor vodijo. Sreč* in nesreča več familij je bila odviina le ud postopanja vladnega komisarja in orožniškega štražmeštra; ako bi okr. glavar pl. Ve stenek in orožniški stražuieštcr B-rlec ne bila hitro in energično spravila najprej dr. Marinkota ter kapelana Krajca iz tesno natlačene dvorane, tekla bi bila kri tako gotovo, kukor jo gotovo, da si a ta dva duhovnika hujskala uboge in ueumne šmihelske kajžarje na navedeno delavce. Čim pa je ta nnhuj-skana tolpa videla, da imajo orožniki moč, tudi duhovnikom energično zakucati: ,v imenu zakona, spravite se veu" in, ko pe duhovriki, sklicuje se na svoje dostojanstvo, obotavljajo, jim odgovarjajo, da „ne
Pravica mladosti.
(Spisal llcr. Siulurmann, posl. Kil. Jcleučič.)
„Lev pl. NjelHberg — Carigrad" — tako je z m pisal prišlec v knjigo zn tujce.
Ime je obudilo pozornost pri vseh poslih „bo-lega leva". Točaji so se postavili na hodnik, koder* je imel priti tujec; hlapec je Iti v kuhinjo po cunjo, da zbriše rujave lise z mednih okovov njegovega kovčega, ki je ostal za prvi hip na v<ži, ključarica je hitela na vrt, da povijo šopke za njegovo mizo, in krčmar sam rudeč od razburjenosti je koinaj uzdal svojo vršljivost, govoril tiho in hlastno prvemu točaju, naj stori, kakor hočo, da le spravi obitelj bniolinskega bankirja iz sobe št. 1 — iz sobe z zagrinjali iz rudečega pliša in aamorčki nad posteljo z nebom — kakor hitro mogoče, da se tujec sijajno v nji naseli.
.Moj Bog, moj Bog, saj ne vemo," ječal je s tolstim, uadušljivitn glasom, nbrez dvoma je sored-nik — ime se drugje ne nahaja — Bog v neben.h ■— kako lahko bi ta Človeku koristil!"
V tem trenutku so se odprla vrata iz sobe, kjer se je nastanil tujec. Stopil je iž nje — od pedi do pedi aristokrat, posvetnjak in gommeux.
rednež in hujskač ostane to tudi z dnhovenskim kolarjern" ; ko je tolpa videla, da se sila rabi, je jenjala pri oknih in vratih notri drveti ter stopati po mizah in upiti : aven z nejevemiki". Ta nastop kaže, kake ljudi je dr. Marinko 31. maja t. 1. ko-mandiral!
Jaz, ki to pišem, sem imel doslej dr. Marinko ta prav rad. Mieti 1 sem o njena ptav dobro. Doktor, tega reveža — delavca pred ljudstvom na smeh postaviti, — (vi veste, koliko novomeških takih revežev je bilo mej njimi.) —doktor, duhovnik krščanskega veroizpovedanja, te reveža v nevarnost postaviti, da pod nož razdivjanih, pijanih neomikancev pridejo, — tega bi nikdar ne bil mislil o Vas! Vse j<=doo \m je bilo, (nezrelih kapetanov, ki so Vam stregli, ne jemljem v poštev), ako več familij spravite v nesrečo, vee jedno, ako kri teče, človeška kri in za Vašo — oprostite — neumno domišljavost, da vladate vso Dolenjsko, Bte tako va barejue igrali ! Dokazano je vse; vzemite na znanje, da Vaši posvetni prijatelji zdaj vemo, kakšna je Vaša dobrosrčnost iu kako tiči ta v vsem Vašem ne-banju le vladoželjnost in egoizem. V nedeljo ste nam oči odprli. Imeli smo z Vami veliko potrpljenja; nismo Vas v javnosti imenovali, dasi ste bili naš politični nasprotnik, ali zdaj Vam motamo povedati, da hočemo imeti mir v načem mestu in to zaradi našo mltidine, ki v tako malem mestu vse izve in katere vzgoja trpi, če se profesor veronauka tuko vede, kakor vi.
Krasno je bilo navdušenje, ko smo vsaj na Kranjskem priborili n ..š im jezika veljavo v uradu ter v javnem in družabnem življenju v mestih. Koliko truda, koliko žrtev je to stalo! Vse je žrtvovalo, vse pripomoglo k temu. Zdaj, ko hočsioo politično nevedni del naroda dramiti, zdaj se dogajajo take reči! Ne morem ra to, da mi je narodnostna ideja Se toliko vredna in da he tahajam v mladostne dni, v katerih nam je bila ista najsvitlejša zvezda. Vi, kleriki ste pjd Missjo le rimski popje, ali to mi ne brani, da ostajam pri tem, da so naš narod ohrani dober, mil in p o S t e n in Če ne, — da ga tujina dobi poštenog« in Ijubeznj-vega, kakor ga
vsa zgodovina pozna. — Ali kiko, za Bjga, bo to mogoče, če kleriki sebe in prosto ljudstvo tako pačite!
(Tu je bilo konfiskovanih 22 vrst.)
Rimska hierarhija S« ni nikdar zmagala proti kaki časovni ideji, ampak se J6 še zmiraj udala, tako idejam francoske revolucije, kakor časovnim idejam v druzih deželah. Le poglejte na Francosko kjer se jo papež sprijaznil z republiko. Časovne ideje nimajo nič rešpekta pred maziljenci bodi kacegakoli veroizpovedanja. To ve v jak tercijauec naš.h šol. A ne, Vi mislite: mi hočemo zmagati! Ča drugače ne, pa podivjamo nevednega kmetskega reveža, s tem gremo na mestne ljudi in druge, kateri ne pripognejo svojega vratu I
Na tem stališču smo danes na Kranjskem. No, pa še roke križem držite! Nazadojo je še zmiraj pribežališče v tem, da ss vsi temu terorizmu pod-vržemo, morebiti nas naši kaplani vsaj še pri življenja puste. Morebiti pa pride druga'e M trebiti se pa vse to ljudem, ki imajo boljši ukus in kaj dražega boljšega v sebi, pristudi, mirni postanejo in — tujina s svojimi velikanskimi močmi požre to lepo Slovensko! — NaM duhovniki p t bodo rekli: Saj je vse jedno, v katerem jeziku ljudstvo Boga moli.
Kam gremo?
Državni zhor.
Na iMmaji. 6. junija.
V seji dne 5. t. m. so posl. H a u c k in tovariši interpelirali vlado, zakaj prepoveduje vseuči-lišcnikom prirejanje zoper mihuij naperjenih shodov, poal. dr. Steinwender pa je interpeliral domobranskega ministra zaradi napada dveh častnikov na urednika nekega lista v Beljaku; dotična častnika sra urednika pretepla, ker je o njiju neugodno pisal.
Zbornica je potem razpravljala o zakonu ghde lokalnih železnic, katerih zgradbo je zagotoviti za 1. 189G. Pri tej pnliki, so razni poBlanci izrekli svoje želje glede zgradbe lokalnih železnic Mej drugimi j* govoril  tudi   posl.  dr. F e r j a n č i č ,
Način, kakor si je igraje potegnil rokovice 5ei ptsle, iz na pol mižečili očij metal poglede na levo in desno, kakor si je nemarno popravil ušća s črnim atlasom podšitega ogrtača, kakor jo posadil monok<'lj pred oko in v na pol ljubeznivim, na pol posmehljivim nasmehom t d vrnil pozdrave ponižne služinčadi : vse je kazalo, da je navajen opazovati ■vet in ljudi iz ptičje perspektive, kakor vsi, ki stoje kot vazali na itopnjicah kakega prestola.
„Smemli postreči gospodu baronu z ekvipažo?" zaklical je krčmar in privihral k njemu.
„11 viila, hvala," in odiuignil je z nasmehom. Potem jo stopil na cesto, katera je ležala pred njim v tihem miru malih prestolnic kakor mrtva.
Pogledal je krog sebe in pomajal z glavo. —
„Jeli verjetno?" šepetal je s stboj. BNiti jednega psa ne vidim na ulici. — Kaj počno vender ljudje v teh gnezdih ? — Resnično, to ni malo Bumozalajevauja za človeka, ki vlada tem polhom. Moj poklon, cher oncle,"
Ustavil se je pred sivo pobeljenim poslopjem, čigar vhod je nosilo pet dorskih stebrov, in si je ogledoval zlati napis na pročelja.
„Musis inservio", bilo je tu zapisano.
»Umevno, tu ni umetnost, služiti muzam," momljal je, kažoč na okoli, aone so menda jedine Žensko, katere prebivajo ta kaj." —
Potem se je prikazalo drugo poslopje, imelo je istotako nekaj starinskega na sebi in pod zlatim ■olaoen, katero je z nosom vohal hipogrif, ta-le napis: „Litteria sibi ips:que hoc monumentima erexit Johannes Fredericus XIII."
„Sveflost so dobro zadeti," meuil je, motreč barbarski popis, nle malo preveč perutij imajo Njih Veličanstvo."
Naslednja stavba se je že od daleč naznanjala s pompejansko rudečo steno brez oken, tej se je previdno izognil in priš-, I tako pod stebrišče, katero je menda vezalo kako učili.šče z njegovo telovadnico in čigar brvanje je bilo okrašeno z izreki iz Plutarha in Cicerona.
Potem jo prišel na trg, sredi njega je stal spomenik, star debelušast go-ipod s hermeliuovim plaščem in velikanskim mečem v obeh pesteh.
„Hvala Bogu," vzdihnil je tujec, „ naposled vender jedeu človek, čeprav iz brona.
Na to se je priklonil in utrgal ce'o nekaj vitkih bilk, pognale so izmej kamenja hrapavega in grudastega tlaka v -jredi A rokih lisov trpotca.
„Njemu za vezilo," reče in vtakne bilke kakor Šopek v najgorenjo gumbenico svoje suknje.
Ustavi se pred v renesančnem zlogu zidanem, ponosno se vznasajočom poslopjem.
kateri je pojasnjeval, kolike lokalne in strategične ter komercijelne važnosti bi bilo, ko bi se proga Gorica-Ajdovščina nadaljevala do Postojne in tam zvezala z južno železnico. To nadaljevanje bi se moralo graditi na državne stroške. Govornik je ▼ tem zmislu predlagal resolucijo, katero je zbornica soglasno vzprejela
Železniški minister vitez Guttenberg je precej obširno odgovarjal na prsamične želje in glede izvajanj dr. Ferjančiča opomnil, da predloži vlada svoj čas načrte za zgradbo nadaljevanja Vipavske železnice od Ajdovščine do Postojne, da pa še ni moč povedati kdaj, ker je pri tej progi opraviti z jako neugodnim teienom.
V današnji seji se je poleg ntkaterh drugih zakonskih načrtov vzprejela brez debate predloga glede poBcj 1» v mesku lr9 milijona gold. deželi kranjski, mestu Ljubljani in hišnim posestnikom, prizadetim po potresa in se je odobrilo poročilo o G6 predlogih gled-j podpor po ujmrh oškodovanim okrajem.
Precej zanimiva razprava se je unela o predlogi glede kazenskih določb za sleparstva, storjena po »geut:h, ki se bavijo s posredovanjem izseljevanja. Posl. Wielowieozki je opozarjal, da je izseljevanje naraven pojav, da pa se mora vrširi naravnim potem. Agenti tacih podjetij, ki se bavijo z izseljevanjem ljudij, sleparijo gališku krnote na vse mogoče načine. Tako pripovedujejo kmetom glede Brazdite, da rasejo tam posebna drevesa, iz kater;h se dobiva mleko tako, kakcr pri nas smola; pravijo jim, da se v Braziliji krmijo prašiči z divje rastočimi marelicami in da si je le treba ujeti opico in jo naučiti raznih d* I, pa ima kmet posla. Zakonski načrt se je vzprejel.
Dolga razprava se je unela o poročilu obrtnega oiseka glede trgovine s pivom v steklenicah.
Poročevahc dr. H a b e r m a n n je o| o.-arjal, da pri tej stvari no gre toliko za utesnitev kupčije s pivom v steklenicah, kakor za to, da se prepreči tečenje piva v trgovinah. V t 5 svrho predlaga odsek nekaj resolucij, katere zahtevajo, naj te trgovina s pivom v steklenicah pač dovoli, s pogojem, da so steklenice tarnaš- ne s posebnim od vlade določenim zamaškom, trgovci pa sami ne suejo kupovat; piva in je točiti v steklenice, nego to naj sme storiti le, kdor ima koncesijo za gostilno in pa pivovar.
Ti predlogi so se vzprejeli.
Koncem sijn je dr. Grego rec interpelova' poljedelskega ministra v neki gozdr: zadevi.
Prihodnja seja bo 18. t m.
\T I Jubtjtaiftt, 8. junija. Mladočehi in delegacije. Mladočehi bodo letos v delegaciji hudo prijeli vlado, kako da je obnovila trodržavno zveio, ne da bi bila uprašala delegaciji za svet. Seveda pomagalo ne bode mla-dočeško govorjenje nič, ker je večina delegacije sestavljena iz samih vladnih kimovcev, ki se zlaBti v unanji politiki ne upajo imeti svojega mnenja. Nadalje mislijo zahtevati Mladočehi. da se aktivna vojaška služba skrajša na 2 l^ti. Tudi v tej stvari ne bodo ničesar opravili. Vojni minister bole dokazal z vso točnostjo, da je triletna aktivna služba potrebna.    Nekateri konservativni in liberalni dele-
To je, kolikor se spominjam," reče, opazujoč z monokljem vrste oken; potem pa čita napis „Vojvodsku državno ministerstvo", ki se je vidni v sijajnem bleska v sredi pročelja.
„Prvo znamenje, da ljudje poleg latinskega tudi nemški znajo," mrmra in stopi po stopnjicah.
V hladnem, visoko obokanem  vestibulu, kjer se je solnce blesketalo v mavričnih barvah po mar mornatih ploščah, pride mu čokat vratar naproti.
„Vzprejemajo ekscnlencija V"
Tujec je gotovo imponoval vratarju, kajti potegnil je zlato obrobljeno čepico z glave in mrmral nekaj o predpoldanšnji vzprejeroni uri.
„Dobro," odvrne prišlec in mahne z roko, kakor je storil, da je umolknil vrštjivi krčmar, „nekoga vender najdem, da me naznani!" m kakor bi se čutil domačega, gre počasi in udobno po marmornatih stopnjicah, v katerih se je zrcalil njegov obraz.
„Parbliu," Še vedno ume živeti stari lisjak," govori tiho pred s« in začudeno mu prelete oči stebre iz portira na obeh straneh stopnjic; „brez dvoma se še rad posmehuje in izbira kakor nekdaj v Parizu, ko sem L (idil k njemu v šolo.* tDtilje pri h.)
legatje utegnejo izraziti svoje Želje, da se vojaška bremena olajšajo, a konečno pa bodo vse dovolili, kar bode vojni minister zahteval. Proti visokim vojaškim bremenom govori se le zato, da se malo vohlci slepe. Avstrijska delegacija je zastop, ki že dandanes nima nobenega upliva. Pritrdi samo, kar vlada predlaga. Jedini Mladočehi iu protis8mitje bi se kaj upali, a jih je premalo.
Protisemitizem se prijema liberalne stranke. Že dolgo se nekda opaža, da nemški liberalci niso resnični prijatelji Židov, temveč se jim jedino zaradi tega laskajo, ker židje dajo denar v strankarske namene. Tako se nemški „Sch.ulvero.in" ohranjuje največ z židovskim denarjem. Že pokojni Sclimevkal je grozno zabavljal zoper Žide, kadar je vedel, da židje ne slišijo. Posluževal se je besed, ki bi delale vsakemu protisemitskemu listu čast. Ko se je zadnjič v levičarskem klubu razpravljalo o tem, da bi interpelovali vlado zastran volitev v dunajski mestni svet, so češki liberalni Nemci bili odločno proti temu, da bi se stranka potegovala za Žide. S prva je imel interpelacijo staviti grof Kuenburg, ki je vodja zjedinjene levice, a češki Nemci so ga prisilili, da je svoje ime izbrisal in je interpolacijo stavil dr. Exner. Interpelacija se vsled tega ni mogla zmatrati za akt zjedinjene levice, temveč je bila le delo nekaterih poslancev. Židje so na liberalce močno nevoljni, ker več z vso sdo ne podpirajo njih koristij.
