293. številka Ljubljana, v sredo 23. decembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ivcfar, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejenaan za a vb t ro-og e rs k e dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za čotrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za. oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrbte po H kr., (e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli'- frankirati. — RokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo inupravnifitvoje v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Italijani in naše Primorje. Odkar se je začelo probujanje slovanskega življa v našem Primorji, pečajo se tudi časopisi italijanske kraljevine jako pogosto z našimi razmerami, o katerih pa so seveda mnogokrat hote ali nehote" jako površno ali pa popolnoma napačno poučeni. Čitajo se dan na dan največje gorostasnosti. A najbolj radikalnih listov iredente niti ne moremo dobiti v roke, ker ne smejo dobajnti preko meje. Kar se v tacih listih piše o naši Avstriji, dokazuje, da dopušča Italija navzlic (emu, da je naša zaveznica, tudi v tem cziru časopisju veliko svobodo. Za nas pa je poučno v tem oziru, ker vidimo, kako strastno pišejo v Italiji listi one stranke, ki nikdar ni bila in nikdar ne bode prijateljica naši državi. Povsem naravno je, da se v prvi vrsti obrača srd iredente proti slovanskemu življu, ki se proboja vedno lepše v deželah, katere iredenta prišteva svojim. Kakor je nekdaj v Italiji Dalmscija se smatrala za italijansko pokrajino, ki pripada Italiji, tako h> skuša to še zdaj dokazovati o Istri in o druzih primorskih pokrajinah. Ne da se tajiti, da je dolgoletno gospodstvo beneške republike in pomorska trgovina, ki se je nastanovila po meBtih ob morji, b časom premenila slovansko lice teh dežel, da so na videz bile res videti italijanske. Ali jedro prebivalstva v notranjem delu dežele ostal je slo-vassk, treba mu je bilo le buditelja. V Dalmaciji izvršil se je ta proces probujenja tako temeljito, da pač nikomur več ne prihaja na misel, da bi to deželo reklamoval za Italijo. Slovanski živel j se je tam okrepil in si pridobil svojo veljavo navzlic mucgim oviram, ki se mu stavijo še vedno. S tem večjo strastjo koncentrujejo torej nasprotniki svoje delovanje proti „barbarskim narodom", s katerim priimkom nas tako radi pitajo privrženci italijanske „avite colture", proti nsiljen-cem, ki se drznejo dvigati svoje mršave glave v Istri in v primorskih deželah, ki so „terra italiana", katera se prej ali slej mora pridružiti italijanskemu ,štivaluu. Posebno po zadnjih volitvah, ko je Hrvat in Slovenec istrski tako sijajno zmagal vse spletke italijanske in pokazal, da hoče biti gospodar na svoji zemlji, čitajo se ginljivi članki, kako zatirani so ubogi Italijani v Avstriji, katere bodo pogoltnila slovaiiHka plima. Nam, ki vidimo na lastne oči vse dozdevne krivice, ki se godo Italijanom, kakor tudi Nemcem, ki vidimo in čutimo, kako malo se nam daje naših pravic, nam seveda se tako tarnanje mora zdeti le smešno in obhaja nas mnogokrat želja, da bi pač mogli menjati, da bi mi bili na stopnji, na kateri Bo oni, ki tožijo o zatiranju. Italijansko časopisje piše grozovite reči, kako bodo barbarski Slovani zavzeli večino istrske dežele, kakor so to storili v Dalmaciji, da bode ta stara romanska dežela postala slovanska, kajti podpira jih vlada (! ?) in denar društev za slovansko propagando (! !). Koliko je istine na jednem ali drugem teh očitanj in nesramnih obrekovanj, je očividno in lahko to presodi vsak razumen čitatelj, kateremu so le količkaj znane razmere. A ne samo časopisje izreka skrajno ireden-tovBke nazore, katere v parlamentu zastopajo Cava* lotti, Imbriani, Bovio in drugi, nego tudi cele korporacije oglašajo bo sem ter tja v popolno ireden-tovskem smislu. Tako je nedavno mestni zastop ) historično znane Mentane blizu Rima jednoglasno sklenil pozdrav Trstu in Trentu, izrazujoč željo, da se utelesita Italiji. Komentara pisati pač ni treba takim izjavam, ki govore dosti jasno same ob sebi. Omenjali smo jedno izinej mnogih v dokaz, da iredentov-sko gibanje v sosedni, nam zdaj pač po vladi svoji prijazni državi ne spi in da je dobro, Če pogledamo Bem ter tja malo preko meje, kaj počenjajo naši .dobri sosedje" na jugu. Govor poslanca dr. Ferjančiča v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891. Ker se toliko naglasa, da sem contra-govornik in ker je konstatoval tudi g. predgovornik, da je prišel le kakor Poncij v kredo mej pro-govornike, zdi se tudi meni umestno konstatovati, da sem se oglasil k besedi brez kakega dostavka. Posl. slovenskega naroda čuti se vedno potrtega duba, če ustopi v debato o državnem proračunu. Pogled v preteklost pouči ga o vzbujenih a ne iz-polnjenih nadah, pogled v bodočnost preveri ga, koliko bojev in naporov bode še treba, predno se doseže to, kar se mu zdi neobhodno potrebno za svoj narod in za vzdržanje in za obrambo njegove narodne individualnosti. A ta na obe strani neugodni pogled ne sme in ne bode nam branil, da zastopamo na vsak način korist svojega naroda, in trdno smo preverjeni, da bodemo tudi dosegli to kar želimo. Porok zato nam je globoka čut naroda samega, porok nam je okol-ščina, da imamo jednake interese z družinu moene-jimi in mno^obrojnijimi narodi, porok zato nam je koneeno pisani ?akon. Moti se, kdor veruje, da so mogoči v Avstriji narodi, ki bi imeli predpravico. Proti temu govori živi razvoj posamičnih narodov; tudi se ne more govoriti o posestnem stanji, katero bi bilo braniti; nepremično posestno stanje je mogoče le z ozirom na mrtve stvari, kar pa narodi neso. Naši zakoni so tudi veliko presvobodomiselni, da bi zavirali razvijanje in naša ustava ne pozna nobenih vodilnih narodov; te misli odvračajo naj se kakor komu drago po njegovem stališči, po starem pregovoru, kar se ne želi, to se ne veruje — ven-der se vedno urivajo. Mi pa ne mislimo o nasprotnikih, da bi sami s.