KoHutovci proti vladarju. V ogeraki skrajni levici veje nasproti vladarski rodbini skrajno sovražen duh. To je pokazal Karol Etttfdt, jeden glavnih vodij te stranke pri debati o vladni predlogi, s katero se izroči sodstvo o veljavnosti volitev najvišjemu sodišču. Drugače on nima ničesar proti predlogi, samo to se mu zdi neumestno, da se stvar izroči sodišču, katerega imenuje kralj. Mej krono in narodom niio razpori izključeni, čejih tudi od leta 1867. ni bilo. Kosutovci nekako napovedujejo borbo proti kroni. Naj po meniji vej še je pa, da ni v vsem državnem zboru nobenega, ki bi se upal tako govorjenje odločno zavrniti. Vidi se, da se vsi strinjajo s Kosutovci, samo, da se ne upajo nekateri svojega mnenja naravnost povedati. Mišljenje, katero zastopa skrajna levica, je mišljenje večine madjarskega naroda. Vsako pospeševanje madjari-zacije je skupni državi v škodo.
Trodržavna zveza se je obnovila zopet za daljših šest let. Odpovedati bi se bila i u !a do dne G. maja, ker m« pa to ni zgodilo, velja za dalajih šest let od maja prihodnjega leta. Pred leti bi bilo podaljšanje zveze dogodek, o katerem bi se bilo mnogo govorilo in pisalo, a letos bo je pa za to jedva kdo zmenil Trodržavna zveza je prišla ob vso veljavo. Preprečiti ni mogla, da ne bi hil ruski upliv izpodrinil avstrijskega na Balkanu. Ta zveza tudi ni zabranila, da se ns bi bili Francozi bolj utrdili v Sredjzenukem morju v Škod) Italiji. Italijanom je ta zveza v Af.iki še škodovala. Da ni Italija v zvezi s Franciji sovražno Nemčijo, bi Fran cija ne bila zalagala abesinskega kralja z orožjem in mu pošiljala častnikov, ki so s svojim svetom po magali abesinski vojski do slavne zrnage. V Franciji so dobro vedeli, da vsak udarec, ki ga dobi Italija v Afriki s'abi moč trodržavne zveze v Evropi. Sedaj se te zveze že nikdo več ne boji.
Balkanska zveza. Sedaj se zopet govori o balkanski zvezi. Povod temu je dalo pobratenje nekaterih Srbov in Bolgarov v Sredcu in Plovdivu. Taka zveza bi bila velika moč, kajLi opirati bi se mogla na najmanj pol milijona bajonetov. Ca bi se kaka zveza res osnovala, bi najbrž vsak tuj upliv kar zginil z Balkana. Romunija, Uolgarija, Srbija, Crnogora in Grška bi združene si ne dale od nikogar zapovedovat', da celo sosednim državam bi utegnile postati nevarne. Zato se pa posebno Ma-djari boje take zveze, ker so si nakopali sovraštvo Srbije in Bolgarije. Seveda je še preveč nasprotstva mej balkanskimi državami, da bi se mogle zjediniti. Posebno Grki eo preveliki nasprotniki Slovanov, da bi bila taka zveza lahko mogoča. Tudi Bolgari in Srbi se še niso sporazumeli zastran Makedonije.
Nemiri v Peterburgu. „Dziennik Polski" poroča, da so bili dne 2G. in 27. maja zvtčer precejšnji nemiri v Peterburgu. Vladna poročila so te nemire popolnoma zamolčala. Oba dni so £3 okrog desete ure jeli zbirati po ulici, ko je bila razsvetljava, razni pouličnjaki, delavci in nedorasli dečki, ki so sprva zbijali z glav damam in moškim klobuke. Ejud j so suvali na vse strani. Razgrajalci bili bo največ močuo pijani.   Metali bo po ul o. h
debele kamenje in razbili več oken in vrat. Naj prvi je bil s kamnom zadet neki policijski častnik. Mestni načelnik je oba dni moral z vojaki napraviti red. Kacih 250 ljudij je bito ubitih in ranjenih, kacih 500 razgrajalcev največ delavcev so se tista dva večera zaprli. Nastopne dni so jih tudi več zaprli. Preiskavo o tej stvari vodi posebna komisija. — če je to poročilo poljskega lista reinično, je to druga senčna stran carjevega kronanja, če se stvar dobro premisli, bi te nerede, pa tudi nesrečo prt Moskvi bili utegnili provzročiti nihilisti, kateri niso zadovoljni, da novi car ne upelje ustave. Nihilizem v Kasiji se ne da zatreti, temveč se vedno z nova pojavlja. Odkar so dekabristi 1825. 1. pripravljali zaroto proti carju Nikolaju L, ni to gibanje v Rusiji nikdar popolnoma prenehalo.
Dopisi«
Ik l^očkcga potoka, 3. junija. Dne 31. maja imeli Brno javen shod pod milim nebom pred Knausovo gostilno na Hribu. Sklical ga je notar Grunt ar iz Ribnice, kateri se za naš napredek zelo zanima.
Ko bi b.;'o šlo po Želji županstva — pravim nalašč županstva, ker ne vem, gre li to na rovaš našega župana ali našega tajnika — potem bi seveda shoda ne bilo. Ali glavarstvo ni imelo pomi«-lika ta shod dovoliti, vedoč, da se na njem ne bode nič slabega govorilo, tem manj pa godilo, ln I j ud stvo se ga je vdeležilo kljub zopet ne vem od kod rpzSirjeui govorici, da je ta le za gospode in za ^imenitno" ljud>. In ravno nekaj tacih nismo zl gledali, ko smo oe ozirali mej zbranimi. Pogreša'' smo pred vsom ravuo nagega župana in tajnika.
Ali je Bhod dober, koristen, — potem se ga morava udeležiti, da po svoje pripomoreva k uspehu, ali je slab, ljudstvu na kvar, potem se ga zopet morava udeležiti, da preprečiva slabe škodljive nauke, teko bi si bila morala minuti, ali misliti sta si morala kaj druzega in pri shodu, ki ga je sklical mož, ki ima daleč do nas, in h kateremu so prišli župani odddjeuih naših sosednih občin, ni bilo našega lastnega, kateremu bi vender občinski blagor moral biti pred vsem na srcu. Zapomnili si boderao te nauke, ki Brno jih pri tej priliki dobili od našega županstva, in zlaati na dan občinske volitve, ki Be b'iža ne bodemo nenje pozabili.
Naš župan naj se pa taČas spomni na to, da oi je takrat izrekel obsodbo, ko mu je glavarstvo z dovolitvijo, ljudstvo pa z obilo udeležbo odgovorilo, da je b;! shod, katerega je on pi.-ziral, in kateremu se je protivi I, dober in koristen. Će bi nam v ničemnr druzem ne b;l hasnil, to da smo nehote* spoznali pri tej pri tej priliki prijatelje naše obMne, je že obilo Mani.
Vender pa, kar nas je bilo, nikakor ns obžalujemo, da smo prišli. V lepo ozalšanem kozolcu Knausovem in okrog njega bilo nas je nad 200 zbrpuih. Obe občini, ki imate po naravi in svoji legi z nami prav s'ične razmere, Draga in Trava sta bili zastopani po svojih županih in drugih ve Ijavnih možeh.
In te je pred vsem pozdravljal naš seobčan Ivan Rus, tir potem nadaljeval blizu takole. Kaj je nune'i dauašnega shoda? Slavni n;*š pesnik poje o ni*.s Kranjcih: „Sreea Te išče, um Ti je dan, najdel jo bodeš, če nisi zaspan." Ne moremo sicer trditi, da smo zaspani, pa t Jdaljenost naša od prometnih prog je uzrok, da pridemo s širšim svetom manj v dotiko, da manj zvemo, kaj se okrog nas gedi in treba je torej ravno pri nas posebno marljivega delovanja, če hočemo kaj doseči, doseči pa moramo obilo, če hočemo, da se nam bode kdaj dobro godilo.
Sklicatelj današnjega shoda , vam vsem že dobro znani ribniški notar Gruntar je bil prvi, ki je dal poved tema, da smo začeli o potrebi napredka resno prem'šljati.
Slavni naš pemik Gregorčič dal mu je že zdavuej v petni naročilo, da naj gre po Bvetu razširjat svoje koristne mis1' v prid zatiranega ljudstva. In on n1 pozabil na to naročilo, resno je izpolnjuje našel je posebno pri nas, da smo zboljšanja razmer potrebni, našel je pa tud*, da smo poslušni za njegove migljaje in da Be hočemo njegovih naukov remo držati. O njem veljajo besede pesnikove : „No le, kar veleva mu stan, kar more, to mož jo storiti dolžan" ; on vedno premišljuje, kako bi izven svojega delokroga koristil ubogemu trpinu. Misli na to ga vedno naudu*ujejo in te misli so ga pripeljale zopet mej nas. Rad bi nam povedal, kako bi si utegnili v maraičem pomigati in zaradi tega mislim, da vsem zbranim prav iz dna srca govorim, če pozdravljam notarja Gruntarja danes ne kot notarja ribniškega, ampak kot vrlega našega prijatelja, in da mu rečem, da smo mu za njegove nauke hvaležni, Ša pradno jih slišimo, ker vemo, da izvirajo iz želje, nam koristiti.
„Zakon nature je tak, da iz malega raste veliko", poje naš pesnik in star pregovor pravi: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača".
Začetek je težaven, in z velikim trudom morebiti le malo dosi žeŠ; to pa kar doeežeš, to veseli
3*S~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 129, dnć 8. junija 1896.
in vzpodbuja k resnejšemu, če tudi trndapolnej-semu delovanju, dosegel bodeš pa tem več in v kratkem poataneS nentrudljiv, ker vidiš, da tvoj trud rodi sad.
Nismo imeli upanja, da bi se posojilnica pri nas kdaj obnesla, bali smo se truda, naši sosedje krog in krog so nas plašili, odgovarjali, skušali nam vzeti pogum ali — zaman. Ustanovili smo si jo po nasvetu našega prijatelja, prevzeli smo trud, — in drevesce, ki smo ga pred kratkim vsadili, poganja, v kratkem bo cvetelo, in razveseljevalo bode nae Se prvenci, našim potomcem pa rodilo obilo sadu.
Prav tako se nam utegne kaj druzega, kar ee nam bode nasvetovalo, neizvršljivo zdeti. Verujmo pa, kar se nam povš, ne bojmo se truda, poskušajmo, lotimo ae dela in prišli bodemo gotovo do jednacih uspehov.
V tem znaislu je le želeti, da bi padle besede našega prijatelja na rodovitna tla, o čemur sem prepričan.
Izvolil se je potem na Rusov predlog naš no-občan Jakob Kordiš predsednikom, g. Pavel Turk iz Drage pa podpredsednikom.
Notar Gruntar poprime potem za besedo in razvija v daljšem govoru tele misli:
Gozdi v tem kraju aginevajo in zaslužek, ki so ga imeli prebivalci s sekiro iu bičem, bode kmalu odpadel.
Kaj potem? Od česa se bode živelo? Treba je o prav« m času misliti na povzdigo gospodarstva in na zboljšanje razmer.
Za sedaj bi se bilo poprijeti pred vsem sledečih pripomočkov.
Pred vaem naj bi se prosilo za upeljavo rednih soduijskih uradnih dnij. Vsak mesec naj bi prišel c. kr. okrajni sodnik ali njega namestnik na državne stroške za jeden ali ča treba ludi za dva dni v Loški potok. Razne opravk«, vsled katerih prid-) prebivalstvo s sodnijo v dotiko, opravilo bi pot*m doma. Koliko aaraude Časa, koliko stroškov, koliko težavnih potov bi bilo prihranjenih! In ložje pride j« (len sem v tako cdialjeni kraj, da jih toliko na-jedeokrat odpravi, kakor da bi vsi ti morali zanje neznosne težave tako dolgega pota trpeti. Za Loški potok in aorebiti za bližnjo okolico bi se po vsi pravici smelo zahtevati lastno sodišče, ker so drugod za veliko manjše število prebivalcev lastna sodišča. Ker bi pa tako sodišče provzročilo državi mnogo frtroškov, naj bi se prosdn sa sedaj ie za take uradne dneve, katerih stroški bi bili neznatni, če se torej namesto dražega sodišča zahtevajo le ceneni uradni dueri, je to gotovo le trohica tnte pravice, katero sme prebivalstvo zahtevati z zaupanjem, da jo doseže.
Prav tuko naj bi tudi glavarstvo imelo tu svoj uradni dan po jedenkrat na mesec vsaj v polu letnih mesecih od aprila do oktobra. Z^rsd marsikukih opravkov morajo prebivalci tudi h glavarstvu, ki je še bolj oddaljeno ko sodišče, in do katerega je pot še težavnejša, z večjo zamudo in večjimi stroški spojena. Na sedežu sodišča ima glavarstvo itak svoj uradni daa. Po treh najsi pa še, ko tam, bi bil tak uradni dan v oddaljenih okrajih. Jedna najvažnejših nalog glavarstva je, da skrbi za to, da zakoni ne ostanejo na papirju, da se v narodu užive, da preidejo v kri in meio prebivalstva. In kako naj iz polnuje glavarstvo to svojo nalogo, če ne pride pogosto z ljudstvom v neposredno dotiko, in se ne prouči natanko o merodupidr razmerah. In Te je tak uradni dan na sedefu sodišča potreben, bi bil mar nepotreben tu v tako oddaljenem kraju, kjer prebi-valsho nima nobenega pravnika blizu, kateri bi ga poučil v vkžnejših vprašanjih, v katerih se ne najdejo hitro ali pa ne razumejo zakonite določbe?
Ker r krili uradnih dnij dosedaj ni bilo, ker se je dosedaj pn nulo gledalo nato, da bi zakoni oživeli in se uživeli, da ne bi mrtva črka aa mrtvem papirji ostali, n. pr. don^daj še ni prišlo do trga, da bi te brin na Kranjskem kje upeljalo pomirovno sodišče,
In vendar obstoji za tako sodišče državni in d>želni zakon, ki določuje, da se smejo pred možmi, voljenmi (d občinskega odbora, v prepiruih stvareh zarad d« narndi tirjatev do visokosti 300 gl. in zarad premičnin do te vredaosti sklepati poravnave, ki imajo uhm- sodtv> poravnave, na podlagi katerih ae torej more prositi za rubežen na premakljivo ah nepremakljivo preuiožeeje dolžnika, ako na določen dan ne plača sv< jega dolga. Ko bi tako sodišče obstalo, cdpalo bi dosti soduijskih tožb, krr v največjih slučajih dolžnik svojega dolga ne taji, lo plačati ga ne more točno in zarad tega pride do tožbe, ki provzroči obema, tožniku in dolžniku mnogo zamude časa potov in stroškov.
Pred pomiiovnim sodiščem hi se lahko sklepala v takih slučajih puruvnava doma brez pcsebne zamude časa, brez dalojih potov, in skoro bre*stroškov.
Koliko časa bi te prihranilo občanom, koliko ' i ara bi ostalo doma v občini, ki se sedaj odnaša, koliko bi bilo marsikomu prihranjenega na stroških, in kol ko bi se preprečilo lahko prepirov, in dosti tudi eksekucij, ker marsikdo, ki svojega dolga ne more plačati, pokril bi ga morebiti s posojilom is posojilnice, ki ste »i jo ustanovili, in katere dobrote je že marsikdo sam na sebi občutil.
Ko bi bila občina Draga s občino Loški potok v jednem solnem okraju, potem bi se ustanovilo tako pomirovno sodišče lahko za obe občini skupno,
kar postava dopušča, če sta obe občini v jednem sodnem okraju.
Sedež sodišča bi bil primerneji v Loškem potoku, ker je tu tudi sedež posojilnice in če bi se pokazala pozneje potreba, ustanovila bi ei Draga lahko potem zase posebno mirovno sodišče.
S takim scdiščem bi bilo gotovo mnogo pomagano. (Dalje prib.)
Slovansko Sokolstvo.
O telovadbinem vplivu na Človeško telo.
Spisal dr. Preiningr; prevod is „Sokola1*. (Dalje.)
Človek mora delati. Ako ne dela, poruši se vedno skladnost v hranitbi in pojavi se nepravilnost. Sicer pa, če bi človek tudi ne delal vidno, vendar delajo zmerom ustroji. Lep primer je nam tu srce, stroj, ki se ne ustavi niti za nekaj sekund, ki „grea celo življenje. V normalnem stanju, v doraslem človeku bije srce TOkrat. na minuto, ali se skrči in raztegne tolikokrat — na minuto, torej izvrši 140, na uro 840O, na dan 20.100 gibov! Vsaka skrčba požene v telo izvestno množino krvi, ki predstavlja izvestno težo. S tem opravlja srce delo, katero je moči meriti, in sicer merimo delo s t. zv. „kilo-gramometri". 1 kgm. znači moč, ki vzdigne 1 kg. 1 m. visoko. Srce pa naredi na dan delo, ki je jednako 80.000 kg. kilogramometrom — to je moč, ki bi vzdignila 86.000 kg. 1 m. visoko ali narobe 1 kg. 80 0O0 rn. visoko! Delo zares čudovito!
Temu delu, katero izvršuje srce vsakega človeka, se še pridruži delo pljuč, moigan in nog. Kajti dihati iu hoditi (vsaj nekoliko) mora vsakdo in tudi ni osebe, ki ne bi vsaj troh co trudila svojih možgan. In ker se tako delo vrši tudi za Ienu-harja, zrahljajo se telesne celice iu se morajo nadomestiti, kar zovemo hranitbo.
Poleg tega je pa hranitba potrebna za vzdr-žavanje izvestne toplotne stopinje (pravilno 37° C). Toplota se pa razfija in zrahlja vsled dela.
Zategadel je treba, da vsak človek vsaj trohico dela. Delo podpira hranitbo ; kajti ako ima ta biti pravilna, mora prebava biti dobra. Prebava je namreč premena živeža v take tvarine, ki morejo zrabljene celice nadomestiti. Izkušnje in poskusi (o katerih pa tu ne morem širše razpravljati), so dokazali, da delo podpira prebavo, ki je dovršenejša in za naše telo tudi primernejša in koristnejša.
Pravil sem že, da vsak človek dela vsaj nekoliko. Najmanjše delo je hoja, pisanje, gibi rok, branje itd. Toda vse to delo je lednostrannko, ker se pri njem vadi le izvestna skupina ustrojev. To jednostranost si moremo razjasniti na primerilo. Tako n. pr. delavec izuri svoje roke v vzdigovanju težkih bremen — dajte mu pa v roko pero, da bi se podpisal, kuko težko mu je to! Narobe pa spreten pisar ne vzdigne morebiti niti 10 kg težke uteži! Jednako se javlja jednostranost pri rasnih športih in športnih igrah.
L=i to je moči odobravati, ako urimo svoje telo v vseh smerih — sestavno tako, da se ne zanemarja jeden ustroj na škodo drugega. Sestavne telesne vaje pa zovemo telovadbo. Nimam tu na misli samo onih vaj, katere je moči izvajati v za prtih prostorih (dasi nam drugače izcela zadoščajo) — ampak one izvršbe, po katerih se dejanstveno vadi telo, kfckoišne so pri mladini razne igre, potem n. pr. veslanje, plavanje itd. Toda vse to se mora goditi na izvestni podlogi, imeti mora namreč iz vesten namen iu vrš.ti se in ra metodiški. Še-le 8 tem postanejo  telesne vaje telovadba!
Ves njen pomen smo prav za prav že razjasnili s tem, kar smo povedali zgoraj. Podloga vsake telesne vadbe je gib in gib j" delo: Telovadba nam torej znači izvestno, sestavno izvedeno delo. A ker vsako delo ugodno upliva na hranitbo našega telesa — imajo tak učinek tem preje izvršbe, ki so urejeno po določnih pravilih.
Razjasnimo si pa upliv telovadbin na posamezne teleane dele, kolikor dopušča odmerjeni prostor ; ne gre nam tu za podroben popis, ampak bolj za dokaz, da telovadba pospešuje naše zdravje.
Pričuirno z rojstvom, z najnežnejšo mladostjo. Morebiti se zdi komu čudno, da govorimo o telo-vudbi dojenčka. In vendar že ta čuti, da si ima vaditi svojo telo. Kaj drugega je, če se dete v pernici nerazumno povezano, trudi oprostiti roke in noge vezi, ako Bkuša s svojimi rokcami zagrabiti zanj r.i'i anionu) težek predmet, ako poskuša postaviti *e na nožica? In ta nezavedna težnja po telesni okrepitvi se javlja tudi v igrah, šalah, v plezanju na stole in v drugih prostih vajah, ki roditeljem često povzročajo veh k strah.
Dete, ki že dobro hodi, se ima navaditi na telovadbo, da so poravnajo škodljivi vplivi, ki se znčenjajo v tej dobi pojavljati. V dobi rasti je hranitba ne le potrebna za vzdržavanje zdravja in nadomestitev zrabljenih celic, ampak ž njo se daje telesu tudi stavivo. Saj rast je glavni znak človeške dobe do 20. leta.
Tek- se veča, raste. Temu je pa pogoj rast kosti. Kcst je trdna telesna opora in zategadel ie neobhoduo, da se okostje dobro razvije in ravno, močno vzraste. Toda žal, da je ravno tako nepozornost, kakor bolezen vzrok krivi rasti okostja, kar dela človeka pohabljenca. (Dali« prih.)
Kupčevalec z dekleti pred porotnim sodiščem.
V petek 5. t m. se je vršila pri tukajšnjem porotnem sodišču kaz. obravnava proti več nago 48 let staremu, zaradi odpeljavanja mladih deklet policiji v Aaieriki in na Dunaju pcsebno dobro znanemu Mojzesu — ali, kakor trdi on sam „Mauriciu" in „Mo-ricua — Schiffmanu, rojenemu v Lvovu, sedaj pa pristojnemu v Argentinijo in sicer v glavno mesto Buenos-Aires. Obravnava se je začela deloma dopoldne, zvrnila se je pa pozno zvečer.
Sodišču je predsedoval c kr. predsednik dež. sodišča g. Fr. K o če var pl. Kondenheim, votanta sta bi7a c. kr. dež. sodišča svetnika gg. Paeuer in Schneditz, zapisnikar jo bil avskultant g. Regal Iy, javni obtožitelj drž. pravduik g. P a j k, zagovornik g. dr. Fr. S tor.
Po izžrebanju porotnikov je predsednik porot, sodišča predstavil Sehiffjiauna na vzornikom in ga vprašal za „curiculum vitaeu. Schittmanu je izpovedal jako zanimive stvari, katere naj bi bile v svarilo vsem tistim, ki se nameravajo izseliti v Ameriko. SchitTmann je bil do 1. 1887. trgovec na Dunaju, kjer se je bavil zlasti z nakupovanjem mleka in prodajo istega na drobno. L. 1886. in 1887. je baje nastala kuga mej živino pokojnega nadvojvode Albrehta, s čigar posestev je SchitTmann dobival mleko, tako da je Sch ffmann prišel na nič ter so izselil v Ameriko, kjer se mu je zdaj dobro, zdaj jako slabo godilo. Zdaj ima tam dve hiši.
Glede svojega veroizpovedanja pravi Schitl'man — rojen Žid in sploh pravi pravcati č'fut — da je „epes confesionslos" in trdi tudi, da jo bil „doclr aufgenommen \vordnn in I Loge", da je torej fra-mazon.
Ko je Schitlmann končal svojo romantično povest, se je obravnava pretrgala in se je nadaljevanje določilo na 1 ,4. uro pnpoludno.
Popoldne se je po zagovornikovem predlogu izključila javnost iz obzirov na nravnost.
Porotnikom so se stavila 1 vprašanja radi hudodelstva po § 1*6. k. z. in jedno vprašanje radi prestopkov po §§ 311. in 512., b. kaz. zak.
Prvi dve vprašanji radi hudodelstva so porotniki zanikali a 5 proti 7 glasom in je bil vsled tega obtoženec glede hudodelstva po § 96. k z. oproščen.
Vprašanje po 311. iu 512 b, k. z. so porotniki soglasno potrdili in je sodišče vsled tega obsodilo obtoženca po $513. z vpurabo 250 b, k. z. na šest tednov v zapor.
Obtoženi SchiiVmann — vidno sila vesel — je izjavil po svojem zagovorniku, da takoj nastopi kazen.
Ker se je obravnava vršila tajno, ne moremo o posamičnostih zaslišanja nič poročati.
I        Kanonik Karol Klim f. |
V kapucinskem samostanu v Budimpešti je nocoj ob pol jedni uri umrl nagloma kanonik, deželni in državni poslauec gospod Karel Klun.
Pokojnik, ki je zavzemal odlično mesto v jasnem življenji v naši ožji kronovini, se je porodil dne 15. oktobra 1841. h ta v Prigmici pri Dolenji vasi v ribniškem okraju. V mašmka je bil posvečen dne 30. junija 1865. 1. Služboval je ua to dve leti v Gerjab, a že leta 1867. ie prišel kot vikarij in stolni kapelan v Ljubljano. Tu se je začel zanimati za javno življenje ter je največ storil v to, da se je osnoval „Slovenac", čig.r ur»du k je bil kakdi šeet let rotem pa dolgo let marljiv sotmdnik, dokUr ni ^Slovenec* kienil na nova pota.
L^ta 1870. je mej Klunom in tedanjim škofom P«)gačarjem nastal kordlikt. Škof je Kluna premestil v Zagorje na Notranjskem, a Klun se škofu ni udal nego se odpovedal službi.
Nekaj mesecev pozneje, dne 21. julija 1870. je Klun dobil barona Ran barja beneficij, a nastopiti ga ni mogel, ker je dež. vlada protestirala zoper njegovo imenovanje.
Sledeče leto, 1877., so kmetske občine kranjske in šk«. fjuloško volile pokojuika v dež. zbor, 1. Ib7l). pa je bil v okrajih ljubljanska okolica Litija-Ribnica voljan v drž. zbor, kj^r se je pridtužil konservativnemu klubu.
Dne 25. julija 1870. I. je bd pokojnik končno umeščen na Ruubarjev bendicij.
Klun je bil ,konstrvativec". Imel jo svoje napake, a jedno je bilo dobro. Ud je marljiv delavec in ker je imel veliko prakso, zlasti v parlaraen-tarnih rečeh, ter zveze z nplivnimi možmi, je v drž. zboru igral precejšnjo ulogo in tako marsikaj koristnega izposloval za svoj narod in za svojo domovino. Politične razmere, kakor so se razvile v zadnjih letih na Kranjskem, so ga napravile za navideznega vodjo „klerikalne stranke".
V soboto je pokojnik tožil, da se nič prav dobro ne posuti, a vzlio temu je do štirih popoludne
sestavljal govor, 8 katerim je — ustrezajo prošnji župana Hribarja — hotel v delegaciji priporočati vojnemu ministru, naj kolikor mogoče poceni proda Ljubljani svet, kjer stojita vojaško skladišče in vojaška bolnica. Prišedši v Budimpešto je nagloma umrl. Truplo te prepelje v Ljubljano.
Bodi političnemu nasprotniku zemljica lahka in časten spomin!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 junija.
— (Konfiskacija) Sobotna številka našega lista jo bila zaplenjena zaradi nekaterih odstavkov uvodnega članka „Kam gremo". Nekonfr skovani del članka prijavljamo na prvem mestu.
— (Slovesno zapriseženje novega ljubljanskega župana) bode jutri v torek dne 9. t. m. ob 11. uri dopoludoe v primerno ozališani mestni dvoraui. Ker je odsoten deželni predsednik baron Heitt, zaprisegel ga bode njega namestnik, dvorni svetnik Sebe meri.
— (Procesije) Pri frančiškanih in pri Sv. Jakoba v Ljubljani vršila ee je včeraj jako slovesnim načinom procesija sv. Rtšorga telesa. Obeh procesij udeležili so se zastopniki razuih oblastev in izredno velika množina vernikov. Narodna noša bila je zlasti pri frančiškanski procesiji Častno zastopana, kar z veeefjem konštatujemo. Procesijo spremljala je etot-nija 27. pešpolka in vojaška godba. Ulice, po katerih se je pomikala procesija, bile so primerno okrašene. Tako pri precesijah v četrtek kakor tudi včeraj se je občinstvo močno spodtikalo ob nedostojnem vedenju tujih luških delavcev, kateri so povsod silili v prve vrste pa tudi v trenotku, ko se je delil blagoslov, niso vzeli cigaret iz QSt< Dasi smo „iibcralei" in „brozverci", prosimo vender gospode delodajalce, naj bodo tako prijazni in naj svojim laškim delavcem namignejo, da ee morajo pri takih prilikah vsaj na Kranjskem dostojno vesti.
— i Umrl) je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni šele pred kratkim umirovljeni deželni kan-telijski ariinnkt gospod Ferdinand Pfeifer v starosti (Ji) let. Bodi vrlemu možu blag spomin!
— iPotrjen zakon) Cesar je potrdil od dež. zbora ekleujeni zakon, s katerim se preminja § 13. zakona z dne 2G. oktobra 1887. (dež. zak. it 2 ex 1888), nanašajoči se na razdelitev skupnih zemljišč in uiedbo dotičnih upravnih in pravnih pravic.
— (Že nad 300 let sta v grobu, pa se nimata miru ) Na vnanji severni strani stolne cerkve v Ljubljani sta bila do pred kratkem vzidana grobna spomenika dveh kranjskih junakov iz slavne kranjsko rodbine Schever, ki se je odlikovale zlasti v turških bojih, ki ima pa tudi v marsikaterem drugem oziru v naši kranjski zgodovini odkazano častno mesto. Tako n. pr. omenjamo, da je bila Agneza pl. Seli« verica stara mati našega svetovnoslavnega zgodovinarja Ivana Vajkarta barona Valvazorja. V drugih deželah bi pazili na take grobnu spomenike kakor na svetinje, pri nas kranjskih barbarih je to drugače. Ko so pred desetimi leti popravljali stolno cerkev, ukazal je tedanji upravitelj stolne cerkve obema junakoma Scheyerjema vzbokajene dele njih oklepa mej nogami odsekati t. j. dal je obe viteški podobi na g robnih spomenikih — s k opiti! S tem se je zgodovinska obleka obeh vitezov spačila v zgodovinsko laž. Že takrat smo si mislili: Uboga junaka! Dolgih 300 let se nihče ni spodtikal ob vajino viteško obleko; še le zdaj, ob koncu 19. veka, delati ž njo pohujšanje! Vendar smo bili prepričani, da bosta slavna viteza imela mir vsaj odslej, ko so jima tako radikalno dopovo dali, kako bi se bila morala pivd 300 leti oblačiti. To seveda, takrat, ko sta na hrvatski meji divjim Turkom tako pogumno sekala glave, naši rojaki niso tesnosrčno vprašali, kako sta oblečena; veseli so bili, če sta le pobila mnogo krutih Osmanov. Toda u "akala sta še žalOBtnejšo usodo. Te dni namreč zopet popravljajo in belijo od zunaj stolno cerkev. To pnlko pa so porabili, da so oba apo menika vrgli iz cerkvene stene ter pri tem ravno doslej boljo ohranjeni spomenik Jurija Scheyerja, bivšega stotnika kranjskih stanov v Senju (f 15-17) grdo okrušili in prav izdatno poško dovali. Oba spomenika ležita sedaj v blatu in nesnagi mej sta\benun gradivom poleg cerkve ter imata dosti časa premišljevati, kaj je kranjska hvaležnost in kranjski — vandalizem.