- lotili dela in nam pomagali, da dosežemo kar želimo; pač pa to zahtevamo od vlade, njej ni mar noben ozir na stranke, ako je treba izvesti zakonite določbe. Da je ledanja vlada s početka tako razumela svojo nalogo, da je s početka storila to, kar predpisujejo ustavni zakoni, ne oziraje se na nezadovoljnost naših in njenih nasprotnikov, izginila bi bila že davno ta nezadovoljnost kajti nič bi se ne bilo zgodilo, kar ne predpisujejo zakoni sami, in davno že bi bil nastal mir mej av-striiskimi narodi. (Prav dobro!) Zahtevamo od vlade, da stori kar je zamudila, in se ne bodemo utrudili ter kazali na nezakonitosti in krivice, ki se nam gode in katerih odpravo moramo zahtevati (Dobro !) Ne hodem ponavljal starih tožb, da ne postanem preobširen, ozrl se bodem le na najbližjo preteklost, na pritožbe, za katere imamo uzroke v najposlednjem času. Tudi ne bodem govoril o pritožbah, ki se tičejo skupno vseh državljanov, kajti to so poudarjali že drugi večkrat. V prvi vrsti mi gre za pritožbe mojega naroda in teh ni malo. V politični upravi zaznamovati nam je v poslednjem času nazadke, niti Kranjske ne izvzemši. (Klici na desni: Žalibog!) Pri inauguraciji tega sistema prišel je na čelo politične uprave na Kranjnskem mož, ki je užival popolno zaupanje prebivalstva; ne sme se tajiti, da je njegovo prvotno zadržanje in delovanje omogočilo, da so umetne in po skrajni krivičnosti pridobljene nemške večine v raznih zastopih se umaknile slovenskim. Po tem njegovem zadržanji prišel je tudi prebivalstvu bolj prijazen duh v politično upravo, in prebivalstvo čutilo se je oproščeno težke more, ki je je tlačila, vide, da so skoro brez izjeme vsa v to stroko uprave spadajoča dela bila v rokah nasprotnikov prizadevanj slovenskega naroda, v zakonih utemeljenih. To se je pa spremenilo v poslednjem času. Načelnik politične uprave na Kranjskem je samo Še princip, za kateri se uradništvo, kar ga je v njegovi dependenci, malo briga. Ne bodem preiakaval, kako je to prišlo, konštatujem le faktum. Pri nas je mogoče, da okrajni glavar nastavi načelo, da, kakor je prosto strankam posluževati so pri kaki uradni ulogi, kateregakoli deželnega jezika, iBtotako prosto je uradom, da rešijo ulogo v tistem deželnem jeziku kateri se njim dopada. (Čujte, čujte! na strani somišljenikov.) Torej nemška rešitev na slovensko ulogo je pravi izvir jezikovne ravnopravnosti. (Živahna ve-Helost.) Drugi okrajni glavar počenja še huje reči. Ko je bil žt» dvakrat sodnijsko kaznovan (Čujte! na desni) in je bil tretjikrat v pravilni preiskavi zaradi zlorabe uradne oblasti (Čujte I na desni) a bil kaznovan samo zaradi telesnega poškodovanja (Čujte I — veseloBt na desni) oetal je — in to spada nazaj na deželnega chefa — v svojem uradu in dostojanstvu. (Ču)te! od strani somišljenikov. — PoBlanec dr. Hetcelet: Saj avancirati bi bil moral ! — veselost na desni.) Omeniti moram, da se na Kranjskem malo Bkrbi za pripraven naraščaj v politični upravi. Nj. ek8celenca gosp ministerski predsednik nam kliče: Dajte mi slovenščine zmožne uradnike in nastavil jih bodem. Tega stavka ne moremo tako prosto pustiti veljati, nasprotno mi rečemo : Pošiljajte nam manj tujega plemstva v deželo in zajamčite našim ljudem, da bodo avancirali po delu in po zmožnosti, in ne bode nam nedostajalo naraščaja. (Dobro! od strani somišljenikov.) Reči moram, da je baš neposredni g. predgovornik razpravljal obširno to točko ter da se v tej zadevi popolnoma pridružujem njegovim nazorom. A ne samo na nedostatek v znanji jezika so je ozirati, nego tudi na nedostatek v poznanji ljudstva, njegovih šeg in potreb, (Posl. Žuklje: Tako je!) in ta nedostatek je isto tako tehten. Ti uradniki ne-majo čuta ne srca za narod, kateremu naj bi vladah. (Dobro! od strani somišljenikov.) V druzih upravnih strokah stvar ni nič bolja, nasprotno še mnogo slabša. Do najnovejega časa nesmo imeli uzroka pritoževati se, do bi oblastva postopala proti našim društvom na način, ki bi nasprotoval besedam in duliu zakona, ako izvzamemo nekatere posamične slučaje. To se je spremenilo v zadnjem času. Imamo društvo ,sv. Cirila iu Metoda", ki ima namen braniti nas škode, ki jo dela nemški „schulverein". Da ima istinito ta namen, dokaz temu je mej drugim tudi to, da je nastalo pozneje nego nemški scbulverein. Dozdaj se še ni dogodilo, da bi so bile delale ovire shodom, katero je prirejalo to društvo oziroma njegove podružnice. Pri shodih prirejajo se poleg razpravljanja društvenih zadev tudi veselice z deklamacijami, petjem in poučnimi govori. Okrajno glavarstvo v Poljaku je ugovarjalo tem veselicam. Omenili smo to zadevo že tukaj v interpelaciji z dne 10. novembra. Po tej interpelaciji prepovedala je vlada pri nekem takem shodu dne 11. oktobra v Bistrici poučno predavanje (Čujte! Čujte! od strani somišljenikov) dalje se je tudi prepovedalo, da se deklamuje ali poje na tem shodu. (Čujte! Čujte! od straui somišljenikov.) Isto okrajno glavarstvo ukrenilo je pri nekem drugem sbodu še nekaj bolj gorostasuega. Shod je imel nastopni dnevni red: l. Nagovor načelnika; 2. poučno predavanja; 3. deklamacija; 4. „Svoji k svojim", gledališka igra; 5. eventuelni predlogi; G. prosta zabava. Okrajno glavarstvo prepovedalo je točke 2. 3. 