— (Veselioa na novem strelišči pod Rož • nikom) Uospa Kranja dr. Tavčarjeva je sotrudnioam
in sotrudnikom pri slovenskih dobrodelnih predstavah priredila minolo soboto v ukusno z zelenjem in pe-etrobojnimi lampijoni okrašenih prostorih na novem strelišči veselico, kateri se je navzlic neugodnemu vremenu odzvalo toliko povabljenih dara in gospodov, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Gospa dr. Tavčarjeva je vse došle o najljnbeznjiveje vzprejela in razvila se je tako živahna, tako animirana veselica, kakršne že dolgo ni bilo v Ljubljani. Vojaška godba je ped vodstvom kapelnika g. Friseka svirala več koncertnih komadov, potem pa se je začel ples. Plesalo se je B veseljem in z unemo skoro do 1 ure; ni čuda, saj so se zbrale na veselici najlepše ljub ljanske gospe in gospodrčine. Po prvi kadrilji so otreci dr. Tavčarja, oblečeni v narodno nešo, pripeljali na minijaturnih samokolicah množino najkrasuejših cvetk, katere so se razdelile mej navzomike. Ob 1. uri ponoči bo udeležniki zapustili strelišče in se skupno vrndi v mesto. IM je to pravi slovesni sprevod pri katerem so gospodje nositi lampijone. Sijajno uspela veselica ostane vsem udeležuikom v naj prijetnejšem spominu.
— (Generalni zastop banke „Slavij e" v Ljubljani) naznanja s posebno okrožnico, da je gospod ravnatelj Ivan Hribar, ker je kot župan stolnega mesta Ljubljane prevzel vodstvo magistrat-nih uradov, imenoval svojim uamestnikom v vodstvu generalnega zastopa banke nSlavijeM dosedanjega knjigovodjo gosp. Ivana Pfibila.
— (Kranjsko obrtno društvo) imelo bode v četrtek dne 11. t. m. glavni občni zbor v svrho izvolitve novega odbora. To društvo pretrgalo je bilo svoje delovanje, odkar sta gg. Filip Supančič in Matija Kune vodstvo odložila. Sedaj načeluje društvu predseduika namestnik g. A. Drelse Zborovanje bode v gostilni pri Maliču in se prične ob 7. uri zvečer.
— (Stavbena kronika ) Smrekovi vršiči in privezane zastave, ki so videti te dni na mnogih krajih po mestu, pričajo pešcu, da je mnogo stavb ravnoknr dovršenih. Pa je res vesolje gledati kako „tasou iz tal število zidanih domovij! Dva — tri tedne za kopanje t meljna, jeden ali dva za zidanje temeljnega zidu, pa smo vrhu zemlje, čez par mesecev pa — če je delavesv dovtlj, — tudi že — pod streho. In tako bo letos do pozne jeseni 45 novih hiš pod streho, okolu 20 pa prenovljenih, predelanih in popravljenih. — Pri tr%rtni obravnavi dne 30 maja t. 1. dobiia je cerkvena dela za zgradbo zvonika in popravo Št. J.*koLske cetkve tvrdka Toauies, ki jih bede izvršila za 43.000 g!d  in mo
! rajo biti do 1. nov. zidarska in tesarska dela dovršena. — Na dvorišči n Jo se ph inu m au zgradila oe je preteklo dni nova prostorna kapola. V Špitalski ulici gradi kranjska stavb, družba za Ravniharjevo hišo že temeljni zid, zajedno so pa razbili tudi zidove razrukane in razpokane hiše posestnika Kleina, kateri se budo z novimi nadomestili. Na nasprotni strani podrla se je pretekle dni Kordinova hiša, katera se bo še to leto zgradila v novi stavbeni čiti. Na Opekarski cesti zgradila bedeta novi hiši j gospodarja Dami in Val. Accetto (na Trnovskem pri-j stanu) — Na Žabjeku je nova hiša Franji Strelovn in bližnje ji sosede || dovršena ter se ometavo. Na Martinovi cesti in v l iJmatn se zadnji čas sila mnogo zida, in Če pojdri tako dalje, bode čez 5 ali G let po priklopljenjn za to „predmestj*" potreben poseben regulacijski načrt, kajti zdaj si delajo gospodarji — Bčrte* kar sami!
— (Nove zgradbe v Ljubljani) Mestni magistrat podelil je stavbinsko dovoljenje za zgradbo velike trinadstropne hiše gospodu Josipu Ger-berju na Kongresnem trgu in gospe Kani Ge-stri u istotam. Mhj Gerberjevo novo hišo in Krejči jevo posestjo izpeljane bodo 12 metrov široke stopnice na projoktovani 8 nt široki ijuai. Kakor znano, projektovan je tamo tudi most, ki bode vezal levi in desni breg Ljubljanice.
— (Poprava poti skozi Tivolski gozd.) Pot, katero je občinski svet leta 1884. dal napraviti skozi Tivolski gozd proti SiŠki, postala je Ljubljančanom jako priljubljeno sprehajališče. Gotovo bode torej občinstvo z veseljem pozdravilo vest, da se je h popravo te zadnji čas že precej zanemarjene poti in zlasti b popravo moatičev žs pričelo. Zdeti je le, da bi se delo energično nadaljevalo, da bode pasaža mogoča v času, ko prično pripekati vroči eolnčni žarki in si vsakdo rad po.šče hladila na prijaznem sprehodu skozi lepi Tivolski gozd.
— (Vojaški kolesarji) upi.rahljali so bodo pri letošnjih velikih vojaških vajah po odredbi višjo
vojaške oblasti v obilem številu, ter se jim bode za vsakojake poškodbe izplačala odškodnina 40 kron. Dotičnim kolesarjem se je prijaviti pri pristojnem političnem oziroma vojaškem okr. oblastvu.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca maja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: „Union", akcijsko društvo parnega mlina v Oseku, prodajo moke na Dunajski cesti št. 11; UrbauČič Janez, Konjušne ulice št. 1, kovaški obrt Karaš Herman, Gospodske nlice št. 3, sobno slikarstvo; Oblak Josip, Ulice na Grad št. 7, strugarski obrt; Gačnik Janez, Kravja dolina št. IG, čevljarski obrt; Korošec Marija, Florijanske ulico št. 15, branjarijo; Vehar Andrej, Vikerče št. 12, zidarski obrt; Petek Marija, Gradaške ulice št. 22, sejmarstvo s sladčicami; Čeh Franc, Karolinška zemlja št. 26, malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami ; Skarjeveo Katarina, Dunajska cesta št. 7, malo trgovino s pivom v steklenicah ; Fabjan Frančiška, Pred škofijo št. 14, prodajo živil; Marjetic Janez, Ulice na Grad št. 6, branjarijo; Pečar Marija, Glince št. 47, kramarijo z izdelano obleko in krojnim blagom; Golja Katarina, Vegove ulice št. 12, izkuha; Rath Jurij, Kolodvorske ulice št. 28, sobno slikarstvo. Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Krzin Cecilija, branjarijo; JiiBtin Jurij, čevljarski obrt; Bucik Jožefa, prodajo sadja; Lnhajnar Uršula, prodajo živil; ftkofic Polona, kramarijo z drobnim blagom; Škarjovec Katarina, prodajo kruha; Rchter Franc, branjarijo K.ubt Franc, gcstilničarski obrt; Tonnies Gustav, kantinerski obrt; Skerjanec Marija, prodajo sadja: Grobelnik Ivan, kramarijo z manufakturnim blagom in perilom ter Vertušič Anton, krčmarski obrt.
— (Policijske vesti) Z glasnim petjem in krikom šla je sinoči okolo 10. ure večja družba po Marije Terezije cesti proti Šiški. Ftjakarskemu hlapcu Janezu Hribarju to kaljenje nočnega miru ni bilo po godu in posvaril je družbo, Češ, „č>> hote tako vpili, bote kmalu v luknji." Pijana tolpa pa se ni zmenila za svarilo, ampak je planila po Hribarju ter mu s palicami in drugim orodjem prizadejala več težkih ran. Po storilcih, ki so odišli proti Šiški, se poizveduje. — V Faleschinijevi baraki v Trnovem, kjer prenočujejo laški zidarji, sprla sta se sinoči zidarja Petrosi in Camberli, oba doma iz Italije, ter naposled potegnila nože. Petrosi bil je lahko, Cumberli pa težko ranjen. Prepeljali so ga v deželno bolnico ter je baje malo upanja, da bi ostal pri življenju.
— (Cirkus Guillaume) nadaljuje z dobrim uspehom svoje predstave in je tudi obisk zlasti ob nedeljah in praznikih prav dober, ker se predstavljanje izvršuje ve.e eksaktno iu elegantno. Ta cirkiiM spada gotovo mej najboljše, kar smo jih doslej videli v Ljubljani.
— (Izpred porotnega sodišča ) Pri tukajš-njem porotnem sodišču bih" sta v petek dve obravnav:. Pri prvi obravnavi sedel je na zatožni klopi 20 lei stari kmetski fant Janez Jenko z Vrha, ki je dne 14. maja letos pred Ane C »nta gostilno na Vrhu ])ov(dom nekega prapira u kolom udaril Franceta Bukovcu s tako močjo po glavi, da mu je zdrobi' iobaujo in je ranjenec še isto noč umrl vsled otrpnenja možganov. Jenko bil je obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene mesečno I jednim postom ter trdim ležiš om v temni celici. — V si.boto vršili sta pred tukajšnjem porotnim sodiščem zopet dve obravnavi. Pri prvi obravnavi sedela sta na zatožni klopi kmetska fanta Andrej in Martin Želez-nikar iz Visokega v kranjskem okraju, oba obtožena hudodelstva tatvine, ker sta posestniku in krčmarju Autonu Lenarčiču na Visokem iz zakle njene skrinje ukradla kovanega in papirnatega de narja v skupnem anesku 430 gld., okolo sto smodk in razne obleke. Obsojena sta bila vsak na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom m<> sečno. — Pri drugi obravnavi bil je obtožen 22lelni delavec J*kob Kušlan iz Cerknice zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 6 aprila letos v prepim Tomala Viuoda udaril s tako silo po glavi, da j« le-ta še istega dno umrl. Kušlan bil jo obsojen na šest mesecev težke ječe, poostrene z jodnim poetom mesečno. S to obravnavo bila je druga letošnja porotna sesija končana.
— (Promet na dolenjskih železnicah j"
bil v preteklem mesecu v vsakem oziru jako po-
Daljo v prilogi. ~*&&t
Priloga „Slovenskemii Narodu" St 129, dnć 8. junija 1896
voljen in ni za onim v jeđnakem mesecu preteklega leta nič zaostal.
— (Nova brzojavna postaja.) V Mirni na Kranjskem v novomeškem okrajn odprla se je brzojavna poatnja z omejeno službo, zvezana h tamošnjim poštnim nradom.
— (Pouk o zelenem cepljenji ameriških trt) Pri kmetijski podružnici krški vršil se bode pouk o zelenem cepljenji ameriških trt dne 15., 16., 17. in 18. junija. Pristop k pouku je vsakemu prost; ndeležiti se pa morajo pcuka vsi tisti vinogradniki, ki dobe letos od veleslavne kranjske hranilnice dovoljeno podporo. To dni se bode tudi delil II. obrok dovoljene podpore, in sicer: v po nedeljek dne 15. junija vinogradnikom far Krško in Sv. Duh; v torek dne 16. junija vinogradnikom fare Leskovec; v sredo dne 17. junija vinogradnikom fare Raka in v četrtek dne 18. junija vino gradnikom far Bučka, C >rklje in Studenec.
— (Iz logaškega okraja) V tukajšnjem in idrijskem sodnem okraju imamo zadnji dve leti dan na dan z raznimi otročjimi boleznimi opraviti, tako da je treba zdaj tu zdaj tam s šolskim poukom prenehati, ker je otrok prt malo ali pa prav nobenega v šoli. Zadnji ča j se je bolezni nekako na sled prišlo in dalo dokazati, da so razne te nalezljive otročje bolezni — zanesene iz idrijskega okraja, kjer so zdravstvene razmere veega preiskavanja vredne] Mercdajni faktorji bi si pridobili obilo zaslug in priznanja, ko bi se teh zdravstvenih razmer takoj temeljito lotili in jih — s korenino izrnvali 1 — VkljUb novoustanovljenim ReifT-isnovim hranil nicam v naš« m političnem okraju se nase stare posojilnice vendar krepko drže v prometu, in bolj ko dela dr. Snšteršič za prve, manj imajo — sreče I
— (Iz Planine) se nam piše 7. junija: Minuli Četrtek, 4. t. m. smo spremili na tukajšnje pokopališče v velikanskem sprevoda truplo moža-poštenjaka gosp. Andreja M lavca, podpredsednika krajnega šolnkega sveta, občinskega odbornika in posestnika v Malnih pri Planini. Z rajnkim je zgubila narodna stranka jednega najzanesljivejših pri stašev in tac h soborilcev, kakršnih je le malo v naši, na vse strani s terorizmom preprežeui dolini. Četudi si je pridobil ob času volitev od znane ■ strani časten naslov ,der verbissene Slovene", je ostal vender kot kremenit značaj in izkušen mož svojim načelom in prepričanji zvest do zadnjega diba. Blag mu spomin 1
— (Ponesrečil) je sprevodnik Ivan L°skovar. Na postaji Poličane je skočil z vlaka, ko se je ta že pomikal,  a padel pod kohsa ter obležal mrtev.
— (.Celjsko pevsko društvo") priredi dne 14. junija na vrtu hotela „pri kroni" veliko pevsko alavnost s sledečim vzporedora: 1. A Nedved: Avstrija moja, moški zbor; 2. F S. Vilhar: Ne vdajmo se, moški zbor; 3 Tamburanje, izvaja tamburaški zbor „Celjskega Sokola*; 4. F. S. Vilhar: Naša zvezda, moški zbor; 5. I slovenski cirkus, nastop klovnov z raznimi burkami; Nastop telovadcev v akrobatskih kostumih na drogu ; 6 Tamburanje; 7. A. Foerster: Sokolska, moški zbor; 8. H. Volarič: Novinci, moški zbor; 0. Tamburanje; 10 Novosti Razne opice iz Kameruna; 11. F. S. Vilhar: Domovini, mešan zbor; 12. K. Bervar: Usmev, mešan zbor; 13. Prosta zabava, pri kateri svira popolna Šmarska godba. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr., za rodbine 1 gld. 50 kr. Opomba. Za slučaj neugodnega vremena vrši se slavnost na verandi.
— (Imenovanja)  Ruunski revident pri računskem oddelkn  višjega dež. sodišča v Gradci g Anton Poženel je imenovan računskim svetnikom. Sodni pristav v Ptuju g. dr R. Falta u f je ime novan deželnim  pristavom pri deželnem sodišču v Celovcu.
— (Vsled žalosti zblaznela) Kakor čitamo v uradnem listu celovškem, zblaznela je najstarejša hči m davno umrlega obratnega ravnat« Ija državnih železnic v Celovcu in častnega meščana ljubljanskega g. Teodora pl. Sca le vsled žalosti zaradi smrti svojega očeta.
— (V varstvo planink) je goriški dež. zbor sklenil posobeu zakon, kateri je cesar potrdil. Tudi na Kranjski m bi bil tak zakon potreben, saj je snano, kako se na Gorenjskem uničuje ta lepa cvetka.
— (Slovenska Šola v Trstu.) Našim čitateljem bo Ae znana borba tržaških Htarišev za slo vensko šolo v Trstu. /■ dve leti je t»gi, kar je dr. Uregorin, odvetnik v Trstu, predložil na mini sterstvo pritožbo proti odloku c kr. namestništva v Trstu, a katerim je pritrdilo raeBtnemu magistratu v njegovi sodbi, da ni navezan ustanoviti slovensko šolo v Trstu. Torej po dveh letih se je stvar vendar rešila tako, da je ministerstvo uničilo odlok namest ništva in zaukazalo mestnemu magistratu, da mora izvršiti nove poizvedbe, istim pridodati tloris moBta tržaškega ter vse doposlati ministerstvu — v šestih tednih. Mestni magistrat se je uprl temu, češ, da bi nove poizvedbe dale isti uspeh, kateri ministerstvo že ima, in sploh, da v šestih tednih ne bi mogel ustreči zahtevi. C. kr. namestništvo je tudi temu pritrdilo, no ministerstvo je zopet sedaj poseglo umei ter dalo nalog, da mesto mora dati zahtevana pojasnila. — V tem smislu poroča namreč dopisnik paljikega laškega lista.
— (Akad tehn društvo „Triglav* v flradou) priredilo ja v soboto dne 0. junija 111. redno
zborovnnje. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika; 2.) Poročilo odborovo; B.) Poročilo častnega soda; 4) Sučajnosti. Ix)kal: „Z t DreJfaUigkoitsaaale*. oas: Ob 8. uri zvečer.
— (Hrvatsko-slovenski klub „Slavije" v Pragi) osnoval se je dne 21. maja kot poddiuštvo vse8lovnn8krga akad. društva „Slavije". Na občnem zboru dne 27. maja vzprejel je od cdbora predložena pravila, katera jo i odbor „Slavije" v redui seji dne 20. maja potrdil. Ima naslednji odbor: cand. jnr. Lav. Mazzura, preds?dnik ; stud. jur. Dra-gotin Švajger. predsednikov namestnik; cand. jnr. Ivan Milan Hribar, tajnik; stud. jur. Žvko B irtič, blagajnik; stud. phil. Ivo Dobfamk£, knjižničar; stud. phi>, Andro Kaparovič, namestnik Ostalih upravnikov.
* (Strašen prizor v oerkvi) „O^sterr. Volksztg * poroča iz Št. Ilja na Štajerskem: Dne 5. t. m. je kmet Simon Zivnič, kateri jo bil šele pred nekaj tedni odpuščen iz blaznice, pri večer-nicah znorel. Planil je na duhovnika, ga pahnil od altarja m stopnice in ga začel diviti. Ljudje 80 strahoma bešali iz cerkve. Duhovnik je bil v največji smrtni nevarnosti, ko so mu prihiteli nekateri fantje na pomoč. Blazni kmet je izpustil duhovnika in zbežal na prižnico, a ko jo videl, da gredo fantje za njim, je skočil z lece v cerkev. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil vrat.
* (Zanimiva porotna obravnava) se je začela v petek na Dunaju, a se hitro končala. Na zatožni klopi je sod I najspretnejši ponarejalec bankovcev in drug h kreditnih papirjev V.ktor Kraut hof. Policija je Kiauthofa mnogo let iskala, a mu ni mogla priti na sled. Izdal y za tisoče ponarejenih kuponov in bankovcev. Njegova mati ga je napeljala k ponarejanju in izdajala faleitiiate. Oba sta bila meseca septembra pr«j< ta. M«tise je na mestu zastrupila. Tudi Krauthof s3 je skusil zastrupiti, a zdravniki so ga oteli. Obravnav« jp pokazala, da je ta Bjiretni fals fikator prav ?a prav blasen, da ima razna perverzna nagnj«jnja in yi že mnogokrat, skušal končati si življenje. VmI. ,1 r>gi ■ r> ju obravnava odi >žila na nedoločen čas. Kiauthof pa se bodo psihiatrično opazoval.
* ^Demonstracija pri pogrebu ) V Lvovu se je jedno etni prostovoljec Marcieoh w»ki ustrelil in sicer, kakor pravi „Kurjpr LwoWiki* v-iled ne znosnih sekatur svojih vojaških predstavl>eacev. Po greha se je na demonstrativen način udeležilo mnr go tisoč ljudij. Imenovani list konstatuje. da pri dotičnem pešpolku, pri k-.terem se je tekom jednega meseca zgodilo že 5 samomorov, vladajo „jako nezdrave razmere".
* (Ernesto Rossi) poleg Sdvin;ja največji laški igralec in sploh jeden prvih dramatičnih umetnikov naše dobe, zlasti slaven kot predstav ljalec Shakespearovih junakov, je umrl predvčerajšnjim dopoldne v Pescari star 67 let.
* (Blazen morileo svojih otrok.) Posestnik Tre y?.s v Cadcilhanu ]e bil jako pobožen mož. Občevanje z duhovniki je j o ■•! ■! zelo ekaaltiran in je naposled zblaznel. M moli ted-n je svoje tri hčerke stare po dve, š'iri in šest let, vrgel pri oknu dru-gepa nadstropja svoje hise. kličoč: „Vzletite v nebo, ang^ljci". Najstarejša dekle sp je ubilo, drugi dve deklici sta se nevarno poškodovali.
* (Živ — pokopan) V Sassariju v Italiji je reki kmet pahnil ni kega 12latoS)gS pastirja v malo brezno in to zjvaul, potem j>i odgnal p«stir-jevo čredo. Dečka so d\y časa zaman iskali. Sela zdaj, ko je najbrž kak* lisica deloma izkopala njegovo truplo, se je stvar pojasnila.
* (Prijatelji angleškega prestolonasled nika ) Ekskluzivni krog* angleški se močno škan-dalizujejo zaradi demokratičnih nagnjenj princa Vfflleskega, angleškega prestolonaslednika. Waleški princ je imel že večkrat nesrečo, da je zašel v družbo ljudij, kateii niso bli zanj primerni pajdaši, a princ je rad vesel. Minolo zimo se je princ mudil v Nizzi in se tam menda zelo kompromitiral. Ker aristokratični njegovi . iljutantje ne preueso dosti pijače, zabijal je princ najrajfio v družbo navadnih mornarjev t^r z ujimi osla noči popival. V Londonu so ga videli že v družbi prav sumljivih gentlemanov, s katerimi je princ jul;o piijate'jsko občeval. Naj ljubši tovariši so mu imoviti trenerji, zlasti tisti, od katerih je lahko dohiti kaj na po« do, zakaj v denarnih stiskah je angVski prestolonaslednik v« dno. Te dni je umrl najboljši prijatelj prestolonaslednikov, jako imoviti bivši ti ranoir Arkw igt. Ta je b l čudak. V svoji službi je imet same ženske; imel jo žen skega kočijaža, ženskegi port'rja, žensk, >g v lakaja — in vso te ženske so bik lepe in mlade.
	i	1
	Slovenci in Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda!	
		1
Darila i		
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poshdi : Č. gosp. Avguštin Skočir, kurat deželne boluice v Gradcu, 5 gld , katere je nabral ca velikovško šolo ; podružnica za Velikovec in okolico 25 gld. 50 kr.; g. A. K. 8 gld. GO kr., nabran« v veseli družbi v Sv. Križu pri L tiji; g
dr. J. Vilfan v Radovljici 15 gld 88 kr. iz nabiralnika pri g. Ecjdiju H'-rscbraanu; slavna posojilnica v Gornji Radgoni 10 gld.; gospa Franjica Zahred in hčere so nabrale v pušico na južnem kolodvoru v Gradcu 12 gld., poslal jih je g. Fr. Hrašovec; g. Frančišek Pretnar, blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani, 5 gld. — Mili B)g povrni vsem darovalcem I
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Dragotin Žagar, blagajnik deželne blagajnica v Ljubljani, 5 kron. — Gosp. F. Tr. v Ljubljani 5 kron. — Neimenovana 4 krone, nabrane v veseli družbi v hotelu „Llryd' v Ljubljani. Sknpaj 14 kron. / veli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Fr.
Neubaner v Ribnici 2 0 kron 80 vin., nabrane pri poroki gosp. učitelja A. C v ar a v Loškem potoku, katere smo izročili g  blagajniku J. Dimn;kn.
Zahvala. „Klub slovenskih tehnikov na Dj-uaji" izreka tem pot* m javno zahvalo sledečim gospodom, kateri po blagovolili pristopit' klubu kot podporniki z izd;»tn;mi zneski: G. Ivan Hribar, župan ljubljanski, de*, poslanec itd. v Ljubljani, 5 gld ; g. Karol Pire, c. kr. profesor v Ljubljani, 5 gld.; g. Fdip Supančič, stavbeni podjetnik v Ljubljani, 10 gld.; g. vitez Ant. Klodič pl. Sabla-doški, c. kr dež. šolski nadzornik v Trstu, 5 gld. ; g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Colji, 2 gld. Hkrati si pa šteje v dolžnost izreči zihvalo tudi vsem cn'm listom, ki so b'agovolili ponatisniti okrožnico. Za „klub nlovenskih tehnikov na Dnnaji* IV, Danhnusergaspe 3. Stud. mecb. Ignacij Šega, t. č. predsednik. S tad. m3g. Janko Krsnik, t. č. tajnik.
Književnost.
— Slovanska knjižnica Snopič 50—51 prinaša jedno najboljših povesfij proslavljenega hrvatskega romanc šfja E\ g' nija Kumi č i č a, naslovljeno „Preko morja". Str. 128. C na 36 kr.
— rKmetovalec" ima v št. 10 naslednjo vsebino: Muricod Isko pl»>me; Konjerejčeva opravila meseca junija; Opravila pri čebelnjaku meseca junija ; Ravnanje z gn j' m ; Z užanje zemlj-škeg* davka ;
j Iz podružnic; Itazne r^či; Vprašanja in odgovori; (i podarske noviee; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; Listnici imduištva; Tržne cene; luserati.
Celovec 6. junija. Novemu županu bele Ljubljane gospodu Ivanu Hribarju gromovita „Slava" s podnožja Karavank! I> >g ga živi ! Za občino kotoiarovcško : Matija Prosekar, župan.
Dunaj 6. junija. Uradni list prijavlja od cesarja potrjeni novi eksekucijski red.
Dunaj 8. junija. Ruski car pride koncem meseca avgusta s cariujo sem in ho tu gost cesarjev.
Budimpešta   8.  aprila    Slavnosti v spomin na kronanje cesarja za ogerskega kralja so se slovesno i vi šile po določenem ceremo-nijelu   Cesar je tej priliki pomilostil   149 ob sojoncev, kateri so bili takoj izpuščeni iz ječ.
Moskva 8. junija. Slavnosti o priliki kronanja carja so se zaključile z vel kansko vojaško revijo na llodinskem polju, kjer je stalo 50.000 vojakov vseh vrst.
Pariz 8, junija. Znameniti francoski državnik Jules Simon, iskreni prijatelj Slotanov, je danes umrl.
Pariz 8. junija. Mohamedanci na Kreti so napadli s kamni ondotnega ruskega konzula in ga nevarno ranili. Kristijani so konzula rešili iz rok mohamedancev.
Barcelona 8. junija. Ko je pri včerajšnji procesiji duhovščina vstopila v cerkev Santa Maria, vrgel je nekdo dinamitno bombo mej ljudi. Nastala je strašna panika. Seat oseh je bilo ubitih, 40 ranjenih.
London 8. junija. Številna čita nekega arabsktga rodu je napadla delavce, gradeče železniško progo Smvuna - Kassaba in ubila mnogo delavcev in nekaj inozemskih inženerjev.
Beligrad C>. junija. Črnogorski knez Nikola je sporočil, da pride zaradi bolezni princa Mirka šele meseca avgusta sem.
Pariz 6. junija. Predsednik higijenič-nega kongresa Proud je naznanil udeležencem shoda, da se je našlo sigurno zdraveče cepivo zoper kolero. Naredilo se je že mnogo poskusov s tem cepivom in vsi so imeli povoljen uspeh.
Narodno-gospodarske stvari.
— Mestna hranilnica v Kranju razpošilja svoj računski zaključek za upravno dobo od 1. janu-varja do 81. decembra 1805. 1. Hranilnica so raz-ovita prav ugodno, in naredila je tudi v preteklem letu lep korak naprej. Najlepši dokaz neprestanemu napredovanju zavoda ter velikemu zaupanju in za-nimivanju občinut.va za hranilnico je pač primerno veliko število novih vlog, katerih se je tekom leta 1895. hranilnici izrrčdo 383 G97 gld. 36 kr., torej v primeri z Iftom 1894. več kot podvojeno število. Glasom bilance se je v posameznih strokah razvilo hranilnično delovanje sledeče: Denarnih prejemkov imela je hranilnica v 1895. letu 392 487 gld. 4 kr., vaeh izdatkov 380.391 gld. 6l/i kr. *n Ce 8e Pr'-števa gotovino v blagajnici z dne 31. decembra 1895 znašajočo G.095 gld. 971 j kr. bilo je skup nega prometa 781 974 gld. 8 kr. Hranilne vloge znašale so koncem 1894. leta 151.554 gld. 83 kr. v letu 1895. je bilo denarja vloženega 283 697 gld.
36 kr. in če se vlogam prištejejo v letu 1895. ka-pitalizovane obresti z 9.490 gld. 73 kr , 444.7 12 gld. 92 kr. ter odštejejo izplačila vlog z 91 728 gld. 201 a kr., znaša stanje hranilnih vlog z dnem 31. decembra 1895. 1. 353 014 gld. 71'/a kr. Za to svoto je bilo v prometu koncem 1995. leta 1353 vloženih knjižic s povprečno vrednostjo 2G0 gld. 91 kr. Hipotečnih posojil bilo je koncem leta 1894. 87.372 gld. 37 kr., v letu 1895. jih je prirastlo 58 096 gld. 4H kr., od to skupne svote 145 408 gld. 85 kr. odplačalo se je po anuitetah in do cela vrnjenih posojilih 4 836 gld. 48 kr. in stanje hipotek z dne 31. decembra 1895. znsSa 140.632 gld.
37 kr. Število hipotečnih dolžnikov znaša 229, in pride od skupne evote hipotečnih pr sojil povprečno 614 gld. 11 kr. na vsacega dolžnika. Prošenj za posojila bilo je leta 1895. vloženih 143 za skupno svoto 97.025 gld., zavrnile 60 se radi uedestatne sigurnosti 4 popolnoma, 139 prošenj pa se je do . ■ la ali deloma vslišalo, ter se jim je dovolila skupna svota 86 910 gld. Od dovoljenih svot hkvi-dovala in izplačala se je do konca 1895. leta 96 prošnjikom svota 58 096 gld. 48 kr. Tekoči ra<"un povišal se je leta 1895. na 124 629 gld. 87 kr., katera svota je po ukazu nadzorovalne oblasti naložena izključno le pri velikih hranilniČnih zavodih. Račun efektov znašal je po etnnji z dne 31. decembra 1894. 30.170 gld., v letu 1895. nakupilo se je efektov za 71 002 gld. Prodalo, oziroma kon-vertovalo se jih je za 'i!0.803 gld. 50 kr. in če se odšteje ta svota in kurzna zguba z dnem 31. de cembra 1895. z 816 gld., 21.6 19 gld. 50 kr., znaša vrednost hranilniČnih efektov z dntm 31. decembra 1895.1. 79 552 gld. 50 kr. Račun zalog znaša 2000 gld. Kakor svedoči račnu zgube in dobička bilo je za leto 1895. vplačanih skupnih obrestij 11.630 gld. 11 kr., izplačalo pa se je na račun vložnih obrestij in na račun davka in troškov 10.785 gld. 96 kr., torej je bilo dobička iz upravnega poslovanja 844 gld. 15 kr. Ker pa je vnled nizkega kurznega Rt.uija efektov z dnem 31. decembra 1895. hranilnica trpela knrzne zgube 816 gld., preostaja čistega dobička le 28 gld. 15 kr. Kurzua zguba z H16 gld. pa je veled s« danjega kurznega stanja efektov že popolnoma zginila in pričakovati smemo tem večjega uspeha z zaključkom leta 18>6 Ilranilntčno vodstvo stori k r je treba, da hranilnica z odobrenjem vlade zadobi večji delokrog glede porabe svojih zaklad in potem se bodo tudi mogli dosoči konečni uspehi.