4. in G. torej poučuo predavanje, deklamacijo, gledališko igro in prosto zabavo. (Veselost mej somišljeniki) Navzoči bi se torej morali zadovoljiti z nagovorom načelnika in z eventuelnimi predlogi. Dotični odlok imam tukaj. Ta odlok došel je podružnici še le jeden dan pred shodom samim. Ni ga bilo mogoče več odpovedati, ljudje prišli so na shod in vzeli na znanje odlok oblastva, kakor se razume z razdraženostjo, veuder so so razšli mirno, da ne bi stavili društva v nevarnost razpuščenja. Ko se je potem ta stvar razpravljala po časopisih in se je poudarjalo, da društvo na podlagi svojih pravil pridobiva sredstva v dosego svojega namena h tem, da prirejuje veselice, dramatične in druge dovoljene igre, skušal je ta okrajni glavar prav resno, da bi dokazal, kako pravilno, da je postopal. Rekel je: Vi imate pač pravico, h takimi zabavami pridobivati sredstva, to morajo storiti drugi, društvo samo ne more nastopiti kot osaovalec- (Veselost mej somišljeniki.) Temu nasproti mora biti pač dovoljeno uprašanje, kdo na Koroškem skrbi za nemir; jaz mislim, da ne baš najmanj tudi politični organi. Taki dogodki ne morejo nas prepričati, da se spolnujejo zakonite določbe. Taki dogodki preveru-jejo nas timveč o tem, da su naša postavno utemeljena prizadevanja glede šol zatirajo tudi po državnih oblastih. Primerjajte, moja gospoda, naše društvo z nemškim „schulvereinom" Pri nemškem „sehul-vereinu" prihajalo visokoohei|elne osobe (pritrjeva-vanje mej somišljeniki) m |e pozdravljajo v imenu vlade (Tako je! od strani somišljenikov) k našemu društvu prihajajo žaudarmi. (Prav istinito! od strani somišljenikov.) Ni dobro, da vlada (posl. dr. Vašatv: stvar tira tako daleč — veselost) ljudstvu kaže, kako ima za dve društvi, ki vsako s svojega stališča teži za istim smotrom, dvojno mero. Dalje je značilno za ta upravni okraj in kako se jemlje ozir na slovensko prebivalstvo glede jezika, da je jedini v politični upravi službujoči Slovenec, okrajui glavar imenom Kolenc, ki je bil tja prestavljen a Štajerskega, in sicer brez dvoma, da bi svoje jezikovno znanje uporabil, nameščen v nekem nemškem okraji. (Čujte! čujte! mej somišljeniki.) Na Goriškem sta se osuovljali dve društvi, v Prvačiui m v Ajdovščini. Predložili sta svoja pravilu, ki so bila taka, kakor pb imajo že druga na Primorskem obstoječa društva. V teh pravilih se je reklo: Napravila se bode belo-modro rudeča zastava z črno žoittmi trakovi in nosila se bode društvena obleka. Kot sredstvo v dosego društvenega namena omenila se je tudi naprava telovadnice in nastav ljeuje telovadnega učitelja, kakor tudi izdajanje tiskovin o telovadbi in jednake stvari. C. kr. uamestništvo zahtevalo je, da se te določbe odstranijo iz pravil. Pravil ni potrdilo in reklo, da se mora za društveno zastavo in za društveno obleko posebej prositi. Če se hoče imeti telovadnega učitelja, treba je jemati ozir na določbe o privatnem poučevanji, in če se hoče izdajati tiskovine, mora se ozirati na tiskovni zakon. To so stvari, ki ne spadajo v pravila. Društvi spremenili sta pravila in izpustili omenjene točke. Društvi sta se dovolili, a društvena zastava in društvena obleka, za katere sta osno-vaina odbora uložila posebne prošnie, sta se prepovedali in sicer prepovedali po namestništvu z utemeljenjem, da društvena uniforma v svoji sestavi in kakovosti ni praktičnemu uamenu telovaduega -sporta primerna telovadna obleka (Živahna veselost. — Posl. Šuklje: So li gospoda krojači V) temveč, da je le za javue nastope namenjena ter z društvenim namenom v nobeni zvezi stoječa uniforma Članov. In miuiaterstvo, do katerega se je uložil priziv, prepovedalo jo društveno obleko z utemeljevanjem, da pri obstoječih razmerah voljena društvena obleka iz javnih ozirov ni dopustna. (Veselost.) Jaz vender mislim, da telovadno društvo nedvom-beno spada pod zakon o društvih z dne 15. novembra 18G7 in po § 6, se mogo prepovedati le taka društva, ki so glede na svoj namen ali na svojo u8trojbo uepravna ali nepostavna, ali državi nevarna. Moral bi uprašati, je-li telovadna obleka nepravna, ali nepostavna, ali državi nevarna? Ali je morda nastavijenje telovadnega učitelja kaj tacega, ali pa belo-modro-rudeča zastava z črno-žoltimi trakovi? (Posl. Purkhart: To je državi jako nevarno!) Vse to ni seveda nevarno. Vender se po-uprašuje, kaj je uzrok temu, in pride se morda do sklepa, da je rudeča srajca? Ali gospoda moja, treba je pomisliti na to, kar sem že omenil, da so ta pravila prepisana po pravilih že obstoječih društev na Primorskem. V teh pravilih nahajajo se vse te določbe tu vender bo bila ta pravila potrjeua in sicer pod Pretiš om. Uprašam, hoče li vlada tudi najbolje misleče preveriti, da smo po osebni spremembi v Trstu prišli z dežja pod kap? (Prav dobro! mei somišljeniki.) Glede pravosodja omejil se bodem prav na kratko, in to tembolj, ker je moj rojak, zastopnik goriških kmetskih občin, če tudi le z ozirom na jedno sodišče, govoril o tem predmetu. Tudi zaradi tega bodem skušal hiti kratek, ker je g. pravo sodni miuiHter po leti, ozirajoč 8e na moje razprave, izrekel, da bode skušal zboljšati odnošaje. Ne bodem preiskava), kako bi se bile pojedine stvari že lahko zgodile doslej, ali uado hočem izreči, da bi ob letu, ko se bodemo razgovarjali o pravosodji, imeli že zboljšane odnošaje. Minister se je preveril, da se samo poslanci ne pritožujejo, nego tudi možje iz naroda. Deputacija b Koroške oglasila se je pri Nj. ekscelenci in Be pritožila o odnošajih ter prosila za pomoč. Izrekam dalje nado, da bode Nj. ekscelenca g. pravosodni minister obstoječim odredbam v njih celem obsegu in v celem okraji njih veljave vedel pridobiti veljavo, da ne bode g. dr. Steinwender imel prav, ko je navzilc ugovoru Nj. ekacelence rekel, da če se te odredbe ne prekličejo izrecno, je on zadovoljen s tem, da se ne izvajajo. Nekemu članu iste stranke zljubilo se je letos ponoviti tirjatev g. dr. Šteiuv/enderja in sicer z motivacijo, katere ne moreni preskočiti — z motivacijo namreč, da slovensko ljudstvo sploh neče slovenskih odlokov. To je nestvor, kar se trdi, (Prav res! mej somišljeniki) a vender se mi ne da, da bi še le dokazovat, da je v Interesu pravosodja, da se vrši v jeziku ljudstva, ki išče pravice. (Pravo! pravo! mej somišljeniki.) Sicer pa smo mi zastop niki slovenskega naroda in vemo , kaj on hoče in kaj ga veseli. (Prav resnično! mej somišljeniki > Nadejam se, da ne bode zdaj g. minister ostal silino pri lepih besedah, nego da bode tudi delal, da ne bodemo imeli mi same besede, nasprotniki pa dejani». A jedno mi je še omeniti. Go-ip minister je to poletje z ozirom na moje razprave izrazil svoje nazore o notranjem uradnem jeziku. Ni bil moj namen sprožiti uprašanje o notranjem uradnem jeziku, hotel Bem le dokazati z nekaterimi slučaji, koliko in kako se pri nas greši na račun tega nikjer določenega in nikjer kodificiranega pojma. Če bi imel namen zavzeti stališče glede notranjega uradnega jezika, moral bi pred vsem konstatirati, da nobeden avstrijsk zakon ne pozna notranjega uradnega jezika, (Tako je! — mej somišljeniki), dalje bi moral konstatirati, da je notranji uradni jezik upravo izključen po členu XIX temeljnega državnega zakona. A tudi o teh stvareh bodemo polagoma mislili mirneje in utegnemo priti celo do tega, da bodemo ukrenili postavne določbe glede uradnega jezika, na vsak način bodeta se morali v tem sporazumeti dve tretjini članov te visoke zbornice. Če bi utegnilo do tega priti, bide se notranji uradni jezik pač smatral za servituto na korist nemškemu in na Škodo drugim jezikom (Tako je! mej somišljeniki) in tu se bode pač načelo, ki velja za servitute, tudi smelo uporabljati: Servitu-tes sunt strictisBimae interpretationes. Dovoliti s j bode torej smelo in moglo le najpotrebnejše. Jaz mislim, da je dobro, da se že zdaj ziasni ta poim, ki se potiska vedno bolj naprej. Če bi zavladal ta ali le približno jednak zapupadek o notranjem uradnem jeziku , se gotovo ne bode storila posl. Miillerju ljubav, da se izpolni želia njegova ter uvede zopet nemška iotiraacijska elauaula, katero so, kakor je trdil, odpravila sodišča v poaledniem času. Ne bode se mu torej mogla storiti ljubav, da bi se zopet uvedlo postopanje, katero so odpravila nadsodišča, namreč, da se od višje na nižjo instanco idoči rešitvi nrid^nejo besede: „Hievon wird das k. k.....Gericht uuter RiickschlusB der Acten zur \veiteren Amtshandluug verstandigt." To je prav prosto rečeno, oorostite mi izraz (Poslanec dr. Pacak : Nezmisl!) smešnost, in smešnost i odpraviti mora biti mogoče navzlic punktacijam. (Pravo! Pravo! mej somišljeniki.) Kar se tiče pouka, dovoljujem si le s kratkimi besedami dotakniti se za nas znamenite debate z dne 13. in 14. novembra t. 1., kar do zdaj ni bilo mogoče. Pred vsem izrekam svojo in svojih sorojakov hvalo vsem, ki so takrat stali na uaši strani; posebno nas je veselilo, da so tudi poljski tovariši pri tej priliki nam skazali svoje simpatije in da je baš v njih sredi se izrazil nazor, da taki govori, kakor je bil naučnega ministra z dne 13. novembra, se v državi, v katere ustavi se nahaja članek XIX., ne smejo dopuščati na vladni klopi. (Odobravanje na desni.) Sijajnim razpravam svojega prijatelja Šukljeja pa si dovoljujem pristaviti še nekoliko besed. Nj. ekscelenca gospod naučni minister skliceval se je v svojem govoru na odlok deželnega šolskega sveta z dno 9. novembra; nam o tem odloku, ki je bil takrat šele štiri dni star, m bilo ničesar znano, torej ga tudi nesmo mogli uporabiti. Ker je j>a Nj. ekscelenca govoril o tem odloku tako, kakor da bi mogel isti učiniti, da vse pritožbe o koroškem Šolstvu obmolknejo, bi mu venier posvetil nekoliko beaed. Ta odlok z dne 0. novembra ima namen, popraviti odlok z dae 2. februarja t. 1., ki je določeval, da se za pouk slovenščine odločene učne ure (3) brez izjeme mora postaviti na konec dopo-ludanskega pouka, da mogo brez zadržkov oditi oni otroci, ki bo po volji svojih roditeljev ne udeležujejo slovenskega pouka. (Posl. dr Trojan: Tako V) Pouk v slovenščini potisnil se je na končne ure m se razglasil kot neobligaten, kajti roditeljem bilo je izreči, se li njihovi otroci imajo udeleževati tega pouka ali ne. Temu bi bil moral odpomoči odlok z dne 9. novembra. Kaj pa pravi torej ta odlok? (čita:) „UČne ure za sloveuski jezik se imajo po načinu, primernem krajnim šolskim razmeram razdeliti v tedenski poučni Čas." Potem je jasno, da, če bodo to zahtevale krajne razmere pojedinih šol, se bode pouk slovenščine zopet potisnil na končne ure. Isti odlok pravi dalje (čita): Pouk v slovenščini je za v se otroke obligaten. Če bi pa roditelji otrok, obiskajočih te šole, izrekli željo, da se otroci oproste tega pouka, se mora ustreči tej želji. S tem je obligataosti takoj odvzet vsak uspeh, kajti prepuščeno je volji roditeljev, se li otroci udeležujejo slovenskega pouka ali ne. Ta odlok hvalil je Nj. ekscelenca gospod naučni minister kot nekaj tacega, kar bode moglo odpraviti vse naše pritožba, hvalil ga je, rekoč (čita): „Iz te naredbe koroškega deželnega šolskega oblastva naj povzame vrsoka zbornica, da se tu ne gre za kako prevzetost proti pouku v drugem deželnem jeziku.