1'osluuo.*)
Gospodu drvi. Marinku, c. kr. profesorju
v Novem mestu.
Ker pe g. doktor v svojem popravku z dne 5. junija v aSlov. Narodu" na me kot pričo sklicujete, da ate Vi ves čas, ko so 31. maja orožniki iz Brunerjeve sobane ljudi podili, sfdtdi na vrtu te gostilne in ne v sobani, kjer je imelo biti zborovanje, izpovem kot resnico tele:
Prišel sem ob 3 uri popoludoe v Brunorjevo gostilno, kjer bi imel biti shod Stopil sem v prvo eobo ter našel drugo vi-ejo sobo natlačeno polno. Vzel sem si stol tor pri vratih stopil nanj in Vas, g. doktor, videl sedeti na drsni strani ti be v kotu, zraven Vas kapelana g£. Krajca ter Mlerika in lajike, mojutre iz Novega nvsta. Okna t^o bila odprta in žpnske ter otroci po viseli na njih ter glave v sobano molili. Sel sem potem na vrt in pedel k mizi, kjer je sedel g. 0^,'iin, trgovec v Novem mestu, s svojo gospo. Čez n:a!o četrt ure no prišli orožniki. Jaz sem šel skozi prvo sobo k sobi gledat, iz katere so orožniki ljudi ven podili. Sel sem potem, ko je bila druga soba že precej prazna, skozi vrata v vrt m tam sem pa videl, da ste mej nekaterimi drugimi pri jedni mizi sedeli. Odšli ste potem kmalu in jaz sem Vam zaklical: „Živio, g. doktor!" — in Vi ate mi na to odgovorili: „Sram Vas bodi" in jaz Vam: „Zakaj me bo sram, eaj ste tudi prej Živio upili."
Potrdim torej, da Vi tedaj, ko so orožniki sobano praznili in pred tem, niste na vrtu sedeli, pač pa ste tedaj, ko sem jaz k Brunerju prišel, Bedeli v navedenem kotu veliko sobane, kjor bi se imelo zborovanje vršiti.
*) Za vsebino tega spisa je ureduiltvo odgovorno le jtvlikp, kolikor določa sakoa,
Sicer Vam pa lahko navedem več prič, ki so videle, da je orožniški stražmešter g. Berlec, obrnivši se proti mizi, pri kateri, ste tedaj Vi in omenjena kapelana sedeli in je neki Kregar iz Ljubljane na njej stal, se naj pr vije obrnil k Vam ter zaklical: „Ven, vsi vun, jaz ne poznam nobenega, tudi gospodov ne."
V Novem mestu, 6  junija 1896.
Najodličnejšim štovanjem
Kari G-rossmann m. p.
ZEPozrv!
„Dramatično društvo" v Ljubljani otvori tudi letos posebno dramatsko šolo, ki sa prične dne 1. julija t. 1. Vodstvo slovenskega glodališča pozivlje tiste dame in gospode, ki imajo veselje do dramatske umetnosti, naj se čim prej zglase pri režiserji slovenskega gledališča, gospodu Hudolfu Iiieniann v Ljubljani. Oaim gojenkam in gojencem dramatske Šole, pri katerih bi se do pričetka gledališke dobe pokazal tolik napredek, da bi jih bilo moči že letos uporabljati v maujtuh ulogab, Be bode od dne 1. oktobra t. I. plačevala primerna stalna nagrada. Takisto se poživljajo pevke in pevci, ki hočejo sodelovati v opernem zboru, naj se vsaj do dne 1. julija t. 1. zglpse pri kapelniku slovenskega gledališča, gospodu Hilarlju Benišku. Prednost imajo sopranistinje in tenoristi.
V Ljubljani, dne 7. junija 1896.
Intendanca slovenskega gledališča.
Narodno zdravilo. Tako be ume imenovati bolesti ntešujote mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se Bplosno in OSpelno porablja pri trganja po adih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po pufitnem povzetji razpošilja to mnzilo vsak dan lekarnar A, MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatclj, na DUNAJI, Tuehlauben i>. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 2   (17gG—8)
Pognale SBOOO i£«»l4liii*»rjov se je nedavno po razsodišču TemeSvarske Llojrdove družbe naložil trgovcu z žganjem Karolu Rottmann-u, ki je prodal pred dvema letoma hvojo tainosnjo žgalnico slivovke gospodoma IS. Bledel in F. Klein, ter se je ob jeduem zavezal, da na t »gorskem za dobo 10 let ne bode več imel jednake trgovine. Novi lastniki tvrdke pa bo izvedeli kmalu, da Rol1 hm un ne le samo nadaljuje svojo Btaro trgovino, cofi, da ima 6e druge žgaluice, timveč, da je celo potovalce novih lastnikov b pota stran engaziral in z nzorci tvrdke delal kupčije za svoj iačun. Ko je bil tožen pred sodiščem, je skušal Kuttmann dokazati, da je kupčije tntriral i Dunaja, dokazalo pa so je, da se je na Dunaju javil mnogo poznoje in le pro firma. Na podlagi tega stanja stvari ga je obsodilo razsodišče, da plača 6000 gld. odškodnine in polovico btroSkov. (*5j4)
Iz uradnega lista.
lavrtillne »I i eksekailvue draebet Antona Čelnika posestvo v Palčjem; Jožefa križaj a posestvo v Orehku ; Frana Knafclca posestvo v Rodohovi vasi; Antona Mauerja posestvo v Grobfiah; Antona Kapela posestvo v Na rum, Jožefa Hiueaka posestvo v Dol. Kosam ; Antona Lagoja posestvo v Vovčah; Jožef* Lenaril £a posestvo v Nadanjem selu in Tomaža Kaluže posestvo v Marina, vsa dne 12. junija v Postojini.
Antonije Ver bič posestvo v Zgornji Ifrnšici, cenjeno 8660 gld,, dno 15. junija in 1H. julija v Ljubljani.
Ivanu M al ina posestvo v Ljubljani, cenjeno 12.885 gl., dne 15. junija in 20. julija v Ljubljani.
Jere 1'raanieii premakljivo premoženje v Ljubljani, cenjeno l|UM gld. 7H kr., dne lf>. in 22. junija v Ljubljani.
1'ruNlufoljuu <lrjts.l»ii. Janeza (i o r sič a iz Gradca posestvo v Kranjski gori in sicer v posameznih skupinah, za i/ki. cene 0600 gid ( ^no gld., 850 gld., 10OU gld., 600 gld. in aOO gld., une 17. junija v Kranjski gori.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. junija: Marija Kokalj, zascbniea, 72 let, Sv, Petra cesta It. bi, ostarelost. — Anton Zavrtan, branjevcev sin, 1* , leta, Kaiiovska cesta st. 24, vnetje možgan.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in slavah, pri svečauostih in oporekali, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Metoorologično poročilo.
Jrjn:j	čas opa-Eovanja	Stanje barometra v ram.	lempB-rolura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
f>.	9. zvečer	788 2	17 1	hI hv/.Ii.	oblačno	
6. n	7. zjntraj 3. popol.	733-0 781 8	158 200	hI. jvzh. p. m. zah.	pol obl oblačno	1-9
R	j>. zvečer	731 G	11 3	si. zahod	oblačno	
7. «	7. zjutraj 2. popol.	78 12 7301»	13 4 210	b1. svzh. sr Bzah. ___._i	skoro jas. skoro obl. ._____...	100
	9. zvečer	78 t;	155	si. jzah.	jasno	
8. 1	7. zjutraj 3. popol.	788*6 733-3	12« 19-9	■r.svzh. p. m. jzah.	soparno oblačno	N
Srednja temporatura petka, sobote in nedelje IG 3°, IG 7» in 16-6», aa Oli°, 00° in 0W pod aormalon,
IDunaJslra "borza*
dne 8. junija 1896.
Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebrn   .  . .
Ogerska kronska renta 4n/0 . . . , . Avutro-ogerske bančne delnice    .   .   . .
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nemški drž. bankovci ca 100 mark    . .
30 mark............
30 frankov...........
UrdijaiiMki bankovci........
C. kr. cekini...........
Dnš 6. junija 1890. i°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4l/i"/0 salati zast. listi
AJccije anglo-avstr. banke po 2O0 gld. . Trainway-arn8t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubolj........
101 gld. 35 kr.		
101	n	80 „
122		70 ,
101	■	85 ,
122		65 „
98		80 „
9fi8	a	— m
		10 .
119		95 .
58	.1	72'/. .
11	M	75 _
9	n	62'/, .
44	n	55 :
5	■	G5 ,
143	gld.	50 kr.
192	n	— „
12G	n	— ,
197	■	50 l
22	■	75 t
24	»	— .
153	i.	75 .
472	n	—
1	•	27'/. .
Pođpttani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naloga \jub-Ijenega, nepozabnega soproga, oziro ma očeta in tasta, gospoda
Ivana Bernarda
gostilničarja in h i finega posestnika
kateri jo danes ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti mirno v gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnega bodo v torek, dne 9. t. m. popoludne ob <>. uri v hifti žalosti, Kolodvorske ulice St. 28. slovesno blagoslovljeno ter na pokopališču sv. Krištofa v lastno gomilo k večnemu pi čitku položeno.
Svete male zaduSnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Dragi ranjki bodi priporočen v blag spomin in molitev. v2517)
V Ljubljani, dno 8. junija 189G.
Ur lula Bernard, soproga. — Joalp, Fran in Marija Bernard, otroca.
Janez Patrlo, veleposestnik in trgovec naznanja v svojem in svoje hčerke imenu vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, njegovega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Janeza Petriča
gojenca kmetijske solo
v petek, dne 5. junija popoludne po dolgi in mučni bolezni v 1K. letu stnronti k sebi poklicati.
Pogreb dragega rajneega bode dne 8. junija v Blagovici. (2515)
V Blagovici, dne G. junija 189G.
Zahvala.
Podpisana hrekava tem potom najino naj-iskrenejfto zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drnstvora, ki so nama ob smrti najine preljubljene matere, oziroma taftčo
S4Ea?£]0 Gotssl
ust meno ali pismeno izrazili svoje Bočutjo, položili na kmto toliko prekrasnih vencev in pokojnicu v tako izredno velikom številu spremili k večnemu počitku. (2514)
V K ran j i, dno G. junija 189G.
Avgust Drukar. Marija Drukar roj. Gotzl.
Zahvala.
Podpisani izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki bo nas mej boleznijo in o smrti našega preljubega soproga in očeta, oziroma svaka, gosp.
Andreja Milavc-a
tolažili in nam izrekali svoje sočutje. Istotako zahvaljujemo se presrčno vsem darovalcem krasnih vencev in vsem spremljevalcem rajneega k večnemu počitku, sploh vsem, ki so bo nas spominjali v tej britki priliki.
V Planini, dne 5. junija 1896.
(2502) Žalujoči ostali.
Ć O
Z
Z c -c .
8     9 o
S * s p a. 3 S ,
t,  rt . - »H k3 c
I C8 s. s
r" M rt W •» S!
S." 5
C/l
15 .'2 J S J
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž^ano v probek, in na etiketo z ruriečim orlom, ker se jako pogosto ma prodajajo pona-redbe        ugss—g)
Mattonijevfl GiesshObler slatine.
Todpisanec ima v svojili dvcli m« l>i»Ieii|Nktiiu
hlSab v ToplIcMih
p. n. kopališkim gostom z-i oddati. Za izvrstna dolenjska vina in okusna jedila je najbolje skrbljeno.
(2!) i 3—1)
Toj»ii<-f, ma DotonJakera«
Prodaja apna.
VmhJUovrsdin ii|Mio se dobiva f»«» n.'ij-n /Ji «'4kii! na drobno in na debelo na J>n»art|-mlii ftriin^J I«. &<• SMS« (2510—1)
Postrojno olje
ohranjuje, da iinii)«' ne k|»I<*nhI in «<• mimoIhi-I in •><» st riin)ii|«* plcftnolio in smolo,   tukn da  poslane staro usnje tiiko,  kakor bi bilo novo, će drugače ni pokvarjeno od solnea in Škodljivih  obujek. — Tudi Be proizvaja
mast za kopita in vozove.
«'«■111» bttliol ali steklenici IO« »o,  lo in HO kr. Preprodajalcem so daje popust. — V zt«l«»i;l pri 14. \V«*l>er-Jn v I.jultl jniil. — * v u i Si naj se zahteva od tovarne
T- IB Š 1<TIDHK- (H48-19) v Št. Valentinu pri Steyrn, Nižja Avstrija.
C- ln kr. 3. dragorskl polk kralj Alcrecht Baski.
Spričevalo. Od Vas prnizvaiana in polku v presku-6njo izročena redilna mast za usnje se je v imenovano svrho izročila poveljnistvu 8. eskadroua in je isto, potem ko se je Vaša redilna m tst uporabljala skozi <j tednov »-a mazanje čevelj in za omaščenje jermenja, o tem sledeče poročalo:
„Jcdonkratno mazanje Skornjov s svinjsko mastio stane primeroma 1 krajcar, dočim stane redilna mast samo * ,'kr. Omaščenje s svinjskim salom naprnvljH usnje za malo časa mehko in jako raztegljivo, tako da mraz in mokrota lahko gresta skozi; imenovana redilna mast provzroča, da poslane usnje sicer mehko, ne pa tudi raztegljivo, vsled česar ne ohranjuje udiranje mokrote. Jermenje, če bo maže s to mastjo, postane jako mehko, ne da bi se rmategovalo, Kadar te ma-žejo škoruji in kadar se čisti jemanje, dati j«* na vsak načiu prednost redilni masti za usnje jovd rieni dragimi de sedaj navadniuii Ni-idutvi. Dalje javljam, da je Vala redilna mast 7. ukazom polkovnijekega poveljstva st. 2 z dn6 8. jan. 1878 vsem oddelkom polka priporočevann v svrho koiiserviranja Škornjev in jermenja. ha se ralia Vašo MFel llborBS r«*diln? masti kar najbolj nagota razširi v c. in kr. Vojaki, Vam na Vašo doličtoi zaluevo izposiuv Ijam to iprlftevaJj«
Kun s, dne 14. jauuvarja l.s."M.
14.i-i«*t»Iis»mmor I. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister).
C. lr. glavno ravnateljstvo avslr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda
veljsu-v-n-eg-a, od. 1. j-o-rs-lja. 189S,
Nnatopno otnnnjoni prihajala! in oilhajnlnl čaai označeni in v vii(lii|i'ciii.|isUiiii i-Hsii [1706-129)
Oflliod I z I.fiibljan« (ju2. kol.).
Ob 13. url fi min. po noči oaolml vlnlc v Trliii, 1'onttltAl, Iloljnk, l ve.-. K-anionifftit«, Ljubno, ifr. NeUtlial v Auuno, laolil, (iinumlon, Holix.ur.il, ].ieii<l.(>a*tein, Zoll 11» j«zoru, JtiotnnO, Ktevr, Lino, Dunaj vin Am.totlen — lil, ti. uri 1 r> min. zjutraj IBMMil vlak v Koci-vjo, Novo mesto.