* Ali mar misli Nj. ekscelenca, da ne moremo razmotriti stilističaih umetnosti deželnega šolskega sveta koroškega ? (Prav res!) če bi pa ukaz utegnil imeti v sebi res kaj dobrega, skrbi že učiteljstvo za to, da n$ zgodi nasprotno. Tu imam pismo nečega prizad tega očeta, ki poroča, kaio je takoj po raz3Isse: tega odloka neki učitelj poklical roditelje v šolo m jih z vsakovrstnimi sredstvi skušal pripraviti do tega, naj prosijo za oproŠČenje od pouka v slovenščini. (Posl. Šuklje: Čujte!) Razlagal jim je, da si otroci itak že imajo dosti učiti, da bodo mora1' kupovati nove knjige, katerih jedna velja 80 kr. itd. (Čujte! Čujte! na desni.) Proti tako nespodobnemu ravnanju moramo protestovati najodločneje. (Prav dobro! na desni.) Predaleč bi me vedlo, če bi se hotel še muditi pri tem odloku, a omenil bi še nekega druzega izreka Nj. ekscelence, ki je ostal neopazen, kajti zdi se mi jako važen. To je namreč urea, „da je deželni šolski svet uadalje odločil, da je v vseh šolah pouk v drugem deželnem jjziku, torej v slovenščini, obligaten, da se pa oni, ki to izrecno .a-htevajo" — in v tem oziru moram pokazati na določbe članka XIX državnih temeljnih zakonov — pkakor se razume samo ob sebi, ne morejo siliti, da bi se udeleževali tacega pouka.* Pred v.iia moram poudarjati nežno čutje, s katerim miins er jemlje ozir na članek XIX, Če ga je treoa uporabljati proti Slovencem. (Tako je! na desni.) Kako neobčutljiv pa je, in kako debelo kožo, bi a.»oro rekel, pa ima, če bi članek XIX govoril Slovencem v prilog. (Čujte! od strani somišljenika.) Ou'uo pa je pri tem, da se slovenščina brez izjeme na Koroškem stavi kot drugi deželni jezik. Tega ne moremo dopuščati kar brez opazke. Slovenščina je povsod, kjer je deželni jezik, za slovenskega otroka prvi deželni jezik, a ne drugi, kajti sicer bi se tudi pri večjih uarodib, torej pri Čehih ua Čdškem, začelo govoriti o češćim kakor drugem deželnem jeziku in niti bi ne bilo izključeno, da bi se v Galiciji govorilo o poljščini in ruščini kot drugem in tretjem deželnem jeziku. To sem hotel dostaviti razpravam našega govornika z dne 14. t. m. Valovi, katere je prouzročila ta debata, bo se polegli. Mej tem oglasila se je tudi deputacija iz Koroške pri ministru in mu razodeia svoje želje. Izrekam torej prav odločno nado, da bode minister lojalno, kakor je obljubil, izpolnil obljubo in redil prošnje, če tega že ni storil, kar prej mogoče na postaven način ter ne bode dopuščal, da so ta stvar zavleče še na dalje z ozirom ua ta fauiozui odlok, ki sem ga ravnokar karakterizoval; jedaako uado izrekem glede na podobno prošnjo Tržaških roditeljev. To, gospoda moja, je v glavnih potezah naša politična bilanca, na vsak način jako neugodua, pasivna. Skrbeti nam je, da jo preustrojuno v aktivno. In to hočemo storiti. Vstrajali bodem > z neoin&b-Ijivo odločnostjo in zastopali vedno in vaikdar korist svojega naroda (Dobro! na desni) ali, moja gospoda, treba nam je tudi Vaše pomoči. Čiai železuega obroča so minuli. Kako je to prišlo, to nam je zuano. Sicer pa nam je prinesel železni obroč prav mnogo razočaranj, in če bi zopet imel nastati, morali bi želeti, da je na vsak način iz trjega železa. (Dobro! mej somišljeniki.) Na Vas, moja gospoia, zastopniki češkega naroda, je ležeče, da se najde način, po katerem bode mogoče tukaj postopati skupno. Vaš narod in naš narod sta si uaudušeno udana, in veuder mi bodete priznali, da, če se Vam tudi pridružimo, kar se v naši domovini žali od tolikih strani, bi Vašo četo pjinuožili le za malo kardelce, a ue pomnožili bi niti najmanje mogočost skupnega uspeha. Mogoče bi pri Vas bilo, da se razdele politični ukrepi v deželi in tukaj, da razločujete moj tem kar je specifično Vam lastnega in kar nam je skupnega, kar imamo tu zastopati in dosezati. Pač nam govor, ki ga je imel danes prvi govornik, v svoji celoti ne daje dosti upanja v to, a to moram poudarjati, omenivši ta govor, da je govornik ua oger-sko državo zapel slavoBpev, kakor da se mu tam zdi vse v redu. Jaz mislim, da mi Slovam taki hvali ne moremo pritrditi. K *klo se je tudi, da so si Nemci, ne da bi delal razloček, postavili nalogo, da nas zatirajo. Moji nazori o tem so pač slehar-nemu znani, vender bi prosil, da, če se govori o Nemcih, naj se izvzame skupina, ki se imenuje nemško-konservativna. (Pritrjevanje na desni. Posl. dr. Trojan: To ni rea!) Gospodje našli bodo in morajo najti, kakor njih predniki, tukaj na mnozih poljih z nami in z našimi zavezniki akupue interese in jaz ponavljam željo, da se išče modus za skupno postopanje v to avrho in če mogoče tudi najde. (Dobro! Dobro! na desnici.) Kar se tiče nas, mi oatanemo pri svoji zvezi, posebno ker nas ista nikdar ne ovira v dosezanji naših namer, nasprotno pa daje mnogokrat moraličuo zusloinbo (Djbro! Dobro! na desni), mi oatanemo v tej zvezi, ker bi v«ak* sprememba le oslabila našo pozicijo. (Živahno odobravanje iu ploskanje na desni.) PuLitičtii razgled. V Ljubljani, 23. decembra. O situaciji. Kakor se tuje, zahtevala je nemška leviea najprej, da bodi imenovan ministrom brez portfelja bivši namestnik tirolski baron Widmann, da pa je grof TuHlle to imenovanje odklonil. Baron VVidmann stopil je o svojem času povsem nepričakovano v pokoj, in sicer zaradi resnih diferenci j, katere so nastale mej njim in Taaffeom in iz tega uzroka odklonil je Taaffe Widmauna in izvolil Kuenbnrga. Trgovinske pogodbe v ogerakil zbornici. OgerBka zbornica vaprejela je po jako kratki debati trgovinske pogodbe. Ugovora proti pogodbam prav za prav niti bilo ni, zakaj poslanca Beothy-ja ekspektoracij glede* pristopa Francije k trgovinskim pogodbam ni resno jemati. Da se je vse tako gladko svršilo, temu se prav za prav ni čuditi, zakaj trgovinske pogodbe bodo baŠ Madjarom na posebno korist, da bodo nam na očitao Škodo, to smo že dokazali in tet»a tudi ne omaje še tako lepa izjava kakega vladi preudanega poslanca. Hrvatski aZeželthi zbor. Predvčerajšnjim začela se je generalna debata o proračunu in kot prvi govornik oglasil se je izborni poslanec Barčič. V obširnem svojem govoru razkril je kakor z anatomskim nožem vse pomank-ljivosti — da ne rabimo huišega izraza — in rekel, da je sedanja Madjarom služeča vlada Bpodlaa in da skrbi na deželne stroške za svoje „kreature". Ban odgovarjal je atrnstno in rekel, da skuša opo-zic ja spraviti vlado oh ugled, zato, ker bi drugače bila brez veljave. Vsled tega dali so se vsi opozicijski govorniki izbrisali iz zapisnika govornikov in generalni debati je bil konec. 1 nanje iiržav«.*. tTavnn dela, na liusketn. Kn.ska vlada je ukrenila, Ha se začno velika javna dela graditi, da bi imelo stanovništvo kaj zaslužka. Ta dela vodil bode genijalni Anenkov in se je dovolilo v to svrho 10 milijonov rubljev. Že prej izdala je bila ruska vlada za nakup živega in semena za stradajoče 31,851.000 rubljev, tekom mesecev oktobra in novembra pa 23,917.000 rubljev. Tako ogrovme vsote žrtvuje Rusija za stradajoče svoje podanike, a drugod? .... Italijanska zbornica. Debata o povišanih davkih na žgane pijače in pivo, katere je bila vlada s kraljevim dekretom odredila in za katere je sedaj zahtevala zborničnega privoljenja, bila je jako burna, in najbolj se je upiral Imbriani. Le po težkem boju se je posrečilo vladi, da je dobila potrebno večino za predlagani zakon — in takoj potem zatvorila zbornico do sredo meseca januvarja. Iz Brazilije se poroča, da je nastala revolucija Espiriotu Santo, kjer so guvernerja odstavili in se sprazumeli z ustaši v llaliiji. General Saraida, kateri vodi upornike, obseda sedaj glavno mesto Sancta Victoria. V provincijo Rio Grande do Sul bila je te dni krvava bitka mej uporniki in regularno vladno vojsko. Ker je pretrgana brzojavna zveza z glavnim mestom, se še ne v o, kdo je zmagal. Dopisi. Iz xapa«lnc Istre 21. decembra. [Izv. dop.] Slučajno pride mi v roke .Slovenčeva" štev. 284 od 12. t. m. Tu vidim, da neki „Sloveućev" prijatelj hoče nekako braniti zadajo čudno okrožnico Poreško Puljskega škofa dr. Janeza Flappa. nSlovenec" pišu: „To naj vzemd ad notam oni slovenski časniki, ki pri tej priliki zopet udrihajo po „čruern suknu". Zakaj po črnem suknu? „Slovenee" bi bil moral pisati po vijolčastem suknu, ker biskup Janez nosi vijolčast tal ur, takove barve pas iu kapico in vijolčast rep — canda, kadar pontiricira. Istina je, da škof v okrožnici direktno ni zabrauil čitati duhovništvu listov ali faktuni je, da „Onu tako hoče. Poslušaj, Ti prijatelj, a potem primi se za „uho". Prijatelj moj, uzor duhovna — narodnjaka, mi pripoveduje, da je bil znanec njegov — duhoven, toda it« narodnjak, v Poreču pri biskupu. GovoreS o jedni i drugi stvari upraša škof dotič-nega svečenika in to je sploh njegova navada, kakove časnike bere. On odgovori, da -„Našo Slogo". To ne smete več, bil je odgovor presvetlega. Saj nisem jaz naročen na list, 'dobim: ga od uekega kmeta. Tudi to ne smete več, držite se zadnje moje okrožnice. Mislim, lepi moj Joško, da bodeš sedaj drugače tolmačil okrožnico tvojega nad vse modrega vladike! Ne zadostuje II to, donesti se bodem potrudil lepših in še bolj čvrstih »argumentov". Ker sem že baš pri tej famozni okrožnici, naj povem Še to, da je ona prouzročila veliko radost v Izraelu, to je pri Talijanib, posebno še pri njihovih glasilih. Tržaški list „Piccolo", seveda po njem vsi drugi garibaldinski listovi, piše, da je izdal Poreško-Puljaki škof, raonaignor Flapp, okrožnico duhovnom na deželi, dobro razumite, na deželi, v mestih ne, v kateri On ukazuje, zbog zadnjih političnih volitev istrskih in žalostnih dogodkov, da duhovni morajo gledati na svojo službo in se ne mešati v politične agitacije, katere se obavljijo posebno z razširjanjem časopisov. Kaj poreko ua to presv. Valussi in Missia in drugi škofie, kateri so baš nasprotnega mnenja, nego Poreški škof Janez Flapp I.? Kar drugi škofje priporočajo. On pobija, i kar On priporoča, drugi škofje ne odobravajo. Sedaj se hvali z zadnjo okrožnico avstrijskih škofov, katero so izdali na Dunaji, ker je tudi On podpisan, a upraša m, zakaj se pa ni podpisal na okrožnico skoro vseh avstrijskih nad- in knezo-škofov in škofov ob času zadnjih državnozborskih voltev, ko je Vergottini sramotno prodrl ? Kje je bila tedaj njegova firma, zakaj se ni tedaj hvalil in potrdil to, kar so potrdili veleučeni i neomahljivi značaji m itn m ni V Da je Vergottini bil poslan is Beča v starodavni Poreč, to še Njega ni toliko raz-jadilo, kakor to, da je njegov prijatelj Polesini i daljni sorodnik Corcninijev tako sramotno propal. Ali kaj pomaga po toči zvoniti, kaj njemu sedaj besniti proti narodnemu svećenstvu, ko je Polesini propal in upamo za vedno Malo ljubezni je užival Flapp do sedaj od svoje duhovščine, a z zadnjo okrožnico zgubil je še to malo ljubavi. Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela iz Litijske doline že letošnji osmi dar v znesku 10 «ld. 35 kr. Iu sicer ho poslale 8 gld. vrle Litijske Slovenke, da se a tem odkupijo mejsebojnih novoletnih voščil; 2 gld. 35 kr. pa v isti namen rodoljubu Smartinsko gospe in gospodične. — Zahvaljujoč s<* na tem daru priporoča ob bližajočem se Novem letu v posncnuiuje tako poBtopauje Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Imenovanje.) Gosp. Avgust Reich, koncipijent pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu, imenovan je prov. koncipistom v X. razredu. — (Narodua čitalnica Ljubljanska) ima svoj XXXV. občni zbor v soboto 2G. decembra 1891. 