— <>!> 7. url 10 min. osolml rl.k ▼ Trbl*, Pont»l>i-1, !!i>ljjli, C«loroo, Fran-z^HHfsito, Iijuliuo, Ilunai 4«* Hnlatlial t ŠoluOgnul. Stoyr, LlnO, lliiitnjorice, l'lzeiij, M»rijine varo, Hcl>, Kran«oya Taro, Kurlovo v»rn, PnigD, l<<palto č«» Amjtettnn na Dunaj. — Ob 13. url 6.1 min pnpoluduo moi.ini vlak t Kočevju, Novo maslo. — Ob 11. uri 60 min. đopolnđn* osnimi vlak v '1'rliiJS, PoBMbu, U<»ljak, Coloveo, Fran zon afeato, Iijuliuo, Si-l/.tlial, Dunaj. — Ob 1. uri popoludOf oaobui vlak v Trbi*, llftljak, Coloveo, lijubno, ep?. SoU-llml v Siiliiour.nl, Ijeml-Oaatciu, Zeli n* jnr.oru, lnnnuat, BngVBOj <'urih, (icnovo, 1'uri/., Kteyr, I.ino, Ihnundon, luchl, llmlpjnvico, 1'lziinj, Marijino v«m, lli.'li, Krancovo varo, Karlove varo, Prago, liipako, Dunaj vla Ani-iitctten. — Ob 0. url 30 min. »vočer metani vlak v Knoiivjo, Novo uiobto.
— (.Iti 7. uri H min. avečor osolml vlak t l.i-hco-llleil. — Vrhu l.'^a ob B, uri SU min. popoluilin) vaako naUeljo iu prasnili v L«ia«*Bltd,
l*rlhoil T n.{ui»l juiio   juž. kol.).
t ili r>. url tit min. t.jutraJ Oiobnl vlak a Dunaja vla Amatotton, Soliio^raila, llrerfiTii*, Inoinonta, Zollu na jeaeru,   l..n.l( tuHtcini, LinOa,
Sti>iM. liiiiiiniliiiia.  Jurili*,  Amh.....it, lijulniii, C.ll.Mik.t, IVui/imh-
foit«-, Trblia. — Ob K. uri zjutruj oiobui vlak u. I.... Illnli - l Mi ^ uri 10 min Ejulraj mešani vlak Is Kočevja, Novega mlata, — Ob 11. uri '2r> Min. dopoltldne oaohnl vlak a Duiiuja vit Aiu«ti'ttrn, l.ip«ki'«a, l'rai(n, KratKMivili varov, Karlovib varov, llflba, Murijiuili varov, Pb.nja, lluiliijo-vic, Bolnogmda, LlnOa, Kteyrn, Parisa, (Jom-vc, Ouriha, llniHouca, [no* minU, /....Ha na jrzoru, I • * Mulina, Idnbna, Oeloroa. PODtnbla, 'l'rln/.t.
— Ob B, uri 31 miti. pnjiolmliie inosanl vluk iz Kui-evja,   Novoga unišla.
— i ib 4. uri BB min. popoludno oKolinl vlak x Dnnaja, liiulina, Krlatlmlit, Itcljaka, Celovca, PmniUIlfMtti 1'ontabla, Triu/i - uli B, uri S.ri min. ■rHIt moiani vlak ia Kočevja, Novoga moda. — Oh B. Uri 4 min. svouor ono bil i vltk a Dunaja jirpkn Anisti'ttoua, 1» liipaijf, 1'ri^.., 1'rancovili \ .ir,v, Karlovib varov, Ilnba, Marijinih varov, Finija, KudeJeviO, BolnOgrada, bjubna, Ileljaka, Colovoa, 1'oiitabln, Srbita, — Vrhu tt-^ra ob 10. uri 'J5 min. avočer vaako Dtdaljo in praanik Is bateo-llleda.
<r«lli»«l is Ixful»l(mie (drž. koli v Kamnik.
Ob 7. uri M min. zjutraj,  Ob  3. uri B min. popoladM| ob *<■ uri
BO min aveosr, ob 10. uri a& miu. »večer. (Poslednji rlab lo obnadaljab in i i.. j n i i. i * i
1'riluMl v I.)ul»l|ano (dri. kol ) iz Kamnika. Ob 0. uri r,0 min. rjutraj, oh M. url IS min   dopoludne, nb H uri 2i* min. aveCtr, ob 'J. uri M min. svečer.   (Poslodnjl tl<k lo ob in-l.ljih
in pnsnlklb.)
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb
Ljubljana Gr. FLUX Breg št. 6
priporočit iu iiiaiiiesčn
službe iskajoce bres vsakega razločka
sh l.juijl|iiim  iti drugod. — Za  kolikor mogoče hUro m veatno puNlrcžbii se jaiuel. (3501)
11.
Svoj bogato nakičeiiili
ilustrovaiii
š-LT.ri-a.a.1
(2302—8)
ženskih
razpošiljam isoštuiiio iirosto in zastonj.
Henrik Kenda v Ljubljani.
11 do IG let starejša, BmoŠnoga ilovenskoga in nekoliko tudi  nemikega  jealKa,  ki ji> zanesljiv in  posfetiih staiisov
ter v rafinnitvo dobro podkovan, vzamem t.,koj v svojo trgovino i mešanim blagom.
Anten cLo Scliiava
(9479 —8) v Cerknici pri Rakoku.
Vzprejme yc
tik o j e
dobro
4-
izvežbana
Rokovice
25SL gospode in dame
iz Bukanca, svile itd
praške glace-rokovice
eriSLinja.
Pismeno   ; onurih-H   naj pošljejo niarljl
Peliarc t  Tržir, (ioniijsko. (85! s)
Za VOujo trr/ovino z medinim  blatrom na de* žtdi i«če t3e soliden in dobro izvežban (3511—1)
Vstop lfj. do 20. juniju t. 1. — Ponudbe Daj se pošiljajo pod ,.žt. 1870" nprav&ištvn »Slov. Nar.u.
Pozor!
Krajni šolski sv&ti!
Pozor!
Najboljša čolaka klop, posebno za premajhne prostore, jo liigijenično in tehnično priznana. h c kr patentom zavarovana
n
n
1-8!»
kl!
lr
Ki
Na prostOI "itili poatavi «e jili lahko r>. Velja 2sedežna le 5 gKl. 4>edelOA laiUO yld. — N.irofbe v/.prejema in oddaja izdelke tudi mi obroka prlporofujoč se
z odličnim ipoltoi iiujcin
(^liM-i;       Flor. Hozman v Krškem.
orj
Vsled podiranja hiše
v Špitalskih ulicah štev. 6
se prične
16—1)
popolna razprodaja
iz 'km'
T
L
Trnk6czyja ustna voda
Ntrlilciii«'«« po 5€l Kr..
Trnkoczvja zobni prašek
skali J ta po SIO kr..
kakor tudi
vse   medicinično-kirurgićno  in  farmacevtične preparate, specijalitete itd , dijetetična sredstva, honieopatična zdravila, medicinska mila, parfiinerije itd.
p r i P o r o C n j o in r a z p o 5 i 1 j a j o na vso strani lekarniške firmo:
Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Ma^garetken. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, Ouimj, Josefstadt Vendelin pl. Trnk6czy, Gradec, Štajersko.
I*«»,-iil j:» m«i x obriitom |>ohi|.c>.
(21fil—11)
SO
lmric pod tovarniškimi cenami.
©sr Le kratek čas!
I
1.      - - '   " ^- -  ~ — - " "
Važno za klesariel-ti
Usojam bi naznanit
da som ivojo nico si'd;»j
uredil   tudi sest
)
vrstno popravl;an'c kclc-j 1»i— ciklov).   lhti»tako imam vedno v zalogf
kolesa (bicikk
najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah
ter posk i'linji'in na posebno žfljo sujedno tudi ra7.pe(avanje že rabljenih, a ho dobro obraujenili kolou.
VelenpoStoviije (3382—11)
Fran Kalser. puskar v Ljubljani,
feeleaitovvrgrcv© "v-tllco 6t. ©. II <....mm '   y^ •?:r*'~."?T!^'
vi
i
s
t
776632
1511
26
ki je z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo, priden in pošteu, se vzprejme v prodajaluico z mešanim blagom na deželi kot učenec pod dobiimi poboji; prednost ima tak, ki je že kaj temu privajen. (3486—8)
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(3330—9)     naiJceneje pri
Pred Škofijo 22, poleg mestno hiše.
Prvi vojno-službeni zavarovalni zavod
pod pokrovituljstvom Nj. c. in kr, visokosti presvetlega gospoda
nadvojvode Jožefa a. G.
Stanje zavarovalnin dne 1. maja 1896: Kron 19,000.000.
Predsednik:
Nj. ekscelonca Fedor baron Nikolios
c. kr. iiriivl mini MTetnlk, ile«lnl «tlAii uurerNke iniivniish« ■ Imrnlro, vite« redu želeane krone 1. rusredit lt«l. Ittl.
Občno je pripoznano, da so imajo sedanje dame zahvaliti za ono mično kotno barvo in ono zamolklo in aristokratsko polt, ki je jedino znamenje prave lepote, Fempadcurim paBti. Vedno čista, nikoli raskasta ali razpokana koža, obras in roke, prosto ogercav, mehurjsv, ozeo-linsklh ln vročinskih pag, vsi teprednoati se vidno dosežejo, ako se za toaleto ralii pristno Pompa-dourlno paoto, Poudro Fompadourlno in Ris-ovo milo. — Te lii^ijcnične parfamaks predmeta cesto priporočajo zdravniki. III. (8119—5)
Da se izogne ponnredbani, prepričaj se, ako ima vsak tlakon tudi podpis Rix - a, Dunaj II., Prater-strasse 10, II x-l!of.
ZaiT/na stresna opeka, pire-Bana strežna zarezna opeka
in
oblike
s si
stresna opeka
je za znižane cene
vedno na prodaj V tovarni (Mes-aj
Knez & Supančič
i ^jni>ij?inji.
Glavni z a s L o p za Kranjsko ima
v Ljubljani gospod Alfred Ledenik.
„Prvi  vojno-službeni   zavarovalni zavod"
ima namen, podati roditeljem ali varuhom dorasčajočih do-čakov možnost, proti primeroma neznatnim prispevkom zagotoviti svojim sinovom, oziroma varovancem za čas aktivnega vojnega službovanja podpore v podobi jedenkratnih gluvinskih izplačevanj ali mesečnih rent. — „Prvi vojno-službenl zavarovalni zavod" Jo v Avstro-ogerskl jedini zavod, ki goji to vrsto zavarovanja. Patri -jotični nameni, katere zasleduje „Prvi vojno - službeni zavarovalni zavod", so misli popolno priznanje in dejansko podporo na Najvisjora mestu in je Nj. c. in kr. visokost presvetli gospod (2450—3)
nadvojvoda Jožef pokroviteljstvo
zavoda prevz« ti blagovolil.
Primera lz tarifa: Očo zavaruje za svojega dvoletnega sina glavnico kron lOOO.— in plača po tarifu kron B6'60 letne, kron 9 40 četrtletno ali kron 11'SJO mesečne premije. Ako se zavarovanec uvrsti v stojočo vojsko, mornarico ali deželno brarabo, dobi isti izplačano zavarovano ajIavnioO kron 1000'—, kakor tudi uvrsti I no premijo, katera utegne znašati po matematičnem preracunjenju z ozirom na stalne uvrstilne razmere kron 700*—. Ako pa želi oče, da sprejema njegov sin skozi tri ali jedno leto, kolikor namreč služi, mesečno rent« , znaša ista kron ozirom* kron 85'— na mesec. Vrhu tega dobi zavarovanec prej omenjeno uvrsti Ino premijo po izvršeni službeni dobi.
Natančneja    razjasnila  daje   in   sprejema ponudbe glavni zaatop za Kranjsko
v Ljubljani, Mestni trg št. 25, Lnadstr.
(Pisarna Franco-Hongroise.)
Spreten trgovski pomočnik
Slovenec, krepke postave in dobro izurjen v manufakturni ter špecerijski stroki, vzprejme se takoj v večjo trgovino mešanega blaga na deželi.
Ponudbe pod šifro S. K. poste restante Ilirska Bistrica. (2486-3)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krnjih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verdienst' Itndulfu ittosse na Duusju. 12482—1)
"temam amamesa^amamamamasasj
I
|
odpravi v 7 dneh popolnoma    (2311-12) h
«lr. ClirlstosT-n izborni, neškodljivi Z
I
jedino ko1<>vo učinkujoče sredstvo proti pegam in t
za olepsunjo polti. Pristno v seleno zapečatenih izvir- n
m h steklenicah po 80 novč. ima na prodaj 9
•T o m. >Iti>-r-jia lokiirnu v Ii ul> I )it n i. $
•••4
i
s
(im) Ljudevit Borovnik m
m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
S se priporoča v izdelovanje vMHUovrstnila pn4«*k
S) za losce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-
• nitn jamstvom. Tudi |»re«lelu|e stare sarnokremiiee, S vzprejema vsakovrstna poprati I* in jih točno in S dobro izvrfiuje. Vse puške so na c. kr praskuSevaltiiri
• in <>d mene preskuSene. — Ilustrovani conlkl Z»3tonj. •
Podpisani si usoja častito p. n. občinstvo opozarjati, da so točijo (2451)—3)
v dolenjski pivnici
13.a. ID*^roria.©3=Q. trg-u št. JL n«. voglu Kastnerjeve lii&o
najboljša vina, in da je najbolje preskrbljeno za mrzla Jedila, zajutrek ln Južlno
Tu se toči z dno 24. t. m.
^kranjsko  biserno pivo*
lz pivovarna Frdhllohovo na Vrhniki, /.a cez ulice
se bode najbolje postreglo z pivom in vinom.
Za mnogobrojni obisk se udano priporoča
I Vozni listki t Se?. Ameriko j
(8197—9) pri g
nizozemsko-ameriški | parobrodni družbi. j*
£     I Kolowratring 9    TTVTTTCr A  T | IV Weyrlngergaa8e 7- ±J [J       J\t) , I
$        Vsak (lun otf/travri » Htimija. jj}
fl Po|(lKllilA   KlIHtoi^j. ^
Štev. 588,
[2100—2)
Naravno dobro vino
Kr. kmetijska in gozdarska šola v Križovcu na Hrvatskem nn;i na prodaj
150 hektolitrov dobrega belega vina
iz lastnih vinogradov od leta 1892, 1893, 1894 in 181)5 po primernih
i enab.
Kupci morajo dobiti uzorce brezplačno in franko od podpisanega
i' i» n;tt» Ij^t va.
kr. gospodarskog i šumarskog učilišta u Križcvcili
(postaja oger. drž žel na progi Zagreb Zakany).
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih goi'Bkih zeljišč).
Unoa 1 preekulena oaveonSV-stJsMi in sjh»pflsivisiš) nrt>«lN(%o po irskih im* pori ti. tnt|iiiti itd. — Najbolje se je olines. 1 prt vseh vnanjih boleznih,
kakor: proltuii, n iniHinii« ni otrpiirii|u, k%I1|ii in prt-l«'u;iioii)u tU itd. i*'it*t stvkti'mit'i t if/il. Si ka\
Karola Wolf-a
redflni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, Kovrdili, o%«-t»li,   pi «••»»« i I* itd, te  n. , • j.> čo muli.i   pr«*l»nvlJn|o, izvrstno
vnrovaluo srodstvo proti hti>.iiliu boleaniui.
»mvttšm * » a-f. (1224—71) Premovano. -^Ki — Mnogobrojna pismena priznanja.
L Luser-jev obliž za turiste.
I'n.-.t< n w Idosl       I : J. I
Mnyr, Mardetschliiger, U. pl.Trnkoczv (i.PiCf-oli,L. (trečtd; v Itudol f'ov«'in
s. pi. sudovič, F. Satka;
%' Kumtilkii J Močnik \ v rehnei A. Etftfor, W. rhurmw;;ld, J. Hirnha-oharf v Urennli A. Aich-ing«-r; v Tricu in.* Koroškem) C Monner; v lleljnkfi V. Se.li.dz., Dr. 10. Kmii|/t; v ftjiorivl (i. 1'.. Pontoni; v WoI|'m-bcrKU A. lln'li; v Itru-n|l K S.ivnik; %■ Itml-icoiii ('. E. Andrion ; v Idriji Josip VVarto; v UH«lovl|fvi A. Roblok ; v 1VIJ1 K. iU-M- v <"V-
uoini|iit F. Hajka,
h.....ui Ne v tHtalil lrli»riii. €«lt»«uM »nloga pri |«'«1Iii«mii W..l«lo\»i«-l|u
. T^7"olf-\a., lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pazi naj se na varstveno znamko.