1. ob 11. uri dopoludne v društveni pevski sobi. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikom 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh revizorjev. 5. Volitev predsednika in 10 odbornikov. (§ 10. dr. pr.) 6. Posameznosti. V Ljubljani dne 20. debembra. K mnogobrojni udeležbi vabi najprijazneje odbor. — (U p r a v i t e I j s t v o mestnega vodovoda Ljubljanskega) poslalo nam je nastopni »pouk hišnim gospodarjem", s prošnjo, dii ga prijavimo : Da voda v ceveh, po hišah napeljanih, ob času hudega mraza ne zmrzne, nasvetuje upravi-teljstvo mestnega vodovoda hišnim gospodarjem sledeče: Prostori, v katerih se nahajajo vodovodne Oaprave in iztočne pipe, naj se marljivo zapirajo iu se s tem kolikor mogoče zabrani pristop mrazu; paziti je torej, da se v zelo mrzlih dneh redno zapirajo vrata, okna in sploh vse odprtino, skozi katere ima mraz pristop; pri vodovodu pa, ki je u pel l a u v odprtih prostorih, izpostavljen neposredno mrazu in vsled tega še bolj v nevarnosti, da voda v ceveh zmrzne in cevi popokajo — v mislih imamo vodovodne naprave po dvoriščih, v vežah itd. — dovoljeno je, da se pusti pri srednjem mrazu iztočna pipa nekoliko odprta, da voda iz nje kaplja, mora se pa na vsak način takrat cev, po katerej se voda odtaka, vsaj jedenkrat na dan z vrelo vodo izplak-niti; ob hudem mrazu je pa najumestneje, če se vodovode zvečer popolnoma izprazni, kar je lahko doseči, če se odpre mala izpustna pipa, katera bo nahaja ali v kleti ali pa v nalašč zanjo zidani jami iu jo je lahko odpirati in zapirati s ključem, pa tudi z roko; preino se pa odpre zvečer mala izpustna pipa, zapreti se mora glavna zaporna pipa, ki zabrani dotok; da se voda iz cevij čisto izprazni, odprte morajo biti tudi vse iztočne pipe. — Ko se drugi dan prične polniti vodovod, odpreti se morajo nekoliko vse iztočne pipe po celi hiši, predno se odprii glavne pipe, da se odstrani stisnjeni zrak in je glavno pij>o prav počasi odpirati potem, ko se je dobro zaprla izpustna pipa, da se zabrani močni sunek. — Iz povedanega je razvidno, da so ta dela izročiti le prav zanesljivim j osebam. — (Jurčičevih zbranih spisov) izšel je v „Narodni tiskarni" ravnokar X. zvezek, obsegajoč pripovedne spise: I. Rokonjači. II. Moj prijatelj Jararalee. III. Šest parov klobas- IV.| Po tobaku smrdiš. V. Ženitev iz nevošljivoat. Cena zvezku obsegajočomu 2G8 strani je 60 kr. Ker je veČina teh spisov vzeta iz stare jih letnikov „SIov. Naroda" (1877 — 79) bode gotovo posebno dobro došla mlajim prijateljem našega domačega slovstva, a tudi Btareji segli bodo radi po njej ter v knjigi čitali še jedenkrat omenjene spise. — (Zima.) S prav astronomičuo natančnostjo nastopila je letošnja zima po lepi jeseni, kajti še-le nekaj dni imamo resnično zimo in precej čuten suh mraz, ki je za zdravje na vsak način ugodneji nego vlažno in megleno vreme. Nadejamo se, da nam čez praznike vreme ostane jednako lepo in ugodno. — (Čudotvorna deklica I moško glavo) ali zagonetno dvobitje, 18 let stara, popolnoma razvita gospica Sidonija videti je v Židovskih ulicah poleg gostilne „pri Lipi" le malo dnij, VeČ razvidno iz plakatov. — (Šišenske čitalnice) redni občni zbor bode dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenem prostoru z običajnim vsporedom : 1. Nagovor prvomestuika. 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5, Volitev odbora: a) prvomestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Posamezni nasveti. Ker se jiosebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi vbo čast. člane tem potom k obilni udeležbi odbor. — (Viško-Glinška čitalnica) imela bode že naznanjeno veselico radi posebnih zaprek šele 3. januvarja 1892. Natančneji vspored priobčimo v prihodnji številki. — (VKranjiumrlje) po kratki bolezni trgovec in posestnik g. Metod Pire, sin g. Mateja Pire a, po katerega smrti je prevzel očetovo posestvo in trgovino. Pokojnik bil je, kakor njegov oče, vrl narodnjak. Bilo mu je šo-le 25 let. Naj v miru počiva ! — („Narodna čitalnica" v Kranji) imela bode občni zbor dne 26. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob lLl 1. uri dopoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zajiisuika zadnjega občuega zbora. 3. Poročila. 4. Volitev revizorjev. 5. Slučajnosti. 6. Volitev novega odbora in sicer 7 odbornikov in 3 namestnikov. K obilni udeležbi vabi vse gg. društvenike uljudno odbor. — (Iz Gradca poleg Litije) piše nam g. Janez Jeretin, načelnik cestnega odbora, glede na notice v št. 290. »Razsvetljenje Savskega mosta", da on kot načelnik cestnega odbora Litijskega nima z mostom, ki je državni, nič opraviti, torej si tudi ni mogel zaslug za razsvetljenje istega pridobiti, Dopisuikar hotel se je z njegovo osebo morda le pošaliti itd. — Jeli dopisnik res imel ta namen, ne vemo, posneli smo iz dolgega dopisa le glavne točke, kakor smo storili jednako z dopisom g. načelnika cestnega odbora, ustrezajoč tako ujegovi želji. — (Čitalnica v P o a t o j i n i) ima svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo 27. t. m. v lastnih prostorih ob 5. uri — v slučaju nezadoatue udeleži tve udov v drugo in zadnje ob 6. uri — b sledečim vsporedom: 1. Vsprejetje tajnikovega poročila odborovega delovanja za preteklo leto. 2. Vsprejetje poročila blagajuikovega o stanju društvenega premoženja, računa za minulo leto in proračuna, volitev dveh pregiedovalcev, ki nista bila odbornika. 3. Naročitev časnikov za prihodnje leto iu drugih potrebuih rečij. 4. Volitev novega predsednika. 5. Volitev blagajnika. 6. Volitev odbora. 7. Sklepanjs o posameznih predlogih. K obilni udeležitvi vabi odbor. — (Velik požar v Rakitniku) blizu Postojine upepelil je, preteklo nedeljo 26 hiš. Pri hudi burji se je le 11 hiš moglo rešiti po napornem delovanji ognjegascev Postojinskih pod vodstvom g, luocenta in Volikootoških pod vodstvom g. Jurce. Ogujegasec Bizjak rešil je z nevarnostjo svojega življenja tri otroke, ki so se skrili v neki kleti. Beda mej siromašnimi pogorelci ki so v hudi zimi brez strehe je velika. Mile darove sprejema okr. glavarstvo v Postojiui. — (Dobrodelna veselica.) Dne 31. t. m., to je Silvestrov večer, napravi Postojinska čitalnica veselico, katere čisti dohodek je namenjen pogorel« cem vasi Rakitnik v olajšanje velike bede žrtet groznega požara. Program se bode pozneje razglasil. — („ Prostovoljno gasilno društvo v Zagorji na Pivki") ima svoj občni zbor dne 24. decembra t. 1. ob 5. uri zvečer v običajnih prostorih. Vse ude in podpornike vabi k temu zborovanju prav uljudno odbor. — (.Slovanska čitalnica" v Trstu) priredi v letošnji zimski dobi nastopne zabave: V četrtek, dne 31. decembra 1891: Silvestrov večer; V soboto, dne 9. januvarja 1892: tombola in plesna zabava; v soboto, dne 23. januvarja: plesna zabava; v soboto, dne 13. februvarja: veliki ples s kotilJonom ; v soboto, dne 27. februvarja: plesna zabava. Začetek točno ob 8V9- uri zvečer. — (Novi ogerski tolarčki) z letnico 1891 imajo Čisto spremenjen državni grb. Najpoprej je Hrvatska ločena od Slavonije ter njen grb prestavljen na desno stran ogerskega grba, dalmatinski pa na levo. Grb Slavonije ima mej obema rekama navpične črte, ki pomenijo rudečo barvo, mesto poprejšnjih poševnih, ki so zaznamovali zeleno barvo. Ali so slavonski gozdi pred madjarsko Bapo res že usahnili in oveneli? Najznatuejša sprememba pa se kaže v sredi spodnjega dela ščitovega, kjer je umeščen čisto nov grb, t. j. dve ptici nad prevrnjeno poaodo, iz katere voda teče, a nad ptičjima glavama se vidi krona. Ta grb pomeni lio k o z okolico Reka je spadala od 1. 1374 do 1. 1648 b Kranjski. Ker pa ni marala plačevati deželnih davkov, zato so se je iznebili deželni stanovi kranjski in Graška vlada jo je vsprejela neposredno pod Svojo oblast, kakor tudi Trst. L. 1779 pa je odstopila Martja Terezija Reko kot „corpus separa-tumu, t. j. kot tak, ki ni spadal pod nobeno županijo, Ogrom in italijanski prebivalci so bili s tem zadovoljni, ker so dobili izdatno podporo od Ogrov, da so mogli tekmovati s Trstom. Hrvati pa zahtevajo Reko za-se, sklice vaje se na stare meje hrvatske države. Ogri so si pa kar „brevi manu" Reko prisvojili in so jo sedaj celo v bvoj državni grb uvrstili. Ali se smejo grbi res svojevoljno menjati in tako zgodovina pačiti? Telegrami „Slovenskomu Narodu': Peterburg 22. decembra. „Journal de St. Peterbourg" pravi, da so vladni krogi v Sofiji zakrivili flagrantno kršenje kapitulacij, ker v zadevi iztiranja Chadournea neso ravnali sodelovanjem francoskega agenta. Poznansko 22. decembra. Iztiranje Židov iz Kusije traje nadalje. Samo v Memel došlo je letos blizu 20.000 iztiranih zidov iz Rusije, katere je odbor preskrbel s hrano in odpravil dalje. Pariz 22. decembra. Škof Freppel je umrl. Pavia 22. decembra. Na spominsko ploščo Alberta Savojskega vrgli so anarhisti bombo, ki pa je naredila le neznatno škodo. Berolin 22. decembra. Govori se, da se bode osnovala statistična centralna komisija za Nemčijo. Budimpešta 23. decembra. V poslani ški zbornici bile so vse trgovske pogodbe vsprejete v tretjem čitanji. Ministerski predsednik naznani. -uLxa.aJslcsL borza dne 23. decembru t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 92 50 — danes — gld. 92'«0 — „ 9220 Srebrna renta.....„ 98*20 Zlata renta......„ 10986 — „ 109 — 6<70 marčna renta ... „ 101 90 — „ 102-15 Akcijo narodne banko . . „ 10131— — „ 1012'— KrediLne akcije .... „ 28375 — _ 284-75 London.......„ 117-85 — n 117 85 Srebro.......„ —*— — * —'— Napol........„ 935 — ( 935 C kr. cekini.....„ 5 «1 — „ 5r. Friderika I^euirlel-u Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot naj izvrstne j Se lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, o* i jo se se dragi dan ne-analne luskine od polti, ki postane vsled tega cisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podobi je baloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajodcu in drugo nosnažnostf na polti. — Cona vrču R navodom vred gld. 1.50. (119—19) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. Najmilejfie in iiajdobrodujncjiiu milo, za kožo trnlaSč pripravljeno, 1 komad «0 kr. Dobiva se v Ljubljani v 111». pl. TrnkOccv-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejbma \\. Ileiiu, Dunaj, X. VJZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Božična razstava l si krasne novosti lesoreznih del vsake vrste, primerne za vsak salon. Velika izbera kaset za nakitje In rokovice, z glasbo ali brez nje, ixeuj"tool3 princem© d.a,rilo. F. Stampfel v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4 (Kočevska domača obrt.) (1098—4) I dajat«; lj in odgovorni urednik: Josip Ko 11 i. m T* T P. n. Blavnemu občinstvu in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdelkov, od navadnih do najfinejših sladčic, dalje druga Času primerna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih dreveso lastnega izdelka prodajam na drobno in debelo po jako ugodnih cenah. (ion>—10) Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznanim in privatnim naročnikom pošiljam le proti povzetju. v. w sladčičarska obrt v I-jiibljani na Kongresnem trgu (v Zvezdi). Ustuiuu iu tisk .Narodoe Ti»k»rue'