Hnxf>ONll|a no vsnk ilau po poatl.
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, % cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna kovanja za okna in vrata,
92
Z3ZR
94
Agenti.
lii'iiinl #.»^<«»|>niUI in privatne onebe naj v svojem Interesa v svrho jako lahkega, velikega, izrednega, tudi postranskega zaslužka na novo blago jako iskanega trgovinskega predmeta naznanijo svoje adrese z dodatkom, a čem so se doslej bavili. Šifra ,,Neue Qaelle" pod naslovom A. Lukas, Praga, 1334—11. (2473-2)
Najcenejša
amortizacijska posojila
na graščine*,  lil*«* in tovarno za krajšo in daljšo dObo — do ■/., e£ ktivne canilne vrednosti — ponuja točno in kulantno (2406—1)
Budimpešta, Kraljeva ulica 70.
Največje skladišče
raznega semena
n. p.: nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrat pesnega semena, »plučno znano kot najboljša krma za živino; travnega sOmena za Hulie, mokre, peščene in glinovito travnike; velika Isbera semena za salato, kumare, peteršilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad. — Proseč mnogobrojnoga, poaeta
(2018 —16)
Kdor ljubi Bvoje zdravje, ta naj kupi
„lliria'-kolo
ki je jedino na svetu provMcno s slovensko zaščitno tovarniško znamko in koje izdelujeta in prodajata
Sitimi*? t^? DrUlcvu
g£       v Gorici (G6rz)
po sledeči ceni: „Iliria'-kolo I. vrsto gld. 900'—, II. vrste gld. 175—, III. vr.ste ali takozvano „IaicifVr"-koIoa gld. 117 50.
Imata zastop dvokoles nSwift" iz proslule orožarno v Steyrn, potem zalogo Vsakovrstnih šivalnih strojev, pušk, samokresov, streljiva i. t. d. Popravljata šivalne stroje in dvokolesa. (2-114—7)
LE1CHTLOS LICHER CACAO
■ a 4 ,111 r li u      IK°  ^OCTAiSEN     N«h<l«aft ■
24,58 *^%&r „Sičara". "Igg&tS 6
Za jedno lečenje vTrinkkur) zadostuje 1 zaboj a 3t> litri. Cena 33 kron franko od postajo Slavonski-Šamac. Naslov:  Sldara-uprava, pošta Modric (Bosna).
Čudovito po ceni se kupi
Ker moramo opustiti svojo podružnice in veliko zalogo blaga, ko smo ustavili svoje veliko tovarno, oddamo zaradi tega -10 lepih, dobrih in jako koristnih stvarij po taki slepi ceni, o kakerSni se še ni nikdar slišalo, za 8 gld. 10 kr., in s'cer: (2137—4)
1 elegantno pozlačena ura, ki točno gre, za kar so jamči 4 leta, l elegantno pozlačena zlata verižica, ki so jako težki* loči od pristno zlate, ker jc jako lepo narejena, ti dvo-jnotinih žepnih robcev, l Jako lepo žepno zrcalo z fino brušenim steklom, 1 prekrasno pristno svilena kravata najnovejši! facone, 1 jako fina kravatna igla i. umetnim briljantom, 1 prekrasni častniški usnjeni portomonaie is jako finega usnja, .'I jako fini prsni gumbi (šemiset) od imitovanega zlata z umetnimi hriljanti, 2 jako lepa manšetna gumba od imitovanega zlata i mehanično patentovanim zaklepom, 1 jako elegantna ženska brolna igla, 1 fini smndkovnik, 1 fini ustnik za sinod-čice, 10 finih angleških pismenih papirjev in 10 finih angle-šk h pismenih zavitkov.
Vseh teh 40 jako lepih stvarij vkupe z uro vred velja samo 2 gld. 10 kr. 1/. rasprodaje prodajamo tudi fino ;ako elegantne pristno srebrne žepno ure, ki jako točno gredo, za kar jamčimo štiri leta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim privo/.koru vred samo po .'1 gld. Ta srebrna ura z gori omenjenimi jako lepimi 89 stvarmi velja samo 3 gld. 50 kr. Hiti naj so naročiti, kolikor lo mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar vefi ne ponudi v življenju tako ugodna prilika.   Razpošilja proti povzetju
krakovska urna osrednja razpošiljalnica
F« Windisch
v Krekovem, Verka Joselowloza cesta št. 10 C.
N13.   Neugajnjoče blago se takoj nazaj vzame.
Anatherinova ustna voda
.T. (». 1'opp-n. c. in kr. dvornega zobozdravnika, je žo 50 let najizka-senejse ln priznano najboljše sredstvo sa ohranjenje zob ln ust. Steklenica po 50 novč., 1 gld. in 1 gld. 40 novč., kakor tudi sobni prašek po 63 novč. Anatherinova zobna pasta v pušicah po 70 novč. in v zavojih po 35 novč.., zobna plomba po 1 gld., zelišno milo po 30 novč. Dobiva so v vseh lekarnah, drogerijah in finih prodajalnicah, kakor tudi v glavni zalogi: Dunaj, VIII., Langegasse 45. (4195-10)
IT ponedeljek dne 8. junija t. 1.
laF* MG otvori "^j (2103)
prvi ljubljanski zavod za čiščenj, perila s strojen,
S spoštovanjem
Petcosig & Kovačič.
Prevzemanje perila: Židovske ulice št. 4, Perilni zavod: Parni mlin,
□
^ —-<C^£f>— --f^fafjar.      rti?f>i_    rtjfo      rf&s     A«-'.-. v' RTJ
_
FI
1
M
a g
0
aHPŽŽT
Tabiio
na
XIII. redni občni zbor
»Notranjske posojilnice ¥ Postojini"
kateri se bode vršil
dne 13. Jumlja, 189G o"b -i. -url popoIvid.ii©
v zadružni pisarni.
lan*."« ti t rt-«l :
1.) Nagovor ravnatelja. — 2.) Poročilo blagajnika. — 3.) Poročilo nadzorstvenima odbora in dati absolutorij za leto 1M'J... - 1 ) Volitev r.ivintoljsk.v.-a odbora in sicer: a) ravnatelja, /<) blagajnika, c) kontrolorja in 4) 'iveh namestnikov, e) Volitev treh članov v nadzorstveni odhor. — 5.) Predlogi društvenikov.
K polnoštevilui udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje
(2488—2 ravnatelski odbor.
~vffiy   ~vtyf   '^fr*   <ajy~;v^s»—v«
■r i
L
r
*
i
A
D II
□I
u iiiljjijo t Londonu.
iiTaroT.iiio arnstvi
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dnnaj. I„ Giselastrasse i Pešta, Franz-Josefsplatz
st. 1, v hiti društva.
št. 5 in •>, v hiši ilruštva.
Društvena aktiva dnč 31. decembra 1*1)4.......... kron 188,416.475'—
ljetni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1H94 .   . , 96,819*668'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (184H)   ,.................. , 30l,342.5!»3- -
Mej letom 1894 je društvo izpostavilo 9233 polic z glavnico ... w 78,73HtKJ0 —
Prospekte in tarifo, na podlagi  katerih izdaja  družba police, kakor tudi obrazce ca
predloge, dajo brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri G-\ridomj. Zesch.ko-t"a..     (1008—11)
Podpisana naznanjam, <la izvršujem
sedLleu.rs.teo
©Tort
0 bolezni svojega moža sama s pomočjo jako izurjenega poslovodje
na. Dunajski cesti št. 25.
Vsa v to stroko spadajoča nova dVla,  kakor tudi popravila izvršujejo po solidno, br/,o in 0800.
Z odličnim spoštovanjem
t8506-1) ^iltetorija, Ban.
jj    F. Cassermann
\
1
i
.££a*Ka>JfS»tt
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnioe drž. železnic uradnikov
•v Xj3u."t>lja.n.i, išslsri.ToTj.rgrcv« uillce št. "3=
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši fmi in najpovoljnejsih oeneh. Angleško, francosko in tu/.eiusko robo ima na skladišču.
Nepremočljive haveloke
izdeluje po najnižji, breskonknrendnl oenl.      Gospodom nradnlkom
se priporoča za izdelavnn.jp vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sabljo, meče. klobuke za parado itd. (2191 —11)
IfcSJT Naznanilo obrtovanja. TB|
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 2.Metnem delovanju pri najboljših tvrdkah v velicih mestih, mej drugim v tiradcu, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vrnivši se, pričel s miostojno izvršbo
sobnega in dekoracijskega slikarstva
Priporočam se najuljudnejo za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega, salonskega ln dekoraoljskega slikarstva v mestu in na deželi, z zagotovilom lino izvršbe in nizkih cen.
S spoštovanjem odani (1928—17)
Ivan Tcrdan
sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Križ ev niš ko ulice 9.
^,---------rrrsjnTniiiiiii iiiiiissiiii i       miumiiii im JornasKisam
Do I junija in od I. septembra stanovanjske tarifa za 25°. znižane.
Zdravidče_
Krapinske Toplice
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postajo ,,Zabok-Krapluskc-Topllco" oddaljioio za jeilno uro vožnje, so odprte od I. aprila do konca oktobra. 30 do 35 R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo pri pi otlnu. Živčni ln kolendnl revml, in njih poalodič-nlti boleznih, pri lskli, nevralgijl, kožnih boleznih iu ranah, kronični Brighltljevl bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatlh perinteriualmh vc/.in. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopoll v marmornatih banjah in tnsno kopeli, izvrstno urejene potllnloe, masaža, elektrika, fived. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanja, n >i> . in nedrase gostilne; stalna topliika godba, katero oskrbuje godba o. in kr. pespolka nadvojvode Leopolda it. 53. Obšu-:ii senčni sprehodi iti. Od 1. maja vozijo blodnji dan oinnihusi v Zabok in Polčano Kopal ški zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovio. Hrofiuro bo dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pojilja
(2214—8) kopallščno ravnateljstvo.
tamiz>Kwts* gaj :g3ž%v,rarav'>jy.^-a^
0907
81
cfakob
naznanjam j), ti. občinstvu, da preselim z dnem 20. maja t. L svojo
prodajnima) dežnikov in solnčnikov H8
iz Spitalshih alic na Stlestni trg št. 2$.
J\ ji. občinstva se zahvaljujem, za dosedanji obisk in zagotavljam, da bodem slavno!stemti, tcahor dosedaj v preteklih. 3S letih, redno s poštenim ln cenim blagom postregel. (2435—ti)
Izurjenega pisarja
z lepo pisavo vzprejme s 1. julijem notarska pisarna tukaj. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo ".pravntstvn „S!ov\ Naroda". (250B—1)
(irobne križe in v kamen vsekane črke, zlate in v barvah, kakor tudi okvire, kamiše itd.
izdeluje ^497—1)
Franjo Toman, podobar in pozlatar
Križevniški trg- št. 1.
Tudi so takoj  v/.p roj me viiJoium1
•ajrgMMAMt foc*c P^" I*" lasasas >
IG. HGLLER PCJI A J
bllll OMntUl IM WU!   ..itn H«l • I
I 098—7)
Poštna ekspeditorica
z dobrimi spričevali, zmožna telegrafiranja, želi svoje sedanje mesto premeniti. — Ponudbe pod šifro Z Z. apravniitva „Slov. Naroda". (2180—3)
Izdelovanje perila
Na debelo!    Za fJOSpOfJe, Q0Sp6 ill CtfOke.   Na drobno I
01
>
o
« e'
g
n l
i i
Qi ~
U _
P. -
o £
m •'
o
a i
> ■
P« 3
o
9
e
H
P"
j
o M
N 4)
H
fl 0
ho
Lepo stanovanje
b 4 Bobami  in pritiklinami o<l«tn  se s  I. avgustoi
V    II.    iih«lHtr<l|l|ll    lltS«    ll rt lil ii oh«* k»»   Voilulka v
Kolod tornklli ulicah nt. 84. (2451—1,
Gospod TsVeixl jun.
3© prošen,   da  zopet napravi
bel *lti r    gladka prsi, brus ■nvTDtnik«, brrt rotnAnt, 37 *r.t, 1 koinml po gM. I'li do B TO « koni»d. „     „    «15 , 10 —
Krn.)r« Bit <lr«-l<«
t 4 velikostih, kakor tcum 1 konmd po frld. 1'—do i 4ii 6 U-'iii.i.l    j,     ,    6-Tft  „ T-T8
Nf»o lilijo lili»<-<> i utt t*' i ■ n K<<Mpiid«   fl kaknvoitij l kom. po j»ld. — 80 do 1 40 0 kopi.   .     a      4 50   .   T |S
ia <> v m t iiikor
rU. i hu do «u. aao.
1*4 porov iiiiimm «
i.d gld. S 30 do 4 Ao. IX luiiiinilin
rf BJ»n.ji.-ink.j» »Id J H dO —
= 7
- <
<»• o
o
< *1
b> O
S B
*~ o
I M
_ »
= O
SL
I I
3 o
g I
1
iS
I
Spodnja krila » dame
iz sifona, listra. klota in satina
nočne korzete
s švicarskim pletenjem
ženske srajce g|
z gumbi na rami
predpasnike
(9054-18)     za dame in otroke v-
priporoča z volespoAtovunjem
Karol Recknapl, 1
Za brezhiben kroj in najsolidnejio postrežba jamči tvrdkn
C. J. Hamann v Ljubljani
■alagatalj perila več c. kr. častnifikih uniformovaliSč- in uni-fonnovanja v uaSi c. in kr. vojni mornarici.
Orersko-hrvatsko delniško pomorsko 222 j p aro br o dno društvo v Reki. (9)
Preko Reke
naj k raj sa in najvarnejša, mej otoki s« v i joča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem
ijfoi, električno
razsvetljeni Ns^,
>/Hitre
j y/ vožnje:
S    v noči od soli..to na nedeljo ob 1. uri v Kotor preko Zadra -Spljeta in Gruča. Vsak  torok v S|>ljet-Metko-vič. Vsak petek v L.ftinj-Zadar-Spljet.   Vs.ik.i sredo postni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Voiul redi se nahajajo v Waldhoim- | ovoai  , Kondukterju"   stev. 503 - 604. II
■■■Hbs
z zvezdnimi fontenami.
(2507) Več ljubiteljev umetafnega ognja.
Telegram !
V najkrajšem času dospe v Ljubljano
Hartkopf-a veliki muzej
in se bode zgradil bržkone v Lat ter mano ve m drevoredu
Razstava ima 40 metrov dolžino in je zvečer razsver liena s kakimi 200 plameni; obsega anatomijo, šiva! stvo, veliko zbirko metuljev, avtom&tlike umotvore, zgodovinske skupine ln osobe, velike kra Jevne podobe, mehanično, s parno silo, prlstm orljentalskl smejalni kabinet itd. itd., ter nudi saui mivo, poučno in razvedrilno v najobilnejSi meri.
Vse podrobnosti povode") daljni inserati, lepaki in programi (9496) H <w na tel j stvo.
19t
I LSI
3>T*iJ večja i^t>4L»r
a
n
taskih klotail modelov I
(•2o:4)    za dame in otroke vi. (i8) g;
slamnikov brez nakita E
•<s> v najnovejših oblikah ^
cvetlic, trakov in perja, itd. f|
Ženski žalni klobuki |'
hc v treh urah naredć v modni prodjalnlol fji
Kare! Reckuagel. I
)@©©®©®®®©©©©®®©©®®®©®©®®®®i
^       Zaradi pupolnoma nove uredbe prodajalniee n atrnji hiši štev. 2%. na SUestnem trgu, premestil nem
prodajo na dro 6no
P začasno ti saojo druifo prodajalnieo o 3>leimeissooi hiši šteo. 24 na dttestnem trgu. [KM)
Sram JKao. Souvan.
Izdajatelj in odgovorni nrodnik: J ob i p Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
51